OBRTNI VESTNIK Strokoonl list za poazdigo In napredek obrtnlStoa Draoske banoulne. »OBRTNI VESTNIK** izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: celoletno Din 40*— polletno Din 20*— posamezna številka . . Din 1’— Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ali ca 10. Nefranldrani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. P ona tiski dovoljeni le s navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIV. letnik. V LJUBLJANI, dne 22. maja 1931. Štev. 21. Kako sodi guverner narodne banke o stabilizaciji G. lignjait Battlomi, guverner Narodne banke, je ob sklenitve stabilizacijskega posojala dal za časopise sledečo izjavo: Sklenitev stabilizacijskega posojila v znesku 1025 imiflilpcKrroiv francoskih frankov v Parizu s kurzom 817^50 in 7 % ■obrestmi za dobo 40 let ter možnostjo konverzije po preteku 5 let, je epohalnega značaja za javne «n privatne finance kraljevine Jugoslavije in za vse naše gospodarsko življenje. Ta važni dogodek, za katerega je država v izvezi z Narodno banko ob najkriltičnetjšem času svetovne inflacije, kakršne svet do sedaj še ni, poznal, z neprimernimi tirudom lin požrtvovanjem (Postavala že leta 1905. solidne predpogoje, je omogočil kraljevski vladi, da našo narodno denarno edtaico: dinar, stvarno že trldlno ‘okrepljeno stabilizira e izakonom o denariju kralievttae Jugoslavije o(d 11. t. m. Denar, ki je mOtiirafl v (Ziirichu najiniž-Je dne 01. januarija 11903 din Ito 3.69 švicarskih frankov za ilOO Din, se obdržal oid avguista 1925 dalje neizpremenjeno vrednost med 9.12 do 9.14 švicarskih frankov lin dobil dne ill. t. m. svojo zakonito podlago. lOfd sedaj velja 26.5 miligrama čistega izdata, kar ustreza pariteti 9j1277 Švica riških frank‘0v za 100 dinarjev. Kot konični rezulltat Mimnega sodelovanja med državo in Narodno banko v vodenju naše (denarne politike, ki ob-isltoja že od julija 11931, ko je biflo 'banki poverjeno prodajanje tujiih deviz in valut, se je pokazal s tem, da dlržava z zakonom od illl. maja t. 1. prenaša na Narodno banko jarvno službo v pogledu brige za denar. 'V izalhvaik) za to, da bo dlnžava za okrepitev zlate in denarne podlage stavila Narodni banki na razpolago sredstva v znesku J400 milijonov dlinarijev in z ozirom na Izkušnje, pridobljene ob najtežjih trenutkih, bo Narodna banka prevzela na sebe odlmenjeno važno in težko nalogo z višem zaupanjem. Sklenjeno stabilizacijsko posojilo je z ozirom na sedanje politične, gospodarske in druge Ijalko težke prilike na celem svetu iza nas brez dvoma izredne koristi. Odpilra nam daljno zaupanje vsega tujega finančnega sveta in nam omogoča, da z organizacijo svojega denarnega sistema na bazi zlate veljave preidemo kot enakopravni član v mednarodno denarno zajecMco. Narodna banika !se bo mogla od sedaj aktivno udeleževati poslovanja banke za mednarodne obračune. Njena beseda se bo 'mogla čuti v tej veliki in važni! medna*-rodni finančni, napravi kadarikoli se bo raizpraVlialo o velikih svetovnih finančnih in gospodarskih vprašanjih, za katera je naša država v največji meri zainteresirana. Tehnično - finančni pogoji Posojila iso za sedanje prilike jako po-voijni, pogodba sama pa intima nikakih aranžmamov o koneksnih 'vprašanjih, ki gotovo v vsakem primeru Skrivajo pravo ceno posojila. Po svojem iznosu je Posojilo najvišje, kar smo jih do sedaj najeli iin izkoristili'. Atoo se primerja z vsemi ostalimi našimi posojili in se upoštevajo vsi momenti, je posojilo, katero je naša Vlada sklenila, stvarno najpo-voljnejše. Treba je dati priznanje francoskemu finančnemu tržišču, ki je z zaključitvijo tega posojila prevzelo na sebe veliko delo, kajti francoska skupina vptše 675 milijonov francoskih frankov, kar pome-nja .največjo finančno transakcijo na francoskem tržišču v povojhi dobi. Od 'mnogih strani iz Inozemstva se opažajo znaki, da sc danes naš finančni položaj mnogo povolineje presoja in da se more računati na povečano zanimanje tujih ftaanserjev za plasmane v naši državi. Narodna banka sama je dobla čestitke ob zakjjučitvi posojila od največjih svetovnih bank, Kar kaže zaupanje, ki ga uživa naša država, ko se ji ponujajo usluge v zvezi z 'izvršitvijo stab lizacij-skega programa. Kraljevska Vlada od svoje strani si je mnogo prizadevala, da pribavi sredstva za Izvedbo zakonite stabilizacije narodne vahite. Sedaj je na vrsti celokupno gospodarstvo In vsak (posameznik, da izvrši svojo dolžnost in pripomore k nadaljnji konsolidaciji in gospodarskemu napredku naše države. Dobra žetev s poivišanimi cenami, ko jo ipo vseh znakih moremo s polnim zaupanjem pričakovati, nam bo prinesla hiter predkret na bolje v našem gospodarskem življenju, ki nam bo pokazal v polni meri ineocenljive koristi izvedene denarne reforme. Odlikovanje zaslužnega gospodarskega delavca K)b priliki' trgovskih pogajanj 6 Češkoslovaško je bil v delegaciji naše države tudi tajnik Zbornice za TOI g. Iv. Mohorič i'z Ljubljane, ki sli je kot Strokovnjak, kakršnih imamo med našimi gospodarskimi delavci malo, pridobil velike zasluge tudi za naše obrtništvo. 'Omeniti nam je le. izredno .trdo borbo zaradi uvoza češkoslovaških čevljev, glade katerih so češki delegati zahtevali idaJekosežme carinske olaljšave. Tudi v drugih vrstah blaga, ki je predmet 'obrtniške prolizivodnje, smo stali pred težko odločitvijo. Kakor smo informirani, je g. italjlnik (Mohorič Tavino za zaščito malega obrtnika zastavil vse svoje sile ter se je v zmattmi meri zahvaliti njemu, da ismo in. pr. glede čevljev zdržali' v glavnem vsaj dosedanjo c ar insko zaščito, ki je bila v resni nevarnosti. (V petek ob pdl (12. se je vršila na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani lepa slovesnost. Generalni konzul inž. fsavčiik je ob navzočnosti konzularnega osiobja predal tajniku Zbornice za TOI g. 'Ivanu Mohoriču češkoslovaški red (Belega leva 3. razreda. Generalni konzul Ševčik je ob priliki predaje v 'prisrčnem govoru naglasil delo in -zasluge, kli si jih je pridobil odlikovanec kot član naše delegacije za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško za uspešno zakoličenje pogodbe in za pospeševanje 'gospodarskih stikov. Tajnik g. Mohorič je v odgovoru prosil g. generalnega konzula, da tolmači prezidenitu republike izraze tople za-hvalnoisiti. Izrazil je prepričanje, da bo s pogodbo uspešno pričeto delo poglobitve 'Vzajemnih stikov obrodilo dobre ■uspehe za obe prijateljski državi. Tajniku Mlohoriču za visoko odlikovanje tudi naše najilskrenejše čestitke! ^Cen}etnnt narocni/cemt Uprava Obrtnega Vestnika vljudno naproša cenj. naročnike, da poravnajo naročnino za leto 1931 Din 40.— po položnicah, ki so jih že prejeli. Obenem naprošamo tudi zadruge, ki so obligatorno naročene na list, da poravnajo naročnino za leto 1931. Uprava Obrtnega Vestnika. tako daleč? Kadar gre za vprašanje vzdrževanja komor, naj se nikar ne govori preveč o vzgledih, ki jih vidimo v Beogradu. Če bomo delali po teh vzgledih, potem bomo ves denar porabili za pisarne in potne stroške gospodov i'z uprave, za reprezentanco, ankete in zborovanja s papirnatimi resolucijami, a prav malo za praktične potrebe in podporo obrtniške mase, ki ne bo sita od lepih demagoških gesel in obljub, temveč ji bo pomagano edinole s konstruktivnim delom in mate-rijalno podporo. Tako delo pa vidimo ravno pri skupni zbornici n. pr. v Ljubljani, a žal ne pri Zanatski komori, ki jo stavijo nekateri za vzgled pravega sistema zbornic. t) naših gospodarskih zbornicah Zadnjič smo govorili o vzdrževanju zbornice in uporabi razpoložljivih sredstev. Številke, ki temelje na uradnih podatkih, a ne na domnevah ljudi, ki stvari ne poznajo in zato delajo preveč s fantazijo, neizprosno dokazujejo, da je celo pri najštevilnejši zbornici t. j. Zanatski komori v Beogradu, ki je odvisna v glavnem samo od dohodkov od taks za obrtne liste in od prispevkov obrtniških doklad ter šteje 75 tisoč članov vprašanje vzdrževanja jako težavno. Kaj naj rečemo šele, če hi bile komore navezane na dohodke samo od 24000 obrtnikov, kakor jih imamo v Sloveniji. Tu moramo omeniti, da so naravnost fantastične številke, ki jih priobčujejo neki ljudje, ki ne poznajo ustroja zbornic, a še manj vprašanje administracije in financiranja sedanjih zbornic. Nekdo na pr. pripoveduje v članku, koliko stane aparat in požre odmini-stracija pri skupnih zbornicah in kako idealno , bi bilo, če bi delali po vzoru beograjske ločene zbornice (Zanatske komore). Temu povemo, da aparat naše zbornice, ki je skupna in ki razpolaga z močmi, kakršnih beograjska Zanatska komora še dolgo ne bo imela, stane komaj polovico dohodkov, ostanek pa gre za druge namene, v veliki meri ravno za obrtno pospeševanje. Administrativni aparat Zanatske komore pa stane čez 90% vseh dohodkov in le prav malenkosten del gre za dobrodelne namene, za obrtno pospeševanje pa niti omembe ni vredno. Saj je ta ločena komora v desetih letih svojega obstoja po lastnih uradnih podatkih izdala za dobrodelne in obrtne pospeševalne namene komaj nekaj nad 300.000 Din, dočim je n. pr. ljubljanska skupna zbornica v enem samem letu izdala za take namene okrog 800.000 Din, torej v enem letu enkrat več, kot ona druga v desetih letih. Oe bo kdo hotel imeti v ločeni zbornici za odgovorno in težko delo, ki zahteva znanja, delavnosti in ambieijoz-nosti, pisače, jih bo seveda lahko dobil za kak tisočak ceneje. Če pa hoče imeti ljudi na svojem mestu, ki bodo stvar razumeli in delali z ambicijo in veseljem, bo moral pač nekoliko izbirati in plačati vsaj tako, kakor je plačan kak boljši monter pri večjem podjetju. Ljudje, ki tako podcenjujejo važnost dobrega aparata, pač diskreditirajo vsako akcijo, jemljejo resnost stvari in delajo propagandi za ločene zbornice slabo uslugo. Sistem ene ali druge zbornice se zagovarja z drugačnimi argumenti, kakor na primer z očitanjem falsificiranih številk prejemkov, ki jih zasluži sposoben in vesten uradnik ali funkcijonar korporacije Take stvari smo srečavali v ogabni strankarski borbi, kadar so bile politične volitve. Ali smo danes že zopet Ljubljanski velesejem Razdelitev blagovnih skupin na ljubljanskem velesejmu Kakor smo že poročali, je razstavni prostor za pred/stoječi Xil. veleseijem v Ljubljani že popolnoma zaseden to (tudi že iiizivedetna porazdelitev prostora poedinim fbvrdkam-razistaVljakefm. IV pav. lE (je nameSčetna sltatrorvarijska, oprema, pohištvo, gjlasbani taStrameritli in na polodprtem prostoru plut o vina itn zaimaškf, čOlrii, pleteno pohištvo, vozo- vi 'in 'drugi kodanška izdelki. IV pav. (E (je namaščena strojna industrija (stroji za obdelovanje leisa, kJjjiu-čavriičanje, kleparje, kovače), tiskarski stroji, pletilni stroji, mesarslki' stroji, poljedelsko orodje, fina mehanika in na polodprtem prostoru itudi razni Stroji, turbine, 'Stavbni imalterljal to 'keramična industrija. IV pav. G je nameščena vsa kovinska ■industrija, ikovtiine 'in izdelki iz kovin (železo, jeklo, cink, ibaiker, svinec, medenina), mlinski sitrotfi, elektrotehnika, kemična linidusltrlja, avtomobil in na polodprtem prostoru poljedelski sitrolji, Stroji za mlekarstvo '(iseparatorji iitd.) kotli za žigalnljekiuhio lin hladilni aparati. IV pav. (H ije nameščena živilska industrija, parfumerija, pisarniške potrebščine, piSalni in računski Stroji, šivalni stroji, (kolesa, (kož/uhovtoarstvo. Na polodprtem prostoru živilska industrija, galanterija to bižuterija. V pav. J so nameščeni avtomobili to radio ta na polodprtem prostoru motorna kolesa ta Ikolesa. V pav. L tfe nameščena krasna ta modema higienska razstava. ,V pav. K lie umetniška razstava ta radio razstava. IPav. M Ije vzel pod svoj krov tekstilno industrijo, paviljon N papir, lepenko, kartoteko, kmjjrgoveizništvo, usnje in fotografke. (V ipav. O ije nameščena posebna razstava obrtnikov dravske banovine, ■v češkoslovaškem paviljonu češka industrija. Jestvtaiski ta vinski oddelek 'je izpopolnjen z lepim zabaviščem (avtodro-mi, vrtiljaki ittd.). Legitimacije po 30 Din upravičujejo do polovične vožnlje na železnici ta pa-robrodta ta ise dobe na železniških postajah, denarnih zavodih, trgovskih in obrtniških organizacijah, Potniku fin direktno pri vdlesejmskem uradu. Stran 2. OBRTNI VESTNIK Stev. Ul. fff vršil rimi smo videli * ' cev in frize rovince, Osemdnevni teča je Zavoda PO oru je bu v so nike zad. ivtoi T0 to 'Naključen.' tečaj v tor smo že"'porogali, od 15. februarja do lp. maja v Ljub- I)«« tekili««« je priredil Zavod za PO Zbornice za TOL PoIHTJe vodll g. vin Jbrauchetti, j krajih n¥iF®2ave."'Za'teiaf še |e”j»FP sin brivskega ,«jf frizerskega mojstra g’> Engelberta Franchettijic. Udeležencev' je; Mie v začetku 32,- proti koncu pa še 28. Kljub teinu, da se je tečaj vršil ^.^^JedeijL trikrati;Jpo dve uri, 3eM.!ftb‘§k;J?e4?n* ka^ ^azuje, kako potreben ie bil ta za naše brivsko-fri- zerske obrtnike. Tečaj se bo nadaljeval ififekonstf^iriihodnje zime, ko se bo poučevalo trajno kodranje in razna spe-clalna 3eTa, ki se v okviriT pro^r4fflS’ tega tečaja nteo mogla^Dredel^. Kot zaključWta94 priredil frizersko tekmo, ki se je vr-ml^V^oh^de^k 'tmer m v«H®r McPn ležbi' mojstrov in pomočniškega zbonaj Tekmovalo je 23 tečajnikov. Ijvso^oma je imel nagovor predsednik Zavoda za ¥J?,i zadfovolj' stvom ugotovil lep uspen tečaja ter se zahvalil oeobito inštruktorju g. Fran-" tihettiju. 'Opozarjal je na veliko važnost brrvsko-frizerSkega poklica, ker po lijom v prvi Vreti sodi tujec civilizacijo na&e dežele: Nato je zborhični tajtiiik g. df. Jos. Pretnar prečital imena1 k tekmi pripuščerilh tečajnikov ter naprosil g. FranrhOttija, da otvori tek1 mo. Delb 'se |e pričelo ria dano znamenje. Ob dolgi vrsti miz sri bili razvrščeni poedini tekmovalci, Vsaik s svojim modelom. Tekma je potekla glad5-ko*tW’ je Jibkažžila veliko ročnost te-Čajjjilktff. Po'^rtfekd1 eTfte!‘ttiiel je tk?e-ftjevafn^k.bMMifa,' Ičatetd- Wtvoriii kb " 't6r ‘‘' haflžtJčpV&lktt*1 gk!' Grdražclova, pregledala izvršene frizure. Na-p6dLv gi njihove ocene je zbornični tajnik g. dr. Pretnar tazgla,sU rezultat, , pp ka-terenf!$&‘$a®«Hi najboljših ;mest sledeči seglj Tomo JtMjf''El.o^foi^r'š točKSSSiiJ0četrti Milan Ftigina h 36 točkami, peti Rudolf Krivec (iz Škofje Loke) s 33 točkami in šesti frrago Veber i 31 tbčka-mi. IzvenI konkurence Jo dosegel g.J Dr’. Ilovar *a- ho strokovne izpopolnitve frizerskega obrtništva in pomočnega delavstva tudi v inOfceMetrft, »a čemier deiluje s podporami tudi ZaVčSa-^’ F(j) ^hdiii^^žA TOI, ki je dosednj omogočil v dveh'1 primerih izpopolnitev v tiijitii. V Po lepih besedah g. Navitišku iri za: hvali, ki jo je izrekel Zavodu za PO Zbornice za TOI imenom tečajnikov g. Kkmenarič, imenom, pomočniške organizacije pa g. Ivčovič, je bila .zaključna ta lopa prireditev a prijetno zabavo -tekmovalcev in go*tov, mod kate- i oaaijuv/Cii- v «| | • _ ■ y • tje znani strokovnjak, inž, Leon IN e kal reCeptOV Z3i iUZenje e***!* s Aa|i q b n tiTfggif&ivall boljšim uspehom tudi že po drugih glasilo 10 udeležencev, ki so si svoje znanja ;i*po£ohiili prilagodim m ode rni mc rva ritmi načinom, zlasti feaif renju na desno, ki tvori podlago te no-ve tehnike praktičnega kovinarstva. Tečaj je bil zakljuČerf‘o® poVoljni' lidte-ležbi kovinarskega naraščaja z iavnim filmskim 'predavanje inž. Kneza v kinu Apolo, kjer so imeli posefnikiirpifilikti videti bistvo avtogenega varenja in rezanja s kisikom v '1400 m dolgem til* mu, izdelanem ^pa Duaaiu in v Frank- KVinij &nHv BjlirrtssV ESsanHcfO bs oninfcmn o{«a sOnMkpH^aloMrat^Aglftauiio iz nam v vasem cenjenem listu malo prostora. ■ FM"fisg srie,,,,Ti^ifeT!ip^rTrf Šoštanj. iNa vašu žallbu od dne «15. novembra 1930.. protiv Okružnog ureda za osiguranje .radnika u ‘Ljubljani po predmetu 'osigoiiranlja saopštava se, da ie ista upa^eaia na nadležni postupak •te1 i z vtieJtaj o- uiSini^notn .spometuttoro okružnoni uredu u Ljubljajni, koji če Vas o rešeinju 4bavestiti. - ! U Zagrebu, dana-20. novembra 1930. (ieneraltii direktor u. z. podpis nečitljiv.« Do danes pa ie nisem dobil nikake fešitv8 iw iLMutiaiie. .#ed.t.wn je hotela usoda, id*,ssmt;dii& 12. januarja 1931 •tožlco oboki, na ikar ie ekspozitura v Celju, »s fiiledežimf odtokom prepovedala vsako zdravniško oskrbo na dieti račun kljub temu, da priziv še ni rešen. Poslovalnica ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Celju. Pne 14. 1. .1931, ; <>pr, št. 229/11931. Ref. T/M Tek. št. 1 .n,.«, ,,• .,,« .■! Prilog- '-rr!.; , Predmet Odklonitev dajatev •Očspod Volk Jakob, obratovodja v Šoštanju. lObveščamo Vas, da za obolenje od 12. 1. .1921 niste upravičeni do n.lkakih dajatev, ker niste član urada. Kakor Vam je znano, ste bili uradoma odjavljeni s 30. 10. 1930 na podlagi odloka OUZD-a in se Vam do končnega rešenja te zadeve ne more nuditi nikaikih dajatev. Opravitelj': Smigovc s, r. živimo j Žiro država® me, zani dd jbsta vezani na 2 obrta. ■ v^i na Sl «SP i oben a na- skega tuje val mar ski pengo) ~ INaprSa^TMmiEe'^"v'^olfMSTavtrtggaTr v zadnijih ideiseltleltljih Itako hiiter, da otbnt-rrikrkf'n6'sledi itetoa časa, todi ne.mor e vadriati v flcoifriturenčru ibojtMujRazine in-stiitudiiie za ipoisip^evaniie oibrlta se itrn-■diio, da hi sitiroko^o čin feol iavezbale in d:v^gtiffle"‘i0feiftiifl{a;ieP^ *ta namen pri-relialio raizne itečalie. pr&davanlia, izdaaa-jo sftroflccrvmie ikmaige in dasotplilse ter ida-.-je»o nasveJtilJUI V iSmatramo, da bomo ustregli našim večije .število, najvodid ali Tace^toiv za, pravil*^Svdbmifiii &&& o lužertju v naSetm lista že mnogi sali in Ibd bili a dbjatva receptov le d ka, dflrpdlniste v tega, kar. smo d:itm 'važnenii.-gtrolkov^iein deli<„ ki ga nHtraq Qibvflad^st\s^^)dflj}ftr-.i ffimatTski moljsitesto jli. ismic^i&v it t i Bin Ornemiamo^ da« deb«lej|še tiskane,, feer sede • oizaačuiieio losi, odnos.no bawo, dnienaii ki .označulejo^ itiiilov1: ®a dor dali'v,nemlškejn,.originalu,;zato, da mo- ^e^^mtereseati nariOČitiiM^o s; -pravilr no označbo, kakor, jo rabi aa svoj ,iiz«de- dimp« rih (avst gleški (švicarski frank) Sini« funt) TamT ewy or *tg>- (dolar) Praga (češkoslovaška krona) 1.68, Trst (it. lira)* 2.217, „. Waabal Jugoslovenski del stabilizacijskega posojila, katerega podpisovanje, je hUo otvorjeno.^ponedeljek, je 'podpisan prve tri dni ^.iznosu n^l 30 ffiUiiQiiqv ■irankav. Jako, da preostaja, fin 90 mili- jonov ter se računa, da bo podpisano še pred koncem podpisne^S Wka^/ju-nija t. 1. Umrl je na l^unaju (ir. Orinkovič, .bivši minister za socijalno aolitiko ter DMjPfelftS t. m. Zagreb, kjer se je vršil pogreb ob ‘ogromni udeležbi občinstva. 01!& SKinopomodjo agrarnih držav po-mtti' ustanovitve-* notranjega trga za. agrarne proizvode in visoke carinske dariju' "ei^ropeke^a /gospodarskega od-‘'^^eneiu ’*t^r (ifpotfSi^l, !>da agrarne dfža^e ne motejo1' v^čJč!akati na rešitev evropske komisije. • , , , . ., „ . ^-r ’ Fi^irtifioski zuAanji minister Briand!, «le!k dobavitelj ter jo ktft tako navaja j- t. ^ 0f,„„ di na- etikertiili im v cenikih, h-bo tl/. Vsa lužila so prirejena na 1 liter vode! ; Za raznovrstne mahagonijeve imitacije: Mahagonirot.uVlaltaigoniijraun, :13is-mitkdraun, Nussbraun, (iranatret., Pon* ceaurot, Sbharlaoh, INiigirosj^ . q Mahagoni antik: I.tlOO <«'■> Sanm,- II. 50 ff Cfaomkali. , .;'.;v-jL«xna u^onn’ -[ Mahagoni antik: I,tl2 & Alimahagoni, II. 20 g Qliroinkali, 50 g .Cliromkali. Na mahagonijev les, avertfli: 20 g Ma-hagonibraun 'H.; ni !^)tr?.!ob oi.ov< t: Na mahagonijev les,, 'temnejši: 50 g Mahagomibraun ©včsib 5a;n n Na oreh: 3 « MethJfllemblau, 5 jg Ech-ge3b,nlQf« X3«oceansohaiftaeh!.,'3f!V on of Na oreh, hrast, hrušov in mecesnov les: 5 ig Meit}iylenil)lau, 5 g .Bclitgelh, 10, g Croceinscharlaoh, ,10 g Hell-El-cllenbrauD. (»i av-ii-fnoDos!;. hsm inloq v Na orehov les: 10 g iNussibiraou, 7J4 g Tantrazin, 7'A g KristalnOraing. Havana rjavo za orehov, hrušov,, hrasto1« in mecesnov. tež: OOJfe Nussbraun, 7X'g (T^tratin, i7.^ g Knistajll-jOrang, 7V-i r iH^l4R'dhenthtraiilin. 7^ g fieffl-fl2idherteaitfe.: - psnjato rfevo za oreh, hrast in me-cesen: 1 ^ g,^as^aizin,;\Y* ,g ,N,|grgis«tt, 2% ,% [®rMai-Orait]|g.A . jj^j 3V, k i Kostanjevo rjavo za i oreh in hrastov les: 6ig Niuisstbraiun, 3 g Mahasoftibraun, 20 .g AjlNRidiendraun. : . :,nv -i Sivo rjavo za orehov les: Hipertnan-gainsaiuxeslkalii.ol -j, timu n.n-jinU Rumeno rjavo za orehov, hruškov in češnjev les: 16 g Nustssbraun. ^ g Tar-traizin, 8 g. Ko-jisital-Onaing, 10 g Konner-si bi ,ss«ld riififeitiv riiginb v itoT ilud ,HM (Nad«tJi(B!^Wje na XII;.,,Strani). itmo^srs ii, 11" i :~i'~ ki je eden najžilavejv^ih' zagovornikov 6vroip6kegii mira vztraja pri svoji de-msljf, ker' Je propadel pri zadnjih volitvah za'1 {»redš&ditfkii 'f^ahcOske re- "n ‘J6 teh®® Vj’,y n 'Češkoslovaška namerava najeti ve-lffib1 ihoz^taskd posojilo po-'5%, S kate- 192S hMjeto posojilo ^gtigfejoatirHho ornertSD or:boT£n ozfin Kovo fiaredbo o odbOnii obrtnih nadaljevalnih šol je Iždfii minister trgovine in industrije riia podlagi1 zakona o:: l^r'' šmah',11 a izgledhj da ta naredba ‘Zet' odbore naših §ol najbrž ne bb ve-mifedo 95 ,tfiO 00 h BS VKBtoBl« dM< . NaSa trgovinska pogajanja v Avstri- rjlv'M'J,.¥«j še-°vrši'la prejž‘iifi meSec' v Beogradu, a so bila, prekinjena; še bo-'db' glasom avstrijskih vesti nadaijeva-lp ' kohcem' ;mdja na Dunaja. ; Bakar^kti železnica, ki ^o vezala ba- kar^ko luko greb' - z železniško progo Zale že dograjena ter bo V krat kem obratovati1/ ,fr. ; / 6^ nttti|6iii(>y 1®V^Jd^ilo lansko leto vloge kreditnih zadrug, ki so VSi anion?' V 1Ž^ezf1!W(fVeh¥k ih' zadrug t ^..Kiro^T7 -'n«3'' »Tbs®#« 9[ 92 ie zbornice, ki se naimerava-jo uvesti s posebiiim ^koribni po yzorc.u gospodarskih zbornic, bodo imele š\foje sedeže na sedežih banovin, obenem pa centralno komoro v Beogradu,; kar gotovd ne bo v korist avtonomiji in veljavi poktajihaklh komor. J^|Qljreg^n^era, ki je, pri nas še ta-k«> -.Ameriki stalno znižuje pravkar padla od 2% na ^■•§|^bl[|lo8oq osfeHbBsitMBtei onaiteMS O tem se bbveiča : -v. -A .icinviinor a) naislovnlk, ■-': ■'^; 0:^;:'". b) zdravnik dir.- iMedic s prošnjo, da ka ne zdravi na račun OUZD-a! ; (Proti temu ifkfeiiu sem se pritožil siedeče: ' -90 U S|P> '-»• . t| Ekspozitura OUZO •Sni ^ Celje Ekspozitura lOOZD V-'Celju im-i je z rušenjem z dne H. 1. 1931 opr. št. i“2l28’/il^31,/‘1 bdktonila jfft6ifer/zd^aVJjenje po uradovem zdravniku dr. Starietu 'Mediču v šoštainiu; za moje obolenje od dne K 1931 s priporiibo, daLMfh bii dne- 30. 10. 1930 tam uradno odjavljen. . *Do končne rešitve hi ekspozitura itiorda biila upraivičena ido odklonitve hranairitre, ipreptfvedati- žfdravAiFSko pomoč pa ni upravičena, Če bi se tudi naknadno dokazalo, da ,nisem zavarovanju podvržen, ker ima OU2D pravico do povrnitve Zdravniških srtro- Čut itn se prikrajšaoiega in tudi ves postopek gotovo ne odgovarja zakonskim predpisom zdravljenja članov. Zato prosim, da se nujno, ukrene potrebno in mi dovoli neohhodno potrebna -zdravniška pomoč tako dolgo, da se zadeva končno ireši, kar bi po na-itogu Središniega »rada se bilo moralo žei.ifevršifelaa -mtojo. žajbo »roti odloku GU2D v ijjubljani z dne 6. 11. 1930 štev. 8556/1., s katerim se trdi neobveznost tnoiega zavarovanja po preteku 30 Jet, proti 'kateremu sem vložil žalbo 15. 1-1. 1930 na $UZOR v Zagrebu, ki me ije dne 20. 11. 1930 s štev. 54311/1930 obvestil, da nna OUZD v (Ljubljani izdati utemeljeno *rešenje na ■mojo žalbo, piroti kateri pa« mi bo pro-sta pritožba ter da, do tega časa obstoji stanje, kot je bilo pred tem in je s itega vidika že irazvidno, da je vsako kratenje dajatev neutemeljmo. Ker ini je zdravniška pomoč še na-dailje nujno potrebna,« prosim, da se nujno««ukrene iter izda nalog za nadaljnje zdravljenje gosp. dr. Stane Mediču v Šoštanju. u«>{/- . M; Dnaik prepis tega dopisa se pošlje OUZD v Ljubljani in SUZOR v Zagreb. Jakob Volk s. ir. obratovodja v Šoštanju.* (Konec prihodnjič)- Štev. 21. OBRTNIV2STNIK i ..i i ... ■ ■■ Stran 3. # ZAtlATJKA BANKA KRAŠEVKE JUGOSLAVIJE a. d. podružnica LMana Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev) Telefon štev. 30—20. Centrala: BEOOBAD Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim za-riigsl® BtdftmbardtradrtOavnevrednostne papirje. ve O KV3H0 Lg-A sta . Glavna podružnica: ZAGREB Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma. Račun poštne hranilnice štev. 14.003. Podružnica: SARAJEVO Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle. AKT hruškov tussbrau tamg, ll •M Ta?- Niu-sfi-iro® ji. rušltv češi ie 1 ig’ Ta g I Om S etloiflhvGf-za orehov 'tra; ti, 4% Rrist^l-Orang, bta n, 3 g-Mafougoimrot, ;iA S retlo rujaVe za oreho les: 4 g Nuasbraun, 2 g KgistalMTrg^i, 2 g Tartraizin, 4 g Komenbeiize, Svetlo rjavo za orehovin KnjSteJep: P5«?>Ci S retlofe rjavozaorebov 10 s laQh, 4,g,N&i%>W... ; Svetlo rjavo za orehov, hrušov In njecesnov les: 8 A- g Nigrosin, 0.8 g Kri-istall-Orang, 0.8 g Bchtgetb G. ;Rumeno rjavo.za orehov, hrušov in mecesigiv lei: Sjž g/helfcEiiheniti atnj 2; g IG:ittaJ|^(|rto. i g jfes(*aiua, Q : Rdeče rjavo za mahagonl in orehov les: 48 g ^Nušsbraofn, 12 g Mahagoni-bjalum, 4 g Mahagonirot. ; Rdeče rjavo*temno za mahagonl In oVetomdes;, .40 g, hagonibraun, 10 g Mahagonirot, 6 g Ni n m t les: 8 g Kormerteize, 2 g Nussforaun, In emnn thimiisi makmmida 24 g Mahajgopirot, 24 g Mah bttua. > <>: jemno rdeče ža mahagoni in ic 1 10 g Hell-CichierilbraM. 4 g , 1 fatfti, 4 g Teinno rdečo za * mahagonl In 01 •e§? 60 g Malhagatiii^tj 40 g Mahagoni b jjuin, 40 g Nagrosin. Temno rdeče za mahagoni in or^b'i le 5 25 g Mahagonirot, 25 g MahagStfi tol ¥U'n, 10 g Ponceaurot. jem lels 4^g^«ia; to Sum. Temno rdeče za mahagonl in orehov Jvetk/^^r^^ l!mmi* les: 1 K- g Nigroisiin, 1 g Echitgelb, j KristaMOrang. »nbot« aa »(tv* javo-rdeče za orehov in hrastov 10 g Kr.istall-C^-|nig, 1 g Crocei jarlach' ivetlo (stov les: 5A g Hell-Eichemlbraun, Kristall-O rang. lemi sjiclieribraiiii, 10 lemno rjavo: 48 g Iz Zveze obrtni zadrug v uii O delovanju Zveze OZ in v njej včlanjenih obrtnih zadrug posnemamo iz poročila načelstva za čas od 11. aprila do 17- maja 1931 sledeče: t. Zborovanja: Občne zbore, katerih so se udeležili v oklepajih navedeni delegati, so imele tele zadruge: 12. aprila:. 1. Kolektivna zadruga obrtnikov v Radečah (Rebek). 2. Za- ,Aajga.Mafey..w>K cah (Volk). 8. Zadruga kovinarjev v Litiji (Iglič). 4. Zadruga krovcev v Ljubljani (Iglič). 19. aprila: 5. Zadruga kovinarjev v vl^hfpi Za*^£ajpjv-5pffje\| vj Jpjf 26. aprila: 7. Zadruga rokodelskih in sorodnih obrto v; v - Železnikih .(Krapež). 8. Kolektivna obrtna zadruga na Jesenicajb/jigiič). 9:, ^adruga;krpfipiq¥> in krojačic v Ribnici (Rebek). 'mfarssai pristop k centralnemu odboru jugoslo-venske delodajalske organizacije. Vsem prizadetim včlanjenim obrtnim' zadrugam je poslala zveza okrožnice, da proučijo, sklepajo in stavijo predloge v zadevi -ustanavljanja obrtnih lo’ *" |dru adsekdv. v ,fikčftfi%Jiveze jobrtnihTza-iruppo^kffiK* faiflj# na^$e*e*#e- ]e. «r;-1« {Kopee, prihodnjič). 3$ organizacij. cuga. urarim^ zfrfr ravr.bPMbr i graverjev in pasarjev v Ljubljani obvešča svoje člane) AlKonoi srčaa kultura«, a « raonu Pnnceiir^t# .10. g ScIiarlach, ,15 g ®fiuin, l^^^ffilOd^nbraun, oO sifsin. g Ni* 40 g Mahagondbraum. 40 g Ait-Eiohem-brau-n, 20 g HeU-Bicbemibraun, 24 g fhnsisibrauin, 12 g Granatro-t, 8 g Maha-koiniirbt,flž^Kigrpšin, Salmialk.. ’ # Rjavo-rdočo temno za hrastov lesj 3 g Mahagonfcraun, 10 g Bichenlbrauti, ,>r Npssbraun, 5 g.Mahagooiirot, 5 g fkrjosjin, • ŠMmlak- R javo-rdeče temno za hrastov les: JO g HelLEichenbraun, 10 g Alt-Biahen-braiun, 10 g Nnlssibraun, 8, g Mahagoni-, 'frann, 6 g Rauchenbeize, Salmiak. (Nadaljevanje prihodnjič). 0 1 1. Dne 27- aprila o temi: »Naše p| «!&$#<<, Predava.!, g, prof. Janko Mlai s skioptičnimi slikami. Dne 4. maja pa zaključno pre ad*anlki i)hi|ri«. Pc til Mič s sL optičnimi sTikl 3. Dne 12. aprila v Kamniku. 4*orcj,, z;v, nadaljevanje,, te -^jccij% V. Pospeševanje • obrta. 1 Nft inictjativo Ljubljanskega vele-jsejma- je ppvabil* pv-o^ppvodom vele-sejma^ nikjeaVithijlko Obrtniško društvo na Dunaju ter avstrijski Trgovski muzej na družabno potovanje v Slovenijo.. i < _ V smislu sklepa zadnje načclstvene seje je poslala zveza svojo prijavo za uriTtre n~iirnnn~ nT~rrr«fr-irtif nnrrrwrTTirnn»nfiinihmNWiiiAiMUMimiwi igr ih zadruga za oblačilne stroke v , Šoštanju vabj na svoj redni občni zbor, ki ^sfe no '\f?šll v nedeljo 31. maja t. 1. ob 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Po- t nnrp^i^ifllWiil|ily^iilWiif ipisnika zadnjega zbora. 3. idoroen zadružnem delu^»4. Blagajjttško pc [ičilo in proračun, bi jj^veg čelstva. Jo. R^no. Opozorilo! Dlan brež pride na zbor, se kaznujejo v smislu prs jv kaznuje oblast po obrtnem redili Jk 12 Ib 126, zalriigu, jki spričeval od nlprife pljenih ne bo potrdila. Prijava pr Irugl ne velja za prijavo bolnišk |agajni. Opozarjate še, da: iste tar |ono prijavite, da vas ne zadene ob iitna ka/zen. Oprostitev vajencev ii 3is se vrši vsako prvo' nedeljo v me ^cu marcu, maju, juliju, septembru iivembru in januarju. Zakonito je do »voljno 'šolsko izobrazbo 1n so zdra tUčna doba. je. določena na 4 leta č kakor dva vajenca ni dovoljeno imeti; a ko ima stalno 'zaposlene pomočnike, V laistnem interesu, je, da omejite število^ -č# ši nočete vngejiti' šilšmar-jev. Povabite tudi vaše pomočnike na zbor. Načelnik,--Yolk 1. p. Občni z •r Zadruge krojačev in kro-jačic v Ribnici ro Dne 2§t.*aprila se je.vršil v občinski dvoranf'v Ribnici. Občnega zbora, se je udeležilo 82 članov. Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani je zastopal njen načelnik g. Josip Rebek. StADti.nmVi deležbo, -nozdroan« cnpci zborovalce, Uun!a j osobito zvfežriega g. Josipa Rebeka ter poda poročilo, načelstva. V. svojem poročilu omenja predvsem namen, in potrebo občnih zborov, katerih bi se moral brezpogojno udeležiti ysak za(Jružpi član. V zadevi šušmar-stva je imela zadruga veliko dela In je pri tem sreeko načelstvo . v , Kočevju zelo stro^d^pdštSpsffoV1^ /terh oziru bi zadruga lah!c6!' storifa ŠV Veliko več, če bi ji zadružni člani dajali potrebne -podatke, Zadruga je sestavljala svojim 'članom davčne prijave ter pritožbe v r.rčnih davnčnjp zadevah- Izposlovala je, da so prišli v šolski odbor tudi zastopniki obrtnih zadrug. Udeležila se je po svojih žastopriikih zveztfcga občnega zbora ter stavila syoje predloge, ki so v korist članstvu in katere jo Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani povečini tudi izpeljala. Udeležila se je tudi drugih raznih zborovanj pri zvezi, zlasti kadar se je razpravljalo o noveni obrtnem zakonu. Razposlala je vsem davčnim"'tf9borutkom svojega okoliša brošuro: »Pravic«*&s.dolžnosti članc^ 10. avgusta je skucalazadruga svoje zaupnike v svrho posvetovanj* ustaaio-vitve Nabavne in produktivne zadruge. Ustanovitev te zadruge bi veliko pripomogla za odstranitev konkurence po konfekcijskih izdelkih, poleg tega pa bi bila ddna^člamom možnost si nabaviti blago in druge potrebščine po znatno nižjih cenah. Priredila je po Zvezi obrtnih zadrug dvoje vajenskih predavanj in sicer v Ribnici in Vel,, Laščah, uspela so zelo dobro. Prihod--eje- predajanje, .ao.ho vršilo,-.v Sodra,, žici. Zadružni odborniki so se točno; udeležeVali*odhodorili a^jli*.sladelJvali> iftmi močmf vlldir|stk.2id/u|n^c|čla-j ,nom in članicam. Kljub temu se paj dobe še vedno nezadovoljneži, ki trde,: -da nimajo ničesar od zadruge. Načel-' nik g. Lenarčič pojasni zborovalcem: pomen skupnih ali ločenih zbornic^ Poudarja nujno potrebo po skupnih' zbornicah z avtonomijo odsekov, ker; stališča v sedanji gospodarski krizi nemogoče. Graja pokret, ki se je pojavil v organizaciji glpd« ločenih in skupnih zbornic, ospbitp pa izdajanje beograjske. »Zanatljje«- ki Seje razdor v slovarskem obrtništvu in blati naše zaslužne obrtniške voditelje. Priporoča članstvu, da še drže prUperpili ceh za izdelovanje raznih oblačil in da ne delajo umazane' konkurence '"svojim tovarišem In tovarišicam. Tako postopanje je helojalno in škodljivo za celo obrttioAstjtokov Želi,-da bi zavladalo v za|r^g^r'rdkrito prijateljstvo in j81i-darnpi^jy.i»j^,Aa^oPaHJvM.-žltihi in članicp*g»otno in je uverjen, da M pp-tem‘mnogo več dosegli kakor do se-daj. • ' ;‘- Iz tajniškega poročila jo posneti, da je imela zadruga koncem L 193(): 402 elana in člapie, 38 pomožnU. oseb in 2o vajencev , VAJ.Qhk. L, I93Pije1 bilo oproštjenilr TR TdjbiicdV ih ' vajčnk; va- vajencev in- vajenk, pomagalekih pa 15 pomočnikov Inpomnčnle. Odboru vili 1DU3U »ega, »rS jem j* bilo vloženih 55. Imele so ppvečini dober as5*fe.(ppaža;sfe,> da "jfe 'gi^-maRBtvo-/jiiri.. Šivft|ih .bolj * raašh'jbfto, kakor pa ^žri krojnih in toVisled tega, ker zaposlujejo šq Blf" 13^88^9; Tffla«R6V’T>tfm360? 67 Nato je na^el' nik g. Rebek, ki v svojem govoru pohvalno' omenja doloVanje zadruge: in: njenega agilnega načelnika g. Lenarčiča. Povdaril je, da so tako stvarnega in lepega načelnikovega poročila le malokje čuje. To "dejstvo' je .dokaz, da se da razviti uspešna delovanje za obrtništvo tudi pri zadrugah samo tedaj, a-ko je načelnik na svojem mestu in da dobi močno oporo v odboru in članstvu. Po njegovih izvajanjih nas je obširno vpeljal v najvažnejša in pereča obrtniška vprašanja. Povsem jasno je razložil o osnutku novega obrtnega zakona, o reviziji soeijalne zakonoda- ju aadi-iige med šiviljami silno -razvito. Utemeljene so pritožbe krojačic, a krivde je pa-tu dl (mnogo na nas aamih; ki vzdržujeibb-#ijMče^|a ee lo-ti pq dokončahi iriftri SbM prehitim, pdslove; in mu nuditi zaposlitve, sicer je boljej da nimamo Vajencev. Dobre in usposobljene pomočnike moramo si vzgojiti sami! Stvarno in jako podučno poVbČiio g.' načelnika jo Stran 4. OBRTNI VESTNIK Štev. 21. napravilo na navzoče dober vtis in je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem. Na občnem zboru se je ustanovil tudi šiviljski odsek z namenom, da zaščiti interese članic in da jih uveljavi potom odbora zadruge na merodajnih mestih. V splošnem je potekel občni zbor v najlepšem soglasju in prepojen z novimi silami v delu za interese zadružnega članstva. 3tuasno» Zahvala. Podpisana Marija Baloh, Klova po umrlem Francu Balohu, izrekam ob tej priliki Zadrugi krojačev in krojačic ter Obrtnemu društvu na Jesenicah najtoplejšo zahvalo za velikodušno podporo. Marija Baloh. Laško. Pred nekaj dnevi so se v večernih urah trgali na ulici v sredini mesta trije mesarski psi. Po ulici je šel slučajno mimo steklarski mojster in godec g. Josip Vindiš. Ko je revček, ki šteje nad 68 let, hotel pse pomiriti, je tako nesrečno padel mednje, da si je 2-krat zlomil nogo. Ponesre* čenega so prepeljali v celjsko bolnico. Ker se pa ni nadejati, da bi kdaj še delal, četudi ozdravi, bi bila ugodna prilika za poštenega in agilnega steklarja, da bi se naselil v Laškem. V celem srezu ni takega obrtnika in če bi imel novinec mogoče še kako drugo opravilo, bi mu bil obstanelf zasiguran. Interesenti naj bi se zglasili na Obrtno društvo v Laškem. 17. maja je prirejo Obrtno društvo svoj majski ifclet v Tevče. Bil je prav dobro posečen in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. 3van •Mihelčič elektr. konces. podjetje LJUBLJANA, Borštnikov trg I ima na zalogi vsakovrstni električni ma-terijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvržitev električne instalacije. Jamči za solidnost in zmerne cene. ja t. J. pri inženjerskem oddelku Kos marnde Dravstke divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pi= sami Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. junija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg raznih krp in 700 kg bombaža za čiščenje strojev, 100 škatel voščila za parkete, 300 kg kamene soli, vrvice za merjenje, 3500 kg trač-nikov in usnjatih jermenov. Dne 10. junija t. 1. se bo vršila pri intendanturi III. pomorske obalske komande v Kumboru (Boka Kotorska) ofertalna licitacija glede dobave 5000 kg usnja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 8. junija t. 1. se bo vršila pri in-tendanturi komande IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 5000 zabojev za dvopek. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorec pa pri isti komandi.) DNEVNO PRAŽENA KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu, vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam pilili ■ji NAJVEČJA IZBIRA BLAGA za Šport in turistko pri A. & L SKABEBNt UUBUANA a&Se&tni tlak Hbiletitni tlak (plutovinasti tlak za kuhinje, kopalnice, hodnike, piBarne, bolnice, hotele itd. — je topel, elastičen, lahek za čistiti Polaga vedno najcenejie: Keramični in gradbeni materijal jC. (Battetine Ur €©. -»v;1;. Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 Telefon 2037 Strojno podjetje R. Willmann LJUBLJANA Slomškova ul. 3. Telef. 3055 Bene&ki jaremniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. Seleznl deli k pogonu mlinskih kamnov, za-tvomice. Transmisijski deli kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kov. železa z ugodnim grelnim učinkom. Elektro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag ln mlinov ter drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. PILARNA TURPIJARNA ■ IVAN FIGAR LJUBLJANA Gosposvetska c. - Vošnjakova ul. 3. (v bližini restavracije »Novi svet*) Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. Pri večjem naročilu primeren popust. Plačam enostransko tovornino. mamam Tvornica ZA DPŽIK P.P. In AGA-RUŠE odrntene jngoalor. tvorniee aeetilena la OkllfAB* d. 4. KARBIDOM-DISSOUS PLINOM in KISIKOM •Ir »n n» stotine u avtogenskih varilcev te Hdite tlMierlm aim, te »oln&iiobeto acetilensko luč bkarittajto tudi Tl te n)ikor* pvolrrede ▼ »vo|* koriet! jmparss& »wr”r"TH OBRTMA BA1NKAV LJUBUANII CENTRALA: IKONGIRESTNI IPODRUZNIICA s Telefon it. 2508 Račun pri poitni hranilnici v Ljubljani St. 12.051 Telefon št. 2508 Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više Urednik Ivan Lombar. — Za koMorcij »Obrtnega Vestnika* Ivan Mihel*«. — Tiska Narodna ti*kama. — Predstavnik Fran Jezeršek. — Vsi r Ljubljani.