informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto 18 april št. 163 ■ Poročilo s konference Emona Commerce Dogovori za uspešnejši izvoz BRDO PRI KRANJU, 5. in 6. marec - Dvodnevna delovna konferenca Emonine zunanje trgovine Je bila 5. in 6. marca 1987 na Brdu pri Kranju. Udeležili so seje vsi direktorji Emoninih podjetij in vodje predstavništev Emone v tujini, člani poslovodnega odbora SOZD Emona, vodstveni delavci delovne organizacije Emona Commerce in njenih tozdov. Konferenca je imela predvsem namen dogovoriti Se o bodočem delu s posebnim poudarkom na izvo-2u> načinu poslovanja in poslovnih povezav Emona Commerce z inomrežo v letu 1987 in srednjeročnem obdobju, o čemer je spregovoril Vojko Volk, direktor delovne organizacije Emona Commerce. Že prvi dan delovne konference se je le-te udele-2*1 predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije "tarko Bulc, ki je spregovoril o izvoznih usmeritvah slovenskega gospodarstva. Posebno pozornost so udeleženci konference posvetili oceni stanja in poslovni problematiki dela po Posameznih državah ter podali ustrezne predloge 23 Povečanje zunanjetrgovinskega prometa. Drugega dne konference so se razgovorov kako doseči zastavljene izvozne cilje udeležili Vojka Ra-Jtbar z republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, Aljoša Mrak z Gospodarske zbornice SR Slovenije ter Anton Slapernik iz ljubljanske banke. Z. G. d ~*uu m?-n/£rence Emonine zunanje trgovine 5. marca arske 1 Kranju se je udeležil tudi predsednik Gospo-rn,Ce SR Slovenije Marko Bulc (drugi z desne). Boljša zunanjetrgovinska bilanca, manjše izgube Glavne značilnosti splošnih gospodarskih gibanj v letu 1986 se kažejo, sicer v porastu industrijske proizvodnje, vendar z zmanjševanjem izvoza, v neugodni plačilni bilanci in v doseženi rekordni inflaciji. Relativna razmerja cen so narušena, monetarni agregati so zabeležili doslej največji porast, na kar je vplivala ekspanzivna monetarna politika s povečano količino denarja v obtoku ter nižje obrestne mere od stopnje inflacije, kar je vspodbu-jalo povpraševanje in posredno vplivalo na rast cen. V gospodarstvu se je poslabšal položaj v delitvi dohodka, ki se kaže v povečevanju izgub, poslabšanju akumulativne sposobnosti, po drugi strani pa so se povečale vse oblike osebne in skupne porabe. Fizični obseg poslovanja v Emoni seje v letu 1986 gibal različno po posameznih de-■> javnostih, saj so na njega vplivali različni dejavniki. Na obseg poljedelske proizvodnje so bistveno vplivale vremenske razmere, ki niso bile ravno ugodne. Preobilne padavine v prvem polletju ter suša v polletnih mesecih so vplivale na pridelek nekaterih poljščin in grozdja, toča pa je prizadela tudi pridelke sadjarstva. V primerjavi s preteklim letom se je povečala pridelava ječmena, ovsa, oljne ogrščice in sladkorne pese, medtem, ko je bilo manj pridelane pšenice, koruze in hmelja. Neurejeni in neugodni pogoji gospodarjenja v živinoreji, predvsem pri prireji mesa in mleka, vplivajo na te- žak ekonomski položaj v tej dejavnosti. Povprečno število govejih pitancev se je zmanjšalo, s tem pa tudi prireja govejega mesa. Nekoliko ugodnejše je bilo stanje pri vzreji prašičev, kjer je bil plan presežen. V mesni industriji so pomanjkanje živine nadomestili z uvozom mesa. Tudi v letu 1986 seje povečal delež prodaje svežega mesa na račun mesnih izdelkov in konzerv. Povsem v nasprotju z neugodnimi pogoji v proizvodnji pa so bili v letu 1986 pogoji poslovanja v notranji trgovini, še posebno v trgovini na drobno, znatno ugodnejši. Kljub visoki rasti cen na domačem trgu se je kupna moč prebivalstva povečala, povečala pa seje tudi ponudba proizvajalcev, ki je del proizvodnje za izvoz preusmerila na domači trg. Ponudbo je popestril tudi uvoz blaga široke potrošnje. Tako je bila založenost trgovin preko celega leta dobra. Relativno ugodni pogoji so vplivali na dosegar\je prometa v višini 169 milijard dih, kar je za 117% več, kot v letu 1985. Novi zakonski predpisi, ki urejajo poslovanje na področju ekonomskih odnosov s tujino, visoka inflacija in zaostajanje tečaja dinarja v letu 1986 niso dali željenih izvoznih rezultatov v naši državi. Tako znaša bilančni primanjkljaj na konvertibilnem tržišču v SR Sloveniji 171 milijonov dolarjev, v Jugoslaviji pa kar 1.930 milijonov dolarjev. Ob rednem plačevanju zapadlih dolgov do tujine so se iz meseca v mesec povečevale obveznosti do plačil iz tekočega poslovanja. V Emoni smo v letu 1986 povečali zunanjetrgovinski promet za 3%, lastni konvertibilni zunanjetrgovinski promet pa za 6%. Z 10% rastjo lastnega konvertibilnega izvoza blaga in storitev in zadržanim obsegom uvoza iz preteklega leta smo v Emoni še utrdili status aktivnega izvoznika. Na področju hotelirstva se je v Emoni število gostov v letu 1986 znižalo za 3%, vendar pa je bil zaradi podaljšane dobe bivanja, zadržan obseg nočitev iz leta 1985. Še nadalje so prevladovali tuji gostje s katerimi smo ustvarili devizni priliv v višini 7 milijonov dolarjev. Na področju turističnega posredovanja gostov in nočitev, ki jih organizira DO Emona Globtour smo beležili ugodne fizične rezultate, saj smo povečali število posredovanih gostov za 17%, tujih iz konvertibilnega področja pa kar za 21%. Visoka rast cen v letu 1986 se odraža tudi na finančnih rezultatih poslovanja SOZD Emona, saj smo ustvarili celotni prihodek v višini 274.905 mio din, kar je za 98% več kot v preteklem letu in za 20% več kot smo planirali. Če od stopnje rasti celotnega prihodka odštejemo stopnjo inflacije (93%) ter stopnjo povečanja zaposlenih (2%) lahko ugotovimo, da je povprečna produktivnost v SOZD v primerjavi z letom 1985 narasla za 3%. Naj višja rast celotnega prihodka je bila dosežena v trgovini na drobno (I = 222) in v trgovini na debelo ( = 214). Najnižja rastje bila dosežena v inženiringu (I = 123) zaradi prilaganja obsega poslovanja finančnim možnostim. Nizka rast celotnega prihodka v zunanji trjgovini (I = 127) pa je posledica zmanjšanja prihodkov na domačem trgu ter izpada dela prihodkov zaradi nove devizne zakonodaje. V SOZD Emona smo v letu 1986 porabili 228.400 mio din sredstev, kar je za 93% več v primerjavi s preteklim letom. Rast porabljenih sredstev je za 5 indeksnih točk počasnejša od rasti celotnega prihodka, kar pomeni izboljšanje učinkovitosti gospodarjenja. Ekonomičnost poslovanja se je izboljšala v vseh dejavnostih, razen v gostinstvu in turizmu, kjer je bil izpad celotnega prihodka zaradi novih zunanjetrgovinskih predpisov, nerealne politike tečaja dinarja do tujih valut in zmanjšanja izvoznih stimulacij prevelik. Struktura porabljenih sredstev se je v letu 1986 iz tromesečja v tromesečju izboljševala. Znižal se je delež nabavne vrednosti prodanega blaga, materialnih stro- škov in izdatkov za obresti za obratna sredstva. Obračunani stroški amortizaciji v višini 5.317 mio din in vkalku-lirani stroški investicijskega vzdrževanja v višini 2.264 mio din so se v primeijavi s preteklim letom povečali bolj, kakor celotni prihodek in kot je znašala inflacijska stopnja, kar po nekaj letih stagnacije pomeni oblikovanje sredstev za normalno obnovo osnovnih sredstev v ustrezni višini. . Tudi v zadnjem kvartalu leta 1986 se je nadaljeval trend izboljševanja koeficienta obračanja zalog, ki je posredno vplival na izboljšanje likvidnosti poslovanja. Vse o XIV. Zimskih športnih igrah preberite na 6. str. Počasnejša rast povprečnih zalog (I = 179) od rasti celotnega prihodka je vplivala na povečanje koeficienta obračanja zalog iz 10,0 v letu 1985 na 11,0 v letošnjem letu, vezava sredstev pa se je zmanjšala za 3 dni. V povprečju so bila sredstva v zalogah vezana 33 dni. Ugodna struktura porabljenih sredstev je vplivala na hitrejšo rast dohodka od rasti celotnega prihodka. Dohodek je bil dosežen v višini 46.505 mio din in je bil za 126% večji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Po posameznih dejavnostih je bila rast dohodka naslednja: (Nadaljevanje na 12. strani) Oumar Issaka Ba, minister za šolstvo republike Mali (tretji z leve), ambasador republike Mali v Jugoslaviji Kibely Demba Diballo (skrajno levo v pogovoru z A. Griin-feldom, direktorjem Emona Inženiringa) ter direktor tamkajšnje šolske inšpekcije Sissoko Mahamadou ob priliki obiska SOZD Emone v Ljubljani. ■ UTRINKI Z RAZSTAVE V EMONKI Malijski minister za šolstvo v Emoni ■ Z DELA DS SOZD EMONA Sprejeti načrti in poročila, nova imenovanja LJUBLJANA, 12. marca -Minister za šolstvo republike Mali Oumar Issaka Ba, direktor tamkajšnje šolske inšpekcije Sissoko Mahamadou in ambasador republike Mali v Jugoslaviji Kibely Demba Diallo so obiskali SOZD Emono. V poslovnih pogovorih v Emoni so skupaj s predstavniki Emoninega Inženiringa dorekli še zadnje podrobnosti v zvezi z začetkom gradnje pedagoškega centra v mestu Kangabi v Maliju. Na mednarodni licitaciji se je skupaj z malijskim podjetjem Metal Kouyate prijavil tudi Emona Inženiring in bil izbran. Vrednost celotnega posla je 11,2 milijona francoskih frankov, od tega pripade vrednostno Emoni 70 odstotkov in približno 7,8 mio francoskih frankov. Ob priliki obiska je bilo dogovorjeno, da prično dela na delovišču v Kangabi predvidoma 10. maja letos, končana pa morajo biti v roku 8 mesecev. Kot smo že poročali, je Emona Inženiring pred leti že gradil v tej afriški republiki več marketov ter je tako sodelovanje s to deželo staro že skoraj desetletje. Z. G. LJUBLJANA, 30. marca -Na predzadnji seji so delegati delavskega sveta SOZD Emona obravnavali zelo ob- širen program dnevnega reda, saj je bila pred njimi vrsta pomembnih odločitev. (Nadaljevanje na 9. strani) NAŠI JUBILEJI 25 let marketa v Savskem naselju LJUBLJANA, 4. marca -Pred četrt stoletja, točno 25. marca 1962 leta, je Emona, takrat Prehrana, odprla v Savskem naselju, ki je najstarejše v Ljubljani, samopostrežno trgovino - market, ki s svojimi 486 kvadratnimi metri površine že sodi med večje, tako kot market v Vojkovi ali Hubadovi ulici. Da bomo popolnoma dosledni moramo povedati, da se naziv - market Savsko naselje Anica Ferkulj - uporablja le pogovorno, uradno pa govorimo o marketu v ulici Luize Pesjakove 11. Market v Savskem naselju vodi od 1. julija 1979 leta po-slovodkinja Anica Ferkulj, ki'je Emoni zvesta že od leta 1966. Z Dolenjske doma seje šla učit trgovske stroke 1961 leta v bližnji kraj Tabor. Tu je po končani učni dobi ostala kot prodajalka še dve leti, nato pa je prišla v Ljubljano napisan. V trgovini dela s srcem in dušo. Za vse najde pravi čas in pravo besedo. Še tako mala zadeva ne uide njenemu budnemu očesu. Naroča, kontrolira in usmerja delo, stroga in načelna do sebe in do podrejenih in najbrž je prav ta njena lastnost vzrok, da v tem kolektivu' jeza in prepir nimata svojega mesta. Kot ena velika družina živi majhen 19 članski kolektiv kjer vsak ve kje je njegovo mesto in delo, vsi pa poprimejo če je to potrebno, takrat pa velja - vsi za enega, eden za vse. Desna roka poslovodkinje Anice je Nežka Mramor, vodja izmene že od 1979 leta dalje. K Emoni je prišla prvega meja 1965 leta in je ena najstarejših delavk, po delovnem stažu v marketu. Ko je prišla v market je najprej delala tri leta kot točajka v bifeju kjer je takrat bil tudi delikatesni oddelek. Z marljivim in vestnim delom z izobraževanjem ob delu je napredovala najprej do od-delkovodje in kasneje od vodje jzmene. »Že 25 let delam v trgovini. Če bi ponovno stala pred odločitvijo, bi se zopet odločila za trgovski poklic. Menim, da je nekaj resnice na tem, da kdor z veseljem opravlja svoje delo, mu je služba kot nekak drugi dom. Vesela sem če imamo dovolj blaga in da prodaja dobro »teče«. Še bolj pa sem vesela, če mi stranka reče: Dobro ste mi svetovali zadnjič, bila sem zelo zadovoljna. Taka pohvala mi pomeni nagrado,« je razgibano delo. Poprime za vsako delo, danes dela na blagajni, jutri streže v delikatesnem oddelku, dobro se je odrezala celo v mesnici, ko so bili brez mesarja. V kolektivu 19 delavk sta le dva moška. Mesar Ivan Šebalj in trgovec Miki Ciri-kovič. Za mesarja Ivana lahko rečemo, da so o njem najboljše napisale gospodinje, ki so v knjigo pohval letos že dvakrat zapisale oceno, da mu gre vsa časf za njegovo vljudnost, prijaznost in ustrežljivost, vse naj, naj ... Če to pišejo stranke, ki pri njem kupujejo zrezke, meso za juho, kareje in podobno potem bo to, daje dober mesar najbrž zatrdo veljalo. Prav pri mesarju so gospodinje ponavadi najbolj skope s priznanji. Miki Cirikovič je sicer kremeniti Črnogorec, rojen tam kjer izvira reka Lim, a bi po govorici in vedenju mirno lahko dejali, da je doma iz ene ljubljanskih občin. Priden in vesten je ter pri sodelavkah prav zaradi priljudnosti priljubljen. Za trgovca se je izučil v Peči pred deve- gjUs s* *tsa Kolektiv marketa v Savskem naselju; pred kamero se je zbrala dopoldanska in popoldanska izmena in se zaposlila v marketu v Savskem naselju, kije takrat dopolnil štiri leta. Leto dni je opravljala dela prodajalke zatem pa je kot vzgledna, vestna in prizadevna delavka napredovala za namestnico poslovodje marketa. »Zakaj sem se izučila za trgovko? Iz dveh razlogov. Prvi je ta, da nisem imela skoraj nobene izbire oziroma možnosti, drugi, ki je pomembnejši, pa je ta, da sem že kot otrok imela do trgovskega poklica izredno veselje, ki ni prenehalo vse do sedaj. Rada sem in delam med ljudmi, papirnata vojska ni zamč,« je povedala Anica Ferkulj. Anica sodi med tiste ženske, ki jim je trgovski poklic kot temu pravimo - na kožo povedala Nežka Mramor. Dobro je tako, dobro pa je tudi to, da zaupanje še ni povsem izginilo iz trgovine. Nežka pa ni samo dobra trgovka, ki rada prodaja in goji zaupanje. Trgovina mora biti po njenem vedno urejena in blago kupcem lepo predstavljeno. Ker ima rada vse lepo aranžirano lahko na njen rovaš pripišemo, da je precej njene zasluge, da je market prejel že dve priznanji za uspešno aranžiranje. Prvič so prejeli priznanje oziroma nagrado z Emonino »Domačo kaščo,« drugič pa nagrado za »Emonino novoletno darilo 1987.« Pa še nekaj velja omeniti. Kot krepko poprime tudi za najtežja dela, krepko potegne tudi za vrv kot nepogrešljiva v ekipi za vlečenje vrvi v tozdu Maloprodaje na športnih igrah Emone. Oddelkovodja neprehram-benega blaga v makretu je Mihaela Lukančič. Po poklicu sicer šivilja se je leta 1979 zaposlila v Emoni v marketu v Šavskem naselju. Pred tremi leti je ob delu končala trgovsko šolo v Emoni. Predala seje temu poklicu, ki gaje vzljubila in mu prisegla zvestobo. V pisarno jo ni nikoli vleklo. Rada ima, tako pravi, prevzame nase najtežje delo. Kot vsak večji market Emone ima tudi ta zraven trgovine bife, kuhinjo pa, ki je sodila k bifeju so pred dobrimi dvemi leti zaprli. V njej sedaj skuhajo le kakšno šunko, kračo ali šobelj za prodajo v delikatesnem oddelku. Lani je market zadovoljivo izpolnil načrtovano prodajo, za nekaj malega so jo celo presegli. Letos je prodaja sicer malce zašepala, a menijo, da bodo manjši izpad prometa tekom leta nadomestili s pospešeno prodajo. Ob letošnjem jubileju delovnemu kolektivu marketa iskreno čestitamo. Z. G. DARILO OB 8. MARCU Pomoč vredna posnemanja Od konference sindikata Emoninega tozda Cen-tromerkur, prodaja na drobno iz Ljubljane, Trubarjeva 1 smo prejeli pismo naslovljeno na Univerzitetni klinični center v Ljubljani iz katerega izhaja, da so na predlog sindikalnih organizacij, na delavskem svetu te temeljne organizacije združenega dela sklenili, da znesek 248.000 dinarjev iz sklada skupne porabe, namenjenih obdaritvi delavk ob mednarodnem prazniku - Dnevu žena nakažejo kot pomoč pri nakupu ultrazvočne aparature za preiskovanje srčnih bolnikov na pediatrični kliniki. Denar so v teh dneh že nakazali na račun klinike. VEST Z GORENJSKE Jubilej marketa v Kranju timi leti. Izučen za trgovca je prišel po svoj kos kruha v Ljubljano ter je eno leto delal v marketu v Savskem naselju. Vrnil se je ponovno leta 1984, na lastno željo prav v isti market. Pravi, da se v njem dobro počuti. Ob delu se dodatno izobražuje. V Emoni obiskuje poslovodsko šolo. Zaveda se, da pregovor: »Več znaš - več veljaš« drži kot pribito. Tako smo nanizali nekaj utrinkov iz Emoninega marketa, ki ta mesec praznuje četrt stoletja dela in obstoja. Ob obisku smo dobili vtis, da je to marljiv delovni kolektiv. »Delamo, da bi bile stranke čimbolj zadovoljne,« so nam povedali. Največ dela imajo ob torkih ko pripeljejo tovornjaki blago iz Emoninega Blagovnega centra. Ob petkih pa dobe tisto blago, ki gaje zmanjkalo ali pa naroče dodatno, da dopolnijo ponudbo. Ob teh dneh imajo dekleta polne roke dela. Več kot 500 kartonov in gajbic pijač znosijo pridna dekleta ob pomoči edinega blago v klet, nato v trgovino na prodajne police, embalažo ponovno v klet in nato nazaj na tovornjake ko pridejo po njo. Še dobro, da imajo dvigalo, ki STRAŽIŠČE, marca -»Dokler se bo kadilo iz tovarniških dimnikov, bomo tudi me trgovke imele dovolj dela«, je postregla z resnico poslovodkinja Emoninega centra v Stražišču pri Kranju, Milka Grašič, rojena v Tacnu, ki sedaj živi v Dupljah pri Kranju. V štirinajstčlanskem kolektivu, dve sodelavki sta v sosednjem Emoninem bifeju, je skoraj trinajst let. Zadnja leta se je kot poslovodkinja še dodatno obremenila z odgovornostmi in skrbmi. Vendar so le-te nekoliko manjše, saj njihov market • nič več ne slovi kot prehodna trgovina. Grašičeva se še dobro spominja, da se je v letih, odkar prihaja vsako jutro v trgovino, v njej zamenjalo že več kot 40 prodajalk. Prihajale so in odhajale za boljšim zaslužkom v kranjske tovarne, iskale enoizmenske zaposlitve in lažje delo. »Včasih smo od nenehnega prelaganja težkih zabojev že kar krive. Prav rade bi videle, da bi se nam v kolektivu pridružil kakšen prodajalec. Veliko bi nam lahko po-rpagal. Samo pomislite, da pioleti vsak teden po večkrat preložimo po nekaj sto zabojev piva, pozimi le okrog 90. Vse preveč je teh težkih zabojev, razkladanja, shranjevanja in prekladanja,« nadaljuje v imenu vseh poslovodkinja. Osmega marca je za večino Stražiščanov skoraj neopazno zdrsel mimo jubilej, četr-stoletja Emoninega marketa, ki še ob dveh trgovinah v tej veliki kranjski krajevni skupnosti pomaga, da je na mizah in v shrambah 3500 gospodinjstev dovolj živil, delikatestnih izdelkov in na stotine drobnih stvari, potrebnih za vsakdanje življenje. Trgovke so na jubilej opozorile s plakati, kupcem ponujajo vrsto artiklov, od salam (emonske, planinske, ljubljanske in posebne), mase za krofe, papriko, peso, napolitanke, brandy, čaj in drugo do 30 odstotkov ceneje. »Odziv je izredno dober, saj kupci vse bolj gledajo, kje bodo lahko prihranili kakšen dinar,« pove prodajalka Zorica Krasič. Lani so v marketu položili nov pod. Letos jim obljubljajo tudi novo opremo. Stare police so od nenehnih obremenitev že upognjene. Trgovke bi rade videle, da bi Emona, v soglasju s krajevno skupnostjo in kranjsko občino, lahko uredila prostor pred marketom. Pridobili bi parkirišča, ki jih sedaj praktično nimajo. Kupci morajo puščati vozila ob pločniku na cesti, tako daje uporaba vozičkov nemogoča. »Počutje v kolektivu je še kako pomembno za dobro delo, od poslovodja pa je odvisno, kako in s čim so založene police v trgovini. Pri nas lahko kupci dobijo praktično vse, od igle, volne, galanterijskih izdelkov do najdražjih salam in pijač,« oceni delo prodajalka, Jožica Bubaš. V marketu jim je v veliko pomoč tudi Ivica Selan, ki ima pri Emoni že 24 let delovne dobe. Vsak dan štiri Milka Grašič ure urejajo vso administracijo, dobavnice in kup drugih, za dobro poslovanje pomembnih dokumentov. »Lani nas je dvanajst zaposlenih s prodajo ustvarilo za 420 milijonov dinarjev prometa. Letošnji plan je precej večji. Do konca leta naj bi v marketu prodali za 762 milijonov blaga. 65 milijonov pa naj bi ustvarili s točenjem v sosednjem bifeju,« razloži Milka Grašič, ki tako kot njene sodelavke pozna večino stalnih kupcev in po nakupih točno ve, kdaj in13 kakšna kranjska tovarna izplačila. Takrat je obisk, tako v trgovini kot v bifeju, večji- Besedilo in foto- MIRKO KUNŠIC V marcu so sanitarni in inšpektorji dela, Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, opravili kontrolo v 44 naključno izbranih trgovinah Gorenjske. Tako bodo republiškima komitejema, za zdravstvo in socialno varnost in za delo, predlagali, naj s predpisom poskrbijo, da najtežja embalaža v živilskih trgovinah v republiki ne bo presegala 15 kilogramov. V večini trgovin so namreč ugotovili slabe delovne pogoje, tudi zato so med trgovkami pogostna obolenja hrbtenic, krčne žile, prehladi in druge bolezni. Trgovke odhajajo, slabša se kadrovska struktura, za reševanje vseh teh težav bodo zadolžili tudi vodstva trgovskih organizacij. M. K. Dobro založene police marketa v Stražišču pri Kranju ! ?^valiteta jela i specijaliteti, pripremljeni pretežno iz pro-s v°^a naše prehrambene industrije na 2. stručnom 2. SUSRET OHG U PORTOROŽU Dogovori za bolje snabdevanje hotela Portorož, 5. marta - U danima od 4. do 6. marta seje u notelskom naselju, u hotelu Bernardin održao drugi stručni susret koji ima za cilj snabdevanje hoteljerstva i ugostiteljstva, koji su organi-zovale radne organizacije hmone - Emona Blagovni center i Emona Hoteli iz Nubljane. Kao što nam je rekao Marko Močan, direktor Emoni-noga Robnoga centra na ovaj stručnj susret, za kojeg bi želeli da postane tradicionalan, da bi se održavao svake dru-Se godine, pozvali su sve Proizvodače iz prehrambene i neprehrabene grane, koji se d pretežnoj meri bave snab-devanjem hotelskih i ugosti-teljskih kuča na području siovenačke obale, Istre i kvarnera, a koje zastupaju Bmonina trgovina na veliko i spoljna trgovina - Emona Commerce. Cilj organizatora °v°g susreta bio je da na jed-n°m mestu predstave hotelskim i ugostiteljskim radni-cirria celokupnu ponudu, zadnje domete naše prehrambene industrije, te naj-hoviju ponudu proizvodača °Preme, sitnog inventara, sa-hftomih proizvoda, audio i ^‘deo tehnike, sredstava za čiščenje, te ostale robe koja sPada u okvir celokupne pobude Emonine grosističke trgovine. ča je u roku tri dana, koliko je ovaj susret trajao, imalo šta da vidi i čuje, te priliku da razmisle čime bi obogatili svoju ponudu. Proizvodnja, trgovina, hoteli »Več duže vremena smo osečali odredeni nedostatak informacija izmedu hotelskih, trgovačkih i proizvodnih organizacija, u vezi snab-devanja hotela i ugostiteljstva - OHG - zato smo se odlučili za ovaj susret u Ber-nardinu, da se bolje upozna-mo, da razmenimo iskustva, da u teoriji i praksi pokažemo što očekujemo jedni od drugih. Čemu sve to? Zato da poboljšamo našu ponudu, kazao je Franc Brodarič, komercialni direktor OOUR Prehrana (Emonin Robni center), kao jedan od organizatora dvodnevnog seminara i susreta hotelskih radnika, trgovaca i proizvodača u Bernardinu. »Iako zapravo mi trgovci povezujemo proizvodnju i hotelske radnike, ili upravo radi toga, osečamo odredene nedostatke u medusobnom poslovanju. Tako smo hotelskim radnicima ponudili da im neposredno predstavimo proizvodače i njihove proizvode, a stvorena je i prilika da im oni sami neposredno —»retu OHG u Bernardinu. bi^°V0m susretu’ čiji cilj je slo °a utvrsti postoječe po-u,vhe odnose i stvori nove, h^Styoval° je 25 neprenesenih proizvodača i 56 h °lz,v°3ača prehrambene Vjjenše iz skoro cele Jugosla- pd 300 predstavnika elskih i ugostiteljskih ku- izraze što očekuju od njih. Kod toga svakako moramo istači da Emona uspešno snabdeva niz hotelskih kompleksa i*da saraduje sa više od 50 večih proizvodača hrane i piča koji pripremaju ovu robu za ugostiteljstvo i hotele. Upravo radi toga smo or-ganizovali izložbu prehram- bene robe i opreme, degustacijo, kulinaričku izložbu, da bi u praksi pokazali što se sve može napraviti. U akciju smo uključili i sekciju kuha-ra Jugoslavije, koji su za tak-va kulinarska remek dela pravi medunarodno priznati majstori, istakao je Franc Brodarič. Kako se dakle medusobno bolje upoznati i povezati, što napraviti za bogatiju ponudu? O meniju svakako odluču-ju hotelski kuhari, koji imaju svoje zahteve, ali uvek nisu upoznati sa svime što im nu-de proizvodnja i trgovina. Naročilo nisu upoznati sa novim stvarima, te je ovo bila prilika da ih upoznaju. Na seminar i izložbu smo pozvali niz ugostiteljskih i hotel- skih radnika iz Kvarnera, Istre i cele Slovenije, zajed -no preko 400 poznavača ugostiteljstva, hotelijerstva i trgovine, dok su organizator! naše radne organizacije Emona Hoteli i Blagovni center. I što ima novoga? Novo je na primer da industrija posebno pakuje odredenu robu, ne samo za široku po-trošnju več i za veče kupce, kao što su hoteli, ili drugi veči potrošači. Dvokilo-gramske, tro, pet ili desetki-logramske paketiče obredene robe: juhe, salate od po-vrča, začini i sol. Stvaraju se nove veze, saznaje se što, ka-da i ko treba u sezoni ili iz-van nje. Radi se o o takozva-nim povratnim informacijama, koje su bez sumnje izu-zetno korisne i potrebne. Ka-da i što dolazi na tržište? Hotelski radnici imaju moguč-nost da izraze svoje želje, a proizvodači mogučnosti. Dogodilo se je da je hotelskim radnicama u sezoni ponesta-lo obredene robe, znači da se je potrebno snabdeti se pra-vovremeno i u dovoljnoj količini. Tu sada nastupa trgovina. Koje su novosti? Unionovo novo pivo pils, zatim domžalski Helios, daje na tržište posebno ulje za prženje, koje je prikladno za visoke temperature i postojanih, je kvaliteta — manji utrošak — veča ambalaža. Zatim su tu napola pripremljene danske školjke, ribe, dimljeni losos i sl. Priredba OHG nije bila samo informativna, več i ko-mercijalno uspešna, svi su se trudili da naprave sve što mogu. U Bernardinu je, iako je mrtva sezona, vladalo pravo radno opsadno stanje. Sav personal sa kuharima na čelu je žrtvovao cele dane da je priredba odlično uspela — na zadovoljstvo svih — broj-nih gostiju, a naročilo organizatora. Posebne čestitke organizatorima za izuzetnu marljivost i organizaciono visoki nivo. OOUR Centromerkur, koji je na ovom susretu bio prisu-tan sa svojih 25 dobavljača neprehrambene robe istakao je da su na izložbi prikazali više od 300 raznih artikala opreme, sitnog inventara, te tekstilnih proizvoda. Ovaj drugi susret se u mnogo čemu razlikuje od prvog, pre dve godine. Više učesnika, više nove opreme, na novo se je predstavila tekstilna industrija sa opremom hotelskih soba, kao na pr. Ideja iz Kamnika i Odeja iz Škofje Loke. I Vinko Savnik je istakao da ova stručna priredba ima više animatorski karakter, nešto manje komercijalni i ekonomski cilj. Janez Perdan — Johny, poznati stručnjak za kulina-riku pri Turističkoj poslov-noj zajednici Slovenije, koji je imao na brizi kulinaričku izložbu i pripremanje hlad-nog i toplog bifea za učesni-ke priredbe, je napomenuo da je 48 kuhara i poslastičara iz cele Slovenije pripremilo iz proizvoda naše domače industrije više od 280 raznih mesnih jela, toplih in hladnih narezaka, predstavilo 90 raznih sireva, da o brojnim umacima, salatama, sladole-dima i poslasticama ne govorimo. Pouzdano bi mogli tvr-diti daje sve što su pripremi-li majstori kulinarike bilo odista na visokom nivou, nije nadostajalo ni kavijara, rakova, školki a ni dimljenog lososa. Nakon posete izložbi posetioci su se sami poslužili odabranim jelima. Vinogra-dari i proizvodača alkoholnih i bezalkoholnih piča iskoristilo su ovaj susret da predstave najbolje iz svojih podruma. Stare veze su se učvrstile, sklopile su se nove, predstavile novosti, ponudilo najbolje, sve što bi moglo obogatiti ponudu naših hotelskih i ugostiteljskih kuča, dati novi prečat kvaliteta i solidnosti našoj turističkoj ponudbi. ■ IZVEŠTAJ SA SAVETOVANJA EMONA COMMERCA Dogovori za uspešnejši izvoz BRDO KOD KRANJA, 5. i 6. marta - Dvodnevna radna konferencija Emonine spolj-ne trgovine održala se je 5. i 6. marta 1987 na Brdu kod Kranja. Učestvovali so svi direktori Emoninih preduze-ča i šefovi predstavništava Emone u inostranstvu, članovi poslovodnog odbora SOUR Emona, rukovodstvo radne organizacije Emona Commerce i organizacija udruženog rada u njenom sa-stavu. Svrha o ve konferencije bila je da prisutni razmene mišljenja i da se dogovore o bu-dučem radu, a naročilo o izvozu, načinu poslovanja i po-slovnom povezivanju Emona Commerca sa inostranom mrežom u tekučoj godini, kao i u srednjeročnom peri-odu. O svemu torne je govo-rio Vojko Volk, direktor radne organizacije Emona Commerce. Več prvi dan radnog sa-stanka je uzeo reč predsednik Privredne komore SR Slovenije, drug Marko Bulc, koji se je u svom izlaganju osvrnuo na izvozna usmere-nja siovenačke privrede. Posebnu pažnju su učesni-ci konferencije posvetili oceni stanja i poslovnoj proble-matici rada po pojedinim državama, iznevši odgovaraj tiče predloge u svrhu povečanja spoljnotrgovinskog prometa. Kako postiči postavljene izvozne ciljeve - bila je tema razgovora drugog dana, u O -O kojima su učestovali Vojka Raubar iz Republičkog ko-miteta za medunarodnu sa-radnju, Aljoša Mrak iz Privredne komore SR SLoveni-je, i Anton Slapernik iz Ljubljanske banke. Globtrade u Milanu Radi potrebe po intenzivnijem radu na tržištu srednje Italije, radi prisutnosti i nastupa na burzi u Milanu, gradu koji predstavlja poslovni centar Italije, naše je preduzeče u Italiji, Globtrade Italiana S. p. A. iz Gorice, otvorilo svoju podružnicu u Milanu. VIJEST IZ OSIJEKA Uspjela izložba radnica Supermarketa OSIJEK, 9. 3. - Ovogodiš-nji praznik žena su u osiječ-kom Supermaketu obiliježili prigodnom izložbom na ko-joj su radnice Supermarketa, polaznice tečaja »krojenje i šivanje,« prikazale svoje šivane radove. Znanje slečeno na tečaju, kojeg je majstor-ski vodila umirovljenica Supermarketa Mirjana Majer su polaznice tečaja prenijele na izložene rukotvorine - ha-ljine, bluze, pidame, spavači-ce, dječje haljinice i sl. Tečaj je bio organiziran na želju zaposlenih žena, te da bi ga mogle pratiti sve radnice, vrijeme održavanja tečaja bilo je prilagodeno prvoj i drugoj smjeni. Održan je na dobrovoljnoj bazi, dobro-voljno prikupljeni novac predan je blagajni kluba umirovljenika. »Za svaku pohvalu je kompletna izložba i trud svih žena na čelu sa drugaricom Majer« - čitamo u knjiži uti-saka, koja je inače puna samih pohvala. Zadovoljne su i polaznice tečaja i zahvalne drugarici Marijani za uložen trud i znanje koje je prenijela na njih. Cecilija Markovič čestitka za trud in napor Dve izložbe najednom Na OHG priredbi — snabdevanje hotela i ugostiteljstva bile su izvanredno za-nimljive dve izložbe. Proizvodači prehrambene i neprehrambene industrije su u Bernardinu pripremili izložbu svojih proizvoda, hotelske kuče i ugostitelji su u organizaciji Turističke poslovne zajednice Slovenije pripremili kulinarsku izložbu od isključivo proizvoda domače prehrambene industrije, kao i prikaz toplog i hladnog bifea sa kojim su poslužili posetioce restorana Pristan u Bernardinu. Vinko Savnik, direktor delatnosti široke potrošnje u Detalj sa izložbe šivanih radova radnica osiječkog Supermarketa E3 VEST IZ HOTELA SLON LJUBLJANA, 4. aprila -Kot smo že poročali, se vsako sredo in četrtek zbere v ljubljanskem hotelu Slon več kot 20 kulinaričnih strokovnjakov - kuharskih in slaščičarskih mojstrov, slovenskih hotelov in gostišč, ki ob predavanju in demonstraciji pripravljanja bolj ali manj znanih, ali že skoraj pozabljenih narodnih jedi, bo-gatč svoje znanje. Zasluga za takšen način izobraževanja gre vsekakor pobudi in prizadevnosti Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije, še posebej svetovalcu pri tem združenju, znanemu mojstru kulinarike Antonu Strajnarju. Tokrat je svojim stanovskim kolegom predaval in praktično prikazal izdelavo dolenjskih in belokranjskih jo cvetovi kamilic, se prepražijo, vmešajo in pokuhajo v malce osoljenem kropu), vinska juha (s cvičkom)) in z opečenim kruhom, godlja s kislo repo. Dolenjsko pojedino je sestavljalo kislo zelje, repa, matevž, pečena rebrca, krvavice, ocvirki ter belokranjsko cvrtje. Ponujena je bila tudi češpjeva kaša, pisan kruh, dolenjski štruklji, Ocvirkova potica, ajdov triet ter dolenjska »šivanka« - v svinjino zaviti kosi narezane svinjine in slanine, zašito z nitjo in prekajeno se skuha in nato nareže na rezine. Ivanove torte za otroke - in odrasle Naslednji dan, v četrtek, je Ivan Mavec, šef slaščičarne ljubljanskega Maximarketa Ivan Mavec, šef slaščičarne iz Maximarketa pri demonstraciji vrhunskih sladic v ljubljanskem Slonu narodnih jedi Janez Vokač, strokovni učitelj srednje šole za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Pripravil je več kot 24 raznih jedi od hladnih, toplih do sladic. Poseben poudarek je dal posodi, v kateri je vse skupaj ponudil gostom v narodni restavraciji hotela. Jedi v lončeni, bakreni in leseni posodi, kruh in pecivo v pletenih košaricah, prti in prtiči iz doma tkanega platna ter okrašeni z narodno ornamentiko so kar vabili k ogledu in pokušini znanih in tudi neznanih, ali že pozabljenih narodnih jedi med katerimi naj omenimo le nekatere: domača žolca, domači narezek - želodec, klobasa, salama, jezik, ocvirki, hladna pečenka, seveda ne brez jajc in hrena. Juha »kamilčevka« (v stepenena jajca se vmeša- pripravil za ljubitelje sladic paleto izbranih sladic znanih po vsem svetu. Omenimo naj le nekaj vrhunskih receptov kot so na primer torta ,Char-lotte‘, torta ,Savarin‘, rižev condč z blanširanim sadjem, zdrovov »Imperial«, ki ga čestokrat pripravlja tudi za protokol. Seveda je slaščičarski mojster Ivan vse lepo okrasil, v omačnicah pa zraven serviral razne sadne omake, karamel kreme in druge oblive, ki po ustaljenih receptih sodijo zraven. Torte, ki jih Ivan Mavec pripravlja v slaščičarnah Ma-ximarketa so ljubljanskim sladokuscem dobro znane, saj nekateri redno prihajajo v slaščičarno Maximarketa na znani »Rahli gozdiček« ali priljubljene kremne rezine. Dnevno speče Ivan tam okrog 80 tort, ob sobotah in Šef kuhinje Jaka Toni, (prvi z desne) pripravlja in sproti komentira pripravo pustnih specialitet v kuhinji hotela Slon v Ljubljani. petkih pa še kakšnih 50 več, več kot 400 raznih rezin, da krofe niti ne omenjamo. Ob pustovanju se jedo pustne jedi Tik pred pustom se je 25. februarja zbralo na demonstraciji priprave pustnih jedi kar 22 kuharjev, domala iz vse Slovenije. Pester jedilnik pustnih specialitet je pripravil in tudi prakično izvajal Jaka Toni, šef kuhinje hotela Slon v Ljubljani, za katerega navajajo nekateri viri, da je star nekaj desetletij več kot štiri-stolet. Ko je bilo prinešeno vse na mizo, kar je bilo skuhano, ocvrto, dušeno in spečeno, res ni manjkalo ničesar, kar je ponavadi v pustnem času na mizi. Menimo, da bo dovolj, če navedemo le imena nekaterih jedi: Gobova juha s testom, volovani s finim ragujem, zapečeni rezanci (La-sagna), ajdovi štruklji, Štefani pečenka v testu, Italijanska pečenka, Zagorska pečenka, Parmski kotlet, Ocvirkova potica, divjačinska solata ter obvezni krhki flancati in pustni krofi. Kot specialiteto je pripravil tudi znane mavželjne ter »Drvarski lonec«, v katerem je bil imeniten ričet s suhimi svinjskimi nogicami. Jaka Toni je v Emoni že 13 let. Kuha in bedi nad dobrim počutjem hotelskih in restavracijskih gostov. Pretežni del jedi je tudi na jedilniku hotela Slon. Povedal je še, da je na pokušino oziroma na večerjo v narodno restavracijo povabil tudi svoja nekdanja učitelja, kulinarike, danes že upokojena mojstra kuharja Janeza Vozlja in Mirka Darovca. Njunih priznanj je bil še najbolj vesel. Z. G. Olga Novak-Markovič, vodja izobraževanja na Srednji šoli za turizem in gostinstvo v Ljubljani je na tečaju v hotelu Slon spregovorila o vseh možnostih priprave samopostrežnega zajtrka v hotelih in gostiščih. ■ BERNARDIN OPTIMIST PRED NOVO TURISTIČNO SEZONO Vsak milimeter je velik korak naprej PORTOROŽ, 5. marca -Če je berlinska turistična borza širši barometer za nastopajočo turistično sezono, potem so velikonočni prazniki naš termometer za sezono. In ta letos kar dobro kaže, kakor pravi Ivo Silič, direktor hotelov Bernardin, ki je na tem mestu že peto leto. Že predsezona je bila spričo seminarjev v Bernardinu kar ugodna, če pomislimo, da naselje Vile park niso ogrevane. Hotel Bernardin je bil odprt prvega marca, s prireditvijo OHG (okoli 400 gostov) bo zasedenost za začetek predsezone dovolj ugodna. Prodaja, kakor pravi tov. Jakič, zelo dobro kaže, predvsem na angleškem trgu, pa tudi druge večje agencije kažejo dobre obete, kar pomeni določen optimizem. DS Bernardina je prvič v svoji zgodovini sprejel tudi vsebinski načrt vzdrževanja stavb, nastopa v tujini in program izboljšav ponudbe in prireditev v Bernardinu. Lanska sezona je bila sicer negativno zaključena, vendar vlada vseeno določeno zadovoljstvo glede na realne možnosti, čeprav se"v Bernardinu še zmeraj srečujejo s problemom OD - posebej v primerjavi z drugimi hotelskimi delavci v Portorožu. Po sanacijskem programu naj bi se OD gibali v povprečju OD portoroških hotelov, če upoštevamo enake kazalce uspešnosti. Bernardin gre letos pogumno v popravilo strehe (8 milijonov din), ki naj bi bila popravljena do velikonočnih praznikov oziroma prvega letošnjega množičnega prihoda gostov. Potem je tu še postavitev ploščadi za prireditve v laguni itd. »Računamo na solidarnost SOZD za sredstva za odkup vzgojnoizobraževalnega doma (stavbe pri vhodu v Bernardin), ki naj bi ga do leta 1988 obnovili in v njem pri- dobili 60 ležišč za naše delavce, pravi Ivo Silič in na ta način za vse večne čase rešili problem stanovanj za delavce v Bernardinu. Direktor hkrati meni, da se je Bernardin kadrovsko konsolidiral ali utrdil, čeprav je strokovno mogoče in potrebno narediti še marsikaj. »Vsak milimeter napredka, je za nas velik korak naprej,« poudarja ob tem Ivo Silič. Tačas je v grand hotelu Emona 450 gostov, po večini Nemcev, ki so zelo zadovoljni s prehrano in programom bivanja, kar je nedvomno hvalevreden napredek. V zadnjih dveh letih je Bernardin za svoje delavce priskrbel 27 stanovanj, navkljub temu se »hvaležnost« pri večji delovni prizadevnosti nič posebej ne kaže, kar je tudi presenetljivo. Človek bi več pričakoval. Toda kaj, prenekateri delavci smatrajo, da imajo po vseh zakonih pravico do stanovanja, ne glede na to kaj in koliko (dobro) delajo! Bernardinov računalnik bo stekel še letos. Od njega si marsikaj obetajo, predvsem kar zadeva obdelavo podatkov. Zdaj ga že polnijo. Bernardin postaja vse močnejši tudi pri skupnem nastopu v tujini skupaj z obalno kraško poslovno skupnostjo, ki zastopa interese Obale. Gre za akcije doma in po svetu, za nastope v Celovcu in Beljaku, marca v Hannovru, kjer bo promocija Bernardina in sozda Ti-mav (informacije, folklora, kulinarične specialitete), udeležba na strokovnih srečanjih v tujini ipd. Na obisk prihajajo med drugimi jadralci iz Avstralije. Kakovost in širina ponudbe hotelov Bernardin uspešno napreduje, zato njegovi delavci upravičeno pričakujejo, da bodo prav tako uspešno napredovali tudi pri svojih OD. N. I. V narodni restavraciji hotela Slon - še zadnji pregled pred razstavo domačih dolenjskih in belokranjskih jedi, Anton Strajnar (prvi z leve) in Janez Vokač (prvi z desne spredaj) iz Novega mesta, ki je jedi pripravil in dal na ogled v originalnih posodah. Tečaji izobraževanja v hotelu Slon Splošno združenje z aturi-zem in gostinstvo Slovenije si prizadeva z organizacijami združenega dela in ostalimi dejavniki, da bi dobili gostinski delavci čim več strokovnega znanja iz različnih področij gostinsko kulinarične ponudbe. DO Emona hoteli TOZD hotel Slon je dal v ta namen brezplačno uporabo svoje proizvodne prostore in izde-lavni material, sami izdelki pa so predmet prodaje v restavraciji, ali pa kot degustacija za tečajnike in povabljene goste. Vsaka sodobna hotelska hiša že vključuje v svoj prodajni program tudi samopostrežni zajtrk. V zadnjem času je bila ta strokovna tematika že večkrat prikazana v obliki demonstracije v hotelih ali pa kot seminar za gostinske delavce. Izvajalec tega tečaja v hotelu Slon je Srednja šola za turizem in gostinstvo Ljubljana in kot neposredni vodja naša priznana strokovnjakinja za kulinariko, avtorica knjige »Jugoslovanska kuhinja«, vodja izobraževanja na Srednji šoli za turizem in gostinstvo, Olga Novak — Markovič. Tečaja za pripravo in prikaz samopostrežnega zajtrka v hotelu Slon, ki je bil 11. marca 1987, se je udeležilo več kot 90 slušateljev. Taka polnoštevilna udeležba samo dejansko potrjuje, kako je tovrstna ponudba aktualna in potrebna v naših hotelih. Prikazani so bili trije tipi samopostrežnega zajtrka, in sicer: — enostavni zajtrk; — slovenski zajtrk; —- bogati zajtrk. Ponudba je bila kulinarično zelo bogata, saj je bilo mogoče dobiti razne industrijske namaze (marmelada, med, eurokrem, itd), skuto, kosmiče, žgance, telečjo obaro, vampe, ribje jedi, majonezne solate, šunko v testu, sadje, kompote, coctail, klobase na žaru, dietne jedi kot so corn snakes, musli in podrobno. Eden prvih izvajalcev in predavateljev na temo samopostrežni zajtrk je vodja gostinstva iz hotela Golf na Bledu Adi Križanič, ki nam je tudi tokrat strokovno obrazložil pripravo in možnosti postavitve mize in im ventarja za samopostrežni zajtrk. flO. april \ dan emone. V mesecu marcu bosta n? programu še dva tečaja, kj jih pripravlja ANTOh STRAJNER, svetovalec & gostinstvo in kulinariko Prl Splošnem združenju za g°' stinstvo Slovenije. Teme teh tečajev so: Široka uporaba sirov v restavracijski kuhinji in »P0-pestrimo našo ponudbo s P°' sebno sladoledno karto.!« . Splošna želja je, da bi tak in še bolj izpopolnjeni sem*' naiji z dobro organizacij postali tradicionalni, da D slušatelji obnovili svoja znanja in jih v praksi, kar je n#' vežnejše, tudi koristili. , , Iztok Staj«* ■ DOBRO JE LAHKO ŠE BOLJŠE Emonci, ideje, nagrade Ljubljana, 13. marca -»Dobro je lahko še boljše«, je eno izmed gesel Emoninega plakata iz akcije za vzpodbudo inovatorjem oziroma predlagateljem idej za lažje !n boljše delo. In Emonci imyo ideje. O tem smo že večkrat poročali tudi v našem glasilu. Ideje, ki imajo ustvarjalni značaj, ki izboljšajo delo in prinašajo tudi ekonomske učinke pa je treba nagraditi. Komisija za ustvarjalne Prispevke pri sozdu Emona je na seji 26. februarja 1987 sklenila, da se nagrade ideje, kr so jih predlagali posamezni delavci iz Emoninega Blagovnega centra, Merkurja iz Ljubljane ter iz delovne skupnosti SOZD Emona. Ob prisotnosti Boruta Šnuderla, predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona, je podpredsednik poslovodnega odbora Jože Pogačnik v sejni sobi poslovodstva danes dopoldne izročil nagrade za predlagane in sprejete ideje naslednjim delavcem: e Francu Brodariču iz Emona Blagovnega centra ter Milanu Saxu, iz Emona Merkur, Ljubljana za idejo in izvedbo »Emonskih četrtkov«, ki že dve leti uspešno vplivajo na pospeševanje prodaje in na dobro ime Emone kot celote, vsakemu nanagrado v višini 100.000 dinarjev. • Francu Brodariču se podeli še enkratna nagrada v višini dinarjev 50.000 za idejo pakiranja riža v trdi kartonski embalaži, ki je po oznaki emonska in komercialno bolj vabljiva ter za idejo pakiranja posebnih emonskih sadnih malic - hruška, jabolko, grozd, pomaranča in podob.) • Antonu Kramarju iz Emoninega Blagovnega centra za idejo in izvedbo vakuumskega pakiranja zeljnih listov za sarmo v embalaži z oznako »Domača shramba« v višini 100.000 dinarjev; • Branku Janežiču iz Emona Blagovnega centra za idejo in izvedbo naprave za izsekovanje zeljnih listov za sarme v višini 50.000 dinarjev: • Metodi Berčič, oblikovalki v delovni skupnosti SOZD Emona za idejo in oblikovalsko izvedbo embalaže za sarmine liste v višini dinarjev 50.000; • Andreju Salamonu, Mariji Oblak, Tatjani Šenk in Jasni Rušanov iz Emoninega Blagovnega centra v Ljubljani vsakemu v višini 50.000 dinarjev za uspešno in ustvarjalno sodelovanje pri izvedbi pakiranja in proizvodnje. Vsem nagrajencem iskrene čestitke. E. I. Za dobre ideje in boljše delo tudi nagrado, delavkam Emoninega Blagovnega centra jih je izročil Jože Pogačnik, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona. ■ NOVI DIREKTORJI V EMONI ■ EKOLOGIJA IN ZREZKI Milijarde za sanacijski program LJUBLJANA, 2. marca -Na februarski seji domžalskega izvršnega sveta so razpravljali o sanacijskem programu ihanske prašičerejske tarme po katerem naj bi slednja odpravila onesnaževanje reke Kamniška Bistrica. Sanacijski program lEmoninega Inženiringa bo veljal več kot milijardo di-narjev, zato brez družbene Pomoči in ugodnih kreditov m moč računati, da bi farma sama uresničila cilje zastav-‘Jene z navedenim programom. Na očitke in govorice v dnevnem tisku in na televizi-P Po katerih ihanska farma ni storila dosti za ekologijo je dr. Lucijan Krivec, direktor tozda Prašičereje povedal, da niso utemeljene. Farma v Ihanu, tako pravi, že od 1977 leta sovlaga v domžalsko čistilno napravo, po sporazumu sklenjenem med farmo, domžalskim sisom za komunalo in čistilno napravo pa je Emonin tozd iz Ihana financiral celotno pilotno študijo na čistilni napravi kot tudi postavitev merilnih naprav. Lani je bil izdelan idejni projekt priključitve farme na čistilno napravo. Dodal je še, da bo glavni projekt reciklaže končan do konca meseca marca letos, projekti za dru- ■ V SLOGI JE MOČ IN USPEH Nova oblika sodelovanja Ljubljana, 27. januarja ~ Delovni organizaciji Emo-, e' Inženiring in Agroemona sta danes po temeljitih prijavah in v sodelovanju 2 družbenim pravobranilcem Nubljane ter na podlagi otepov delavskih svetov , en delovnih organizacij tovesno podpisali Samou-Pravni sporazum o poslov-otehničnem sodelovanju nr skupnem razvijanju in S,°n?ji tehnologije na pori ?cju govedoreje in polje-cistva. To je prvi takšen sa-nioupravni akt znotraj OZD Emone, cilj tega spo n;*13 pa Je dogovor in ures (ic.v.Vanje čimbolj smotrn« Em Ve ^e*a znotraj sistem« Em aela znotraj sistemi kimone, rezultat te delitve pi Razvijanje novih tehnolo dSroemoni ali pri drugil h- ,Vnih organizacijah, z nji n-Vlm preizkusom in uvaja J m v lastno proizvodnj« o , Preko Inženiringa tak« m ■ e,n° znanje optimizirat izoblikovati v tržni izde lek, ki ga bo podajal Inženiring. Obe delovni organizaciji, podpisnici sporazuma, sta že pred podpisom pričeli ravnati kot to določa sporazum in sta v sodelovanju z Iskra -Delto razvili do preizkusne faze pred uvajanjem v proizvodnjo, sistem računaniške-ga vodenja govedorejske farme. S tem povezovanjem nastajajo možnosti za uveljavitev novih oblik na področju raziskav in razvojnih aktivnosti, ker bo uvajanje tega v obliki skupnih projektnih, raziskovalnih in razvojih nalog nedvomno močna vzpodbuda inovativnih dejavnosti v obeh delovnih organizacijah, odprtost obeh do drugih delovnih organizacij v sistemu Emone, pa morda daje upanje tudi širšemu operativnemu povezovanju na mi-kro raziskavah in razvojnih dejavnosti med več zainteresiranih delovnih organizacij. A. Grunfeld »Vili G.rtinfeld, direktor Emona Inženiringa in Zvone 0r c’ direktor Agroemone pri podpisu Samoupravnega im *U|na o poslovnotehničnem sodelovanju pri skup-i,.; 3zvUanju in prodaji tehnologije na področju govedo-,n Poljedelstva. ge objekte dokončnega čiščenja gnojevke pa bodo gotovi do konca meseca junija 1987. Letos naj bi zgradili še reciklažo ter dokončali hi-drotransportne naprave do čistilne naprave, gradbena dela za separacijo gnojevke in gnilišč na čistilni napravi pa naj bi bila končana prihodnjega leta. Poskusno obratovanje teh naprav načrtujejo za leto 1990 s tem, da bi bilo gnilišče gotovo v letu 1989. Glede tolikokrat zagroženega ukrepa družbenega varstva za ihansko farmo naj povemo, da je Judita Verbo-le, družbena pravobranilka samoupravljanja v Domžalah dejala, da farma v Ihanu še naprej posluje v nasprotju s predpisi in da sicer obstojajo formalni razlogi in možnosti za takšen ukrep, vendar ga ne bodo izrekli, vse dokler bodo v tozdu Prašičereja spoštovali roke, opredeljene v sanacijskem programu. Člani izvršnega sveta občine so zato menili, da bo potrebno farmi zagotoviti pomoč širše družbenopolitične skupnosti, še zlasti pa na Zvezi vodnih skupnosti Slovenije oziroma v območni vodni skupnosti Ljubljani-ca-Sava. Dr. Lucijan Krivec je še povedal, da bodo odplake farme koristile tudi sami či- stilni napravi v Domžalah. Mešanica živalskih in komunalnih odplak naj bi namreč pripomogla k bistveno večjemu učinku čiščenja odplak - v komunalnih odplakah je premalo organskih sestavin. Hkrati je zaprosil izvršni svet, da jim v času uresničevanja sanacijskega načrta pristojni organi ne bi izrekali kazni zaradi onesnaževanja okolja, denar, ki bi ga farma plačevala ob izreku kazni bi slednja raje uporabila za sanacijski program oziroma njegovo uresničevanje. Izvršni svet občine je s polnim razumevanjem sklenil, da bodo občinski organi v okviru danih okoliščin pomagali farmi pri pridobivanju potrebnega denarja ter o morebitnih zapletih pri lokacijskih zadevah. Tako bi s tem zagotovili farmi ob izvajanju sanacijskega programa delo brez izgub. Sprejeli so še odločbo o določitvi rokov za odpravo onesnaževanja voda in okolja iz farmi, na podlagi nje pa naj bi slednja do konca leta 1990 pridobila uporabno dovoljenje za vse objekte, ki so našteti v sanacijskem programu. Dogovorjeno pa je bilo tudi to, da bo Izvršni svet enkrat letno poročal zborom občinske skupščine o poteku sanacijskih del. E. I. Ob »Dnevu odprtih vrat« zahodnonemške turistične agencije MB Reisen, ki je bil 15. marca 1987 v mestu Herford, so se ga iz Jugoslavije udeležili le predstavniki hotelov Bernardin ter hotelirji iz Vodic, iz sosednje Italije in Avstrije pa se ga je udeležilo približno 15 hotelskih hiš. Zanimanje za ponudbo hotelov Bernardin je bilo dokajšnje, posebno priznanje pa je požela degustacija kraškega pršuta in naših visokokavostnih vin. Med obiskom je naše predstavnike sprejela županja mesta Herford g. Liane Brunshus (na sliki druga z leve). . Tekst in foto: Elide Škapin Bojan Simonič novi direktor Prehrane Po opravljenem razpisu je po sklepu delavskega sveta tozda Prehrana z dne 26. novembra 1986 prevzel s 1. februarjem 1987 dela in opravila direktorja tozda Prehrana, v DO Emona Blagovni center Bojan Simonič. Po poklicu je Bojan Simonič diplomiran ekonomist. Rojen je bil leta 1948 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Celju, gimnazijo pa v Ljubljani. Študij na ekonomski fakulteti Boris Kidrič v Ljubljani je zaradi zaposlitve prekinil a ga je ob delu nadaljeval ter leta 1984 diplomiral. Ze leta 1974 se je zaposlil na oddelku za gospodarstvo bežigrajske občine kot samostojni svetovalec za gospodarstvo, kasneje pa je postal vodja skupnih služb. Leta 1978 je prevzel funkcijo izvršnega sekretarja v OK ZKS, zatem pa je bil ne-ksj časa strokovno politični delavec pri CK ZK Slovenije. Od leta 1982 do 1984 je bil direktor tozda Tobak, ki sodi v okvir delovne organizacije Bojan Simonič Tobačna tovarna Ljubljana. Od leta 1984 do prihoda v Emono pa je bil sekretar občinskega komiteta ZKS občine Ljubljana Vič-Rudnik. Bojan Simonič je aktiven v družbenopolitičnih organizacijah. Je član mestnega komiteta ZKS Ljubljana v svoji Krajevni skupnosti pa je podpredsednik SZDL. Z. G. EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČA IN SOZD EMONA Ljubljana obveščata Vse interesente študija ob delu, ki bi se želeli v šolskem letu 1987/88 vpisati v izobraževalni program ekonomske usmeritve in si pridobiti višješolsko izobrazbo, da se čimpreje, vs^j evidentno prijavijo kadrovsko-organizacijski službi SOZD Emona, Ljubljana, Šmartinska 130. Pogoji za vpis v I. letnik so naslednji: • končan 4. letni srednješolski program (smeri: ekonomski, aranžerski, komercialni tehnik, trgovinski poslovodja, upravni, turistični, gostinski tehnik ...) • kandidat mora biti zaposlen v emonski OZD e Vsi tisti, ki se bodo do 20. aprila 1987 vsaj evidentno prijavili bodo takoj vključeni v emonski odsek v katerem tečejo oz. bodo na programu predavanja iz predmetov: • politična ekonomija e SLO, DS • matematika • ekonomika OZD • računovodstvo (april, maj) (junij) ' (september, oktober) (november) (december) Za informacije v zvezi z vpisom in vključitev v emonski oddelek, v katerem predavanja potekajo v Emonki, na Šmartinski 130, dobite pri Vesni Raztresen, kadrovsko organizacijska služba SOZD Emona ali pri Mileni Smole, referat na študij ob delu na Ekonomski fakulteti. S XIV. Zimske športne igre Emona • XI V. Zimske športne igre Emona # Emona Commerce zmagovalec v Kranjski gori KRANJSKA GORA, 22. marec — Na tradicionalnih zimskih športnih igrah Emone, tokrat že štirinajstih po vrsti, so v veleslalomu prepričljivo zmagali smučarji delovne organizacije EMONA COMMERCE in s tem samo potrdili lanskoletni uspeh — osvojitev prehodnega pokala. Tekači Centromerkurja ljubljanskega Merkurja niso imeli resnih nasprotnikov ter so prehodni pokal osvojili že četrtič zapovrstjo. Od skupno prijavljenih 550 smučark in smučarjev iz 23 kolektivov Emone se je v Kranjski Gori po smučinah Podlesa pognalo v boj za pokale in medalje 196 tekmovalk in tekmovalcev. V nekaterih delovnih organizacijah so bojda dali raje prednost ogledu nogometne tekme Olimpija : Koper, zato na tekmovanje v Kranjsko Goro sploh niso prišli. Nekateri pa so se verjetno zbali novoza-padlega snega. Slednjim je lahko le žal, saj so bile zimske športne igre, kljub temu, da je bil 22. marec že drugi spomladanski dan, v resnično lepem, prav idiličnem zimskem vremenu. Žal, kot ponavadi najbolj številčnih navijačev iz Emonine Maloprodaje tokrat ni bilo. Po mnenju nekaterih je bilo zato vzdušje ob progi malce bolj tiho. Tudi družinski veleslalom ni dosegel lanskoletne udeležbe, startalo je le 15 družin. Po tekaški progi pa se je za prva mesta pognalo 25 tekačic in tekačev. Na splošno pa velja ugotovitev: vreme odlično, proga dobro pripravljena, tekmovanje .organizirano vzorno, piko na i pa sta postavila predsednik odbora za šport in rekreacijo DUŠAN ERŽEN ter predsednik IO sindikata SOZD Emona DUŠAN BRAČUN, ki sta po končanem tekmovanju podelila najboljšim pokale in medalje. Kaj in komu, o tem pa zgovorno govore rezultati. Rezultati veleslaloma ŽENSKE - kategorija »A«_________ Mesto Priimek in ime OZD Čas 1. Adamič Vladka TOZD Maximarket 30.54 2. Škamperle Metka DO Blagovni center 31.81 3. Ivanjko Sandra TOZD Centromerkur 32.88 4. Pišlar Joža TOZD Centromerkur 33.20 5. Pertot Mateja TOZD Maximarket 34.70 6. Zorman Dora TOZD Centromerkur 35.60 7. Poljanšek Tadeja DO Elektron, center 35.62 8. Zagorc Vika DO Commerce 39.21 9. Rep Liljana TOZD Maximarket 43.22 10. Bolarič Marjeta TOZD Centromerkur 46.90 11. Zelenko Valerija DO Blagovni center 51.16 12. Černov Marija DO Elektron, center 54.11 Diskvalifikacija: Balžič Simona TOZD Maloprodaja Odstop: Lj. Mandelj Bojana DO Blagovni center ŽENSKE - kategorija »B« 1. Papler Majda TOZD Maloprod. Lj. 29.90 2. Nahtigal Majda DO Kmet. zadruga 31.39 3. Škerl Francka TOZD Supermarket 31.58 Ogrevanje pred Startom, vrhunski dres in forma 6 E-informator 4. Zajec Marta DO Agroemona 32.30 5. Gregorčič Barbara TOZD Maloprod. Lj. 32.39 6. Gernjak Jarka DO Globtur 32.77 7. Vovk Silva TOZD Centromerkur 33.54 8. Burič Metka DO Elektron, center 33.90 9. Prebilič Janja DO Commerce 34.00 10. Hočevar Majda TOZD Supermarket 34.12 11. Bernik Beti DO Commerce 34.20 12. Valenčič Marija DO Ilirija 34.50 13. Kotar Maja DO Commerce 34.80 14. Višček Melita DO Commerce 34.87 15. Bergant Marjeta TOZD Maximarket 35.01 16. Baškovič Milena TOZD Terme Čatež 35.73 17. Krese Nevenka TOZD Centromerkur 36.11 18. Žgajnar Karmen TOZD Hotel Union 36.46 19. Blažič Lučka TOZD Maximarket 40.27 20. Jurman Marjana DO Posavje 40.37 21. Celin vojka DO Ilirija 45.33 22. Smodiš Jana TOZD Maximarket 51.00 Kjer se maže - tam gre laže! ŽENSKE - Kategorija »C« 1. Grahek Meta DO Posavje 31,99 2. Kosec Metka DO Commerce 32,45 3. Lupše Angelca TOZD Maloprod. Lj. 32,48 4. Jermančič Vera TOZD Centromerkur 32,81 5. Teržan Nataša DO Globtour 33,78 6. Trkman Draga DO Commerce 34,47 7. Brežnik Alenka DO Globtour 36,50 8. Pipan Majda SOZD 36,55 9. Bogovič Angelca TOZD Terme Čatež 38,08 10. Lampič Jožica TOZD Maloprod. Lj. 39,60 11. Kastelic Zima TOZD Maximarket 48,06 12. Čotar Silva DO Ilirija 49,85 13. Težak Mira SOZD 54,30 14. Švigelj Alenka DO Commerce 59,07 ODSTOP: Debeljak Marija DO Blagovni center ŽENSKE - Kategorija » D« 1. Benedičič Cilka DO Maloprodaja Lj. 30,08 2. Rotar Iva DO Agroemona 31,89 3. Škrjanc Minka DO Agroemona 35,91 4. Ocvirk Jana DO Commerce 37,07 5. Žust Andreja DO Elektron, center 38,05 6. Škamperle Marija TOZD Maximarket 39,06 7. Vidigaj Julka DO Blagovni center 39,65 8. Megušar Irena DO Commerce 41,27 9. Bregar Hilda SOZD 48,70 MOŠKI - Kategorija »A « Mesto Priimek in ime OZD Čas 1. Rojc Dominik DO Blagovni center 33,27 2. Zimic Dane TOZD Maximarket 33,28 3. Tomšič Brane TOZD Supermarket 34,12 4. Lipovec Miljenko TOZD Centromerkur 34,65 5. Intihar Bojan DO Elektron, center 35,00 6. Rupnik Gregor DO IPKO 35,50 7. Vičič Mirjam DO Ilirija 36,61 8. Dolgan Janez DO Ilirija 36,92 9. Metulj Boštjan DO Commerce 37,15 10. Lenič Iztok DO Agroemona 37,18 11. Žužek Franci TOZD Hotel Union 37,20 12. Ržek Gorazd TOZD Hotel Union 37,23 13. Maljevec Mare DO Ilirija 37,67 14. Artač Damjan DO Agroemona 39,30 15. Rogelj Simon DO IPKO 39,41 16. Zupančič Pavle TOZD Hotel Union 42,51 17. Puterle Igor DO Blagovni center 42,52 18. Kavčnik Dušan DO IPKO 45,25 19. Vezenšek Ivan DO Agroemona 45,30 20. Perko Anton TOZD Supermarket 46,01 21. Kovačič Darko DO Elektron, center 54,36 22. Malovrh Marjan 23. Rajer Franci ODSTOP: Pivk Janez Vrčon Matjaž Tršan Vinko Kastelic Štefan TOZD Centromerkur 1:02,23 TOZD Hotel Union 1:04,18 TOZD Hotel Slon TOZD Maximarket DO Blagovni center DO Blagovni center MOŠKI — Kategorija »B« Mesto Priimek in ime OZD Čas 1. Krašovec Vinko TOZD Centromerkur 32.66 2. Sedlar Bojan TOZD Hotel Union 35.00 3. Muhič Jože TOZD Centromerkur 35.07 4. Rup Franc DO Blagovni center 35.29 5. Jamnik Janez DO Commerce 35.49 6. Plut Boris DO Mesna industrija 35.76 7. Križnar Goran TOZD Hotel Slon 36.14 8. Zakrajšek Ludvik TOZD Maximarket 36.17 9. Grobovšek Drago TOZD Hotel Slon 36.74 10. Šušteršič Rado DO Globtur 36.98 11. Fackovič Dalibor TOZD Terme Čatež 37.01 12. Prvulovič Mičo TOZD Hotel Union 37.35 13. Kores Bogdan TOZD Maximarket 37.39 14. Taufer Anton DO Globtur 37.42 15. Dolinar Marko DO Agroemona 37.44 16. Bošina Boris TOZD Terme Čatež 37.76 17. Kokalj Rajko DO Commerce 37.89 18. Jenko Vojko DO Ilirija 38.06 19. Vagaja Martin DO Blagovni center 38.50 20. Sketelj Boris DO Globtur 38.52 21. Juričev Željko DO Hoteli DSSS 39.05 22. Vižintin Miran DO Elektron, center 39.08 23. Jerele Tomaž DO IPKO 39.25 24. Rebolj Vili DO Blagovni center 39.46 Šetina Živan DO Agroemona 39.46 26. Zupančič Igor TOZD Maximarket 39.47 27. Labrovič Zlatko TOZD Terme Čatež 39.66 28. Grilj Dušan DO Ilirija 39.77 29. Fabjan Dare DO Blagovni center 40.06 30. Bovha Marjan SOZD 41.12 31. Stadler Leopold DO Ilirija 41.35 32. Skok Pavle DO Blagovni center 41.87 33. Toplak Matjaž DO Elektron, center 44.09 34. Ažman Anton SOZD 44.46 35. Peterka Igor TOZD Supermarket 45.36 36. Baškovič Tone TOZD Terme Čatež 48.03 37. Versec Vlado TOZD Terme Čatež 48.53 Zadnji metri pred ciljem (foto: M. M. Kaf°** • XIV. Zimske športne igre Emona • XIV. Zimske športne igre Emona S 38. Vinšek Tone DO Commerce 50.88 39- Adamlje Andrej DO Ribarstvo 57.05 Diskvalifikacija: Marušič Matjaž Odstop: Šajn Vojko Rožman Bojan Štajner Ludvik Kovačič Ivo Hiti Slavko Jesenšek Radivoj Čekada Frane Lovšin Marjan Dekleva Jože Videnič Janko Bunič Emil DO Elektron, center DO Ilirija DO Posavje TOZD Maloprod. Lj. DO Blagovni center DO Commerce DO Agroemona DO Ilirija DO Elektron, center DO Ilirija DO Posavje DO Blagovni center r° kilometrih teka se vroči čaj najbolj prileže ^jOŠKI — Kategorija »C« ;• Svet Matjaž f’ Novak Ludvik f Bračun Dušan ?• Bukovac Matjaž »• Bele Ciril "• Žekar Miloš . Pogorelec Miran ?• Benčič Jože Jelen Andrej j?- Fabec Ivan ji* Cerar Vasja 1« Humar Ljubo if Gabrič Boris ,?■ Močilnikar Franc a' Eržen Dušan DO Agroemona TOZD Centromerkur DO Agroemona DO Commerce TOZD Centromerkur TOZD Maloprodaja Lj. DO Commerce TOZD Maloprodaja Lj. DO Ilirija DO Ilirija DO Mesna industrija DO Mesna industrija SOZD DO Ilirija TOZD Centromerkur 32,26 33.00 34,19 34,48 34,98 35.00 35,00 35,09 35,30 35,85 36,37 36,53 36,83 37,81 37,95 %! H op! Hop - in skozi cilj. Kontrec Drago Škerl Miro Zorga Aljoša Železnik Boris Merhar Roman Pavlovič Vojko Hlaar Marjan Krempl Slavko TOZD Maximarket DO Elektronski center TOZD Maximarket DO Commerce DO Mesna industrija DO Posavje DO Blagovni center TOZD Maximarket Podreberšek Darko TOZD Maximarket Vales Janko TOZD Hotel Riviera DO Ilirija SOZD DO Mesna industrija TOZD Supermarket Iskra Jože Inkret Lovro Jazbec Štefan Matko Bojan °bST0p: Stanojevič Branko TOZD Hotel Riviera Ambrož Izidor DO Mesna industrija Burič Anton DO Elektronski center Sever Ivan « DO Jestvina Stergar Aleksander TOZD Hotel Bernardin Wjdič Jože DO Mesna industrija vernič Marjan TOZD Terme Čatež 38,15 38,33 38,37 38,48 38,69 40,27 41.04 42,19 42,76 44.04 44,17 44,62 47,42 51,03 6i . 1 Škerjanc Aco kanabor Srečko Stevo £ratnik Vasja Briški Cveto Kobe Marko ~ Kategorija »D« Bičar Jože Bricelj Janez Hs‘Povič Sašo , °Iar Vlado DO Commerce DO Ilirija DO Elektronski center DO Emona Inženiring DO Elektronski center DO Agroemona l. 3. t 5. ______ Bojo Dušan avrenčič Dušan SOZD DO Commerce TOZD Hotel Union DO Agroemona TOZD Terme Čatež TOZD Hotel Bernardin 28,72 31,35 34,65. 34,86 35,11 36,04 7. Grlj Rado DO Ilirija 48,13 8. Samsa Karlo DO Ilirija 53,41 DISKVALIFIKACIJA: Gričar Alojz DO Mesna industrija ODSTOP: Trobec Janez DO Blagovni center MOŠKI - Kategorija »E« I. Žebelj Janko DO Commerce 29,65 2. Krivec Lucijan DO Agroemona 31,86 3. Kovač Metod SOZD 32,15 4. Kos Janez DO Mesna industrija 32,41 5. Štok Marjan DO Blagovni center 34,27 6. Brodarič Franc TOZD Maloprodaja Lj. 34,51 7. Krevs Anton DO Emona Inženiring 39,54 8. Writzl Franc 41,31 Ekipna uvrstitev veleslalom — ženske Mesto Delovna organizacija Točke 1. TOZD Maloprodaja Lj. 2. DO Agroemona zaradi boljše uvrstitve St. Kat. 3. DO Commerce 4. TOZD Maximarket zaradi boljše uvrstitve 5. TOZD Centromerkur 6. DO Blagovni center 7. DO Globtur 8. Do Elektronski center 9. SOZD 10. DO Posavje 11. DO Ilirija 12. TOZD Terme Čatež 2 6 6 7 7 9 11 12 17 21 24 25 Ekipna uvrstitev veleslalom - moški Mesto Delovna organizacija Točke 1. TOZD Maloprodaja Lj- 2 zaradi boljše uvrstitve St. KAT. 2. DO Agroemona 6 3. TOZD Centromerkur 7 4. DO Blagovni center 11 5. TOZD Hotel Union 15 6. DO Mesna industrija 21 7. SOZ 22 8. DO Ilirija 23 9. TOZD Maximarket 26 10. DO Elektronski center 44 11. TOZD Supermarket 657 Ekipna uvrstitev veleslalom — ekipno Mesto Delovna organizacija Točke 1. DO Agroemona 12 zaradi boljše uvrstitve St. KAT. 2. DO Commerce 12 3. TOZD Centromerkur 14 4. DO Blagovni center 20 5. TOZD Maximarket 33 6. SOZD 39 7. DO Ilirija 47 8. DO Elektronski center 56 Rezultati IX. smučarskega teka Emone Moški C 1. Gregorc Franc Blagovni center 16.14,9 2. Lojo Dušan Bernardin 16.18,0 3. Starin Nande Agroemona 25.16,1 4. Brezavšek Ivan SOZD 26.36,1 Moški B 1. Cerar Vasja MIZ 11.37,6 2. Bele Ciril Centromerkur 13.51,3 3. Novak Ludvik Centromerkur 14.18,8 4. Jesenšek Radivoj Agroemona 15.11,8 5. Zupanc Jože Agroemona 15.51,8 6. Ažman Anton SOZD 18.34,2 Moški A 1. Kastelic Štefan Blagovni center 14.05,9 2. Krašovec Vinko Centromerkur 14.37,3 3. Jerele Tomaž IPKO 15.11,2 4. Dobršek Anton MIZ 16.24,0 5. Dolinar Marko Agroemona 17.16,8 Ženske A 1. Papler Majda Maloprodaja 6.28,7 2. Vovk Silva Centromerkur 8.28,8 3. Vidic Ksenija Commerce 10.44,7 ŽenskeB 1. Rismondo Miša Maloprodaja 7.06,5 2. Bregar Hilda SOZD 7.41,8 3. Rotar Iva Agroemona 10.03,9 4. Megušar Irena Commerce 11.39,9 5. Vreček Uršula Blagovni center 11.43,5 Skupni vrstni red: 1. Centromerkur 6 točk 2. Blagovni center 7 točk 3. Agroemona 10 točk 4. SOZD 12 točk Rezultati XI. družinskega veleslaloma Emone 1. Eržen Centromerkur 16,32 2. Vovk Centromerkur 16,60 3. Pipan SOZD 16,88 4. Lupše Maloprodaja 17,16 5. Krese Centromerkur 17,24 6. Lampič Emona Merkur Lj. 18,00 7. Hočevar Supermarket Lj. 18,68 8. Žorga Maximarket 18,71 9. Matko Supermarket Lj. 19,01 10. Bricelj Hotel Union 19,06 11. Mihelčič Commerce 19,92 12. Cvetko Kmetijska zadruga Emone 20,10 13. Kastelic Maximarket 22,70 14. Škerl EEC 23,09 15. Nahtigal Kmetijska zadruga Emone 30,87 Spominska slika najboljših smučark in smučarjev Emone na XIV. zimskih športnih igrah Emone v Kranjski gori ^ v.-J IBEsir " t ■ Z GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI Emona na sejmu Alpe-Adria Sodobni kompasi znane francoske firme Plastimo nepogrešljivi na plovilih navtičnega turizma. LJUBLJANA, 23. marca -Na tradicionalnem mednarodnem sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, 26. po vrsti, in največjem dosjedaj, je SOZD Emona s svojimi delovnimi organizacijami vidno prisotna. Na sejmu se predstavlja kar 400 razstavljalcev iz 12 držav. Tudi razstavni prostor je letos za 1.000 kv. metrov večji kot lani. Poleg sejma elektronike je sejem Alpe-Adria, oziroma razstava Človek in prosti čas najbolj obiskana sejemska prireditev v Ljubljani. Gneča na paviljonu inter Rent Kot sta povedala Marjan Kastelic in Fedor Jagodič, predstavnika interRenta, nastopajo na sejmu s to dejavnostjo Emoninega Globto-ura s sodelovanjem centrale InterRent iz Hamburga. Slednji praznuje letos svojo 60-letnico. Ponašajo se s 1.600 poslovalnicami na več kot 30 letališčih. Emonin in-terRent pa ima že 13 lastnih poslovalnic s 600 osebnimi avtomobili na sedmih letališčih v Jugoslaviji. In zakaj je gneča na njihovem paviljonu? Največ radovednežev, po »flrbcih« pa smo Ljuljančani že itak poznali, si ogleduje Oldtimer - italijanski avtomobilček ,Balilo,‘ častitljive starosti 60 let, ki pa je še vedno tehnično brezhiben in seveda v voznem stanju. Gneča pa se poveča vsak dan ob žrebanju treh nagrad, ena med njimi je Rollce-Royce avtomobilček - vžigalnik. Seveda je pa potrebno prej uganiti, koliko lesenih avtomobilčkov in koliko majčke- nih modrih medvedkov, maskot interRenta je v veliki stekleni krogli. Seveda jih prešteti nikakor ni mogoče. Vse je bolj ugibanje. Nagrade prejmejo, če nihče ne ugane točnega števila, prvi trije, ki so se najbolj približali dejanskemu točnemu številu. Francoski jambori, sidra in kompasi V veliki hali A se predstavlja tozd Obala Emoninega Commerca. Oddelek tehničnega zastopstva razstavlja navtično opremo znane francoske firme Plastimo ter visokokakovostne jambore Francespar za vse vrste tekmovalnih in športnih jadrnic. Kot pravi Grega Kink, ki zastopa tozd na sejmu, je zanimanje za tovrstne izdelke kar veliko, saj postaja navtični turizem končno tudi pri nas vedno večja veja tovrstnega turizma. »Oviro za boljšo in večjo prodajo pripišemo lahko zaenkrat na rovaš naše kupne moči,« je na koncu dejal malo za šalo, malo za res Grega. Hitachi, Orion in Nordmende pod eno streho Na največjem paviljonu Emone se na sejmu predstavlja tozd Globus delovne organizacije Emona Commerce s sektorjem zastopstev inozemskih firm. »Na letošnjem sejmu Alpe - Adria smo prisotni s tako NORDMENDE interRent .=== rent a rar Na paviljonu tozda Globus Emonine zunanje trgovine si obiskovalci sejma Alpe-Adr|» resnično ogledajo pestro izbiro TV barvnih sprejemnikov, prenosnih in stacionarni! video - rekorderjev in monitorjev svetovno znanih firm. Seveda so vsi izdelki le1 konsignacijski prodaji. široko paleto TV in video tehnike, HIFI sistemov in posameznih komponent kot še nikoli dosedaj. Povečano je tudi zanimanje kupcev pa naj bo to za barvne TV sprejemnike, kompletne sisteme HIFI, za stereo tunerje, laserske gramofone, kot tudi za videokamere in videokasete, »pravi Boštjan Piškur, vodja prodaje. Šivalni, pletilni stroji in kolesa V prvem nadstropju prizidka B na Gospodarskem razstavišču je še več paviljonov Emonine zunanje trgovine na katerih so razstavljenem predmeti, ki jih je moč kupiti v konsignacijski prodaji- Pestra je izbira šivalnih strojev znane znamke Hu-sqvarna ter pletilnih strojev Empisal. Družbo jim delajo kakovostna kolesa znamk Carnielli in Bottecchia. Tako otroci kot starši si na tem paviljonu ogledujejo svetovno znane igrače LEGO sistemov, duplo, Lego-land ter Lego Basic letošnje najnovejše ponudbe. V tej razstavni hali ima svoj paviljon tudi Emonino podjetje Globtrade iz Gorice s svojo ponudbo, v kateri ima svoje mesto bleščeča, nerjaveča kuhinjska posoda gospodinjam dobro znano firme Lagostina ter steklena posoda firme Strauss. Da so na sejmu Alpe Adi* s svojimi ponudbami prisol ne tudi Emonine delovne organizacije Emona Hoteli, turistična agencija EmoD* Globtour ter Emona Con*' merce menimo, da to ni P° trebno posebej poudarja* na tem renomiranem mef narodnem sejmu nastopa)0 že vrsto let. Z. C- ORION TV • VIDEO • COMPUTER ■ DRUGI O NAS Znanje zmanjšuje razkorak med razvitimi in manj razvitimi 35 novih trgovskih poslovodij v ptujskih organizacijah združenega dela V ptujskem Cekinu je bila prisrčna slovesnost ob podelitvi diplom 35 novim trgovskim poslovodjem. Njihovo izobraževanje ob delu, pravzaprav iz dela, saj so vsako sredo namesto v službo odšli v predavalnico, je organiziral sozd Emona iz Ljubljane v sodelovanju s svojo ptujsko delovno organizacijo Emona Merkur, tozdom Družboslovna in ekonomska šola ptujskega Srednješolskega centra, ptujske Delavske univerze in organizacijami združenega dela, iz katerih so bili slušatelji. Te organiza- cije so poleg Emone Merkurja še Emona Kmetijski kombinat Ptuj, Mercator Izbira Panonija, Ptuj, Agis, Perutnina, NIK, prodajalna Ptuj in Iskra Delta iz Ptuja. To je bila že sedma generacija Emonine oblike skrbi za usposabljanje trgovskih poslovodij v več slovenskih izobraževalnih središčih. Pravijo, da so se Ptujčani tokrat odrezali najbolj. V razredu, ki ga je vodil profesor Maijan Gojkovič se je posebno izkazala prva odličnjakinja Rezka Kirbiš. Za ta učni in delovni uspeh je predlagana v delegacijo Ptuja, ki se bo 10. aprila v Ljubljani udeležila proslave 40-letnice Emone. Franc Molan, podpredsed- nik KPO sozda Emona, J poudaril, da je znanje oroflJ in orožje v prizadevanjih ?. doseganje boljših delovn'5 in drugih rezultatov. Dir®* tor DO Emona Merkur M?' jan Ostroško je bil prepr*, ljiv v obljubi, da bodo v P® ju tudi v prihodnje poskrbe za izobraževanje trgovsK’ delavcev. Vesna Raztrese^' organizatorica izobraževal trgovskih delavcev pri soZ podjetji PRESKRBA in KOLONIALE. Tako je podjetje že kar razvejano mrežo blizu 70 klasičnih trg°[()v Leto 1959 se lahko upravičeno šteje kot prelomno razvoju podjetja Pehrana, predvsem zaradi zač . Sprejeti načrti in poročila, nova imenovanji Nadaljevanje s 1. strani Obravnavali in sprejeli so srednjeročni načrt za obdobje 1986-1990, ki so ga na svojih zborih že obravnavali delavci v vseh delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela Emone. S posebno pozornostjo so delegati obravnavali poslov-poročilo o poslovanju bOZD Emone po zaključuj0 računu za poslovno leto 1986, ki ga je v podrobnosti Podal Ivan Muhič, namest-h*k predsednika poslovod-neJa odbora sozda Emone. Sprejeli so načrt poslovanja sozda Emona ter sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa, sprejetega 18. 3. 1986 ° ureditvi skupnega nastopa 'n ravnanja organizacij zdru-ženega dela Emone v deviznem poslovanju in zunanjetrgovinskem prometu. Obravnavali in sprejeli so skupno finančno politiko za Poslovno leto 1987. Delegatom delavskega sveta je bil predložen v °Pravnavo plan dela poslovnega odbora in strokovnih služb sozda Emona ter Poročila o preteklem poslov-nem letu skupaj s predlogi 'nančnega plana skupnih inaterialnih stroškov ter fi-nočnega plana stroškov de-ovne skupnosti sozda ter hržbe pravne pomoči. Precej obširno so delegati . oiavskega sveta obravnava-Poročila samoupravne de-invske kontrole SOZD Emo-, a. notranje arbitraže ter od-°ra za spremljanje samoupravnega sporazuma o delijo'1 osebnih dohodkov, o če-/ler jo v podrobnosti poročal ‘van Muhič, posebno glede a novi interventni zakon o ‘Plačilih osebnih dohodkov r •zplačilih iz sklada skup-lih Porabe’ ki v svojih določi-n navaja dokaj rigorozne Pihejitve. o v v^e na določila Zakona olitvah in odpoklicu orga-Van' UpravUanja in o imeno-v n)u poslovodnih organov (jpPtfiknizacijah združenega sma so delegati sprejeli ja ep 0 razpisu volitev v de-Unr 1 svet in v odbor samo-so?HVne delavske kontrole „ua Emona. iavl. ep o razpisu volitev ob-ki Ja,m° Posebej v tej številskega glasila. sju3 Predlog razpisne komi-hor> r - ob soglasju družbenopolitični organizacij soz-k0’ Poslovodnega odbora, kart, 1lnacijskih odborov za § urovska vprašanja pri MK Lhmv ln 0K SZDL občine Jesar ana Moste-Polje so de-“ 1 Ponovno imenovali za podpredsednika za ekonomske in organizacijske zadeve sozda Emona Ivana Muhiča, za podpredsednika za razvoj in investicije sozda pa Borisa Kristančiča. Obema imenovanima je potekel štiriletni mandat zato je bil s sklepom delavskega sveta sozda z dne 25. 12. 1986 sprožen razpisni postopek, razpis sam pa je bil objavljen v dnevniku DELO 14. februarja 1987. Ivan Muhič, rojen leta 1925, po poklicu diplomiran pravnik dela v Emoni že od leta 1963 dalje. V preteklih 25 letih je opravljal v Emoni odgovorne funkcije na finančnem, ekonomskem in organizacijskem področju dela. Bilje pobudnik in realizator za vse pomembne analize gospodarjenja združenih organizacij, predvsem pa je bil ves čas aktiven pri oblikovanju samoupravnih in drugih aktov, ki urejajo temelje sodelovanja v sozdu. Zelo pomembna je bila njegova vloga pri vseh integracijskih procesih, še posebej pri oblikovanju in organiziranju sedanje sestavljene organizacije. Vse svoje delo je opravljal na visoki strokovni ravni in učinkovito. Poleg opravljanja strokovnih in vodstvenih del se je imenovani aktivno vključeval v vse pomembne aktivnosti na področju upravljanja, racionalnega gospodarjenja in družbenega planiranja v SR Sloveniji. Boris Kristančič, diplomirani gradbeni inženir, rojen leta 1931 je od leta 1978 zaposlen v Emoni na delu podpredsednika poslovodnega odbora sozda za področje razvoja in investicij. V tej funkciji je poleg skupnih nalog poslovodnega odbora uspešno spremljal vse razvojne razmere organizacij, združenih v Emoni. Predvsem si je prizadeval za sanacijo razmer v tistih delovnih organizacijah, ki so zašle v ekonomske težave, s svojimi predlogi pa je uspešno prispeval k razvojnim ciljem SOZD Emona. Delegatom delavskega sveta je bila v podrobnosti podana informacija glede delovne organizacije Angro-promet v Cupriji, ki je z ozirom na tamkajšnje gospodarske razmere specifičen ter ga karakterizirajo predvsem odnosi s sosednima občinama Paračinom in Leskovcem, razdrobljenost občinskega gospodarstva, dve veliki naložbi - tovarna sladkorja in limonske kisline - ki imata po obsegu in te- žavnosti najmanj republiški značaj ter kronično odprta vprašanja zaposlovanja. Delovna organizacija Agropromet Čuprija se razen v SOZD Emona poslovno-tehnično povezuje tudi v sozd PIK Pomoravlje. Med zaključki razgovorov v Ču-priji je bil sprejet sklep o pripravi dokumenta o poslov-no-tehničnem sodelovanju s PIK Pomoravlje, ter je bilo zaradi želje, da bi sodelovanje slonelo na konkretnih in realnih interesih opravljenih vrsta delovnih stikov in obiskov. Kot eden prvih rezultatov interesne povezanosti z dobro poslovno perspektivo je tudi sodelovanje Agro-emone in tozda Ravanica. Delegati so ob koncu dnevnega reda obravnavali tudi problematiko reševanja problema obrata tozda Agro-plod v Ljutomeru, kije bil na relaciji občina Ljutomer -tozd Agroplod po oceni kolegija Emone neprimeren. V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da je na izredni seji ljutomerski izvršni svet delavcem in vodstvu Emona Commerca, tozda Agroplod Ljutomer predlagal, da začnejo postopek za odcepitev od matične delovne organizacije. Kot razlog so navajali, da Agroplod nima nikakršnega proizvodnega programa in da opravlja predvsem sezonska in uslužnostna dela za druge delovne organizacije, da seje občutno zmanjšalo število zaposlenih delavcev, da je tehnologija skrajno zastarela ter da Emona doslej ni storila ničesar. Postopek takšnega informiranja javnosti je nesporno škodljiv in neprimeren. Emona Commerce ima v pripravi programe, ki bodo dokončno izdelani do 23. aprila 1987, del njih pa bo uresničen še pred tem rokom. Že v prvih dneh aprila bo tozd Agroplod v Ljutomeru pričel s proizvodnjo Emonine Dietetike iz DO Agroemona. Proizvodna linija za tolčenje in predelavo lupinastih sedežev - orehi, lešniki - bo naročena najkasneje do konca meseca aprila. Nakladanje in razkladanje blaga, ki glede na zaposleno žensko delovno silo dejansko ni primeren, pa bo pogodbeno prevzela delovna organizacija, ki se bavi s pretovarjanjem blaga. E. I. ■ EMONSKO IZOBRAŽEVANJE OB DELU: S SREDNJE NA VISOKO ŠOLO Povej mi, kaj znaš! Ljubljana, 23. feb. - »Izobraževanje ob delu in za delo v Emoni poznamo vse od 1970. leta, močneje pa se je razvilo in razmahnilo po 1982. letu, tako da smo od usposabljanja učencev v gospodarstvu prešli na šolanje srednjih kadrov, pa vse do visokošolskega študija, do Ekonomske fakultete v okviru sozda Emone,« pravita gibalni sili emonskega izobraževanja Vesna Raztresen in profesor Pavle Kogej. »Najbolj razvite oblike izobraževanja ob delu so v trgovski stroki. Skrbimo tudi za dopolnilno izobraževanje vodilnih delavcev, za delavce v kadrovskih službah, za delo na računalnikih itd. Na ravni sozda imamo enotno organizirano izobraževanje pripravnikov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. Za pripravnike do 4. stopnje, za učence, ki opravljajo obvezno delovno prakso, za štipendiste pa skrbijo v posameznih delovnih organizacijah. S seminarskimi oblikami izobražujemo tudi inštruktorje delovne prakse in mentoije.« Zelo razvite so verificirane oblike izobraževanja za poklic trgovski poslovodja, kar je pravzaprav emonska posebnost. »Tovrstno šolanje redno poteka v Ljubljani, tako da vsako leto odpremo nov emonski oddelek v okviru Srednje šole za trgovinsko dejavnost iz Ljubljane, občasno pa imamo oddelke tudi drugod po Sloveniji, v Brežicah, Novem mestu, Kopru, na Ptuju, v Ljubljani je to izobraževanje, ki prinaša diplomo pete zahtevnostne stopnje ekonomske usmeritve, organizirano ob delu, saj slušatelji poslušajo predavanja dvakrat na teden v turnusu; pri zunanjih oddelkih je to izobraževanje iz dela saj so slušatelji enkrat na teden ves dan pri pouku.« Zdaj imamo v Emoni oddelek Ekonomske fakultete. Zanimanje za študij na prvi stopnji komercialne smeri je bilo izjemno veliko, saj se je v ta emonski oddelek prijavilo 80 slušateljev. Redni profesoiji prihajajo s fakultete v Emono, le izpite morajo Emonci opravljati na fakulteti. V Emoni počasi, a zanesljivo uvajamo specializirano izobraževanje kot je na primer usposabljanje blagajničark; organiziramo razne tečaje za delavce v delikatesnih oddelkih, gostinskih enotah in jih seznanjamo tudi s kulinaričnimi znanji... Zakaj vse to? Kandidati prinesejo premalo praktičnih znanj iz šole, tako pri gostinskih kot trgovskih poklicih. »Izobraževanje izven sozda se odvija po potrebah posameznih delovnih organizacij. Vsekakor pa so najnovejše oblike izobraževanja usmerjene v izobraževanje ljudi za informatiko, računalništvo in v izobraževanje vodstvenih delavcev za potrebe sozda kot celote«, poudarja profesor Pavle Kogej, svetovalec za organizacijo dela in izobraževanje v sozdu Emona. N. I. 40 let Emone - povzetki iz kronike W«?e izgradnje samopostrežnih trgovin. V naslednjih - ]ie tekla izgradnja samopostrežnih trgovin takole: - j r3 1959 je bila zgrajena 1 samopostrežna trgovina; -- iJf |960 sta bili zgrajeni 2 samopostrežni trgovini; " leta i 1 ie k*!0 zgrajenih 6 samopostrežnih trgovin; - 1962 so bile zgrajene 3 samopostrežne trgovine; - ierj 1963 so bile zgrajene 3 samopostrežne trgovine; -» ier* 1964 so bile zgrajene 4 samopostrežne trgovine; - leta Je bilo zgrajenih 6 samopostrežnih trgovin; < leta jo ie bilo zgrajenih 8 samopostrežnih trgovin; - ie. {967 je bilo zgrajenih 5 samopostrežnih trgovin; - ie. {968 je bilo zgrajenih 6 samopostrežnih trgovin; - leta i? hladnih narezkov, predstavilo 90 vrst raznih sirov, da 0 raznih prilogah, omakah-številnih solat, sladoledov d* sladicah ne govorimo. Zagotovo lahko trdimo, da je bii° vse kar so pripravili kulinarični strokovnjaki, resničh? na visoki ravni, saj ni manj- kalo niti kaviarja, rakce?1 školjk in prekajenega l°,s0? j. Po ogledu razstave so si obiskovalci postregli, vsak s tistim, kar mu najbolj ugar: Vinogradniki in proizvaja10 alkoholnih in brezalkoh0 nih pijač pa so izkoristili st? Čanje, da so predstavili n» boljše iz svojih kleti. -Utrdile so se stare veZj sklenile nove, predstavile5 se novosti, ponudilo se J, najbolje, vse kar naj bi po{T strilo ponudbo naših hote skih in gostinskih hiš ter d . lo naši turistični ponuo. nov pečat kakovosti in nosti. r> N. I. in 1-0 In kaj je novega? Novo je na primer, da industrija posebej pakira določeno blago ne samo za široko potrošnjo, temveč tudi za tako imenovane večje odjemalce, kot so hoteli, večji porabniki. Dvo-kilogramske, tri, pet, deset-kilogramske zavitke določenega blaga: juhe, zelenjavne solate, začimbe itd. Tu se ustvarjajo vezi, kaj,kdaj in koliko kdo potrebuje v sezoni in izven nje. Gre za tako-imenovane povratne informacije, ki so nedvomno nadvse koristne in potrebne. In: kdaj in kaj pride novega Na XV. tradicionalnem veleslalomu cicibanov za P' -Emoninega Maximarketa je 14. marca 1987 na progi * ^ les v Kranjski gori nastopilo 391 cicibank in cicibanov ., lotniko 1Q7R lin v Idilično letnika 1980. Dolžina prog6 J letnika 1978 do vključno letnika 1980. Dolžina prog« ^ bila 450 m z višinsko razliko 54 metrov, prevoziti Pa morali 17 vratič. „.mf (foto: M. Ka’ ■ PLANINSKA SEKCIJA EMONE POROČA Gorniki Emone na Stolu in Snežniku Vsem upokojenkam in upokojencem Ljubitelji g6ra Planinske sekcije Emona se redno ude-ezujemo tudi tradicionalnih spominskih pohodov v gor-^ kraje, znane iz zgodovine iao^k° smo se 21. februarja udeležili spominskega Pohoda na Stol, že dvaindvajsetega po vrsti. Skupaj s smučarji Emone smo se pripeljali do Žirovnice. Smu-atji so nadaljevali pot v Xyt1JS*<0 Soro, kjer so na Al. prvenstvu v veleslalo-_ d ??)e:*ne Ljubljana Moste colje osvojili odlično dru-mesto, mi planinci pa {ho nadaljevali pot po obronkih Stola le do Valva-rjevega doma, kajti pot na sam vrh Stola zaradi nevar-°sti snežnih plazov ni bila °goča. Lepo iskrivo sonč-v,reme, in deviško bela ves tr 3d sta POP*3^3 Snežnik je v pravem pomenu svojega imena pokazal 15. marca 1987 pohodnikom svoje zobe. Ostra in mrzla primorska burja je z ledenimi, snežnimi oblaki zavijala pohodnike v svoj objem. Vsi, ki niso bili primerno oblečeni in obuti, so morali ostati v dolini, ostali pa smo se s pravo trmoglavo zagrizenostjo podali na vrh Snežnika, ki je s svojimi 1796 metri najvišja gora Primorske. Kljub neugodnemu vremenu smo bili zadovoljni, saj smo cilj, ki smo si ga zadeli dosegli. H. Bregar Pravilna rešitev nagradne E-križanke Na seji upravnega odbora in plenuma kluba upokojencev Emona smo sklenili, da za 40-letnico Emone organiziramo razstavo ročnih del. Radi bi predstavili ročna dela upokojencev in tako prikazali našo aktivnost. Dve razstavi, v Kopru in Osijeku, sta odlično uspeli. Sedaj pa naj bi sodelovali, če le mogoče, člani vseh poverjeništev. Razstavljene predmete bi izbrali poverjeniki in jih osebno pripravljali v Ljubljano. Vse eksponate bomo zavarovali pri zavarovalnici. Ponovno vabimo člane kluba upokojencev Emona k sodelovanju. Upokojenci iz Ljubljane ali okolice lahko sami prinesejo razstavne predmete v pisarno kluba, v Kidričevo ulico 13. Razstavni izdelki so lahko gobelini, slike, razni tekstilni, leseni, kovinski izdelki in podobno. Za vse informacije pa nas, prosimo, pokličite v torek ali petek na telefon 061/219-104. Za Klub upokojencev Edo Uratnik \10. april X dan emone/J Vodoravno: SM, S, g, toba-kar, indikacija, araka, oglas, Agadir, raža, sonar, Ota, nn, ave, Tisa, tuba, sani, IC, omej, Bur, skat, ac, u, Avstrija, uhu, Vasja e, odjek, Ot, r, g, orna, lep, akter, Sa, urna, etanol, o, Sa, Rad, rt, RJ, Emanuala, Lara, flancat, NKUD, a, ČA, Agata, Rtač, Bil, ata, as, ckarit, OG, verige, naglas, sidro, Ravel, vro-čilec, N, anali, vod, antraks. Nagrade: Tokrat je za naše reševalce prispevala nagrade Industrija verig in kovinskih izdelkov Sila iz Stare Moravice, ki je že vrsto let poslovni partner Emone. Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado — avtomobilske verige za Zastavo 101 prejme Jože Ručigaj, E-mar-kel, Mengeš; 2. nagrado — garnituro gospodinjskih pripomočkov prejme Nada Jančar, EEC Tiskarna, Šmartinska 130; 3. nagrado — garnituro za žar prejme Mojca Hostni-kar, E-market, Kranjska gora; 4. nagrado — garnituro za testo prejme Jožica Petrič, E-Hoteli, T