210
Gospodarska skušnja.
* Kako senožeti ali travnike zboljšati. Prvo vprašanje je, kakošna tla ima senožet ali travnik: al so namreč ilovnate, glinaste ali pa prhličaste in rahle. Ce so tla ilovnate, prevleči travnik v jeseni dobro z ojstro brano, in sicer tako zlo, da se skor sama prst vidi; po tej prevlaki zahaja zrak v tla, razkrojuje njene skladne dele, posebno po zmrzlini, po kteri se rastline vrlo množe in obraščujejo. Ondi pa, kjer so rahle tla, ne koristi ojstra brana toliko, kakor na ilovici, ker v rahli ali peščeni zemlji se pogreša gnojna prst in drugi mineralni drobci. Tu ni nič boljega, kakor preorati ga; če se senožet ali travnik preorje in razruši, posej ga z ovsom, in namesti da bi bil gnoj pod-oral, pognoji ovsu po vrhu, zrastel ti bo lep in velik in veliko boš slame ovsene pridelal. Ce razun tega travnik tudi nekoliko s koščeno moko ali s kako-šnim drugim umetno napravljenim gnojem pognojiš, je pa še boljše. Ce pa nečeš travnika preorati, ga nič druzega bolje ne zboljša kakor gnoj , posebno mešani gnoj iz raznih prsti, plevela in mnogovrstnih druzih odpadkov in smeti. Ce so pa senožeti z mahom prepete in preraščene, se morajo spomladi, kadar zemlja več ne zmrzuje, z dobro obloženo trnovo brano prav jako prevleči , s ktero se mah s travnika potrebi, — in kadar dobro pognjije, je tudi vrli gnoj. Kaj je pa takrat storiti, kadar ni nič prave zemlje na travniku? Z ojstro brano prevlečevati in s kompostom gnojiti; vse drugo zboljšanje bi bilo pa predrago. Po koščeni moki ali pa tičjeku (guanu) se da senožet tudi kmali zboljšati.