IMtfštvo in npPiiraiStvo:
Maribor, Koroško ulice 6.
„STRAŽA“
4xh*ja v pondeljek, sredo ia petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
1 aredni&tvom se more govoriti nri dna od 11.—12. ure dopokL
Telefon tt 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Št. 131.
Maribor, dne 8. novembra 1911.
HnroCnina listo:
Celo leto			K
Pol leta		. 6	K
četrt leta		3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 UL
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik III.
Premiera.
V pondeljek! je imela na^a državna zbornica svoj .„(veliki dan“,, svojo premiero. Po običajnih Vivodnik iormalitetah se je 'dvignil zastor in poslancem so je predstavilo novo ministrstvo Stiirgkh. In kakor se spodobi, tako se je tudi zgodilo. Grol Stiirgkh je kot voditelj cele ministrske družbe povzel besedo in povedal, zakaj so »prišli in kaj hočejo. In poslanci so ga kol olikani ljudje mirno poslušali in ko je končal, si jo mislil vsakdo svoje. Nekateri so bili vsi blaženi in so Šli govorniku čestitat, drugi1 so se dvoumni smehljali, tretji so ostali hladni in ravnodušni, Četrti so zmajevali z} glavo, kajti toliko in tako lepili besed kakor danes so ž,e njavajeni, a zgodilo se ni Šo ničesar. Sam« češki radikalci so gledali temno in oni so tudi bili, ki, so koj v pričetku pozdravili novega režiserja naše notranje politike nekoliko, burno in ne ravno prijazno. Grol Stiirgkh je nehal govoriti, premiera je končana. Se nekaj trenutkov in zbornica nudi zopet navadnq staro lice. Prej je bilo vse polno. V. zbornici se je gnetlo poislatn.eev. Se ni bila tri ura, že so bili zbran! škOro polnoštevilno. Galerije so tudi natlačeno zasedene parlamentarnih senzalcij željnega občinstva. Nad vjso zbornico visi neko veliko pričakovanje. Sedaj je ura tri. Na predsedniško lestrado stopi dr. Sylvester, električni zvonec zadoni in koj nato stopal v zbornico novo mini-strsitvQ s Stiirgkhom na Čelu. In potem je sledila premiera. Sedaj je končana, poslanci Hite v kuloarje in poslameo Fresl, ki je govoril za Stiirgkhom, je imel ž« skromen avditorij. In ko je končaj, je bila seja zaključena. To bi bil nekak zunanji oris znamenite pondeljkove seje, ki se jo je povsod pričakovalo z napetostjo. Poglejmo zdaj nekoliko š|e program, ki ga je podal grol ’Stiirgkh.
Tiakoj po pričetku seje je dal predsednik besedo groin Stürgkhu, ki je izvajal v bistvu sledeče:
Ža v prestolnem govoru je obsežen (velik program, tako brambna predloga, več obširnih gospodarskih del in, med njimi novela k zakonu o kanalih, dalje načrti za železnice, nova uredba zadružništva in socialno zavarovanje. Sedanja vladna stoji brez zadržka na stališču prestolnega govora tako glede splošnih upravnih načel, kakor glede konkretnih nalog. Prva naša skupna stvar pa mora biti
PODLISTEK.
Delavsko zavarovanje na
Angleškem.
Anglija jo takorekoč domovina delavskega strokovnega gibanja, in delavske organizacije na kontinentu so več ali manj posnete, po angleškem vzoru. Vkljub temu se je angleška zakonodaja doslej le male brigala za delavstvo, za njega preskrbljenje za slučaj bolezni itd., temveč je to nalogo prepuščala delavskim organizacijam samim, ki so tudi dojkazale v marsičem, da morejo tudi same poskrbeti zato, pesa jim država ne more ali noče dati. Vendar je jasno, da samopomoč ne more zadostovati vedno in v vseh slučajih.: iTo že iz tega enostavnega razloga ne, ker društva nimajo na razpolago potrebnih sredstev, da bi mogla svojim članom nuditi pomoči za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti. Zlato je bila Angleška prva, ki je uredila starostno rento. Vsak! 701etni angleški državljan ima že danes pravico do rente, ki sicer, ni bogve kako sijajna!, ki pa, (vendar zadošča za preživljenje.
Vendar ni bil sedanji angleški zakladni kancelar (linančhi minister) zadovoljen samo s stanovnim zavarovanjem; Sel je velikanski korak dalje in zasnoval velikopotezen načrt, za splošno zavarovanje za slučaje bolezni, invaliditete in brezposelnosti. Bolniško in invalidno zavarovanje bi se raztezalo na 14 milijonov oseb, za katere bi bilo zavarovanje obvezno in poleg tega na približno 1 milijon samostojnih malih obrtnikov, za katere bi bilo zavarovanje neobvezno. Vendar država ne misli na monopoliziranje tega zavarovanja, temuč prepušča te zavarovalne pošlo zasebnim družbam, ki p,a| morajo seveda izpolniti gotove pogoje in se morajo podvreči nadzorstvu dr-
premaganje sedanjih težav, da bo mogel parlament normalno delati.
Načelno moje stališče glede parlamenta je tako, kakor mojih prednikov. Želim močan parlament. A parlament ni sam sebi namen, (nego služi državi in prebivalstvu. Parlamentarno delo more biti le tedaj plodovito, če izpolnjuje svoje naloge. Parlamentarizem, ki se odtuji svojim nalogam, se sam uniči.
Odločilen korak tza zagotovitev parlamentarnega dela je relorma opravilnika. Ce bi taka relorma zahtevala dalje časa, bi zadostovalo podaljšanje provizorične relorme.
Na pravo politično večino sedaj pač ni misliti. Ogniti se je pa tudi večine, ki bi imela značaj navodne enostranosti. Treba je večine za stvarno delo, ki nikogar ne izključuje in ne \odbija, kdor hoče sodelovati. Vlada se bo potrudila ustvariti tako večino. Ce gre parlament na to pot, izpolni s tem svojo elementarno dolžnost proti (državi, proti volilcem In pa proti samemu sebi. Vlada ne bo smatrala parlamentarnega dela za njej izkazano uslugo, za katero mora dajati protiusluge.
Z!a zboljšanje parlamentarnih1 razmer še da mnogo storiti z uiblaževanjem narodnih nasprotstev, zlasti s pospeševanjem sprave na Češkem. Vlada bo t« pospeševala s popolno objektivnostjo v upravi in si ž njo skušala pridobiti splošno zaupanje.
Ce se gotove vesti izza zadnjega časa glede justičnega portlelja vzbudile vznemirjenje, mor.afn povdariti, da je vstopil Hochenburger v ministrstvo pod istimi pogoji zakonitega upravljanja, popolne objektivnosti in va)rstva uprave pred strankarskimi vplivi, kakor tudi pod tistimi splošnimi pogoji, ki so za ministrstvo takega, značaja samo ob sebi umljivi. Popolnoma napačno je misliti, da imat katerikoli član vlade posebno razmerje do celega ministrstva.
Splošna draginja teži vse'sloje do višjih slojev srednjega stanfu in čutijo jo ne le tisti, ki imajo gotovo plačo, nego tudi produktivni sloji. Vlada ne more v tem oziru kakemu sloju pripoznati posebnega privilegija. Varovati se je tudi napake, da je draginja omejena na posamezne stvari, le. na živila ali le na eno živilo. Skušali bomo spoznati to vprašanje v celem obsegu. Vlada računa pri tem na pomoč avtonomnih oblasti in gospodarskih’ organizacij.
Ce tudi ne smatram z gotovo plačo nastavljenih zai edine, ki jih tare draginja, ne tajim s tem,
žave, Vsakemu zavarovanju podvrženemu bo (pa pa volj« d,a(no, da se zavaruje pri tisti družbi, pri kateri sc hoče, Le za one, katerih ne bi vsprejela nobena družba, se osnuje pri poštni hranilnici poseben rentni lond.
V to 'zavarovanje bodo prispevali: zavarovanci sami, delodajalci in država v približno enaki meri.: Vendar pa ni razmerje teh prispevkov za vse slučaja enako. Eno razmerje je za možke, drugo za ženske delavce, eno za bolje, drugo ža slabše plačane delavce.: Pri bolje plačanih' delajveih je večja kvota delavca, pri slabeje plačanih’ večja kvota delodajalca. Prispevki zavarovancev se stekajo direktno v blagajno družb, prispevki delodajalcev in države v nalašč za to zasnovan lond, iz katerega se posameznim družbam nakazujejo primanjkljaji po gotovih pravilih.
Od tega, da država ne monopolizira zavarovanja, temveč prepušča posameznim družbam, da si pod državnim nadzorstvom konkurirajo, medsebojno, bodo imeli korist le zavarovanci. Konkurenca bo silila posamezne družbe, da se bodo izogibale nepotrebnih stroškov in šablone, kar bi bilo oboje pri državnem monopolu neizogibno.
Istodobno z zakolom o bolniške,m in invalidnem zavarovanju je lord George sestavil tudi zakonski načrt o zavarovanju proti brezposelnosti. V to zavarovanje bodo za sedaj pritegnjene le nekatere kategorije delavcev, in tudi to zavarovanje bo obsegalo pair milijonoiv zavarovancev. Tudi za to zavarovanje bodo prispevali: delavci, delodajalci in pa država.
Bilo bi preobširno, ko bi hoteli navajali dalekosežna posledice, ki jih bo imela ta predloga za angleško ljudstvo. Omenjamo naj samo, da bö letna svota za pokritje stroškov socialnega zavarovanja znašala okoli 180,000.000 dolarjev; na podlagi te svote si moremo napraviti mialo sliko o dalekdšežnih posledicah, ki jih bo imel ta zakon!
da so posebno zadeti. Tudi sedanja vlada je pripravljena pom,agati. Državni nasjtavljenci pa ne smejo pozabiti na državni linančni položaj, in da se samo z državno pomočjo ne dajo odpraviti pri njih posledice draginje. Pogoj za zboljšanje razmer bi bil:	manj
uradnikov, a te bolje porabiti in bolje plačati. Cas je, da tej misli konkretno bližje stopimo.
T|reba je trdne volje (vzdržati red v državnih linancah. Vlada bo prišla v najkrajšem Času s predlogi, ki bodo našemu proračunu dali neko gibčnost, ih naj v zvezi s tem napravijo konec fcttiskam krono-vin. Istotako upa vlada s pospeševanjem produkcije povzdigniti občni blagor in (dvigniti davčno silo prebivalstva. A tudi na izdatke bo ostro paziti; zlasti bo gledati na temeljito reformo gospodarjenja v državnih poletjih, sosebno na reorganizacijo državnih železnic.
Vlada, ki danes apelira na vaše patriotično sodelovanje v interesu državne celokupnosti, (hoče biti vlada notrajnjega miru, narodnegja sporazumljenja in praktičnega dela za blagostanje. Na sodelovanje vabi vse stranke.
Govorlj ministrskega predsednica je sledilo živahno plofskanje in mnogo poslappev mu je čestitalo.
*
* *
Z vspjehom svojega nastopa je grol Stiirgkh lahko zadovoljen. Krščanski' socialci, nemški nacio-nalci in Poljaki so z njim bolj ali manj zadovoljni.
Jugoslovani bodo zajvzeli delinitivno svoje stališče nasproti novemu kabinetu, ko bodo videli njegovo, prvo dejanje, namreč tlestavo večine, na katero se hoče opirati. Do istega časa pa si pridržujejo prosto roko. Samoumevno pa je 'seveda, da v jugoslovanskih krogih vlada proti Hochenhurgerju največje n-asprotstvo,'tudi najdi' tega, ker še vedno ni razjasnjeno, pod katerimi pogoji ga je Stiirgkh vzel v svoj kabinet.
Tudi v čeških krogih še ni razmerje med vlado in enotnim Češkim klubom stabilizirano. Dočim mladočehi s 'dr.. Kramarem na čelu zastopajo mnenje, da se nuj (Stiirgjkhov kabinet podpira, so češki radikalci odločni nasprotniki take politike že zaradi Hussareka in HocKenbfurgerjai.
Socialni idemokratje pa se vkljub vsemu {zmerjanju v svojih časopisih' zadržijo zelo pasivno . nasproti novemu kabinetu. Prepričani so, da ni kabi-
Ajn[gleš|ki zakladni kancelar lord George je menda prvi minister, ki je priznal, da mora država preskrbeti za posamezne individue, ki so sami preslabi, "da bi se zavarovali za vse slučaje usode; in on je prvi, ki hoče to priznanje uveljaviti tudi v prar ksi.. In mi smo uverjeni, da bo imelo to posledice še tudi nn druge države, osobito seveda na Avstrijo. Ko pride (v avstrijskem parlamentu na razpravo so-sialna predloga, smo uverjeni, da jo bo na podlagi angleškega načrta možno zboljšati v marsičem.
Kjako misli o svoji predlogi lord George, je povedal v nekem govoru v Birminghamu, kjer je rekel med drugim:'
Marsikateri delavec mi je rekel, dal se delavec ne more odločiti, da bi se prijavil bolnega. Zakaj ? Ker ve, da, kakor hitro gre k zdravniku in par dni zbira svoje moči, nihče ne skrbi za njegovo družino. Ko bi to razmerje vbadalo za konje in drugo živino, bi kmetje propadli. Ce je obolel konj, ga negujejo na vse možne načine, dokler ni zopet v redu. To ni le priznano, ampak tudi trgovsko pravilno.
Ce pri stroju ni kaj v redu, je to velika stvar. Morda m treba drugega,, nego vijake malo potegniti in namazati, a če mu strojnik kie daje par dni počitka za poprave, se zlomi prej ali slej, ter postaja staro železo.
• X,	dragocenejša stvar pa, nego tak stroj,
j« človek. .Stroj ima svojega lastnika, žival svojega gospodarja in če je žival poginila, stane nova žival denarja* Povem vam, kaj je potrebno v tej deželi in v mnogih drugih: V državi se mora razviti zavest, da jo delavec (njegova last. Oni so hajdragoceneje blago vsake dežele. Pojdite v Kanafdo in ponudite jim v eni roki milijon naših izvežbanih delavcev in v drugi sto milijonov luntov Šterlingojv in oni ne bodo {pomišljali niti za trenutek. lOni potrebujejo moža in ženo, da razvijata in pospešujeta razvoj svoje dežele!!
net,	ampaik parlament v nevarnosti, ako bi 'se delale prevelike težave. Z;a vlado s pa^\ »14 je Stürgkhov kabinet kakor nalašč ustvarjen, izkrcati bi se moralo samo Hochenburgerja, 'kar bi Stürgkb menda že sedajj rad storil, a mora ozire jemati na tiacional-verband. Za Stürgkha bi bilo izkrcanje velika razbremenitev celo parlamentarne situacije.
Med ljudstvom.
Marenberg.
V	nedeljo popoldan se je zbralo pri stari pošti lepa Število ljudi; zlasti so bili vrlo zastopani mladeniči in ml-adtenke; prišli so iz iriarejnber'šike okolice, od Sv. 'Janeza, Remšnika, Mute in Gorpne. Z veseljem lopažamo, da Be mladine že oklepajo tudi starejši možje in žene.
V	jedrnatem in lepem pozdravu je nagovorila navzoče mladenk^ Kolar :Terezija, katere besede so vsem globoko segale v srce.
Državni poslanec dr. Verstovšek je navduševal mladino za narodno in versko delo.; vzbujal ja v nji narodni ponos in samozajvejst, da se držijo domačo grude. Le na ta način se otresemo tujih naseljencev. Poslanec ,zlasti naArMSJuje prebivalstvo o-kraja, 'da se udeležujejo vseh slovenskih prireditejv; začeti se mora novo gibanje.
Nato so deklice vrlo in lepo igrale igro, ki je vsem dopadlaj.
Kmetje se izrazili poslancu željo, da priredi političen shod, ki se bode tudi kmalu vršil.
Mozirje.
Pred[stava žaloigre ,,Mlinar in njegova hči“, katero je priredilo izobraževalno društvo v nedeljo dne 5). novembra, se je nepričajkpvajnot dobro obnesla. Ljudstvo je kar trumoma prihajalo. Prišli so iz Sv. Frančiška, Skal, Ljubnega, Polzele, Pake, Rečice in Nazar ja, mnogo pa iz trga In okolice. , Igralci so svoje vloge izvrstno rešili ; vsak je bil na svojem mestu. Med igro in po igri so pa n'as; tamburaši! in tudi pevci kratkočasili, da so nam bile res jajko kratke urice.
Zjato se izreka prisrčna ! zahvala vsem igralcem, tamburašem in pevcem za yes trud in piožrtvo-Vjcftlnost, s katero so pripomogli, da se je igra tako sijajno obnesla.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Z bojišča takorekoČ ni nikakoršnih vesti, Italijani pošiljajo vedno nove čete v Tjripolitanijo in mo-bilizirajc letnik 1889, ob enem pa napovedujejo, 'da bodo Ša drugi rezervisti poklicani pod orožje, o položaju v Tripolisu pa trdijo, da je neizpremenjen. In nekolike se bo to že vjemalo z resnico, zakaj vjsak položaj je nekaj Časa neizpremenjen. Ali bolj zanimiva bi bilo izvedeti, kakšen je tisti „tneizpremenje-•nj“ položaj. Precej nervozno nadaljevanje mobilizacije opravičje slutnjo, da vendar tudi v Rimu niso popolnoma zadovoljni s sedanjim stanjem. Čudno pa je, da nočejo Italijani ničesar vedeti o bojih zadnjega tedna, V katerih so nedvomno imeli precejšnje izgube, d očim poročajo o malenkostih, q rekognoBcirapju kakšne bojne ladije, o brezvspešnih strelih kakšnega turškega topa itd. tako obširno, kakor da gre za izredno važne akcije. Dolgo to skrivanje ne bo moglo trajati.
Turška zbornica.
Vodja opozicije, Lutii-Fikri, je objavil v svojem organu, ki jo bil po vojnem pravju že suspendiran, Članek), spisan od dr. Rize T'ewfika, (ki je bil naperjen proti vojnemu ministru. Navzlic prepovedi so le Be mnogo številk prodali. V soboto sta dva vojaška policista pozvala na kolodvoru Lhtlija, naj jima sledi
Potem pravi, da delodajalci ne bodo trpeli zaradi svojega prispevka, ker se poviša delavna moč 'delavstva, ’Govori o okrajnih zdravstvenih svetih, ki bodo osnovani v zvezi s predlogo o socialnem zavar rovanju ter nadaljuje:
Varovanje lastnine je pri mate najpopolnejše u-strojstvo, ki so jo že kedaj izmislili človešjki možgani. Čuvaji lastnine hodijo zato po hišah in če je prestopnik ušel njihovi pozornosti, ga preganjajo do •— konca 'sveta. S tem naj se primerja, kako se pri nas izvjaja zdrjavstjveni zakon, zakon o stanovanjih. Ti zdravstveni zakoni so bili že pred mojim rojstvom in sedaj imamo zakon o stanovanjih, vendar ni ne mesta in» ne vasi, 'kjer ne bi imeli opraviti s stanovanjskimi razmerami, ki so proti zakonu. Gotovo hočem, naj zakon čuva lastnino, ali hočem tudi, da čuva delavčev dom. Z možem, ki dobiva najemŠČine in renta od nezdravih stanovanj, ki more male otroke, bi žele] jaz postopati kakor s skrivaJcem ukradenega blaga. Poglejte, s kako natančnostjo? se čuva najne-znatnejšia lastnina! (Zakaj naj ne bit življenja in pa zdravja čuvali z isto skrbjo, z isto brezobzirnostjo, kakor lastnine? Ce hočemo, da bo ta dežela vredna sijajne države, katere središče je, če jej hočemo preskrbeti v zgtfcŠovpni človeštva) ono mesto, za katerim mora stremiti, jo moramo pred vsem rešiti od strašnih' stanovanj, ki razširjajo pogubo, bolezen in smrt v naših velikih’ mestih. —
Talko govori angleški minister!
na vojno sodišče. Lutli je pa hitro dišal v parlament, 'kjer je opozicija sklenila, interpelirati vojnega ministra zaradi kršitve imunitete. V zbornici je vladala popoldne veliko razburjenje. Opozicija je predložil a nujni predlog, v, katerem protestira proti posku-Šeni aretaciji poslanca Lutiija za časa zborničnega zasedanja in zahteva, naj pride vojni minister takoj v, zbornico, da zadevo pojasni. Predlog je bil z velika večino sprejet. Poslanci so izjavili, da ne gredo prej iz zbornice, dokler ne pride vojni minister. In Lutfi hoče, ker se boji aretacije, prenočevati v parlamentu. Pred parlamentom stoje častniki (vojaške policije. Opozicija namerava za slučaj, Če vojni minister ne pride v zbornico, »izreči vojnemu ministru v njegovi nenavzočnosti nezaupanje.
Avstrijski Lloyd in vojni konte r-b and.
Avstrijski Lloyd se je obrnil potom rimskega poslanca na italijansko Vlado s prošnjo, da bi se o-pustila njegovim ladijam na liniji v Levanto preiskava na vojni konterband. Italijanska vlaJda je to prošnja orlbila z motivacijo, da bi postala s takimi koncesijami paroplovnim družbam (njena travica do vi-zitacija iluzoriČna.
Izganjanje Italijanov.
iT|urški ministrski svet je sklenil, izgnati vse Italijane iz Tfurcije, kakor hitro bi pričelo italijansko brodovje kako akcijo v, Egejskem morju.
Der n a ziopet turši Ikia.
Tjurški zunanji minister je odposlal turškim poslanikom sledečo 'brzojavko: Potrjuje se vest o zmagi pri Demi. Najnovejša depeša se glasi: Dd 3000 Italijanov jih je 350 mrtvih, 13 častnikov vjetih. Več kot 10Q0 vojakov je ranjenih. Nad Derao veje turška zastava.;
Italijanske izgube.
Glasom nekega poročila iz Csfcrigrajda so baje Turki vjeli pri Demi 2000 Italijanov in 18 kanonov ten ‘5000 municijskih zabojev. Povdarjati je treba, Ca jo poročilo iz Carigrada.
Italijanski a y i a t i k i y službi tri polita n'ske vojske.
Iz Rima se poroča, 'da se je dosegaj ponudilo sedem italijanskih aviatikov, ki so pripravljeni, odpluti proti Tripolisu. Druga družba se je ponudila italijanskemu vojnemu ministru z djvema letalnima aparatoma.
*
*
.„Prvi dan tripolitanskega, vojnega pohoda bode ostal v neizbrisnem spominu mladim italijanskim Vojakom, ki so jih bili prvokrat poslali v puščavo, in sto. tukaj kmalu spoznali ovire in pomanjkanja, ki jih ša čakajo.“
S temi besedami prične tripoliiški angleški ko-respondent Percival Phillips nad vse zanimivo opisovanje nenavadnih razmer, ki morajo v njih italijanski vojaki izpolnjevati svojo dolžnost v pesku velike puščave. Gornji opis ge nanaša n,a majhen pohod italijanskih vojakov iz Tripolisa v notranjost »dežele. P. Phillips opisuje nenavadno vročino, ki je mučila Italijane ter jim povzročala silno žejo. Poleg tega so jih nadlegovali neštevilni komarji. Kaj Še le bo, ako bodo morali vojaki tedne in tetine bivati in se bojevati v žareči puščavi, kjer bo, primanjkovalo vode in ne bo nikakega varstvu pred žgočimi žferki Afriškega solnoa! Človeka obide tesnoba, 'ako pomisli, koliko žrtev bodo zahtevale že te neugodne razmere med italijanskim vojaštvom. Percival Phillips slika nato drug prizor:
„Vide] sem Častnike, ki so željno pili iz javnega vodnjaku sredi množice (Arabcev, videl sem vojake, ki so jedli takoj po izkrcanju surovo saCje in pili ledena mrzlo pivo, ne da bi zdravstena oblast vojake svarila. Sijajno izvežbano moštvo in disciplina ntsta nikako obrambno sredstvo 'pred kužnimi kalmi te nezdrave obali. Nekateri vojaki so polegli popolnoma u-trajeni pod senčnate palme. Ko so izjkbpali štiri čevlje globoke prekope, je večina skuhala z lastnimi suknjiči in palmovimi listi obvarovati to (mesto soln-Čne pripeke. Sest korakov dalje — pa| teem bil, v puščavi. Kakih 800 metrov pred menoj je zasedlo sredi žarega peska devet italijanskih vojakovi majhen grič, odkoder (je pogled daleč proti jugu. Častnik mi dovoli, da smem na grič. Pot me vodi po razrahljanem in vročem pesku. Noge so mi težke kakor svinec. Prazne turške torbice 'za patrone so razstlane naokoli in pričajo o zadnjem turškem nalpajdu. Tu je razstlana tudi kuhinjska priprava in Še marsikaj 'drugega!, Kar nas spominja na turško taborišče, ki Bo ga bili iTiur-ki to postalvili* ko so zapustili mesto. Pogled na to prazno in tmrtvo pustinjo mora ugasniti sleherno navdušenje v našem srcu- Kamor seže pogled, povsod samo gole, belo odsevajoče peščene proge, ki jih veter tupatam dvigne in zopet, zniža. Daleč na obzorju žari škrlatesta 'lisa, ki se ti zdi kakor obllakj, to je daljno Gariansko pogorje in za njim se širi v nedogled velika puščava. V peščeni brazdi na hribčeko-vem grebenu sede vojaki v svjpjih težkih in zapetih' suknjičih 5n strme na to sliko brezupnosti. Nikjer ne opazimo drevesa, nikjer zelene lise. Samo na jugovzhodu zazremo veliko belo poslopje, kjer so skušali »Turki ustanoviti poljedelsko Šolo za Arabce. Toda vse je bilo odvisno od artezijskega studenca in ta se je posušil. Nekje na meji tega mrtvega obzorja pa so Turki, ki rajše klubujejo neusmiljeno žgočemu seinen, kakor da bi se utiali . . .6,:
Politični pregled.
Državni zbor.
O pondeljkovi seji poročamo na) drugem mestu, zato, naj sledi v naslednjem samo, poročilo o včerajšnji seji.
Dunaj, 7. nov.
Np, dnevnem redu je prvo Čitanje ■ proračuna. Mirno in brez vsake strasti teče tok debate v; sejni-,ci, kjer se oglaša govornik za govfornikom. Tem živahnejše je pa v kiuloarjih • in klubih. 'Ministrski predsednik konferira z rpznimi »strankami. Opoldne je bilo pri njemu predsedstvo Poljskega kluba, hitro popoldne voditelji nemških krščanskih) socialcev, ob
4.	.uri dr. Šušteršič, s katerim je konferira! grof Stüygkh eno uro itd. Do 'kakšnih zaključkov sta prišla grof Stürgkb in dr. Šušteršič, je seveda še strogo zaupno.
O.	plenarni seji bi bilo naislednje pjoročati. Prvi je govoril dr. Maparyjk, M je izražal svojo nezadovoljnost, ker je dr. Hocheriburger y kabinetu. Voditelj naeionalverbanda dr. Groß, je naznanjal, da hoče njegov klub delati na združenje parlamentarnih strank. Na ta 'izvajanja se še povrnemo. Dr. Adler je rekel, da navdaja socialdemokrate ministrstvo' Stürgkjh z nezajupanjem in ga bodo vsled tega ostro.1 pobijali. Sledilo je še nekaj bolj »brezpomembnih zadev, na kar je bila seja zaključena.
Prihodnja seja se vrši jutri..
IB	*
Razun (plenuma zboruje cela vrsta odsekov. V dria^ginjsklem odseku je bilo na vrsti vprašanje radi petroleja in premoga. V pododseklu za kmetij&IKe pridelke je bila idanes dokončana, razprava in bo predloženih dragonjskemu odseku več predlogov, kakor: živinorejcem naj se dado državne subvencije za nakup krmil, melioracijski fond naj se zviša od 8 na 14 milijonov itd. Zborovali teo še narodno-gospodarski oddek, odsek za državne nastavtljence in še nekaj drugih1. Dela, se tedaj z veliko vnemo- in s polnim parom.
Poljski klub.
Z Dunaja poročajo, da je Stürgkb 'imel opetovana razgovore z Bilin,skim in da je vjlada pripravljena, v kratkem predložiti parlamentu zakonski' nar Črt, ki se bavi »z vodocestnim vprašanjem y Galiciji.
Iz Hrvaškega.
Ogrski »trgovinski minister je v skupni1 ogr-sko-hrvaški železniški proračun kakor lani tako itudi' za leto 1912 postavil med dragim 600.000 K za železničarske mažarske šole na’ Hrvaškem. Poleg drugega se ima s tem denarjem dovršiti 'šolske zgradbe v Brodu in Vinkovci h ter razširiti one v Indjiji, v Djakovu, Novski, Pleternici, 'Osjekli in» Nagicah. In razvep tega še bo začelo z gradnjo višje ljudske šola v Zagrebu v velikih dimenzijah.
»Torej leto za letom po 600.000 K tudi hrvaškega Cenarja za mažarske Šole na Hrvalškem, 'medtem k« je v isti Hrvaški vsled pomanjkanja ljudskih šol Še nešteto velikih vasi, v katerih ni niti enega pisK menegg Človeka. Kaj Čuda, ce se »potem med ljudstvom Cogajjajo stvari in pojavljajo dögtödki, ki odkrivajo vso strahoto njegove kulturne zapuščenosti.
Hrvatsko-slovenslil Muh.
Hrvaško-slovenski klub se je v svoji seji dne
6.	I. m. posvetoval o političnem položaju in je naročil svojemu načelniku dr. Ivanu Šušteršiču, rd|a| v tekoči budgetni debati poprime za besedo in označi» stališče Hrvaško-slovenskega kluba nasproti položar ju v plenumu zbornice.
HrvašM sabor.
Iz Zjalgreba poročajo p Včeraj dne 7. t. m. se je sešel hrvajški sabor. Koj v začetku seje je prebral ban T|omalš]ič reskript,, s katerim se sb.bor — razpušča.
Ogrsko.
Razmera na Ogrskem postajajo že skrajno napete. Žo mesece in mesece vlada obstrukcija proti vojaški reformi, ne da ,bi se posrečilo rešiti to zaCe-vo. Vsi dosedanji poskusi so se ponesrečili. Sedaj se hoče, porabiti zadnje sredstvo. Ker vladna stranka trdi, 5da sle obstrukcije zato še ni zlomilo, ker je sedanji pdredsednik Berzevicz premehak napram opoziciji, je Berzevicz idemisioniral, ker hoče napraviti prostor bolj energičnemu predsedniku. Skoro, gotovo bo prišlo !do hudih bojev.
Kreta.
Na Kreti je izvolila narodna škuppčinla provizorično vlado, v kateri so žastopane vse stranke. Posvetovanja o »politični situaciji se v tajnih sejah nadaljujejo,
Maroko.
Ia Pariza javljajo neoficiozno, da so že skoro ivse velesile poslale svoj odgovor glede francosko-nemške pogodbe. V splošnem presojajo tv Parizu pogodbe zelo dobro, med tem ko je razpoloženje v| Nemčiji bolj slabo, zlasti pa Še med svobodomiselci in nacionalisti.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!“ Naročajo se v Ljubljani.
V. nižjeavstrijski kat. škod.
V. nižjeavistrijski katoliški shod, to 'katerem smo zadnjič, le na kratko poročali, se je letos vršil v Du-najdem Noviemmestu ob veličastni udeležbi nad 8000 ljudi. Iz Dunaja samega je došlo do 3(000 mož. ‘Zborovanje 'je bilo kar najbolj impozantno, udeležba nepričakovano sijajrfa, Iz vseh' krajev nižjeavstnjske kr^novjine, so došli mnogoštevilni zastopniki. Pripravljeni zborovalni lokali so bili vsi premajhni. Na zborovanijihl so nastopali najznamenitejši govorniki, ki so želi za svoja temeljita 'izvajanja' viharno odobravanje.	.	.	, x
)V. nalslednjem naj podamo najznamenitejšie točke, ki so bile predmet navdušenih govorov.
V	prvi vršiti moramo omeniti 'govor ravnatelja dr. Hornicha o temi: „Kaj zahtevno katoliški stariši od šole.“ Njegova izvajanja so se vrtela okoli ljudske Šole, srednje šole, kakor tudi visoke šole. Zlasti je povdarjal velik pomen zvez in druišjtev katoliških a-kademikov. Zborovalci so priredili govorniku sijajne ovacije.
Nato jo govoril poslanec* Kollmann o trgovskem in obrtniškem vprašanju.
Po slavnostnem sprevodu, katerega se je udeležilo nad 8000 ljudi, so se vršila slavnostna zborovanja, katerih se je udeležilo veliko odličnih gostov, -mnogoštevilno plemstvo, cerkveni dostojanstveniki in najrazličnejše korporacije, kakor tudi sedem nemšr kih dijaških zvez.
Kot prvi slavnostni govorniki je nastopil znani
P.	BoiBe, ki je (razpravljal o aktuelni snovi: „haloga moža v katoliškem življenju.“' Pred vsem je povdarjal važnost, katoliškega tiska, organizacij in skrb za mlaj lino. Jasno je očrtal preteklost, razvoj in pri-hodnjost propadfajočega liberalizma in socialne demokracije. (Govornik je žel vsestransko odobravanje.
Za njim je nastopil poslaneq Stockier, vodja nižjea(vstrijske kmečke stranke, ki je razpravljal o kmečkem stanu in krščanskem svetovnem nazoru. In končal je z besedami: „,Brez kmečkega stanu je Avstrija nemogoča!“
Nato je govoril P. dr, Gasser Q stališču katolika v javnem življenju.
Najdalje so nastopali govorniki, ki so prereše-tavali delavsko vprašanje, pri Čemer so se pogubni nauki socialne demokracije razkrinkali sami od se-
be.	'Zlasti se je razpravljalo o organizaciji delavske mladine.
Omeniti pa moramo tudi 'žensko zborovanje, kjer se je razpravljalo zlasti o naslednjih točkah1: o nalogi žene v sedanjosti, o ligi katolišjkjh ženskih društev, o bednem stanju delavk ter drugih važnih točkah, tičočih se katoliškega ženstda.
V	drugem slavnostnem zborovanju nam je omeniti govor P. iV. Kolba o važnosti katoliškega tiska.
K sklepu je govoril tudi dunajski nadškof dr.
Nagi.
O danih referatih *sfc> se sklenile resolucije, kar terih pa radi pomanjkanja prostora 1 ne kaže navajati j
Raznoterosti.
la šole. Na trirazredni ljudski šoli pri Kapeli jo razpisano definitivno učiteljsko mesto.. 'Prošnje je vložiti do dne 22, novembra 1911 na krajni Šolski svet.!
Popravek. Ker bi iz poročila o zadnjem shodu gospoda poslanca Brenčiča v Ptuju v zadnji „(Straži “ lahko nastalo dvoumje, povdarjamo, da je govoril v državnem zboru stvarno fin odločno q sfpdajnje-štajerskih razmerah gospod državni poslanec Mih. Brenčič.
Pozor, kupci! Kdjor. želi kupiti kako posestvo na slovenskem Koroškem, naj se obrne na) društvo uGorotan“, Sv. Peter pri Vfelikovou, Koroško, ki po--daja brezplačno informacije.
Naš« sodnijske razmere. Iz jelenja ‘ se nam piše: Pred kratkim je bila razprodaja zapuščine rajnega gospoda Franca Smrečndka po e. kr. okrajni sodniji špštanjski. Nekaj čudnega Vje bilo pri tej razprodaji, da se je izklicevalo samo nemško, med tem, ko so bili kupci s par 'izjemami sami Slovenci. Saj vendar Velenje ni kje gor )v rgjjhu, ampak je še na Slovenskem. Naj si c. kr. okrajna sodnija v Šoštanju ta enkrat za vselej zapomni. Izzivati se na tak način na pustimo Več. Saj imamo sodnikov in cenilnih mož nu Slovenskem dovolj, kf znajo tudi slovensko govoriti.
„Novi Vek“ — dnevnik, Izvrševalni odbor Češkekrščansko-socialne stranke je sklenil izdajati svojo glasilo „Novi Vek“, ki izhaja* sedaj dvakratna teden, od novega leta kot dnevnik.
P. E. iWasman $. J, v Gradcu. Sloviti narar iVoslovec, P. E. Wasman, jezuit, predava te dni y, Graidou. V pondeljek dne 6. t. m. je govoril o razvojnem principu pri nauku o nastanku. Prišlo je mnogo odlične gospele,, kakor tudi cesarski namestnik grof Clary. P. Wasman je govoril z ozirom na najnovejša razkritja moderne znanosti. Slavni učenjak je žel za svoja temeljita in dosledna izvajanja vsestransko odobravanje. Za 'eventuelno diskusijo ž P. E. Was-manom se ni _ nihče oglasil. — Dairies dne 8. t. m. govori zopet in sicer o mravljah in mravljinskih go-*stih. Predaval bo s pomočjo, skioptičnih slik.
„Dan.“ Slovensko katoliško akademično društvo „Dan" v Praigi si je izvolilo na drugem “rednem
občnem zboru dne 5. novembra 1911 sledeči od'bor: cand. iur. .Tone Leskovec, predsednik; stud. iur. Franc Strižič, podpredsednik in blagajnik; canid, iur. Ljudevit Koser, tajnik; stud. iur. Miloš Zajvad-lal, knjižničar in gospodar.
Potreba pp zadružništvu se danes zelo občuti na Angleškem, kjer je le na Irskem po zaslugi katoliškega duhovništva nastalo nekaj več denarnih zadrug.- Da se kreditne zadruge na Angleškem niso razvile, je vzrok v tem, da so angjleške banke prav dobro organiziran® in imajo svoje podružnico tudi po manjših krajih. Ali vkljub temu iste je pokazajlo, da banke same še ne obsegajo in ne morejo obseči vse kreditne organizacije, To je zanimiv prinos za oceno zadružništva in njega nalog pri olbčnem ljudskem denarstvu. Zadružništvo se (zna potrpežljivo, a stanovitna prilagoditi majhnim krajevnim potrebam in V tem ravno obstoji njega) pomen za gospodarstvo „malih“ ljudi in korist za vse narodno gospodarstvo.
Štajersko.
Maribor, ©robne novice: Preteklo 'soboto dne
J.	t. m. je okoli 10. ure po noči 131etnli učenec meščanske šole L. Fras skočil iz s^moumorilnih namenov iz balkona drugega nadstropja v Nagyjevl cesti Štev. 8. Nesrečni doček, ki se je zbal kazni radi šole, si je zlomil desni laket, prepeljali šo ga v bolnico. — Isti dan zvečer ob 9. uri je skočila iz železne brvi 191etna natakarica pri ,„jKreuzhofu“ F. Herko iz St. Pavla pa Koroškem. Trupla do sedaj še niso našli. — Preteklo nedeljo dne 5,. t. m. je neznani tat vdrl v neko trgovino v Blumengasse št. 29 ter mirno odnesel 150 K. 'Za storilcem ni nikakšnega sledu. — Pred kratkim se je zasledilo, da so v tukajšnjem mestnem ribniku zastrupljene vse ribe. Večinoma so bili sami karpi do 30 'komadov v teži 1—
2	kg in last trgovca z delikatesami K. Goleša, ki ima vsfled tega’do 100 K ‘škode. Domneva se, da je ta dejanje maščevanje. Storilca pa ne morejo dobiti. — Tie dni so začeli podirati hišo štev. 2 v Dratvski ulici. Radi tega je cesta z Glavnega trga skoz Dravsko ulico na’most za osebni in ‘tovorni promet zaprta.
Sv. Lovrenc n^d Mariborom. Zanimiva 251et-nica: 8. novembra 1886 — 8. novembra 1911. Dne 8. avgusta 1886 je Kmečko bralno društvo v St. Lovrencu nald Mariborom obhajalo prav slovesno svoje četrto in najimenitnejše društveno zborovanje v gostilni Ferdinanda Rateja v sredini trga. Iznad Ra-tejeve hiše je ponosno plfapolala slovenska in cesarska «zastava. Zjbralo se je vjeliko Slovencev, domačinov in tujcev, priprostih in imenitnih, med njimi dr. Matija Murko, ki je bil ravno naredil doktorsko izkušnjo s tako odličnim vspqhom, fcla je dobil od sia-mega cesarja dragocen prstan kot pohvalo in priznanje iz najvišjegaf mesta. Nadalje so bili tup Franjo Hauptman, profesor iz Gradca, dr. Glančnik in dr. Pekolj iz 'Mlaribora, zastopniki vseučili(š|kega društva „Slovenija“ na Dunaju in „(Triglav“ v Gradcu. Dnevni red je tvorilo: velepoduČno predavanja profesorja Hauptmana „o živežu rastlin“, petje, Šaloigra ■„Bob iz Kranjai“ in prosta zabava. Nevenljive zasluge so si stekli: gospod podučitelj Josip Schatz iz Puščave, Micikat Štefanova in Lojzika Lakožičeva, (Vse je bilo pray Židane volje, pelo in napivjalo se je pozno v noč. Naenkrat vstopi trško-občinski birič in veli: *„11. ura je redarska ura! Krčma inaj se zapre, gosti pa razidejo!“ Ker ogromna množica ne uboga biriča, prideta kmalu 'dva občinska odbornika, mesar Baumgartner in mlinar Millemoth, ki silita ljudstvo iz dvorane;, Millemoth skoči celo na gledališki oder, a krepka Štefanova roka ga potegne doli. Po 'dvorani zavre, sliši se marsikatera ostra in pikra beseda proti nečuvenemu nastopu posilineniških nestrpnežev. Schatz in Baumgartner imata oster nastop. Konečno se Slovenci mirno razidejo. V svoji seji dne 26. novembra 1886 izreče trško-občinski odbor z večino glasom popolno zaupanje Baumgartnerju in MiUemothu. O tem preganjanju mirno-zborujočih (Slovencev se razvijajo živahni časnikarski boji in popravki, v katerih je Gašpafr Lampreht, predsednik bralnega društva, posilinemiške nasprotnike popolnoma potolkel. $ posilinemci Še ne mirujejo. Skujejo obtožbo na c. kr. «krajno glavarstvo, trdeč, da so se Slovenci dne
S.	avgusta 1886 na veselici ustavljali straži ter tako prelomili kazenski zakon. Okrajno glavarstvo pa odstopi tožbo c. kr. sodišču. Le-to je razpisalo obravnave na dan 8. novembra 1886, tako da obhajamo letos zanimivi jubilej, — 2Sletnico. Obtoženi so bili: dr. Matija Murko, iz Dunaja, sedaj profesor na vseučilišču; Ivan Barle, pralvnik in enoletni prostovo-lea na Dunaju; Ivan Glaser, rezervni častnik in pravnik v Graldcu; Jožef Schatz, podučitelj v Puščavi; Jožef K dalj, župnik v Puščavi; Franc Ladinik, pocestnik v Klumenu;- Jožef Komah. (Bergauer)* posestnik v Kumenu; Jožef Kasal, tovarnar in veleposestnik v Št. Lovrencu. Tožnika sta bila Baumgartner Jn Millemoth; njuna glavna priča p;ai občinski biria Skribe. Zagovarjal je obtožence dr. Franc Rar đa.j, sodnijsko obravnavo je vodil sodnijski pristav Bradač od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Bralpno društvo in vsi posamezniki so bile krivde ,.411 st avl j a>-nja straži“ oproščeni. Le zaradi razžaljivih besed so bili obsojeni na 10 goldinarjev globe: (Ivan Glaser, Jožef Kaisipjl in ►— strmi svet — Jožef Schatz, ki pa ja sedaj Baumgartnerjev najzvestejši prijatelj in Slovencev najkujŠf nasprotnik ter kandidat za tukajšnje
nadučiteljsko mesto po umirovljenju gospoda Mq-geja.
Sv. Barbara v Halozah. Cena naši letošnji izvrstni kapljici Čedalje bolj raste, liter do 56 h. Mnogo so jo že pokupili, večji posestniki pa jo še imajo dosti na razpolago, zato se naj kupci požurijo, ako želijo imeti res nekaj dobrega v kleteh.
Ptuj. Dne 7,. t. m. so »pokopali soprogo tukajšnjega gimnazijskega profesorja dr. Braunaua. V, rani grob jo je spravila sušica, 'katero si je nakopala n,;t nekem plesu. Mlada tstoproga zapušča enoletno dete.
Ptuj. N'aŠe mesto je zopet za eno šnopsarijo bogatejše. Ravno pred sodfnijo se je nekdo spravil, kjer mepda upa delati dober kšeft. Ce bi si ljudje le dali kaj dopovedati, 'da bi opustili ta strup za naše slovensko ljudstvo, bi si taki ljudje ne sezidali v par letih takih ponosnih hiš,
Gornjigrad. Visokoučenemu dopisniku liberalnih listov Svetujemo, naj miruje z osebnimi napadi, ker so ga lastni pristaši že siti in bi mu zamogli marsikatero neprijetno zagosti, pa se nam smili njegova nervoznost, od katere se je že skoro „posušil.“ Razne seje ne bodo olepšale njegove časti, nelepo ravnanje ostane (madež na .njegovem značaju. Vse njegovo „deloyajnje“ nam je znatno, ker ga lastni bratci izdajajo. Le naprej, pa ne delajte se več prijatelje, ko praskate za hrbtom. Bolj kot bodete dregali, bolj bomo delali.
Šaleška dolina. V (pondeljek dne 6. t. m. je Imel novoizvoljeni okrajni nastop Soštanjski sejo, pri kateri je bil izvoljen za načelnika gospod pl. Adamo-vič, za namestnika pa župan gospod Skapa. In ob enem ja bil jpri tej seji izvoljen tudi okrajni odbor, in sicer: pl. Adamovič, načelnik; župan Skaza iz Velenja, namestnik; dekan Rqtner, župan Koren iz Št. lija, župan Pirtovšek iz Rečice na Paki, dr. 'Majer in Franc Woschntag, tovarnlar v ŠoŠItanju.
Celje. V soboto dne 11. t. m. zvečer je pri „Belem volu“ (Martinov večer. Svira znani oktet na lok.
Novacerkev pri Celju. (Tukaj se je nedavno u-stajnovllo nemško drušjtvo vFremhge Feierver“, seveda z nemško komando. Kaj pa bodete napravili v naši fari s tem nemškim društvom? Dobrega ne dosti, ampak nečast! Nemci bodo ponosni na vas, slovenske fante, a vi jim bodete tlačanih. Na tihem se vam pa smejijo, ker oni se ne spozabijo tako daleč, kakor ste se Vi. Vprašam vas, ali živimo na Zgornjem Štajerskem, ali celo v nemški deželi? Ali si snujejo Nemci v svoji deželi slovenska društva? Nev Oni so držijo svojega, ne tujega jezika. Slovenec,' slovenski mladenič so pa tako kkjjleč spozabi, 'da se sramujo svojega jezika. (Žalostno, zelo žalostno! In moje prepričanje je, da se da na slovensko povelje ravno tako delati, kakor na nemško. 'Mladeniči, pojdite pogledat slovenske ognjegasce s slovenskim poveljem in videli bodete, da se da veliko bolje delati. No, pa pustimo jim veselje, saj yemo, da imamo .toliko Nemcev, da se dajo na prste prešteti. Pa to še ni vse. Povem vam na uho, da< nima Novacerkev nobenega rojenega Nemca in le malq taMh, ki bi znali pravilno govoriti nemško. Za silo se že lomi. No, taki pa že morejo imeti društvp „Freivilige Feierver in Neikirhen,“ Kdo bi li vam zameril, saj ne veste, kaj delate! Ja2 bi .vam nekaj nasvetoval, pa vam gotovo no bo po (volji. Sliši se, da kmetijstvo ne da nič. A1 veste, kaj je krivo, da kmetijstvo ne da dosti blaga? Tlega je kriva nevednost našega Kmetai, ki ne zna umno gospodariti. Dragi mladeniči, to pričnite* umevati, bo bolje kot „Feierver.“ Namestoi mučenja z nemščino vzemite v roke knjigo kot v,(Umno gospodarstvo“, „Umna živinoreja“, „(Umno vinarstvo“, „Umno sadjarstvo“ itd. Ce se boste tega poprijeli, ne bo treba hoditi v mesta ali v rudokope dela iskrit. Glejmo ■v bodočnost in ne bomo goljufani. — Prijatelj.
Artiče pri Brežicah’. (Vsem, ki spadajo pod okoliš hranilnice In posojilnice v Artičah v znanje: Neka liberalna duša v Artičah razširja obrekovanja o računih načelstva te posojilnice. Danes mu na uho povemo, da naj pusti posojilnični zavod pri miru, sicer bomo proti temu liberalnemu ministru 'sodnijsko postopali.
Selnica oh Muri. Ker je tukajšnji dolgoletni župan gospod Schmid radi hude bolezni Odstopil, je bil dne 6. t. m. za župana izvoljen vrli Slovenec gospod Franc Ferlinc. S tem je prešla ta obmejna ofe-Čina v popolnoma slovenske roke.
Razgled po svetu.
m X Dvn0]rn* Winik ~ goljuf. Bivši dvorni tajnik ( Durčanski, ki je veljal v (notranjem ministrstvu enega najbolj sposobnih urnikov v političnoadi mstrativni službi in je že od maja sem izgir ja baje izvršil velike goljufije v znesku 100.000 kri posebno s tem, da je ponarejal podpiše na menici t j B°j z banditi v Lodzu. Kakor se poroča L oaza, je prišlo tam v Četrtek popoljdne do razbi Tlvl,v dogodkov. Tajni policisti so namreč hoteli a tirati tri bandite, ki go jih' že dolgo iskali. Ropa so se postavili z revolverji stražnikom v tjran, koi čno so se pa ‘le morali umakniti v neko hišo, k, so se zsfiarikadiriali. Policiji je prišlo vojaštvo na j moč, ki je celih 30 ur oblegala h5£o. Pa,’dlo je i kakor 2000 strelov. Konečno so pa le vojaki z nas' kom osvojili hišo, toda naSli so le enega roparja, je izvršil samoumor, o drugih dveh p,a* ni bilo ne c ha no sluha,.
Vsak gospod,
ki vpošlje 60 vin. v znamkah, dobi zanimivo knjižica Robert Kratsehwil, Toplice na čežkem.

Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alaminijana itd. itd. priporoča
Tiskarna sva Cirila v
Maribora ob Dr.
Ded. Hobacher, Maribor
samo Grajska ul. Burgg. 2
priporoča slav. občinstvu
solčnike in dežnike:: bele vezenje a predtiskarije.
Popravila hitro in cenol Postrežba solidna!
j, moj ljubi, si naboden?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drngič, si znam hitro pomagati, ako čutim le malo prehiajenja; jaz vzamem zmiraj pristne sodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in signrao sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, knpi si v lekarni ali drožeriji ška-tljico sodersskih za K 125, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
H	Prevzamem vs« dela
Jr dekeracijske, slikarska in w pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjtfi cenah,
Mihael Dobravc v Colja
K Gospodska ulica 5.	^
————
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega -.Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
sem zavednim Z Slovencem turn Z
se najtopleje priporoča v blagohoten obisk r
B. Ulčar, I
narodni hr i ve o v Mariboru, ■ Koroška cesta št. 7, n m ■ ■ a
zraven Cirilove tiskarne. |
834 o
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
»sa
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni KoSoseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se Tračaj o. Ceniki zastonj.
nama'A. THIERRYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega halsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
DIEN
CH
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
t&a isfeter Balsara LVmm k Pregrada
fp samo TolsMss slatino.
Karen se e Tolstem vrhu, Guštani, Mio.
Pozor! Pozor t
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati izprobkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Stefan Strašek, Celje.
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar _
franio gyre!
Tegethofova cesta St. 39.
M. Sabukošeb
krojaški mojster v Golju
priporoča svoi =
modni salon za gospode,
ki sc nahaja a nan pnijMai hiši na Ringu
Trgovina špecerijskega blaga
fllilan Hočevar £elje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
18	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
“ in solidne postrežbe:
■ ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. H Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike. n orehe, bosanske češplje, strdi itd.
■	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro-
znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob S času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi j| v moji zalegi zanesljiva, kaijiva semena za polja m in vrtove.
11	Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in
n druge kadilo in olje.	771
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesiomrani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C®M®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča,, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izds lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfioken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljnjem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista tožno
in solidno, vse po zmernih' cenah.