."........."...............•....................¦...........¦;
I Piip* o fant«, ki je i mili oral. I
¦                                                                                                                                                       ¦
i..........................................................:
(Nadaljevanje in konec.)
Napovedali pa so staremu kralju drugi knezi vojsko. Mladi kralj pa pravi: ,,Sem že jezen, imam že dosti, ni mi treba štiri dni nič prinesti!" Od notraj zatakne vrata, vzame tisto srebrno uzdo, skoči skozi okno in gre na tisti travnik, potrese uzdo in prišel je tisti srebrni konj, prinesel, kar je bilo za princa treba obleke. Sleče svojo navadno obleko, obleče prinčevsko, vsedla konja in zajezdi. Tako ročno sta bila na vojski kakor blisk in začel se je s sovražnikom vojskovati, tako da je kmalu dobil tiste tri dežele nazaj in še tri druge pribojeval. Potlej je kar ročno z bojišča izginil, tako da niso nič vedeli, kdaj. Ko pride spet na travnik, sleče se in ročno gre domov na peč z mačkami orat. Ko odpahne vrata, naglo mu prinese kraljičina jesti, bila je prav vesela in mu je rekla : „0 kako gre našemu očetu dobro. So že izgubljene tri dežele dobili nazaj in še tri druge privojskovali." Fant sr je pa na tihem smejal.
Potem J6 bil nekaj časa mir, pa spet so kralji novemu kralju napovedali vojsko, kajti vsak novi kralj si mora krono zaslužiti z vojsko, tako si jo mora tudi ta. Zbrali so se vsi sosedni kralji in so se začeli proti njemu vojskovati. Spet so je stari kralj moral iti vojskovat; z mladim ni bilo nič, samo na peči je 7. mačkami oral. Hudo se je bojeval
stari kralj, prav slabo mu je Slo, štiri dežele je že izgubil.
Prišla je kraljičina k fantu, ki je na peči z mačkami oral in mu je dejala: „Glej, ti se kar doma s temi mačkami pečaš, očetu gre pa tako slabo na vojski, da je že štiri dežele izgubil!" A fant pravi: ,,'Zdaj sem spet jezen, ni mi treba pet dni prinesti jesti." Od znotraj zatakne vrata, vzame zlato uzdo, skoči doli skozi okno in gre na tisti travnik, potrese zlato uzdo, pride tisti zlati konj in prinese za kralja zlato obleko, orožje in kar je bilo za kralja potreba. Konja osedla in ga zajaše, naenkrat kakor blisk sta bila na vojski. Ko prideta do sovražnika, sta se tako budo ž njim bojevala, da sta naenkrat tiste izgubljene štiri dežele nazaj pridobila in še druge štiri pribojevala. Spet jim je hotel kar na tihem pobegniti z bojišča, pa stari kralj je rekel: „Moramo ga dobiti, kdo je, če ne, skusimo ga raniti."
Vojaki naredijo kolobar, da bi ga zajeli v sredo, on jim je pa z roko mahal, naj bi mu prostor naredili, toda mu ga niso. Požene konja, da bi skočil čez kolobar, a tedaj ga jeden vojakov udari z mečem po nogi, da ga je ranil. Stari kralj ročno priskoči in potegne z vratu robec, da princu obvežejo rano, princ pa naglo konja zajaše in zgineta vojakom in kralju izpred oči. Gre na tisti travnik, sleče prinčevsko obleko in obleče navadno, pobere v torbo svoje mačke in gre domov za peč z mačkami orat. Ko je vojska minila, pridejo vsi kralji in večji   go-
I spodi na kosilo k temu kralju, da mu voščijo
i srečo in   blagoslov. Uganjali so tudi vse vr-
! ste burke in eden poreče kralju : „Kje imate
pa mladega kralja ?" Stari je dejal: „Pustimo
ga, naj z mačkami orje !" Vsi so začeli: „Naj
k nam   pride, da bo tukaj z mačkami orali,
! da se mu   bomo   smejali."   Gre starejši kralj
J po njega,  toda ni šel rad : komaj ga je spra-
! vil. Pripelje svoje mačke v sobo, kjer so bili
i kralji   m večji gospodje, in eden ga vpraša:
! „Ali je kaj huda ta žival ?" Pravi; „Huda!"
j Potem jedno malo za rep stisne, pa je tako
i zamijavkala,   da   so   se vsi zgenili. Potlej je
i začel orati ž njimi, se mu je pa jedna hlačnica
| gori zavila in videli so kralji nogo obvezano.
Kralj pa ga vpraša: „Kaj si naredil na nogi ?"
On odgovori: „Ta žival me je ugriznila."
Kralj pa je poznal svoj robec, in drugi, da so ga na vojski ranili, potlej so ga na mizo posadili in spoznali za kralja. Sedaj jim s je tudi povedal, kako se mu je godilo, daje i dobil mesengastega, srebrnega in zlatega konja. Vzel je svoje uzde in je šel na dvorišče, tukaj so ga že čakali vsi trije konji in bo mu rekli: „Sedaj nam moraš vsem glave posekati!" On jim je pa dejal; „Kako vam bom glave posekal, ko ste mi storili toliko dobrega ?" Konji so dejali : „Če nam ti glav ne posekaš, bomo pa mi tebe umorili!" Potlej je vsakemu glavo odsekal in so se izpre-vrgli v tri kralje in so mu rekli: „Sedaj si nas rešil!" Potem so šli, da ni vedel kam. Fant pa je ostal na dvoru in je tukaj kraljeval do smrti.