Proizvodnja materiala in elementov za vgrajevanje Eljub velikemu porastu še vedno primanjkuje nekaterih izdelkov — Zamenjava lesa je posebno pereča Velak porast gradbene dejav-nosa ne bi bil dosegljiv, 6e ne bi bila prej pov«*ali proizvodnje gradbenega materiala. Ta porast Je bil omagočen zaradi velikega obsega investicijslcih gradenj, ilasti v metalurgiji, v industriji nekovm in v l«sni industriji. To-da doelej ]« bilo prav mak) in-Tcsticij v industrijo gradbenega materiala, kalkor so opeka, strešniki, apno te kamenje. Proirvodttja posameznih ma-teriaJov se je v primerjavi z le-tom 1539 precej povečala: rr opeka za 2 -krat p apno za 2^-fcrat čr labke gradben« plošče »a za 77 -fcrat F~ bamnite pložče, mannor te podobno za 5,5-krat r— cement ta 2,2-krat fc gradbena ' keTamifea za 3,8-krat & «teklo za 3 -fcrat h- parketi za 2,1-krat = ratitne pk>54* za 1,8-krat ttd. Zolo ]« hjdl narasla proizvod-¦Ja betonskega ieleza, v zad-B)em Casu pa todi proizvodnja jradbene in Eanitarne kecamike. Toda proazvodnjta nekaterih •Bnovnita materiaJov. kakor so a- pr. opeka, strešniki ln apno, }e ootela še v«dno opremlj-ena c reio Sibko rszvitimi proizva-JaJtnimi silamd, tako da oiso za-goUrvtyeoe niti potrebne količi- ne, nati kakovost, niti izbira. To n-e velja samo za opekarske i2-delke, temv&č tudl za gips in armiranobetonske ln druge mon-tažne elemente za visoko grad-ajo. Eosiravno so otoseg, kaikovosi in izbira materialov za vgraje-vanje mnogo bogatejše kot pr«d vojno (proizvajajo n. pr. stelcle-no voJno, sanitarao in gradbe-no kerarniko, razne vrste grad-be-nili ploSč, plastične mase, umetne lesene plošče itd.), se vendarle stalno pojavlja dolo-čeno pomanjkanje številnih ma-terialov. Pcnnanjkanje pocinkane plo-ievine, sfcoraj vse opr«me za centralno kurjavo, Crneža, oHj-natih barv in lakov dckaj sadr-žuje dogotovKev raznih tgradb. Ze]o nerazvita je proizvodnja gradbenih materialov lz alumi-nija in industrija umetnih mas, kar vse zadržuj« hitrejše zame-njave lesa v gradbe-ništvu. Ta problem je zelo važen, ker že sedaj čutijo posebno pomanjka-nje rezanega lesa. Prav tako je povsera n«za-dostna proizvodnja agregatov za betcmsjta dela in jih morajo za-to prevažatd na velike razdalje. Dosedanja todustrijska proiz-vodnja opeke, kj je sedaj dva-fcrat vetja od predvojne, ne za-dostuje za potrebe graditve stavfe. Primnajkljaj d&lno krije-jo te privatne ročne proizvod-nje, ki daje približno 30«/« tako- jmenovane lndustrijske proiz-vodnje opeke. Moramo vedeti, da je opekarska imdustrija naj-elabše opremljena ln zato lahko rečemo, da Je prav na zadnjem mestu, iakor Je tudi oprema gradbeništva slabSa od oprem-ljenoatd druglh gospodarskih panag. Z dograditvij« umetnih m na-ravnih fiušilnic, z mehanizacijo transporta, kot tudi z uporabo votle opeke namesto polne bo-mo rešiU enega najvažnejžih problemov našega gradbenlštva. Proizrodnja gradbenega materiala ki jaii pa* moramo rešiti, da bl omogočiU graditev objektov družbenega standarda- Indiistrijs-ko proizvodnjo aipna Bo doelej mora-li izpopolnjevati z nerackinalno, oibrtniško proiz-vodnjo. Po, na precej manjše ko-Kiine kakor so bile dosedanj«. Kot proizvajalee v&dovodjiih cevi nastopata v zadnjem času tuda industrija plastičnih mas ln industrija aluminija. Za ka-nalizacijski material v stano-ranjski graditvi uporafoljajo ke-ramične kanalizacijs-ke cevi. Njihova proizvodnja raste ne-pretrgoma. Uporaibljajo tudi sa-lonitne cevi, fci jih je dovolj za vse danaSnje in prihodnie po-trebe. Zedo Mtiro ppav tako raste proizvodnja elekia-itne.ga insta-lacijsfeeiga materiala. Ce se od 6asa do časa obfruti pomanjka-nje, }e to zaradd pomanj'kamja bafcra. Posebno velii Je pora&t pro-fevodnje sanitame opreme in instaUa opremo visokagradenj ln zJasti objektor dmržben