ftaAe je m/acUnL /ci nafte je /cnae c/eA/et nej bineftv xemeel nem ve na& J k ;jr ■T VSEBINA Analiza Inovacijske dejavnosti v Aeru za leto 1988 str. 1-5 # Kakovost izdelkov je tržna nuja str. 5-7 _ ^ »Vse je del^oja za oblast« so dejali na seji 00 ZSMS v tozdu Kemija Celje str. 8-10 Marko Melik je novi predsednik mladine v tozdu Grafika & str. 10 *_ 4r % Čestitke ženam za 8. marec str. 11-13 »Delo proizvodnega delavca je premalo , cenjeno!« pravi Jožica Valenčak Stf\ 14~f5 O delu prodajno skladiščne enote v Beogradu ; str. 15-17 --------------------- m •* . Naše srečanje s štipendisti str. 17-18 * W- maki ■ Občni zbor planince^ na Reški planini str. 20-21 Aerov športni pregled za leto 1986 str. 23-25 4- Nagr križanka ■>* ■ e. — • t 4 Ev*, V-V GLASILO KEMIČNE, GRAFIČNE IN PAPIRNE INDUSTRIJE CELJE CELJE, FEBRUAR 1989 LETNIK XXVIII - številka 2 časopisni svet jožica bratuša, greta doberšek, milena dobrotinšek, marjana filipič, Stanka hojnik, romana johan, ivanka kalan, marjana palir, tomaž pečnik, jožica radelič, cveta robas, aleš žerovnik glavna in odgovorna urednica jelisaveta podgornik tehnično vodstvo marjan herman uredila jasna rode tone škerbec oblikovanje naslovne strani cvetka kozomora tisk aero, tozd grafika za tiskarno drago vračun naslov uredništva kadrovski in splošni sektor aero - celje, kocenova 4 tel. 24-011, int. 20 in 85 po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, št. 33-316/78, je glasilo naš aero oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov glasilo izhaja desetkrat letno naklada 2.400 izvodov Analiza inovacijske dejavnosti v DO Aero Celje v letu 1988 ŠTEVILO PREDLOGOV V obdobju od 1. januarja do 31. decembra 1988 je 110 delavcev naše delovne organizacije prijavilo 107 inovacijskih predlogov, ki so v spodnji tabeli prikazani po vrstah inovacij, skupaj z zavrnjenimi in s predlogi, ki so še v postopku: Vrsta inovacijskega predloga Število Strukt. izum 0 tehn. izboljšava 15 14% koristni predi. 57 53% zavrnjeno 10 9% v postopku 25 24% skupaj 107 100% V letu 1987 je bil v naši delovni organizaciji 101 inovacijski predlog. Kot zanimivost pa naj naveden podatek, da smo za inovacijski predlog št. 67/88 - »Postopek za pripravo mikrokap-sul« že dobili odločbo o priznanju izuma, vendar ustreznega strokovnega mnenja iz tozda Kemija Celje še ni in je predlog v analizi označen v VP (v postopku). Naslednja tabela prikazuje strukturo inovacij glede na možnega uporabnika oziroma na ocenitev komisij za inovacije: TOZD oz. DSSS Število s z VP potencialni predi. uporabnik Kemija Celje 33 21 3 9 Kemija Šempeter 35 25 4 6 Grahka 22 17 2 3 Tovarna celuloze in papirja Medvode 11 6 1 4 Trženje 4 3 - 1 DSSS 2 - - 2 107 72 10 25 AVTORJI INOVACIJSKIH PREDLOGOV V LETU 1988 Priloga 2 TOZD KEMIJA CELJE Zap. Stopnja Priimek in ime S z VP Gospodarska Nadomestila št. izobrazbe korist 1. KV Arnautovič Emil 1 45.485 2. KV Blazinšek Miro 2 195.505 3. VS Božič Bojan 1 1 122.681 4. SS Furlan J. Marjan 1 4.139.177 684.845 5. KV Hauptman Martin 1 45.485 6. VŠ Hrastovec Željko 1 7. KV Hriberšek Marko 2 72.078 8. SS Ibraimov Ajdan 1 9. SS Jug Milan 3 1 200.942 10 SS Jutriša Anton 1 45.485 11. PR Korošec Bruno 1 12. KV Kovač Matjaž 2 72.078 13. SS Krašovec Stane 1 1 31.223 14 PR Krajnc Ivan 1 15. PR Križan Mihaela 1 100.074 16. KV Kukovič Anton 1 159.299 17. KV Marčič Ivan 1 18. KV Mlinar Drago 1 37.188 19. VŠ Petek Jani 1 20. SS Rehar Janez 1 45.485 21. PR Slatenšek Majda 1 96.120 22. PR Sotošek Slavko 1 45.485 23. SS Stopar Milan 2 24. VS Stepančič Ludvik 1 25. KV Šalej Marjan 1 26. KV Šket Vlado 1 75.909 27. PR Zagajšek Anica 1 96.120 28. SS Zavšek Franc 1 32.524 29. KV Zimšek Milan 1 75.909 30. SS Wiegele Andrej 1 122.680 TOZD KEMIJA ŠEMPETER 31. KV Antloga Silvo 1 360.920 32. KV Beg Maksimiljan 2 1 115.540 33. KV Cokan Štefan 3 196.323 34. VS Cetina Peter 1 1 35. KV Dolar Marjan 1 112.582 36. PR Gorjup Karol 1 37. VS Gosak Iztok 2 343.829 38. KV Grabner Franc 1 478.380 39. KV Korun Zlatka 1 451.656 40. KV Kovče Franc 1 379.168 41. SS Krajnc Tatjana 1 42. KV Kuder Marjan 1 57.770 43. KV Lenko Silvo 1 135.873 44. SS Marovt Ivan 1 45.485 45. SS Radišek Zvone 1 100.074 46. KV Reberšek Milan 1 47. SS Rojc Emil 1 48. KV Satler Stanko 1 49. SS Sever Sandi 1 1 354.144 50. KV Skalič Ciril 1 201.421 51. SS Tominšek Ivan 4 1 13.887.443 1.158.696 52. PR Vasle Ivan 1 228.170 53. KV Zagoričnik Alojz 1 54. KV Završnik Stane 1 ■ 3.835.141 477.867 55. KV Zupančič Ivan 1 180.906 TOZD GRAFIKA 56. VS Aužner Peter 1 57. KV Fric Danijel 1 61.315 58. KV Germ Peter 1 59. KV Gobec Drago 1 148.405 60. VŠ Jezernik Stane 1 1 38.387 61. KV Jošt Zdravko 1 93.085 62. KV Jurak Maks 1 1 45.485 63. KV Koštomaj Matej 1 1 150.019 64. SS Kozomora Cvetka 1 65. SS Krajnc Mirko 2 1 100.500 165.274 Zap. št. Stopnja Priimek in ime izobrazbe S zVP Gospodarska korist Nadomestila 66. VŠ Maček Gusti 1 13.483.318 935.414 67. KV Petrič Branko 2 61.315 68. PR Ropotar Martin 1 45.485 69. PR Slak Ciril 1 70. PR Sternad Milan 1 45.485 71. SS Žerjav Gabrijel 1 209.810 72. KOK Rotacija 2 2 613.159 TOZD TRŽENJE 73. VS Brajkovič Anita 1 74. SS Brinovec Stane 2 90.970 75. KV Novak Marija 1 87.382 76. VS Plauc Nada 1 77. VS Pusser Peter 1 DSSS 78. VS Birsa Vasja 1 79. VS Jazbec Slavko 1 80. VS Knez Emil 1 81. VS Kukovič Milena 1 82. SS Plausteiner Pavla 1 83. SS Prokič Milijana 1 84. VŠ Stropnik Marko 1 85. SS Šalamon Bojan 1 86. VŠ Voga Edi 1 87. SS Žnidar Milena 1 ZUNANJI PREDLAGATELJI 88. VS Malinger Janez 1 (Helios Domžale) TOZD MEDVODE Priimek in ime Stopnja izobr. Št. prijav Štrukelj Ivan Halilovič Bogdan Potočnik Milan Vrhovec Zoran Lunar Franc Mlakar Franc Peternel Janez Saje Ljubo Novinc Anton Glavina Ivan Drev Vladimir Glavan Martina Svoljšak Sandi Sabo Marjan Kopač Martin Bojič Vlado Bernard Silvo Šušteršič Andrej Pašič Nurija V. 1 IV. 1 IV. 1 IV. 1 V. 1 VIL 1 VII. 1 V. 1 IV. 2 V. 1 VII. 2 V. 1 VII. 2 VI. 1 IV. 1 IV. 1 IV. 1 V. 1 IV. 1 Šifra Naziv Štev. inovacije inovacijske prijave avtorjev 1/88 Avtomatsko obratova- nje kondenzatnih črpalk 2 3/88 Izboljšanje pogojev za demontažo off-set sti- skalnice 2 4/88 Montaža in izdelava novega »egouter« valja za II. filter v belilnici 4 5/88 Popolno odvajanje luga iz kadi v pinotanu 2 6/88 Podstavka pri Snagini kadi 1 7/88 Nanos release in primer premaza na papirnem stroju 4 8/88 Nastavitev premaznega agregata za stabilno pre- mazovanje 2 9/88 Zaščita pred izpadom gorilnika v energetiki 2 10/88 Zamenjava mehanskega z induktivnim stikalom pri wacumaticu 2 11/88 Namakanje žamanja in lesa z vodo 1 Poslovni svet je na svoji seji 27. februarja 1989 obravnaval tudi analizo inovacijske dejavnosti. Analizo Aerove inovacijske dejavnosti je sprejel in opozoril zadolžene na dosledno izvajanje sprejetih usmeritev in aktivnosti prenove inovacijske dejavnosti s katero pričakujemo bistvene pozitivne premike. Množično inovacijsko dejavnost bodo spremljali z načrtovano akcijo prenove do maja. Opozorili so tudi na pripravo enotnih kriterijev pri tej akciji. IO DIATI bo poslovni svet sproti obveščal o poteku prenove našega inovacijskega dela. J. R. Med sprejetimi oz. pozitivno ocenjenimi predlogi posameznih tozdov je opredelitev naslednja: TOZD oz. DSSS Tehnična izboljšava Koristni predlog Kemija Celje 5 16 Kemija Šempeter 9 16 Grafika 1 16 Tovarna celuloze in papirja Medvode 6 Trženje - 3 DSSS - - Skupaj 15 57 Čista gospodarska korist je bila obračunana pri 5 predlogih iz leta 1988 v višini 35.850.840 dinarjev, avtorji pa so za to prejeli nadomestila v višini 3.527.193 dinarjev ali 9,8 % od višine čiste gospodarske koristi. Kot enkratna nadomestila za predloge iz leta 1988 je bilo dosedaj izplačanih 9.774.231 dinarjev. Vsa nadomestila skupaj predstavljajo 37 % od gospodarske koristi dosežene na osnovi predlogov 88. Ta podatek kaže, da pri velikem številu predlogov zanemarjamo izračune gospodarske koristi, saj 27,2 % čiste gospodarske koristi izplačane samo na osnovi ocenitve ni tako malo v primerjavi z izplačanimi nadomestili pri izračunani čisti gospodarski koristi za leto 1988. ŠTEVILO AVTORJEV INOVACIJSKIH PREDLOGOV V letu 1988 je 110 delavcev naše delovne organizacije prijavilo 107 inovacijskih predlogov. Število avtorjev po tozdih je naslednje: TOZD oz. DSSS Število Strukt. Kemija Celje 30 27% Kemija Šempeter 25 23% Grafika 17 15% Tovarna celuloze in papirja Medvode 22 20% Trženje 5 5% DSSS 10 9% zunanji predlagatelj 1 1 % Skupaj 110 100% Kvalifikacijska struktura avtorjev pa je naslednja: Stopnja izobrazbe Število Strukt. VII. 18 16,5% VI. 8 7% V. 30 27% IV. ali III. 43 39% II. 11 10% I. 0 - Skupaj 110 100% V primerjavi s preteklimi leti ostaja kvalifikacijska struktura na istem ni- voju, še vedno imamo med predlagatelji premalo ljudi s VII. in VI. stopnjo izobrazbe. ČASOVNI POTEK OCENJEVANJA Faza ocenjevanja < Časovno obdobje v koledarskih dneh minim. povpr. maks. Od prijave do izdaje naloga strokovni komisiji za ocenitev 0 6 51 Od izdaje naloga do sklepa strokovne komisije 1 35 261 Od sklepa strokovne komisije do sklepa komisije za inovacije oz. DS tozda ali DSSS 1 27 220 Celotni postopek je v povprečju trajal 61 dni. ČISTA GOSPODARSKA KORIST V letu 1988 je bila po posameznih tozdih dosežena naslednja višina čiste gospodarske koristi, ki se nanaša na predloge iz leta 1988 in na predloge iz preteklih let: TOZD Čista gospodarska Nadomestila Kemija Celje 103.408.787 din 14.900.568 din Kemija Šempeter 124.375.209 din 9.042.839 din Grafika 340.020.533 din 12.580.018 din Tovarna celuloze in papirja Medvode 543.414.000 din 42.378.769 din DSSS 4.103.314 din 772.832 din 1.115.321.843 din 79.675.026 din Izplačana nadomestila po tej tabeli predstavljajo 7 % čiste gospodarske koristi izračunane v letu 1988. Kot enkratna nadomestila pa je bilo v letu 1988 izplačanih 11.408.237 dinarjev, vsa nadomestila skupaj predstavljajo 8 % čiste gospodarske koristi. PREDLOGI IZ PRETEKLIH LET V letu 1988 je kljub temu, da bi morala biti, ni bila izračunana gospodarska korist za naslednja predloga: 89/85 - Zamenjava PE vrečk s PE rokavi avtorja Hrastovec Željka iz tozda Kemija Celje. 73/86 - Ploteks papir, avtorjev Furlan Marjana, Hrastovec Željka iz tozda Kemija Celje. V primerjavi podatkov iz analize inovacijske dejavnosti za leto 1988 s podatki iz analiz preteklih let ne moremo ugotoviti kvalitetnejših premikov niti pri enem od kazalcev, bolj ali manj ostajamo na istem nivoju. Referentka za inovacije Angelca Hudej PREGLED INOVACIJSKIH PREDLOGOV PRIJAVLJENIH V LETU 1988 Časovno obdobje ocenjevanja v koledarskih dneh Šifra od prijave od izdaje od sklepa Skupaj Sklep Vrsta Čista Nadome- Odgov. Opombe inovacije do izdaje naloga strokov. kom. za inova- gospod. stilo za sklic Uporabnik naloga do skle- komisije inovac. cije korist (v din) strokovne strokov. pa strok, do sklepa TOZD reali- (v din) komisije komisiji komisije komisije oz. zacija za inovac. DSSS 1/88 - TKŠ 0 7 9 16 S Tl-da 201.421 enkratno 2/88 - TKŠ 2 33 13 48 s KP-da 45.485 enkratno 3/88 - TKŠ 2 57 VP preveriti korist 4/88 - TKŠ 2 5 9 16 Z 5/88 - TKŠ 2 5 9 16 s KP-da 104.702 enkratno 6/88 - TKŠ 2 5 9 16 s KP-da 300.221 enkratno 7/88 - TKŠ 0 12 2 14 s TI-da 180.906 enkratno 8/88 - TKC 0 14 33 47 s TI-da 151.818 enkratno 9/88 - TKŠ 0 5 43 48 s TI-da 3.835.141 477.867 poračun 10/88-TKŠ 1 9 33 43 s KP-da 45.485 enkratno 11/88 - TG 0 1 28 29 s KP-da 45.485 enkratno 12/88-TKC 0 35 71 106 s TI-da 4.139.177 684.845 poračun 13/88 - TG 0 89 30 119 z 14/88-TKŠ 0 14 13 27 s KP-da 112.582 enkratno 15/88-TKŠ 0 14 13 27 s KP-da 45.485 enkratno 16/88-TKŠ 0 . 35 18 53 s TI-ne poračun 17/88-TKŠ 0 35 18 53 VP nazaj strok, komisiji 18/88-TKC 0 38 18 56 s KP-da 45.485 enkratno 19/88 - TKŠ 0 24 18 42 s TI - ne poračun 20/88 - TG 0 261 29 290 s KP-ne poračun 21/88-TG 0 59 30 89 s KP-da 93.085 enkratno 22/88 - TKŠ 0 102 13 115 z 23/88 - TKC 0 7 24 31 s TI-da 159.299 enkratno 24/88 - TKC 0 12 26 38 s KP-da 122.681 enkratno 25/88 - TG 0 27 30 57 s KP-da 127.957 enkratno 26/88 - TG 0 27 Predlagatelji predlog umaknili 27/88 - TG 0 28 30 58 s TI-da 373.570 enkratno 28/88 - TG 0 226 29 255 s KP-da 150.019 enkratno 29/88 - TG 0 VP Šušterič rok: 8. 4. 1988 30/88 - TKC 0 74 VP preizkus narejen, strok. kom. se še ni sestala 31/88-TKC 0 12 47 59 z 32/88 - TKC 0 46 VP v evidenci do realizacije 33/88 - TKC 0 42 4 46 s KP-da 45.485 enkratno 34/88 - TKC 0 29 33 s KP-da 45.485 enkratno 35/88 - TG 0 31 14 45 s KP-da 13.483.318 935.414 poračun 36/88 - TKC 0 4 8 s KP-da 100.074 enkratno 37/88 - TKC 0 ' 53 48 101 s KP-da 122.680 poslano v sprejem komi- siji za inovacije TOZD Šilra Časovno obdobje ocenjevanja v koledarskih dneh od prijave od izdaje od sklepa Skupaj Sklep inovacije do izdaje naloga strokov. kom. za Uporabnik naloga do skle- komisije inovac. strokov, pa strok, do sklepa TOZD komisiji komisije komisije OZ. za inovac. DSSS Vrsta Čista Nadome- Odgov. Opombe inova- gospod. stilo za sklic cije korist (v din) strokovne reali- zacija (v din) komisije 38/88 - TKC 0 36 1 37 S KP-da 192.240 enkratno 39/88 - TKŠ 0 25 13 38 s KP-da 100.074 enkratno 40/88 - TG 0 VP Šušterič rok: 7. 5. 1988 41/88-TKC 0 22 1 23 S KP-da 73.076 enkratno 42/88 - TKC 0 22 1 23 s KP-da 71.716 enkratno 43/88 - TKC 0 22 1 23 s KP-da 93.068 enkratno 44/88 - TKC 0 22 1 23 z 45/88 - TKC 0 6 220 226 s KP-da 228.170 enkratno 46/88 - TG 0 13 1 14 s KP-ne ocenitev po realizaciji 47/88 - TG 0 13 1 14 s KP-da 148.405 enkratno 48/88 - TG 0 13 1 14 s KP-da 122.681 enkratno 49/88 - TG 0 28 146 174 s KP-da 45.485 enkratno 50/88 - TKC 0 7 10 17 s KP-da porač. po 1 letu 51/88-TKŠ 0 101 7 108 s KP-da 135.573 enkratno 52/88 - TG 0 60 62 122 z 53/88 - TG 0 60 62 122 s KP-da 142.468 enkratno 54/88 - TG 0 127 36 163 s KP - da 100.500 22.806 55/88 - Trž. 0 14 40 54 s KP-ne 45.485 enkratno 56/88 - Trž. 0 14 40 54 s KP-ne 45.485 enkratno 57/88 - TG 0 54 36 90 s KP-da 45.485 enkratno 58/88 - TG 0 2 92 94 s KP-da 209.810 enkratno 59/88 - TKC 0 53 28 81 s TI-da 150.020 enkratno 60/88 - TKC 0 49 22 71 z 61/88-TKC Zunanji predlagatelj - potrebna odločitev vodstva TOZD Kemija Celje 62/88 - TKŠ 0 61 VP v preverbi 63/88 - TKŠ 0 25 7 32 s KP-da 93.068 enkratno 64/88 - TKŠ 0 25 110 135 s KP-ne 115.540 enkratno 65/88 - TKŠ 0 25 7 32 s KP-da 45.485 enkratno 66/88 - DSSS 0 VP Aužner max: 23. 9. 1988 67/88 - TKC 0 VP Marin rok: 26. 9. 1988 68/88 - TKC 0 46 28 74 s KP-da 45.485 enkratno 69/88 - DSSS 0 VP Jagrič rok: 5. 10. 1988 70/88 - TKC 0 11 23 34 s KP-da 45.485 enkratno 71/88-TKŠ 0 43 2 45 s TI-da 13.887.443 1.406.261 enkratni izračun 72/88 - TKŠ 0 50 2 52 s KP-da poračun leta 1989 73/88 - TKC 0 25 28 53 s KP-da 79.108 enkratno 74/88 - TKC 0 25 28 53 s KP-da 128.795 enkratno 75/88 - TG 0 31 29 60 s KP-da 150.019 enkratno 76/88 - TKŠ 0 26 2 28 z 77/88 - TKŠ 0 26 2 28 z 78/88 - Trž. 0 13 35 48 s KP-ne 87.382 enkratno 79/88 - TKŠ 0 13 VP v preverjanju 80/88 - TG 0 VP Šušterič rok: 18. 11. 1988 81/88-TKŠ 0 11 2 13 s KP-ne poračun 82/88 - TKŠ 0 41 31 72 s KP-da 379.168 83/88 - TKŠ 0 40 41 81 s KP-ne poračun 84/88 - TKŠ 0 40 41 81 s KP-da 360.920 85/88 - TKC 0 8 1 9 s TI-ne poračun 86/88 - TKC 51 VP Mirnik rok: 21. 1. 1989 87/88 - TKC 0 VP Marin rok: 2. 12. 1988 88/88 - TKC 0 VP Marin rok: 2. 12. 1988 89/88 - TKC 0 VP Zupančič rok: 27. 12. 1988 90/88 - TKŠ 0 36 3 39 S TI-da 451.656 91/88 - TKC 0 VP Marin rok: 6. 1. 1989 92/88 - TKŠ 0 25 3 28 S TI-da 478.380 93/88 - TKŠ 0 22 3 25 s KP-da 115.540 94/88 - TKŠ VP 95/88 - Trž. 0 21 VP 96/88 - TKŠ 0 20 VP Legenda: TKC - TOZD KEMIJA CELJE, TKŠ - TOZD KEMIJA ŠEMPETER, TG - TOZD GRAFIKA, s - sprejeto, z - zavrnjeno, VP - v postopku, KP - koristni predlog, TI - tehnična izboljšava AERO - RAZISKOVALNA ENOTA Pregled števila inovacijskih predlogov, števila avtorjev inovacijskih predlogov in osebnih dohodkov v DO AERO po posameznih letih (povprečni neto OD v DO AERO na zaposlenega) TOZD KEMIJA CELJE Višine dosežene gospodarske koristi po tozdih in DSSS v obdobju 1980-1988 s primerjavo Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Število predlogov 32 16 28 43 77 31 21 41 33 Število avtorjev 25 23 25 32 45 20 24 27 30 Gospodar, korist 280.160 2.443.105 1.021.230 13.354.246 2.671.676 7.427.474 15.900.612 235.763.270 103.408.787 Štev. povpreč. OD v Aeru 30,3 OD 192,4 OD 61,8 OD 678 OD 84,4 OD 112,8 OD 116 OD 785 OD 134 OD TOZD KEMIJA ŠEMPETER Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Število predlogov 13 19 6 35 18 30 21 19 35 Število avtorjev 10 16 6 22 14 24 14 14 25 Gospodar, korist 1.232.792 3.010.669 - 14.407.831 293.615 4.671.396 4.732.185 8.666.875 124.375.209 Štev. povpreč. OD v AERO 133,6 OD 237,1 OD - 731,5 OD 9,3 OD 70,9 OD 34,5 OD 28,8 OD 162 OD TOZD GRAFIKA Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Število predlogov 22 44 16 42 50 29 29 27 22 Število avtorjev 18 27 14 30 32 18 24 17 17 Gospodar, korist 135.225 3.818.227 11.307.481 13.399.631 26.903.056 31.088.457 46.725.949 33.813.132 340.020.533 Štev. povprečnih OD v Aero 14,6 OD 300,7 OD 684,7 OD 680,4 OD 850,5 OD 472,3 OD 341 OD 112,6 OD 442,9 OD TOZD TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA MEDVODE Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Število predlogov 6 15 6 6 8 20 8 11 Število avtorjev 12 16 35 8 24 - 27 13 22 Gospodar, korist 6.157.803 1.385.736 19.155.619 40.010.951 38.430.544 45.063.116 136.761.607 200.643.032 543.414.000 Štev. povprečnih OD v Aero 667,6 OD 109,1 OD 1160 OD 2031,6 00 1214,9 OD 684,6 OD 998,6 OD 668 OD 707,9 OD TOZD TRŽENJE Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Število predlogov 7 3 2 1 1 3 4 Število avtorjev 7 4 4 2 1 3 3 5 Gospodar, korist - - - 55.138 Štev. povprečnih OD v Aero - - - 2,79 DO - - - - - DSSS Leto 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Število predlogov 12 7 3 2 1 4 4 3 2 Število avtorjev 8 19 15 17 7 18 8 10 10 Gospodar, korist 451.020 - - - - 36.750 1.556.543 4.103.314 Štev. povprečnih OD v Aero 48,89 - - - - 0,55 - 5 OD 5 OD Kakovost izdelkov je tržna nuja V tej številki pričenjamo z objavljanjem daljšega prispevka, ki ga je pripravila služba kontrole kakovosti. Poslovni svet je 26. oktobra lani sprejel pristopek uveljavljanju sistema celovitega obvladovanja kakovosti v delovni organizaciji Aero. Prvi del tega prispevka je namenjen pristopu k celovitemu obvladovanju kakovosti s poudarkom na zagotavljanju kakovosti. Preostala dva prispevka bosta namenjena vlogi, pomenu, vsebini in načinu dela posameznih nivojev v delovni organizaciji in politiki kakovosti ter sistemu zagotavljanja in obvladovanja kakovosti v Aeru. UVOD Smisel kakovosti je danes razširjen na vsa področja življenja, zato je doseganje ustrezne kakovosti proizvodov in storitev pomemben pogoj za dobre odnose med ljudmi. Delovni človek, kot individualni potrošnik, doživlja slabo kakovost kot razvrednotenje svojega dela, oz. osebnega dohodka. Po drugi strani pa si proizvajalec, ki ne zagotovi zadovoljive kakovosti svojega proizvoda ali storitve, posredno prisvaja tuj dohodek. Tako se kakovost danes v svetu sprejema kot poslovno in moralno načelo. Poleg tega pa je danes položaj takšen, da poslovni stroški rastejo hitreje kot cene izdelkov. Zato moramo zmanjševati lete, da bomo ustvarjali dohodek (dobiček). Eden od najboljših in trajnih načinov je preprečevanje in odpravlja- nje napak (pri razvijanju in osvajanju, v tehnoloških postopkih, v procesu izdelave v proizvodnji, pri surovinah, pri odpremi oz. dobavi kupcem itd.) Ker ima kakovost tako širok in globok pomen in ker so načini za odpravljanje napak in izboljšavo kakovosti tako prepleteni (vsebinsko in organizacijsko), je njeno celovito obvladovanje možno zagotoviti le z razumevanjem, aktivnim in doslednim sodelovanjem vodstva DO. CEOKA je proces, ki se bo uveljavil samo z resničnim sodelovanjem vseh zaposlenih v DO; princip vodenja »kakovost je prva«, tako pri proizvodnih procesih kot pri neproizvodnih storitvah pa je trdno in trajno zagotovilo za doseganje dobička in s tem socialne varnosti in razvoja delovne organizacije. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V INDUSTRIJSKEM PROIZVODNEM PROCESU ZflGuTOVLlAUlE Pristop k celovitemu obvladovanju kakovosti s poudarkom na zagotavljanju kakovosti 1. del CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI (v nadaljevanju CEO-KA) je vodenje na podlagi dejstev, na principu »kakovost je prva« to velja za kakovost poslovnega in proizvodnega procesa in na spoštovanju »pravil igre« CEOKA torej pomeni, obvladovanje kakovosti proizvodov, stroškov, cen, dobička, obvladovanja količin (obsega proizvodnje, prodaje, zalog) in ljudi s tem, da vključuje tudi tržišče kot svoj »naslednji« proizvodni proces. Tržišče je namreč dokončni razsodnik, ki sprejme ali ne sprejme določene kakovosti, ustvari delovni organizaciji ugled, ali pa jo obsodi na propad in ji onemogoči obstoj. Cena je za kupca pomembna predvsem ob nakupu in se nato hitro pozabi, medtem ko slaba ali dobra kakovost spremlja izdelek do konca življenjske dobe, oz. tako dolgo, doker ni dokončno opravil svoje funkcije. Obvladovanje kakovosti pomeni doseči zaupanje pri kupcih in uporabnikih ter dolgoročno ustvarjati dobiček, ki nas zadovoljuje. Zagotavljanje kakovosti Središče CEOKA in s tem njena bistvena sestavina je ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI proizvoda ali storitve. V nadaljevanju se omejujemo na zagotavljanje kakovosti v industrijskem proizvodnem procesu (glej shemo), pri čemer pa uporabljamo v praksi uveljavljene oz. dokazane metode in tehnike dela kot so: - »spirala napredka«, ki pomeni vrtenje akcij v krogu - Planiraj - Stori -Preveri - Ukrepaj (vrtenje se vsakič ponovi na višjem nivoju), - »Pareto analiza«, to je princip maloštevilnih pomembnih in velikega števila manj pomembnih dejstev, - diagram vzrokov in posledic, - histogram idr. Industrijski napredek v zadnjih petdesetih letih nam v praksi pri najbolj razvitih prepričljivo dokazuje uspešnost razvoja zagotavljanja kakovosti, ki je potekalo po naslednjih stopnjah: - zagotavljanje kakovosti, ki sloni le na kontroli in je v razvitem svetu ter pri nas v naprednih delovnih oganiza-cijah to že preživela oblika, - zagotavljanje kakovosti, ki sloni na obvladovanju proizvodnega procesa in vključuje poleg kontrole ostale funkcije - nabavo, tehnologijo, proizvodnjo, prodajo, pogodbene partnerje in kooperante, - zagotavljanje kakovosti, ki temelji na njenem vgrajevanju v izdelek, ko se še razvija; kajti pokazalo se je, da prihajajo v proizvodni proces izdelki z napakami, ki jih tehnologija, proizvodnja ali kontrola ne morejo več odpraviti in imajo svoj izvor že v načrtovanju in razvoju izdelka kot. npr.: uporabnost pri potrošniku pod različnimi pogoji in načini uporabe, neprimerna surovina ipd. Za zagotavljanje kakovosti mora delovna organizacija postaviti: - politiko in cilje, - preverjati rezultate in - ukrepati. Izvajanje posameznih aktivnosti pa mora temeljiti na dobrem, tesnem in doslednem sodelovanju vseh funkcij v delovni organizaciji kot prikazuje krožna shema. Kratka obrazložitev sheme aktivnosti za zagotavljanje kakovosti Raziskava trga analizira potrebe potrošnikov in pripravi osnutek plana za nove proizvode. Ob sodelovanju ostalih funkcij določa kakovostno raven novega ali spremenjenega izdelka. Ocene kakovosti in zaključki testiranja konkurenčnih izdelkov ter preizkušanja prototipov so marketingu nujna za odločanje o osvajanju tržišča. Podatki o kakovosti, sposobnosti in stabilnosti obstoječega proizvodnega programa služijo pri načrtovanju bodočega programa s stališča možnosti doseganja ustreznega kakovostne- gas nivoja. Pomembne so tudi informacije o obnašanju obstoječih izdelkov na tržišču (konstantnost kakovosti, funkcionalne napake, način uporabe, zanesljivost). Vse te informacije se morajo pokazati v izboljšavah na izdelkih. Pri tržno usmerjenem gospodarstvu so te informacije za neko delovno organizacijo življenjskega pomena, zlasti še, če obstaja močna konkurenca. Razvoj začne na osnovi definiranih tržnih zahtev pripravljati nov ali spremenjen izdelek - konstrukcijo oz. recepturo, - izvaja preizkušanje prototipa in konkurenčnih izdelkov, - določi kakovostne zahteve za vhodne surovine in zahteve za naš končni izdelek. Skratka, kakovost je v izdelek v tej fazi že močno vgrajena; izdela se še razvojna dokumentacija in oceni »O« proizvodnja. Tehnologija v veliki meri zagotavlja kakovost proizvoda in je odvisna od tehnološkega procesa izdelave v neposredni proizvodnji in pogojena: - s pravilno izbiro opreme, - z zagotovitvijo vzdrževanja - s potrebnimi kapacitetami - z usposobljenimi kadri in - z izdelavo tehnološke dokumentacije. Povratne informacije iz proizvodnega procesa in eksploatacije morajo služiti za izpopolnjevanje tehnološkega procesa. Ocenjevanje sposobnosti proizvodnih sredstev na osnovi statističnih parametrov, so potrebne informacije pri izboljšanju in projektiranju tehnologij. Proizvodnja dosega kakovost izdelave neposredno v proizvodnem procesu. Težiti mora k izpolnjevanju proizvodnih procesov in hkrati tudi kadrov tako, da se bo čim bolj zmanjšala potreba po dodatni kontroli - tehnološko nujni kot tudi »inšpekcijski«.. Proizvodni proces je obvladan takrat, ko ne potrebuje kontrole v našem dosedanjem pomenu in je le-ta vgrajena v proces. Boljše ali slabše doseganje kakovosti kot tudi ekonomičnost in stroški kakovosti pa se morajo pokazati v stimulaciji za kakovost. Kontrola kakovosti mora izdelati na osnovi razvojne dokumentacije: - kontrolno tehnologijo za spremljanje proizvodnega procesa (meritve, analize, pogostost meritev, kategorizacija napak, oprema, kader, usposabljanje in izobraževanje idr.), - tehnične pogoje kakovostnega prevzema z dobavitelji in kupci (tehnične specifikacije, način prevzemanja in vzorčenje, odnosi in način komuniciranja v primeru odstopanj), - organiziranost spremljanja kakovosti (vhodna, laboratorijska, tekoča, prevzemna kontrola oz. tehnološko nujna in »inšpekcijska«). Z zanesljivimi in pravočasnimi informacijami o nastalih odklonih kontrola omogoča ustrezno regulacijo na področju kakovosti. Sprotni, operativni podatki služijo za takojšnje ukrepanje. Te podatke še obdelajo in pripravljajo poročila, ki zajemajo podatke daljšega časovnega obdobja, dajejo boljši pregled, jasnejšo sliko o kakovosti, izkristalizirajo določene zakonitosti in tendence, ki jih sicer ne bi spoznali in ne bi mogli pravilno ukrepati. Nabava, prodaja - Kakovost je poleg cene in rokov izdobav najpomembnejši element v komercialni aktivnosti, pri nabavi potrebnih surovin za proizvodni proces, kot pri prodaji naših končnih izdelkov. Nabava in prodaja sodelujeta pri zagotavljanju kakovosti: - z ocenjevanjem ustreznosti in sposobnosti potencialno možnih dobaviteljev, - s sklepanjem nabavno-prodaj nih pogodb s stališča kakovosti, - z nudenjem tehnične pomoči (demonstriranje, servis), - s posredovanjem pripomb s tržišča in z reševanjem reklamacij, - s periodičnimi obiski pri dobaviteljih in kupcih z namenom dobrega so- delovanja in zagotavljanja ustrezne kakovosti. Tako kot si mi sami želimo zagotoviti kakovostne surovine za svoj proizvodnji proces, tako moramo zagotoviti tudi kakovostne izdelke našim kupcem oz. uporabnikom. Finančno računovodsko področje sodeluje pri zagotavljanju kakovosti s spremljanjem in zajemanjem stroškov za kakovost kot so: - stroški izgub zaradi slabe kakovosti (izmet, preklasifikacija izdelka, zastoji v proizvodnji zaradi slabe kakovosti, reklamacije in stroški reševanja le-teh) - stroški kontrole kakovosti (ljudje, merilna oprema, naprave itd.) Organizacija sodeluje pri zagotavljanju kakovosti: - z vključevanjem informacij s področja kakovosti v poslovno informacijski sistem, - z opisom in vrednotenjem posameznih del, - s pripravljanjem raznih organizacijskih predpisov, ki zadevajo kakovost (npr. reševanje reklamacij, priprava in posredovanje vzorcev za ponudbo, postopek spreminjanja receptur ipd.) Kadrovsko splošno področje - Ker je človek osnovni nosilec vsega dogajanja, tako tudi na področju kakovosti, je sodelovanje kadrovsko-splošnega sektorja nujno: - pri izboru kadrov, - pri usposabljanju in izobraževanju vseh s ciljem dviganja nivoja kakovosti, - pri povezovanju kakovosti z nagrajevanjem v obliki materialne in moralne motivacije in - pri ustvarjanju ugodne klime za kakovost s psihologi in sociologi. ZAKLJUČEK V naši miselnosti kakovost še vedno enačimo s kontrolo in tako že v naprej razvrednotimo vsako delo pri njenem zagotavljanju. S pravilnim razumevanjem kakovosti, ob trdni pomoči vodstva organizacije in z doslednim izvajanjem vseh aktivnosti, si bomo dolgoročno zagotovili dobiček in s tem socialno varnost, pa tudi razvoj in napredek delovne organizacije. (Nadaljevanje prihodnjič) ZAČETEK GRADNJE NOVE KOMPRESORSKE POSTAJE V MEDVODAH Zaradi stalne porabe kompromiranega zraka za delovne stroje in inštru-mentacijo se je tovarna odločila, da zgradi centralno kompresorsko postajo s kapaciteto 2600 m3 na uro. S to postajo bo dosežena večja ekonomičnost pri oskrbi in proizvodnji kompromiranega zraka. Tovarna je imela do sedaj raztresene manjše kompresorske enote po oddelkih, enote so bile različnih proizvajalcev kar je tovarni povzročilo večje vzdrževalne stroške in ogromno zalogo različnih rezervnih delov. Cveta Robas PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA MLADINCEV V TOZDU KEMIJA CELJE »Vse je del boja za oblast!« je med drugim dejala predsednica OK ZSMS Celje, Nevenka Mulej, ko je na seji pozdravila mladince tozda Kemija Celje na programsko volilni seji. Seje pa so se udeležili tudi mladinci iz Medvod. Sejo je vodila predsednica mladih v tozdu Kemija Celje Vika Žgank in prebrala poročilo o delu, ki ga tudi objavljamo, in program dela v letu 1989. Program dela so začeli uspešno uresničevati, saj so že obiskali RTV Ljubljana in tudi s tega obiska objavljamo zapis. Na seji so izvolili novo predsedstvo, ki ga sestavljajo VIKA ZGANK, IRENA PECIGUS, SLAVICA RO-ŠER, VESNA INKRET, MILENA KELHAR, SAŠO KRANJC, EMILIJA FRIC, ZORAN BLAŽAN, ŠTEFAN Milena Dobrotinšek TOPLIČANEC, IGOR ROSINA, SIMONA LESKOVŠEK, JOŽICA DROBNE, MIRAN VEBER, ERLAND KOŠEC in MIHA TERŽAN. Predsednica bo še naprej VIKA ŽGANK, sekretarka mladih pa bo IRENA PECI-GUS. Podelili so tudi nagrade mlajšim inovatorjem. Prejele so jih ANA ZAGRAJŠEK, ki je medtem že zapustila Aero. Ana Zagrajšek je predlagala inovacijski predlog. Pri inovacijah pa sta sodelovali MARJANA MASTNAK, ki se seje žal ni mogla udeležiti, in MILENA DOBROTINŠEK. Nevenka Mulej je v nekaj besedah predstavila novosti v delu OK ZSMS Celje. ČURIMURI - vsem dobro znani servis za popoldansko in nočno varstvo otrok, dobro posluje, saj je zanimanja zanj vse več. V se več dela pa bo tudi za Center za mladinsko samopomoč, kjer mladim nudijo pravo sveto- Med razpravo. .. DELOVNE ORGANIZACIJE, POZORU Če je vaš namen KADROVSKE PRENOVE, resen, preberite naslednje: NA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V CELJU JE PO PODATKIH OD 964 ISKALCEV ZAPOSLITVE, 497 MLAJŠIH OD 26 LET VSI TI PA BI ŽELELI SVOJE ZNANJE DOKAZATI TUDI V PRAKSI! MAR NIHČE IZMED VAS NE POTREBUJE EKONOMISTA, PRAVNIKA, INŽ. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, DIPL ORGANIZATORJA DELA ...? DA NE? NE MOREMO VERJETI! DUH MLADOSTI JE NEOBREMENJEN S PRETEKLOSTJO (MOGOČE JE TO NAJVEČJI PROBLEM)!! vanje in še druge nasvete. V ustanavljanju je tudi liga podjetnikov, v kateri bi sodelovali mladi poslovneži, ki v delovnih organizacijah niso na vodilnih mestih, so pa v vseh pomenih poslovni. Delovali bodo v okviru OK ZSMS Celje in dajali predloge na spremembe premnogih zakonov. Mladim tudi ni vseeno, če kadri odhajajo iz Celja in zato so se odločili, da bodo delovne organizacije sproti obveščali o mladih in njihovi izobrazbi. Odločili so se za tako imenovani »POLITIČNI MARKETING«, saj Celje izgublja preveč mladih in izobraženih kadrov. Menili so tudi, da bi morali vsi štipendisti sodelovati v razpisih za raziskovalne naloge delovnih organizacij. Na seji so predstavili tudi brošurico NAJ RAZMIŠLJANJA MLADIH iz tozda Kemija Celje, ki je precej časa krožila po kuloarjih Aera in naletela na zelo dober odziv. Jasna Rode Poročilo o delu OO ZSMS Aero tozd Kemija Celje Mladi v tozdu Kemija Celje smo največ pozornosti namenili: Spremljanju položaja mladih in to na področjih: osebnega in družbenega standarda, stanovanjske problematike, pripravništva in izobraževanja, vključevanja mladih pri odločanju v samoupravnih organih. Izvajanju nalog, v katerih se mladi seznanjamo z delom v drugih delovnih organizacijah. Zagotovili pa smo tudi oglede kulturnih in zabavnih prireditev. Najpomembnejše vprašanje vsakega delavca so osebni dohodki. V Aeru smo bili v preteklosti navajeni na do- bre osebne dohodke, v zadnjem času pa je padec osebnih dohodkov v primerjavi z drugimi v Celju velik, da primerjave na vse podražitve niti ne delamo. To tudi ni čudno, če pogledamo, kako gospodarimo - vedno slabše. Aerov jutri je vedno manj rožnat. Odgovore na odprta vprašanja moramo dobiti ob zaključnem računu. Zato bo potrebno gradiva kar najbolje pregledati ter zahtevati nekatere spremembe. Ko smo ocenjevali možnosti reševanja stanovanjske problematike mladih delavcev, je v preteklosti veljalo, da mladi nimamo veliko možnosti, da v kratkem času rešimo svoj problem, razen če se ne odločimo za gradnjo hiše ali nakup stanovanja. Če pa pogledamo zadnje liste prosilcev, potem ugotovimo, da na listah ni več delavcev z dolgoletnim delovnim stažem, ampak še sami mladi oz. mlajši. Možnosti tako ostajajo tudi za mlade, todaj kaj, ko v enem letu rešimo le malo prosilcev, saj kupimo le 3-5 stanovanj letno. Torej bo problem stanovanj še vedno ostal. Pripravništvo imamo v Aeru teoretično zelo dobro zastavljeno. Toda v praksi še vedno beležimo nepravilnosti: nekateri mentorji se premalo ukvarjajo s pripravniki, nadzor s strani strokovne službe je le občasen, predvideni programi se ne izvajajo v celoti, itd. Pripravniki, ki opravljajo staž v proizvodnji, pa so v glavnem le nova delovna sila na določenih strojih oz. drugih delih. V jesenskem času smo vsakokrat sklicali sestanek z vsemi pripravniki v tozdu ter poskušali nekatere nepravilnosti odstraniti. Zelo dobro pa lahko ocenimo dejstvo, da naši pripravniki po končanem stažu tudi ostanejo v Aeru. Predvsem to velja za tiste, ki so bili naši štipendisti. Razpisi za štipendije ostajajo v približno enakem obsegu, v preteklem letu pa se je štipendiranje mladih delavcev za študij ob delu celo povečalo. Ob volitvah samoupravnih organov smo ugotovili dobro zastopanost mladih v teh organih. Toda ne moremo govoriti o tem, da se v odločanja v teh organih dobro vključujemo. Nekaj vzrokov je v tem, da smo delo samoupravnih organov razvrednotili, razpravljamo preveč o nepomembnih zadevah, dnevni redi so preobsežni, samoupravne akte menjujemo in spreminjamo kar naprej. Tako nam je volja za boljše delo pošla. Še posebej porazno pa je stanje v delegacijah za SIS-e. V zadnjem času nas najbolj razburja dejstvo, da se v naši družbi vedno bolj kršijo človekove pravice; da se zaostrujejo odnosi v Jugoslaviji, da vedno manj zaupamo v naša vodstva, tako jugoslovanska kot tudi sloven- NINAM VSEENO, KAM PLOVE CELJSKO GOSPODARSTVO! Zato ZAHTEVAMO od Delovnih organizacij kadrovsko prenovo! DO MORA vedeti, koga štipendira in kakšen kader bo po končanem študiju dobila oziroma izgubila! Zato PREDLAGAMO, da: - razpišete razvojno-raziskovalne naloge za štipendiste vaše DO, pa tudi za druge študente, - izdelava R-R naloge je za vaše štipendiste obvezna, - omogočite mentorje, pogoje in sredstva za izvedbo R-R naloge, - te naloge naj bodo glede na kvaliteto tudi temu ustrezno nagrajene -finančno in zagotovitev zaposlitve, - tistim, ki niso štipendisti vaše DO, pa so izdelali kvalitetne naloge, naj DO omogočijo pripravništvo oziroma kasnejšo zaposlitev, - DO naj v povezavi s fakultetami za svoje štipendiste določijo teme diplomskih nalog, - diplomske naloge naj bodo ustrezno nagrajene! DUH MLADOSTI JE NEOBREMENJEN S PRETEKLOSTJO! ska, vedno več je takih, ki bi samo sestankovali in zborovali, namesto da bi delali. Živimo v res nemogočem času. O tem kar nas najbolj jezi, smo zapisali v naši brošuri - v razmišljanjih mladih o dogodkih, ki so se dogajali v preteklem letu. V letu 1988 smo razpisali tri natečaje: - za najboljšo šalo v Aeru (odziv je bil slab; ali to kaže na to, da se nam še šaliti ne ljubi). Razpis bomo ponovili tudi letos, morda bo prispevkov več, - za najboljše mlade inovatorje (v letu 1988 je bila samo ena mladinka, ki je bila soavtorica inovacije, 2 mladinki pa sta bili pri inovacijah sodelavki), - razpis natečaja za likovna dela na temo IZDELKI AERO, TOZDA KEMIJA CELJE, v katerem so sodelovali učenci osnovnih šol Ivana Kovačiča Efenke in Veljka Vlahoviča, katerih pokrovitelj je naša temeljna organizacija. Prejeli smo 34 likovnih del, 15 učencev pa smo za uspešne izdelke tudi nagradili. V preteklem letu smo obiskali 3 delovne organizacije, za člane ZSMS pa je bil organiziran tudi izlet v mesecu mladosti. V juniju smo postali tudi člani odbora za varstvo človekovih pravic. Vključili smo se v stalno sodelovanje kluba OZN z Zvezo afriških študentov ter se dogovorili, da organiziramo tudi v prihodnje podobna srečanja ter da jim bomo pomagali pri njihovem delu. V letu 1988 sta za svoje delo v mladinski organizaciji prejela bronasti znak dva mladinca (Vesna Inkret in Erland Košec). Za nagrado Aera pa smo predlagali delovno skupino tozda Kemija Celje, ki je vodila izgradnjo samokopirnega papirja na Kitajskem. Predlog je bil sprejet, nagrada pa je bila podeljena vsem delavcem Aera, ki so sodelovali v omenjenem projektu. Zelo dobro poteka delo skupaj z osnovno organizacijo sindikata, saj lahko trdimo, da je glavnina članov v izvršnem odboru mladincev, ki svoje naloge tudi dobro opravljajo. Z ostalimi mladinskimi organizacijami v Aeru je sodelovanje ZSMS, pa tudi slabše aktivnosti ostalih organizacij. V svojem delu smo redno poročali v internih glasilih Aera ter oglasnih deskah. Ekskurzija na RTV Ljubljana Mladinci iz Kemije smo SE TOKRAT ODLOČILI ZA OBISK PRI TELEVIZIJCIH »Televizija je ena sama laž«, so bile prve besede našega vodiča v njihovi hiši. Potem nas je odpeljal v prostor, kjer izdelujejo rekvizite za večino oddaj. Verjetno so bile prve besede namenjene temu, da izdelajo tako dobre scene, da ima gledalec občutek kot da so oddaje posnete v pravih prostorih. No kakorkoli že, prve besede so nam bile všeč, o pomenu pa ima lahko vsakdo svoje mnenje. TV hiša ima tri studie, prvi največji meri kar 6000 m2 površine, opremljen je s pomožnimi reflektorji na stropu in zavesami v ozadju. Bili smo presenečeni, ko smo videli del scene za snemanje TV kavarne, ki je bila v glavnem izdelana iz toplega poda, na televiziji pa to izgleda kot marmor. V drugem studiu - malo manjšem, so se pripravljali na snemanje EX LIBRISA. Ta studio je opremljen še bolje kot največji, v njem posnamejo tudi največ oddaj. Največji studio pa uporabljajo v glavnem takrat, ko potrebujejo pri snemanju več prostorov in ko snemanje poteka več dni in tako ni potrebno podiranje scen. Tretji studio je namenjen za snemanje TV dnevnika in ostalih informativnih oddaj, tudi razna omizja, itd. Tu ima kamera vgrajen monitor, iz katerega napovedovalec lahko bere tekst, mi pa imamo občutek, da imamo tako dobre govornike, ki govorijo, kar iz glave. Odšli smo nadstropje višje v režijo, kjer režiser neposredno spremlja dogajanja iz studia, v posebnem studiu smo si ogledali, kako poteka delo montažerja slike in zvoka. V nadaljevanju pa so nam še pokazali studio, kjer posnetke opremijo s podnapisi, programski studio, kjer pripravijo in montirajo oddaje za celodnevni program. Ogled smo končali v prostoru, kamor se »stekajo« programi jugoslovanskih študijev, iz sosednjih držav in satelitski program, hkrati pa spremlja- jo tudi oba programa ljubljanske televizije. V razgovoru z vodičem in ostalimi delavci, katere smo srečevali ob ogledu, smo zvedeli veliko zanimivosti o tem, kakšne težave imajo, kako so sami zadovoljni s svojim delom in kako so opremljeni. Ocenjujejo, da so na evropskem nivoju, tako pri delu kot pri opremi, v kratkem pa pričakujejo še nekaj vrhunske opreme, ki jim bo omogočila boljše delo, mi pa - upamo - boljši program. Vika Žgank Marko Melik - novi predsednik mladine v tozdu Grafika Pred kratkim je Marko Melik postal predsednik osnovne organizacije ZSMS tozda Grafika. Z njim smo se pogovarjali o bodočem delu mladih v tozdu Grafika in o vlogi mladinske organizacije v združenem delu. Zakaj si prevzel to funkcijo? Predvsem zato, ker so me izbrali in drugič, ker nimam namena bežati pred odgovornostjo. Predvsem pa me je zanimalo, kdo je aktiven in kdo je neaktiven v naši osnovni organizaciji, kako je mogoče in kakšne so možnosti za vzpodbuditev aktivnosti in do kakšnega nivoja se lahko ta aktivnost dvigne. Kje je mesto in kakšna je vloga mladinske organizacije v organizacijah združenega dela in katere so njene naloge? To se tudi sam večkrat sprašujem. Hočem povedati to, da mesto mladinske organizacije v organizacijah združenega dela ni samo tisto, kar je napisano na papirju. To lahko postanejo samo fraze, ki ničesar ne pomenijo in ničesar ne spremenijo. Kakšna pa je resnična vloga in mesto mladinske organizacije v organizacijah združenega dela pa je težko reči in to reči tako, da bi se slišalo realistično. Na splošno rečeno si mladinska organizacija lahko pridobi dobro mesto z dobrim delom njenih članov, to se pravi z dobrim vzgledom. Ti dve besedi sta zelo kratki, pomenita pa vsebinsko zelo veliko in nalagata zelo velike obveznosti članom mladinske organizacije. Šele ko si mladinska organizacija zagotovi mesto v organizaciji združenega dela, se lahko začne njena vloga aktivnega člana pri vseh aktivnostih organizaci- Marko Melik je združenega dela. Pozneje pridejo tudi aktivnosti - mislim samo na aktivnosti pri odločitvah in predlogih za dobro gospodarjenje, za boljše medsebojne odnose, za pravično nagrajevanje, na drugi strani pa mora obstajati tudi kritika in samokritika. Če pa pogledamo na te stvari v današnjem času, ko se vsi ubadamo s socialnimi, gospodarskimi in političnimi problemi, je med članstvom premalo motivacije za boj v premagovanju teh težav in premalo volje za aktivnosti. Večina mladih ima občutek nemoči. In če bomo v tej smeri storili le korak naprej, bomo storili veliko. Zakaj so mladi danes v delovnih organizacijah pasivni? Kje so vzroki? Odgovoril bom čisto na kratko. Zato ker ne vidijo perspektive. Vzroki pa so v splošnem stanju današnje družbe, tako na socialnem kot na gospodarskem in političnem področju. Kakšna bi bila najustreznejša oblika delovanja mladinske organizacije? Oblika delovanja je čisto preprosta. Dajati mora konstruktivne predloge na vseh področjih in ravneh. Vprašanje pa je, koliko jih bodo upoštevali in kako daleč nam bodo pustili. Saj veste kako to gre: to in do tu je vaše, ostalo pa pustite pri miru, ker vas nič ne briga. Žalostno in pesimistično, toda v večini primerov resnično. Kakšne bodo vaše konkretne akcije? Konkretno lahko delujemo na več področjih. V obliki prostovoljnega dela, čiščenja in urejanja okolice, priprava kulturnih in športnih aktivnosti. Na ta način bi se pokazali humani in kulturno-športno izobraženi. V obliki boljšega gospodarjenja, medsebojne pomoči pri delu, predlogi za prihranek materiala, delovne zavesti. Na ta način bi se pokazali kot dobri gospodarstveniki. Do tu naj bi po mnenju večine segale konkretne akcije mladine. Moje mišljenje pa je, da bi tako morali delati vsi in ne samo mladina. Imamo različne sekcije, kjer sodelujejo vsi in ne samo mladi. Predvsem bi se morali usmeriti na akcije za izboljšanje socialnega stanja, za pravičnejšo delitev dohodka, ne samo v okviru organizacij združenega dela, ampak tudi širše, za izboljšanje političnega stanja. Vse te aktivnosti so zelo zahtevne ne samo za mladino, ampak tudi za vse člane naše družbe. Zaradi vseh teh vzrokov je težko reči, kakšne bodo naše konkretne akcije in ne bi bilo pošteno, če bi preveč obljubljali. Kako boste sodelovali z OK ZSMS Celje? Od občinske konference prejemamo glasilo Informator. Tako nas obveščajo o vseh aktualnih temah. V njem nas tudi vabijo k sodelovanju na najrazličnejših področjih. Dobivamo tudi vabila za sestanke OK ZSM, ravno po novem letu pa so dali pobudo za izbiro kandidatov predsedstva OK. Kako so nove ideje na nivoju republike našle plodna tla v organizacijah združenega dela? Na nivoju republike se dogaja veliko novega, a najbolj je pomembno, da se odkrito govori o aktualnih problemih. V organizacijah združenega dela je čutiti to aktivnost, vendar se zaradi izkušenj še vedno pojavlja vprašanje, kako bodo te aktivnosti našle razumevanje v širši javnosti in kako bodo vplivale na izboljšanje našega položaja. Jasna Rode CIKLAME VSEM DELAVKAM, MATERAM IN ŽENAM ISKRENO ČESTITAMO OB 8. MARCU! Drage sodelavke! K čestitki za vaš praznik smo izbrali pisan šopek iz pesniške zbirke Lirika slovenskih pesnic. Povezali pa smo ga z utrinki spominov ob praznovanju Dneva žena v naši delovni organizaciji. Uredništvo V SORODNIH STRUNAH... V sorodnih strunah sami glasovi se prebude, in dihajo tihe pesmi, iz strune v struno zvene... In prosijo melodije polne vibriranja, pesmi veselih glasov in ne umiranja ... V sorodnih srcih sama ljubezen se porodi in prosi, prosi življenja, dolgih, jasnih dni... Ljudmila Poljanec PTICE SO PELE Ptice so pele spev o ljubezni on jih je slušal in jim verjel. Rože so cvele v slavo ljubezni, on jih je trgal in jim verjel. - Hvala vam, - pevke! Hvala vam, rože!... Hvala ti - da me nisi um el! - Ljudmila Poljanec PRED NEVIHTO Nekje je burja za gorami, nevihta, blisk in tresk in grom, sopara pa, ki ždi nad nami, pritiska vse, kar diha, k tlom. Negibno vsaka bilka čaka in ribnik več ne valovi. V modrini jezni, brez oblaka, nebo nas gleda in molči. Trdo nam groza v žile sili, uprti, sohe, smo v portal, ki dolgo skozenj so hodili berač, kmet, kralj in kardinal. A zdaj se težki temelj stresa, vse bliže rjove groma glas. Morda bo ura polna besa zdrobila stavbo, dver in nas. Lili Novy ČE BOŠ KLICAL Če boš klical drugo, se ti bo zareklo. Kar meni je oddano, vaju bo zapeklo. Nem boš brez besed, ki meni so zvenele. Skrival boš oči, v njih spomin preži. Kako naj ti razkušlra razkuštrane lase? Če ti poljub pripenja, v mojih se utopi. Dlje kot bo iskala, bolj me bo poznala. In tam, kjer jo boš čakal, ustavi jo moj jok in moja nora grožnja. Maja Vidmar JESENSKA ŽALOST Kot da je žalost svet prepregla, vsak dan je mirnejši in tišji, otožna pesem src se sliši, prav sem do njih megla je segla. Ugasnili so čari zlati, še zarja se v megli izgublja, z jesenjo zima se poljublja, nevidno, tiho z njo se brati. Z oblakov se na mrtvo listje dež dan za dnem drobno pretaka. Nad sivim poljem vrana kraka. Samo Snežnik ves bel in čist je. Marička Žnidaršič Hodim samotna po gozdu, ki čaka, dober in tih, z mojim srcem jeseni. Dragi, ne veš, kaj pomeni čakanju nežni dih prvih ciklam med prameni sonca, ki pada na njih. Uberem drobno ciklamo v droben in nežen spomin. Rano so letos vzcvetele, rano steze so odele v slutnjo svetlih bližin: saj bodo kmalu zapele, dragi, od tvojih stopinj. V srcu jih čujem že danes, saj že ciklama cveti in drobna ciklama ne laže. Vsako jesen mi pokaže tihe in drage poti, ki bodo srcu še dražje, ko jih prehodiš ti. Anice Černej IZ TVOJIH BESED iz tvojih obljub si spletem vrv in splezam v nebo. Želja po novem, neznanem. Po dosegljivih obzorjih in trdem zavzemanju. Žalujem za zemljo, ki jo zapuščam, a vendar se pnem po vrvi tvojih besed in obljub. Nebo je minljivo. Želja po nebu je večna. Neža Maurer SANJE Na bregu hiša s slamo krita, pred hišo oreh star, košat, na oknih nageljne rdeče poljublja sončni žarek zlat. Nocoj, ko noč bo svet objela, pod okno dragi bo prišel, na prsi cvet mu bom pripela, ki bolj bo od krvi žarel. Povsod, je noč, na oknu cvetje in dekle čakata zaman: Drugam je šel po cvetje rdeče, drugam k dekletu partizan. Oh, kje je dom? Vse v belem snegu, in veter skozi gozd ječi. A v srcu skrita bolečina, rdeč nagelj, kapljica krvi.. . Vida Brest Praznovanje Dneva žena pred 31. leti - 8. marec 1958 »Za 8. marec 1958 smo se imeli lepo«, je dejala Malčka Stopar, ko nam je prinesla slike in našega arhiva. Menila je, da bi bile slike zanimive za širši krog Aerovcev in zato jih objavljamo. Dan žena so praznovali v prostorih kartonaže na Ipavčevi. To je bil največji prostor in vanj so nanosili mize in stole. Povedala je tudi, da so vse pripravljali sami, najbolj prizadevne so tudi slikali. Pripravili so tudi kulturni program. Recitirali so otroci naših delavcev, nekaj melodij pa je odigral tudi naš tambu-raški orkester. V orkestru so sodelovali tudi naši delavci, vodil pa jih je Ferdo Žerdoner. Čeprav je od takrat minilo mnogo let in so se spremenili tudi načini našega praznovanja, bo zanimivo pogledati tele fotografije in najti na njih sodelavce, prijatelje ali starše. J. R. RADOSTNA PESEM TRENUTEK V zavesti nosim radost vseh vekov, kot vroči val mi je v telo razlita in hoče ven, ven, kakor voda skrita, ki našla pot je iz podzemnih sten -in med šumenjem razbrzdanih pen kri poje v meni s tisoči glasov. Kri poje v meni! Kakor bron brni iz dneva v noč in spev v nov dan odmeva, ljubezen kot piščalka ji prepeva, vedoč, da divja pesem se prelije zdaj zdaj v medleče, mehke harmonije v uspavanko neoskrunjene strasti. O radost moja, ti izvabljaš smeh iz vse globine mojega srca, kje je kdo, ki se mu ves preda kot jaz? V besedi, kretnji mi zveni. Še v mojih solzah smeh se zaiskri: Obup utapljam v njem in kes in greh. Komu velja ta radost? Vse, vse zanj, ki znal je najti pot do mojih sanj. Mila Kačič Iz globeli proti nebu vzpenja se večer: boleč in tih kot roke slepih. Vrhovi gor dotikajo se sonca, daljava poje in se z vetrom brati. Razpelo je nebo svoj molk in utišalo žvenket življenja. Vsak bor, vsak hrast, vsak človek zdaj sameva. Saša Vegri ŽENE so kakor lutnje mirne in vdane, ko čakajo da zapoje njihovo telo. In kadar kdo nanje ubrano zaigra pojo o žalosti srebrnih noči, ko jih možje puščajo same, o rojstvu, ki ga pletejo v sebi in o ljubezni razpeti kot strune od ust do bokov. LE LEŽI Daj, leži, tiho leži zraven mene, da čula bova le utrip srca, da plaho bližajočega se sna krvi viharna pesem ne prežene. Ti boš zaspal, a jaz bom tiho pela uspavanko za moje dete malo, ki se je za življenjem najokalo in čaka, kdaj ga bom roditi smela. Le leži, tiho leži zraven mene, da bova slišala utrip srca, da plaho bližajočega se sna krvi viharna pesem ne prežene. Anica Černej PESEM ZA LJUBIMCA V črne rane ti poljubljam svojo čudno kri. V zlatem gralu hranim zate pesem, ki boli. Na ognjišču z golo roko pišem te v pepel. Ne odhajaj, blodni tujec, preden si prišel. Erika Vouk Delo proizvodnega delavca je premalo cenjeno Jožica Valenčak je naša dolgoletna sodelavka iz tozda Kemija Šempeter. Zaposlena je v obratu matric, v oddelku kopirnih papirjev. Pogovarjali sva se o življenju delavcev, o delu, o naši morali in o našem življenju v veliki družini, imenovani Aero. Kako dolgo ste v Aeru? V Aeru sem od leta 1963, to je 25 let. Mislim, da je to kar lepa doba, od tega imam štiri leta delovne dobe v tekstilni tovarni, ki se tudi šteje za delo v tem obratu. Vedno sem bila zadovoljna. Sedaj pa so tu že leta in zdravje ni več takšno kot je bilo. Ste vedno delali v tem obratu? V glavnem je bilo moje delovno mesto vezano na stroj »hašpel«, po novem se je spremenilo in sedaj delamo na »rusu«, to je en oddelek naprej. Sedaj delata dve delavki, ravno tako kot na »hašplu«, samo da lahko naredimo več in delo je manj zahtevno. Prej je bilo delo ročno, sedaj pa stroj naredi več. Imate ob dveh, ko greste domov, občutek, da ste kaj naredili? Brez skrbi! Skozi moje roke gre več ton papirja in občutek imam, da tisto, kar s sodelavkami dobimo, tudi zaslužimo. Kakšna je danes delovna morala na splošno in v Aeru? Imamo pravi odnos do dela? Mislim, da v večini primerov ja. V večini, vedno pa izjeme so! Vsak pa le gleda na to, da naredi čimveč. V našem oddelku vsi delamo na normo, ker pa smo po normi plačani, gledamo na to, da naredimo več za večji zaslužek. Pravite, da precej delate ... V našem oddelku so vsa dela normirana. Pri nas v Aeru, to lahko rečem mirne duše, fizično delo ni upoštevano. Pri nas je važen papir. To lahko trdim, ker sem to spoznala v vseh teh letih. Veliko ljudi je takšnih, ki mogoče nimajo papirja, pa so marsikaj poštu-dirali, ali pa naredili, ker pa nimajo izobrazbe, človek ne pride do pravega izraza. Lahko kdaj prijavi inovacijo, to je pa tudi vse. Vi ste tudi članica IOZSv vašem tozdu? To je sedaj že moj tretji mandat. Verjamete v moč sindikata, da se lahko s sindikatom tudi kaj naredi? Dolgo sem verjela, sedaj pa ne več. Zato, ker sindikat nima več tiste moči, ki naj bi jo imel, kot to pišejo! Lahko rečem, da smo že postavljeni pred gotova dejstva. Pa naj bo to delavski svet ali sindikat. Ali delavec lahko pripomore k izboljšanju razmer? Lahko sproži rešitev problemov? Tudi sedaj, ko so tekle aktivnosti za združitev, smo postavljali vprašanja. Dobili smo takšne odgovore, da smo raje utihnili. M nogi trdijo, da delavce ne zanima več nič drugega kot OD, delovni pogoji in podobno. Je to res? V veliki večini to drži. Ob vseh raznih dogodkih (združitev in podobno) v preteklosti smo sedaj zelo prizadeti, glede na to, da je bil naš tozd leta in leta najboljši. Ker smo pač najmanjši, vse, kar se v Aeru dogaja tudi najbolj občutino na svoji koži. Vsi tozdi so si v preteklosti delili, pri nas pa ne. Na naši delovni morali se to precej pozna. Zelo! Menite, da so danes delavci apatični in pasivni? Ja, saj mnogi preberejo tudi Informacije in Naš Aero površno. Kje so vzroki, da jih nič ne zanima? Po mojem mnenju je vzrok v tem, ker vidijo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Če kaj delimo in podobno, gre vse skozi oči OD ali dobička, vidijo, da gre vse na odstotke. Velika pa je razlika med odstotki delavca in odstotki višjega kadra. Delavci niso zadovoljni! Menijo, da bi morali dobiti vsi enak delež glede na draginjo. To je bilo tudi po velikih podjetjih. Pri nas smo to sprožili in rekli so nam, da je to nemogoče, da je to uravnilovka. Deleži po odstotkih pa niso uravnilovke, saj vsak dobi za svoje delo toliko kot mora (po AODN), enaki deleži pa s tem niso v skladu. Kakšno je danes življenje delavca? Delavec se mora marsičemu odpovedati, če želi, da si lahko nekaj kupi. Z eno delavsko plačo si danes delavec ne more nič kupiti. Stanovanje, elektrika, vsi stroški so visoki. Delavec se mora mnogim stvarem odpovedati, da pride vsaj do osnovnih sredstev, ki jih rabi. Menite, da se ljudje v krizi znajdejo? Vsak poskuša na svoj način, nekdo naredi kaj popoldne, veliko pa jih mora zategniti pas, ker nima možnosti, da bi ob delu kaj zaslužil. Mnogi pravijo, da smo v teh razmerah ostali brez načel. To drži? Ja. Je to zelo neprijeten občutek? Najbolj neprijetno je takrat, ko prideš v trgovino v času plače. Nekateri lahko naložijo polne košare mnogih stvari, medtem ko delavec ve, da ne sme, da mora priti do konca meseca s tisto plačo, ki jo ima. Kako zveste kakšno stvar (povišanje OD, poslovanje)? Na kakšen način pride to do vas? Precej zvemo iz Informacij, tudi naš oddelkovodja Zvone Radišek nam vedno razloži, če želimo, tudi Ivan Žohar, tako da to ni problem. Kako ocenjujete poslovanje Aera? Kako nam gre? Povedala vam bom svoje mnenje in mnenja našega oddelka matric. Ne verjamemo vsega, kar nam prikažejo. Sprašujemo se, ali res delamo še za dva poleg, saj so naše norme višje kot v Celju. Tudi to vemo, kakšna je norma v Celju, kakšen je OD v Celju na podobnih delovnih mestih. To je precejšnja razlika. Kaj pravite o poslovanju v vašem tozdu? Direktor nam je ušel, malokdaj smo ga tudi videli v proizvodnji. Delavci so menili, da ni bil zagret za nas in da bi lahko prišli do boljših OD. Včasih smo se o tem več pogovarjali... Kaj bi vaš tozd rešilo, da bi posloval tako kot mora? Če bi se nekdo v Celju znal potegniti za nas, da nas ne bi potlačili. Dokler je bil Jenko, mi smo še iz tiste generacije in vemo, da se delavci nismo spremenili, pripravljeni smo narediti še in še, da bi se tudi naš tozd dvignil iz te smole, v kateri smo. Samo nekdo mora biti, ki bo znal tudi po mizi udariti, da je treba tudi ta tozd upoštevati, ker nismo tako slabi. Kaj pa novi proizvodi? To smo že stalno govorili. Naš tozd proizvaja izdelke, ki so zastareli, sploh matrice. Tako da smo že kar precej proizvodov opustili, na primer guminol X in 0, saj niso bili rentabilni. Imamo pa samo papir za fotokopiranje in selotejp. Delavci smo tudi razočarani, saj tudi kakovost ni več takšna, kot je bila. Res, da se izgovarjajo na surovine. Zdi se mi, da tudi tehnologija ni več takšna kot je bila. Selotejp je bil znan po kakovosti, danes pa sami vidimo, kaj imamo. Kako gledate na prihodnost? Če se ne bo spremenilo, da bo delo delavca upoštevano, ne pa samo šole, potem ne bo nič boljše. Mislim, da se mora oboje upoštevati. Delavec pre-vzdigne tone in tone izdelkov dan na dan in v našem oddelku so to predvsem žene, ki so starejše, dajejo nam dodatek na minulo delo, ampak narediti moramo ravno toliko kot mlajše delavke. Pravega plačila pa ni... V Aeru in mogoče tudi drugje imamo preveč režije. Znamo izkoristiti ljudi, ki jih imamo? Ne. So ljudje, tudi tu pri nas, ki ne morejo dokazati, da so delali na delovnem mestu. Nekje bi se moralo vsaj malo poznati, da ti ljudje delajo. Kaj se nam v Jugoslaviji obeta? Za nas Slovence, ker smo majhni, nič dobrega. Ne. Poslušam poročila in obeta se nam le slabo, saj nas precej tlačijo. Je bilo v časih, ko ste vi bili mladi, težje začeti mladim kot danes? Ne. Sedaj je težje. Prej je bilo hudo, samo ob kreditu si lahko precej zmogel. Danes si mladi ne morejo kupiti stanovanja in ga opremiti. Celoletni dohodek ne zadošča niti za tri četrtine kuhinje. Imam 8. razred in ne bi si mogla kupiti kuhinje, tudi če ne bi nič jedla. Kako pa naj mlad, ki začenja življenje, kupi vse to? Plačati mora soudeležbo za stanovanje, če ga dobi. Stanovanje je prazno in mladi si opreme ne morejo kupiti. Danes je takšna draginja, ker nismo dovolj kreditno sposobni. Naši OD sledijo inflaciji? Ne. Že prej sem povedala, da zelo občutimo to in da ob vsakem nakupu moraš zategniti pas drugje. Precej nam pomagajo boni v Nami. To je kratkoročno in delavec je po tem na istem kot je bil. Upate, da bo boljše? Ne, ker kdorkoli bo vladal, ali pa prišel k nam, nima perspektive, da bi vse skupaj lahko izpeljal, ker se mi zdi, da je vse skupaj že zahirano. Treba bo drugače začeti, najprej pa zmanjšati režijo in delati pošteno na vseh nivojih. Jasna Rode O DELU PRODAJNO SKLADIŠČNE ENOTE V BEOGRADU Ob poslovnih uspehih nismo zaskrbljeni za prihodnost Branko ŠLANDER je referent prodaje v našem skladišču v Beogradu in predsednik osnovne organizacije sindikata te organizacijske enote tozda Trženje. V pogovoru je povedal: »Tudi osebni dohodki so element, ki povezuje delavce v skladišču v Beogradu z matično delovno organizacijo v Celju. Pri nagrajevanju torej ni razlik in kriteriji so enaki. Aerov sindikat in Služba za standard skrbita, da je zagotovljena enakopravnost naših delavcev pri koriščenju počitniških zmogljivosti, delav- Branko Šlander ci, ki so socialno ogroženi, lahko dobijo denarno pomoč, večkrat enkratno denarno pomoč, pa tudi brezplačno letovanje. Zaradi znanih gospodarskih težav v zadnjem času, ki niso obšle tudi Aera, zastala pa je tudi gradnja stanovanj v Beogradu, je pri nas nekaj nerešenih stanovanjskih vprašanj, ki bi jih morali urediti. Vsi vemo, da so sredstva skupne porabe omejena, vendar razmišljam o predlogu za dopolnitev pravilnika o podeljevanju stanovanj, s katerimi bi učinkoviteje razreševali te težave. Predlagam lastni prispevek in večjo pomoč delovne organizacije. Samoupravne interesne skupnosti ubirajo pot ekonomske cene in morali bi razmisliti tudi o stanovanjskem skladu naše enote. Kot organizacijska enota smo tudi samoupravno popolnoma enakopravni z ostalimi delavci v Aeru. Imamo svojega delegata v delavskemu svetu, sindikat deluje enako kot v Celju, imamo predstavnika zbora delavcev. Poslovni rezultati pa so takšni, da nismo zaskrbljeni za nadaljnje poslovanje in našo prihodnost. Morda malce pogrešamo več obiskov in skupna srečanja, ki bi jih lahko razširili ob podpori našega sindikata v Celju. Priložnost za obisk v Celju bi bila septembra ob tradicionalnem dnevu Aera, delavci iz Celja pa bi nas lahko obiskali med izletom v Čuprijo in z njimi bi jo obiskali tudi mi. Nekaj bi še dejal o našem novem znaku. V estetskem smislu se mi zdi nenavaden in ne morem ga sprejeti po navezanosti na stari znak, ki je najboljši simbol Aerovih desetletij. (Iz srbohrvaščine priredil Tone Škerbec) Iz leta v leto boljši rezultati Do leta 1968 Aero ni imel svoje enote v Beogradu. Zastopala sta ga potnika tovariš Martinovič in tovariš Božovič. Po odhodu tovariša Martino-viča v pokoj, smo se dogovorili za lokacijo, projekt in dovoljenje za izgradnjo skladiščno prodajne enote, ki je začela z delovanjem leta 1971, pravi Momčilo Božovič o delu v preteklem obdobju in nadaljuje: »Naša enota ne opravlja samo zastopniških poslov, temveč se ukvarja tudi z organizacijo dela skladiščne prodajne službe in dostavne službe. Cilj prodajno skladiščne enote je ta, da naši proizvodi pridejo čimprej do trgovine in končnih uporabnikov. Aero je v tem času precej povečal obseg svojih proizvodov in vzporedno s tem je tudi prodajno skladiščna enota postajala vse bolj pomembna in je vsekakor opravičila svoj obstoj. Danes je v naši enoti zaposlenih 22 delavcev, skupaj s 13 zastopniki, ki delujejo na področju Beograda, ožje Srbije, Vojvodine, Kosova, Črne gore in Makedonije. Aero torej s pomočjo skladiščno prodajne enote v Beogradu povsem pokriva ta del tržišča. Enota v Beogradu deluje v sklopu tozda Trženje in to brez posebnega finančnega in količinskega plana, razen zastopnikov, ki so vezani na individualne plane. Lahko pa rečem, da vse naše naloge izpolnjujemo. Na začetku smo imeli še nekaj kadrovskih težav, danes pa imamo izkušeno operativo, skupino ljudi, ki svoje delo dobro opravljajo, zavestno in odgovorno. Mislim, da delovna organizacija z našimi delavci nima problemov. V času obstoja smo dosegli, da ima naša enota iz leta v leto boljše rezultate, tako količinske kot kakovostne. Pričakujemo lahko, da bo tudi leto 1989 takšno, če ne še bolj uspešno. Naš optimizem je realen, če upoštevamo, da naši odnosi s tržiščem temeljijo na korektnih in prijateljskih poslovnih principih. Tudi tržišče se na osnovi takšnih odnosov vse bolj obrača na to Aerovo enoto, saj želi hitro dostavo izdelkov in operativno kakovost. V našem delu so vseskozi prisotna strokovna prizadevanja, da tržišču približamo Aerove izdelke, da razložimo uporabo in poudarimo kakovost in prednost pred drugimi. Da smo v tem uspeli, je dokaz tudi to, da v našem skladišču ni nikoli dovolj blaga za vse potrebe tržišča. Aero na tem tržišču že ima ime, ki pomeni garancijo in zaupanje. Aerovi izdelki se zelo lahko plasirajo, če obstoja kontinuiteta v proizvodnji in če upoštevamo čas, ki je potreben za plasman proizvodov. Ob tako zastavljenem programu, ob povečevanju kakovosti in ob ustrezni cenovni politiki bomo konkurentni z domačimi proizvajalci in z uvoznimi izdelki. Naša razvojna služba v Aeru spremlja dosežke svetovne tehnologije in to omogoča boljše plasiranje proizvodov na tem delu tržišča. Težko bi bilo reči, da je kakšen izdelek bolj iskan od drugega ker je povpraševanje precejšnje po vseh izdelkih Aera. Važno je, to bi rad poudaril, da je prisotna kontinuiteta v proizvodnji izdelkov. Vsaka novost je potem prisotna tudi pri nas, v Beogradu. Nekaj besed bi še namenil asorti-manu izdelkov. Glede na to, da sem že dlje časa v Aeru, bi rad omenil nekaj proizvodov, ki verjetno današnji generaciji niso znani, vendar pa so precej vplivali na uvajanje širšega asorti-mana izdelkov tako v gospodarstva kot v delovne kolektive. Strinjam se, da je Aero naredil nekaj pomembnih proizvodov in tehnoloških prodorov, brez katerih si danes le težko zamislimo tržišče. Tu bi omenil samo AC program. Ob tem pomembnem proizvodu sestavljajo ime Aero tudi proizvodi za gospodarstvo: barve za tkanine, srebro za peči, gumi lepilo, prašek »MICA« in drugo, čeprav jih ni več na tržišču. Torej Aero mora proizvajati nekaj, kar bodo gospodinjstva potrebovala vsak dan. Najbolj ustrezni bi bili novi proizvodi, ki bi nadomestili tradicionalna, ki na žalost ne obstajajo več. V tem smislu bi tudi rad rekel nekaj besed tudi o našem novem znaku. Kot stari Aerovec, sem razumljivo, čustveno navezan na prvi Aerov logotip, to je za stari izpisani znak s ptič- kom. Temu je sledil tiskani znak s ptičem, a z najnovejšim logotipom izgubljamo vse tisto, kar je bilo simbol Aera. Tudi sam se bom težko navadil na nov znak, ravno tako pa tržišče. Ptič, ki je bil mnogim zelo pri srcu, je sedaj izginil. Vendar pa je tudi ptič predstavljal Aero in to so bila desetletja poleta in vzleta našega kolektiva, je zaključil Momčilo Božovič na koncu razgovora. Predstavljamo Momčila Božoviča Momčilo BOŽOVIČ je svetovalec v naši poslovnici v Beogradu. Bil je pobudnik za ustanovitev skladišča in poslovnice, zdaj pa je odgovoren tudi za njeno delo. V Aero je prišel iz beograjskega Energoprojekta in v naši delovni organizaciji je pričel z delom kot zastopnik leta 1963. Z zdaj že upokojenim sodelavcem Jankom Marti-novičem sta zastavila nove naloge in cilje. Momčilo Božovič je marljiv, vztrajen in izkušen gospodarstvenik, izvrsten poznavalec stroke in tržišča. Ob vsakodnevnih zadolžitvah skrbi tudi za stalne stike z Gospodarsko zbornico Jugoslavije, zveznimi organi za zunanjo trgovino in finance, Narodno banko Jugoslavije in drugimi zveznimi institucijami ter družbami, s katerimi se Aero povezuje zaradi izvoza izdelkov in uvoza repromateria-lov. Povezuje pa se še z mestnimi občinskimi organi in posameznimi občinami pri uresničevanju določenih programov, ki so skupnega pomena. Zelo prizadevno se vključuje v razvijanje samoupravnih odnosov v poslovnici, katere uspešno poslovanje je že dve in pol desetletji povezano z njegovo prodornostjo in izkušnjami, ki jih prenaša na svoje sodelavce. Uspešno poslovanje in vse omejene značilnosti prispevajo k ugledu Aera v Beogradu. Momčilo Božovič Miloš Stojanovič »Aero skrbi za svoje delavce« pravi Miloš STOJANOVIČ, voznik tovornjaka, ki je v skladišču zaposlen že dvanajst let. In nadaljuje: »Prav prijetno je delati v takšnem kolektivu. Prek Aera sem razrešil svoje stanovanjsko vprašanje, zadovoljen sem z osebnim dohodkom, pa tudi vse pravice iz dela so enake kot za delavce Aera v Celju. Delovna organizacija nam je tudi omogočila servis za naša vozila kjerkoli v državi. Pohvalim lahko še medsebojne odnose v naši enoti. Povsod je prisotna skrb za vsakega posameznika in vsak naš delavec si močno prizadeva za uspehe in napredek kolektiva. V Celju sem že bil na službeni poti, pa tudi na proslavi in ob tej proložnos-ti, do novega srečanja, vsem želim vse najboljše. Ko bomo v naši poslovalnici dobili še večji bojler za pranje vozila, bomo zaokrožili vse, kar je potrebno za normalno delo.« Delavci poslovalnice v Beogradu ocenjujejo »Naš Aero« NAŠ AERO radi beremo, ker vsestransko in pravočasno obvešča, z raznolikimi temami pa še uspešno vključuje v aktualne dogodke in širšo družbeno problematiko. S svojimi informacijskimi prizadevanji in usmeritvijo je NAŠ AERO časopis, ki piše o delavcu, o njegovem delu in življenju, pa tudi o drugih potrebnih in koristnih stvareh izven de- lovnega okolja in pisarn, o kulturi, športu in o delavčevi ustvarjalnosti. Zanimivi so kometarji in prispevki s področja organizacije dela, o stikih s poslovnimi partnerji. Poleg razgovorov v delovni organizaciji, ki jih lahko preberemo v našem časopisu, moramo pohvaliti tudi prizadevanja uredništva, ki objavlja mnenja in poglede bralcev izven kolektiva, naših kupcev in poslovnih sodelavcev. NAŠ AERO je tudi tehnično lepo urejen, kot informativna tribuna delavcev Aera pa v vsakem pogledu izpolnjuje svojo vlogo in naloge. Pera Srečkovih (Iz srbohrvaščine priredila Jasna Rode in Tone Skerbec) Novosti iz projektivnega biroja Novosti iz naše proizvodnje so zelo iskane in zaželene, posebno še v teh kriznih časih prilagajanja trgu. Tržne razmere bodo prisilile in že silijo gospodarske subjekte k hitrejšemu prilagajanju trgu. Tega se zavedajo tudi v projektivnem biroju, kjer so pred kratkim začeli izdelovati fleksotiskar-ske agregate za individualne naročnike. Pod imenom fleksotiskarski agregat se skriva tiskarski sklop, ki ga lahko vgradimo v že obstoječe stroje. Naročnik ima določeno strojno linijo, vendar na njej pogreša tiskanje. V projektivnem biroju izvedbo prilagodijo željam naročnika in tako so fleksotiskarski agregat vgradili v ustrezno fazo tehnološke linije kar trem posameznim naročnikom. Za Muflon iz Radeč tako lahko potiskajo zadnjo stran samolepilnih etiket, za Palomo tiskanje papirnatih serviet z znaki hotelov in turističnih agencij in za Kartonažo iz Ljubljane. V projektivnem biroju so mi povedali, da tiskarski sklop posebej prilagodijo vsakemu stroju. Za izdelavo tega sklopa so morali tesno sodelovati z grafičnimi tehnologi, da so spoznali bistvo grafične tehnologije (format tiskanja, prenos barve, raster...). V kratkem pa lahko pričakujemo nov prospekt projektivnega biroja in v eni od naslednjih številk bomo pisali o novem prospektu in o drugih novostih projektivnega biroja. Jasna Rode Almir Hotič -pripravnik v Medvodah V naši tovarni je trenutno zaposlenih 12 pripravnikov od tega 5 deklet in 7 fantov. Vzrok temu je proizvodno in izmensko delo, ki za dekleta ni primerno. Vsem pripravnikom, ki so se v naši tovarni zaposlili v lanski jeseni, se pripravništvo izteka, čaka jih le še pripravniški izpit. Almir Hotič se je za poklic papirni-čarja odločil že v osnovni šoli. Ker stanuje blizu papirnice Vevče, se mu je večkrat ponudila priložnost, da si je papirnico ogledal tudi od znotraj in tako mu je postalo delo papirničarja vse bolj všeč. Čeprav je bil štipendist papirnice v Vevčah, zaposlitve kot pripravnik po končani šoli ni dobil. S sošolcem sta se odločila, da si poiščeta Almir Hotič delo v Medvodah. Uspelo jima je in sedaj opravljata pripravništvo v obratu PINOTAN. Ko sta že mesec dni delala v Medvodah, so jima iz Vevč sporočili, da lahko opravljata pripravništvo tam. Vendar pa bi z vrnitvijo v Vevče lahko za vedno izgubila možnost za morebitno stalno zaposlitev v Medvodah. Z delom v naši tovarni je Almir zadovoljen, dobro se je že vključil v kolektiv, tudi s sodelavci se dobro razume, pomaga izparilcu pinotana, sodeluje tudi pri nevtraliziran ju pinotana ter pri vseh ostalih procesih pri katerih pridobivamo stranske proizvode pinotana. Veliko dela tudi z vodo, saj bi v pinotanu brez vode težko delali. Potrebna je pri izpiranju kemikalij, pri pomivanju tal, ki so večkrat onesnažene s kemikalijami itd. Trenutno pa se v laboratoriju seznanja s kemičnimi analizami, ki so povezane s postopkom za pridobivanje pinotana ter njegovih stranskih proizvodov. Znanje, ki ga je pridobil v šoli, mu pri delu ne pomaga dosti, od vsega »mu prav pride« le kemija. Šole in sošolcev tudi ne pogreša preveč. Tudi oddaljenost od kraja bivališča do tovarne mu zaenkrat ne dela težav. Po uspešno opravljenem pripravniškem izpitu upa na stalno zaposlitev v naši tovarni, mogoče v obratu pinotan ali v laboratoriju. Cveta Robas Naše srečanje s štipendisti 24. januarja smo se letos prvič srečali z našimi štipendisti. Na naše povabilo se je odzvalo kar 43 štipendistov od 70 vabljenih. Lahko ocenjujemo, da je zanimanje štipendistov precej veliko. Dejavnosti Aera, našo skrb za kadre, izobraževanje in naše potrebe po vse bolj kakovostnem delu so predstavile Jelisave-ta Podgornik, Sonja Krašovec in Marijana Kričej. Štipendistom so omenile tudi naš drugi razpis za NAGRADE AERA in možnosti dobivanja štipendije preko naše hranilne službe Aera. Na srečanju smo se pogovarjali z Ale-nom Fedranom, Albertom Povšetom in Ireno Franko. Alen Fedran in Albert Povše sta naša štipendista s srednje grafične šole iz Ljubljane. V času našega razgovora pa sta uživala zaslužene počitnice. Alen in Albert sta dijaka prvega letnika in pravita, da sta s šolo zadovoljna. Štipendija pa jima komaj pokrije vse stroške internata. Mesečno sta internat v januarju plačala kar 390.000 dinarjev. O Aeru sta dobro seznanjena in menita, da se Aero precej posveča svojim štipendistom. O Aeru pa precej slišita tudi od staršev, ki so zaposleni pri nas. Na praksi pri nas še nista bila, saj jo predvidevajo šele v 2. letniku. O nadaljevanju šolanja še ne razmišljata, saj še ne vesta, kako uspešna bosta na srednji grafični šoli. Alen Fedran in Albert Povše SREČANJE S ŠTIPENDISTI Irena Franko -štipendist tozda Trženje Irena Franko je štipendist tozda Trženje in bo v letošnjem letu končala študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pogovarjali sva se na srečanju s štipendisti in nastal je tale zapis. Zanima me, zakaj si se odločila za štipendijo v Aeru? Že leta pred študijem sem vedela, da so težave z zaposlitvijo precejšnje in če imaš štipendijo, ti to pomeni neko sigurnost zaposlitve. Za Aero sem se odločila zato, ker je dobra lirma in tudi štipendija pri študiju precej pomaga. Si že bila pri nas na praksi? Ja. Kako si s prakso zadovoljna? Moram reči, da je iz leta v leto boljša. Prvo leto je bilo naj slabše, ker se mi je zdelo, da sem bila odveč in da niso imeli pravega dela zame. Predlani sem bila s prakso zelo zadovoljna. Bila sem teden dni celo v izvozu, kjer so me seznanili z delom. Takšno prakso si želim, res! Dobro je, da te iz oddelka v oddelek seznanjajo z delom in omogočajo, da delo res dobro spoznaš. Kako si zadovoljna s sodelovanjem z Aerom. Kakšen občutek imaš, kako Aero skrbi za svoje štipendiste in za mlado znanje? Zdi se mi, ko ocenjujem ta srečanja, da sem s takšnim sodelovanjem zadovoljna. Ko se pogovarjam s štipendisti drugih delovnih organizacij, takšnih srečanj nimajo. Morda pa bi lahko štipendistom podrobneje razložili njihove možnosti za izobraževanje, na koga naj se obrnejo in podobno. Bila si na izpopolnjevanju v Leningradu. Kako si zadovoljna z izkušnjami iz Vzhoda? Takšne izkušnje so prav gotove enkratne, saj je vprašanje, če bom še kdaj imela takšno priložnost. Spoznala pa sem njihovo zaprtost in bojazen, da ne bi kdo kaj preveč zvedel. Spremembe pa le počasi prodirajo. Kakšna pa je njihova ekonomija v primerjavi z našo? Ja, preveč planska in toga. Kar se tiče standarda ljudi, pa prevladuje revščina in dolge vrste za vse. Bodo te ruske izkušnje uporabne pri nas? Irena Franko Zaposleni v vojni proizvodnji usposobljeni tudi za opravljanje posebnih nalog v enotah civilne zaščite Prvo delovno soboto v februarju je Izvršni svet skupščine občine Žalec izvedel akcijo preverjanja vojne proizvodnje v tozdu Kemija Šempeter. Akcija je stekla ob desetih dopoldne. Za izvajanje te proizvodnje je predvidenih 150 delavcev, ki so tudi po nalogu sekretariata za ljudsko obrambo razporejeni na delovno dolžnost v vojni, medtem ko so ostali delavci tozda odšli domov. Občinska komisija, ki jo je vodil predsednik žalskega izvršnega sveta Anton Bratuša, je po področjih pregledala stanje in urejenost obrambnega načrta, načrta civilne zaščite, mobilizacijskega načrta in druge pomembne dokumente, ki so nujni za dobro organizacijo v vojni ali miru. Po končanem delu si je komisija skupaj z vodstvom tozda Kemija Šempeter in člani komiteja za ljudsko obrambo ogledala proizvodnjo. Po seznanitvi z nevarno tehnologijo so se gosti odločili aktivirati gasilsko in tehnično reševalno enoto civilne zaščite s predpostavko, da gre za razlitje večjih količin vnetljivih nevarnih snovi. Mesto razlitja pa sta določila poveljnik in načelnik štaba civilne zaščite. Vaja se je pričela, ko je poveljnik štaba civilne zaščite prejel sporočilo Ne vem, saj sem dobila le splošni vtis. Njihovo pravo poslovanje nam sploh niso predstavili. Upaš, da boš dobila službo v Aeru? Ja, upam, da bom. Kako boš lahko svoje znanje uporabila v praksi? Zavedam se, da sem dobila na fakulteti znanje le z makro ekonomije, z uvajanjem podjetništva in mikroekonomije bom morala še precej študirati. S fakulteto pridobiš tisto osnovno znanje, ko pa prideš na delo, se je treba začeti učiti od začetka. Jasna Rode predsednika izvršnega sveta o nastanku nesreče. Poveljnik je o tem obvestil poveljnika gasilske enote in enote za tehnično reševanje. Oba sta sporočilo o nesreči posredovala delavcem prek ozvočenja in zahtevala, da se vsi gasilci in reševalci javijo v gasilskem orodišču, kjer so dobili nadaljnje naloge. Pripadnikom gasilske enote so se pridružili še ostali člani industrijskega gasilskega društva, ki so bili v tem času na delu. Tako je akcija potekala na treh področjih. Prva skupina je nudila pomoč tehnično reševalni enoti pri črpanju razlite vsebine iz kanalizacije, druga skupina je bila na kraju nesreče v pripravljenosti za ukrepanje ob morebitnem požaru, tretja pa je z motorno brizgalno izpirala področje, kjer se je razlila nevarna snov. Člani enote za tehnično reševanje so najprej označili ogroženo mesto z zastavicami in lepilnim trakom, onemogočili pristop nepoklicanim osebam in pričeli črpati razlito vsebino pomešano z vodo. Pred tem pa so v jašku pred iztekom kanalizacije v potok Strugo vstavili zaporno desko in tako preprečili iztekanje nevarne vsebine v potok. Za črpanje so uporabili pnevmatično potopno črpalko, ki je primerna za delo v ogroženem območju. Vsi, ki so v akciji sodelovali, so uporabili dihalne aparate na stisnjen zrak in zaščitne maske s filtrom rjave barve z oznako A, ki je predpisan za hlape tovrstnih razlitih topil. Vaja je potekala natančno po predpisanih navodilih za ukrepanje v primeru, če bi se dejansko razlile vnetljive nevarne snovi. Vodja službe PV in VPD Ivan Cetina Če verjamete ali ne -brez nas ne gre! Pozno popoldne smo se v soboto z avtomvračali z izleta. Zavijali smo že mimo Žalca, ko je motor skoraj utihnil in vsi pritiski na pedalo za plin so bili zaman. Nekaj je narobe! Le kaj? Odprli smo pokrov motorja in vznemirjeno opazovali posamezne sklope. Pogled se je ustavil na sneti ročici na regulatorju za plin. Kaj naj storimo? Poskusimo jo pritrditi, nas je prešinila misel kot znana mojstra iz češkoslovaške risanke. Med orodjem smo našli konček žice in ročico pritrdili. Tako, zdaj pa upajmo, da bo vse v redu. Popeljali smo se približno sto metrov in napaka se je ponovila. Žica je žica, ni se obnesla... Po drugo pomoč smo pohiteli na bencinsko črpalko. Tega dela pa pri nas nimamo, so nam povedali Petrolove! in svetovali, naj pokličemo Aemdejevce. O izkušnjah z dežurnimi servisi tokrat ne bomo pisali. Malo smo še tuhtali in eden od fantov na črpalki nam je prinesel rolico selotejpa in nas poučil, naj ročico z njim močno ovijemo in jo pritrdimo na pravo mesto. Ne boste verjeli, ampak naš selotejp se je izkazal! BREZ NAS NE GRE -smo veselo pritrdili našemu reklamnemu sporočilu in se brez težav odpeljali domov. Pohvala za idejo pa gre tudi fantom iz Petrolove črpalke v Žalcu. -tš- P. S. Voznikom priporočamo, naj imajo vedno pri roki tudi Aerov selotejp! Solze kot sveži biseri Želeli smo ljudem v stiski in težavah popestriti njihov vsakdan. To je bil tudi namen našega zbora že takrat, ko smo planirali naše aktivnosti za leto 1989 in načrtovali obisk v domu »Nine Pokorn« v Grmovju. Tudi delovna organizacija A ero je čedalje bolj odprta, saj nam je omogočila tudi sedaj prevoz z našim avtobusom. Peljali smo se torej k domu »Nine Pokorn« v Grmovje. To je dom naših bolnih in ostarelih občanov, lepo urejen in obnovljen, odkar sem ga zadnjič videl, ko sem pri njih gostoval kot član skupine Vikija Ašiča. Že takrat ko smo prispeli, smo opazili ničkoliko radovednih oči, ki so pričakujoče zrle v naš lep avtobus. Razumljivo, saj so vedeli, da pride k njim v goste Aerov mešani pevski zbor. Nekaj pa le niso vedeli in to je, da imamo za njih posebno presenečenje z našim harmonikarjem in trobentarjem za tako imenovano »posebno štimungo«. Zborovodja Emil Lenarčič je imel začetno besedo in tudi v nadaljevanju povezal ves program. Izbrali smo pesmi, ki jih je lažje dojeti in ki so našim preprostim ljudem bližje. Začeli smo. Ljudje, ki jih je bila polna dvoranica, so poslušali odprtih ust in izdatno ploskali. Ko smo končali z domenjenim programom, smo začeli z veselimi melodijami harmonike in trobente, urezali smo družno z našimi poslušalci lepo po domače: Mi se imamo radi, Odkod s'pa dekle ti doma... in tako dalje. Gledal sem ženico, ki je sedela nekje pri koncu druge vrste stolov. Pela je z nami, vsaj zdelo se mi je, da poje, saj je premikala ustnice. Le iz razprtih oči se je potočila solza... solza srebrna kot biser - žlahtnejša od zlata ... Ko smo se poslavljali in preden smo odšli so nas lepo pogostili z desertom in kavico. Pred izhodom, sem pa doživel še eno trpko in seveda prijetno doživetje. Neka druga ženica, vklenjena v invalidski voziček, me je objela okoli nog in me stisnila k sebi. Poljubil sem jo in odšel z grenkim priokusom kako malo smo jim dali... premalo. Žani Uranič H kulturnemu prazniku ... ... nas Slovencev in ljudi,'ki družno živijo z nami, smo tudi pevci zbora AERA iz Celja prispevali svoj skromni polog. Z moškim pevskim zborom iz Dobrne smo se domenili, da izvedemo koncert v zdraviliški dvorani v Dobrni ob našem kulturnem prazniku in ob krajevnem prazniku Dobrne. Da je nastop v tej dvorani posebno doživetje, z ozirom na njeno akustiko, ni potrebno pisati. Naši prijatelji iz Dobrne so večer organizirali tako kot bi si vsak želel. Kot gostitelji so nastopili prvi in občinstvo jih je dobro sprejelo. Odpeli so vzorno, čisto in dinamično. Vodil jih je naš skupni dirigent - glasbeni pedagog Emil Lenarčič. In ko so končali svoj program, so prišli nasmejani med nas in nam zaželeli uspešen nastop. Nastopali smo z novimi oblekami, ki nam jih je priskrbela naša delovna organizacija AERO. Tako smo se tudi mi pojavili na odru. Ponovno se je pojavil pred nami na odru naš dirigent Emil Lenarčič in ko je izzvenel prvi akord Prešernove Zdravljice so obiskovalci strumno vstali s svojih sedežev. Že to človeka gane ... Nadaljevali smo z občutkom, da so nas poslušalci sprejeli. To dokazuje že izjava profesorja Egona Kuneja, ki je dejal: »Imate čudovit zven. To povejte svojim kolegom oziroma kolegicam. Le še gladiti in gladiti.« K tej izjavi komentar ni potreben. Teden dni kasneje smo se, kot vsa leta doslej, udeležilii revije pevskih zborov v Štorah. Ta je bila že deveta po vrsti. To je manifestacija - edinstvena za srečanje vseh nas, ki se razdajamo lepim melodijam in našim pesmim. Za ubrano petje in tudi to, da je narod s tako kulturo, ki nenehno veže, klen in ga ni moč zradirati, kot bi si kdo mislil. Iskrena hvala prirediteljem, ki so s to ponovno organizacijo že devetič naredili izpit z odliko. Žani Uranič KDO SE SKRIVA ZA TEMI MASKAMI? Na pustni torek so prišle k nam v Uredništvo tri maškare in nas poprosile, da jih slikamo in njihovo fotografijo objavimo v Našem Aeru. Povedale so nam, da so odganjale zimo na Čopovi, na Ipavčevi in tudi v Kocenovi ulici in pri tem mnoge prav pošteno prestrašile. Želele pa so tudi, da zastavimo naslednje nagradno vprašanje: KDO SE SKRIVA ZA TEMI MASKAMI? Odgovore nam pošljite do 20. marca na isti naslov kot nagradno križanko s pripisom PUST VESELIH UST! Pravilne odgovore bomo nagradili! Uredništvo Občni zbor planincev Aera na Reški planini V soboto, 18. februarja, se je v zgodnjih dopoladanskih urah iz Prebolda proti domu na Reški planini polagoma vzpenjala kar velika skupina planincev Aera. Naši sodelavci in njihovi družinski člani - ljubitelji planinstva - so se odločili za prijeten izlet v skoraj že pomladansko odeto naravo, cilj pa je bil redni letni občni zbor Planinskega društva Aero. Bronasti znak sta dobila Miro Ribezi Zvone Jezernik, predsednik PD Aero Celje in Andrej VJiegele V planinskem domu se je zbralo osemindevetdeset udeležencev, ki so jedilnico, kjer je potekalo delovno srečanje, napolnili do zadnjega kotička. Predsednik PD Aero Zvone Jezernik je v začetku svojega poročila poudaril znano misel o slovenski planinski tradiciji, ki priča o plemenitem zlitju domoljubne zavesti, želje po odkrivanju gorskega sveta in ohranjanju naših naravnih lepot. Govoril je tudi o pobudnikih planinstva v Aeru, ki so in že četrt stoletja prizadevno prenašajo ljubezen do gora mlajšim rodovom ter tako uresničujejo pomembno poslanstvo v društvu. Opozoril pa je tudi, da morajo planinci čimprej trdno zastaviti široko akcijo za ohranjanje in varovanje narave, ki ji preti vse več nevarnosti za normalen nadaljnji obstoj. V nadaljevanju poročila je nanizal uspehe in neuspehe društva v preteklem letu ter aktivnosti, ki so se odvijale skladno z delovnim načrtom. Morda kot zanimivost omenimo, to, da se v nekdanjih prostorih tozda Grafika na Trgu V. kongresa ureja prostor, ki ga Planinsko društvo Aero potrebuje za svoje delo. Po finančnem poročilu nadzornega odbora se je delovno srečanje nadaljevalo z obravnavo programa izletov in predloga članarine za leto 1989. Po Delovno predsedstvo Med razpravo Karli Wiegele je dobil srebrni znak PZS Tudi Silvo Črepinšek je prejel srebrni znak PZS Blaž Črepinšek - dobitnik zlatega znaka PZS im m um mm j Po uradnem delu občnega zbora še posnetek pri Domu na Harmonikarja sta poskrbela za vedro razpoloženje Reški planini programu izletov v letošnjem letu sta dve aktivnosti že izpolnjeni. Zanimivi pa so še izleti, ki jih naše planinsko društvo načrtuje takole: 4. marca pohod na Šmohor in v istem mesecu še izlet na Arehovo peč; v aprilu bo organiziran ogled velikonočnic na Boču; 13. maja izlet v neznano in 27. maja Raduha; v juniju Matkov škaf in 17. junija Olševa; v juliju Vršič, Prisojnik, Razor in Kriški podi ter Komna, Bogatin, Rodica in Črna prst; 19. avgusta Montaž, pa še Mangart ter Vodnikova koča, Ovčari-ja, Jezera, Savica,- v septembru Dan planincev in Storžič; v oktobru peka kostanja, od 13. do 15. pa pohod po Primorskem delu transverzale; v novembru Čemšeniška planina. Za nekatere akcije so že znani datumi, pri ostalih pa se bodo določili kasneje oziroma vsak mesec posebej (Program smo zapisali tudi zato, da se v izlete lahko vključijo novi planinci. Op. ur.). V razpravi so planinci predlagali še dva izleta. Za mesec junij bi načrtovali glede na vremenske razmere.še pohod 100 Aerovcev na Triglav - akcijo, ki je lani izpadla - in izlet na Šentjugert v decembru. Predloženi predlog pa so soglasno potrdili. Posredovan je bil tudi zanimiv predlog za skupno silvestrovanje planincev Aera. Živahna je bila tudi razprava o predlogu članarine za letošnje leto. Predlagane višine članarine - člani 10.000, upokojenci 7.000, mladinci 5.000 in pionirji 3.000 din - so na predlog udeležencev povečali za člane in upokojence. Po sklepu občnega zbora bodo člani plačali 20.000, upokojenci pa 14.000 din. Beseda je tekla tudi o možnostih prenosa dela sredstev PD Aero v našo hranilno službo. Posredovana pa je bila tudi pobuda za možnost nakupa planinske opreme na obročno odplačevanje. Na občnem zboru so podelili tudi priznanja prizadevnim planincem. Znake Planinske zveze Slovenije so prejeli: Blaž Črepinšek - zlatega, Silvo Črepinšek in Karli Wiegele - srebrnega ter Miro Ribežl in Andrej Wiegele - bronastega. Sprejeli so še sklep, da Planinski zvezi Slovenije posredujejo predlog za podelitev najvišjega priznanja -plakete PZS - Gustiju Orlu, našemu zdaj že upokojenemu sodelavcu in ustanovitelju Planinskega društva Aero. Občni zbor je pozdravil tudi glavni direktor naše delovne organizacije Zvone Hudej. Planincem je zaželel veliko uspeha v prihodnje in poudaril njihov prispevek pri ohranjanju bogatega izročila ter prizadevanja za zdravo in čisto okolje. Po skupnem kosilu sta naša harmonikarja poskrbela za prijetno vzdušje, pa tudi lepih domačih pesmi ni manjkalo. Dolgoletna podporna člana našega društva Micika in Franci Divjak iz Šempetra sta poskrbela za okusen domač prigrizek, ki je vse razveselil ob kozarcu in živahnem razpoloženju. Besedilo in fotografije: Tone Škerbec TA? TA JE PA TISTI, SVOBODNI NOVINAR! Mednarodni nogometni turnir v Hali Golovec Kljub temu, da se že bližajo prvi pomladni dnevi naj bo napisanih nekaj besed o mednarodnem turnirju za pokal Montenegro, ki se je odigraval v hali Golovec 16. decembra 1988 in v organizaciji velikonogometne sekcije Aera. Udeleženci so bili: Landis-Gyr Dunaj, Landis-Gyr Gradec, Klub '81 Šmartno ob Paki, Kovinotehna Celje in dve ekipi Aera - mlajša in starejša. Izžrebani sta bili dve skupini, v vsaki je bila nosilec kot gost avstrijska ekipa Johan Wailand, vodja Landisa, se vedno dobro počuti med nogometaši Aera Landis-Gyr. Že pred pričetkom turnirja smo kot organizatorji večkrat pomislili, če se ga bo dalo izvesti ob današnjih cenah, pa tudi v Aerovi blagajni je zmanjkalo denarja, zato smo se lotili zbiranja oglasov, poiskali smo pokrovitelja - to je bila potovalna agencija Montenegroturist, poslovalnica Celje - vodja oddelka srečk Jože Veber pa nas je za srečolov oskrbel s srečkami, te so bile glavni vir naših financ. Tu je bila članarina igralcev, ki so jo vsi izplačali vnaprej do konca leta in tako se je nekako reševal najbolj pereč problem - denar. Pokale in to zelo lepe, kot tudi 5-dnevno potovanje za eno osebo na Poljsko, smo dobili od pokrovitelja turnirja Monte-negroturista, zato pa ima zasluge Roman Hriberšek, ki se je poleg tega še potrudil, da smo turnir najavili po radiu Celje. Sicer pa ne bomo omenjali vseh, ki so pomagali pri organizaciji, se jim pa zahvaljujemo ob tej priložnosti in jih seveda vabimo, da nasled- Pred tekmo... njič zopet pomagajo po svojih močeh. Finančno sta pomagali tudi ekipi Kluba '81 iz Šmartnega ob Paki in celjske Kovinotehne kakor tudi firma Landis-Gyr ter z umetniškimi deli Lojze Po-ngrašič, ki se mogoče zaradi ne čisto izpolnjenih obveznosti naše nogometne sekcije jezi na nas, vendar mislimo, da bo spoznal, da nismo nogometaši tako slabi fantje. V plastični posodi, kjer smo mu prinesli vino, je ostalo še nekaj fotografskega razvijalca in je zaradi tega vino imelo nekoliko čuden okus, bo pa zato naslednji Laški rizling gotovo imel okus po grozdju. -Upamo, da bo naš Lojze še sodeloval z nami. Tekmovalni del se je odigraval točno po programu, tako da smo časovno dobro izšli in je finalna tekma minila le nekaj minut kasneje, kot je bilo predvideno. V finalu sta igrali ekipi Landis-Gyr iz Dunaja in Kovinotehna. Zmagali so gostje iz Avstrije in osvojili lep pokal ter še lepšo skulpturo nogometaša, ki jo je poleg še treh podaril Lojze Pongrašič. Tretji so bili nogometaši Aera - mlajši, četrti favorit tega tekmovanja ekipa Klub '81 iz Šmartnega ob Paki, ki jih to popoldne žoga ni tako ubogala kot ponavadi, peto mesto je osvojila ekipa Aero-sta-rejši, ki pa je edina igrala neodločeno s kasnejšim zmagovalcem, zadnja -šesta pa je bila ekipa Landisa iz Gradca. Poleg treh pokalov je vse udeležence z reklamnimi izdelki obdarovala Kovinotehna, ekipi Landisa pa sta poskrbeli, da je bila s kavo noč krajša. Omeniti je treba, da je do jutranjih ur za veselo razpoloženje skrbel ansambel Oliver Twist, pa tudi to, da smo na- mesto napovedanega jutranjega srninega golaža (lovci so zatajili), jedli golaž iz domače Šeke, pa ni bil zato nič slabši, le tu in tam je bilo treba koga prepričati, da imata govedina in srne-tina približno enak okus. Nogometaši mislimo, da je turnir uspel pa čeprav se je pojavil kakšen kiks, vemo pa, da so stoodstotne stvari zelo redke. Če bo podoben turnir organizirala katera izmed sodelujočih ekip, se ga bomo z veseljem udeležili. Rudi Škedelj © [JUGOSLOVANSKA KlNkcfKA ©MUS - Ml ’ m L® F W0 francoska kriminalka REŽ IDA : Claude Sautet IGRADO Romy Schneider „ Michel Piccoli_® Šport in rekreacija v letu 1988 Kot že vrsto let do sedaj so se tudi v preteklem letu delavci naše DO lahko vključevali v številne športno rekreacijske dejavnosti, ki jih je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri konferenci osnovnih organizacij Zveze sindikatov DO AERO in služba za standard. Vključevali so se s splošno rekreacijsko vadbo in akcije, tekmovali so lahko na internih prvenstvih in sindikalnih športnih igrah, ki jih je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij Celje. Smučanje V času šolskih počitnic smo za delavce in njihove družinske člane omogočili rekreacijsko smučanje in prevoz na Roglo. Udeležilo se ga je 70 smučarjev. Internega prvenstva na Rogli se je udeležilo 62 smučarjev, nadaljnjega smučarskega tečaja pa 10 tečajnikov. Sekcija je izvedla dvoboj Aero-Večer v spomin Cirila Debeljaka-Cica, udeležila se je troboja GAW-MFA-AERO v Avstriji, četveroboja Nivo-Libela-Toper-Aero na Okrešlju in zimskega srečanja grafičnih delavcev Slovenije na Kobli. Na sindikalnem prvenstvu je ženska ekipa osvojila 2. mesto, člani in starejši člani pa so osvojili 1. mesto. Skupno je ekipa osvojila naslov občinskih prvakov. Med posamezniki je Miha Tržan osvojil 1. mesto, Marjan Nunčič tudi pri starejših članih in Simona Leskovšek pri ženskah, 2. mesto pri članih je osvojil Jože Podrgajs, 3. mesto pri starejših članih pa je osvojil Milan Zimšek. Omogočili smo tudi nakup sezonskih smučarskih kart za Roglo. Planinstvo Med aktivnejšimi športniki so bili člani Planinskega društva, katerih aktivnosti se vršijo preko celega leta. Opravili so številne pohode in izlete na Stol. Snežnik, Pore-zen, Kofce, Limbarsko goro, Arehovo peč, Kum, Golico, Hum, Nanos, Mangart, Kornate, izlet v neznano, nekaj visokogorskih vzponov in občni zbor ob proslavi 25-letni-ce Planinskega društva. Veliki nogomet Sekcija velikega nogometa je organizirala gostovanje madžarske ekipe Videoton, turnir prijateljstva, na katerem je nastopilo šest ekip, izvedli so občinsko prvenstvo in odigrali 15 prijateljskih srečanj z enajstericami celjskih DO in moštvi iz Šmartnega, Kozjega, Medvod in Avstrije. Nogometaši veterani so tekmovali v sindikalni ligi malega nogometa in osvojili 3. mesto. Mali nogomet Za igranje malega nogometa vlada v naši DO izredno zanimanje, saj je na internem prvenstvu tekmovalo 10 ekip. Našo DO sta na občinskem prvenstvu zastopali dve nogometni ekipi, prva ekipa je v 1. ligi osvojila 2. mesto, druga ekipa z imenom Aero-AC pa v 3. ligi 3. mesto. Namizni tenis Igralci namiznega tenisa redno vadijo in tekmujejo, saj je sekcija ena redkih, ki ima svoje prostore za vadbo. Odigrali so več prijateljskih dvobojev in v sindikalnem prvenstvu med člani osvojili 2. mesto, pri ženskah pa 1. mesto. Med posamezniki je bil najuspešnejši Vlado Gajšek, ki je osvojil 1. mesto med starejšimi člani in Tatjana Zilli med ženskami 2. mesto. Košarka Člani košarkarske sekcije so nas lani dokaj uspešno zastopali v sindikalnih športnih igrah, kjer so igrali v treh ligah, naša ekipa pa je osvojila 4. mesto. Odigrala je nekaj prijateljskih srečanj z drugimi DO in tradicionalno srečanje z ekipo iz Medvod. Rokomet Člani rokometne sekcije redno tekmujejo v občinskem prvenstvu. Poudariti moramo, da je pomlajena ekipa osvojila 1. mesto, kot tudi 1. mesto na turnirju v počastitev 1. maja. Odbojka Člani odbojkaških ekip so v občinski ligi tekmovali v treh ligah. Moška ekipa je osvojila 2. mesto, ženska ekipa pa je osvojila v 1. ligi le 4. mesto. Druga ekipa pod imenom Aero-kemija je v 5. ligi osvojila 1. mesto. Tenis V sindikalni ligi so našo DO zastopale tri ekipe, prva ekipa je v 1. ligi osvojila 3. mesto, druga ekipa je v 3. ligi osvojila 2. mesto in tretja ekipa v 4. ligi 6. mesto. Šah Šahisti so med osemnajstimi ekipami v sindikalni ligi osvojili 5. mesto. V čast dneva Aera so organizirali šahovski turnir in se v Puli udeležili delavskega državnega prvenstva. Kolesarstvo Člani kolesarske sekcije so se udeleževali petnajstih organiziranih kolesarskih maratonov in akcij, redno kolesarili in se udeleževali akcij za ..Celjskega Kerlca". Kegljanje Člani kegljaške sekcije so poleg rednega rekreacijskega kegljanja na kegljišču Golovec izvedli prvenstvo Aera za posameznike in prvenstvo v borbenih igrah za ekipe ter dvoboj s Tovarno akumulatorjev Vesna iz Maribora. V sindikalnih igrah so naši Kegljači v borbenih igrah osvojili 6. mesto, med posameznicami je 3. mesto osvojila Marija Salamon. Rekreacijske akcije Že tradicionalno 17. tekmovanje za Prvi trnek Aera so lani izvedli na Šmartinskem jezeru. Zanimivega tekmovanja ribičev se je udeležilo 46 naših delavcev. V mesecu maju smo se v Kranju udeležili 7. športnega srečanja z delavci Save v šahu, kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu in ribolovu. 29. letnega rekreacijskega srečanja grafičnih delavcev Slovenije smo se udeležili s kompletnimi ekipami in dosegli 1. mesto. Vsak ponedeljek so se naši delavci rek-reirali v telovadnici OŠ Slavko Šlander, ob četrtkih na treh stezah kegljišča na Golovcu in dveh igriščih za tenis, na Trgu V. kongresa pa sta bili na razpolago dve mizi za igranje namiznega tenisa. Ljubiteljem plavanja so bile na razpolago regresirane vstopnice za bazen in športne prireditve. Peter Svet ŠPORT IN REKREACIJA V TOZDU V MEDVODAH V letu 1988 je na področju športno-rek-reacijske dejavnosti v naši tovarni uspešno delalo 15 športnih sekcij, ki so združevale preko 200 ljubiteljev rekeacije. Večina sekcij so imele redno tedensko vadbo v okoliških telovadnicah, kegljišču, igrišču z balinanje in bazenu v Hali Tivoli. Udeležili smo se tudi občinskih tekmovanj, zimskih in letnih papirniških iger ter zimskih in letnih iger sozda GLG Bled. Aleš Erjavec ŠPORT IN REKREACIJA V TOZDU KEMIJA ŠEMPETER SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V OBČINI ŽALEC Sindikalne športne igre v občini Žalec so že tradicionalne in so lani praznovale 25 let. Na teh igrah sodelujejo tudi naši sodelavci iz tozda Kemija Šempeter in lani so v množičnosti za svojo skupino dosegli 1. mesto. V starostnih skupinah za starejše člane pa so dosegli 3. mesto. Podelitev pokalov in priznanj je bila v decembru v restavraciji Name v Žalcu. Pokrovitelj tega večera pa je bil Juteks Žalec. Na prireditvi so bile tudi zabavne igre, s katerimi so še popestrili prijetno vzdušje. Tudi v letu 1989 so se pričele sindikalne igre in pričakujemo še večji odziv naših delavcev. S sodelovanjem bi popestrili športno življenje in se držali mota: sonce, voda, zrak, svoboda - razgibajmo življenje! Božena Kosu Vrstni red ekip in posameznikov na SŠI in občinskih prvenstvih 1988 Smučanje - VSL - ekipno: Moški: 1. Aero 2. Ingrad 3. Železarna Kegljači na internem prvenstvu Aerovci pred startom Ženske 1. Ingrad 2. Aero 3. Kovinotehna Starejši člani 1. Aero 2. Libela 3. Ingrad Vseekipno (M + Ž + St. čl.) 1. Aero 2. Ingrad 3. Železarna Smučanje - VSL - posamezno: Moški III. 1. Jovan - ZTKO 2. Medved - ŽTO 3. Skale - Železarna Moški II. 1. Rak - RC 2. Podrgajs - Aero 3. Rožič - ŽTO Moški I. 1. Teržan - Aero 2. Čater - Ingrad 3. Donko - ŽTO Ženske III. 1. Jagačič - Ingrad 2. Krošelj - Libela 3. Gornik - Ingrad Ženske II. 1. Žižek - Metka 2. Kolšek - Ingrad 3. Čanžek - Železarna Ženske I. 1. Leskovšek - Aero 2. Regner - Kovinotehna 3. Knez - Ingrad Starejši člkani II. 1. Nunčič - Aero 2. Rožič - Nivo 3. Grajžl - EMO Starejši člani I. 1. Rom - Ingrad 2. Cvahte - Nivo 3. Zimšek - Aero Košarka 1. Libela 2. Železarna 3. Kovinotehna M. Nogomet - st. čl. 1. ŽTO 2. Klima 3. Aero Šah 1. Ingrad 2. ŽTO 3. Emo Namizni tenis - ekipno Moški 1. Ingrad 2. Aero 3. Zapori Ženske 1. Aero 2. BC 3. LB-Sb Starejši člani 1. Obrtniki 2. Železarna 3. Cinkarna Namizni tenis - posamezno Moški 1. Potočnik - ŽTO 2. Zorko - Zapori 3. Štarlekar - Železarna Ženske 1. Podbrežnik - Ingrad 2. Zilli - Aero 3. Zimšek - BC Starejši člani 1. Gajšek - Aero 2. Prevoršek - Ingrad 3. Drobež - Zlatarna Kegljanje - ekipno Moški 1. Zdravilišče Dobrna 2. Cinkarna 3. Železarna Ženske 1. Obnova 2. Cinkarna 3. BC Starejši člani 1. Emo 2. Izletnik 3. Elektro Kegljanje - posamezno Moški 1. Brglez M. - Kovinotehna 2. Kompan A. - Zdravilišče 3. Topič D - ŽTO Ženske 1. Zimšek Z. - BC 2. Grušovnik T. - Obnova 3. Salamon M. - Aero Starejši člani 1. Grubenšek F. - Železarna 2. Bevc V. - Izletnik 3. Šrot - Emo OdbojkA Moški 1. Ingrad 2. Aero 3. Cinkarna Ženske 1. Ingrad 2. Klima 3. Cinkarna Starejši člani 1. Ingrad 2. Železarna 3. Klima Streljanje - ekipno: Moški 1. Ingrad 2. Hmezad - CMI 3. Metka Ženske 1. Železarna 2. Obnova 3. Ingrad Starejši člani 1. Ingrad 2. Železarna 3. Emo Streljanje - posamezno Moški 1. Gorišek B. - ŽTO 2. Kobale M. - Ingrad 3. Brunšek A. - Ingrad Ženske 1. Kavka L. - Železarna 2. Klokočovnik F. - Obnova 3. Ivačič K. - Železarna Starejši člani 1. Seme B. - Železarna 2. Zatler M. - Ingrad 3. Štrajhar J. - Emo Balinanje 1. Emo 2. Železarna 3. Kovinotehna Tenis 1. RC 2. Klima 3. Aero Rokomet 1. Aero 2. Cinkarna 3. Libela Kegljanje - borbeno 1. PTT 2. Cinkarna 3. Klima Tenis - ž. - posamezno 1. Bukovnik - OŠ I. c. č. 2. Prelog - EŠC 3. Cvetko - Z dr. center V. nogomet 1. Zvezda 2. Klima 3. Zdravstveni center Smučarski tek Moški II 1. Poljšak - ZVD 2. Tanjšek - Zdravilišče 3. Nunčič - Aero Moški I 1. Šneberger - Kovinotehna 2. Ročnik - Etol 3. Pliberšek - Cinkarna Ženske III 1. Tominc - Emo 2. Vok - Zlatarna 3. Jeršin - Zdrav, center Ženske II 1. Petrina - Kovinotehna 2. Poljski - MPI 3. Tanjšek - Kovinotehna Ženske I 1. Špeglič - Aero 2. Berk - Cinkarna 3. Mauhar - Aero Ekipa naših kolesarjev Starejši člani II 1. Tominc - Emo 2. Juhart - Center 3. Zeme - Klima Starejši člani I 1. Tanko - Kovinotehna 2. Brečko - Plinarna 3. Krajnc - Opekarna IV. 1. Ingrad Meh. 2. Železničar 3. Prijatelji Tek - kros Ženske I 1. Ratajc - Zdrav, center Moški I 1. Ratajc - Železarna 2. Polak - Aero 3. Lipar - Emo V. 1. TI O 2 2. Zdrav, center 3. Izletnik Ženske II 1. Debeljak - Zdrav, center 2. Lenart - Zdrav, center Moški II 1. Nunčič - Aero 2. Ojsteršek - Obnova 3. Kolar - Železarna Ribiči med lovom ... VI. 1. Lokrovec 2. Orkan 3. Obnova Starejši člani 1. Cimerman - BC 2. Strašek - Železarna 3. Lorber - Zdrav, center Mali nogomet - obč. liga I. liga 1. Partizan Gaberje 2. Aero 3. Klateži II. liga 1. Grofija 2. Emo - Škorpioni 3. Led o BC III. liga 1. Cakani 2. Pelikani 3. Aero AC »CELJSKI KERLC" Tudi v lanskem letu je bila organizirana akcija »Celjski kerlc"«, v katero se je vključilo več kot 100 posameznikov. Do roka nam je kartone vrnilo 69 udeležencev od tega jih je 14 osvojilo bronasto plaketo, 27 srebrno in 28 zlato, to se pravi, da so se akcije udeležili drugo leto zapored. Vsak udeleženec je lahko izmed 5 ponujenih akcij poljubno izbral 4 (smučarski tek, kole- sarjenje, plavanje, kros in hoja). Dobitniki plaket »Celjski kerlc 88" so: Bronasta plaketa: Tominc Ivan, Tominc Erna, Hostnik Marjan, Banjeglav Bogdan, Brglez Slavko, Smeh Srečko, Jurc Rudi (EMO), Tomažin Andrej, Žibert Martin, Završek Dejan (Cinkarna), Lenart Bina, Stepišnik Jelena (ZC), Guček Ivanka (BC), Govedič Marta (CC). Srebrna plaketa: Perkovič Drago, Panko Oto, Kos Črtomir, Govek Valentin, Vengust Miran, Lipar Zoran, Odlazek Stanko (EMO), Umek Helena, Lipovšek Nevenka, Šlatav Zdenka, Lukane Cvetka (Cinkarna), Debeljak Tatjana, Lorbek Marjan, Topole Brigita, Likovič Milena (ZC), Vodlan Bojan, Špeglič Marija (Aero), Inkret Franc, Ber-njak Marjan (Klima), Brežnik Vojko, Ojsteršek Martin (Obnova), Strašek Franc (Železarna), Poljski Elizabeta (MPI), Poljski Željko (Avto Celje), Bern jak Tatjana (Tkanina), Bevc Tone (GZ), Seršen Slavica (LB). Zlata plaketa: Kajtner Slavko, Ašenber-ger Jože, Gaberšek Štefan, Lamper Mitja, Kožar Hinko, Nezman Tatjana, Žnidar Andrej, Špacapan Darinka, Zupanc Vera (Cinkarna), Šepec Ečo, Ravtar Hubert, Vehovar Alojz, Golčman Igor (PTT), Jeršin Terezija, Rizmal-Ravnikar Ljiljana, lesni-čar Gorazd (ZC), Polak Tomaž, Črepinšek Blaž, Nunčič Igor (Aero), Audič srečko (EMO), Herle Viktor (Klima), Kolar Marjan (Železarna), Stepišnik Edvard (MPI), Brečko Emil (Plinarna), Snoj Jana (Potrošnik), Juhart Ivan (Center), Seršen Ervin (Gorenje), Ibraimov Aco (Aero). Planinci na enem od svojih izletov Nogomet je zelo priljubljen Celje - skladišče D-Per 452/1989 Som5 or 1119890994,2 Vodja MATR/J Politik racam cunja IZ DX£rtS PR.ITOKJT. MORAKČ dolina reSitev nagradne križanke ŠTEVILKA 1 Vodoravno: zbranost, gramofon, referentka, Pag, Bela, obara, LD, Tacit Tomaj, oboa, Japonska, dišavnica, Aretej, vrč, Čile, Neva, osamelost, TR, MK, Otokar, dir, Asti, reportaža, Tin, Benjamin, sova, ideal, Ca, gož, župnik, kvar, oves, arija, sad, brca, baretka, akt, AE, hlad, Eol, Nal, Al, Nakrst, oda, vrstica, odsek, natikač, Otta. IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEVILKA 1 1. nagrada - 12 000 dinarjev: Anica Pečnik, tozd Kemija Celje, 3. nagrada - 6 000 dinarjev: Berta Toman - tozd Kemija Šempeter obrat Loka pri Žusmu 4. nagrada - 3 000 dinarjev: Gorazd Kovačič - tozd Kemija Celje 2. nagrada - 9 000 dinarjev: Marta Bizjak - DSSS 5. nagrada - 3 000 dinarjev: Lojzka Oberžan - DSSS Rešitve nagradne križanke številka 2 pošljite do 25. marca 1989 na naslov: AERO DSSS, KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR, Kocenova 4, Celje, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. C0BISS o