12. štev. V Ljubljani, petek 14. januarja 1921. ,’o5t"i"a <’WaM' *** IV. leto. Velja v Ljubljani in po pošli: ctlo leto . , K 300*— pol leta . . . „ 180 — letrt leta . . . „ 90 — »a me c . . „ 30 — Za ino2eaisivo: celo leto . pol leta. . čet*-1 teta . la m.sec . K '*80'— . 210-— „ 120— .. 40 - Za Ameriko: celoletno polletno . četrtletno. 8 dolar. 4 dolar]« 2 dolarja Novi oaročnlUi ca) posiij.ija naročnino po nakaznici. LioiM„a im ,r»ok A'jubl Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Mariiinem trgu — ~ štev. 8. Telefon Stev. 44. - .. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1’6Q K. v*««. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na ou&. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se franldrajo. — ■ Rokopisi bu ne vračajo. Italija zahteva odgoditev izvršenja rapallske pogodbe. LDU Beograd, 13. Jan. Parlamentarni krogi živahno komentirajo noto, ki jo je poslala italijanska vlada in ki zahteva, da se izvršenje ra-ptuHskc pogodbe odgodi do meseca maja. Nota jo prišla nepričakovano v trenutku,-ko je bila že sestavljena skupna vojaška komisija. M naj bi določila mejo mod Italijo in našo kraljevino. Ne ve se. ali bo vlada pristala na to italijansko zahtevo. ■•M POVRATEK REGENTA V BEOGRAD. LDU Beograd, 12. Jan. Regent Aleksander je davi ob osmih dospel v Beograd. J 4** 1 PRESTOLNI GOVOR. Beograd. 13. jan. (Izvirno poro- . Prepovedi. Prepovedi so na dnevnem redu. Splošna poštna stavka v Avstriji. Dunaj, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) Poštna stavka traja dalje. Dunajskim uslužbeneem so se pridružili tudi vsi po ostali državi. Poštni pro-nieHie popolnoma ukinjen. Nekateri manjši- uradi sicer sprejemajo pošiljke, vendar pa ostanejo pošiljke, nakazila in pisma na pošti. Vlada je za danes ob štirih popoldne povabila zastopnike poštnih nameščencev k pogajanjem. Ako bodo pogajanja brezuspešna, bo tehnična aniia proglasila telefonsko In brzojavno stavko. Ako tudi to sredstvo ne bo zadostovalo bi se roglasila železničarska stavka. Nameščenci teh skupin so namreč obljubili poštnini nameščencem in tehnični uniji svojo pomoč. Dunaj, 13. jan. (Izvirno poročilo.) Ministrski svet se je nocoj ob devetih sestal, da razpravlja o poštni stavki. Okoli polnoči sc pričakuje odločitev v tej zadevi. Srditi boji na Irskem. Basel, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) Mesto Cork ie na več krajih upepeljeno. Po-Je bil sistematično zapovedan od angleške vojaške oblasti. Vsled tega, ker niso meščani Izdali sinlajnovskih zarotnikov, ki so napadli regularno angleške čete. Predn'0 so angleške oblasti zanetile v do« ločenih hišah ogenj, so dovolile Ircem, da »pravilo na varno dragocenosti, niso pa dovolile, da bi se rešilo pohištvo. Ta po-il« se je Izvršil prvič na novega leta dan od 3. do 6. popoldan ter se od takrat naprej vrši skoraj danzadneni Po raznih krajih južne Irske kot represalija proti sliilaj-novcem. Basel, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) Angleške oblasti ISčelo neumorno blvaUšSo prvoboritelja za samostojnost Irske De Valere, ki so Je Iz Amerike na tihem pripeljal na Irsko, Vsa 9redstya, ki Jih uporablja angleški vojaški guverner, so popolno-nia odpovedala. Irci so so strnili brez Izjeme pod fclnlafnovsko zastavo. Do Valera Izdaja svoja povelja, ki se točno Izvršujejo In angleška oblast nikakor ne more odkriti zarotniškega glavnega stana. Angleški vojaki nastopajo saftno še v velikih skupinah In v Irskih lukah nadzirajo vojaki Iz-krccvanje parnikov Iz oklopljenlh vagonov. Cela Irska le en sam vojaški tabor. »Arbelter Zeltung« itd. vse do urugvajskega »proletarskega« glasllca, ki ga go. iovo ulkdar ne bo dobila nobena Jugoslovanska biblioteka v dolžnostnem eksem-Plarju. Sestavlja se vlada In med tem se-6H0.) Ministrski svet ie na svoji da- "'Javljanjem ne najdejo resorni iefl važnei-našnji seji končno redigiral besedilo prestolnega govora, s katerim bo regent Jutri dopoldne slovesno otvo-rll konstituanto. Kakor se v parlamentarnih krogih govori, se prestolni govor ne bo bavll z izrazito političnimi vprašanji, ampak bo po-vdarjal pred vsem potreb«, da se čim prej stvori ustava, ki bo ojačila edinstvo naroda in države. Regent bo v prestolnem govoru apeliral na poslance, naj imajo pri svojem delu pred očmi samo narodni in državni interes. Težka vladna kriza v Franciji. LDU Pariz, 12. Jan. Predsednik Mille-ranc' jo sprejel demlsljo kabineta, Pariz, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) Predsednik republike Je danes dopoldne pričel razgovore o političnem položaju. Najprej *e Je posvetoval z zborničnem predsednikom Raoulom Peretom, nato z Doumergne-Jom, Melinom In De Selvesom. Doumcrgnes Jo pc razgovoru Izjavil, da Je predsedniku obrazložil vzroke, radi katerih pride v prvi vrsti v poštev kot naslednik Leygnesa predsednlh zbornice Raoul Peret« Pariz, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) Peret Je imel dolg pogovor z Mlilerandom. Izgle-da, da bo kljub pridržkom poveden s sestavo nove vlade. * Pariz, 13, Jan. (Izvirno poročilo.) O sestavi nove vlade se Je včeraj govorilo o dveh kombinacijah, bi sicer Peret kot ministrski predsednik z Brlaiidom; Poincare-Jem «11 Vivianljem kot zunanjim ministrom, druga verzija pa označuje enega od Imenovanih treh kot ministrskega predsednika. DR. KOROŠEC IN MUSLIMANI. Beograd, 13. jan. (Izvirno izročilo.) Danes popoldne se je dr. Korošec zelo dolgo časa mudil v muslimanskem klubu. V političnih krogih kroži vest. da je dr. Korošec v mnogih vprašanjih vplival na muslimane in so ti spremenili svoje dosedanje držanje; Izglcda, da sa Pašič ne bo več pogajal z dr. Koroščevo skupino, ki stoji na strogo avtonomističnem stališču. Na tel podlagi pa je sporazum nemogoč. Jutri bo Pašič zopet pričel pogajanja z muslimani in morda Judi z Narodnim klubom. TUDI STARČEVIČANCI BOJKOTIRAJO KONSTITUANTO. Beograd, 12. jan. (Izvirno poročilo.) Poleg Radičevcev in komunistov so bojkotirali včerajšnjo sejo lega posla zase kakor pa izdajale prepovedanih dekretov. Ni čudno, da se ob takem položaju naši sosedje kaj malo menijo za izvedbo rednih dekretov. Tako nam prihaja ravnokar vest, da si želi Rim odgoditve mirovnih klavzul da maja meseca. Zakaj, kako, kdo ve? Raču-r.amo samo na to, da pošiljajo italijanski zunanjepolitični agenti groiu Storži Iz naše države prav prlfazn* poročila. Radič pride, ne pride, pride, ne pride. In tako gre bl-storija naprej. Predsedniki vlade držijo v rokah marjetico In trgajo Ust za Ustom: bo, ne bo. Italija pa sl misli svoje bi čaka v Logatcu. Danes, ko vsa vladna glasila tako žt-vahno zatrjujejo, da Je ni moči, ki bi razbila državo, se človeku res čudni zdijo tl zuakl slabosti. Same prepovedi; kdo bi verjel r moči NaJnoveJSa vest nam n» l>r. zocet prinaša novo prepeved. Na iniciativo prosvetnega ministrstva Je prepovedalo notranje ministrstvo nekak zemljevid Jugoslavije, ki ga Je Izdala zagrebška založ- starlja na važno mesto, daje mu moč. Ka) Je to? Kakšen Je ta zemljevid, ki nesj Ime Jugoslavile ter obenem prepoved dveh ministrov? Ali nam Je res tako nevaren? AH Je pa le znak nevrednih praktik sašlhi krmarjev? Ml verjamemo v solidnost države ta« ko globoko, da se nam zdijo taka malenkostna početja visokih krogov v tako to žavnUi časih res prazua In vsakega truda nevredna. Ce je država močna — In to le ker Jo drži narod — nam no bo škodil uo-beo papir. Če ni, nam pa nobena prepoved koristila ne bo. Take praktike dajejo edino« le moč nasprotnim nam silam, vzbujajo odpor ln slabijo v splošnem naš ugled. Cio« vek se nehote spominja tistih časov, ko smo čltall po voglih nabita k. u. k, gene-rtlštabna poročila ter se zbirali potihem ob utibotapljenih antantnih listih, človeštvo se ne vzgaja s palico In ne si prepovedjo. Narod, ki sl Je sam Izbral to državo in zanjo po prevratu odločno glasoval, Ima pravico do popolne svobodne besede, če gre ta beseda čez račune dr« ravnikom, morajo tl državniki Iskati naj« prej korektura ▼ sebi, ne pa v narodu. Ob vesti, ki nam prihaja tačas iz Italije, t. J. da misli Italijanska vlada zavleči Izvršitev rapallske pogodbe, se nam zdi posebno potrebno naglasiti, da bo Imela naša vlada proti Rimu popolno moč le te« da), Če se nasloni na narod. In na narod so ba Saj ne vemo, kakšen je. Mogoče je celo I nasloni vsaka vlada lahko edinole z vda« brezsmiseln. Toda vladna prepoved ga po- | nrstjo, ne pa z žandarJI. OTVORITEV ŽELEZNICE KONJICE— ŽRECE. Jutri, v soboto ob 10. se slovesno otvori in izroči prometu novozgrajena ozkotirna železniška proga Konjice—Žreče. Proga meri 4 km in tvori konstituante tudi člani Narodnega 1 ;^Poljčane—Stce^0*1”10 kluba. Od Jugoslovanskega kluba zclez“‘cc 101lCane K0,l),ce; Zahteve zemljoradnikov. Beograd, 13. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor smo že javili, so zem-Ijoradniki pismeno stavili svoje pogoje za vstop v vlado. Pogoii teh-le obsegajo 20 točk: 1. vse politične volitve naj se vrše po poklicih; 2. volilci smejo odpoklicati svoje poslance; 3. ministri so odgovorni za svoje delovanje in se lahko postavilo pred redno sodišče; 4. uradniki so odgovorni za svoje uradovanje in se morajo za zlorabo zagovarjati pred rednim sodiščem; 5. brezplačna obramba pred sodiščem; 6. zajamči naj se nepristranost sodišč in odstranijo iz sodne r.prave nepoštene osebe, 7. ukinr;o naj se vojaška in duhovna sodiL.a; 8. policija preide v roke samoupravnih edinic; 9. služba v vojski se reformna, tako, da postane nekaka »narodna šola«, 10. poglobi naj se skrbi za narodno zdravje; 11. šole naj se uredijo v zmislu strokovnega pouka; 12. vera ie privatna stvar; 13. ukinejo naj f;®. Privilegije mest v škodo vasi: 14. T11 ®™a..rel°™a naj se reši v zmis-zemljoradničke stranke; 15. zadružništvo naj se smatra za obče-koristiio 111 naj se podpira; 17. uredi naj so promet med mesti jn vasmi; 18. vprašanje vojnih invalidov’, vdov in sirot naj se smatra za obče-narodno stvar; 19. progresivno ob-dačenje In 20. socializacija jx)djetii. ki so zato zrela. — Kakor doznava naš poročevalec, da bodo stavili zemljoradniki razun tega še nastopne pogoje: 1. konstituanta bodi suverena.; 2. ustavo naj zaiamči narodno in državno edinstvo; 3. edinstvena zakonodaja; 4. široka samo-torava občin, okrožii in aofcrajin. Beograd, 13. jan. (Izvirno poročilo.) Pašič Jn Davidovič sta danes kljub nadaljevala pogajanja glede vstopa zemljoradnikov v vlado. Za zemljoradnike vodijo pogajanja gg. Avramovid, Jovo Jovanovič in d- Vošnjak. Do definitivnega sporazuma še ni došlo, izgleda pa. da bodo zemljoradniki vendarle vstopili v vlado, ako radikalci in demokrati sprejmejo glavne njihove zahteve. Beograd. 13. jan. (Izvirno poročilo.) Danes ob 5.30 popoldne sta gg. Pašič in Davidovič imela v dvorani konstituante sestane« z delegati zemljoradnikov gg. Lazičem. Avramovičem in Puceljem. Pretresali so onih 20 točk, ki so jih zemljoradniki stavili kot pogoje za vstop v vlado. Danes se je povečala možnost, da bodo zemljoradniki vstopili v vlado, ker so skoraj vsi njihovi pogoji sprejemljivi. Zemljoradniki so izvolili šest svojih članov, ki imajo nalogo, ustvariti platformo za nadaljnja pogajanja. Jutri ima zemljo-radniški klub sejo, na kateri bodo delegati poročali o pogajanjih. Nato imajo zopet sestanek s Pašičcm in Davidovičem. SPOPAD MED ITAL, REDNIMI ČETAMI IN ARD1T1 NA RABU. LDU. Zagreb, 12. jan. Iz Senja Javljajo, da so včeraj ob osmih italijanske redne kratkem bom- bardiranju zavzele postojanke ardi-tov na otoku Pabu. Misli se. da pridejo jugoslovenske oblasti že v soboto na Rab. Prebivalstvo j>rmravlja jugoslovenskfan oblastem sijajen sprejem. ji je prisostvovalo le nekaj članov. REVIZIJA POSLOVNIKA. LDU Beograd, 12. jan. Skoro vsi klubi so predložili predsedništvu parlamenta svoje spomenice o vem poslovniku. Dr. Ribar bo vse spomenice predložil ministrskemu svetu. V parlamentarnih krogih se veruje, da bo Pašičeva vlada sprejela vse izpremembe. ki Jih predlagajo klubi strank, razen vprašanja o prisegi in zahteve, da je potrebna dvetretjinska večina poslancev za končni sprejem nove nstave. REŠKI AVTONOMAŠI IN SOCIJA-LISTI ZA PRIJATELJSTVO Z JUGOSLAVIJO. LDU Zagreb, 13. jan. Včeraj je bila tukaj skupščina reških avtono-mašev in socialistov, ki je sprejela resolucijo, v kateri se izjavlja, da smatrajo rapallsko pogodbo za pošteno in da obsoja aneksijonistične namere na Reki. Nadalje zali te va resolucija, naj legionarji zapuste mesto in naj se izvede razoroženje, Končno izjavlja, da pomenja dober sporazum z jugoslovansko vlado življensko vprašanje za Reko. Nadalje zahteva, naj se razjasni položaj glede baroške luke. Za shrčai da se dosedanjim reškim beguncem onemogoči povratek, se bo osnovala v inozemstvu protivlada, v kateri bodo sodelovale vse stranke. Te resolucije bodo dostavljene Jugoslovanski, italijanski in vsem zavezniškim vladam. OOSPODARSKA POGAJANJA MED ANGLIJO IN ČEŠKO. Praga, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) češkoslovaški trgovinski minister dr. Hoto-vec se ie snoCl vrnil Iz Londona v Prago. Kakor javlja Press Central, se Je dr. Ho-tovec v Londonu pogajal gledo nakupa moke bi o tem, da se sklene trgovinska pogodba. Pogajanja glede nakupa moko so načeloma končana. Ministru se je posrečilo dobiti večmesečen kredit za nakup večjo količine moke. O podrobnostih bodo razpravljali člani delegacije, ki ostanejo .▼ Londonu. ' " / * . , MINISTER BENEŠ O TVIED- ! NARODNEM POLOŽAJU. Praga, 13. Jan. (Izvirno poročilo.) Zunanji minister dr. Beneš je včeraj na zborovanju narodno- socl-jalističnih senatorjev v govor« o zunanjem položaju izjavil med drugim: Odnošaji do sosednjih držav, zlasti do Avstrije m Madžarske, so se v zadnjem času zelo poboljšali. Upati le, da se bo mednarodna situacija ne glede na to, kar se bo spomladi dogodilo na Ruskem, še bolj konsolidirala. Dr. Beneš je nadalie-izjavil, da bo predmet razgovorov v Rimu vprašanje ločitve cerkve ta države in rapallska pogodba. IZ GRŠKE POLITIKE Aten. 13. jan. (Izvirno poročilo.) Bivši ministrski predsednik Zaimis, ki ga je vlada pred kratkim prisilila. da odstopi od mesta vodje narodne banke, se baje namerava zopet udeležiti političnega življenja. Kakor javljajo listi, prevzame vodstvo venizelistične stranke, k! je sedaj brez voditelja. IZ AVSTRIJSKEGA PARLAMENTA. Dunaj. 13. jan, (Izvirno poročilo.) Danes so imelj seje samo odseki narodne skupščine. Dopoldne sta zborovala finančni in proračunski odsek, da pripravita finančni zakon In prorniu. Popoldne Je Imel sejo ustavni odsek, ki se Je bavll s predlogom o Zapadni Ogrski. MEDZAVEZNIŠKA KONFERENCA PRELOŽENA. LDU. London, 13. jan. Iz uradnega vira se javlja, da se medzavezni-ška konferenca vsled padca Ley guesovega ministrstva preloži. LIoyd George, ki biva sedaj na deželi. poroča, da se nocoj povrne v London. HARRY WALDEN POSKUSIL SAMO-MOR. Dunaj. 13. jan. (Izvirno poročilo.) Davi je znani gledališki Igralec lfarry Wa1-den, ki rodi sedaj vRenaissance-Btihne« poizkusil samomor. Ustrelil se fo v leva U1ERARNO-UMETN1SK1 VEČER »HU« DOJtESTVENEOA TEATRA«. Sinoči le »Hudožestveni teater«. ktjučfl svoje prvo gostovanje v Ljubljani« Prvo, pravimo, ker se trdno nadejamo, la nam ga uprava pridobi še za par večerov. Nismo namreč videli še vsega, kar mora videti občinstvo, ki bi rado poznalo-»buda-žestvenlte« v globine. Prvi del sinočnjega večera nam Je dal srčnega smeha v obilju. Interpretacija po* vestlc Čehova je bila nekaj tako dragocenega, da so se ljudje nasmejali do solz. »Pilstan« je učinkoval • svojo tragiko. Kačalov fe recitiral tovora Bruta in Au« tonija iz Shakespearove tragedije >Jull| Cezar« na koncu pa je izvajal sceno 'z »Smrti Ivana Groznega«. Prednašanje le odgovarjalo velikim sposobnostim g. Ka-čalova. Naj še posebej omenimo recitacijo Puškinovih pesmi po g. Knlpper-Cebovl. Navdušeno občinstvo Je klicalo »hudoža« Stvcnlke« ponovno pred zastor. Umetnikom je bilo poklonjenih več šopkov in vencev « trakovi. Z globoko zahvalo za njihov« umetnost kličemo ruskim Igralcem: čim« prej na svidenje! BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 13. JanuaHa. Valute In devize. Zagreb: BerUn 200—211, Bukarešta 196, Italija 821—S20, London 535—540, New York (vezano) 143.60—144, Pariz 903, Praga 170—172, Dunaj 20.40—21. Valutes ameriški dotarjl 142—143.50, avstrijsko krono 23—24, carski rublji 80, nemške marke 202—204, romunski leji 196—205, Ure 817. C ur Ib: Berlin 9.20, New York 642. 50, London 23.86, Pariz 38.75, Milan 22.2(f, Praga 7.50, Budimpešta 1.07’/s, Zagreb 4.25, Varšava 0.90, Dunaj 1.35, avstrij. krone 1. Dunaj: dinarja 1890—1910, dolarji «83.50—687,50, Iranc. franki 4252.50—4292. 80, ivlc. Iranki 10-50—10.800, češke kron« 815.50—821.50. madž. krone 121.15—123.15, lire 2400—2420, nemške marko 1005—1011» poljske marke 80-50—82.50, I..nU 2575—* 2695. v Praga: dinarji 225, marke 121.25» 8vic. franki 1328.30, lire 293, Iranc. Iranki 831.50, funti 317.50, dolarji 85.50, avstrijske krone 11.85, poljske marke 9.50. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje J04B—• 1100, Jadranska 1825—1850, Jugoslovanska prsa ter se nevarno ranil. Obstoji upanje, | 595—600, Ljubljanska kreditna 900—930, da okreva. Izjavil Je. da te ta Storil rodi j Praštedlona 9150—9300. Riječka pučka 'j floancljelulh težkoč, ' 495—5^. Prazniki v Jugoslaviji. Splošna želja v državi je. da bi konstituanta hitro delala in čfrn preje izgotovila ustavo. Zato neugodno vpliva, da se njeno delo tako prekinja, dasi moramo reči, da doslej parlament sam tega ni kriv. Krivi so marveč tega naši — prazniki. Da pripadamo Jugoslovani raznim konfesijatn, to danes v dobi uveljavljajoče se verske enakopravnosti ne bo motilo, dasi ostane verska razlika še dolgo glavna ovira popolni medsebojni asimilaciji. Toda konfesionalni boji se v državi ne bodo vršili, o tem smo gotovi. Ostanejo pa nekatere zle posledice verskih razlik za javno življenje. ki niso ugodne in katere moramo po možnosti omejiti. K njim spadajo ravno prazniki. Okrog 40% državljanov Jugoslavije praznuje božične. velikonočne in druge praznike ob katoliškem terminu, 47% državljanov praznuje iste praznike o pravoslavnem terminu povečini 14 dni kasneje, povrh seveda pa še svoje posebne praznike. In nanosled praznuje še 11% prebivalcev muslimanske praznike, kar prihaja v Bosni in južni Srbiji močno do veljave. Manjši odstotki Židov in protestantov ne prihajajo več v poštev. Gotovo je, da se bodemo morali pri vseh javnih poslih vzpri-čo tega ozirati na obe glavni kon-fesiji in da bomo potemtakem praznovali praznike dvakrat. To velja glede parlamentarnega dela, dalje povsod tam, kjer imamo skupaj pripadnike raznih konfesij v istih podjetjih n. pr. pri vojaštvu. Na ta način se uničuje mnogo dragocenega časa. kar ie važno zlasti danes, ko nas more le vztrajno delo, zvišanje produkcije dvigniti preko kritične dobe. Bilo bi tedaj velike koristi, ako državna oblast pri svojih unifikator-nih težnjah posveča mr.ogo pažno-sti ravno temu poglavju. Ako sc ji posreči na merodajnih mestih doseči modifikacije v smislu, da se na pr. vsaj glavni pravoslavni irt katoliški prazniki praznujejo na skupni čas. je storjen že važen korak. Kakor so stvari danes, sodimo, da se ji to lahko posreči v dokaj dogledni dobi. Dalje ie obstojala na višjih katoliških mestih v letih pred svetovno vojno tendenca krčiti sploh število praznikov. Ta misel le bila sicer nepopularna in Je zadela na ovire,, tako da so vsaj pri nas ni izvršila. Do gotove mere bi jo bilo pač treba Izvesti, še posebno pa pri pravoslavnih. Naposled se dam zdi, da se Je vpeljalo po osvobojenju preveliko število takoimenovanih narodnih praznikov. Praznik Cirila in M-toda, ki je tudi preblizu Vidovem« dnevu, se pač lahko praznuje le v oni meri, kakor je bila to navada pred osvobojenjem. Praznujemo zapored praznik osvobojenja 29. oktobra in ujedinjenja 1. decembra; ta dva praznika bi se dala pač združiti v enega zlasti, ker koj nato praznujemo še regentov rojstni dan. Opozarjamo na psihološki moment, da se na ta način stovestnost tako-rekoč profanira. Praznujmo raje narodne praznike bolj poredkem, a zato tem slovesneje. Sal je državna oblast slično prepovedala, da bi se državna himna igrala prepogosto--ma. ob neumestnih prilikah. juni in na Zili še slabše 1 Čakamo in čakamo, da se bo mogoče le kdo zganil onkraj Karavank. Zdi se nam, da ste tudi begunci že pozabili na nas zaostale. Saj je imel potem le prav naš „oče Gemeindeheimats-rat“, ko je rekel tedaj, ko je Jovanovič obljubil, da Jugoslavija tistih 15.000 slovenskih glasov ne bo pozabila: „No, saj je to povedal samo ,radi lepšega* 1“ Mi se bomo sicer branili in bili do zadnjega. Tako hitro nas tudi ne bodo pohrustali, nas je vendarle preveč, ampak Vas tam v svobodi vprašamo: Ali Vas res ni že ničesar več sram? Tu vlada Schuml bi njegova garda: Heimatsdienst. — še legitimacije za potovanje ne dobiš brez dovoljenja Heimatsdiensta. Vsa službena kota se stekajo v nievovi osrednji pisarni, na vsakem kolodvoru.-v vsakem vlaku, v vsaki gostilni naletiš na Šumijeve špijone in pretepače. Niti v eni šoli se ne pod-učuje slovensko In da bi preprečili zdai še tudi slovenski verouk, so nemčurii v zgornjem kraju (okolica Beljaka!) že nahujskali svoje otroke, da zapustijo razred, kadar prida podučevat slovenski župnik. Ni da-* leč čas. ko bo tudi slovenski katehet že redka prikazen. Torej 100.000 je nas menda še po celem Koroškem in niti ene slovenske šole. kmalu bomo tudi brez slovenske pridigel — In to je varstvo manjšini Koliko Je pa pri Vas nemških šol? Koliko pa je pri Vas pripravljenih živilskih vlakov za naše kulturne nemške prijatelje? Ali Vas res n;č ni sram?, služi! — Ali se ti gospodie zavedajo, kai so doižm svoiemu narodu, ki gleda vprašujoče in z zaupanjem nanje, in do niih delovaniu in nehaniu uravnava svoie živienie in razmerje do Lahov? Ali je njih morala res tako minimalna, da za tisto malo mesenega užitka zaglušijo svoj narodni ponos, kot ie to gotovim idrijskim krogom že stara pesem — še od avstrijskih časov sem? O komisarju pač ni treba, da bi izffiibliali besedi! Če ie v resnici kai storil ali ni tega kot državni funkd-ionar storiti moral? — Ce bi bil v resnici tako dober kot se sedai kaže pač ne bi bil naisveteišega in naielob-liega čustva narodnega tako grobo žali!: ne bi drezal v rano. ki ie še odprta. Človek, ki pozna dušno živiie-nie in ima Ie malo prave kulture, bo mogel to intimno čustvo le tolerirati, ne on z represalijami groziti odvisnim. Človek se vprašuje, kje imajo oni akademiki, ki so se plesa udeležili — srce in glavo, in poleg njih nekaeri ljudje, ki reflektirajo na službo — v Jugoslaviji! Če so ti gospodje take moralne pokveke, da ne znajo iz svojih duš razbrati, kaj smejo in morejo z ozirom na svoj narod, tedaj naj pa vedo, da Idrija proti Logatcu le ni tako zar^Vana, da bi se v Ljubljani ne zvedelo, kaj oni tam počenjajo. Razna poročila. Glas Iz Idrije. Idrija. 7. ian. Zaolankani. Bogu za hrbtom' — ?e vedno velialo za naše mesto, in še velfa. o še. šel Kar se tu zgodi, ostane tu, se tolažijo nekateri »dobri Jugoslovanih No. tako zapiankanj pa le nismo, kot bi kdc res mislil na prvi hip! »Cesarska« cesta vodi po dolini k Sv. Luciii in dalie v Italijo. Po niči gre doli — živo srebro, gori pa razni »tenenteti«. komisaril itd. Da. resnično. I.ahi nas niso pozabili, posebno naš gospod komisar. Kako genlji-vo dobri so ta gospod, nobene vam ne odrečeio. na lini tudi vsa idriia ve hvalo zato. vsakdo iim ie že za kai hvaležen — moi Bog. kdo nima z oblastlo ničesar opraviti? Gospod komisar niso zastoni iz Italiic doma. od tam. kier so se rodili Machiavelli. Cavour. Mazzini. —vedo namreč, da bo orišel čas. ko bodo svobodni prebivalci mesta Idrhe volili -- župana, oh. in kdo bo moeel odreči svoi eias tako strašno dobremu gospodu?! — Da. pa so tudi res »politični« gospod komisar -- hoteli so preizkusiti udanost sve Jih dolžnikov, in so priredili o božičnih praznikih ples in ooleg »tenentetov« povabili tudi idriiske veliake. — Glei ga spaka! — niso se uračunali gospod komisar: še celo več: Doleg »angažiranih«, in poleg kalinov, ki so nastavljeno uraso že pozobali, in onih. od gospoda komisarja odvisnih, ki iim ie bilo takole prikrito zagroženo, da bi imela nlih neudeležba na tem plesu — posledice. so prišli tudi nekateri od konn-sarfa neodvisni« »dobri Jugoslovani«, med nlhni celo nekateri — zamižite, da ne boste slišali! — akademiki, — Knko vzvišeno nalogo so s! nadeli: biti pionir jugoslovansko-italijanske pomiritve! Seveda si niso na lasnem V Rožu, 10. januarja, o italijanskem računanim da namreč Mi vas ne razumemo več! Sal | nastopi mir tudi. če — volk ovco poste vendar obveščeni, kako s© žre. nam godi tu v Rožu in da Je v Pod- Govorimo resno, predmet to za- Sokolski tisk. Naše Sokolstvo je dosedal posvečalo premalo pozornosti sokolskemu tisku. Število članstva v sokolskih vrstah je nenavadno hitro raslo, zlasti v zadnjih letih se je početvorilo, ni .pa raslo temu enako število naročnikov na razne sokolske časopise in -knjige, brošure Itd. niso bile med žlanstvom tako razširtene. kakor bi bilo v korist sokolski ideji. Zlasti pa Je opažati, da članstva, ki ne zahaja v telovadnice in navadno tudi drugih stikov ne išče z ostalimi Sokoli, ni najti med naročniki sokolskih časopisov. Tuja jim je zaradi tega sokolska organizacija in tudi neznani so jim vsi ukrepi starešinstva, žup in društev. Posamezna društva store v tem oziru premalo, ker ne vedo ceniti velikega pomena našega [tiska. Naša sokolska literatura je šc majhna in dolžnost vseh sokolskih faktorjev ie. da jo povečamo ter dobimo še mnogo prepotrebnih knjig. Id nam jih danes manjka. Ako lioče- Francoska zbornica. Pariz. 11. jan. Parlament ie danes zopet začel zborovati. Starostni predsednik Siegfried ie imel v zbornici nagovor, v katerem je opozarjal na momentaae ležkoče. Finančno stanie zbula vsekakor skrb in menični tečail so Se vedno neugodni. Toda prizadevanja na doIiu davčne zakonodale zagotavljalo ravnotežie rednega proračuna. Govornik ie z akti učil s pozivom na vse državllatie. na! onuste razredni boi. V senatu ie starostni predsednik Denis izrazil uoanfe. da se davčno breme francoskih davkoplačevalcev nlaiša s tem. da se Nemčila obveže izpolniti versaillsko mirovno pogodbo- V ta namen. Ie deial. ne smemo Imeti nremailme voiske. dasi smo odločni privrženci miru. Napram svoiemu sovražniku ima Francija zavest svoiili dHžnosti. OdgodUev občinskih volitev v Vojvodini. Ministrstvo za notranjo stvari Je sklenilo, da se v Vojvodini letos ne izvedejo občinske volitve, temveč da se vsa mesta popolnljo z Imenovanji. Zato j© ministrstvo za notranje stvari pozvalo vse okrajne In mestne načelnike, da do 1. februarja predložijo kandidatne liste, da bo moglo ministrstvo potem izvršit! nadaljnje odredbe. Za udušenja banditstva v južni Srbiji. Minister za notranje stvari Draškovič je Imel sestanek s poslanci južne Srbije ter se bodo takoj začeli izvajati najenorgičnej-ši koraki, da se v teh krajih člmprej uvede red in mir. • DVVumin/Jo stopi v politično življenje. Kakor poroč?io iz Rima, se gotor! v okolici D’Anniuiziia, da se D’Annunzio namerava aktivno udeleževati političnega življenja. Postavil sc bo na čelo nacionalistične stranke in razširjal njen program. Angleški politiki za prldellenje Tracije Bolgariji. Pod naslovom: »Bodočnost za-padne Tracije« so objavili londonski list! pismo, podpisano po najuglednejših politikih Anglije, v katerem se veli, da Je nespametno, da se Je zapadna Trač tja dodelila Orškl, in sicer Iz razloga, kor sta dve tretjini prebivalstva v njej proti grški okupaciji in Je Bolgarska s tem izgubila Izhod na Egejsko morje in ne more razviti svojega gospodarskega življenja, tar Je vsled tega navezana na centralne sile. Sedanja po reviziji sevreake pogodbe. Podpisani apelirajo na angleško vlado in narod, da tl Interesu bodočega miru ugodi upravičenim aspiracijam krščanske in muslimanske v*« čine- ki ni grška. Madžarski nacionalisti. Madžarska zveza za zavarovanje ozemelj In zapadnd ogrska liga sta sklicali včeraj protesta« zborovanje, proti odcepitvi Zapadne Ogr* ske. Udeleženci zborovanja so sklenili re« Sol učijo, v kateri protestirajo proti temu, da se Je Madžarski oktroira! mir, posebna pa proti pridelitvl Zapadne Ogrske Av« striji. Udeleženci so izjavili, da smatrajo mir, ki sta ga nareko vala sovraštvo In n s« premišljenost, za neveljaven. Madžarska bi obdržala svojo mejo, ki jo je imela preko 1000 let še dalje, in je pripravljena, da to brani pred vsemi silami. Zastopniki vseh navzočih društev so resolucijo odobrili. Krasin postane- ruskj poslanik v Ber. Hun? Kakor Javlja berlinski »Lakalanzoi« gor«, Je v ruskih krogih razširjena vest o odpoklicu Viktorja Koppa, katerega dol že v Moskvi, da je kriv neuspehov komunistov na Nemškem. Na njegovo mesto nai bi stopil Krasin. Bitka med francosko In boifševl&ko vojno ladjo. Kakor Javljajo, Je boljšoviškf parnik napadel francoskega rušilca »Sare« abane«, ki je v Crnom morju patruljiral la skušal proprečltl tihotapljenje orožja. Fran* coskl rušilec je na napad pričel strchatt, nakar j« boUševišk! parnik pričel bežat! situacija na Orškcm jo ugodna za težnje | In se Je ob skalnem obrežju razbil Gospodarstvo. Koroško pismo. Vesti iz Nemčije. Berlin. 12. ian. Stavka železničarjev. Od 390.732 železniških uradnikov bivših pruskih, heškili, saksonskih. oldenburSkih In meklenJnirSkih okrajev se lih ie elasovanla elede stavite udeležilo 235.000. Kakor noroča državna strokovna oreanizaciia železniških uradnikov, lihje 192.953, tarei nad 60% glasovalo za stavko. Ko se bo doznal Izid elasovanla na Baver-skom. Wiirternberškem in Badcn-skeni. se bo znižalo število menda DOd 50%. # Pc!oža! v Gornil Šiezlfl. Nemška mirovna delegacija le ve-Jeooslaniški konferenci In oa zavezniškim vladam izročila noto. v kateri se ODOzaria na neznosne razmere ob eorenie-šleziiski iužni In vzhodni meji ter na teror Pollakov ter se Izraža uoanie da bodo zavezniki pomagali kar naihitreie in naienergičneie. Nevarno stanie se more odoravltj samo 7, učinkovito zaporo lužne In vzhodne meie in z unprabo prekeva soda zooer nlenilce in morilce. Pošljite naročnino! mo to doseči, inora pri tem delu sodelovati vse Sokolstvo — zlasti mora biti prva skrb naših društev, da se sleherna sokolska krniva čim najbolj razširi med članstvom. Isto velja zlasti za naše časopise: „So-kolski Glasnik** in „Sokollč“. Vsak Sokol, vsalta Sokolfca in vsak član naraščaja bi moral biti naročnik na en sokolski Ust. Oni člani, ki ne morejo plačati članarine naenkrat, naj Jo plačajo v dveh ali treh obrokih. Najbolj slabo situiran član sokolskega društva lahko žrtvuje na vsake 3 mesece 15 K, 1.1. vsak mesec 5 K. Dolžnost društev'' je, da to organizirajo, in prepričani smo, da uspeh gotovo ne izostane. Vsako društvo naj priredi razentega letno eno sokolsko prireditev, katere čisti dobiček naj porabi izključno za naročnino za sokolske časopise, katere potem brezplačno razdeli med naibolj neimovifce brate in sestre. Vsako društvo bi si moralo nabaviti vse sokolske brošure, knjige itd. ter urediti sokolsko knjižnico. To le ne-obhodno potrebno, ako hočemo. | uvesti v naša društva nujno potreb-j no sistematično delo. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokol skva Saveza ie sklenilo, da te dolžno celokupno Sokolstvo v drZavi prvi teden v mesecu februarju, t. I. od 1. do 8. februarja t. L razviti za naš tisk kar naiživahnelšo aclfcaciio. nabirati naročnike za naše liste, brošure itd. Pozivliamo tem potom vsa sokolska društva da izvrše do tega časa vse priprave, do bo uspeli tem veoii. Pozivliamo zlasti one. ki lahko več žrtvuieso. nai naroče več iztisov in Jih odstopno mani imovltim bratom in sestram. Skrbite zlasti za to. da se list za naraščaj »Sekulič« kar naiboli razširi med našo mladino. Sleherni brat in s.estra se pa nai ta teden SDOinni sokolskega tiskovnega sklada Dri Savezu. Daruite za sklad do možnosti: čim močneiši.bo. tem uspešnejše bo naše delo. Bratie in sestre, na delo za našo sokolsko stvar! ' \ T+ Nopovolfn! uspehi emisij« »Naroda« bank« SHS«. Narodu a banka J« Izdala 40 tisoč novih delnic, od katera je bito podpisanih komaj slaba četrtina. Tudi od te Četrtine Je bilo podpisanih nad polovico v Hrvatskl In Sloveniji. Vm& slabemu odzivu Je dej stvo, da so se delnice prodajal e za 1400 dinarjev dražje, nego notirajo na beograjski borz!, oziroma da obrestovan}« teli delnic pr trasa samo 1.65%. Kurz delnic na beograjski borzi rotira sedaj 2050 dinarjev. 4- Zamenjava denarja v Romunih In pri nas. Romunija zamenjava krone svojih podanikov po kurzu 0.50 leja, t. J. v relaciji 1 : 2 tu carske rublje po kurzu 1.3 5 leja. Naša krona, ki predstavlja gotovo večjo kupno moč, nego ona novih ronumslcili podanikov, pa se ie zamenjala v razmerju 1:4. Kakor smo nedavno poročali, se zamenjajo črnogorski perperjl do svate 5033 at pairi In preko te svete v razmerju 1 : 2. Nepravičnost proti naši kroni, ki }o Je izvršila vlada na nepostaven način potom na-redbo, mora konstituanta popraviti. Naši poslael naj se zanimajo za to važno vprašanje našega gospodarstva. + Luksuzno blago. V to določena komisija Je izdelala tarifo luksuznega biaga, na podlagi katere se bo plačeval davek na poslovni obrt. Kakor se poroča, je kot luksuzno blago označeno samo ono, ki po sivoiem namenu spada zares med luksuzno blago. + Rndokop živega srebra v IdrlJL Italijanom Je bilo mr.ogo na tem, da so si pridobili Idrijo, kjer se nahaja eden naj-ve5ji.li rudokopov živega srebra na svetu. Kakor javljajo sedaj Italijanski listi, je monopol na ta rudakoip dobila »Banca com-morciale«. S tem prkJc podjetje, ki Je bilo pod Avstrijo v državni upravi, v privatne roke. «■ '-F Nemci poplavljajo angleška tržišča, Nemci so poplavili s svojim blagom an-deška tržišča, ker je nemško blago mnogo cenejše, nego domače angleško. Tako n. pr. pride iz Nemčije v Anglijo mesečno okra« 30 ton aluminijeve posode. Ravno tako se uvaža v Anglijo zelo mnogo nemškega emajliranega blaga, k! pride v Angliji za 50% couejše, nego domače. V*e to so smešni pojavi nerazmemo visoke an-de3re valute. + Q vprašanju udeležbe dobička v Franciji Francoski poslanski zbornici lu senatu le predložeu zakonski načrt o prisilni udeležbi delavcev ta nameščencev na dobičku. Društvo Confčdcratlom G&nčrai do la Producttoc francalse, v katerem so včlanjene vso zveze podjetnikov v Franciji, ni .pirati temu načelu; zahteva pa, da se ne uvede udeležba na dobičku prisl!uo, ker bi so pri tem ne mogel tonotl ozir na posebne razmere posameznih podjetij. Predvsem bi se moralo določiti, kaj je razumeti pod besedo dobiček. Bati se ie zlasti, da W dclojentniki v nekaterih obratih bili na boljšom, nego ant drugih obiatov, ter da bi nastale velike razlike v položaju dolojii)unH:ov v veliki industriji v primeri z malo obrtjo. Nadalje obstoja nevarnost, da bi delavci delež na dobičku prišteli k svoji mezdi ter da bi v lotHi, ko bi bil dobiček manjši, zahtevali povišanje m©2xi. Radi tega naj se prepusti voditelju vsakega posamez&oaa pvljetja, da odloči o načinu udeležbe delavcev na dobičku. N* vsak način pa ie to ureditev v splošnem pripor očali, ker le pripravna, da dvl-( ga vesolje do dela in s tem proizvajanje, rH Vprašani« znižanja ceu v SvIcL O. tem vprašanju a« v Švici mnogo razprav« Ija, Posestniki velikih skladišč nič kaj o« kažejo nagnenja, znižati cone, ker še ved« no upalo, da se bodo dvignile. Padanje ceu v Svfcl bi pceeboo hudo zadelo stare solidne trgovce, ki so šele v zadnjem časa sledfll vzgledom verižnikov in naročili večje množine blaga v nadl, da ga bod« pozneje znatno dražje prodajali. Bernski »Bund« Js mnenja, da bi vslcd padanja cen ti trgovci bBl trcnotno zares oškodovank " toda veselje do dela, katero bi Izviralo Iz boljše preskrbe širših slojev z blagom vsled padlih cen, bi produkcijo povišalo tor bi se potem smelo pričakovati v Švici stalno znižanje cen. + Premog v Češkoslovaški. V 3. četrtletju m. 1. sc le delalo v 382 samostojnih premoeokopih. Pri kopanju črnega premo, ga Je bilo zaposlenih 75.527, prikopanju tu« Javega pa 52.751 delavcev. Črnega premoga so Izkopali 29,484.151, ruj a v ega pa 54 milijonov 905.256 centov. Koksa so napra« vlil 3,870.645, briketov pa 187.348 centov. Lastna poraba črnega premoga je znašala 3,662.063 centov ali 12.42%, rujavega pa 5^07^80 centov ali 10.9% vsega izkopanega premoga. Večjih rudarskih stavk v tem četrtletju ni bilo. Vendar so nakopali mani kot navadno, ker je imelo v tem času nai« več delavcev dopust. + Izvoz Iz češkoslovaške Je znašal Oosposvei skesa Zvona* v Uubljami, Dalmatinova tiliea 15. Nemški vlteSki red. Na našo notico z dne 31. decembra 1. 1. pod zgornjim napi-Eom smo prejel! od zanesljive strani sledeče pojasnilo, ki ga Jz kulantnosti prinašamo, da se zadeva pojasni. »Nemški viteški red, v kolikor obstoja na slovenskem ozenv lju, je »viteški red« samo že po imenu, ker sc v redu ne nalir«ja noben takozvanl »vitez«, ampak so vsi člani reda navadni duhovniki, ki so vsi brez izjeme po krvi ln jeziku Slovenci. Zadnji čas sc je duhtrnil- o ega reda potrudilo, da se je popolno ma otkcpilo od osrednjega reda ter s’ ustvarilo samostojno sredice za slovensko ozemlje, kjer delnic in hoče tudi vnaprej delovati samo z dobrodelnim namenom.Kar se tiče premoženja in posestva tega redi, tnorasno omeniti, da deluje red v splošno Sori st slovenskega naroda. Tako ima red V ormožkem okraju bolnico, katero vzdržuje popolnoma s svojimi sredstvi brezplačno za bedne slovenske deilavce in kme-{&. Nadalje lina red v svojem načrtu, napraviti v bljižr.ji bodočnosti v metliškem okraju hiralnico, v kateri bodo dobivali brezplačno zavetišče in oskrbovališče tiidl Invalidi. Cerkev, ki jo ima red v Ljubljani, Nikdar ni noben duhovnik uporabljal v pridigi besed »wir Deutsche* v tem smislu, da bi s tem povdarjal svojo nemško narodnost, nmpk so mogle take besede biti rabljene edinole v kakem citatu ali v imenn nemških vernikov, nikakor pa nc kot narodno izzivanje.« — Prepovedan zemljevid. S sklepom ministrstva za notranje stvari št. 29.297 od 30. decembra je na zahtevo ministrstva prosvete prepovedano izdajanje in razpečavanje velikega stenskega zemljevida kraljevine SHS v izdanju Umetniške naklade zavoda Josipa Zakloviča v Zagrebu. — Tajništvo S. K. S. ie prevzel Janko Baliovec Iz Velike Loke, uredništvo »Kmetijskega lista« pa Saša Železnikar. — Izžrebane srečke ruske loterije bodo objavljene 20. t. m. v »Službenih novt-nata«. — Kedaj pa bodo objavljene vso Izžrebane srečke razredne loterije? — Začasni pravilnik za brivnice. Ker Je pravilnik o brivnicah z dne 22. avgusta 1919 zaradi velike draginje alkohola ta drugih potrebščin začasno neizvedljiv oz-ker bi bilo po njem le mogoče postopati, ako se obenem čezmerno povišajo brivske takse, ga Je zdravstveni odsek preiklical. Zato pa Je dogovorno z zadrugo brivcev itd Izdal »Začasen pravilnik za brivnice« k> »Spomenico o lišaju v bradi In laseh«, po kateri je odslej strogo postopati in ki moraijo biti na vidnem mesta nabita po vseh brivnicah. — lnlanterSska strelka Sola. Iz Beograda poročajo, da Je regent Aleksander — Žepna tatica. Te dni so kriminalni organi opazovali na Vodnikovem trgu kakih 50 let staro ženo v dolgi pelerini. Ženska se je najraje gibala v večjih gnječah sejmarjev ter Je acki prodajalki ukradla čebule. Ko so jo kriminalni organi prijeli in gnali proti policijskemu ravnateljstvu, Je na Frančiškanskem mostu neopažena spustila izpod pelerine na tla reječo listnico, katero pa je za njo idočl organ pobral. Listnica je bila kratko poprej ukradena neki nadstražnikovl ženi tCT je vsebovala 600 K denarja. — Opozarjamo člana ln članice na redni občni zbor S. K. Jadrana v soboto 15. t. m. 1921 ob 20. — Ona dva gospoda, ki sta priličn pred 1 mesecem odšla s ceho lz kavarne v Narodnem domu, se poživljata, da isto plačilnemu natakarju takoj poravnata, ker bi bil Isti v slučaju, da se to ne zgodi, primoran z gospodoma postopati ostrejše, ker sta oba-dobro znana podpisal uredbo o ustanovitvi Infanterljske strelske Sede. — Nesreča pri postavljanju parnega kotla. Rozman Rudolf, Mjuč. vajenec 1« Ježico Jc z očetom v tovarni za kartouažo v I>omžalah montiral parni kotel. Ko so ga z dvigniocn spravili kvišku, je zlezel Rozman nanj hoteč neko verigo odpeti. Ker Je bil pa kotel vsled vlage moker, Je Rozmanu spodletelo In je padel kakUi 5 m visoko na tla. Pri padcu sl poškodoval desno roko v rami. — Nesreča pri razstreljevanju kamenja. Potrebuješ Alolzll, kolarskl pomočnik na Vrhniki je pomagal napravljati kamenje za gospodarja, ki namerava zidati V to svrho so vrtali ln razstreljevali kamenje. Nek tak naboj pa se ni hotel vneti in Potrebuješ ga je Sel ogledovat. V tem tre-notku Je nastala eksplozija, In cet naboj Je bruhnil Potrcbujcšu v obraz In ga težko poškodoval. — Uboj ln rop. Pred dvema mesecema Je izginil med potom iz Bučke proti Iir- vatskl neki hrvatski sejmar. Sedaj so ga na^li mrtvega pod mostom pri Brežicah. Uboja in ropa Jc osumljen posestnik Spl-lar iz Mihaiovca, k! pa je pobegnil preko meje v Italijo. — Izgubil se jc poročni prstan ra vlaku Iz Kranja v Slško-Ljubljana In nazaj. Pošten najditelj naj ga odd« proM nagradi v našem upravnietvu. Ljubljana. — Javno predavanje o« univerzi se vrSi danes 14. t. m. ob 8. uri zvečer. Predava g. univ. prof. dr. F. Veber: »Telo In duša« ot IV. del iz celokupnega cikla: »Telo In duša*. — Predavanje »o vzgoji in vzgojeval-cib« bo imeJ vnededjo, 16. t. m. ob 10. url zjutraj na tukajšnji univerzi g. proi. dr. K. OzvaM. Vstopnina običajna. — Nemško drsališče ob c osti v Rožno dolino je najbrž sekvestrirano, tod« nekaj Je le treba ž njim urcnltl. Aii ni škoda tako velikega travnika, da Je popolnoma zamočvirjen? Ako bi sc spustila voda vanj, bi se dobilo vso} nekaj ledu. Bolj pametno pa bi bilo, da se izsuši za travnik. Sedij ni eno ne drugo, temuč so le grde mlaku-že, v katerih koncertirajo vso pomlad ta poletje žabji zbori. Tudi železne ogTajc Je Skoda, da Jo bo uničila rja. — »Kreditni zavod« v Prešernovi Ulici renovira svoje napise. Upamo, da bo poraba to priliko ln odstranil Izzivajoče«« habsburškega orla s pročelja svoje palače. — Postajni odpravniki ZJZ. V Stev. 7. tega lista objavljeni sestanek za 16. t. m. pri vNovem svetu« se tem potom preklicuje. Zadeva se bo še ta mesec rešila Sestanek potem takoj. Is — Odbor Sokola Vič izjavlja, da ni v nikakl zvez; z notico, ki je bUn. objavljena v nedeljski številk! »Jugoslavije«. — Ra-devolje potrjujemo. Uredn. — Mast razprodaja mestna aprovlza-cija v vojni prodajalni na Poljanski cesti štev. 15 in sicer & 40 K za kg. — Ljubljansko prostovoljno gasilno !n reševalno društvo se tem pot mn zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izredno lepemu uspehu b&žlčnice. Naij bodo vsi overjeni, da si društvo šteje v dolžnost, ostati zvesto svojim clljcm la jim na ta način povrafati .njihovo dobroh Otta ost. — Odbor. -*a» — Kje so bile ukradene čipke? Pri policijskem ravnateljstvu imajo zaplenjenih 6 škatelj raznobarvnih svilenih čipk sumljivega izvora. Čipke si lahko ogledajo stranke, pri katerih so bHi taki predmeti k redovna cerkev, _ a nc nemška cerkev, pokradeni, vsako dopoldne y sobi št. 19. Maribor. Poročil se ie v nedeljo 9. t. ra. g»®p. Slavko Kovač, narednik na podoficirski Soli v Mariboru z gdč. Ivanko Gruber od ravnotam. B3o srečnol CeMe. Carinama v Celju. Trgovec nam piše: Ker Je bil 6. t. m. praznik treh kraljev, 7. ta 8. pravoslavni božični prazniki, 9. pa k sreči zopet nedelja, zato štiri dni zaporedoma ni bilo mogoče blaga cariniti. Ker sem preiel tik pred temi dnevi 4 vagone blaga imam torej prijetno dolžnost za vsak vagon dnevno plačati 96 kron stojnlne, kar znaša za te 4 dni 1536 kron. Zares — tako se pospešuje Intenziteta »saobračaja« ki tako sl naš carlnarski urad dobiva za-sluege za »racijonelno« izrabo vagonov! Vprašanje carlnarskega poslopja t Celju se le minule dni že razpravljajo pi raznih listih. Odbor koncesionarjev, ki se gotovo zaveda prevzete naloge ln v katerem so zastopani strokovnjak! tn Interesenti, bo gotovo vedel najboljšim potoni Izvršiti stavljeno tl nalogo. Uvaieval bo radevolje tudi vsak pameten nasvet Izven njegovega kroga ter bo gledal na to, da zadevo Izpelje v Interesu sploSnostf, za katero ie namenjena. Na cellskem trgu se ie v zadnjem času pojavilo vdiko mleka za ceno 6 K za liter. Kmetice se celo jezijo, da ga po tej Ceni spravijo v denar. Istatako je v Celja na razpolago dovolij Jajc tako na trgu ka-kcc tudi po trgovinah. Prodajajo se po 3 krone komad. — Čudno, kje se Je tega v zadnjem času toliko vzelo, ker okrog praznikov ni bilo ničesar dobiti, ali pa le za drag denar. Po trgovinah >0 tudi Se Jabolka in drugo sveže sadje po 8 K za 1 kg. Drugemu blagu so cene bolj stalne, ianw sladic or j n so minule dni prccej padle. Občni zbor cellskega Sokola sc vrši v nedeljo, 23. januarja ob 10. url dopoldne v društveni telovadnici (mestna osnovna Sola). Brate ln sestre vabimo, da se ga zanesljivo udeleže. Mnogoštevilno članstvo vsJed svojega poklica ali dragih zaprek ni modo med letom sodelovati. Da dob! sliko o sokolskem delovanju v poslovnem letu, naj se žrtvuje ta dan ln po-sctl občni zbor. 23. lanuaTja mara bMl »brane v društveni teJovadnicl vsa celjska sokolka družina. Na svidenje! — Odbor. Sprememba posesti. Fotograličnl atelje V. Pick Je prevzel Ljubljančan A. Černe, kjer sl uredi zavod za moderno ter umetno fotografiranje bi slikarstvo. Klub dobrovotlcev celjskega okraja Ima sestanek v nedeljo, da« 16. januarja v celjskem Narodnem domu ob 8. uri d> poJdne. Na sestanku bo poročal predsednik društva prof. Vagaja. Vod H s« bo nov odbor. Maškarado priredi Celjski Sokol na pustno nedeljo, dne 6. februarja. Na celjskem Kolodvor« se sprejmeta dva železniška moška vpokojenca aU invalida v službo garderoberjev. Prosilci se naj s notrebnlmi dokumenti zglasijo osebno pri načeHnte postaje. Koroško, Koroški »Črnogorci« se s ponosom nazivajo naši vrli Selani. V nobeni koroški občini mso prebivalci tako složni to odločni Slovenci, kakor v Selah. Ta gorska trdnjavica bo delala Avstriji Se velike preglavice. Nemški orožniki se boje Selanov, kakor zarotnikov, — ter se ljudstvu na vse načine dobrikajo. Selani so od nekdaj sloveli za najboljše gorske lovce. Pri jugoslovanski prostovoljni straži ie služilo nad 20 Selanov kot najboljši orožniki. Teh se nemški orožniki posebno boje. Proti našir." duhovnikom. Radi Domanikanika slovenskih duhovnov na Koroškem oskrbi:ie zdai župnik Jožef Ogris v Ločah kar tri župnijo, namreč: v Ločah, v PodiDečnicl in na Dravi. Človek bi si mislil, da bodo »ustili Nemci in nemčurii vsai tega nri njiru. Pa temu ni tako. V velikem strahu živi in si niti iz stamovania ne upa. VoJksvehrovska toloa kar preži nanl. da bi ga dobila v nest in ga po načinu teh. barab mučila in oreteoar vala. Ko le šel imenovani nedavno k na smrt bolnemu kmetu v vas Malni-co na spoved, so ga čakali volksveh-rcvci. oboroženi s koli in korobači, v nemškutarski gostilni pri Borovcu. Da ni prišel .v nest tem zverinam, se ima zahvaliti le okolnosti. da ie bil od strani Slovencev na to ooozorien. nakar si ie naiel za vrnitev voz ter se vračal tudi nazai belo oblečen, t. i. z Naisveteišim. Zbrana tolpa ga vsled tcea deiansko ni moela nanasti a zmerjala in zasramovala ea ic vkljub te mir. IZ SPREMENJENIH PRAVIL »SLOVEN-SKE MATICE*. (Ljubljana, Kongresni trg 7/1.) § 4. Društveniki so: a) častni člani, ki Jih radi iarednKi zaslug za društvo ali za prosveto sploh voli občni zbor, b) pokrovitelji, c) nstanotvnfld, č) naročniki, ki ptiču jelo od odbora določeno letnino. Pokrovitelj' in usianoviuki morejo biti ali posameznik! alt knjižnice, društva, druZbe, korporacije (juridične osebe). Pravice pokroviteljev ta u Stanovnikov ugasnep s smrtjo posameznika, pri lurJdienlh osebah, lcadar prenehajo v smislu svojih pravil, ki Jih morajo društvu predložiti, sicer pa 20 lot potem, ko so bili sprejeti od odbora. — Pokrovlteljnina znaSa za posameznika 2000 krom, za Juridične osebe 3000 K. — Ustanov n ln a znaSa za posameznika 500 K, za Juridične osebe 1000 K. PokroviteUmna Ju ustanovnina se plačujete takoj ali z dovoljenjem odbora vsaj v petli obrokih. — Pokrovitelje, ustanovntke ta naročnike sprejema odbor. Dosedanji o9tanovn£k1, ki žele ostat! t:.dl po Izvršeni spremembi pravil, morajo doplačati razliko med novo ta staro ustanovnlno. Ako P« tega ne store, dobe vse knjige, če plačajo razliko med Ictnlno naročnikov In obrestmi vplačane ustanovnlne. § 5. Letnino le plačevati v prvi poi> vici vsakega lota. Ce kdo letnine redno ne tflačujc, se srne po odborovem sklep« Izbrisati Izmed naročnikov. § 6. Pravice druSIvonlkov: Vsi dru-štvcnHci prejemalo redna letna književna iadanJa. Izredna koiUevna izdania dobivajo za znižane cone, če odbor tako sklene. Častni člani, pokrovitelji, ustanovnJkl ter naročniki, ki so društveniki vsai] tri leta, knato pmvico: a) da dajejo društvu nasvete, b) da se udeležujejo občnih zborov, da stavijo predloge, ki »1 pa morajo vsaj tod en dni pred občnim zborom naznaniti odboru, da glasujejo, da volijo odbornike ln nadzornike in da so lahko sami voUjenl, da prejmejo vsako leto na občnem zbora poročilo o tem, kako t« druStvo delovalo in kako Je gospodarilo s premoženjem. § 7. Stroške za pošiljanje knjig pflafiu-Jofo društveniki samt. Muči Vas elavoboi? Zobobel? Trcranie v udih? Malo Pellerieveca Eiza-fluicTa in odoravliene so bole-' čine! 6 dvoinatih ali 2 veliki Speci-ialni steklenici 42 K. Državna trosa* rina oosebei. Fellericv Elza men-tolni črtnik en komad 12 K. Želodec Vam ni v redu? Neka\ pravih Fellericvih F.lza-krogliic! Te so dobre! 6 škatliic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 72 K Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 20 kron.. — Omot in nnStnina nosebel. a naiceneie. Eiieen Feller. Stubica d«nia. Fisn tre št. 357. Iirvatska. C. Naročnina xa 1921. leto je določen* na 40 K. Z* to leto Izda Matica: 1. Knjigo leposlovne vsebine. 2. Se eno njigo 1 »poslovne vsebine. 3. Knjigo znanstvene vsebine. 4, Spomenico k »Metalci evojogn obstanka In delovanja. POLJUDNI ZDRAVSTVENI TEČAJI V LJUBLJANI. Po naročfiu ministrstva za narodno zdravje se bodo v Ljubljani poljudni zdravstveni točaji v letošnjem Irtu po s!e-dečem redu nadaljevali: Tečaj za moške v prvi vrsti z* tada-strMno delavstvo se prične 7. Iebruar'a traja 6 tednov ta se vrti v kemični dvorani državne reaMce. Predavanja m vrše vsak vačer od 19. do 20. ure, IzvzemSt nedelje ln prazulke. Predavajo: m. dr. Mavrici! Rus o prvi pomoči pri nezgodah !n nenadnih obolenjih v tovarn«* ta obrtnih podjetjih, dr. JemeJ Demšar o spoflnlh boleznih, mesta! iizfic dr. Otmar KraSec o delavski higieni. Tečajf za ženske se prične IstotaJeo 7. kbruarja, traja 6 tednov ta se vrM ra*en neddlj ta praznikov vsak dan od 1?. 4) 19. ure v risalni dvorani prve državne rl-mmazije. Predavajo: gg. docant dr. fvan Robkla o občni htelenl, zdravsven! rwfs-rent dr. Ernst Mayer o nalezljivih boleznih, primarij dr. Bo®dan Derč o vzgofil dojencev in zaSči« dece v prvih letth življenja. — Prijave sprejema zdravstveni odsek v MubUanl (deželni dvorec, pritličje, soba St. 37) do vštetega 31. t. m. Izmed priglašenih se bo sprejelo toliko udeležencev, kolikor dopuSča prostor ta se b> do sprejetim pravočasno dostavile legitimacije, 8 k&trcriml ®e Imaijo izkazati pr! vstopu v dvorano. Udeležba je brezplačna. PristosJ imajo le osebe, ki so izpodnlle vsaj 16. leto. Gledališče in glasba. Sprememba repertoarja v drami: V soboto 15. »Smrtni ples I« (Izven). V nedeljo 16. »SsrntnU pHes II.* (Izven). Premijem »Škofljica« bo v sredo 19. t. m. za C. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, K J P O R O C A STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE .JUGOSLAVIJA**. ClTAJTE JO!NAROPAJTE JO! Mali oglasi. Proda se: LEPA JEDILNA SOBA se zeJo ceno proda. Popolnoma nova lz tr» d ega lesa. Ogleda se lahko pri Franc Se* bor, Rožna ulica 5. 64 KANDIS - SLADKOR bel, kupim. Kdor ga ima vsaj 5 dlcg, na| ga ponudi pod »kandis« na upravništvo »Jugoslavije«. 68 STROJ ZA POKALICE ta 125 zabojev s 3125 steklenicami za pen kalice proda »Gospodarska poslovalnic« Ljubljana drž. kol.«. Dražba v četrtek, dne 20. t. m, ob 10. url predpoldne. 69, HIŠA Z GOSTILNO In z gospodarskim poslopjem, lep sadni In kostanjev vrt, ndive ta travnik vse skupaj blizo Kranja prav v lepem kraju se proda. Natančno se Izve v gostilni od »Kroni« Stev. 50 v Kranju na Gorenjskem, 7(1 OKOLI 3« ZABOJEV s pločevinastimi ročkami od amerikanske« ga petroleja, kakor tudi 100 lesenih škafov z železnimi obroči se proda. Dopisi nij se blagovolijo poslati pod I. P. Oplotnica 40. n TROOVKSA HIŠA, stara tvrdka, z matlm gospodarskim po-sl oj >J sni, aajboUta lega, razim tega velika skladlSč* — Švicarski stil — ta veliko mo« demo gospodarsko poslopje tik Meanišk* postale Je * vsemi potrebščinami, tnven* tarjem, živino Itd. na prodaj. Gospodar« stvo sestoji 5e razun tega iz 21 oralot: zemlje la gozda. Ve/l Sto skladišče ta go« •podarsko poslopje zelo ugodno za kak« podjetje, VpraSatl pit tvrdki J. P. Sohe« schetko, St, Juri] ob Južni železnici. DOBRO OHRANJEN OLASOVIR prodam. Cena po dogovora. Naslov T upravni5tvu »Jugoshivlje«. 7 cember? Pozabi m iskrena hva'a za p, 11, t, m, 73 JY(cif« pesmarica Tri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkočah in pri izgubitvi moči je stari vinski konjalc v mleku prav oživljajočo sredstvo. Dve polliterski steklenici počilja frnnko ea vnaprej poslanih 140 K Ueuci Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah, Slovenija. Gradbeno podjetje ing. Dukič in drug Ljubliana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. M. Zfvaco: Kralfev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Pr? moii veri, jrospod. vi mislite na vse! te vzkliknil krali z občudovanjem. »Da. sire! Iz enakih razlogov ne ere. da bi voivoda Guiški vedel, kam !e kcrinil mladi markiz de Ciim-Mars. Nteevrvo ime ne sme uriti v imenik ietnikov: crosood do Cinq-Mars sme biti v liimi svoietra prihoda v Bastilto samo še — številka!« . Mladetra vladaria ie Iznreletel mraz. Srce mu le zastalo od tesnobe. »Prav.« ie deial do dolacm molčanju. »Nihče nai ne ve. da ie Laffe-mas svoboden: nihče nai ne sluti, da ie Cinq-Mars letnik.« Richelieu se ie ugriznil v ustnice do krvi. da ni zavrisnil od veselia. i.tidvik XIII. je Doložil predse prazen list. na katerem ni bilo nič razen nečata. Zastavil ie nero in Domislil. Toda Richelieu ie delal: *Ako mi vaše veličanstvo dovoli, vam lehko narckuiem ukaz v primerni obliki.« Kralj lerpofcimaJ. In Richelieu je narekoval: »Gospodu guvernerju naše Ba-stilje pri Vratih sv. Aniona. Gospod de la Neuville. guverner naše državne trdniave nat izroči osebo, ki se mu bo ustno zaznamovala v roke nredložtelia tevra ukaza. Dotični ietnik se izpusti brez kakršnihkoli vpisnih formalnosti, in nihče izmed straže ne sme biti nav-7Pč pri nieeovem odhodu. t ...... Izr rok Dredložitelia spreimi sro-sood de la Neuville državnega let-rika. ki se tako! zaDre v oosebno celico. Bastiliškemu guvernerju, stražnikom in iečariem ie strogo nreDo-^edano razgovariati se z letnikom ali izpraševati ga. kako mu ie ime. Pričujoči ukaz se izvrši, kakor hitro ga naš odposlanec predloži gospodu de la Neuville. Tako hočemo in zapoveduiemo. zakai takšna ie naša kraljevska volia. Dano v našem Louvrskem dvor-, cit. danes, dne devetnajstega decembra leta milosti 1610. Ludvik, krali francoski in iavarski.« Krali ie končal. »Ali veste, gospod škos.« ie izpre-govoril s čudnim ,skorai veselim nemirom. da ie to novelie prvo. ki sem trn napisal od kraia do konca s svoio lastno roko?« »Sire,« ie deial Richelieu, »čas je že. da se vaše veličanstvo navadi kraljevati!« To rekši ie vzel nergamen ter ga spravil naglo v prsni žep. Vrnivši se domov, ie nemudoma poklical mladega DlemiČa. ki le onravllal v niegovi hiši službo nekakšnega gardnega oficiria. Zakal sleherni velikaš si ie držal takrat oo stari fevdalni šegi še neka? oborožencev. »Gospod de Chčmant.« le dsejal, »Izvolite prebrati to pisanie.« Mladi mož ie vzel Dergamen s krallevim oodoisom ter ga Drebral. ne da bi trenil z očmi: bil ta vaien železne discipline, s katero se je obdajal luconski. škof že tedaj. I »Ali ste razumeli, Chduiant?« | »Da. svetlost. Treba ie vzeti nekega ietnika iz Bastilie in oddati zato drugega, talko da ne izgubi gospod de la Neuville ničesar.« »Dobro, mol vrli Chčmant.« »In kdo le tisti, ki ga osvobodim? Vedeti moram niegovo ime.« »Laffemas. ie deial Richelieu. »In koca oddam bastiliskemu guvernerju?« ».Jetnika, ki ie zaprt v pritličju,« je odgovoril škof. ;'Kal! Gospoda markiza de...« »Jetnika, ki ie zaDrt v pritličiu !-* ga ie prekinil Richelieu z ledenim glasom. »Slabo ste brali. Chčmantl Goric mu. kdor zve jetnikovo ime!« xDobro, svetlost, odpravim se tako!.« »Ne. Drevi poidete. 1«) bo vse Ze spalo po mestu. Brez hrupa in brez prič. Dobro kočiio in enega vaših Hudi vzemite, ki naj sede oborožen na kozla; vi pa zraven jetnika, s pištolo v roki. Razumete?« »Da. svetlost!« »Poveite gospodu de la Neuville. da ga oosetim iutri sam ter mn prinesem kralieva navodila glede novega ietnika. Iditc zdgi!« D. Številka 14 v Zakladnem stolpu. Širok iarek s stoječo vodo. iz ka-terejra so se razlegali v noletnih nočeh turobni glasovi krastač, kakor bi s.!lilo iečanje izza strahovitega zidovja... Verižni most. brana z Jeklenimi v.obnji osem stolpov - velikanov, stisnienih drug k drugemu nalik voi-ščnkom. razpostavlienim v bolnem četverokotu... Vlažna dvorišča, kjer ie caroval somrak in zmagovito da-vjl dnevno svetlobo: med njimi železne mreže in vrata, zevaioča kakor žrela pogoltnili zveri... Stopnice, ki so držale navzdol, v neDOvratne globine ... Težko molčanje, ki ga ie meril le korak patrulj in monotoni srla-sovi straž, kličočih si oarolo... Zamrežena okna: za niimi zdaioazdai bled. izmučen obraz To ie slika Bastilie. Številka 14 v Zakladnem stolpu je bila velika in leoa soba: ležala ie v drugem nadstroniu. z razgledom na polje. Široko dvorišče, ki te obdajalo celoto zgradbe in se ostrilo proti ulici Sv. Antona, kor.čavaie se tamkaj v glavnih vratih, ie bilo na tem kraju tako ozko. da se ie mogel ietnik v drugem ali tretiem. nadstropju Zakladnega stolpa pokazati mimogre-dočim in celo oreklikavati ž niimi. Ta točka le bila vsled teza oosobno nadzorovana: četvero voiakov se ie izprehalolo neprestano ob stoloovem znožju, štirje drugi na so bili nameščeni na obzidju, z nalogom, da naj streliak) na vsakogar, kdor so približa ... Celica št. 14 ie bila opremljena z dobro posteljo, mizo. dvema stoloma In naslanjačem. Tla je krila preproea. slaba že sicer in ponekod raztrgana, ali vendar preproga. Da ni bilo mreže na oknu jn težkih, z železom okovanih vrat. bi se bil zadovoljil s to sobo marsikateri malomeščan in celo kak revneiši plemjč. Vitez de Capestang le pomnil v svoiem živlieniu malo tako silainih sob, kakor le bila leča princa Condč-škega v Bastilii: prištevala se ie pač med prostore, namenjene jetnikom naivištega stanu. Tisti dan okrog osmih zvečer ie ležal nolukralievski zločinec zleknjen v naslanjači: ter stokal nad svoio grenko usodo, medtem ko ie paznik DOSDravlial mizo. Sodeč no ostankih sočiteea piščanca, okusno oečenke in ocvrte ščuke pa ie bilo prinčevo živllenie vseeno boliše. nego ie tožil samemu sebi. »Daite. daite. visokost.« ie rekel naznik s tisto raskavo uriliudnostio. ki ie značilna za mani odurne zastOD-nike tesra noklica. »nikarite tako ne žaluite. hudiča! Kdo ve. morda sc odDro vrata vaše kletke prav kmalu.« _ »Kai hočeš reci?« ie poskočil princ, vznemirien oo skrivnostnem glasu in obrazu svoieca iečaria. »Čudne stvari se sode tam zunaj. Ljudstvo se zbira in vpije, oboroženi meščani nostonaio v trumah okrog: komur to ne diši po puntu, mora imeti preklican nahod... Bog sam ve kai nam Drinesc iutrišnii dan!« Po tei filozofski opazki ie mož upihnil svečo, ki le gorela na mizi, ter odšel, no da bi povedal ietnik« kai več. »Oho!« ie vzkliknil Drine sam pri sebi. »Trenotek ie ugoden novemu pismu. Kričanje sem slišal tudi jaz; ni dvoma, da ie velialo meni. Ljud* stvo zahteva molo oprostitev 1« V nobeni knjižnici ne smelo mani-kati lični zvezki »NARODNE KNJIŽNICE« Zabtevaite cenike Dri Zvezni fcniltrarnl v Lfublianl. Marijin tre 8. AUTO NOBILI in KOLESA ni! h deli In oprema ■PNEVMATIKA flaraža In delavnica J. GOREČ LJubUaeia Gosposvetska c. 14 Vegova ulica št. 8. Konjak Dame, gospodje! Ako Selite biti elegantno oblečeni, naročite si pri meni M ef Anica" Josip Gregorin, Iijubljana, Trnovska ulica lO. Kdor ti Jeli nabaviti pristnega in znanega Haložana naj ae blagovoli poBlužlti tvrdke: halolka trgovina s vinom KORENJAK In drug pri Barbari v Halozah. los. Stopar manufaktu na trgovina llublisna, DunaSska cesta štev 5. Drag. Beseljak v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatno informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. rnjrcrcft n slan« občinstvu Izdelovatelj nsnjatib dokolenic (g m 3) mm h Stika H. 42. glasi v Jugoslaviji* imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- | širjena in jo vsakdo rad čita • Uprava vojno odečne radlonice Vevče kod Ljubljane (že-ljeznička Btanica Zalog) provesti če dana 16. februara 1921, pu-tem ofertalne licitacije, prodaju otpadaka stare vojničke obuče i odeče (kožnata čotrana i platnena furda) razno željeznarije, za tim novih čotranih i platnenih otpadaka nastalih prigodom krojenja nove odeče. Količina celokupne furdo, koja bo ima da proda, iznaša za sada 177.564 kg. IMove, po kojima <5e so izvršiti prodaja, kao i po vrstama složena prodati se imajuča furda, može se pogledati svo do dana licitacije u ovoj radlonici — svakim radniui danom za weme uredovnih satova. Reflektanti moraju licitaciji lično prisustovati, jer se eventualno poštom — ili telegrafski poslano ponude neče primati. Istovremeno sa ofertom n odvojenom zavoju položu ofe-rantl kauciju i to: naši državljani 10°/o, a strani 20% od po-nudjene šume. D ostalom vožo zu ovu licitaciju odredbe zakona o nabavama vojnih potreba u vezi sa zakonom o državnom računovodstvu. mm sdsCne i Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo< ----- •• ■ ^ Stev. 1. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužni? , 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-V-rankopanka. n 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. „ 4. Anton Hajdrih: Pod oknom. „ 5. Anton Hajdrih: V sladkih sarsjah. „ 6. Anton Haidrih: Jadransko morje. „ 7. Anton Hajdrih: Pri oknu sva molže slonela. „ 8. Josip Kocjančič: Slovo. Le nocoj še luna mila. „ 9. P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko.' Vsaka pesem slane x K; ix inodor i« K. Številka 8, 7 ta 8 *tane po 2 kroni, 11 izvodov 20 kron. Dobiva se v Ziaznl knjigarni, ljubliana, Marijin trg štsv. 8, liiSSS E. broj 1354, 5. januara 1921. Časopise, knjige, brošure, cenike, le ake. lepake, vabila, viporeete, račune gg v |jybljaill, Stari trg 19- kuverte In pisemski papir Naroilla sprejema tudi upravnlltvo nlugosiavlle*1 S firmo, VlsHke, naslovnice V LIubllBBl, Kerni« «rg a ter I^ene pedrulnlce v .1 hitra Elfnn s« Mariboru, Olevnl trgi w Celju, Kralja Petra centa In itd. natisne l»wo» «