TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 18. november / listopad 2010, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XV, ŠTEVILKA 10 (146) Župan Franc Pukšič z novo izvoljenim Občinskim svetom Položitev venca na spominsko obeležje na pokopališču v Destrniku 90 let Lizike Meško iz Placarja Pozdrav jeseni Tudi v novi sestavi občinski svetniki soglasni Otvoritev ceste v Ločkem Vrhu Občan - 18. november 2010 Aktualno Konstitutivna seja OS Občine Destrnik Položitev venca na spominsko obeležje na pokopališču v Destrniku V skladu s 15. b členom Zakona o lokalni samoupravi se je v četrtek, 28. oktobra, na prvi seji konstituiral občinski svet. Seja je potekala v skladu z njegovim poslovnikom. Poročilo o izidu volitev je predstavil predsednik OVK g. Boris Bajec. Novoizvoljeni člani sveta in župan so bili potrjeni na podlagi predloga mandatne komisije, ki je pregledala poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta Občine Destrnik ter potrdila o izvolitvi za občinskega/-o svetnika/-co, poročilo o izidu volitev župana Občine Destrnik in potrdilo o njegovi izvolitvi. Novoizvoljeni župan je Franc Pukšič, novi občinski svetniki/-ce so: Ivan Hauptman, Branko Zelenko, Irena Bauman, Zdenko Zorec, Marjan Irgl, Aleksander Koser, Ivan Slukan, Branko Horvat Vladimir Vindiš, Urša Zver in Simona Lacko. Po koncu seje so položili venec na spominsko obeležje na pokopališču v Destrniku. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Župan Franc Pukšič z novoizvoljenim občinskim svetom Tudi občinski svet v novi sestavi soglasen na svoji prvi izredni seji Na prvi izredni seji, ki je bila 28. oktobra 2010, je Občinski svet Občine Destrnik za svoje nemoteno nadaljnje delo ustanovil še občasna delovna telesa: komisije za odlikovanja in priznanja, za pripravo praznovanj v občini Destrnik, za elementarne nesreče ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Komisije bodo sestavljene iz 6 članov, imenovane pa so za dobo 4 let. Občinski svetniki so vse sklepe sprejeli soglasno. Naloge komisije za odlikovanja in priznanja bodo zbrati in pripraviti predloge dobitnikov priznanj ob občinskem prazniku, pripraviti utemeljitev, organizirati podelitev priznanj in opravljati druge naloge, ki jih določi občinski svet. V komisiji za pripravo praznovanj bodo skrbeli za pripravo programov praznovanj v občini Destrnik in njihovo organizacijo, koordinacijo ter izvedbo praznovanj. Za komisijo za elementarne nesreče sicer močno upajo, da je sploh ne bo treba aktivirati, saj skrbi za ocenjevanje škode in sestavo poročil ter oglede v primerih naravnih nesreč. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa skrbi za izvajanje prometne vzgoje … Besedilo: Ksenija Munda Občan - 18. november 2010 Občan V slogi je moč Svečana otvoritev ceste Ločki Vrh–Ločič je potekala v soboto, 6. novembra, ob 11. uri. Za povezovanje programa je poskrbela Lidija Samec, ki je na začetku vse lepo pozdravila, nato pa je besedo predala županu Občine Destrnik Francu Pukšiču. Ta želi, da bi cesta služila svojemu namenu in da na njej ne bi bilo prometnih nezgod. Zahvalil se je vsem, ki so jo ustvarjali in naredili. Veseli ga, da odlično sodelujejo s Trnovsko vasjo. V tem mandatu se bodo še veliko ukvarjali s kanalizacijo in upa, da bodo še naprej odlično sodelovali s sosednjo občino. Spregovoril je tudi župan Občine Trnovska vas Alojz Benko, ki je dejal, da je cesta osnova, ki omogoča normalno življenje v kraju in ravno na tem področju se vidi sodelovanje občin. Marsikaterega projekta ne bi in ne bodo mogli izvesti brez medsebojnega sodelovanja. Upa, da cesta služi temu kraju kot ponos, osnova za nadaljnji razvoj, in želi, da bi bila varna.Tudi glasbenih točk ni manjkalo. Zanje so poskrbeli Mešani pevski zbor KD Destrnik, Sara Horvat, ki je zaigrala na harmoniko, in Grega Horvat s trobento. Župana Franc Pukšič in Alojz Benko sta s prerezom traku cesto uradno predala v uporabo. Manjkal je samo še blagoslov, za katerega je poskrbel župnik iz Trnovske vasi Jožef Rajnar. Na koncu je pristopil še občinski svetnik Marjan Irgl, ki se je vsem zahvalil. Tudi njega veseli prijateljsko sodelovanje in povezovanje sosednjih občin. Sledil je še ogled starodobnih vozil Bolfenškega društva Ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas. Besedilo in fotografija: Petra Arnuš Detektivka Mija in izgubljeni psi Nekoč je živela detektivka, ki ji je bilo ime Mija. Zelo rada je raziskovala zapletene primere in skrivnosti. Spoprijela se je tudi z najbolj grozljivimi primeri. Ponoči, ko so že vsi sladko spali, sta se prikazali dve senci, in vzeli vse pse na vasi. Zgodaj zjutraj so bili vsi zaskrbljeni, saj nihče več ni imel psa, da bi ga varoval pred roparji. Pri Miji se je pred vrati zbrala velika množica ljudi in vsi so kričali: »Mija, pomagajte, naši psi so izginili!« Mija je odprla vrata in ko je ugotovila, da so psi izginili, se je podala v pustolovščino. Najprej je poiskala sledi za psi in v grmovju je našla na smrt prestrašenega psička. Uspelo mu je pobegniti od gruče psov, ki sta jih ujela neznanca. Mija mu je pomagala in ga pomirila ter ga poslala domov. Raziskovala je naprej, dokler je niso sledi pasjih tačk pripeljale do gradu groze, v katerega človek ni stopil že milijon let. Mija pa se ni prestrašila in je vstopila. Videla je polno kletk, v katerih so bili psi. Na koncu hodnika so bila vrata, odprla jih je. Zagledala je najhujša roparja v vasi. Na srečo je nista videla in skrivaj je poklicala policijo. Pse je spustila iz kletk in jih odpeljala v vas. Policija pa je opravila z roparjema. Ljudje so bili Miji hvaležni, zato so ji podelili priznanje. Teja Žugman, 4. a OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke in novoletna voščila društev, posameznikov, podjetnikov za 11. številko časopisa Občan oddajte do 5. decembra 2010 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopisobcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo Občan - 18. november 2010 3 Občan Z velikim angažiranjem župana, občinskega sveta in občinske uprave nam je uspelo V soboto, 6. novembra, ob 13.30 je potekala svečana otvoritev novourejene ceste Vintarovci (Podperšak)–Janežovski Vrh. Cesto, ki združuje štiri cestne odseke, je delno financirala Evropska unija, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj, program se izvaja v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje leta 2007–2013. Župan Občine Destrnik Franc Pukšič je pozdravil občane in vse ostale, ki so kakor koli pripomogli k novi pridobitvi. Želi, da bi cesto uporabljali in koristili, čemur je namenjena, in da bi bilo na njej čim manj nesreč. »Z 900.000 € vredno investicijo je nastalo 5,5 km ceste, imamo pripravljene tudi zunanje robnike za približno 3,5 km, pripravljamo se tudi na invensticijo v pločnike, za kar teče pridobitev gradbenega dovoljenja, in trenutno še iščemo denar v Lubljani. Danes je ta del občine do konca moderniziran, manjkajo še pločniki in priklop na kanalizacijo. Vsi, ki živite ob teh cestah, ste pridobili. Pridobili ste vi, občina, Slovenija in Evropa, največ pa seveda tisti, ki to infrastrukturo dnevno uporabljate in jo boste še naprej. Vsak od vas je kamen v mozaiku naše občine, našega razvoja, vsak od vas prispeva svoj kamenček k temu in vedno ste ga znali prispevati, vedno ste zmogli. »Luštno« je biti župan v taki občini in skrbeti za čim boljši razvoj naših občank in občanov. Skupaj zmoremo, skupaj smo močni. Občanke in občani, vsem vam, ki ste zbrani, izvajalcem in vsakemu posebaj, iskrena hvala. Vsem skupaj želim, da bi to infrastrukturo, to novo pridobitev uživali še mnogo let. Našim najmlajšim, ki bodo tukaj hodili v šolo peš ali s kolesi, pa varno pot in varno vožnjo,« je dejal Franc Pukšič. S prerezom traku so cesto uradno predali v uporabo župan Franc Pukšič, Ivan Karo in Anton Gregorec. Sledil je blagoslov ceste, za katerega je poskrbel destrniški župnik Jože Škofič. Nato je besedo prevzel predsednik gradbenega odbora g. Ivan Karo, ki je dejal: »Spoštovane občanke in spoštovani občani, spoštovani gostje in prijatelji občine Destrnik. Prav lep dober dan vam želim. Dovolite mi, da posebej pozdravim cenjene goste: župana Franca Pukšiča, predstavnike občinske uprave in občinskega sveta Občine Destrnik, izvajalca del podjetje EM – GRAD d. o. o., g. Petra Emeršiča, podjetje Asfalti Ptuj d. o. o, nadzornika del g. Draga Štrafela, krajane Vintarovcev in Janežovskega Vrha ter gospoda župnika. Pred leti smo v naši vasi v okviru občinskega praznika odprli cesto od šole do Soka. Tega trenutka smo bili vaščani Vintarovcev zelo veseli in zelo malo ljudi bi takrat verjelo, da bo naša vas v tako kratkem času deležna takšnega razvoja, kot ga imamo sedaj. Tudi v letih, ko sem bil občinski svetnik, si še nismo upali razmišljati, kdaj bo naša vas priključena na kanalizacijo, tudi cesta je bila v slabem stanju. Z velikim angažiranjem župana, občinskega sveta in občinske uprave nam je to sedaj uspelo. Občina ima strategijo razvoja vasi, to se je izkazalo tudi sedaj, saj sledi povezovanju iz centra občine navzven. Izgradnja ceste in kanalizacije je bila zelo zahteven projekt, saj je bilo potrebno zgraditi veliko podpornih zidov ter tehnično zahteven izkop tudi na globinah do 7 metrov. Posebna skrb pri načrtovanju in izgradnji ceste je bila posvečena pešcem, še posebej šoloobveznim otrokom. Skozi traso so bili na novo zgrajeni pločniki, s tem bomo pridobili veliko varnejšo pot otrok v šolo. Zaradi večje širine ceste, tudi na 4 račun novega pločnika, je bilo potrebnih tudi nekaj posegov v zasebno lastnino vseh občanov v vasi. Menim da je tako tudi prav, saj bomo to cesto največ uporabljali vaščani, ki smo tu doma, in je to tudi naš delež. Upam, da smo se že vsi sprijaznili s tem dejstvom, kajti če bi morala občina zemljišča plačevati, bi bilo narejenega veliko manj. Seveda tudi pri nas ne gre brez zapletov, slabe volje, pritožb, a tudi pohval. Celotna občinska uprava se trudi in odziva na klice vaščanov, zadovoljnih in prizadetih, upam, da smo veliko večino težav rešili v zadovoljstvu vseh. Zavedam se, da bo do tega prihajalo tudi v prihodnje. Nihče namreč ni popoln in kdor dela, tudi kdaj greši. Zato so vsa vaša opozorila in dobronamerne pripombe dobrodošle. Vse to nam daje nov zagon in vnemo, da napake popravimo in da stvari, ki jih počnemo, naredimo še bolje in uspešneje. Na koncu želim vsem voznikom srečno vožnjo po tej cesti, pešcem pa varno pot. Županu in občinski upravi pa se zahvaljujem v imenu krajanov vasi Vintarovci in jim želim, da so še naprej tako uspešni ter se zavzemajo za razvoj občine.« Predsednik gradbenega odbora Janežovski Vrh Anton Gregorec je prav tako vse lepo pozdravil, se zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli pri izgradnji ceste, in jim zaželel varno pot. Za popestritev programa so poskrbeli Destrniški oktet KD Destrnik, Alex Vrečar, ki je zaigral na harmoniko, in Mešani pevski zbor KD Destrnik. Program je povezovala Lidija Samec. Na koncu smo si lahko ogledali starodobna vozila Bolfenškega društva Ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas. Besedilo in fotografija: Petra Arnuš Občan - 18. november 2010 Občan Ogenj ni igrača Ogenj nikomur ni prizanesel V oktobru so dejavnosti v Gasilski zvezi Destrnik še posebej živahne, saj je omenjeni mesec posvečen varstvu pred požarom. Ena izmed dejavnosti, ki so v teh dneh še bolj izrazite, je tudi sodelovanje z učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, kar je bil tudi povod, da so se predstavniki zveze in šole na dan pred martinovanjem zbrali v mali dvorani Volkmerjevega doma kulture. Tudi letos je bila razpisana tema z gasilsko tematiko, tokrat z naslovom Ogenj ni igrača, na katero so učenci pisali spise, trije izmed njih, ki so se še posebej izkazali, pa so bili tudi nagrajeni in so na srečanju svoja besedila tudi prebrali. Ob podelitvi nagrad učencem Kristjanu Murku, Tjaši Vrečar in Neji Hrastar je predsednik Gasilske zveze Destrnik Janez Irgl poudaril pomen, ki ga ima omenjeno sodelovanje, saj spodbuja razmišljanje otrok o požarnem varstvu ter tako preventivno skrbi, da do nesreč z ognjem sploh ne bi prišlo. Pomen dviganja zavesti o požarni varnosti med mladimi sta poudarila tudi poveljnik Gasilske zveze Destrnik Marjan Irgl in predstavnik občine Branko Zelenko, ravnatelj šole Drago Skurjeni pa je izrazil veselje ter obenem tudi željo, da bi dobro sodelovanje ohranili tudi v prihodnje, za kar se, sodeč po veselih in ponosnih obrazih nagrajenih učencev in dobrem razpoloženju med predstavniki zveze in prisotnimi gasilci, ni treba bati. Nekega dne sem se sprehajala po gozdu. Zagledala sem cigaretni ogorek. Zgrozila sem se. Pogledala sem naokrog in zagledala druščino, ki je onesnaževala svoje telo, in sicer z velikim užitkom. Šla sem do njih in jih pozvala, naj pospravijo za seboj. Zasmejali so se in rekli, da je to njihova stvar ter naj grem domov. Ker nisem hotela težav, sem odšla. Čez nekaj časa so razglasili novico o velikem požaru. Gozd je gorel, ljudje so zapustili domove. Požar se je razširil tudi do nas. Morali smo zapustiti hišo. To je bil naš dom. Vsi spomini so zgoreli. Nič ni ostalo. Tudi živali so izgubile domove in svoje družine. Zajela jih je panika. V iskanju svojih družin in ljubih so mnoge poginile. Iskale so rešitev, bežale so, a večinoma neuspešno. Le redke so uspele. Gasilci so pogumno gasili požar, ki ni in ni hotel ugasniti. Po dolgem reševanju jim ga je le uspelo pogasiti. Škoda je bila velika. Vzrok je bil tisti cigaretni ogorek, vse samo zaradi tiste cigarete. Toliko žalosti in solz. Je bilo tega res treba? Fotografije in besedilo: T. U. Nekega toplega dne se je medvedek Niko odločil, da bo priredil piknik. Šel je v gozd po kostanje. Nabral jih je veliko, saj je vedel, da bo prišlo veliko prijateljev. Niko je zakuril ogenj, da so spekli kostanje. Vsi njegovi prijatelji so prišli in imeli so se zelo lepo. Zvečerilo se je. Žalostni, ker so morali iti domov, so se poslovili. Tudi Niko je šel spat, ker je bil utrujen. Pozno zvečer, ko so vsi sladko spali, je se je v gozdu razširil velik požar. Zanetila ga je iskra, ki je padla na suho podrast. Živali so se prestrašile. Zbrale so se in šle iskat vodo, a je niso našle. Še sreča, da je prišel Nikov oče, ki je vedel, kje je skriti potoček. Na pomoč so prišle tudi druge živali, ki jih je prebudil ogenj. Medvedkovi prijatelji so prinašali vodo, njihovi starši pa so gasili požar. Ta je uničil veliko njihovih bivališč. Ko so požar pogasili, so odstranili uničene veje, počistili in s skupnimi močmi uredili nova bivališča. Utrujeni od gašenja in gradnje novih domov so se odpravili k počitku. Gasilske vaje Učiteljica me je vprašala, če bi sodelovala pri gasilskih vajah. Starši so mi dovolili in z veseljem sem se jih udeleževala. Med počitnicami smo imeli vaje skoraj vsak dan. Vodila sta nas gasilec David in pomočnica Anja. Vsak dan sta se z gasilskim avtomobilom pripeljala pome in tudi po druge učence. Učili smo se različne gasilske spretnosti, hitro pa se je bližal tudi dan tekmovanja. Vse je bilo kar precej strah. Zjutraj smo še imeli vaje, nato smo se odpeljali. Tekmovali smo v različnih disciplinah. Nestrpno smo čakali na svojo tekmo. Trudili smo se, da bi bili čim boljši. Naši nasprotniki so bili člani GD Desenci. Med čakanjem na rezultate smo šli na malico. Ko smo slišali, da je zmagala ekipa GD Desenci, nismo bili preveč navdušeni, čeprav smo opazili, da so bili spretnejši od nas. A spomnila sem se na pregovor, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Ta dan si bom zapomnila za vedno, saj je bilo to moje prvo tekmovanje, bilo pa je tudi zelo lepo doživetje. Neja Hrastar, 7. b Požar v gozdu Kristjan Murko, 4. a Tjaša Vrečar, 4. a Občan - 18. november 2010 5 Občan 90 let Lizike Meško iz Placarja V življenju so trenutki, ki jih moraš deliti z ljudmi, ki so ti blizu in ki jih imaš rad. Tak dogodek je bil v soboto, 23. oktobra 2010, in je trajal vse do 24. oktobra, ko je mama Lizika med svojimi dragimi in prijatelji ter sosedi pri Lackovih na Drstelji praznovala 90. rojstni dan. Da je bilo še bolj slovesno, so povabili g. župana, predstavnike društva upokojencev in g. župnika, ki je na željo domačih in mame Lizike imel sveto mašo. Gospod župan ji je podaril prelep šopek in glineno sliko Destrnika ter ji zaželel trdno zdravje in lahke korake, saj sta tudi zaplesala. Člani društva upokojencev smo se pridružili voščilom in toplim darilom ter se ji s šopkom rdečih vrtnic zahvalili za dolgoletno članstvo v društvu. Zelo rada je hodila z nami na izlete, se udeleževala družabnih srečanj in prihajala na srečanja starejših občanov, udeležila se je tudi letošnjega. Pripeljala jo je hčerka Silva, ki vsak dan skrbi zanjo in jo ima zelo rada. Imeti nekoga rad je nekaj najlepšega, tako kakor prijazna beseda, ki nič ne stane, vendar je najlepše darilo. Takšno darilo so Liziki njeni otroci z družinami, vnuki in pravnuki. Lizika je v svojem življenju veliko prestala. »Lahko bi napisala roman,« je rekla, »hvala bogu, da mi je sedaj lepo.« Slavljenki smo vsi nazdravili, ji zaželeli zdravja, sreče, ljubezni in spoštovanja, ki ga je tako malo na tem čudnem svetu. Julijana Černezel Fotografija: Tadej Urbanija Kulturno društvo Destrnik Izlet destrniškega okteta Pevci Destrniškega okteta pod vodstvom gospe Marije Stöger se enkrat, včasih pa tudi večkrat na teden srečujejo na pevskih vajah, zato si želijo in zaslužijo, da se vsaj enkrat na leto odpeljejo na izlet. Delujejo v okviru Kulturnega društva Destrnik, zato je društvo poravnalo stroške prevoza, zmenili so se za lepo vreme in odpotovali. Tokrat so si želeli ogledati Goriška brda in okolico. Najprej so se odpeljali v Novo Gorico, kjer jih je že ob 9. uri čakal vodnik, ki jih je najprej vodil do Kostanjevice, od koder so imeli čudoviti razgled na Gorico in Novo Gorico. Na Kapeli, kot pravijo domačini Kostanjevici, so si ogledali grobnico zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov, vrt z znanimi goriškimi burbonkami, samostansko knjižnico in prekrasen nasad kivija. Pot so nadaljevali do Solkana in občudovali mogočen ločni most čez reko Sočo – Solkanski most, ki je svetovno znan, saj ima najdaljši kamniti lok na svetu. Sledil je kraj Gonjače, kjer je spomenik, posvečen 315 žrtvam druge svetovne vojne. Ob njem stoji razgledni stolp s 114 stopnicami, od koder se odpira razgled na Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Na takšni višini se je zelo prilegel naš »špricar«, ki je poskrbel, da je bilo vzdušje še prijetnejše in bolj veselo. Sledil je ogled srednjeveške vasi Šmartno. Po ozkih ulicah so se sprehodili do mogočne baročne cerkve svetega Martina, po kateri je vas tudi dobila ime. V cerkvi je lepo zazvenela pesem članov okteta. Izlet pa ne bi bil pravi, če si ne bi ogledali še kakšne vinske kleti, kajti vino in pesem gresta odlično skupaj. Tokrat so si za ogled izbrali največjo vinsko klet v Sloveniji – Dobrovo, kjer so ob degustaciji vina in pečenem kostanju spet ubrano zapeli. Po pestrem popoldnevu so se odpravili odpočit na eno izmed briških kmetij, kjer jih je sprejel prijazen gospodar, v hiši pa so postregli s pravo briško hrano in pijačo. Pevci so se strinjali, da se Brici znajo iti turizma. Po okrepčilu so dobili glasovi še večjo moč in pesem Destrniškega okteta je odmevala daleč naokrog. Dogodki tega dne so potrditev, da je ljudem, ki delujejo v različnih društvih, potrebno vsaj enkrat letno omogočiti, da se poveselijo, tako se še bolj povežejo in z večjim elanom delajo naprej. Na tem izletu so v vseh krajih, ki so jih obiskali, veliko prepevali, s ponosom poklanjali propagandni material in tako na odličen način promovirali svoj Destrnik. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman 6 Občan - 18. november 2010 Občan Prihodnost je v sodelovanju V okviru sodelovanja med fakulteto za gradbeništvo v Mariboru in Občino Destrnik se je župan Franc Pukšič 21. oktobra udeležil mednarodnega posveta 2010 z naslovom Energetska učinkovitost v arhitekturi in gradbeništvu. Ker današnji čas na mnogih področjih predstavlja nove izzive, se jim je v okviru projektov, ki jih izvaja, prilagodila tudi gradbena fakulteta. V skladu s perečo ekološko problematiko dajejo prednost predvsem učinkoviti rabi energije in težavam z izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo ob ogrevanju stavb. V letnem semestru se je tako 60 študentov posvetilo izdelavi načrtov za enodružinske hiše, s površino 150 m2, z okvirno leseno konstrukcijo. Les so izbrali zato, ker gre za naravni material, ki ima dobre gradbeno-fizikalne in mehanske lastnosti, predvsem pa gradnja lesenih stavb pozitivno odgovarja na omenjena ekološka vprašanja. V svojih načrtih so študentje veliko prostora namenili otrokom, in sicer z mislijo, da srečni otroci delajo srečne in zadovoljne starše. Štiri najboljše načrte izmed petnajstih so predstavili na posvetu, hkrati pa so že pričeli uresničevati navezo z Občino Destrnik, o kateri smo v Občanu že poročali. V zimskem semestru naj bi iskali optimalne rešitve za urbanistično-arhitekturno vizijo našega kraja. Konkretno izvajanje se je začelo 4. novembra, ko je bila sklicana tiskovna konferenca in je okrog 50 študentov obiskalo občino ter preučilo 8 lokacij, ki so del strategije razvoja občine v naslednjih desetih letih. Študentje bodo poskušali najti ustrezne rešitve med drugim za vrtec, večnamensko poslovno stavbo in dom za starejše občane. Mladi gradbeniki, ki so obiskali našo občino, so bili nad lepotami našega kraja navdušeni in so v mislih že snovali načrte za naslednji obisk, ki bo predvidoma decembra, ko bodo predstavili svoje idejne zasnove ter jih usklajevali s predstavniki občinske službe. Zlata medalja za kvašene štruklje V Krajnski Gori je od 12. do 14. oktobra potekal Gostinskoturistični zbor Slovenije, ki se ga je udeležila tudi Nada Zupanič z izletniško-vinogradniške kmetije Lovrec. To je bilo tekmovanje gospodinj s turističnih kmetij – pripravljale so kvašene sladke in slane štruklje s poljubnim nadevom (za 3 osebe) ter mize in pogrinjke za 2 osebi. Pred pričetkom tekmovanja so morale tekmovalke članom ocenjevalne komisije v pisni obliki oddati recepte za pripravo štrukljev. Zupaničeva se je odločila pripraviti sladke štruklje s sirovim in slane z gobovim nadevom. Komisija je ocenjevala recepte, pripravo delovnega mesta, čistočo pri delu, strokovno izdelavo, okus izdelka, estetski videz jedi, čas priprave, strokovno sestavo štrukljev h glavni jedi in k sladici, pripravo pogrinjka, splošni videz ter celoten vtis mize, izvirnost in domiselnost pogrinjka ter pripravljene mize. Zupaničevi je uspelo najprej zbrati dovolj poguma, da se je tekmovanja udeležila, nato pa dovolj točk, da je dobila priznanje z zlato medaljo. Iz objema gora je odšla zadovoljna, polna lepih vtisov in z mislimi, da se bo v Krajnsko Goro zagotovo še vrnila. Čestitkam ob medalji z zlatim priznanjem se pridružuje tudi uredništvo Občana. Besedilo in fotografija: Tadej Urbanija Besedilo in fotografije: T. U. in Nada Zupanič Občan - 18. november 2010 7 Uradni vestnik 12/2010 LETO XV, številka 12 18. november 2010 VSEBINA SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik 715,8503 EUR/t - kalo 5% 35,7925 EUR/t - marža 132,5170 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodb do 01.09.2008 ------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 884,1598 EUR/t ali Skupaj plinasta faza 2,1750 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,1750 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 20%. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 11. 2010. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-2/2010-10, z dne 13. 10. 2010. Štev.: 354-2/2010-11 Datum: 11. 11. 2010 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ.dipl.ing.el., l.r. OBVESTILO OBČANOM V jesenskih mesecih smo občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti in ugotovili zelo slabo stanje na področju onesnaženja cest. Ker velik del področja teh občin pokrivajo kmetijske površine, so na njivah in poljih opravljali dela zaradi spravila pridelkov, oranja, gnojenja ter opravljali druga sezonska kmetijska dela. Večji del teh površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je pred vključevanjem v promet nujno potrebno očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Del voznikov traktorjev in tovornjakov tega ne stori, zato na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. Ker je v jesenskem času vlažnost zraka zelo visoka in pogosto prši ali dežuje, navoženi material cesto hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. Zgodi se, da zaradi neodgovornosti posameznika, ki ni očistil koles traktorja pred vključitvijo v promet, drugi voznik postane udeleženec prometne nesreče. Občinski redarji smo po sledeh umazanih gum, ki so vodile od polja do domačije, pogosto lahko ugotovili kršitelja, ki je onesnažil cesto. V 113. členu Zakona o varnosti cestnega prometa je med 8 ostalim določeno: »Preden se vključi v promet na cesto s kolovozne poti ali z druge zemljiške površine, mora voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče.« Predpisana globa za neupoštevanje te določbe je 250 evrov. Zaradi nevarnosti in pogostosti primerov onesnaževanja cest smo tovrstna dejanja določili kot prekršek tudi v predpisih lokalnih skupnosti. Občinski redarji smo za tovrstne prekrške kršitelje dolgo opozarjali, kar ni prineslo ustreznih rezultatov, zato smo za takšne prekrške začeli izrekati tudi globe. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet s koles očistijo večje kose zemlje ter blata, saj takrat ostane zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli kar nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Z morda le petminutnim delom se lahko tako zmanjša resno ogrožanje drugih udeležencev v prometu. Pripravil : Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Alenka KORPAR, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Občan - 18. november 2010 Občan Kros V torek, 28. septembra 2010, je OŠ Destrnik-Trnovska vas organizirala kros na igrišču šole v Trnovski vasi. Vreme nam je tudi tokrat lepo služilo, saj smo izmed vseh deževnih dni izbrali lepega in nedeževnega. Učenci smo se zelo trudili na progi in se na koncu veselili medalj. Najprej so na 300 metrov tekli učenci in učenke prvih razredov. Medalje so si razdelili: 1.mesto Enej Brlek, 1. a, in Lana Lorbek, 1. a 2.mesto Blaž Gašparič, 1. t, in Teja Lovrec, 1. a 3.mesto Žiga Mahorič, 1. a, in Julija Nedelko, 1. t Učenci 2., 3., in 4. razredov so tekli na progi, dolgi 450 metrov. Medalje so prejeli: 1.mesto Luka Golob, 2. t, in Aneja Lorbek, 2. a 2.mesto Klemen Klobasa, 2. a, in Nika Gregorec, 2. a 3.mesto David Sluga, 2. a, in Metka Fridl, 2. a Društvo kmetic Destrnik 1.mesto Leon Matjašič, 3. a, in Melani Cafuta, 3. a 2.mesto Jan Oman, 3. a, in Maja Kocbek, 3. a 3.mesto Miha Kokol, 3. a, in Vanesa Prelog, 3. a Med že skoraj pozabljena jesenska opravila na kmetijah spada tudi ročno trganje in ličkanje koruze. Tudi letos so prizadevne članice Društva kmetic Destrnik prikazale spravilo koruze na način, kakor so to počeli naši dedki in babice. Zbrale so se na njivi, na kateri je bila posajena koruza za zrnje. Bila je izredno visoka in na posameznem steblu je imela tudi po dva lepa storža. Delo je bilo čudovito, saj je po mnogih deževnih dneh sijalo sonce, okoliški gozdovi in vinogradi pa so bili odeti v lepe jesenske barve. Koruzo so članice društva potrgale, jo odpeljale v »kolarnico« in vsule na kup, okrog katerega so posedle in začele z ličkanjem. Ob delu so si pripovedovale šale in anekdote ter veselo prepevale. Gospodinja je pridnim delavkam med delom ponudila mošt. Po štiri storže so zvezale skupaj in jih obesile pod skedenj, da se bo koruza na zraku lepo posušila. Uporabili jo bodo za hrano domačim živalim, nekaj malega pa je bodo tudi zmleli in uporabili kot koruzno moko ter polento. Ko se bo ličje posušilo, ga bodo lepo sortirale, oprale in pripravile kot naravni material za svoje zimske delavnice. Spet bodo izdelovale copate iz ličja, predpražnike, podstavke in različne figurice. Po končanem delu se je prilegla kmečka malica, manjkali pa niso niti kuhani kostanji. 1.mesto Dominik Nedelko, 4. t, in Sara Horvat, 4. a 2.mesto Žan Lovrenčič, 4. a, in Nataša Ozvatič, 4. a 3.mesto Tilen Krepek, 4. a, in Anja Kumer Polanec, 4. a Na koncu pa so se pomerili še učenci 5., 6., 7., 8., in 9. razredov na 900 metrov dolgi progi. Zlate medalje so si pritekli: Marcel Polanec, 5. a, Kaja Caf, 5. a, Matic Krepek, 6. a, Anja Colnarič, 6. t, Matic Kranjc, 7. b, Lidija Korent, 7. a, Sergej Polanec, 8. a, Anja Fladung, 8. a, Žan Zorec, 9. a, in Patricija Hameršak, 9. b. Srebrne medalje so dobili: Denis Polanec, 5. a, Nika Matjašič, 5. a, Leon Perger, 6. a, Sara Kolednik, 6. a, Davorin Irgl, 7. b, Neja Hrastar, 7. b, Alen Karo, 8. a, Mirjana Koser, 8. b, Rok Čeh, 9. b, in Teja Gašparič, 9. a. Bronaste medalje pa so prejeli: Tomaž Arnuš, 5. a, Nuša Drevenšek, 5. a, Žan Markež, 6. a, Tjaša Murko, 6. a, David Bračič, 7. a, Tamara Lovrec, 7. a, Sebastjan Kores, 8. b, Melisa Pšajd Lacko, 8. a, Robi Vajskopf, 9. b in Maja Plohl, 9. b. Učencem so zlato , srebrno in bronasto medaljo podelili razredniki. Koruzo potrgale, zličkale in obesile Tekst in fotografije: Nada Zupanič Napisale: Nina Brumen, Tamara Lovrec, Sara Golob in Larisa Ungar Občan - 18. november 2010 9 Občan Teden otroka na OŠ Destrnik-Trnovska vas V tednu otroka smo na šoli organizirali aktivnosti, v katere so se lahko vključili naši učenci in njihovi starši. V ponedeljek je bila v Volkmerjevem domu kulture v Destrniku lutkovna predstava z naslovom Zakaj teče pes za zajcem? Ogledalo si jo je veliko otrok, ki so v igri sodelovali z odgovori, risali ali pa samo uživali ob predstavi. Čas je zelo hitro minil. Vsi, ki smo si jo ogledali, pa vemo, da pes teče za zajcem zato, ker mu je ta odnesel čevlje. Hkrati so v šoli potekale ustvarjalne delavnice, na katerih so izdelovali buče iz papirja, izdelke iz naravnih materialov in pekli jabolčni zavitek ter pito, ki sta se zelo prilegla po opravljenem delu. Torek je bil dan, namenjen športnim aktivnostim. V telovadnici so učitelji pripravili poligon in različne igre. Svojo športno kondicijo pa so lahko pokazali tudi starši, ki so se pomerili v košarki. Hkrati smo zbirali tudi star papir. Sreda je bila namenjena razvijanju dobrih odnosov do živali. Takoj po pouku smo se odpeljali v novo zavetišče za živali v Maribor. Videli smo, da daje zavetje približno petdesetim psom in prav toliko mucam. Pogled na te živali pa je bil precej žalosten. Čeprav so ob našem obisku veselo mahale z repom, kar je pomenilo, da so nas vesele, vsi vemo, da so to živali, ki nimajo svojega gospodarja, ki bi skrbel zanje in jih imel rad. Mogoče pa se bo kateri izmed učencev odločil, da bo katero izmed njih vzel za svojo. Nato smo obiskali še društvo REPS (reševalni psi), kjer so nas zelo lepo sprejeli. Najprej nas je pozdravila maskota – ježek 112. Ta je učence naučil, katero številko poklicati ob nesrečah doma. Zatem je bil za učence najzanimivejši del, kjer so nam pokazali, kaj vse znajo njihovi psi. Otroci so imeli veliko vprašanj o delu reševalnih psov, vsakega so lahko pobožali, se z njimi igrali ali pa se jim skrili, da so jih psi poiskali. Čas je kar prehitro minil in na koncu smo naredili le še fotografijo za spomin. V četrtek so se učenci sprehodili po naravoslovni učni poti in spoznali eno od postaj –viničarijo. To je stara (sedaj obnovljena) hiša, v kateri so nekoč živeli viničarji, ki so obdelovali vinograde za lastnike. V zameno za delo so lahko živeli v teh hišah. Eno izmed njih, ki je dolga leta propadala, je Občina Destrnik obnovila in spremenila v muzej, namenjen obiskovalcem. Tako so učenci spoznali težko življenje viničarjev. Obenem smo zbirali tudi stari papir. Učenci in starši so se ponovno izkazali ter napolnili tri zabojnike. Petek je bil namenjen spoznavanju folklore, plesa, običajev in oblačil plesalcev. V dvorani so se učenci naučili ples na slovensko ljudsko pesem Klobuk ima tri luknje, v šoli pa so potekale likovne delavnice, kjer so učiteljice najprej prebrale povest Kekec in Bedanec, nato pa so učenci izdelali košarico za zdravilna zelišča, sovico in klobuček. V veselem, predvsem pa ustvarjalnem duhu je minil tudi zadnji dan. Čeprav je bilo z organizacijo in izvedbo tedna otroka veliko dela, smo si vsi, ki smo sodelovali, enotni, da moramo otrokom dati tisto najboljše, kar zmoremo in nosimo v sebi. In naj ne bo tako samo en teden v letu, ampak namenimo otroku pozornost, ljubezen in veselje prav vsak dan, kajti biti z otrokom je zdravilo za dušo. Otvoritev spominske plošče na Kmetiji Lovrec v Jiršovcih V petek, 24. septembra, so se učenci 9. razredov udeležili odkritja spominske plošče na kmečkem turizmu Lovrec v Jiršovcih. Predstavniki Občine Destrnik in Zveze policijskih veteranskih društev Sever so se domačinom na kmetiji Lovrec s krajšo obeležitvijo zahvalili za pogumno dejanje. Lovrečevi so med osamosvojitveno vojno leta 1991 skrivali orožje takratne slovenske milice. V kratkem kulturnem programu so ob kvintetu policijskega orkestra sodelovale tudi učenke naše šole. Aleksandra Milošič, Damjana Žampa, Katja Kramberger in Teja Gašparič so ob tej priložnosti v recitalu poudarile Pavčkove stihe »Lepa je moja dežela … Nikjer ni zemlja tako skromna in radodarna, nikjer ne pride lastovka tako hitro na jug, nikjer ni nikoli tako bledikava zarja skozi stoletja ohranjala up ...« Učenka Eva Hrastar je zahvalo Lovrečevim okrepila s pesmijo Slovenec sem, ki jo je zaigrala na flavto. Spominska plošča na pročelju Lovrečeve hiše je znak velike ljubezni, ki so jo v vojnih časih zmogli gojiti do domovine. Naj v bodoče služi tudi za to, da se bomo mimoidoči ob njej vprašali, koliko ljubezni do domovine premoremo danes. Nina Laki Nataša Zebec 10 Občan - 18. november 2010 Občani pišejo MILAN ZVER – predsednik »moje« stranke OO SDS Destrnik Nikoli ni bilo v moji navadi, da bi komuniciral preko medijev. Sem človek, ki svoje mnenje pove naravnost, brez olepševanja in brez medijev, pa čeprav se to včasih izkaže kot manj primerno. No, morda pa sem tokrat le izbral ustrezen način. Dejstvo pa je Milan, da moram replicirati tvojim besedam, zapisanim v enem od predvolilnih letakov. Pravim zapisanim, ker, kot kaže, ne zmoreš oziroma ne upaš svetnikom preteklega mandata povedati v obraz, kje so bile pomanjkljivosti. Verjamem, da se je lažje skrivati za dopisi v medijih ali sklicevati tiskovne konference na katere pa so tako povabljeni samo izbrani. Ne morem mimo, da se ne bi vprašal kdo si ti, ki si za to občino storil bore malo, tu mislim na vse funkcije, ki si jih že imel, da sodiš. V času ministrovanja na MŠŠ si razpolagal s skoraj petimi milijardami evrov (5.000.000.000,00 eur). V tem času si občini Destrnik namenil borih 18 tisočakov, vse ostale projekte si hladnokrvno zavrnil. Med njimi tudi tistega za veliko nogometno igrišče, ki je sedaj glavni cilj tvoje hčere kot svetnice. To je v primerjavi z našim občinskim proračunom ravno tako, kot če bi jaz denimo za cesto proti Holčevim v štirih leti iz proračuna zrihtal eno samo samokolnico gramoza, na koncu pa zaključil: »Češ kaj bi rad, saj si vendar dobil gramoz.« Zaslugo, da danes, po tvoje zgrešen projekt Terme Janežovci miruje, pripisujem tebi, saj je bilo slišati, da si kot minister lobiral proti temu projektu v Ljubljani. Seveda samo z namenom, da ne bi slučajno uspel še kak velik projekt Pukšiču. Pozabil pa si, da si s tem škodoval nam, občanom Destrnika in ne Pukšiču. Ti, toliko osovraženi bivši svetniki so ti omogočili letošnjo predvolilno kampanjo, saj so na transakcijskem računu OO SDS Destrnik pustili blizu pet tisoč evrov. Rezultat je bil porazen. Z Liste SDS samo dva izvoljena svetnika, v prejšnjem mandatu, samo za osvežitev spomina, nas je bilo iz te iste liste 11 in župan. Mnenje nas, starih članov, si ignoriral in šel v pakt z ljudmi, ki so vsa ta leta pljuvali po naši stranki, sežigali naše plakate, nas imeli za SS- ovce, stranko SDS pa za sovražnico št. 1. Vse to si storil z namenom proti Pukšiču in ne, po tvojem pojasnilu, v dobro stranke SDS. Kako je potekala tvoja volilna kampanja smo videli ali bolje rečeno slišali. Z avtomobilom ste se vozili okrog po vaseh in glasno pozivali ljudi, kot kakšen teden pred vami cirkusanti, ki vabijo na svojo predstavo. Tvojih rezultatov pa sem tako že vajen iz parlamentarnih volitev. Kjerkoli si kandidiral oziroma kamorkoli te je predsednik postavil, si zgubil. Pa naj je to v Destrniku ali v Ljubljani. Še dobro, da te je na listi za Bruselj postavil na prvo mesto, kajti s preferenčnim glasom Bruslja ne bi nikoli videl, tako kot ga nismo mi, ki si nam ga, pod lastno režijo, obljubil na »balu« Janežovskega Vrha. Torej spet ena tvojih neizpolnjenih obljub. Prepričan sem, da veš zakaj jaz nisem kandidiral na Listi SDS. Preprosto se kot »pravi SDS-ovec« nisem videl na njej. Nikakor se ne bi mogel postaviti ob bok ljudem, ki so pljuvali po meni, pisali laži, sami pa do zdaj niso naredili nič. Slišalo se je celo, da si naša občina ne zasluži, da bi njihovi otroci Občan - 18. november 2010 hodili v našo osnovno šolo. Lista za Urban - katero podpiraš na vseh področjih, morda tudi finančno iz OO SDS Destrnik, pa si naj pogleda kdo je pod tem imenom nastopil na volitvah leta 1993 in s kakšnim uspehom. Verjamem pa, da je to, kar ste vi dosegli na zadnjih volitvah pač odraz vaše volilne kampanje. Ampak ne pozabi, ljudje te hitro prepoznajo. Samo pisanje po medijih bo premalo, da ostanete na površju. Vsekakor se bo potrebno dokazati z dejanji. Že vnaprej govoriti ljudem, da je Pukšič »obglavil« opozicijske svetnike in da ne boste mogli nič doseči, je samo slab izgovor za nesposobnost. Kot primer naj navedem, da enostavnega predlaganja članov delovnih teles občinskega sveta ne znaš podati. Če prosiš za pomoč, to ni znak ponižanja, pač pa plemenitosti. Ampak vse kaže, da za človeka velikih nazivov to ne velja. S tem mislim nate. V prejšnjem mandatu si je vsak od svetnikov prizadeval, za izvedbo čim več investicij. Potrebnih je bilo mnogo dogovarjanj in kompromisov, velikokrat tudi po seji občinskega sveta, na t.i. svetniških večerjah. Pa brez strahu - niso bile na občinski račun. In na teh neformalnih srečanjih smo dosegli marsikateri dogovor. Teh pa ti Milan, s komuniciranjem preko medijev ne boš nikoli. Dogovorov že ne, prej kakšno nepotrebno blamažo. In kot vidiš s tem načinom dela imaš kot občan Občine Destrnik na razpolago zdravnika, zobozdravnika, fizioterapevta, lekarno, vrtec za tvoje vnuke, mimo hiše pločnik, položeno kanalizacijsko omrežje , širokopasovni internet, torej vse to, kar je bilo pri nekaterih občinah šele sedaj poglavitna tema predvolilnih programov. Prepričan sem, da boš o svojih dejanjih temeljito razmislil. Tu poudarjam, da sem od tebe pričakoval bistveno plemenitejša dejanja kot je, po tvojih besedah, naš medijski linč. Za tega pa res ne potrebuješ doktorata iz znanosti. Verjamem, da to ni samo moje mnenje, prav tako veliko plemenitega od tebe pričakujejo vsi občani, ne glede na strankarsko pripadnost. Glede na že prej omenjeno izobrazbo tudi čisto drugačen boj za stranko SDS Destrnik. Zaključiti želim s tem, da sem ponosen na vse, kar smo dosegli skupaj z SDS Destrnik v teh letih in ni mi žal za nobeno dvignjeno roko na občinski seji. Po tehtnem premisleku in svojem trdnem prepričanju ti glede na rezultat volitev lahko svetujem le odstop z mesta predsednika OO SDS DESTRNIK. Po tvojem v časopisu…..zapisanem »sramu vreden« bivši občinski svetnik Jože Flajšman 11 Občani pišejo OBČINA DESTRNIK – TO SEM JAZ! »Izgubila se je demokracija. Je osnovno načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva. Zelo jo pogrešamo. Poštenega najditelja prosimo, da jo vrne občini Destrnik.« Tako lahko s kančkom humorja opišemo trenutni položaj v kraju, ki ga širša javnost pozna po tem, da »… ima vse, kar imajo veliki«. Ampak stvar je resna, in ko opažamo, da ima nekdo polna usta demokracije, hkrati pa nanjo nenehno pozablja ali jo zlorablja, nam ni do smeha. Ko raziskujemo pomen besede starogrškega izvora (DEMOS – ljudstvo in KRATEN – vladati), ugotovimo, da se je na zadnjih volitvah »zgodila demokracija« tudi v Destrniku. Ljudje s(m)o izbrali, ljudje s(m)o izvolili in njihovo (našo) odločitev, kakršna koli že je (četudi nam osebno morda ni po volji), moramo sprejeti vsi. Ker smo morda malo staromodni, (naivno) pričakujemo, da bi moralo slednje še posebej veljati za tiste, ki že lep čas delujejo kot predstavniki ljudstva v parlamentu, v hramu, kjer demokracija domuje. Žal pa demokracija v naši občini prav takšnim povzroča največje težave, pravzaprav zgleda tako, da zanje velja princip Občina – to sem jaz! In tako si ju (demokracijo in našo občino) krojijo po lastnih merilih in zahtevah. In na podlagi česa smo prišli do takšnega sklepa? Marsikdo misli, da je Destrnik zgleden primer demokracije. Govori se, da se bo delo nadaljevalo s »svojimi(!)«, to je s sedmimi svetniki. Dela se tako, kot smo lahko videli dan po lokalnih volitvah, ki so krepko pomešale politično sliko. Brez javnega oznanila in povabila javnosti je bil sklican stari(!) občinski svet, na podlagi česar so bili sprejeti pomembni sklepi v dokumentih, kot so: temeljni akt občine, statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta. Začuda so spremembe/priredbe točno takšne, da onemogočajo delo štirim svetnikom, ki so bili izvoljeni na Listi za Urban in Listi SDS. S sprejetimi sklepi je stari občinski svet nujno (dva dni po volitvah) uzakonil demokracijo po meri pozicije in v posmeh izvoljenim štirim svetnikom in vsem občanom, ki so glasovali zanje in za spremembe. Sklepamo tako … Prvič: Ljudje so izvolili enajst(!) svetnikov, ki so občinski, ne pa posameznikovi, torej se pozablja, da so izbrani, da delajo za dobro občine in ne za dobro posameznika. Drugič: Očitno se novim ali pa morda starim, to je »svojim« svetnikom ne zaupa, zato je bil nujen tako radikalen poseg v statut in poslovnik s starim občinskim svetom. Še pred konstitutivno sejo novega se je tako dokončno onemogočilo štiri svetnike, se s tem maščevalo občanom in grobo pohodilo načela demokratičnosti. Tretje: Na tej »nujni« seji starega sveta je bila za delo novega tudi ukinjena možnost združevanja svetnikov različnih političnih opcij v svetniške skupine, in to z namenom, da je laže zlomiti posameznika kot skupino. Onemogočilo se je, da bi se svetniki na sejah posvetovali in uskladili mnenja v svoji skupini. Četrto: Z razlogom lahko podvomimo tudi v dober namen odločitve za omejitev števila predlaganih v delovna telesa občine, kar na prvi pogled morda res zgleda kot varčevanje, najverjetneje pa gre za strah pred nadzorom ali pluralizmom novih idej in zahtev, ki niso v skladu z osebnimi interesi kakega posameznika. Tako je torej z demokracijo v Destrniku … Samo in zgolj po meri posameznika, nikakor pa ne po meri občanov, na voljo katerih (ki so dali legalen mandat vsem svetnikom, in 12 to ne glede na pripadnost stranki ali listi) se pač preprosto požvižga. Nekdo, ki pred javnostjo v vsakem svojem nastopu poudarja, da je demokrat, ki se zavzema za cilje pomladnih strank, si takih izpadov ne bi smel privoščiti, saj težko verjamemo, da misli resno. Hipotetično si na primer predstavljajmo, da bi v parlamentu tik pred konstitutivno sejo novega parlamentarnega zbora sprejeli tak poslovnik. Ali verjamemo, da bi to ne sprožilo upora poslancev (verjetno bi nekateri še posebej izstopali) in javnosti? Nikjer nismo zapisali, da je tak način sprejemanja ključnih statusnih stvari nezakonit. Resnica, ni; je pa neprimeren in v posmeh demokraciji. Nekdo, ki se vsak dan deklarira za njenega nosilca, za poštenega človeka, za zglednega očeta, tega ne more početi z dobrimi nameni za razvoj občine, ampak s slabimi; da kaznuje vse občane, ki so namenili glas štirim, danes že opozicijskim svetnikom, in jim daje na znanje, da je sam edini glavni v občini. S svojim početjem dokazuje, da se požvižga na voljo ljudi, na mnenje občanov občine Destrnik, in pozablja na svojo osnovno nalogo po funkciji: povezovati in usklajevati delo vseh(!) svetnikov, predvsem pa omogočiti, da bodo le-ti lahko opravljali svoje poslanstvo odgovorno in v dobro cele občine. Le-ta pa ni egoistični posameznik na položaju, ampak smo občina ljudje – vsi, ne glede na to, kakšni so bili rezultati na volitvah in katerim političnim opcijam pripadamo. Kajti demokracija je res politična ureditev z vladavino večine. Drugi del najpreprostejšega pojasnila, za kaj gre, pa pove, da demokracija varuje osebne in politične pravice vseh državljanov Vladimir Vindiš Lista za Urban in SDS Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta Aleksandra Stanoševiča iz Placarja 8 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče ter cvetje, nama pa izrazili ustna sožalja. Hvala za besede slovesa, duhovniku za pogrebni obred in mašo. Čeprav bolj pozno, vendar iz srca. Žalujoča žena in sin Občan - 18. november 2010 Občan Prehladna obolenja Prehladna obolenja spadajo med najpogostejša virusna pride do hudih zapletov, celo pljučnice. Ključnega pomena obolenja. V tem času težko najdemo koga, ki ne bi smrkal, je izbrati pravi pripravek in ga tudi pravilno jemati. kašljal ali kihal. To so namreč tipični znaki okužbe z enim Pripravki za umirjanje kašlja so namenjeni jemanju čez dan izmed številnih virusov, ki povzročajo prehlad. Teh naj bi bilo namreč celo čez dvesto. V večji meri se prehladna obolenja res kažejo v jesenskih in zimskih mesecih, vendar ni dokazano, da občutek mraza sam po sebi povzroča in/ali samo zvečer, medtem ko je treba pripravke za lažje izkašljevanje jemati čez dan, nekje do 17. ure. Pogosto nam nagaja tudi zamašen nos, zaradi katerega nas prehlad ali poveča dovzetnost za okužbo z virusom. posledično še bolj boli glava, teže se osredotočimo na stvari. Raziskave so pokazale, da se prehlad pogosteje pojavi pri Širjenje bolezni lahko vsaj zmanjšamo, če že ne preprečimo ljudeh, ki so utrujeni ali čustveno izčrpani, pri ljudeh, ki z rednim čiščenjem nosne sluznice s fiziološko raztopino imajo alergijske spremembe v nosu ali žrelu, pri ženskah za nos, predvsem pa z uporabo sredstev za skrčenje nosne v obdobju med menstrualnima ciklusoma, najpogosteje pa sluznice (dekongestivov), kar omogoči boljše čiščenje in pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Znaki virusnega vnetja zgornjih dihal so zamašen nos, suhost in bolečina v žrelu ter hripavost. Običajno je prisoten tudi kašelj, telesna temperatura pa je lahko na začetku rahlo zračenje ušesa ter sinusov. Zlasti pri dojenčkih je potrebno skrbeti za prehodnost dihalnih poti, da ne pride do posledičnega vnetja obnosnih votlin in srednjega ušesa. Pri povišana (do 38 oC). Tukaj lahko tudi omenimo razliko med njih lahko uporabljamo samo raztopino za izpiranje nosu. prehladom in gripo, ki jo prav tako povzročajo virusi, ki Poleg otekline je odločilnega pomena tudi motnja prizadenejo nos, grlo in pljuča. Temperatura je pri gripi migetalčnega transporta sluzi in bakterij iz sinusov. Če se bolj povišana (na okrog 39 C ali celo več), pogostejše in nekaj ur ali celo dni sinus ne zrači in čisti, nastane toplo močnejše so pri gripi tudi bolečine v mišicah, sklepih, ter vlažno okolje, ki bakterijam godi in se namnožijo. Tako o značilna je utrujenost ter celo izčrpanost. Osnova obrambe pred prehladnimi obolenji je močan imunski sistem. Le-tega lahko okrepimo z vitamini, ginsengom, ameriškim slamnikom, s kolostrumom ali z nastane gnojni sinusitis, ki zahteva zdravljenje z antibiotikom pod nadzorom zdravnika. Najboljša je kombinacija kapljic za nos z dekongestivi s fiziološko raztopino (0,9 % beta-glukanom. Najučinkovitejša zaščita pred gripo pa raztopina natrijevega klorida), ki razredči sluz, da se tako je cepljenje. Čeprav ga priporočajo vsem, tudi otrokom laže odstrani iz nosu. Uporaba dekongestivov je omejena od 6. meseca dalje in nosečnicam v 2. in 3. trimesečju, na nekaj (do 7) dni, saj lahko ob dolgotrajni uporabi nosno se v Sloveniji še vedno cepi zelo malo ljudi (okrog 10 %). sluznico preveč izsušimo in ta izgubi svoj namen, na kar Letošnje cepivo ščiti pred tremi različnimi virusi (med njimi pa farmacevti v lekarnah vedno opozorimo. Za odrasle sta virusa nove in sezonske gripe). Neželeni učinki so redki in otroke od 4. leta starosti dalje obstaja tudi zdravilo na in ponavadi hitro izzvenijo (rdečina, oteklina, srbečica). Cepiti se ne smejo le tiste osebe, ki so v preteklosti pokazale preobčutljivost na eno od sestavin cepiva. Že stari pregovor pravi, da prehlad traja en teden, če ga osnovi rastlinskih izvlečkov, ki učinkovito zdravi vnetje sinusov in ga lahko uporabljamo kot monoterapijo ali pa kot dodatek protibakterijskemu zdravljenju. Zdravilo je varno zdravimo, oz. sedem dni, če ga ne zdravimo. Prehladna in učinkovito, če ga jemljemo prav. Zmanjšuje namreč vse obolenja zdravimo simptomatsko, to pomeni, da zdravimo simptome sinusitisa, kot sta glavobol in občutek zamašenega znake, ki spremljajo prehlad in motijo vsakdanja opravila nosu. doma in v službi. V času prehlada lahko jemljemo tudi določene pripravke Zelo pogost spremljevalec prehladnih obolenj je kašelj. za povečanje odpornosti. To velja predvsem za pripravke iz O kašlju kot bolezenskem znaku govorimo takrat, kadar postane čezmeren in moteč. Najpogostejši vzrok za akutni kašelj je okužba dihal, o kroničnem pa govorimo, ko traja vsaj tri tedne. Poznamo dva tipa kašlja, to je suh, dražeč ameriškega slamnika – v obliki tablet, kapljic ali sirupov. Ne pozabimo, kaj moramo storiti, ko nas kljub skrbi zase ujame prehlad. Pravilno izbrana zdravila in prehranska ali neproduktiven in vlažen ali produktiven kašelj. Med dopolnila bodo ob počitku z dovolj spanca, z izogibanjem okrevanjem lahko suhi kašelj preide v vlažnega, če se začne manjšim prostorom s suhim zrakom, s pitjem veliko v dihalih nabirati sluz. Pri vlažnem kašlju nastaja v dihalnih (predvsem tople) tekočine in z uživanjem lahko prebavljive poteh bronhialna sluz. Le-ta se kopiči in otežuje dihanje. Sluz hrane občutno skrajšala trajanje in simptomatiko prehladnih je potrebno odstraniti na najboljši način, to pa je s kašljem, obolenj. čeprav nas moti. Ob zastajanju sluzi v dihalnih poteh lahko Občan - 18. november 2010 Bojan Potrč, mag. farm. 13 Občan Spoznavajmo naše občane in njihovo delo Za vsako bolezen roža raste Na prireditvi za starejše občane v Volkmerjevem domu kulture v Destrniku je bila pred odrom velika miza, na njej pa v lični stekleni embalaži veliko različnega suhega cvetja in zelenja. Bila sem navdušena, da je vse to nekdo skrbno zbiral, sušil in shranil, in to v časih, ko nam za vse zmanjkuje časa. Razveselil me je domiselni aranžma, zato sem predsednico Društva upokojencev Sv. Urban, gospo Julijano Černezel vprašala, katera članica društva je vse to zbrala. Na moje veliko začudenje je povedala, da vse te zeli nabira in suši njen mož. Za predstavitev njegovega konjička sem prosila gospoda Franca Černezla in ga obiskala na njegovem domu. Občan: Gospod Franc, od kod ideja, da bi se ukvarjali s sušenjem zdravilnih rastlin? Franc Černezel: Ko sem zbolel (infarkt), sem začel prebirati veliko knjig, v glavnem o zdravilnih zeliščih. Spoznaval sem, da vsa zdravila rastejo v naravi, res je, za vsako bolezen raste roža. Veliko sem hodil v naravo, opazoval rastline, nekatere sem že dolgo poznal, pri mnogih sem s pomočjo literature spoznaval njihovo zdravilno moč. Občan: Kje vse nabirate rože in zeli? Franc Černezel: Nabiram tam, kjer vem, da je narava še ohranjena, kjer ne uporabljajo škropiv. Veliko jih nabiram na Pohorju, na Gorenjskem, na Soriški planini, največ pa po dolenjskih gričih, ko grem na obisk k hčerki in njeni družini. Tudi doma na vrtu jih gojim. Pri nabiranju zdravilnih zeli mi velikokrat delajo družbo vsi iz naše družine, ki radi pijejo čaje. Občan: Kako dolgo jih je treba sušiti in kako pravilno shraniti? Franc Černezel: Sušim na podstrešju, kjer je prepih ali v sušilniku, če je obdobje slabega vremena. Sušiti jih je treba tako dolgo, da se lepo drobijo, nato jih spravim v kozarce in položim v suh in temen prostor. Nekaj shranim tudi v papirnatih vrečkah. Iz izkušenj lahko povem, da se rastline najlepše posušijo na čistem in zračnem prostoru. Občan: Kako na vaš zanimiv konjiček gleda vaša družina? Občan: Ali ste razmišljali, da bi različne čajne mešanice lahko tudi prodajali? Franc Černezel: O prodaji še nisem razmišljal, rad pa kaj podarim sorodnikom in prijateljem. Zelo sem zadovoljen, ko mi povedo, da se po mojih nasvetih in pitju čajev počutijo bolje, da jim je pomagalo. Občan: Menim, da bi svojo dejavnost lahko predstavili v osnovnih šolah in v različnih društvih. Bi bili pripravljeni deliti vaše znanje in izkušnje? Franc Černezel: Želel bi, da bi tudi v naši občini ustanovili društvo zeliščarjev, na tak način bi širši krog ljudi spoznal vsaj tiste rože in zelišča, ki rastejo v naši bližini, okrog naših domov. Svoje znanje rad delim z vsemi, ki jih to področje zanima. Občan: Kaj bi še želeli povedati našim bralcem? Franc Černezel: Bralcem želim sporočiti, naj ne obupajo nad vsako malo zdravstveno težavo, naj se več zatekajo k naravi in si pomagajo z zdravilnimi rastlinami, ki jih lahko nabirajo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Modreci pravijo, da nam narava daje vse, kar potrebujemo za življenje, samo skloniti se in vzeti je potrebno. Opazujte naravo, jo varujte in spoštujte. Gospod Franc Černezel pozna veliko zdravilnih zelišč, iz njih izdeluje različne čajne mešanice in tinkture. Vse ima spravljeno v lični embalaži, ki je v okras njegovega doma. Prebira veliko literature na to tematiko in se izobražuje. Njegov lep in zelo koristen konjiček osrečuje njega, njegovo ženo in družini njegovih hčera. Ponosen je nase in njegova družina nanj. Gospod Franc Černezel, hvala, da ste nas sprejeli v svoj dom in bili pripravljeni na to predstavitev. Želimo, da še naprej črpate moč in zdravje iz narave. Na obisku pri g. Francu Černezlu – Kristina Hauptman Fotografije: Kristina Hauptman Franc Černezel: Veseli so, da naberem in posušim veliko različnih rastlin, da imam vedno na zalogi različne čajne mešanice, tako jim lahko hitro pomagam pri bolezenskih tegobah, pa tudi preventivno pijemo veliko čaja. Že od nekdaj me je to zanimalo, tudi žena me je vedno vzpodbujala, naj grem nabirat še to in ono rastlino, sedaj je tudi ona že dobra poznavalka rastlin. Hčerkama Jelki in Smiljani sem zelo hvaležen, ker sta me ob 70. rojstnem dnevu obdarili s 40-urnim seminarjem pri poznavalcu zdravilnih rastlin ter znanem zeliščarju ing. Jožetu Majesu, ki ga mnogi poznate iz televizijskih oddaj Narava zdravi. Uspešno sem opravil to izobraževanje in pridobil certifikat poznavalca zdravilnih rastlin. Z ženo sva se vključila tudi v Društvo zeliščarjev Melisa v Koreni. 14 Občan - 18. november 2010 Občan Pozdrav jeseni Vedno daljše jesenske noči so primeren čas za dogodke, ki nas zvabijo iz toplih domov in poskrbijo za dobro voljo v vse hladnejših ter kratkih dnevih. 29. oktobra je bila pesem tista, ki nas je zbrala v Volkmerjevem domu kulture in poskrbela za prijetno druženje s pevkami in pevci Mešanega pevskega zbora Destrnik pod vodstvom Slavice Lajh na zdaj že tradicionalnem koncertu, ki so ga poimenovali S pesmijo pozdrav jeseni. Na koncertu so odzvanjale predvsem znane ljudske melodije, kot so Čej so tiste stezice, San se šetao, Nmau čez izaro, Jaz bi rad cigajnar bil, Tri planike, ki so se jim pridružile še slavni Slakov Čebelar, Avsenikova Naj bo pomlad in druge. Da pesem res druži ljudi, so dokazali tudi gostje, ki so se odzvali vabilu in poskrbeli za pester program ter na speven način izkazali podporo prizadevanjem destrniškega zbora, katerega člane povezuje predvsem veselje do glasbe. Iz domačega kraja so nam zapeli še učenke in učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki jih vodi Ernest Kokot, ter vsem dobro znani oktet pod vodstvom Marije Stöger. Domačim glasbenikom so se pridružili tudi pevke in pevci iz Gerečje vasi, ki kot zbor delujejo že sedem let, ter se predstavili z Vilharjevo Po jezeru in s Prešernovo pesmijo Soldaška, v priredbi V. Vodopivca. K dvigu dobre volje pa so svoje pristavili še tamburaši iz Cirkulan, ki delujejo od leta 1994, in so nasledniki starejše tradicije, ki se vleče vse od leta 1899, ko je bil ustanovljen prvi tamburaški zbor pri tedanji Sv. Barbari v Halozah. Svojo podporo zboru sta v nagovoru poudarila tudi župan Franc Pukšič in predsednik kulturnega društva Marko Pukšič ter čestitala za brezhibno izpeljan koncert, ki ga je povezoval prepoznavni glas Jasmine Bauman. Besedilo in fotografije: T. U. Za nami je četrti koncert MePZ Destrnik z naslovom« S pesmijo pozdrav jeseni«. V imenu vseh pevk, pevcev in zborovodkinje bi se zahvalil poslušalcem za obisk na koncertu in vsem, ki ste kakor Dogodek med počitnicami koli pomagali pri njegovi izvedbi. Hvala vsem gostom: tamburašem iz Cirkulan, MePZ Gerečja vas, Destrniškemu oktetu in MPZ OŠ Destrnik-Trnovska vas. Hvala tudi Jasmini Bauman za povezovanje programa. Vabilo velja vsem, ki bi se želel pridružiti našemu zboru, veseli bomo vsakega. Vidimo se na PETEM koncertu MePZ Destrnik Srečko Vrečar Občan - 18. november 2010 Nedelja, 31. oktobra 2010 Zjutraj sem se zbudila zelo zgodaj, ura je bila 8.30. Potem sem se šla obleč in zajtrkovat. Po zajtrku sem gledala risanke in pomagala mami. Potem smo imeli kosilo. Ko smo se najedli, smo vzeli sveče in vžigalnik. Šli smo na tri pokopališča. Najprej smo šli na staro Rogoznico, nato na Rogoznico in potem še v Destrnik. Ko smo prišli domov, se je že večerilo. Šla sem se preobleč in večerjat, nato sem si šla pripravit torbo za v šolo. Nekaj časa sem še brala knjigo Drejček in trije Marsovčki, nato pa sem sladko zaspala. Rebeka Mlakar, 4. a 15 Občan TZS Moja dežela OŠ Destrnik-Trnovska vas osvojila tretje mesto v projektu TZS Moja dežela – lepa in gostoljubna Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj turizma. To je temeljni smisel in dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Zato turistična društva in zveze z vse bolj zavzetim sodelovanjem občin, podjetij ter mnogih organizacij in strokovnih institucij uresničujejo vrsto programov na tem področju. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja ter gostoljubnosti. Projekt prerašča v vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Slednja pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje. Letošnje ocenjevanje krajev in vseh drugih sodelujočih v projektu Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela – lepa in gostoljubna z več desetletno tradicijo, ki že dolgo sledi smernicam tako imenovanega zelenega turizma v okviru trajnostnega razvoja, je bilo 8. oktobra na prireditvi v Celju sklenjeno s podelitvijo priznanj najboljšim, prvouvrščenim tudi v obliki prehodnih zastav. Slovesnosti so se udeležili tudi častni pokrovitelj projekta predsednik države dr. Danilo Türk, minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, direktor direktorata za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo mag. Marjan Hribar, številni župani in drugi gostje. Občina Destrnik je v okviru projekta ocenjevanja prijavila šolo v Destrniku. Po ogledih medobčinske in državne komisije je šola v kategoriji starejših osnovnih šol (grajenih do 1980) osvojila tretje mesto. Zahvala za tak dosežek gre seveda občini in tudi vsem zaposlenim v šoli. REZULTATI: STAREJŠE OSNOVNE ŠOLE (GRAJENE DO 1980) 1. OŠ BISTRICA OB SOTLI 2. OŠ GLOBOKO 3. OŠ DESTRNIK-TRNOVSKA VAS Društvo upokojencev Sv. Urban – Destrnik OBVESTILO V društvenih prostorih v občini bomo 25. novembra 2010 ob 15. uri organizirali predavanje o zeliščih in čajih. Prisrčno vabljeni! Upravno odbor PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Izletniško-vinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – vsak petek – ocvrt piščanec s prilogo in z gibanico – za samo 5 evrov – domači narezek –degustacija in prodaja vina –prodaja žganja… Informacije in rezervacije: 031 619 549 OŠ Destrnik-Trnovska vas 16 Občan - 18. november 2010