I^HB ♦amroHmairaimniiOTramrain g §j Izhaja dvakrat = na teden. -The best medi um to r e a = Velja za celo g | leto $3.00 NEKE • 1 I Published semy □ weekly. Subscription □ & $3.00 yearly. 5ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-, AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ŠTEV. (NO. 29. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago. I1L — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General. Žalna manifestacija Ljublj am Generalna stavka v Angliji. CHICAGO, ILL., PETEK 15. APRILA, 1921. Leto (vol.) vii. Angleški železničarji in transportni delavci začnejo v petek stavkati.— Pridružili se bodo premogovniškim delavcem. AMERIKA BO SKLENILA MIR meščanov iz Philadelphije, šest du- Z NEMČIJO. Harding je pripravljen podpisati takojšno premirje.—Amerika ne o-dobrava versaillske pogodbe.—O-tok Yap in naše razmerje do entente. Washington, 13. aprila.—Izjava prezidenta Hardinga na kongresu glede naše zunanje politike nam je zagotovila skorajšen mir z Nemčijo. Kakšno je naše razmerje do zaveznikov je prepuščeno negotovim na- V nedeljo dne 19. marca se je vršila pri udeležbi nekoliko tisoč lju-dij velika žalna manifestacija ob priliki proglašenja italijanske aneksije v zasedenem ozemlju na Jadranu in ob Soči. Zbrala so se vsa narodna društva z črno ovitimi zastavami in znaki žalosti skupno z šolami na Kongresnem trgu, da tako manifestirajo pred celim svetom svojo tugo in bol "a dan, ko je podpisala Italija obsodbo suženjstva Jtjgpslovanov v Primorju in Istri. Združena pevska/ društva so otvorila manifestacijo in žalostno je donelo "Buči, buči morje adrijansko". Y kratkih besedah je orisal prvi govornik iz tužnega Korotana g. Dr. Rožič pomen tega dne, pomen žalne manifestacije in dal smer delu, ki nam bode zopet povrnilo ugrabljene rojake. V istem smislu je govoril poslanec narodne socijatističnc stranke Brantner. Obrnil se je do navzočih predstavnikov Oeškega naroda naj poročajo v svoji domovini o naši bolesti in o krivici, ki se sam dela. V imenu jugoslovanskih dobrovoljcev "se je obrnil k zbrani množici tov. Šlajmer Fedor z govorom, ki ga dobesedno prinašamo: "(Zveste hčerke in verni sinovi mučeniškega naroda jugoslovanskega! • Obračam se k Vam v imenu jugoslovanskih d pbr o vol j cev, v imenu tistih borcev, ki so bili vedno in povsod pripravljeni da prineso vse žrtve v korist domovine in naroda! ] Že zopet smo zbrani v znaku tuge. s ranjenim srcem, potrti od žalosti — zbrani, da se skupno poslovimo od tistih naših nesrečnih bratov in sestra, ki morajo ponovno odeti trnjevo krono trpljenja^ in upogniti pod silnim udarcem usode glave pod jarefii suženjstva 1 Nedavno nam je zapel žalostno pesem v slovo Gosposvetski zvon. danes pa zbira Soča solze jugoslovanskih mater in jih nosi tja v Jadran-skp morje, ki skuša s svojim valovjem hladiti skeleče rane k bregu prikovanega m učen i ka-jugoslovanskega Promethe-a. Dan velike žalosti naj manifestira pred celim svetom, kako ogromna jč naša bolest, kako velika je krivica« ki nam jo dela tuje nasilje 1 Xaš klic po pravičnosti naj odpre zaprta srca tistih, ki so krivi te nove naše nesreče, tista srca brez čustev, ki gredo preko žrtev celega naroda, ki ne hočejo vedeti za stotisoče in stotisoče. kateri so se žrtvovali le iz enega ideala: Ža popolno edinstvo in svobodo celega naroda jugoslo-\anskega. Solze pa, ki jih vidim v Vaših očeh, naj bodo v tolažbo nesrečnih rojakov, katere se skuša z umetno potegnjenim zidom ločiti od nas ostalih. Te solze so le vidni znak našega sočustvovanja in našega gorja — niso pa solze obupa! Ko je izvedela mati na Kosovem Polju o izgubi devet svojih sinov, potekle so ji po licu slične solze. Srce ji je pokalo Pogajanja med premogarji in lastniki premogovnikov brez uspeha. Lodon, 14. aprila.—Delavska tro-zveza začne v petek ob 10. uri zvečer s splošno stavko iz sočustvovanja do premovniških delavcev, ki stavkajo že od 1. aprila. To je bilo danes naznanjeno potem ko se je pokazalo, da so vsa pogajanja med premogarji in njihovimi gospodarji brez uspeha. Stavkalo bo 4,000.000 ljudi- Trozveza š>eie 800.000 premogar-jev, 300.000 železničarjev in 300.000 transportnih delavcev. Na podlagi izdanega povelja bo v petek okoli, 4.000.000 ljudi brez dela, ker bo moralo zaradi njihovega stavkanja tudi mnogo drugih podjetij prenehati z obratovanjem. Tudi elektrotehniki se bodo pridružili. Tudi zveza elektrotehnikov je sklenila, da se pridruži upornikom. Če se bo to res zgodilo, potem bodo ustavljene vse cestne železnice in prebivalci ne bodo imeli nobene luči. Položaj v Angliji je silno zmeden in nihče ne ve, kaj se bo razvilo iz vsega tega. Gotovo je le to, da bo vse prebivalstvo trpelo ogromno škodo. Kaj pravi vlada. Vlada je izdala oglas na vse delavce v "trozvezi'', da bo z vsemi sredstvi ščitila in branila one,- ki ne bi hoteli v petek stavkati in bi osta-j li na svojih mestih. Nadalje pravi,; da še vedno upa, da se bo vsa za-; deva poravnala prej predno pride do i sološne stavke. hovnikov pa se je Žq, prej v čolničku peljalo ladiji nasproti, da so novemu kardinalu čestitali. NEMŠKI EKS-cesar viljem se NE sme udeležiti pogreba svoje soproge. Zadnji pondeljek je umrla bivša nemška cesarica Avgusta Viktorija. Njeno truplo bodo pripeljali iz Ho-landije v Nemčijo. Vse to se bo zgodilo tajno in javnost ne bo vede- nikov daljnim pogajanjem. Dasiravno Se predsednik trudi, da bi iz razvalin versaillske pogodbe rešil vsaj nekaj ostankov, ki bi mu služili kot temelj novih pogajanj, ne vemo, če nam je kdo v Washrngto-nu v stanu povedati, "kaj je še ostalo od versaillske pogodbe, potem ko ie bil ligi narodov zadan smrtni u-darec in je Amerika naklonjena miru z Nemčijo brez definitivnih izjav o njeni bodoči zunanji'polrtiki. la niti po kateri progi niti s katerim vlakom se bo peljala krsta s truplom spokojne cesarice. Eks-cesarju Viljemi* niso dovolili, da bi smel spremljati svojo pokojno soprogo do nemške meje. Samo do Maarna jo sme spremljati v avtomobilu, potem pa se bo moral vrniti. Frezident Harding se je sicer trudil na vse načine, da bi rešil vsaj nekaj delov versaillske pogodbe, vendar so mu člani bele hiše in senata samo tedaj pritrjevali, ko je povedal, da Amerika ne more priznati sedanje zveze narodov. Ko je govoril o možnostih prihodnjega združenja narodov,so poslušalci napeto poslušali njegove besede. Enako tudi, ko je govoril o mirovni pogodbi z Nemčijo. Ko je nazna POSVEČEVALCI NEDELJE so ZMAGALI. Cedar Falls, la.—Poizkus, da bi v tukajšnjih moving picture • gledališčih zopet vpeljali nedeljske predstave se je popolnoma ponesrečil. Te dni so formalno glasovali o tem vprašanju. Vseh glasov je bilo 1457 in med temi nič manj kakor 1020 proti predstavam ob nedeljah. nil, da bi takoj potrdil mirovno resolucijo, So mu vsi navdušeno pritrjevali, nasprotno pa ni bilo niti najmanjšega navdušenja za versaillsko mirovno pogodbo. ♦ Note, ki jih je naša vlada v zadnjem času poslala Angliji, Franciji, Italiji in Japonski z ozirom na otok \ ap, niso nic drugega kakor prvi korak k poizkusu jasno očrtati naše razmere do teh držav. Ako nam za-' od tuge. Pohitela je na bojno polje, da poišče poslednjega svojih junakov. Poljubila ga je vroče v čelo in spregovorila je pomembne besede: "Primi moj blagoslov sinko, a znaj, kadar pride čas, da je smrt za domovino sladka 1" To so besede jugoslovanske matere, in te naše matere so nam porok zato, da je slovo, ki ga danes jemljemo le začasno. Trpeli smo v tlačanstvu in preganjanju stoletja in stoletja pa nismo obupavalh Napolnili smo ječe, žrtvovali smo najboljše izmed najboljih, opasali smo meč pravice in na ščitu zmage smo prinesli domovini veselje in svobodo, narodu pa čast. V tistih trenotkih odločitve smo zaprisegli drug drugemu in svoji ideji- popolnega edinstva in svobode prisego žrtev. Napojili smo zemljo s svojo krvjo. Iz te krvi je vzklilo novo življenje in naše besede so meso postale. Le deloma — le deloma in današnji dan nas zopet resno opominja da naše delo še ni dokončano, opominja nas dolžnosti, ki jih moramo vršiti. Zato naj bo dan žalosti obenem dan svečane obnovitve tiste prisege edinstvu in svobodi, ki nas je vzpodbujala v najtežih momentih in ki nam je vedno kazala edino pravilno pot v bodočnost in k vspehom. Tu-ga pa ki nas obdaja naj nas združi tembaUj v eno nerazdružljivo delavno telo, naj nas opominja vedno in povsod, da je dolžno, neumorno in pošteno delo edino, najboljše in najmočnejše orožje s katerem se bode-mo borili do zmagonosnega konca za končno osvoboditev vseh svojih bratov in sestra! r " ♦ Mladina, ki hrani v sebi vroče sr^e in neskončno ljubezen do naroda in domovine, ta mladina naj ostane Vaš up, naj Vam bo v tolažbo 1 Ona bo skušala najti tista pota, ki Vas bodo privedla najhitreje nam v naročje. Mi bodemo gladili pred Vami pot. Bedeli bodemo dan in noč nad sinjim valovjem slovanskega Jadrana in Soča ostane sestra Save in Drave. Mi ne poznamo sredstev, ki bi nam mogla braniti, da Vam ne stiskamo tudi v bodoče bratski roko tja preko meja. Naša prisega je sveta; naše delo pa bode dokončano šele tedaj ko Vas bodemo zopet svobodne objeli na svobodnemu Jadranu! To je duh jugoslovanske omladine! To je naša vera v bodočnosti! Mi pa smo nje apostoli! "Neustrašno naprej za popolno svobodo in edinstvo!" je naše geslo. "Na skorajšnje svidenje!" pa kličem nesrečnem rojakom iz Primorja in Istre pri njihovem pohodu v začasno suženstvo v slovo". Po govoru omladinskeg-a zastopnika Ude-ta so položili dobrovoljci spominsko ploščo pred univerzo z napisom: 20-III. 1921. Zasedenemu ozemlju! in ob zvokih nacijonalnih himen je bila zaključena žalna manifestacija. sološne stavke. vezniki priznajo naše zahteve, kakor je tudi pričakovati, in izjavijo, da so pripravljeni upoštevati naše pravice pri razdelitvy "vojnega plena", bodo sledile jaadaljne note, ki bodol POSLEDCE KORLČKOVEGA OBISKA NA OGERSKEM. Budapešta, 15. aprila. — Gustav Gantz, zunanji minister, je edini član kabineta, kr je odstopil zaradi zadnjega Korlčkovega obiska. Na Čehoslovaškem, v Jugoslaviji in na Rumunskem se silno zgražajo zaradi tega Korlčkovega postopanja. Kakor smo izvedeli, kujejo skupen načrt, da bodo enkrat za vselej preprečili Korlčku nadaljne podobne opizkuse. ANGLIJA PREVZAME NAMESTO BELGIJE POKROVITELJSTVO NAD NEMŠKIMI KOLONIJAMI. Dar Es Salaam, 15. aprila.—Dne 26. marca so angleški oblasti začele ■ > FRANCOZI VEDNO BOLJ SKAJO NEMCE. Vrhovni svet bo izdal nove stroge odredba.—Brian d žuga. Paris, 15. aprila.—Vrhovni svet bo na svoji prihodnji seji, ki jo bo imel v začetku maja, sklepal o važnih odločitvah glede Nemčije. Najbrž pride na tej konferenci do končnove-ljavnih odločitev. Mnogo se govori o tem, ali bo poslal Harding, svojega zastopnika na to konferenco ali ne. Nemčija bo stavila nove predloge. V novih predlogih, ki jih namerava Nemčija staviti zaveznikom glede vojne odškodnine, misli tudi izjaviti, da je pripravljena iznova ob-j delati opustošena francoska polja, a-! ko dajo Francozi svoje delavce. — N emčija je pripravljena dati švoj materijah Briand žuga. V teku zadnje debate v poslanski zbornici je rekel ministerski predsednik Briand, da so izgubili že zadosti besed zaradi Nemčije in da je treba končno preiti k dejanjem. — Nemčija še vedno upa, da se bo na kak način rešila plačanja vojne odškodnine in je že neštetokrat prekršila pogodbo. Tudi nasilna sredstva, ki so jrh do zdaj uporabljali zavezniki proti njej, niso imela za-"željenegfa uspeha. Dne 1. maja se bo odločila končnoveljavno, kaj mora storiti Nem^'-'i. Ako se Nemčija tudi potem ne h » ookorila, tedaj bo treba nastopiti flroti njej z vsemi sredstvi, ki so -^zpolago. _ STI natancno določile te pravice. Nič "j čudnega bi ne bilo, ko bi se iz tega medsebojnega pošiljanja not razvila nova pogodba, ki bi veljala toliko kakor nova mirovna pogodba. KARDIN-AL DOUGHERTY SE JE VRNIL DOMOV. New York, 14. aprila.—Na parni- ku "Olympic", ki je dospel včeraj v pristanišče, se je povrnil kardinal Dennis J. Dougherty, nadškof phi-ladelphijski, ki je kakor znano, prejel v Rimu kardmalsko čast. V pristanišče ga. je prišlo pozdravit 200 v* i izvrševati pokroviteljsko oblast nad nekdanjem nemški mozemljem Utjr ji v nekdanji Nemški Vzhodni Afriki in ravnotako tudi v Bismarkbur-gu v odeželi Togo, ki jih je do sedaj upravlajala Belgija. Meje do sedaj še niso končnove-liavno določene. Pozor. Pravkar smo dobili iz starega kraja dvoje šmarnic našega najpriljub-nejšega šmarničarja Dr. j. Jeršeta. In sicer: 1.) Mati čudovita 1913. 2.) Lavretanske šjnarnice 1918. 1_1 Denar na vse kraje sveta. Naše podjetje je stopilo v direktno zvezo z najbolj uglednimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji. Vse pošiljatve so garantirane in dospo na svoj cilj v dveh do treh tednih. Prejemniki nimajo nikakih sitnosti ker prejmejo denar direktno na svoj dom. Najboljše priporočilo vsakemu pa je naše dose-dajno pošteno in točno poslovanje. Denar pa pošiljamo tudi v vse druge države v Evropi. Ker se cena evropskemu denarju vedno menja na borzah, zato bomo vedno računali po cenah istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar. Ob izidu te številke smo računali »sledeče cene: Za jugoslovanske krone: Za italijanske lire: 500 kron........$ 3.80 50 lir........$ 2.55 1,000 kron........ 7.45 100 lir........ 4.50 5,000 kron........ 37.00 500 lir........ 21.50 1©,000 kron........ 74.00 ^ 1.000 lir........ 42.00 Vsa pošiljatve naslovlip " ,E D Iv 0 S T. 1849 W. 22r^ ~ ni. EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Iz j aha dvatevit na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press. 1S43 W. 22nd St. Telephone Canal 9S. ADVERTISING RATS ON APPLICATION. Published Somi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, '1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Nazaj na farme! Chicago, 111. nastopali, naj bodo omenjeni samo Miss Genieve Poglajen, Mrss Alice Čagran, Mr. Kdward Sinkower, Miss Ernestine Walker in Mr. Joseph Merlak. — Mr. Edward Sinkower je to pot prvič javno nastopil na odru. Pokazal je zelo simpatičen nastop, razumevanje glasbe in glas, ki mu obetamo še veliko bodočnost, ako ga bo dal primerno izšolati. Občinstvo mu je burno ploskalo. —■ Mr. Joseph Merlak, eden izmed "zamorcev", je zapel "Yokohama Lullaby" ter pripeljal na oder zbor desetih prekrasnih deklic v kitajskih j Entered as second-clas* matter Ocl 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ena najbolj senčnih strani življenja na deželi je brez dvoma osar melost in ločenost od ostalega sveta ter pomanjkanje družabnega razvedrila. To so tudi glavni vzroki, zakaj ljudje tako zapuščajo farme in si iščejo dela v mestih, po tovarnah. Mestno življenje ravno tako privlačno vpliva na našo farmarsko mladino, kakor luč na veščo. Zaželela si je preč od očetove grude, ki nudi njenemu življenju premalo sprememb, v mesto, kjer življenje ne teče tako enakomerno kakor miren veletok v dobro regulirani strugi, temveč šumi razkošno in veselo kakor neoviran hudournik. Na tem je gotovo nekaj resnice. Res je, da je življenje po mestih bolj pisano, raznovrstno in polno sprememb, toda če je tudi boljše in bolj zdravo, to bodo tisti, ki ga poznajo, zanikali. In če je nevarno, potem je še prav posebno za nepokvarjeno mladino iz dežele polno nevarnosti in pretečih skal. Toda pripovedovati mladini kaj je zanjo dobro in ji skušati naslikati, koliko lepše je zunaj na deželi v lepi, prosti naravi božji kakor po ozkih, prašnih in umazanih mestnih cestah, bi se reklo metati bob ob steno. Mladina — in dostikrat tudi starost ne varuje pred neumnostjo — si želi zabave, in kdo ji more odrekati to pravico, da išče srečo kakor si jo pač predstavlja, to je življenje uživati kar se največ da. Končno živimo zamo enkrat, in ker imajo vsi ljudje enako pravico do veselja v življenju, zato ni mogoče prav razumeti, zakaj naj bi tisti, ki stanujejo na deželi vedno samo gledali, kako se zabavajo meščani in nič drugega kakor samo gledali. Farmar ni samo za to, da preskrbuje meščana v živili, temveč ima vso pravico, da se udeležuje socijalnega, družabnega in duševnega razvoja v mestih. Potrebno je tedaj, da se življenje na deželi in po mestih v neki gotovi meri izravna. To izravnavanje se je začelo že pred dobrim časom. Vrši se deloma po naravnem kulturnem napredku, deloma pa po smoter-nem pospeševanju in razširjanju možnosti nadaljne duševne izobrazbe med farmarji. K prvi točki spadata na pr. avtomobil in telefon. Dandanes je v Združenih Državah silno malo farmarjev, ki ne bi imeli svojega avtomobila in tudi telefona ne manjka že skoraj na nobeni farmi. Oboje pospešuje družabnost na deželi in zbližuje farmarja s svetom. Fonograf je danes že tako izpopolnjen, da potom njega lahko vsak med štirimi stenami svoje sobe posluša prvovrstne umetnike na glasbenem polju. Tudi to je pomemben kulturni faktor na deželi. Dobri moving picture showi se nahajajo že tudi po vseh manjših mestih in so tudi farmarju, ki ima svoj avtomobil lahko pristopni in jim nudijo priložnost, da spoznajo ne samo vse najnovejše dramatične proizvode temveč tudi ves napredek v znanosti in vse pridobitve moderne tehnike. Tudi kar se tiče verskega življenja farmer ni zapuščen ako le sam hoče. Ob nedeljah in praznikih se lahko pelje v mesto v cerkev k sv. maši in k sv. zakramentom, ako tega ne more na deželi opraviti. Veliko ulogo v nadaljni duševni izobrazbi podeželskega prebivalstva bodo igrale javne knjižnice. Okrajne knjižnice bodo vpeljali po vs«h pa naj si bo še tako -majhnih krajih, da bodo dostopne tudi tistim farmarjem, ki so oddaljeni od okrajnega sedeža. Še več. V veliko okrajih je izdana odredba, da pošiljajo farmarju knjige, ki ji želi brati, na dom. Drugod pošiljajo knjižnice posebne avtomobile na farme, ki obiščejo gotove dni vsako hišo ter jo založe s potrebnimi knjigami. Seveda še niso povsod tega vpeljali, toda v tem smislu se vsaj razvija sedanje knjižničarstvo. Farmar ni danes več tako osamljen na svoji farmi kakor je bil v prejšnjih časih. Dandanes mu je mogoče, da se udeležuje življenja mestnega sveta. Tudi šolstvo se je v novejšem času znatno izboljšalo. Koncem torej lahko rečemo, da farmarski poklic ne zahteva več takih žrtev, kakor jih je svoj čas, na drugi strani je pa tudi materijalno veliko bolje plačan kakor preje, zato, lahko trdimo, da bo prišel čas, ko bo mestno prebivalstvo začelo siliti na farme, posebno ker se prijetnosti^ mestnega življenja če jih primerjamo z njegovimi senčnimi stranmi, leto za letom zmanjšujejo. Predstavi je sledil ples in prosta zabava. IVO. Pri tej priliki- opozarjamo, da se dobe slike iz Minstrel Showa v naši knjigarni, kjer jih vsi lahko kup i j o,da bodo imeli v hiši trajen spomin prelepe prireditve. ŽALOSTNA SMRT OBUPANEGA ROJAKA MAGAJNE. Cleveland, Ohio.—"A. D." obširno poroča o žalostni smrti našega rojaka, ki je bil štiri mesece brez dela, brez zaslužka, od božiča sem ni prinašal družini domov potreb- kostumih, da so skupaj peli in plesali. Bilo je zares slikovito j kaj ta* kega se ne vidi vsak dan. Občinstvo je ploskalo brez prenehanja. — Ena najlepših točk vzporeda je bil brez dvoma dvospev "We Will be Happy in June". Pela sta Miss A-lice Cagrjjn in Mr. Frank Streich. Med njunim petjem so priskakljale na oder tri maj ne deklice v belih ob- nih sredste^ in to je napotilo rojaka Rajmund Magajno, da je sklenil zvršiti samomor. Napotil se je v sredo zjutraj kmalu po osmi uri proti novemu velikemu mostu, High Le-ivel Bridge, kjer si je izbral najvišjo točko od cestnega tlaka ter skočil navzdol, 105 čevljev globoko. Truplo je priletelo s tako silo ob cestni tlak, da je odmevalo kot strel z revolverja, in so delavci iz bližnjih to- lačilcih, tri junijske rožice. Istoča sno je nastopil tudi Floradora-seks-tet, to je trije parr zalih deklic in mladeničev, ki so promenirali in plesali med petjem. Tudi zelo slikovito. — Sledil je šaljivi spev "What are You going to do on Sunday?", ki ga je prednašal izborni komik Mr. Joe Kuhn Jr., eden rzmed "zamorcev". Kaj podobnega sploh nismo doživeli. Ljudje so imeli slednjič kar solzne oči od samega smeha.— Ploskanja in žvižganja ni bilo ne konca ne kraja. To nam pa tudi priča, da Amerikanci tisočkrat bolj ljubijo dober humor kakor pa ne vem kakšno lepo umetnost. — Važnejša točka vzporeda je bila tudr "Underneath Hawaiian Skies", ki jo je pel Mr. Tom Faxon. Spremljalo ga je šest igralk in plesalk z ukami, bosih in v dokolenskih hawajskrh kostu mili, napravljenih iz slame. Bilo je nekaj povsem novega za vse, zato jo tudi vse zelo zanimivo. Tudi znani baritonist Mr. Tim Waterloo je zapel dve pesmi, ter s svojim mogočnim glasom popolnoma napolnil dvorano. Kot plesalki-solistinji sta nastopili razen Miss Berenice Groth, ki je učila plese, tudi Miss Barbara Verbiščar in Miss Cvrilla G. Ku-shar. Vse tri so prekrasno plesale. Zadnja je nastopila s španskim plesom. Občinstvo se ji ni moglo na-čuditi ter jo je ponovno poklicalo na oder. — Da je bil učinek tem večje, je Mr. Joe Gregorich skrbel za-e-fekte z lučjo in je izborno rešil svojo nalogo. Med odmorom je nastopil Rev. Kazimir »Zakrajšek, naš neumorno delavni župnik, ter v kratkem, pa zelo mičnem govoru navduševal ljudstvo, naj še nadalje prispeva za novo šolo in dvorano. Končno je poklical na oder vsem čitateljem že znano Miss Kristič, ki je bila tudi navzoča in je nagovorila občinstvo v kratkem govoru. Med drugimi odličnimi gosti naj omenim samo jugoslovanskega konzula v Chicagi, g. Branka Lazarevič, in aldermana Dennisa A. Horan, ki je pri tej priliki daroval $100 za našo novo šolo in narodni dom. ' Da bi imel obilo posnemovalcev! Mr. Geo. Stalzer, ki je tudi naš rojak, je vodil 111 učil Minstrel Show. Po predstavi si /e kaj zadovoljno mel roke, ker se mu je tako veliko delo tako izborno posrečilo. varen prihiteli na cesto. Charles Weiskopf je bil priča samomora.— Pripovedoval je, da je videl Magajno, kako je splezal na cementno ba-lustrado mosta, kjer je nekaj trenutkov pomišljal ali bi skočil ali ne, nakar se je zagnal proti globini. Truplo se je "silovito vrtelo pri padcu, rn vrtenje je bilo silneje in sil-neje, ko se je bližalo truplo tlom. Bil je mrtev, ko je priletel na tla, masa zmečkanih kosti in mesa. — Zdravniki, ki so preiskali truplo, pravijo, da je bila vsaka kost v telesu zlomljena. Magajna je bil star 46 let, po poklicu je bil mizar, in stanoval je več let na 880 London Rd., Collrmvood. Tam zapušča žalujočo ženo ter dva otroka, sina sta-rega 14 let ter hčerko staro 18 let. Mrs. Magajna se je izjavila, da je bil Magajna brez dela že od božiča, in da ga je to dejstvo piogoče toliko potrlo, da je obupal in storil nesrečni korak. Večkrat je skušal dobiti delo, toda brez uspeha. Truplo je bilo prepeljano najprvo v mrt- paniji. Naj počiva v miru po pre-stanem zemeljskem trpljenju. Ranj_ kr je bil doma nekje od Postojne, v Ameriki 8 let, je imel svojo hišo, bil poznan kot fin mizar. JOLIETSKE NOyiCE. — Si. aprilom se je pričela stavka vseh vposlencev pri raznih stav-binskih tvrdkah in vse tozadevno delo zdaj počiva. Obe stranki sta trdni na svojem stališču. Kontrak-torjr so znižali plačo, a delavci pa nočejo delati, zato so jih izprli. — Tudi v tukajšnji jeklarni se je ustavilo delo v raznih departmental in bodo vsa kolesa vstavljena za dobo 30. dni. Nad 1,500 je na ta način ob svoje delo. In ker je za-a vladala stavka pri stavbinskih podjetjih, zato nr dobiti dela zdaj tudi zunaj, kakor je bilo to druga leta. Vse to kaže, da se delavske razmere v našem mestu vsak dan slabšajo, a upati je, da ne bo to trajalo dolgo. — Pretekli teden sta dva bandi-ta ustavila rojaka Franka Novljan, ki biva na 1143 N. Broadway, in sicer nekje blizu Ruby ceste, kjer sta ga zvezala z vrvmi in mu zagrozila, da ga vržeta v vodo, če ne bo molčal. Oropala sta ga ure in $24.00 ter izginila. Mimoidoči so Novlja-na rešili spon. Kmalu je policija iskala zločinca in aretirala Joe G. ker ga imajo na sumu, da je sodeloval pri ropu. Izpuščen je bil pod $2,500 poroštvom. — Vile Rojenice se so zglasile pri družini g. Frank Senica na N. Broadway, in v dar mu pustile krepkega sinčka. — V staro domovino-se je te dni podal g. John Sobotnik, ki je bival v naši naselbini dolgo vrsto let A. S. g»:«3lllllll!IIIIC3IIM]IUIlllClllIIIIIIIIItaill!IIIUIIK3tUII]|IHIIC3IIIIimfllOI Intove knjige! = smo ravnokar prejeli i kraja. g LEPE POVESTI, I ROMANI, iz starega = vašnico, kjer je truplo indentificiral sosed Mrke Jalovec, 888 London Rd. | POUČNE KNJIGE, Soproga je bila obveščena takoj potem in je hitela v mrtvašnico. Zadnje delo, ki ga je imel Magajpa, je bilo pozneje prepeljano v stanovanje družine. Pri društvu ni bil, toda imel je zavarovalnino pri kom- j M O LIT VENI KI, I MUZI K ALI JE, j OGLEJTE SI NAŠ CENIK! j UC]nKllH11]IUIIIUllU]IIC3IIII]llllIIIC31inillHI!IClMII[liUIUC31IllUUIIIt<' = Za notarska dela kakor prošnje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, se obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postreženi. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljišč tu in v domovini. Posredujeva tudi v tožbenih zadevah med strankami tu in v domovini, izdelujeva prevode na angleški jezik in obratno, tolmačiva na sod- nijah in dajeva vsakovrstne navodila, cije zastonj. Pisma naslavljajte: Cene za delo nizke, informa- J. JERICH & M. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) v uradu "Edinost" 1849 W. 22nd Street CHICAGO, ILL. IZ SLOVENSKIH NASELBIN NAŠ MINSTREL SHOW. Chicago, 111. — Že v zadnji številki Edinosti smo na kratko poročali, da je priredila naša župnija sv. Štefana v nedeljo dne 10. aprila popoldne velik Minstrel Show v Če-sko-Ameriški Dvorani. Dasi se je predstava začela šele ob treh popoldne, je bila dvorana že pol ure prej nabito polna. Lahko rečemo, da je bilo okoli 2000 poslušalcev, med katerimi je bilo tudi veliko Ircev. Mr. Frank Banich, predsednik komiteja, je pozdravil navzoče občinstvo in otvoril predstavo.— Orkester. Mr. Franka Sinkower, ki se je povzdignil do znatne umetniške višine, je zaigral par lepih glasbenih komadov za uvod. Slednjič se je vzdignilo zagrinjalo in našim očem se je prikazalo okolr 50 prekras nih deklic in mladeničev v prelepih kostumih. Razdeljeni so bili na dva zbora. Predsedoval jim je Mr. Phil. Nrlles Sr., interlokutor. Za njim smo zapazili drugega šaljivega predsednika, napravljenega v pustnem kostumu, ki je med vzporedom izborno zabaval občinstvo z vsakovrstnim šaljivim kretanjem, priklanja-njem in plesanjem. Spredaj na o-beh straneh odra so sedeli štirje zamorci, ki so izgledali kakor pristni ljudožrci srednje Afrike. Med solikti in solistinjami, ki so SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago. HI. Tel.: Canal 4108 Mi pošiljamo denar •na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CmCAGO, ILL. J. F. ŠTBPINA. predsednik; a. j. krasa, tajnik. Novice iz Jugoslavije. Polihčni položaj. Ljubljana, dne 21. marca 192!. Iz ustavotvornega odbora. j da hoče vlada samo slepiti javnost s svojimi socialno-gospodarskimi razmerami. Po sprejetju tega člena se je pre šlo k debati o členih glede samo-Na seji ustavotvornega odbora uprave'. Jugoslovanski klub je po dne 22. marca je prišlo do neljubih svojih delegatih: dr. Šimraku in dr. spopadov. Obravnaval se je ustav- Gosarju tako uspešno nastopil protr ni načrt, ki govori o upravni razde- vladnim strankam, da je bila vlada litvi države, kakor ga je predložila prisiljena seje ustavotvornega odbo- vlada. Iz Belgrada se poroča, da je hotel dr. Drinkovič na tej seji podati izjavo Narodnega kluba, toda predsednik odbora mu je vzel besedo, da ni mogel dovršiti svoje izjave. Ta črn je povzročil med člani hrvatskega Narodnega kluba veliko razburjenje in je dr. Drinkovič izjavil, da odide domov. Nato sta člana Narodnega kluba demonstrativno zapustila odborovo sejo. Nekateri hrvatski poslanci so naglašali, da je vlada s svojim terorjem povzročila, da se bo sklepalo o ustavi v plenu-mu brez Hrvatov in mogoče tudi brez Slovencev. Posledice tega koraka Hrvatov bodo velike. Že danes se več kot polovica hrvatskih poslancev ne udeležuje parlamentarnega dela v konstituanti. Sedaj bosta odsotni več kot dve tretinji hrvatskih poslancev. Če se temu koraku pridruži še Jugoslovanski klub, kar sicer še ni gotovo, bi bila nova ustava kraljevine SHS ustava brez večine Slovencev in Hrvatov. Ko je Narodni klub odšel je bil vladni načrt glede upravne razdelitve države sprejet proti glasovom opozicije. Ta načrt obsega sledeče temeljne misli: t)ržava se razdeli v posamezne pokrajine, katerih nobena ne sme več obsegati kakor 700-000 prebivavcev. Manjše pokrajine se smejo spojiti v eno večjo. Na čelu vsake pokrajine bo stal veliki župan, ki ga imenuje kralj. Prej nego stopi v veljavo zakon o razdelitvi države, v pokrajine, se razdeli Dalmacija in Slovenija na dvoje o-krožij,- Črna Gora pa na eno okrožje. Dosedanje pokrajinske vlade in dosedanja upravna razdelitev ostanejo še dve leti v veljavi. Vsi pametni razlogi opozicije proti centralizmu so bili zaman. Vladne stranke so šle svojo slepo pot. Vladni predlog, si celo nasprotuje, ker naglaša na eni strani razdelitev pokrajin z ozirom na enotne social-no-g-ospodarske razmere, na drugi strani pa določa brez ozira na so-cialno-g-ospodarske razmere, da ne smejo pokrajine več obsegati kakor 700.000 prebivavcev. To se pravi, RAVNAJTE SE PO NJIH! Pred nekaj dnevi prejeli smo sledeče pismo iz Franklin Mine, Mich.: "Najrskrenejše se vam zahvalim za vaše zdravilo. Veliko let sem bolehal in že obupal nad vsako pomočjo za povratek mojega zdravja. Ampak kot hitro sem pričel vživati Tri-nerjevo grenko vino, sem spoznal,' da to je pravo zdravilo za mene in j popolnoma sem okreval. Moja že-, na, ki je trpela vsled revmatizma deset let, se je tudi rešila te nesrečne bolezni po uporabljenju dveh in pol steklenic Trinerjevega Linjmen-ta. Vsled tega toplo priporočam Trinerjeva zdravila vsakomur. Vaš zvesti Philip Copp". Tukaj imate fakta, ako potrebujete zanesljivih zdravil, tedaj vzemite nasvete tih dveh bolnikov, ki se sedaj nahajata v polnem zdravju in toplo priporočata ono česar je njima največ pomagalo. Trinerjevo grenko vino nima tekmovalca za nerednosti v želodcu, kot slaba slast do jedil, zaprt-nica, glavobol, splošna oslabelost, i. t. d., in Trinerjev Liniment je iz-! vrstno zdravilo za revmatizem, nev-1 ralgijo, lumbago, zvijenje, otekline, itd. Sicer pa uprašajte vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili, vedno le po Trinerjevih zdravilih in ne Jemljite nobenih ponaredb! Jos Triner Company, 1333—1345 South Ashland ave., Chicago, 111. (Adv.) ra odgoditi za devet dni. Velikanska svota. — Listi nam javljajo, da bo prihodnji proračun znašal 8 milijard dinarjev ali 32 milijard K. Ako računimo, da znaša prebivalstvo Jugoslavije 12 milijonov duš, potem pride na 1 milijon prebivalstva približno 3 milijarde K ali na osebo 300* K. Videli bomo, kako bosta slov. samostojni in demokratski minister prevalila ono svoto z ramen kmetskega in delavskega ljudstva na ramena bogatašev in kapitalistov. Kmalu bodo naši kmetje občutili vse dobrote samostojne in liberalne volilne zmage na strašno zvišanih davkih. Sedaj je samo še treba, da kmetje in delavci volijo v občine za svoje zastopnike samostojneže in demokrate, potem je pa davčni polom med slovenskim kmetom gotov. Propaganda za odpad od vere. — Jugoslovansko napredno akademsko društvo "Jadran" je poslalo "Slo- Jadranaši, pomešani s srednješolci do prvega razreda, vzklikali: "Zi-vio narodna cerkev I", "Dol z Rimom", "dol s papežem", "dol s klerikalci!" (Bode li "Jadran" tudi to dejstvo skušal utajiti s popravkom par. 19.?) Na vešala je bil v četrtek, dne 24. marca, pred mariborsko poroto obsojen posestnik Anton Bračko iz Vertič pri Gornji Sv. Kungoti. O-sumljen je bil, da je umoril dne 17. okt. 1920 svojo svakinjo Jožefo Ha-ložan. Direktnih dokazov za umor ni bilo, kljub temu pa so porotniki vprašanje, alr je Bračko kriv umora, potrdili z 9 proti 5 glasom. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešala. Obtoženčev zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. Velik požar. — V Knežji vasi pri Dobrničah je izbruhnil požar, ki je uničil malodane vso vas. Rešili so jedva živino, nimajo pa krme in žita. NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE LIST "EDINOST"! KAPP 1757-1759 W. 18th St., Cor. Wood St7 IZVANREDNA RAZPRODAJA ZA TA TEDEN ROJAKOM V PENNSYL" [ VANIJI ¥ NAZNANILO. Moški praznični čevlji, rujavi in črni na trakove in gumbe, v velikosti 6—12, vredni $7.00. Sedajne gjj Ženski praznični nizki čevlji, rujavi in črni, z eno, dvema ali trema preponka-ma, velikost 3—8, vredni $6.00. Sedanja cena vencu" na podlagi par. 19. tis. zakona j j sledeči popravek: "Ni res, da je po->| j Ion Tica akademskega društva "Jadran" že odpadla. Ni res, da je precejšno število članov prestopilo v pravoskfvje. Ni res, da se vrši agitacija za odpad s terorjem in nasilnim pregovarjanjem. Res pa je, da se imenovano društvo drži svojega programa, ki pravi, da je vera privatna stvar posameznika in spada v društven delokrog le v toliko, kolikor je ta predmet znanosti. — Odbor". To je dobro znamenje, da se je dijaštvo vendar začelo zavedati. da je propaganda za odpad od vere nedostojno dejanje. Točnega števila odpadnikov ne vemo, toda da je mnogo akademikov odpadlo od katoliške vere, tega tudi "Jadran" ne taji; marveč se skriva za svoj program "vera privatna stvar" in je torej stvar vsakega posameznika, kaj da stori. Vemo, kako se taki programi izvajajo. Geslo svobodomiselnih akademikov. — Svobodomiselni akademiki so vprizorili v nedeljo v vestibulu 'Uniona" demonstracijo proti SHS. — Z vso vnetostjo so Dalmatinci in Rojakpm v Conemaugh, Pa., j J naznanjamo da se bode tam vr- ' I šil sv. misijon dne 19., 20. in ' j 21. aprila t. 1. Istotako naznanjamo roja- j j kom v Johnstownu, Pa., da se j I bo vršil tam misijon sledeče tri j I dni, 22., 23. in 24. aprila t. L j ' Oba misijona bo vodil Rev. Jeronim Knoblehar, O. F. M. j iz Chicage, 111. il Močni moški čevlji za na delo, rujavi in črni "Elk Uupp'ers" z dvojnimi podplati velikost 6—12. Vredni $5.00. Sedajna cena $2.95 Ženski čevlji na trakove z nizko in viso« ko peto, velikost 3—9, vredni $6.00. Sedajna cena $3.95 Ženski Oxford nizki čevlji z gumo naj ""House Slipers" za ženske z eno ali straneh, rujavi in črni z močnimi pod- Naznanilo in zahvala. S tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 29. marca ob 10. uri dopoldne mirno v Gospodu zaspal preljubljeni soprog oz. oče v starosti 52 let Doma je bil iz vasi Vidošič, fara Metlika, Belokranjsko. Pogreb še je vršil dne 31 marca ob 9^ uri zjutraj s peto črno sv. mašo, ki jo je daroval preč, g. župnik Stefan Sullivan ob mnogobrojni udeležbi prijateljev in znancev. Zatorej me veže dolžnost, da se na tem mestu najprisrčneje zahvalim vsem prijateljem, znancem in dobrotnikom, v prvi vrsti Rev Štefanu Sullivai^za pogosto obiskovanje feolnika za časa njegove bolezni,, za večkratno previdenje bolnika s sv. zakramenti in za večkratno molitev ob njegovi postelji, zlasti tedaj, ko se je'pokojni boril s smrtjo ter za ganljivi govor v cerkvi pred krsto. Naj dobri Bog stoterno povrne preč. g. župniku ves njegov trud. Ravnotako se lepo zahvaljujem g. Josipu Sitar, glavnemu predsedniku K. S K J in njegovi blagi gospej, ki sta skrbela zame v vseh žalostnih urah kot brat in sestra. Nadalje g. in gospej W. Buchanan, g. Franku Kuhar in g. Boleslavu Koreina za avtomobile in vence. Prisrčna hvala društvu svn Treh Kraljev K. S. K. J., kojega član je bil pokojni, ker ga je nosilo m se korporativno udeležilo sprevoda in ženskemu društvu Roznovenske Matere Božje, ker je z preč. g. župnikom prišlo kropit pokojnega in molit rožni venec ter je plačalo peto sv. mašo zanj Bog plačaj vsem skupaj! Nadalje se iskreno zahvaljujem vsem tistim, ki so darovali vence in vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so me tolažili v teh tužnih časih ter čuli pri umirajočemu in mrtvemu. Hvala tudi Rev. Josipu Stukelj za izkazano sožalje, in vsem, katerih imena mi ni mogoče tukaj napisati. Naj dobrotliivi nebeški Oče vsem povrne dobrote, ki ste jih izkazali meni v dneh žalosti in bridkosti! Tebi pa, dragi nepozabljeni soprog in skrbni oče, ki si nas po dolgi in mučni bolezni moral zapustiti, naj bo lahka žemljica, usmiljeni Bog pa naj Ti da večni mir in pokoj! Z zaupanjem v božjo milost pričakujemo, da se bomo zopet združili s Teboj nad zveudami! Žalyjoči ostali: Mary Kostelec, soproga. Mary, Amalija, Lu^dovik in Viljem, otroci. * plati, velikost 3—o,| vredni $4.50. Sedajna cena vredni $4.50. ^ Čevlji za mladeniče na trakove, najno vej šega tipa sedanje mode, s krasnimi kapicami, velikost ..—11, vredni $7.00. Sedajna cena $5.00 dvema preponkoma, velikost 3—8. - Sedajna cena: $1.69 • Najboljši čevlji za dečke in deklica na trakove in gumbe narejene iz najtrpež- nejšega usnja, velikost 8—11, vredni $275. Sedajna cena li pvi," $1.95 s / , H RAZPRDAJA RAZNIH OBLAČIL. MOŠKI BELI ROBCI, KI SO STALI PREJ 10c, n stanejo sedaj '• "JOwB Moške "khaki" srajce za delo velikost 14^—17, Smo jih pro- J JQ prodajali za normalno ceno $1.98—$1.75. Sedaj jih dobite po "Dress Gingham" blago, široko 27 inčev, izvrstno za razna oblači- A la, vredno 25c yard. Ta teden stane yard samo Moške površne hlače in jopiči za delo, vredno $1.50. Ta teden, Q0C dokler ne poidejo jih bomo prodajali po Ženske jopiči za podoblačiti, lepo zarobljni na trakove najnovej- QQC- šega modela, vredni $1.50. Sedaj jih dobite za ! NAZNANILO IN PRIPO- j ! ROCILO. j I I j Našim naročnikom in do- j I brotnikom kakor tudi vsem ro- j I jakom v državah Pennsylvania j I in West Virginia naznanjamo, f da jih bo te dni obiskal Mr. I MICHAEL ŽELEZNIKAR. j On je pooblaščen pobirati j naročnino, oglase in sploh vse, j kar je zvezi z našimi listi j "AVE MARIA", "EDINOST" j in "GLASNIK PRESV. SRCA j JEZUSOVEGA". Vsem ga toplo priporočamo j in obenem prosimo, da mu gre- j do rojaki na roke v vseh ozirih. j uprava in uredništvo \ ave marije, edinosti j in glasnika p. s. j. be, bi se jiVn zabranilo zapravljanje . Začel je opisovati rajsko srečo človeške družbe, kjer bi bili vsi prosti, vsi enaki, vsi bratje, kjer bi ne bilo zasebne lastnine, .ampak bi delali vsi za enega, edeti za vse. Država bi odkazovala dela odraslim, hranila starce, redila in vzgajala otroke, skupno, brez razlike. Zdaj^ pa je krivična neenakost že med otroki. A kaj so zakrivili eni, da se jim godi slabo, in kakšnih zaslug so si nabrali drugi, da jih je rodila bogata, imenitna mati! V stari Sparti je vzgajala država otroke in kakšne korenjake je vzgojila! "In še prav lehko", je prikimal Artur; "saj so jih morali živiti in oskrbovati sužnji helotje". "To smo zdaj mi". "Samo, da smete iti, kamor ho-, čete, in da vas nihče ne more siliti k delu". "Želodec nas sili". "Ta je pač neizprosen trinog, in ker je delo vir vsakega napredka in vse blaginje, pogoj vedi in umetnosti, potem igra pač želodec velikansko vlogo ne samo za posameznika, ampak tudi za vse človeštvo.— Krivičen pa je, ker terja bogatina in siromaka za enak davek, dasi se sicer upira splošni enakosti narava sama, ki rodi enega za umetnika, drugega za učenjaka, zopet druge ga za vojaka". OGLASI V "EDINOSTI" IMAJO • VEDNO NAJVEČJI USPEH. HARMONIKE! Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljiv^ in točno, po najnižjih cenah. Se priporočam rojakom ši rom Amerike. ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St., Cleveland, 0 FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave. x-evske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šol: sv. Vida. DR. OHLENDORFOVA - ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. " 1924 BLUE ISLAND AVE. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Telefon: Canal 6319. math KREMESEC Vsem se priporočam mesar Priporoča Slovencem in Hrva. torn mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. 1912 W. 22nd St., Chicago, 111. & v —"—V NemeceJV FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,[111 PHONE: CANAL 2=^4. Pozor! — Kadar potrebujete rajnega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce> raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! A. M. KAPSA (General Hardwe store) fZIIl j || ....... 2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL. DELO IN DENAR. Spisal dr- Fr. Detela. (Dalje.) ke, zakaj ne gredo delat Jc ubogim kmetom, ki bi jih sprejeli z razprostrtimi rokami? Toda ne gredo in ne bodo šli; poslušajo pa radi zabavljanje črez kapital, ker ugaja to sa-moljubju, zavisti, škodoželjnosti, kakor ugaja prekanjenim govornikom vaše ploskanje in ugled in čast in dobiček". / "Kaj pa tisti kapital, ki ne dela sam, ampak je naložen na obresti?" 4'Tudi ta je koristen. Koliko ga je naloženega v dobrodelnih ustanovah za cerkve, šole, bolnice, podpore potrebnim! To so sejali nekdanji varčni kapitalsiti, sedanji rod pa zanje in večkrat zabavljajo tisti, ki uživajo največ dobrot tega kapitala, črezenj najglasneje. Če ima kdo kapital, podjetnega duha pa ne, zakaj ne bi prepustil denarja onemu, ki je podjeten in delaven, denarja pa nima!" "Ampak obresti!" "No, kaj obresti? Če da kdo njivo v najem, zahteva vendar najemnino; če poscjli konja ali vola, zahteva odškodnino, ali naj bi se moral posojati samo denar brezplačno? To bi bilo krivično. Obresti so najemnina posojila in zavarovalnina za nevarnost izgube. Boljše je za človeško družbo, da naloži kapitalist, ki se noče sam truditi, svoj kapital na obresti, nego da ga zakoplje ali zaje in zaprje. Iz dela in varčnosti se rodi blaginja, iz lenobe in za-) pravljivosti siromaštvo. Najsiromaš-nejše dežele rode najzapravljivejše , kavalirje". "Zakaj pa zapravljajo ti kavalirji svoj kapital?" je dejal Brnot in po-. gledal na dve strani. "Zakaj? pra-, vim. Zato ker je njih zasfbna last. ( Naj bi bila to. skupna last vse druž- SLOV. KAT PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" NEKAJ NOVEGA! . CUJTE! Odprla sem "česalni salon" ali zavod za lepotičenje, L A VERNE BEAUTY SHOP in se priporočam vsem rojakom v Chicago in okolici za številni poset mojega parlorja. Zlasti se priporočam Vsem slovenskim nevestam, dekletom, in ženam za razne prilike, kakor za poroke, zabave i. t. d. — Pridem rada tudi na dom, kar bo posebno za neveste gotovo zelo ugodno. — Naročila sprejemam tudi po telefonu. — Grem rada v vse dele mesta, kamor kolr treba. Rojaki podpirajte svojo domačinko, ki Vam bo posreg-la za zmerne cene! Parlor imam na 4001 West 26th Street [2nd Floor] Telephone—LAWNDALE 4872 »ali CANAL 5306 MADAME FERKULL. Ima svojo redne mesečno sejo na -sake orvo nedeljo ▼ mesecu v Knausor Ivorani, cor- St. Cleir Ave. and 62nd Str. N. E. Uradniki zx. leto 1930. Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd- W.; Društven« idravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St Clair Avenue. Novi člani se sprejemajo v društvo >d 16-ga leta do 50-ffa leta starosti i» c zavarujejo za posmrtnino $1000 5oo-or ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 tt ienske bol. potpore- N^še društvo sprejme tudi otroke t Mladinski oddelek od r do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po 16 etu starosti prestopijo k aktivnim članom in se zavarujejo od $250.00 do $1000 ,*Iaeevanje društvenih ases. pri sejah od i ure dop. in do 5 ure pop. Novi člani in članice morajo biti pre »ka ni od zdravnika naj kasneje do 15 Ine vsacega meseca. Za vse nadaljna pojasnila se obrni-e na gori imenovane uradnike. DRUŠTVO SV. VIDA ŠTEV. 25 K. S. K. J. Kmalu so brli skupaj in vesel je pozdravil demokrat Artur delavce ki so ga gledali nezaupljivo in od-zdravljali s pridržki in pomisleki in začeli zaostajati, da bi se iznefiili novih tovarišev. Artur, ki ga je zelo, zabavala ta zadrega, se ni dal od-' gnati; začel jih je izpraševati o tem in onem. " Le počakaj ! Kmalu se nas bo naveličal gospod", je pošepetal Brnot tovarišu delavcu in se namuzal zaničljivo. Začel je razkladati svoje nazore, kako bi izravnal poštei* progresiven davek lepo vse neenakosti v človeški družbi. Saj je isti-na, da plača oni, ki ima dvatisoč goldinarjev dohodkov, lahko, trikrat in štirikrat toliko davka kot oni, ki ima samo tisoč. Delavska plača, dohodek, kolikor ga potrebuje delavska družina, da se pošteno preživi, bi se ne smela obdačiti, vse, kar je črez, pa po stopnjah čim dalje, tem huje. Kdor ima en milijon dohodka, zakaj ne bi plačal 50 proc.! Ostane mu še vedno pol milijona. Če ne more živeti, naj umrje! Dva milijona dohodka bi vrgla 60 proc. davka, ostalo bi še vedno S00.000 K, trije milijoni: 70 proc. in tako naprej. "Torej pri petih milijonih 90 proc. in pri šestih 100 proc''. se je zasmejal Artur, "to se pravi ves dohodek. Tak kapitalist bi delal samo za davke ;; ampak takih norcev ne bo nik-. jer dobiti". "Saj jih tudi- treba ni", je mrmral Brnotov tovariš. Brnot pa ie razlagal, kako nevarno da je za državo in za družbo, če steče v posamezne roke ves kapital, ki zasužnji potem državljane. ■ 'Kapitala sploh treba ni", je dejal . en delavec. "Najboljše, kajne?" se je muzal Artur, "da bi ljudje ob dobrih letinah vse pojedli in ob slabih lakote umirali". "Kapital je nesreča za vsakega, kdor ga nima". "Niti za tega ne", je ugovarjal Artur. "Če zadene koga nezgoda, bodi posameznika, bodi državo, požar, potres, vojna, kam pa se naj zateče v stiski? H kapitalu. Kapital prihiti na pomoč, in sicer tem hitreje,- čim bolj gladko obliko ima; a najgladkeje teče v obliki denarja.— Če pa ne dobi država denarja pri domačih kapitalistih, ga mora najeti pri tujih; obresti gredo iz dežele in tujec postane upnik domačina dolžnika. Ali ni bolje, da je človek zadolžen pri prijatelju nego pri nasprotniku ?" "E, dolg je dolg". "To je res. Tembolj bi moral skrbeti vsakdo, da si pridobi nekoliko kapitala za hude čase. Delavca pa, ki sam nima kapitala, pre-. skrbuje vendar z delom tuji kapital, ko gradi ceste, železnice, vodovode, zida cerkve in šole, oborožuje vojake, ki nas branijo". "Vas seveda,, kapitaliste, branijo". "A če bi ne bilo vojakov, bi nam vzel sovražnik ves kapital. Ali bi se godilo delavcem zaraditega bolje?" "A vam,'kapitalistom, bi se godilo slabše". "Oh, res je, in mnogi ljudje iz-podkopavajo rajši tujo srečo nego kujejo svojo. Zavist je mogočen motor človeškega delovanja. Toda če postanemo vsi preprosti delavci, ali vam ne zrase preveč tekmecev, ali se ne bojite konkurence? Ali ni boljše za delavca, če je v kakšnem ' kraju mnogo kapitala in malo delavcev, ne pa narobe? Jaz sem prepotoval Holandsko, kjer je mnogo podjetnega kapitala, in sem bil na Ruskem, kjer ga je malo, in če bi videli vi, kako živi delavstvo tam in kako tukaj, br spoznali, kolik blagoslov je za deželo kapital. Saj tekmujejo kapitalisti tudi med seboj kakor delavci, in čim večja je kon- kurenca med njimi, tem; bolje se 1 godi delavcu, tem ceneje dobi denar 1 na posodo, tem več dohodka daje j delo, tem manj denar. Oderuštve 1 cvete najbolj med siromašnimi ljud- ] mi. Če bi imela naša dežela zadosti 1 podjetnega kapitala, ne bi bežali ] ljudje v Ameriko. Toda saj ga ne privoščite domačinom ; kaj, gospod < Brnot?" Mi privoščimo bližnjiku, kar sa- : mi sebi", je dejal Brnot, a '"a nič več; saj br bilo proti božji postavi ljubiti bližnjika bol kot samega sebe". 1 "Seveda, če bi vi sami sebi ne privoščili nič boljšega, nego kar i-mate. Vi seveda ne bi hoteli na noben način postati kapitalist". Brnot je molčal in gubančil čelo. "Ali ne bi hoteli imeti Vi več dohodkov, recimo petkrat toliko, kolikor imate, dasi bi ne mogli petkrat toliko niti jesti, niti piti? Indijanci v A-meriki in zamorci v Afriki so deloma še tako srečni, da ne poznajo kapitala, ki je pogoj vsake višje izobrazbe. Kapital vam nabavlja tudi liste in novine, ki vas uče zabavljati črez kapital". "Kakšne dobičke pa dela kapital!" "Da, dobičke. Kaj pa ljudje, ki gredo v Ameriko? Ali gredo zaradi dela? Ne; saj ga imajo doma zadosti ; ampak zaradi dobička, ki jim ga ponuja kapital. Kaj pa vi? Če bi vam ponudila kakšna konkurenčna tvornica večji zaslužek od naše, koliko bi vas pa ostalo? Kaj? Ali naj dela samo kapitalist brezplačno? Tn kateri kapitalist vam je ljubši^ tisti, ki zapravlja v inozemstvu svoj kapital po veselicah in kopališčih z igrami in ničemurnostmi, medtem ko stradajo doma njegovi ubogi rojaki, ker jim ne daje njegov kapital ne dela, ne kruha, ali oni, ki gre sam za dobičkom in daje s svojo podjetnostjo tudi drugim dobička? Priliznjenci seVeda, ki zamerjajo hlepenje po kapitalu ysakemu razen sebr, vam slikajo podjetnike in bankirje kot krvoločne trinoge, ki režejo jermene s teles ubogega delavstva« Toda koliko slabše bi se godilo delavcem brez«teli množiteljev in hra-niteljev kapitala! In delavci, ki tako zabavljajo črez bogate podjetni- Drustvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18 S. D. Z. v Cleveiandu, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150. $300, $500, $1000, $i5oc in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Naše društvo Vam nudi najlepšo priliko, da se zavarujete za slučaj nesreče. Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike. Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek. tajnik Johr. Vidervol (1153 East 61st Street, Cleve-j land, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki Anton Strniša, Jos. Zakrajšek. Viktor Kompare. Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš kar. Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo j v mescu v šolski dvorani.