Kmet kot trgovee. Nekaterim ,,rodoliubom" stopajo lasje kvifeku, kadar slišijo govoriti o kmetu kot trgovcu, ker mislijo, da hočemo kmete zoppt navduševati za konzuine. Toda o tem danes ne bode govora, ampak samo o kmetu4rgovcu, v kolikor trguje s svojimi pri¦delki. Bil je 6as, ko je delalo našemu kinetu trgovanje z lastnimi pridelki zečo malo skrbi, ker se je gibalo v skromnih mejali. Svoje davke je kmet plačeval v obliki desetine in tlake, za potrebščine glede obleke je skrbela domača hišna obrt, in tudi potrebščine glede živeaa so se večinoma pokrlte z doruačega/ vrta in lastne njive. Leta 1848. pa se je pri nas v lAvstriji odpravila desetina, in odsl\eg je moral kmet placevati svoje diavke z denarji in ne vq6 naravnost s pridelki. Dobo, ki je minota z letom 1848, oz. 1. 18.58, ker je za odpravo desetine in vsega preustroja trebalo enega desetletja, imenujemo naturalno dobo, ker eo se , javna plačila vršila s pridelki v naturi (naravi). Doba, ki je nastalapoletu 1848-58, se imenuje denarna dbba; ker se pa nmogo deja^s kneditom, namesto z deirarjemj samim, imienujemo lo tudi kreditno dobo. Kakor hitro je moral odrajtovati kmet plačila v denarju, nastala je zanj potreba, da trguje s svojimi pridelki. Kmet je moral odslej skrbeti, ¦ da so prišli kupci na dom po njegove pridelke, alj' pa jih je sam pefljal na trg, ali pa je potom ujzorcev in s pomočjo novodobnih prometnib. sredstev spravil svoje blago do kupca in v denarje. Cena pridelkov na trgu je odvišna od velike množine raztičnib. uplivov. Ako je mnogo kupcev na trgu, ki povprašujejo za eno in isto blago, gre cena kviŠku; istotako ako se je v drugih krajih le malo tega 'ali onega poljedelskega predmeta pridelalo;: istotako ako se je naenkrat zabrani! uvoz kakega pridelka v domačo državo. Cena je celo drugačna v ješen<;, drugačnla pred božičem, pred velikonočjo,. v ranem polletju, ker je tudi povprašanje po poljedelskih pridelkih ob tem času različno, Ker navadno nobena država proti drugi državi ne zapre popolnoma svojili mej, ker nad,alje stoja države celega sveta v zivahnem medsebio.intem trgovanju, izato tudi stanje kmečlnh setev in žetev v tujili državah premnogokrat krepko upliva na določevanje cein kme6kim pridelkom oa naŠiK domačili trgili. Vse to in na stotine drugih manj in bolj rahlih uplivrov na Uolooevanje ceix svojim. pridelkom moral bi krnet poznati, ko je stopil iz naturalne do be v denarno dobo. Toda bodirno odkriti, ali je poznal kmet trge in njih posebnosti? Ali je bil dovolj pp3pravljen za trgovanje s svvojimi pridelki na svetovnem trgu? Ali je imel za tako tngovanje dovolj znanja? Reči moramo: nei! In kmetu to ni šteti v sramoto! N,iti vl|ada niti rodbljubi tou niso &li n'a roko. V zadnjem 6asu pa se je katol'Jško-misleče razumništvo v tem oziru začelo brigati za kmeta. Tudi pri nas Slovencih! Snujejo se zadruge, katerim je namen, spravljati kmecke prldelke skupno v denar. Te zadruge imajo svoje zveze, k!i lahko aas.tavljajo in v istini tudi n^astavljajo trgovsko izobražene ljudi, d'a gredo zadrugam s svtojim znanjem in' de^ lom pri razpečavanju kraečkih pridelkov na roko. Na Stajerskem še imamo te začetek. Mleklarska zadruga je prva te vrste gospodarske samopomo&i. Ojdldelek Zadružne z\reze v Mariboru prihaja letos pri prodaji sadja z nasveti in z vabljenjem kupcev knnetom na pomoč. Tdda tudi na gtajer^kfem bo ta oblika doKla kmalu določnejše oblike v blagor. ljudstva.- Za kmečko-trjgovsko izobrazbo si obetamo posebno violiko od nameravane Zadružne Sole v Ljubljani, ki je tudi delo kaiqlišk:o mislečih mož. Opozarjamo za to Štajerske kmete, da pošljejo letos svoje nadarjejie sinove v to Šolo, ki v celi Avjatriji ne bo imela para. Denarna doba je za kmeta zelo tež-avna dbba. Zato pa mora biti skrb vsafcga, ki ljubi kmejSki, stan, da mu pomaga z zadružno organizacijo in s strokovno izobrazbo. Naše mlade krščanske stranke izpolnjujejo v tem oziru po možnosti svojo dbtzjnost.