Politični pregled.
Celjska gimnazija. — Dne 20. t. m bii je v Oelji mnogobrojoo obiskan shod južnoštajarskih veljakov, na katerem se je z vso odločnostjo ugovarjalo, da bi gimnazija v Ceiji bila nemška posest Ta gimnazija je državni zavod za južno-štajarsko prebivalstvo, ki ie po veliki večini slovensko Celjska gimnazija mora se zatorej tako vrediti, da bode ugajala potrebam prebivalstva Sedanja organizacija, ko se vsi predmeti izvzemši slovenščino, uče z nemškim učnim jezikom, je krivična in nasprotuje državnemu osnovnemu zakonu. Shod se je zatorej izrekel, da naj se takoj vpeljejo slovenske paralelke, katere naj vlada osnuje, kakor hitro je mogoče. Na tem shddu so se pa posvetovali tudi o nekaterih druzih važnih slovenskih zadevah.
Izjemno stanje v Pragi se še letos ne odpravi, kakor se je izrekel grof Thun proti odboru za češko narodopisno razstavo, ki bode drugo leto v Pragi. Prepovedani bodo vsaki pozdravi tujih gostov, došlih na razstavo, na kolodvoru, v razstavi, pa tudi v društvih. Na razstavi se bode prepovedala tudi petje. Ko bi se ne oziralo točno na to prepoved, potem se bode razstava kar zaključila. — Levica je grajala Taaffe-jevo vlado, da je vpeljala izjemno stanje. Pričakovali bi torej bili, da bode nova vlada, v kateri imajo levičarji veliko besedo, odpravila v kratkem izjemno stanje. Kakor se pa vidi, tudi levičarji ne znajo drugače vladati, kakor z izjemnim stanjem in da so torej popolnoma neopravičeno napadali grofa Taaffeja Sploh se ne more reči, da bi nova vlada kazala kake posebne zmožnosti.
Poslanci v Galiciji. — Več državnih poslancev je te dni bilo šlo v Galicijo, da so si ogledali razstavo v Galiciji in pa tudi udeležili mrtvaškega sprevoda v Krakovem umrlega kardinala knezoškofa Dunajewskega, brata bivšega finančnega ministra. Poslanci so bili v Galiciji povsod jako prijazno vspre-jeti. Obiskali so tudi bivšega predsednika zbornici poslancev Smolko. Ta pohod v Galicijo, katerega so se udeležili poslanci V6eh koalicijskih strank, pa ni bii brez velicega političnega pomena. Koalicija se hoče s tem potovanjem še bolj utrditi. Od slovenskih poslancev^ udeležila sta se tega potovanja grof Hohemvart in profesor Suklje, najnadarjenejša slovenska poslanca v koaliciji. Upamo, da bodeta ta dva poslanca znala pri tej priliki pridobiti Poljake za našo stvar.
Ogerski državni zbor reši še v tem zasedanji v zbornici poslancev vse cerkvene predloge, v gorenji zbornici pa pridejo še le jeseni na vrsto. V spodnji zbornici pač proti tem predlogom ne bode velikega ugovora. V gospodski zbornici bodo pa hude debate, ker sta dve nekoliko v zvezi s civilnim zakonom. Tako je vlada obljubila, da se novi ženitveni zakon predloži v sankcijo le ob jednem z novim zakonom o verski vzgoji otrok iz mešanih zakonov, če bi gospodska zbornica ta zakon odklonila bi ob jednem bil civilni zakon pokopan. Verojetno pa ni, da bi magnatje sedaj nakrat se tako odločno vladi po robu postavili, posebno ker je vladna piedloga za katoliško cerkev nekaj malega ugodneja, nego so sedanje uredbe. Tudi bi postava o civilnem zakonu zadela na težavo, ko bi se odklonil zakon o popolni jednakopravnosti zidom.
Politični nasledki civilnega zakona. — Ko stopi civilni zakon v veljavo, se bode kmalu jel po gospodski zbornici pojavljati neki liberalnejši požidovljeni duh. Na Ogerskem
250
251
je mnogo velicih posestev v židovskih lokah. Ti posestniki pa dosedaj niso bili člani gospodske zbornice, ker niso plemeniti. V bodoče bodo v mnoge te rodtfvine se priženili obožani grofje in baronje in bodo člani gospodske zbornice, kjer bodo zagovarjali seveda židovske koristi. Sedaj to ni mogoče, ker kristijan ni mogel vzeti židovske hčere. Tako dobe židje dobre od njih odvisne zagovornike v državnem zboru, kar gotovo ne bode v korist nežidovskemu ogerskemu prebivalstvu
Vatikan. — Nova papeževa enciklika pozivlje vse rodove naj se združijo v veri. Rodove kristjanske vere opozarja papež na versko edinost Vzhodne kristjane poživlja, naj priznajo papeža. Papež konstatuje. da so ti postali prijaznejši katolikom in jih vabi, da ž njimi stopijo v stalno zvezo, zagotavljajoč, da se jjm puste njih cerkvene šege in patrijarhatske pravice. Posebno pa vabi papež slovanske narode pravoslavne vere. naj se združijo s katoliško cerkvijo in jim obeta, da se bodo spoštovali njih cerkveni običaji. Protestante opozarja, da nimajo gotove norme v veri in nikake avtoritete, vsled Česar so nekateri mej njimi že tajili, da je bil Kristus Bog. Propali so že v naturalizem in materijalizem : mnogo razsodnih protestantov se je že povrnilo h katoliški veri in upa, da vsi tako store. Katoličanom priporoča paptž. naj se vzbude iz svoje verske nebrižnosti in naj bodo pokorni cerkvi. Prav ostro obsoja papež framasoDe, omenja socijalnega vprašanja, ki naj se reši v smislu svetega evangelija. Konečno priporoča papež versko edinost in jriporcČa vladajočim, da se izogibajo vsega, kar bi utegnilo privesti do tega, da bi konec sedanjega stoletja bil podobetr burnemu koncu minolega stoletja.
Turčija, Srbija in Bolgarija. — Ako bi bil kdo pred desetemi leti rekel, da se bosta Srbija in Bolgarija skušali, katera bi v večjo milost mogla priti pri turškem sultanu, tega bi bili imeli vsi za krivega preroka. Temu pa je danes vendar tako. Napominani državi slovanski tekmujeti, katera bi se mogla bolj prikupiti Turčiji. Tega vsega so pa vzrok razmere v Makedoniji. Tu prebivajo poleg Grkov Srbi in Bolgari Vsako teh treh plemen se poganja ondi za večjo svobodo, posebno v narodnem oziru. Ker je pa gospodar Makedonije turški sultan je naravno, da so vse razmere ondi odvisne le od sultana. Kakor znano, dostgla je Bolgarija pred kratkim pod svojim bivšim ministerskim predsednikom Stam-bulovom velike koncesije za bolgarski narod v Makedoniji. Dovolile so se bolgarske narodne šole ondi. To je veliko. Ta pridobitev boli močno Srbijo, ki itak ne privošči ničesar dobrega svoji sosednji bratski Bolgariji in obratno tudi ta ne Srbiji. Tudi ta hoče koncesije za svoje brate Srbe v Makedoniji. Poskušala je pač iste že večkrat pridobiti, a ni šlo. Sedaj se ji zdi posebno pripraven čas. Mladi srbski kralj Aleksander odide te dni v Carigrad posetit sultana. Namen njegovega potovanja v Carigrad je pred vsem ta, da pridobi pri turškem sultanu koncesij za Srbe v Makedoniji. Čas za to pridobitev zdi se pa Srbiji ravno zdaj za to prikladen, ker je pal v Bolgariji Stambulov, prijatelj Turčije in sovražnik Kusije. Pod pretvezo, da naj Turčija ne podpira več Bolgarov, ki so začeli simpatizovati z Eusijo, največjo sovražnico Turčije in naj rajši podpira Srbe, pod to pretvezo mi.di Aleksander dobiti koncesij za makedonske Srbe. Ob enem bi si pa Aleksander s pridobitvijo kakih koncesij za makedonske Srbe tudi rad utrdil simpatije in zaupanje p*i srbskem narodu, ki zadnji čas vsled njegovih samovoljnih činov pač ni posebno navdušen zanj. Bo li kralj kaj opravil, se bo pokazalo.
Anglija. — V Leedsu sešli so se minoli teden odposlanci liberalnih društev, da se posvetujejo, kako reformovati gospodsko zbornico. V gospodski zbornici imajo namreč večino konservativci, ki ovirajo liberalno večino dolenje zbornice pri njenih sklepih. Sprejele so se tri resolucije, s katerimi se vlada pozivlje, da z ozirom na to, ker gosposka (gornja) zbornica sistematično zavrača sklepe dolenje zbornice, ali isto popolnoma   odpravi ali   pa jo v njenih   pravicah prikrajša tako,
da zamorejo sklepi dolenje (poslanske) zbornice brez potrjenja gosposke zbornice zadobiti zakonito veljavo, če je iste dolenja zbornica dvakrat sprejela in kraljica potrdila Vlada sme upati pri tem na podporo liberalne stranke.