delavska enotnost 29. 1. 1977 - ŠT. 4 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN GLAVNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN Na podlagi statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji ter pravil-nUta o podeljevanju priznanj in nagrad samoupravljavcem je °dbor za priznanja samoupravljavcem na seji 24. decembra 1976 leta sprejel SKLEP O OBJAVI pogojev in roka za predlaganje kandidatov za podelitev priznanj in nagrad samoupravljavcem v letu 1977. Priznanja in nagrade samoupravljavcem bodo podeljena ob 27. juniju 1977. leta, in to: — do pet priznanj temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter drugim organizacijam in —- do deset priznanj in nagrad posameznim delavcem. 1. Priznanje samoupravljavcem se podeli temeljni ali drugi 0|>gaiiizadji združenega dela ter drugi organizaciji za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov. Predlog za podelitev tega priznanja obsega zlasti: — naslov (temeljne) organizacije združenega dela in druge organizacije, ki je predlagana, — število zaposlenih delavcev, — elemente, ki dokazujejo družbeno in ekonomsko učinkovitost delovanja, opis notranje samoupravne organiziranosti zlasti glede osezene neposrednosti v odločanju, delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, — utemeljitev razlogov za podelitev priznanja, — naslov organa, ki predlaga podelitev, ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep. Iz opisane notranje samoupravne organiziranosti, delovanja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter utemeljitve razlogov za podelitev priznanja morajo biti jasno razvidni konkretni dosežki in uspehi zlasti s stališča uresniče-Vanja sklepov 8. kongresa ZSS ter zakona o združenem delu. 2. Priznanje se podeli posameznemu članu samoupravnega organa oziroma družbenopolitičnemu ter drugemu delavcu za Uspešno organiziranje in uresničevanje samoupravljanja v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela. Obenem s tem se podeli tudi denarna nagrada. Denarna nagrada je nedeljiva. Predlog za podelitev priznanja in nagrade posameznemu delavcu obsega zlasti: — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in delovna organizacija, članstvo v ZK in v drugih družbenopolitičnih organizacijah, dosedanja odlikovanja in druga priznanja), , — dosedanje funkcije v organih samoupravljanja ter kdaj in kako jih je opravljal, 7~ utemeljitev razlogov za podelitev priznanja in nagrade, opjs kandidatovih prizadevanj in stvarnih dosežkov zlasti s sta-v^oa uresničevanja sklepov 8. kongresa ZSS in zakona o zdru- ' 5. c ‘ redlog za podelitev priznanja in nagrade samoupravljav-em lahko vloži organ samoupravljanja temeljne in druge rganizacije združenega dela, osnovna organizacija sindikata •vodstvo sindikata oziroma zveze sindikatov. .re m ' Samoupravni sporazum o povezovanju trgovine in industrije med tekstilno industrijo inJ Jugotekstil impexom fc Ciljj skupne poslovne politike: skupno planiranje proizvodnje in prodaje, uvoza in izvoza K ~ Pogoj za dobre poslovne rezultate so tudi drejeni pogoji gospodarjenja, kakršnih pa ■ zdaj tekstilna industrija še nima. i m Povezovanje trgovine in proi-vodnje je ena temeljnih nalog gospodarstva pri uresničevanju uha ustave in zakona o združe-^ein delu, pri čemer naj bi novi ani°upravni in poslovni odnosi [Ved proizvodnimi in trgovin-wrni organizacijami, • skupno P aniranje, združevanje sredstev a skupne naložbe, soodvisnosti Pri pobiranju sadov skupnega ela pomenili novo boljšo pod-1° za hitrejši razvoj posamez-^'h dejavnosti. Takšne povezave a zdaj sicer še počasi »poganja-Ponekod pa so se že dodobra H , eninile, zakon o združenem oeiu pa jim je da] odločilno Podbudo za še globlje samou-Pfavno povezovanje. Med orga-1Zacijami, ki se že dlje na sa-'T°UPravni način dogovarjajo o upni poslovni politiki, je 136 P oizvodnih organizacij iz tek- ‘veneSem^6’ J*!"^0.0bu- Podpisalo skupaj z trgovsko ‘ganizacijo Jugotekstil—impe-0ni samoupravni sporazum o Poslovnem sodelovanju. Letos odo OZD ta sporazum, ki so ga r!Cm Ppglabljale iz leta v leto na podlagi določil zakona o združe- 'sehv6 vbol| poglobite in se u sepoj se tesneje samou-P avno in poslovno povezale, n-. '3 nalogo, revizijo sporazuma ko7eč, so na nedavni letni dni v.r?nci podpisnic sporazuma nal°C1^ ^ot najpomembnejšo Pra ° VSe^ podpisnic samou- i Snorazumn v 1 p t n i p m leti sPorazuma v letošnjem lov ' ^odvorpno je takšna de-bod13 usmeritev logična, saj aja u ostala skupna prizadeva-’zla?ti pri prodiranju na tuje • skg ’ Pri konsolidaciji gospodar-nav®a Položaja podpisnic in pri Uresn-oZ-a skuPna vlaganja laže pa nicljiva ob ustreznejši, zlasti izu natančnejši samoupravno ‘na v301!- skuPni poslovni politiki • gSen področjih delovanja. nak na najpomembnejših nalog ^ gospodarstva je nedvo-vključevanje v mednarodno delitev dela. Prav v teh prizadevanjih je odločilnega pomena ustrezna (samoupravna) organiziranost in povezanost trgovine s proizvodnja, ki naj navsezadnje prinese kot vrh prizadevanj tudi stabilizacijo ekonomskih odnosov s tujino. Stabilni odnosi v poslovanju s tujino se kajpak odražajo na stabilnosti celotnega gospodarstva. Zavoljo tega jim podpisniki samoupravnega sporazuma posvečajo tudi največ pozornosti, zlasti še, ker je jugoslovanska tekstilna industrija tako pri nakupu surovin kot pri prodaji izdelkov zelo odvisna od razmer na svetovnem trgu. Planiranje skupne izvozne politike seveda ni lahek posel. Zunanji trg je nestabilen tako glede cen surovin kot glede sprejemljivosti končnih izdelkov. V tem sestavku ne bomo posegali v podrobnosti in značilnosti skupnega planiranja, njegovih dobrih in slabih strani. Vse to bodo opravile podpisnice sporazuma do konca januarja prihodnjega leta, ko bodo besedilo in vsebino sporazuma prilagajale novim samoupravnim odnosom, kot jih določa zakon o združenem delu. Radi bi dodali le, da je dosedanje, skupno delo pri planiranju poslov obrodilo lepe sadove, da pa bo treba kajpak poglobiti predvsem dohodkovne odnose, skratka postaviti kar najčvrstejši temelj skupnega planiranja. Rezultati, ki so jih podpisnice sporazuma dosegle v zunanji trgovini, ko so na tujem lani iztržile (prek Jugotekstila—impexa) 96 milijonov dolarjev (štirikrat večje povečanje, kot sO načrtovali), od tega na konvertibilnem področju kar 78,3 odstotka, pa žal skrivajo za bleščečo zunanjostjo nekaj grenkih dejstev. Predvsem je velik izvoz v razvite dežele zmanjševal dohodek in reproduktivno sposobnost tekstilne industrije. Seveda ni možno niti pomisliti, da tekstilna industrija ne bi izvažala toliko, kot izvaža, ali pa da ne bi težila še k povečanju izvoza. Če ne bi izvažali, bi tretjina v tekstilni industriji zaposlenih delavcev ali 100.000 delavcev ostalo brez dela. Doma se je lani poleg tega tudi zmanjšala prodaja tekstila — medtem ko smo leto poprej v poprečju kupili 9 kg tekstila na prebivalca na leto, se je lani poraba zmanjšala za 1 kg. Ne nazadnje velja pripomniti, da je tekstilna industrija močno odvisna od uvoza surovin in da je že zavoljo • zunanjetrgovinskih predpisov prisiljena izvažati. Skratka, ob vseh teh pogojih gospodarjenja je pomen skupnega planiranja trgovine in proizvodnje še toliko večji, kajti izhod iz težav je en sam: samo povečevanje dohodka lahko reši tekstilno industrijo in v to se morajo usmeriti rudi podpisnice sporazuma z Jugotekstilom. Kako do večjega dohodka? Miljenko'Benčič, direktor Pa-žinke iz Pazina, novi predsednik skupščine podpisnikov samoupravnega sporazuma meni, da bi družba vendarle lahko tekstilni industriji izboljšala pogoje gospodarjenja. Pri tem je Miljenko Benčič predvsem meril na carino na uvoz surovin, na uvoz opreme in druge sistemske ukrepe, ki urejajo izvoz in uvoz, Predvsem pa delavci v tekstilni industriji ne želijo zase nobenih olajšav, denimo v obliki razbremenitev pri plačevanju družbenih obveznosti'in podobno, pač pa le urejene pogoje gospodarjenja. Seveda ni možno trditi, da bi ob urejenih pogojih gospodarjenja lahko dosegali bistveno boljše rezultate, če se ne bi v tekstilni industriji lotili razreševanja lastnih, notranjih slabosti. Omenjeni samoupravni sporazum zajema tudi to stran dejavnosti tekstilne industrije (in drugih podpisnic sporazuma). Ko tekstilci ugotavljajo, da tretjina delavcev dela za tuje trge in živi samo od uspešnega izvoza, je kajpak jasno, da načrtovanje proizvodnje in njenega obsega ni več stvar posamezne TOZD, ampak da je treba plane povezati, uskladiti, racionalizirati in skrajno gospodarno izkoristiti vsak dinar, namenjen modernizaciji in povečevanju proizvodnje. Je za podpisnice koristno graditi novo tovarno za polia-midna vlakna? Je! Torej je nujen dogovor o skupnem vlaganju v takšno tovarno, ki navsezadnje niti ni poceni (1,2 milijarde din), vendar bo zagotovila polovico potrebnih tovrstnih surovin. Ker se sovlagatelji-ob tem dogovarjajo tudi na osnovi dohodkovnih odnosov o skupnem prevzemu rizika in delitve dohodka, je takšen sporazum trdna podlaga Tesna povezanost koristi trgovine in industrije je podpisnicam samoupravnega sporazuma med industrijo in Jugotekstil—impe-xom že prinesla koristi. Na sliki: dolgoročnega sodelovanja proizvodnje med seboj in tudi s trgovino. Konfekcionarji, podpisniki sporazuma, ugotavljajo, da bi se jim izplačalo sovlagati tudi v širjenje notranje trgovske mreže Jugotekstila — TOZD Ona-On. In bržčas bo do podpisa samoupravnega sporazuma prišlo že letos. Še pomembnejši pa bodo sporazumi med posameznimi podpisnicami o delitvi dela, o specializaciji proizvodnje, kajpak v, mejah skupnih planiranih ciljev. Le tako bodo namreč lahko uresnipili za letošnje leto načrtovane izvozne načrte — povečanje izvoza na 99,5 milijona dolarjev. Ti načrti so zavoljo nekaterih novih težav, ki se bodo pojavile zlasti na trgu razvitih dežel, zelo ambiciozni, zlasti pa bo pomembno za finančni učinek izvoza, v kolikšni meri se bodo podpisniki sporazuma dogovorili s tujimi partnerji o' trajnosti poslovnih zvez. uspeli izbrati tiste trge in tiste izdelke, ki bodo prinašali večji dobiček itd. Skratka, poslovna politika trgovska mreža Jugotekstila Ona—On je sicer po prometu relativno majhna, vendar je pomembna osnova za nadaljnje skupno vlaganje. podpisnic samoupravnega sporazuma o povezovanju proizvodnje in trgovine ter zunanje trgovine med organizacijami združenega dela tekstilne(usnjar-sko obutvene in kemične industrije ter Jugotekstil impexom temelji na izhodiščih, ki jih nudi zakon o združenem delu, okvir pa so družbene koristi in koristi dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo posamezne podpisnice sporazuma. Poudarek v letošnjem letu pa bo predvsem na prizadevanjih za konsolidacijo izvoznih poslov. Hkrati pa se skupna poslovna politika usmerja tudi k ukrepom, ki naj načrtovane rezultate pomagajo uresničiti, to je h konsolidaciji uvoza surovin, pri čemer je bistvo v trajnosti dogovorov, ne nazadnje pa tudi k še bolj poglobljenemu samoupravnemu organiziranju podpisnikov sporazuma pri oblikovanju skupne poslovne politike. Naloge so ambiciozne, nikakor pa niso pretirane ali celo neizvedljive. Dosedanji rezultati pa so dober dokaz za to in tudi spodbuda za naprej. B. RUGELJ 'Še nedorečeni dohodkovni odnosi med posameznimi členi celovite tehnološka verige v tekstilni industriji so resna ovira pri doseganju boljših rezultatov gospodarjenja. Na sliki: motiv iz Gorenjske predilnice v Škofji Loki. Že PrenJ^,prvem srečanju s nafe f-1’ da s°di Polde M 0dr>r Jn^l^a^ne delavce, k rojstn Začrtani poti i Loko6' Poljanske doline d°lgJef ta,ko eden tistih Kranul sindikalnih 8iratiJ .zna Pr‘sluhniti Za n- Prtmerih, ko opa; Zlasti 8°va razmišljanja ‘^nioun tedai’ ko gre šelekoo ia‘Ca ravtjalca v ko\ °Pazi, da nekdi Priznati Krepi se akcijska sposobnost kata delavcev kovinske industrije, komisije za delovne in življenjske razmere zaposlenih pri občinskem sindikalnem svetu, ki jima predseduje, pa koordinacijske komisije za področje stanovanjskega gospodarstva pri občinskem sindikalnem svetu, samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva... Skratka, povsod, kjer aktivno dela že dolga leta. Sicer pa velja, da je nadvse delaven, natančen in odkrit. Brez dvoma lahko iščemo razloge zate Mrakove značajske poteze v njegovi življenjski šoli, kajti prebijal se je tako, kot mnogi njegovi vrstniki po vojni. Zato se danes kot vodja oddelka za gospodarsko planiranje v delovni organizaciji Iskra—Elek-tromehanika rad spominja tudi začetkov svojega sindikalnega dela. »Ne bi vas rad zavajal, toda prvo fazo zorenja sindikalnega delavca, kakor večkrat pišete, sem doživel že v prvih povojnih letih kot delavski zaupnik. Potlej sem bil v Iskri tajnik osnovne organizacije sindikata, član nadzornega odbora osnovne organizacije, delal sem tudi v zveznem odboru sindikata kovinarskih delavcev... Minilo je precej let, toda prve izkušnje v mojem sindikalnem delu mi še danes pridejo prav.« Potem z očitnim zadovoljstvom pripoveduje o nekaterih uspehih, ki so jih v zadnjih dveh letih dosegli, kranjski sindikati: »Po celjskem kongresu tudi v našem občinskem odboru, ki združuje 7000 kovinarjev, ugotavljamo, da se osnovne organizacije čedalje bolj krepijo in da utrjujejo delegatska razmerja. Predvsem v Iskri — Elektromehaniki so tako organizirane osnovne organizacije v primerjavi s prejšnjimforumskim načinom delovanja pokazale večjo akcijsko sposobnost, kar je zlasti očitno takrat, ko gre za pomembne samoupravne odločitve v temeljnih organizacijah združenega dela.« Ta Mrakova trditev ni brez osnove, saj so se v vseh delovnih organizacijah kovinske industrije v kranjski občini, kar posebej velja za Iskro-Elektroma-haniko in Kovinsko podjetje Kranj, že tako samoupravno organizirali, kot to zahtevajo ustava, dokumenti partijskih kongresov in sklepi kongresov slovenskih in jugoslovanskih sindikatov/ K temu je Polde Mrak pribil: »Naše.delo v občinskih sindikatih je zdaj usmerjeno v akcijsko uresničevanje družbenih življenjskih interesov delavcev. Najbolj me pri vsem veseli spoznanje, da so ne samo v kranjski občini, pač pa tudi drugje, postale osnovne sindikalne organizacije nosilec aktivnosti in da članstvo samo odloča o vseh pomembnejših družbenih akcijah in rešitvah. To je potrdilo, da naši napori za krepitev dejavnosti osnovnih organizacij dobivajo vedno večjo veljavo in pomen.« I. VIRNIK Iz albuma sindikalnih delavcev POLDE MRAK, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Kranj REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA SLOVENIJE Doseženi uspehi obvezujejo Skupaj z osnovnimi in občinskimi organizacijami ter z organi in organizacijami ZSS si bo letos republiški odbor sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije prizadeval predvsem za dosledno ustavno preobrazbo odnosov na področju bančnega in denarnega sistema Razprava na letni seji republiškega odbora sindikata delavcev bank. SDK in zavarovalstva Slovenije je opozorila, da doseženi rezultati niso tolikšni, da bi lahko bili z njimi povsem zadovoljni. Razlog je preprost: sindikat še ni uspel uveljaviti svoje vloge pri doslednem uveljavljanju ustavne preobrazbe družbenoekonomskih odnosov, predvsem pa je-premalo storil za politično aktivnost sleherne med osnovnimi organizacijami in še posebej za uresničitev delegatskega sistema, ki še ni zaživel tako, kot bi pričakovali. Upoštevaje dejanske razmere so delegati občinskih in osnovnih organizacij na letni seji republiškega odbora kljub temu z zadovoljstvom ugotavljali, da so v minulem delovnem obdobju dobro opravili nekatere naloge in akcije, ki so bile skupne vsem sindikatom. Pri tem velja omeniti razpravo o osnutku zakona o združenem delu in o ustavni preobrazbi zavarovalstva v Sloveniji ter analize o uresničevanju samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke. Med specifičnimi nalogami pa kaže opozoriti na prizadevanja za zakonsko urejanje novih osnov kreditno-bančnega sistema, položaja Narodne banke in SDK v naši družbi. Predvsem ni bilo lahko delo pri ustavni preobrazbi zavarovalstva v naši republiki. Izkušnje namreč kažejo, da je bilo treba zlomiti veliko odporov, da je, denimo, ob koncu minulega leta naposled le podpisan samoupravni sporazum o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. Nič manjša pozornost RO sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije ni lani veljala reformi srednjega.šolstva in uveljavljanju bodočih zasnov usmerjenega izobraževanja, zlasti še ker naše bančništvo in zavarovalstvo potrebuje veliko specializiranih kadrov, ki jih bo možno dobiti z leti le z ustanovitvijo posebne izobraževalne skupnosti za blagovni in denarni promet. Njeno ustanovitev so doslej podprle skoraj vse delovne organizacije s področja bančništva, SDK in zavarovalstva. Kljub nekaterim očitnim uspehom pa je treba ugotoviti, da so razmere, v katerih je lani deloval republiški odbor, bistveno vplivale na obseg in rezultate dela, saj je bil odbor pol leta brez poklicnega sindikalnega delavca, njegov kadrovski sestav, ki je že tako majhen, se je precej zmanjšal, dogajalo pa se je tudi, da so nekateri delegati iz osebnih razlogov prekinili svojo aktivnost v sindikatu itd. Pri tem velja opozoriti še na stalno pasivnost nekaterih delegatov odbora in na neaktivnost nekaterih komisij, ki se sploh ne sestajajo. Skupaj z osnovnimi in občinskimi organizacijami ter v sodelovanju z organi in organizacijami ZSS bo letos v središču prizadevanj republiškega odbora sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije dosledna preobrazba odnosov v bančnem in denarjem sistemu na osnovi zakona o združenem delu. Poleg te naloge naj iz letošnjega delovnega načrta republiškega odbora omenimo še nekatere akcije: konstituiranje in oblikovanje medsebojnih razmerij zavarovancev v zavarovalni skupnosti Triglav, dograjevanje samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke, skrb za nagrajevanje po delu, naloge v zvezi z ustanovitvijo posebne izobraževalne skupnosti za blagovni in denarni promet, analiza sedanjih oblik in doseženih rezultatov na področju športne rekreacije in oddiha itd. V delovnem načrtu za letos ne moremo mimo potrebe po boljši organiziranosti in bolj usklajenem delovanju na vseh ravneh sindikalne organiziranosti, torej od osnovnih prek občinskih organizacij do republiškega odbora in RS ZSS ter nujno potrebnega delovnega povezovanja z zveznim odborom Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Najprej.pa bo bo moral republiški odbor začeti pri sebi: poskrbeti bo moral za primerno lastno organizirano!, saj bo le tako kos odgovornim in pomembnim nalogam, ki jih je spfejel na letni seji. I. VIRNIK LETNI SEJI RO SINDIKATA DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA NA ROB Nadaljnje povezovanje in sodelovanje! Upravičene pripombe na tradicionalni gostinsko turistični zbor Minuli ponedeljek je bila v Ljubljani letna seja republiškega odbora Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, ki je bila posvečena analizi opravljenega dela v minulem letu in obenem glavnim nalogam, ki čakajo odbor v letošnjem letu. Poleg mnogih vabljenih se je udeležil seje tudi Predrag Petrovski, predsednik zveznega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma. Pomembno vlogo je opravil republiški odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma v minulem letu pri tesnejšem povezovanju, združevanju dela in sredstev ter delitvi dela, saj se je aktivno vključil v prizadevanja za organiziranje poslovne skupnosti za turizem. Poleg sodelovanja republiškega odbora na regionalnih posvetih o poslov -nih skupnostih, ki jih je organizi-. rala republiška konferenca SZDL, je republiški odbor na sedmih regionalnih posvetovanjih veliko prispeval k odpravljanju številnih nejasnosti v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju dela in sredstev v poslovnih skupnostih za turizem. Seveda so bili tudi v minulem letu kažipot aktivnosti republiškega odbora rezultati o gibanju dohodka in sredstev za osebne dohodke in s tem v zvezi uresničevanje samoupravno dogovorjenih obveznosti na tem področju. Stališča, do katerih se je dokopal republiški odbor na osnovi analiz o gospodarjenju, je strnil na gostinsko turističnem zboru. Za razliko od dosedanjih REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV KEMIČNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Delegatska (ne)odgovomost!? Delegati RO so na letni konferenci sprejeli poročilo O delu v minulem letu in delovni načrt v letošnjem letu. Največ so govorili o delegatskih odnosih v svojem sindikatu Če na kratko povzamemo temeljno misel z letne konference republiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, lahko rečemo, da delegati v republiškem odboru niso zadovoljni z dosedanjimi rezultati pri združevanju dela in sredstev in tudi ne z oblikovanjem sestavljenih organizacij združenega dela. Še vedno se v praksi srečujejo Z lokalističnimi in ozkimi podjetniškimi interesi in težnjami, ki zavirajo ekonomsko in družbenopolitično nujen proces združevanja. Če smo lahko sorazmerno zadovoljni s formalnim oblikovanjem sestavljenih organizacij, pa je zadovoljstva konec tedaj, ko je govora o delitvi proizvodnih programov, usklajevanju proizvodnih zmogljivosti, o skupnih naložbah v bazično industrijo ih še posebej pri uresničevanju novih družbenoekonomskih, predvsem dohodkovnih odnosov med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela. osnovne organizacije povezane v občinsko organizacijo sindikata? Ali odbori razpravljajo o tistih vprašanjih, do katerih se bodo opredeljevali delegati republiškega odbora sindikata na svoji konferenci? Taka in podobna vprašanja so bila zastavljena na letni konferenci. Očitno je, da s sedanjimi delegatskimi odnosi v republiškem odboru niso zadovoljni. Zato so tudi sprejeli sklep, da je treba čimprej kadrovsko utrditi in idejnopoli- tično usposobiti občinske odbore, saj je od njihove dejavnosti v znatni meri odvisen prihodnji razvoj delegatskih odnosov v sindikatu. Nekaj delegatov bo seveda treba odpoklicati, ker ne opravljajo dolžnosti, kot bi jih morali. To bo treba storiti, sicer bomo kar naprej ugotavljali kratke stike na relacijah sindikalnega delovanja. M. HORVAT ugotovitev, ko so za vzroke za ne najboljše gospodarjenje veljale predvsem »objektivne težave«, so tokrat člani odbora opozorili predvsem na notranje razloge, ki • zmanjšujejo produktivnost in siromašijo kvaliteto storitev. V zvezi z analizo dela v minulem letu so sprejeli tudi program dela za letošnje leto, kot najpomembnejše naloge pa lahko omenimo naslednje. — uresničevanje koncepta povezovanja v poslovne skupnosti turističnega gospodarstva, ki bodo zagotovile enotnejši nastop turistične ponudbe, posodobile turistično, propagando in informativno dejavnost, ki naj v celoti •preideta v pristojnost združenega dela, — izboljšati ponudbo in zagotoviti večjo kakovost gostinskih in turističnih storitev, — povečati produktivnost predvsem s pomočjo organizacije dela in ustreznejšega nagrajevanja po delu. Na številnih posvetih, ki jih je organiziral republiški odbor v minulem letu, je bilo veliko govora o delitvi dohodka skladno z resolucijo in s samoupravnim sporazumom dejavnosti. Še posebno pozornost pa so člani odbora posvetili oblikovanj u meril za delitev po delu, saj ni bilo malo primerov nespoštovanja dogovorjenih meril sporazuma. Razlogi za kršenje naj bi izvirali predvsem iz neizdelanega sistema delitve po delu, nerazvitih dohodkovnih odnosov pa tudi iz samoupravnega sporazuma panoge, ki še ne upošteva minulega dela. Nerazvitost samoupravnih odnosov na področju delitve je še posebej očitna v manjših delovnih organizacijah oziroma v kolektivih, ki niso sposobni organizirati in financirati strokovnih služb, ki bi se ukvarjale z organizacijo dela, ugotavljanjem dohodka in njegovo delitvijo. Delegati v republiškem odboru so veliko govorili tudi o naporih sindikatov za boljši družbeni in osebni standard, zaposlenih. Mnenje večine je; bilo, da omenjena prizadevanja še niso povsod obrodila željenih sadov. Poudarili so, da bi se morali poleg minimalnih stan-i dardov za nastanitev resno lotiti tudi vprašanja minimalnih standardov prehrane. Dejstvo namreč je, da so na tem pomemb-: nem področju standarda in s tem ’ tudi delovnih razmer zelo velike razlike. Ponekod se delavci; lahko hranijo brezplačno, drugje; spet plačujejo polno ceno. j Skratka, razlike so nevzdržne, še posebej, če upoštevamo, da je v večini primerov za organizacijo prehrane neprimerno manj. težav, kot v drugih delovnih organizacijah, saj šteje skrb za prehrano med temeljne dejavnosti gostinskih delavcev. Torej bodo temu problemu že kako kos! 0 Glede na to, da bo letos že s XXV. gostinsko turistični zbor, da bo to jubilejni shod gostincev, so na letni konferenci spregovo-, rili tudi o tem svojem tradicio-, nalnem delovnem sestanku-i Poudarili so, da bi kazalo pri" športnih tekmovanjih v prihodnje bolj misliti na spodbujanje; množičnosti in rekreacijske ak-2 tivnosti med letom in da športno' srečanje na gostinsko turističnem zboru ne bi smelo biti samo 1 sebi namen. V mnogih kolektivih namreč ugotavljajo, da se njb hova skrb za aktivno razvedril0 zaposlenih začenja in obenem tudi konča z vsakoletnim zborom gostinskih in turističnih delaV; Sindikalne organizacije bodo morale letos streti trd oreh uveljavljanja določil zakona o združenem delu, kajti tudi same so deloma krive, da nova vsebina odnosov prepočasi dobiva • A o .. » Na zalogi imamo značke Zveze sindikatov Jugoslavije po ceni 15 dinarjev. Naročila sprejema: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4-11. domovinsko pravico v organizacijah združenega dela. Delegati v republiškem odboru so si zadali zahtevne naloge, vendar bi kazalo opozoriti na resnico, da jih ne bo mogoče opraviti na sejah republiškega odbora, temveč v temeljnih samoupravnih okoljih. Povejmo pa, da so delegati skoraj brez razprave sprejeli poročilo o delu v minulem in tudi delovni načrt za letošnje leto. Vprašanje je seveda, ali je bilo poročilo res popolno in ali je jasno odgovorilo na vsa vprašanja, ki so ta čas pomembna za dejavnost sindikata v kemični industriji in v združenem delu sploh, ali pa so bili delegati slabo pripravljeni ter se o vsem tem v svojih osnovnih in občinskih organizacijah niso pogovarjali?! Poročilo temeljito obravnava vsa aktualna vprašanja, s katerimi se srečujejo delavci v kemični industriji. Zato bi bilo še toliko bolj prav, ko bi se delegati dogovorili, kako se bodo akcijsko lotevali posameznih nalog. Toda vse kaže, da se niso »oborožili« v svoji delegatski bazi s stališči in mnenji. Zato je razprava tudi izzvenela v oceno uresničevanja delegatskih nalog, odgovornosti delegatov v republiškem odboru in njihove vloge pri delu občinskih in osnovnih sindikalnih organizacij. Kako delajo sindikalne skupine? Ali delegati prenašajo njihova mnenja in stališča v izvršne odbore? Ali so in kako so cev, kar pa dejansko nima pra vega pomena in namena ne. Tudi glede strokovnih tekmovanj s° delegati sodili, da, bi morala biti bolj koristna, kot so bila doslčj’ da bi morala prispevati svoj delež k kvalitetnejšemu delu, ne pa prikazovati nekaj, kar v vsakdanjem življenju nikoli ne pride v poštev. : •'h,‘ A. ULAGA,- SINDIKAT DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE MOTOR DELA NISO REPUBLIŠKI ORGANI Vi Letna seja RO sindikata delavcev kulture Slovenije je obravnavala probleme, na katere je opozoril aktiv ZK tega sindikata. Cilj aktivnosti sindikata je predvsem nadaljevanje procesa P°' družbljanja kulturnih aktivnosti in uveljavljanja načela svobodne menjave dela Razvijanje samoupravnih odnosov na področju kulture je ena najvažnejših nalog sindikata v letošnjem letu. Vse preveč je izgovorov, da interna zakonodaja ni urejena, ker ni primernih kadrov. Komisija za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov bo skupaj s sektorji RS ZSS in Kulturno skupnostjo Slovenije določila nekaj OZD, v katerih bodo takoj uskladili interno splošno zakonodajo, kasneje pa bodo ti akti uporabljeni kot primeri za druge. S smotrnim povezovanjem dela in sredstev je edino mogoče zagotoviti kvalitetno kulturno delo. Posamezne organizacije združenega dela pa se še vedno ubadajo bolj s finančnimi težavami kot pa s svojim delom. Veliko delo čaka sindikat tudi pri dograjevanju sistema za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Oblikovati je treba kriterije za pridobivanje dohodka in delitev po delu ter v samoupravne sporazume vgraditi določila zakona o združenem delu. Še naprej se je potrebno zavzemati za združitev samoupravnih, sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi osebnega dohodka na področju kulture. Pri vsem tem pa si je treba najprej zastaviti vprašanje, kako sindikat deluje v temeljnem okolju. Po zakonu o združenem delu postaja sindikat sestavni del samoupravnih odnosov, kar pomeni, da morajo sindikalni delavci oceniti svoje delo in pogoje, jih spremljati, da bi bilo delo učinkovitejše. Vse preveč problemov in delovnih sporov rešujemo na republiški ravni. Če osnovne organizacije sindikata ne postanejo del samoupravljanja, to seveda vodi v forumsko delo. Za učinkovito delovanje delegatskega sistema pa je treba temeljito pretehtati tudi delo delegatov v občinskih odborih s'n J!,kakorni možno trditi, da sindikat de-vsehEV kovinske industrije Slovenije — na na, ravneh svoje organiziranosti — zadanih ali „g„V m'I)u*eni letu ni opravil dovolj dobro denim°V0^ Vel'kem obsegu. Kritičnih ocen, \ orp .° oržaniziranosti same sindikalne dekv 1Zj*C1Je sarnoupravne organiziranosti ' sov ni^ 0IKanizaciJ in samoupravnih odnosa V Zc^ruzenem delu, spoštovanja sprejetih Woupravnih sporazumov ali rezultatov & spodarjenja v minulem letu, ki so jih dele-let'1 o®3 s'ncMkata izrekli na nedavno minuli tjo t °nferenC' rePut,1iškega odbora, zavo-sporiK^3 ne moremo jemati drugače kot nje d u^0 za še bolj poglobljeno in v reševa-jenn !^anskih problemov delavcev usmer-elo sindikata v letošnjem letu. v mirM*^3 na se^ tega sindikata o delu . ne. .U:em letu in nalogah za letos je izzve-rimo a*°> kot bi delegati dejali: »Ne govo-na: Preveč, kaj vse bomo storili, pač pa k0t K | P°8'ejmo> česa nismo opravili tako, n’h n *C-°’ Potem Pa zlasti na tistih delov-najp. r°čjih zavihajmo rokave.« Zato so s’kje h ^°met*' Prec* lastnim pragom. Mar-°rRan' ° P011’6*31'3 reorga nizacija osnovnih dei0 IZac’i’ Ponekod so prevelike, njihovo Pa aW'ZaV0^° te8a otežkočeno, predvsem deiaVc 1Vn° vključuje premalo članov — »Nek ev\ Posamezni delegati so povedali: n4stoater' .^nčikalni funkcionarji še vedno takšn!h^0 'n odločaj° — v imenu članstva. V osnovnih organizacijah se moč sin- dikata kajpak krha in njegova aktivnost nasploh upada.« V delovanju — spet nekaterih, čeprav ne tako maloštevilnih — sindikalnih delegatov je tudi možno zaslediti pomanjkljivosti. Predvsem so bili premalo aktivni v stikih z »bazo«, na seje pa so prihajali, ne da bi predelali pripravljeno gradivo... Takšen odnos do sindikalnega dela pa kajpak tudi negativno vpliva na opravljanje nalog. Seminarji, ki jih sindikati nameravajo organizirati letos, in poglobljena skrb za kadre (nič več kadrovanja po načelu »delegat naj bo tisti, ki je pripravljen delati, če ni možno pridobiti najbolj usposobljenih) naj bi opisane težave v delu sindikatov letos občutno zmanjšali. Najpomembnejša naloga iz spleta akcij za uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev na osnovi zakona o združenem delu pa bo slej ko prej tudi letos samoupravno organiziranje delavcev v TOZD in OZD in drugih oblikah samoupravnega povezovanja dela in sredstev. V sindikatu delavcev kovinske industrije s samoupravno organiziranostjo delavcev v tej dejavnosti niso zado-ivoljni. Dosedanje analize samoupravnega položaja delavcev v velikih gospodarskih sistemih kovinske industrije, metalurgije, elektroindustrije in strojegradnje so poka-. zale, da tako rekoč nobena od sestavljenih organizacij združenega dela še ne deluje tako, kot določa zakon o združenem delu. Ponekod se kažejo celo duhu ustave in določilom zakona nasprotne težnje. Vse več je vzporednic v proizvodnih programih tam, kjer so se (kot kaže formalno) delovne organizacije povezale tudi zavoljo tega, da se sporazumejo o delitvi proizvodnje in kjer so tako zapisale celo v sprejetih samoupravnih sporazumih o združevanju dela. in sredstev. Sindikat bo moral trdneje uveljavljati svoja stališča o potrebi po spoštovanju samoupravnih sporazumov in dogovorov. Posebej trdno bo moral sindikat — na vseh ravneh svoje organiziranosti — uveljavljati to stališče pri samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke. Delo skupne komisije podpisnic panožnega sporazuma je bilo namreč lani praktično onemogočeno, saj je manj kot dve tretjini podpis ov sproti posredovalo podatke o gibanju sredstev za osebne dohodke. V takšnih razmerah kajpak zvodepita tako vrednost samoupravnega sporazuma kot tudi delo skupne komisije. K večji aktivnosti sindikata pa kličejo tudi letošnje izgube v kovinski industriji, sindikat se tvorno vključuje v akcije za saniranje razmer. Seveda pa tudi drugih nalog za uveljavljanje samoupravnega položaja delavca v smislu določil zakona o združenem delu sindikat delavcev kovinske industrije ne bo zanemarjal, čeprav jih v tem poročilu posebej ne omenjamo. R. B. £osind IKATA DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE Vodilo: duh zakona Zov pomembnimi nalogami uresničevanja zakona o združenem delu pove- in ustanavljanje samoupravnih komunalnih skupnosti lani vSrn!.lPOmembnej5e naloge, ki so 1 skih 0r^ču pozornosti osnovnih in obč Vanjske ■ 'Z3C^ s'ndikata delavcev stai seveda > 'L *cornunalne dejavnosti in U javne raz ' rePubliškega odbora sodi po netn delu^raVe ° osnut*cu zakona o zdru nih dejav Uresn'čevanja zakona o komun dosedani'IJ,°it'*1’ samoupravne preobrazb z°vanja .munalnih podjetjih in po kornunajnaT* ustanavljanje samouprav n°silcj u J11 skupnosti. Po zakonu so 1 SkuPščineanaVl^a teh skupnosti občim *?Va'e tud’Vendar Pa 50 v akciji tvorno soi ^adikata v°tSn0Jne 'n občinske organizat konfere^””™13'110 je, da so se na le gajske in sindikata delavcev star ka*Co daler omunalne dejavnosti vpraš; n.ia teh vi,,,5,110 v naši družbi pri ustanavl . C!ativni odhJ!nOSti? °dgovor je takle: »I ^apnostj n Za oblikovanje samoupravi Polovjcj ustanovljeni že v dr v0 Pa sm,, anske&a leta- Več kot dot k0' So družb n?raV'jali osnovne dokumen eni dogovor, samoupravni sf razum o ustanovitvi in ponekod tudi statute.« Odgovor seveda ne pove vsega; delegati na letni konferenci pa so opozorili, da smo lani ustanovili le v polovici slovenskih občin te skupnosti tudi zato, ker iniciativni odbori niso dobili dovolj strokovne in politične podpore pri svojem delu. Večina dilem pri nastajanju teh samoupravnih interesnih skupnosti je sicer razrešenih, vendar pa so še nekatera pomembna vprašanja, na katera bomo morali slej ko prej poiskati dokončne odgovore. Gre za vprašanje celovitega financiranja teh skupnosti in za oblikovanja samoupravnih interesnih skupnosti za stavbna zemljišča, kar bi naj sicer rešil novi zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči. Tudi zavoljo tega bo moral sindikat, tako so poudarili na letni konferenci republiškega odbora, usmeriti vse sile v to, da bodo v občinah, kjer teh skupnosti še niso ustanovili, to čirpprej naredili in ustvarili pogoje za normalno delo. Sindikat je tvorno sodeloval v sedanjih integracijskih gibanjih, so ugotavljali delegati na letni konferenci. Ti procesi so zna- čilni za precejšnje število slovenskih občin, žal pa nikjei niso premagali občinskih meja, razen v Ljubljani. Ozkosti, morda tudi loka-lizmu in podobnim pojavom bodo zato v republiškem odboru posvetili v prihodnje vso pozornost, kar še posebej velja za uresničevanje zakona o zadruženem delu, zakona o komunalni dejavnosti in stališč sindikata. Toda ne le na področju povezovanja, temveč tudi pri razčiščevanju odnosov v doslej enovitih organizacijah združenega dela, ki se poleg komunalne dejavnosti ukvarjajo tudi s stanovanjsko, obrtno in gradbeniško. Tp sta bili osrednji temi v razpravi na letni konferenci republiškega odbora sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti Slovenije. Vseh vprašanj seveda v našem zapisu ne moremo obdelati. Povemo naj le to, da je letni načrt dela zasnovan tako, da bodo osnovne organizacije sindikata v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela uveljavljale svojo družbenopolitično vlogo in naloge pri uresničitvi določil zakona o združenem delu. M. HORVAT V ŽELEZARNI JESENICE SO NA NOVO ORGANIZIRALI SVOJE TEMELJNE ORGANIZACIJE Samoupravljanja široka cesta Zdaj ko bo dinar bliže delavcu, ki ga je ustvaril, bo več delavske veljave pri vseh odločitvah v največjem jeseniškem kolektivu Do nedavnega so imeli v jeseniški Železarni, kjer dela kakih 6.400 delavcev, le štiri temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. V tako velikih TOZD, v katerih je delalo po tisoč in več delavcev, so imeli delegatsko izvoljene delavske svete; možnosti, da bi samoupravno organizirani delavec neposredno odločal o gospodarjenju in delitvi sredstev, ki jih je sam pomagal ustvariti, pa je bilo bolj malo. Nedavno tega (14. januarja letos) so jeseniški železarji na referendumu podprli pobudo o ustanovitvi 22 temeljnih organizacij in treh delovnih skupnosti skupnih služb. Za takšno odločitev je glasovalo več kot 85 odstotkov delavcev. Štefan Ščerbič, ki je bil aprila lani kot delovodja v martinarni izvoljen za predsednika konference osnovnih sindikalnih organizacij v železarni, pripoveduje: »Že kmalu potem, ko smo sprejeli tako imenovane delavske ustavne amandmaje in smo ustanovili štiri temeljne organizacije združenega dela, smo v vsakdanji samoupravni praksi začeli ugotavljati, da teženj po centralističnem upravljanju še nismo premagali in da v tako velikih temeljnih organizacijah ni možno zagotoviti prave delavske veljave. Med nedavno razpravo o osnutku zakona o združenem delu smo o teh naših izkušnjah ponovno zelo odkrito spregovorili — ni bilo lahko in naši predlogi so naleteli na dokaj močan odpor — pa vendarle smo zmagali. Bili smo dobro organizirani in vedeli smo, kaj hočemo. Šlo je za neposredno samoupravo!« Marjan Žitnik, sekretar komiteja zveze komunistov, pojasnjuje: »Zdajšnja reorganizacija samoupravljanja je rezultat dolgoletnega dela, lahko rečem tudi dolge bitke za delavsko oblast v tovarni in zunaj nje.« Dobre izkušnje iz tega obdobja pa so ostale in pri ustanavljanju novih TOZD so jih s pridom uporabili. Reorganizacija samoupravljanja, naj že bo še tako dobro zasnovana, je lahko koristna šele tedaj, če zagotavlja delavcem več možnosti za samoupravno veljavo Tako nekako so mi novembra lani rekli delavci v plavžu in tako mi je pred dnevi dejal tudi Marjan Žitnik, sekretar partijskega komiteja. »Na tej ugotovitvi temelji naš program bodoče dejavnosti.« Že imajo osnovne .organizacije zveze komunistov v vseh na novo oblikovanih TOZD. Tamkaj ustanavljajo tudi osnovne sindikalne organizacije, ki jih je bilo do nedavnega 39, v bodoče pa jih bo 25, torej toliko kot partijskih in temeljnih organizacij, če prištejemo še tri delovne skupnosti skupnih služb. Ščerbič: »Gre za to, kako bomo v bodoče uredili dohodkovne odnose v združenem delu, da bi vsaka temeljna organizacija res lahko razpolagala s sredstvi, ki jih je ustvarila, hkrati pa svoj dinar samoupravno združevala za skupne koristi. O tem razpravljamo, cilji so jasni, poti za njih dosego še ne.« Žitnik: »Tudi glede delegatskega sistema se še nismo dokončno dogovorili. Vemo, da se mora vsak TOZD čimbolj neposredno vključiti v dogajanja v železarni in povsod tam, kamor potuje njihov dinar, najboljše možnosti za to dejavnost pa bomo, tako vsaj upamo, spoznali v zdajšnji dokaj široki razpravi na zborih delavcev in v samoupravnih skupinah.« Sami so morali izbojevati ta boj med starimi težnjami po centralističnem upravljanju in prizadevanjem, da bi delavci res odločali o vseh rezultatih in pogojih svojega dela »Vsak naš človek«, nadaljuje Marjan Žitnik, »naj bi sam, z delom oblikoval svoj osebni dohodek, in hkrati naj bi tudi vedel, kaj mora storiti zanj; pa še za ves dohodek temeljne organizacije, ki ga oblikuje v sklade, in tudi tistega, ki ga daje družbenim skupnostim. Torej, vsak naj bo »vodilni« na svojem delovnem mestu, od vratarja pa tja do direktorja, vsakdo naj postori svoje delovne in samoupravne dolžnosti.« Nova samoupravna organizacija bolj kot prejšnja omogoča uresničitev te njihove težnje, zato so jo delavci na referendumu tako množično podprli. Do nedavnega namreč jeseniški delavec dostikrat ni imel možnosti, da bi lahko neposredno odločal in vplival na odločitev delavskih svetov. V dozdajšnjih temeljnih organizacijah so o delitvi delavskega denarja največkrat odločali daleč stran od delavca. Sredi novembra lani, ko so jeseniški železarji šele razpravljali o svoji bodoči . samoupravni organizaciji, mi je Štefan Ščerbič govoril o težavah, s katerimi se srečujejo. Dejal je: »Vzemimo kot primer TOZD Talilnice, kjer dela v petih obratih'več kot tisoč ljudi. Na skupnih sestankih so delavci iz šamotarne molčali, ko smo se pogovarjali o težavah in problemih plavža,,ker seveda tamkajšnjih razmer niso poznali. In obratno: delavci s plavža niso sodelovali pri razpravah o zadevah, ki so težile druge obrate. Tudi dohodek zaposlenih ni bil odvisen samo od tega, koliko je kdo koristnega naredil in s kolikšnimi proizvodnimi stroški. Enako so dobili, če so pri svojem delu porabili petsto ali štiristo tisoč ton opeke: skrb za učinkovito gospodarjenje je bila pač prepuščena nekaterim vodilnim ljudem v upravi.« Zdaj so ustanovili temeljne organizacije v skoraj vseh nekdanjih obratih, kjer so pred dobrim desetletjem začele delati ekonomske enote, ki so potlej, ko so v podjetju spet prevladale centralistične težnje, umrle brez kakšnih posebnih pogrebnih ceremonij. I Osnovne celice njihove samouprave so in bodo samoupravne skupine, ki so hkrati tudi sindikalne Z novim pravilnikom o njihovi dejavnosti bodo tem skupinam zagotovili še večjo veljavo. Sestajajo se med odmorom ali v tistih minutah, ko se, denimo, žerjav pokvari, ko morebiti za hip postanejo zaradi te ali one okvare in se na hitro pogovorijo o vsem, kar jih tezi. Vsaka skupina ima svojega delegata v delavskem svetu temeljne organizacije in tudi v izvršnem odboru sindikata. Doslej so bili vodje skupin praviloma delovodje, zdaj dopuščajo možnost, da izvolijo najboljšega, in če delovodja ustreza tej zahtevi, izvolijo njega. Nov samoupravni akt o dejavnosti teh skupin pa bo opredelil vso njihovo samoupravno, sindikalno in drugo družbeno delo. Ob koncu bi rad povedal še nekaj misli o odnosih med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb. Jeseniški železarji dobro vedo, kaj vse so v zadnjih nekaj letih, še zlasti v nedavni preteklosti storili, da bi tudi v skupnih službah prevladala samoupravna miselnost. »O tem,« so mi rekli, »smo na sestankih odkrito govorili; tudi o takšnih dejavnostih nekaterih služb, ki nima ničesar skupnega s samoupravo, o pritiskih in o samovolji. V tej skupnosti je bilo doslej več kot tisoč zaposlenih. In tudi zato, ker v tako veliki organizaciji ni bilo možno zagotoviti prave samouprave, smo ustanovili tri delovne skupnosti. To zamisel so podprli tudi tamkaj zaposleni delavci.« Med nedavno razpravo o osnutku zakona o združenem delu sem v jeseniški železarni slišal naslednjo ugotovitev: »Kakšno korist imamo od tega, če smo si naredili veliko tovarno in smo v njej zagotovili, da je delo postalo lažje, samouprave pa imamo le toliko, kolikor nam jo omogoča vodilna struktura v podjetju.« Zdaj imajo toliko samouprave, kolikor si je sami želijo. O tem, kaj bodo z njo storili, pa bomo še pisali. JANEZ VOLJČ DE dogodki in odmevi IM: 2-i- -F- £--P 29. januarja 1977 ...m*' ' ;>y: St A ■ 4 [ maloprodaj emnng, ki bo skrbel za pleksno ureditev prostora, postavitev objektov ter za opremo objektov in okolja. Nova delovna organizacija bo nadaljevala z oblikovanjem in poglabljanjem povezav na področju prometa doma in na tujem. Organizacija združenega dela Gorenje-Promet, ki bo opravljala posle za vse delovne organizacije v SOZD Gorenje na področju blagovnega prometa, bo že letos prodala doma in na tujem za kakih 7 do 7,5 milijard dinarjev izdelkov ter kupila za blizu 4 milijarde din materialov. Dejavnost bodo razširili tudi tla pomoč pri organiziranju nabave pri dobaviteljih, da bi zagotovili cenejše, bolj racionalno in kvalitetnejše blago, prav tako pa tudi na pomoč večjim kooperantom proizvodnih organizacij združenega dela Gorenja, da ne bi morebitna slabša prodaja drugih izdelkov vplivala na cene izdelkov, ki jih kupujejo organizacije združenega dela Gorenje. Skrbeli pa bodo tudi za razvoj kooperantov proizvodnih organizacij združenega dela Gorenje. P. O. NEZAKONITOSTI V POSLOVANJU S TUJINO____________________ Sebi v korist, družbi v škodo Seznam prekrškov delovnih organizacij je dolg in vrste prekrškov v poslovanju s tujino raznolike, koristi pa so praviloma kratkotrajne in hudo enostranske Zvezna devizna inšpekcija ugotavlja pri svojem delu številne kršitve gospodarskega poslovanja naših delovnih organizacij s tujino. Tako pogosto uvažajo opremo, kakršno ponujajo tudi domače tovarne ali pa bi jo lahko ob malenkostnih investicijah začela proizvajati. Za nameček je takšna oprema še slabe kakovosti in je bila že uporabljena. Nekatere OZD, ki nimajo dovolj deviz, vnašajo v predpisane obrazce netočne podatke o režimu uvoza, prijavljajo nižje cene za blago, katerega uvoz je omejen, višje pa za proizvode, katerih uvoz je sproščen; uporabljajo torej sredstva deviznih rezerv. Pri izvozu našega blaga se pogosto dogaja, da je blago slabše kakovosti od dogovorjene ali pa ne spoštujejo dobavnih rokov, kar ima večkrat za posledico prekinitev pogodb v škodo naših izvoznikov ali pa le-ti plačujejo visoke penale. Dogaja se tudi, da posamezne organizacije združenega dela deviznih sredstev ne vnašajo v domovino, ampak jih uporabljajo v tujini za izplačevanje različnih obveznosti v nasprotju s predpisi. Devizni inšpektorji so tudi ugotovili, da nekatere OZD prodajajo drugim devize po višjem tečaju od uradnega ali pa v obliki blagovnih pošiljk,' kar je prav tako v nasprotju s predpisi. Devizni inšpektorji so odkrili, da organizacije združenega dela s formalno proizvodno kooperacijo s tujino pogosto prikrivajo blagovni uvoz, ki je sicer po naših predpisih omejen, nepravilno pa uporabljajo tudi različne olajšave, ki so predvidene za to obliko sodelovanja s tujino, kot je, denomo, brezgotovinsko plačevanje prek obračunskega računa. Nekaterih sklenjenih pogodb o kooperaciji pa niti niso uresničile — čeprav so v zvezi z njimi izkoristile vse olajšave. simbolične zneske, kar daje vtis, da so takšne pogodbe sklenili samo zato, da bi izkoristili olajšave pri najemanju finančnih in komercialnih kreditov v tujini. Kot kreditorji se pojavljajo tudi inozemski partnerji, na te kredite pa plačujejo zelo visoke obresti ob različnih drugih stroških. Nekatere OZD so utrpele precejšnje izgube tudi pri izvajanju investicijskih del zaradi nestrokovno sklenjenih pogodb, kar izvira v glavnem iz nezadost- nega poznavanja predpisov, ki veljajo v državah, kjer izvajajo dela. Komentar k tem ugotovitvam zveznih deviznih inšpektorjev bržčas ni potreben. Potrebno je le še bolj zaostriti kontrolo nad tistimi organizacijami združenega dela, ki zavestno kršijo zakone in predpise, da bi si pridobile materialne koristi na račun tujega dela in celotne družbe. V. O. Tudi pri skupnih naložbah organizacije združenega dela ne spoštujejo vedno predpisov oziroma določil v pogodbah. Pri nekaterih naložbah gre le za NOVA PROIZVODNA OBRATA HELIOSA IZ DOMŽAL Močnejši na domačem in tujem trgu Obrata za proizvodnjo umetnih smol in barvastih premazov pomenita izboljšano tehnologijo, nižje proizvodne stroške, večjo kakovost in — večje zanimanje porabnikov Kolektiv kemične industrije Helios iz Domžal je v minulem tednu odprl nova obrata za proizvodnjo umetnih smol in pigmentnih premazov. Zgradili so ju v Količevem, v tamkajšnjem TOZD Heliosa, tovarni barv, lakov in umetnih smol. Obrat za proizvodnjo umetnih smol je zrasel ob tem obratu, skupaj pa pomenita celoto. V novem obratu bodo lahko izdelali 6500 ton alkidnih smol ali trikrat več kot v starem obratu; tako bo skupna proizvodnja smol znašala 8500 ton. Polovico te količine bodo porabili v Heliosu pri proizvodnji barv in lakov, »ostanek« pa deloma izvozili (20 odstotkov proizvodnje) deloma pa prodali drugim domačim porabnikom (30 odstotkov proizvodnje). Za zdaj bo podjetje sicer še vedno odvisno od uvoza surovin za proizvodnjo alkidnih in polie-sterskih smol, z leti, ko bodo nekatere domače tovarne (Iplas, Oki in druge) začele izdelovati potrebne surovine, bodo v Heliosu morali uvažati le nekaj posebnih surovin in zavoljo tega krepko povečali izplen svojega izvoza. Obrat je veljal kolektiv 62 milijonov dinarjev, ker pa bo vrednost proizvodnje dosegla 110 milijonov din letno, z odplačili najetih posojil ne bo težav. novega proizvodnega objekta. V tej tovarni bodo ob znatno boljši tehnologiji in ustreznejših delovnih razmerah izdelali na leto 10000 ton premazov, skupaj s starimi zmogljivostmi pa 14.500 ton. Ob teh podatkih skorajda ni treba posebej poudarjati, da se z modernizacijo bolj na široko odpirajo vrata na tuje trge. Za ta obrat je kolektiv Heliosa odštel 96 milijonov dinarjev, vrednost proizvodnje pa bo že letos presegla 220 milijonov dinarjev. I. S. PLANINA PRI SEVNICI: ŠE VEČJI KOS KRUHA POZD »Tajfun« se želi združiti z železarno v Štorah — 200 zaposlenih Kozjancev Zdaj 60-članski kolektiv POZD »Tajfun« s Planine pri Sevnici na Kozjanskem uresničuje svoje, pri ustanavljanju predložene razvojne programe. Vrednost lani ustvarjene proizvodnje je presegla 21 milijonov dinarjev. Zaradi dobrega gospodarjenja za letos načrtujejo še večjo proizvodnjo in zaposlitev novih ljudi. Vodstvo POZD pa ob tem meni, da je razvoj prepočasen, da so v kolektivu možnosti za novo proizvodnjo. Tako bi naj začeli s proizvodnjo hidrav-1 ičnih elementov za motorno industrijo. S tem se hkrati nakazuje tudi možnost združitve s štorsko železarno oziroma za konstituiranje v TOZD. zvodne hale. Mi imamo zemljišče in nekaj denarja, drugo bi sofinancirala železarna. Po dograditvi bomo zaposlovali kakih 150, čez nekaj let pa že 200 ljudi. Ob dejstvu, da je naš POZD zametek kovinske industrije na Kozjanskem in da zaposluje Kozjance, ki doslej sploh še niso bili zaposleni ali pa so bili v zamejstvu, je naložba tembolj upravičena.« Vsa proizvodnja v »Tajfunu« je bila doslej razdrobljena v različnih zgradbah, kjer niso mogli vpeljati do konca izdelane tehnologije, zato je bil končni uspeh upravičeno manjši. »Pri naših načrtovanjih ugotavljamo, da je razvoj »Tajfuna« v obliki POZD prepočasen,« trdi Jože ŠPAN, nekdanji obrtnik, zdaj direktor POZD. »Z uvajanjem nove proizvodnjehidravličnih elementov za potrebe motorne industrije, predvsem za potrebe pri proizvodnji traktorjev, te pa proizvajajo v štorski železarni, se nam ponuja lepa možnost združitve z železarno. S skupnimi naložbami bi v mnogo krajšem času dosegli večji razvoj. Dogovarjamo se, da bi skupaj financirali gradnjo nove proi- V zadnjem času je vodstvo »Tajfuna« posvetilo veliko skrb kadrom. Tako so poleg usposabljanja in priučevanja novih delavcev pridobili nove strokovnjake, nekaj pa jih štipendirajo. Kupili so pet stanovanj, ker se zavedajo, da samo lepi osebni dohodki na Kozjansko ne bodo privabili strokovnjakov. Po drugi strani bijejo boj skupaj s krajevno skupnostjo in drugimi delavci, da bi na Planini uredili otroški vrtec. S tega območja se namreč kakih 300 občanov vozi na delo v bližnje industrijske centre, zato so težave z varstvom otrok toliko večje. -ez RAZVOJNI NAČRTI PLINSKEGA OMREŽJA LJUBLJANE Nov trd oreh metropole Potrebnih bo več kot 444 milijonov dinarjev, da bi se v Ljubljani plinsko omrežje razvilo, da bi dohajalo rastoče potrebe — Viri financiranja še niso določeni Pigmentirane ali po naše barvaste premaze izdelujejo zdaj v Heliosu v osmih zastarelih in neprimernih delovnih prostorih, ki so raztreseni po Količevem in v Domžalah. Zavoljo tega se je kolektiv odločil, da bo modernizaciji te proizvodnje v svojem srednjeročnem razvojnem načrtu namenil vso pozornost. Odločili so se, da bodo modernizirali tehnološke postopke in združili proizvodne prostore na enem mestu — v TOZD Količevo. Ta naloga naj bi bila opravljena v treh etapah; prva etapa, ki je že za njimi je dograditev Plin naj bi, kot vemo, v bližnji bodočnosti postal eden pomembnih virov energije v naši republiki. Plinovod, ki nam bo »pripeljal« plin iz Sovjetske zveze, bo najprej oskrboval večja središča v severnem delu Slovenije, kasneje pa bo raztegnil krake tudi v druge dele republike. Med prvimi bo plin dobila tudi Ljubljana, ki je zelo velik porabnik energije, je pa »sama« zelo malo proizvede. Republiško središče pa je dokaj nepripravljeno na uvedbo plina, saj se bo po predvidevanjih poraba plina povečala do leta 1980 kar za 3,5-krat: obstoječe omrežje plinovodov namreč zahteva temeljite rekonstrukcije in prilagoditev novi vrsti plina, poleg tega pa ga bo treba močno razširiti. In ne samo to, v središču mesta naj bi plin prevzel vlogo energetskega vira za ogrevanje, kajti le tako bo možno popraviti slab zrak v središču Ljubljane. Uresničitev razvojnega načrta plinovodnega omrežja v Ljubljani, ki ga je pripravila mestna plinarna in ki je usklajen z energetsko bilanco mesta in s programom razvoja komunalne energetike, pa je še v marsičem odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. V Plinarni ugotavljajo, da je plin v primerjavi z drugimi energetskimi viri prepo- ceni, kar se pozna na ostanku dohodka te delovne organizacije. Skratka, delovna organizacija že več let posluje s komajda tolikšnim ostankom dohodka, da ostaja »nad vodo«, ne more pa kajpak ustvarjati sredstev za razširitev dejavnosti s pomočjo lastnih virov, in ker bo treba v tem srednjeročnem obdobju vložiti v modernizacijo sedanjega plino- vodnega omrežja in priključitev novih sosesk in drugih porabnikov na zemeljski plin 444,5 milijona dinarjev, je razumljivo, da bo treba izdelati načrt za financiranje in zagotoviti vire. To nalogo je že prevzela Zveza komunalnih interesnih, skupnosti Ljubljana. Za sedaj je o finančnih virih jasno, da se bo treba opreti na bančna posojila, na komercialna posojila dobaviteljev opreme in na sredstva velikih porabnikov plina, ki naj bi jih sovlagali v izgradnjo potrebnih naprav in napeljav. Vsekakor pa je mesto s tem načrtom ugriznilo v še en trd oreh, ki pa ga bo moralo vsekakor streti, če bo hotelo uresničevati v srednjeročnem načrtu razvoja zastavljeni tempo družbenoekonomske rasti. L S. ljudje med ljudmi 29. januarja 1977 stran ljudje med ljudmi 29. januarja 1977 stran 9 Vlak, kolesa, signalne naprave, tovori v tonah, hitrost, gibanje... To so nekatere najbolj standardne oprijemljive točke, na katere se naslonimo ob pogovorih o železnici. Vsaj za uvod, da pokažemo, kako smo strokovnjaki za komentiranje dogajanja na železni ceSti. In potem smo, kajpak, kaj hitro pri nesrečah, ki skoraj po pravilu prinesejo milijone škode in — človeške žrtve. Saj ne more biti drugače, če prileti skupaj nekaj sto ton iz dveh različnih smeri. Železničarji bodo spet komentirali: »Stara pesem.« Namreč, kar zadeva »normalen odziv« jaVnosti. Po svoje, imajo prav, ker so razprave o nadomestilih izpada prometa in še kaj podobnega — dobro, ne govorimo o trdnosti razlogov, temveč o psihozi — uvrstile železnico na črno listo nepriljubljenosti v naši družbi. In tudi ob hudih železniških nesrečah kaj kmalu zvemo za negativne heroje v železniških uniformah... Saj je res, da je ob takem »pristopu k stvari« nerodno prav vsem, železničarjem irr nam, vendar.:. K sreči in na obojestransko zadovoljstvo se lahko najdemo skupaj tudi ob drugačnih priložnostih. Ko — na primer — pozornost javnosti zbudi delavec v železničarski uniformi. Seveda govorimo o pozitivnem dejanju... Ko — preprosto — začutimo, da moramo železničarju zaradi njegovega pogumnega, odgovornega ali požrtvovalnega dejanja stisniti roko. Podrobnosti poznamo: takoj po novoletnih praznikih, 3. januarja, je vlakovni odpravnik na postaji Zagorje Jože Žalik skupaj s premikačenTSlavkom Molko, 43, s prisebnostjo, velikim čutom za odgovornost in požrtvovalnim ukrepanjem ustavil vlak pred navozom na zemeljski plaz pri postaji Zagorje ter s tem preprečil katastrofo. Za svoje dejanje in ravnanje v izrednih okoliščinah je Jože Žalik pred nekaj dnevi dobil odlikovanje predsednika republike Tita — red za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Jože Žalik se takole spominja usodnega prvega ponedeljka v letošnjem letu, ki — roko na srce — bi utegnil biti šdVeliko bolj usoden za številne potnike v ekspresnem vlaku. In to v črnem pomenu,besede: »Bila je noč, kakor vsaka druga. Na postaji sva bila skupaj s premikačem Slavkom Molko. Delo na tem najbolj prometnem železniškem odseku v Jugoslaviji je pač tako, da tudi ponoči nimaš priložnosti za dremež ali kaj podobnega, saj gre v poprečju mimo zagorske postaje v času »šihta« 80 vlakov. Nenadoma je bilo slišati nenavadne zvoke, ki si jih je bilo težko razložiti. Nejasnost: so bile hitro pri kraju. Zemeljski plaz se je usul na progo približno pol kilometra stran proti Hrastniku. Časa za razmislek ni bilo veliko. Vedel sem, da bo najkasneje v dveh minutah pripeljal ekspresni vlak iz Ljubljane. No, kaj bi govoril naprej, saj podrobnosti poznate. Sem pač ukrepal, kar je bilo v teh »sekundnih okoliščinah« edino primerno in prav, da sem lahko ustavil vlak. Kar nerad se spominjam te noči, saj so bile tudi žice potrgane in sem se bal, da ne bi v zmedi in noči koga ubil električni tok.« Jože Žalik se je rodil 194y. leta v Ocinju pri Murski Soboti. Sredi februarja bo praznoval rojstni dan. Oče je bil poljedelec z majhno kmetijo, ki je bila prešibka za preživljanje številnih otrok. Po končani osemletki se je Jože prijavil v železniško prometno transportno šolo v Mariboru. Za železniški poklic se je odločil, ker doma niso imeli dovolj denarja, da bi mu omogočili nadaljnje šolanje, železnica pa je bila edina, ki mu je odprla možnosti za izobraževanje, razvoj in zapos litev. Šolo je končal z odličnim uspehom in zanj dobil tudi priznanje. Po končani šoli leta 1968 se je najprej zaposlil kot sprevodnik na železniški postaji v Ljubljani. Zaradi vestnega dela je šel čez dve leti na šolo za vlakovnega odpravnika. Po strokovnem izpitu 1971. leta je bil vlakovni odpravnik — pripravnik na postajah Litija in Sava, pozneje pa vlakovni odpravnik na postaji Zagorje, kjer še opravlja svoje odgovorno delo. »Če povem čisto po resnici, me ni kaj posebno vleklo med železničarje, vendar je bilo pač tako tista leta, da kaj prida izbire nisem imel. Saj sem se kmalu navadil, tako da zdaj z zadovoljstvom opravljam svoje delo. Zadovoljstvo je pa glavno, mar ne? Pravite, kako sem se vživel v zasavske hribe in soteske? Res je velika razlika od rodnega in kot namizni prt ravnega Prekmurja, vendar — da se živeti. V teh krajih sem se poročil in imam pet mesecev starega sina. Ne, nisem Zagorjan. Stanujem le nekaj postaj stran, tako da zaradi dobrih železniško prometnih zvez na tej progi nimam težav s prihodom na delo in domov. Kako je na železnici, pa tako veste... Na delu smo po dvanajst ur »v enem kosu«, ponoči ali podnevi...« Jože Žalik je živahen, gibčen fant. In tudi dobro voljo kar težko skriva v uradnost in formalno zadržanost železničarske uniforme. Sicer je pa tudi res, da bi se po vsej verjetnosti tudi kdo drug na njegovem mestu kaj težko docela sprostil za časnikarski pogovor, če je treba ves čas paziti na signalne lučke na komandni mizici, telefonirati, zapisovati podatke o času in vlakih, ki »po tekočem traku« polže v obe smeri po vijugasti železnici v savski soteski. Če smo se že oglasili na klepet pri Jožetu Žaliku v Zagorju, nas je — razlogi so pač docela razjmljivi — najbolj zanimalo, kako kot železničar in človek na odgovornem delovnem mestu prenaša stalno napetost in občutek odgovornosti. Navsezadnje je potrebna le majhna napaka ali nepazljivost in — vse se lahko sesuje. V neposrednem in prenesenem pomenu besede. »Priznam, da kaj posebej o teh stvareh, ki ste jih omenili, ne razmišljam. Vsaj med delovnim časom ne... Ni časa! Morda je več priložnosti za kaj takega takrat, kadar med sabo ali v pogovorih s prijatelji razpravljamo o našem delu. Seveda je to največ takrat, kadar je na tapeti kakšna nesreča in se potem srečujemo s tem nesrečnim človeškim faktorjem, kot pravimo. Morda je res, da se drobna nepazljivost lahko kaj hitro primeri, če je človek še tako skoncentriran na svoje delo. Seveda je hudo, če ima potem taka drobna nepazljivost katastrofalne posledice. Ne, o takih stvareh raje ne razmišljam. Trudim se, da bi bil ves pri svojem delu in potem — vsaj moralo bi biti tako — tudi napak ne bi smelo biti. Povedati pa le moram, da so moje železniške izkušnje nabrane samo s tistega dela proge, kjer je izredno veliko prometa. Kako je pa tam, kjer se ure in ure ničesar ne dogaja, bi pa že težje presojal...« Torej, srečno, Jože Žalik! IGO TRATNIK MARIBOR: UPRAVIČENI ALI NEUPRAVhENi OČITKI Dinar k dinarju še ni palača Delavci nekaterih prizadetih maribopj1*1 kolektivov menijo, da politika izvršnega odbora stanovanjske skupnosti občine l*^r*bor ni ustavna — Pomisleki temelje na očitku, da se je ta skupnost spremenila ,enarnega posrednika in ne v nosilca gradnje stanovanj — Zakaj bi naj kolektivi pl3cevali obresti za svoj denar V Sloveniji smo z zakonom o stanovanjskih skupnostih dobili kaj različne pristope za uporabo denarja, ki ga delovne organizacije izločajo za stanovanjsko gradnjo. Prejšnji zakon je določal, da mora biti ves denar uporabljen za nakup stanovanj, po novem pa, to ni več obvezno. Zato so se v Mariboru dogovorili za kreditni sistem, po katerem se denar steka k stanovanjski skupnosti občine Maribor, ta ga nalaga v Mariborsko banko, od koder ga lahko po javnem natečaju v obliki kreditov dobe delovne organizacije. Pri tem gre za 2-odstotno obrestno mero, ki ostane skupnosti in en odstotek, ki ostaja banki za manipulativne stroške. Za ta način gospodarjenja so se dogovorili s predstavniki kolektivov, ki so potem podpisali samoupravni sporazum. Toda kljub temu v nekaterih kolektivih menijo, da to ni prav, če si izposojaš svoj denar in zato plačuje! še tri:odstotne obresti oziroma manipulativne stroške. O tem smo se pogovarjali tudi z ALOJZIJO DOLTAR, predsednico izvršnega odbora stanovanjske skupnosti občine Maribor. »V Mariboru smo imeli na račun gospodarjenja z denarjem za stanovanjsko gradnjo nekaj let mnogo pripomb. Po novem zakonu, ki dovoljuje različne pristope, smo se v Mariboru odločili za kreditni sistem. V Sloveniji ima skoraj vsaka občina svoj prijem,« pravi ALOJZIJA DOLTAR. »V Mariboru smo se po dogovoru odločili za kreditni sistem zavoljo treh bistvenih razlogov. K temu nas je najprej vodilo dejstvo, da z gradnjo blokov za določene socialne strukture ustvarjamo specifična naselja, v katera smo iste kategorije občanov selili v enako okolje. Z leti smo ugotovili, da je samo v Mariboru več kot 3600 družin, ki pridejo v poštev za pridobitev stanovanj po določilih republiškega zakona o družbeni pomoči. Kako torej rešiti težave teh družin? Prepričani smo, da z našo politiko kreditiranja zadevo uspešneje rešujemo. Z zbranim denarjem bi lahko na leto rešili 150 primerov. S kreditiranjem pa opravimo enkrat toliko. Uspeh je očiten! Priznam pa — in to v Mariboru vemo — da je ta način reševanje prehoden, ker moramo tudi pri stanovanjski politiki čimprej preiti na način gospodarjenja, kot je to že v gospodarstvu.« — Očitek na račun politike mariborske stanovanjske skupnosti prihaja iz delovnih kolektivov, zadeva pa pretakanje denarja. Delavci menijo, da so neupravičeno ob tri odstotke, ki jih morajo dajati za obresti in manipulativne stroške za denar, _ki je v bistvu njihov. »Naša skupnost zaposluje le dva človeka. Vsa finančna poslovanja vodi Mariborska banka. O tem smo podpisali samoupravni sporazum. Mi obra- čamo, govo(',ri Za lani, šestdeset milijonov dinaiT' vsoto dajemo po dogovoru ^ natečaj za pridobitev kreditov. Z8- Stolne obresti smo se dogovorili z‘ll0’.^a za poslovanje skupnosti ne bit,!al1 denarja iz tega kapitala, temveči^1' resh, ki pa jih porabniki po preteku ^ditne dobe, to je po desetih letih, JblJ° nazaj.« — Priz^ 0c>tajo, da so ti trije odstotki v |e'n'C' lepo število novih stanovanj,^' kolektivi izgubijo. »PriznuU1 :i s° delovne organizacije same spuS^1'6 S°sPodariti s tem denarjem. delovne organizacije nimajo e113 * stanovanjskih težav. Zato tako denar dajemo tistim, ki ga ta čas U^oll Potrebujejo. Iz omenjenih obftS Se nabere blizu 2 mili-, jona dinafje'|.^re°stalo gre v maso. Pri denarju Za^ arn°stna stanovanja ni presežkov, P^druženih sredstvih pa malo ostaiaa °*3en aistem ni popoln. Vsekakor P Se pri skupnosti ne ustvarja kapital, ki bi nam ostajal. To je dejstvo.« — Po našem mnenju je upravičen očitek, da ta način kreditiranja prizadene kolektive, ki so že doslej vlagali mnogo denarja za reševanje stanovanjskih težav svojih delavcev. »V Mariboru so kolektivi, ki so vzorno in z veliko skrbjo reševali stanovanjske težave svojih delavcev. Obiskali smo kakih tristo delovnih kolektivov in ugotovili, da je tej skrbi posvetila več pozornosti le peščica. Zakaj bi naj torej zdaj ti kolektivi trpeli na račun tistih, ki svojih težav niso reševali? Ti kolektivi so si z leti pridobili ogromen stanovanjski fond, s katerim dobro gospodarijo, ga plemenitijo in povečujejo. To jim omogoča prav ta kreditni sistem. Strinjam se z njimi, da je v neki meri ta sistem pomanjkljiv, morda celo, kot pravijo, ni povsem ustaven, toda za mariborske razmere je trenutno najboljši.« J. SEVER Kuhate morda pri vas doma na plin? Se morda ogrevate s plinom iz jeklenk? Potem že veste, plina v jeklenkah v Plinarni Ljubljana ni! Le za nujne potrebe, pravijo v plinarni, za omrežje. Drugi pa: jejte sendviče in se ogrevajte z lastno toploto. Zakaj? V Plinarni Ljubljana dobijo na dan le 30 ton plina namesto 95 ton, kolikor bi jih potrebovali v tem času. Pogodbe za tako dobavo imajo, toda dobavitelji so odpovedali. Pravzaprav je vseeno, kdo je tisti, ki je kriv za zihanjšano dobavo. Meni in bržčas še komu pa se zdi pomembno predvsem to, da me doma zebe in da se človek danes ne more zanesti ne na plin, ne na elektriko ne na premog in še marsikaj drugega ne, kar v življenju nujno potrebuješ. Zakaj? med novo zakonodajo in vsakdanjo RESNOSTJO j jutra raste da Pisali sl%če] a so šele po novem letu, ko je.din VeUati novi zakon o zaposloviTJ^, ^habilitaciji invalidnih oseb, (j^,. Posebne občinske UVsem’ koliko i jc, Pf? ne. ]vt^a ,a*'so deia zmuzni zaposleni^1 ,,iSo T^s‘kje v Sloveniji te komisije ^tvsern*0’ koliko invalidov sploh je. Pf? je. ,aI> so dela zmožni zaposleni^ 0iSo TTs>kje v Sloveniji te komisije slL,daja ace,e delati, zato je nova za,“Atakorfg0l'i upanje za vse tiste, ki s0.J,5i>naneutrpno pričakovali. V KranJ>tivPa0bud0 Prizadevnega predsednbj. j 'uvalidov v delovni organizacij1^ D . ra'Elektromehanika Pavla Str .snažilka si, razumeš, snažilka in kunL • je znav.''°Jo izjavo vsaj malo proletarske zavzeto j pcnovj^ na za preprostega človeka. Razumeš- G ,#a, je , • In Alenka Podgornikova, snažilka Micka spet povedala: slJ)o, £e »Kakšni samoupravljavci Pa§tova*i « eb bistvenih zahtev socializma ne bomo SP .^at pon0vil Potlej je ta stavek še šestn<0 tolika In vsakokrat je vtkala vanj.^ P oletarske miselnosti, kot je pač punca JANg^, VOLJČ Pred pregledom te, v Sloveniji bržčas edine tovrstne analize, se moramo vrniti nekaj let nazaj. Že zato, ker ni možno mimo tega, da so zače-li v organizacijah združenega dela v kranjski občini ustanavljati aktive invalidov že 1973. leta. Kdo drug kot Pavle Strupi bi lahko dovolj kritično, toda objektivno, ocenil njihovo delo: »Aktivi združujejo vse invalide ne glede na vrsto njihove invalidnosti. Vsi imajo možnost, da se vključijo v naš delovni program. Torej lahko prek tega samoupravnega organiziranja zadovoljujejo vse svoje in skupne potrebe.« VSI SKUPAJ IN VSAK ZASE V Iskri-Elektromehaniki, Planiki in v zavodu invalidskih delavnic Mladi rod že nekaj časa delujejo aktivi invalidov, lani pa se jim je pridružil tudi aktiv v tovarni Sava. »Društvo aktivov invalidov v organizacijah združenega dela«, nadaljuje Pavle Strupi, »je za vse aktive pripravilo delovni program, ki so ga aktivi prilagodili svojim potrebam. Lani, ko smo pregledali njihovo delo, smo ugotovili, da sta skupni delovni dogovor uresničila samo aktiva v Savi, kjer je zaposlenih 135 invalidov, in v Iskri-Elektromehaniki, kjer je 126 invalidnih oseb. Zato tudi analiza govori le o teh dveh aktivih... Tako je bilo lani na preventivnih pregledih iz Iskre-Elektromehanike kar 95 invalidov, na zdravljenje ali letovanje pa je iz Iskre šlo v zadnjih dveh letih 22, iz Save pa 21 invalidov. Na delovnem usposabljanju in tako imenovanem preusposabljanju sta bila lani v Iskri dva invalida, v Savi pa so za »majhno spremembo« opravili nujno potrebno kategorizacijo invalidov. Najbolj pa je razveseljivo, da so lani in predlani v Savi s pomočjo članov aktiva izboljšali delovne razmere dvajsetim, v Iskri pa trem invalidom. DEJANJA GOVORE O NJIHOVEM DELU Pavle Strupi ponosno pripoveduje, da sodi poleg denarnosocialne in prav-no-svetovalne pomoči, obiskov in obdaritev invalidov v socialnih zavodih lani in leto poprej med najpomembnejše akcije aktiva v Iskri ureditev posebnega parkirnega prostora pred vhodom v tovarno za invalide s težjimi okvarami spodnjih okončin, v Savi pa obisk članov njihovega aktiva v Ponikvah, kjer so svoje tovariše obdarili z izdelki kranjskih gumarjev. »Seveda ne kaže prezreti tudi naše aktivnosti na drugih področjih, ki tako ali drugače zadevajo invalide. Skrbeli smo za nabavo ortopedskih pripomočkov, v naših vrstah ni bilo invalida, ki ne bi sodeloval v razpravah o predlogu novega zakona o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidnih oseb... Skratka, čeprav nas navdaja prepričanje, da lahko za naše članstvo napravili še veliko več, kot smo, je več akcij v slabih dveh letih dokazalo, da dobivajo aktivi polno družbeno veljavo, o čemer prej sploh nismo mogli govoriti. Če bi se tako kot aktiva v Iskri in Savi odrezala še aktiva v Planiki in v zavodu invalidskih delavnic Mladi rod, bi bili na zejeni veji...« DRUG ZA DRUGIM Kranjsko društvo invalidov čaka letos obilico dela. Najprej nameravajo ustanoviti aktiv v Tekstilindusu, ki zaposluje kakih 120 invalidov, in v konfekciji Triglav. »Kot zanimivost naj omenim,« pravi Pavle Strupi, »da je moralo naše društvo pred ustanovitvijo aktiva v konfekciji Triglav skupno z republiškim sekretariatom za delo in skupnostjo invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije napraviti analizo o delovnih odnosih med invalidi in o delovnih razmerah v tej delovni organizaciji, šele potem smo dali piko na i... S tako prakso mislimo nadaljevati tudi v bodoče.« Člani društva invalidov v Kranju, tako kot njihovi tovariši drugje po Sloveniji, imajo docela prav, ko pravijo, da bodo poslej z novim zakonom v roki reševali svoje delovne in življenjske probleme, ne da bi čakali usmiljenja drugih, ki so doslej pogosto ostajali gluhi za njihove vsakdanje krize in težave. In tako je tudi prav! IVO VIRNIK ENAKOPRAVNA RABA JEZIKOV IN PISAV V VOJVODINI Skupščina SAP Vojvodine namerava v kratkem spremeniti in dopolniti pokrajinski zakon o načinu zagotavljanja enakopravne rabe jezika in pisave narodov ter narodnosti pred državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili. To praktično pomeni, da bodo veljavo zakona razširili še na samoupravna sodišča, družbene pravobranilce samoupravljanja, SIS z javnimi pooblastili in na druge samoupravne organizacije ter skupnosti posebnega družbenega pomena. Bolj jasno bodo opredelili tudi specifičnosti za posamezne organe in skupnosti pri uresničevanju enakopravnosti jezikov. Določili so tudi najpomembnejše naloge organov, pri katerih mora biti zagotovljena enakopravnost jezikov pa s tem ni izključena možnost za uveljavitev enakopravnosti jezika tudi pri drugih organih. Najširše so opredeljene obveznosti za občinske organe. Obveznosti pokrajinske skupščine in njenih organov so opredelili v posebnem členu, konkretizirali pa jih bodo še z njihovim poslovnikom. POKOJNINE IN ŽIVLJENJSKI STROŠKI Med vprašanji, ki so bila na dnevnem redu zadnje seje izvršnega odbora republiškega odbora Zveze upokojencev Hrvaške, je bila tudi dokaj vroča tema — usklajevanje starih in novih pokojnin. Povod za razpravo je bila informacija o višini pokojnin v različnih obdobjih. Iz analize sledi, da so se pokojnine od 1965. leta v glavnem povečevale v enakih odstotkih kot poprečni nominalni osebni dohodki ter da zato ni moglo priti do bistvenih razlik med pokojninami v posameznih obdobjih. Mimo tega so vse pokojnine uskladili tudi z ravnijo pokojnin, doseženih v letu 1970. Zakon določa, da je pokojnine treba usklajevati, če razlika med ravnijo osebnih dohodkov in pokojninami preseže 5 %, iz analize pa sledi, da je bila razlika v poprečju nižja od 5 %. Tudi drugje po svetu so primeri, da se stare pokojnine znatno razlikujejo od novih pri istih kvalifikacijah in vrsti dela. Vendar pa se pri nas tudi osebni dohodki aktivnih delavcev zelo razlikujejo po dejavnosti ne glede na formalno kvalifikacijo in delo, zato je toliko teže odmerjati kolikor toliko pravične pokojnine. Frnikule s prebivališčem? ..___________ Ne mislimo na ukrep, temveč razmišljanje. Nemalokrat smo že imeli opraviti z njim, kadar je le stekla beseda o stanovanjskih vprašanjih. Stanovanja. Streha nad glavo. Kaj vse se ne skriva za to prozaično in suhoparno fasado... Da ne bi vzdih izzvenel v prazno, ga bomo skušali povezati z nedavno pobudo izvršnega sveta mesta Ljubljane za spremembo in dopolnitev zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva. Saj morda res, kakor bi skočili iz prijetne dremavice v mrzlo vodo, vendar so taki prehodi lahko tudi učinkoviti za dobro zdravje in hitro razumevanje. Za kaj gre? Po predlogu, ki smo ga ravnokar omenili, naj bi prišlp v 6. členu zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. list SRS, štev. 4-74) do naslednje spremembe: »Kdor prijavlja stalno prebivališče, mora ob prijavi predložiti potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča in dokazilo, da ima zagotovljene minimalne stanovanjske razmere, ki so predpisane za kraj. kjer prijavlja stalno prebivališče.« Seveda se že ob tem določilu zastavi vprašanje, zakaj so se v Ljubljani odločili za tako pobudo. S pristavkom, da če pravimo v Ljubljani, ne dvomimo, da bo poteza dobila polno podporo mestne skupščine in da razmere, ki so rodile tako razmišljanje, nikakor niso značilne samo za središče Slovenije. Po določbah omenjenega zakona sprejme in evidentira za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ prijavo stalnega prebivališča, če občan priloži potrdilo o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča. Pristojni organ nima možnosti odkloniti prijave, čeprav občan nima primernega stanovanja v kraju, kjer prijavlja stalno prebivališče, ali če je prijava fiktivna (o razlogih za tako »potezo* tokrat ne bi govorili!). V praksi vsekakor srečujemo primere, ko občani prijavljajo stalna prebivališča na izmišljene naslove, da se izognejo različnim družbenim dajatvam (lahko tudi samoprispevkom!), zaradi opravljanja obrti v drugem kraju in podobno. V Ljubljani so vsekakor resna težava tudi barakarska naselja, ki so docela neprimerna za stalno prebivanje. Sprememba v zakonodaji, ki smo jo omenili v uvodu, bi lahko fiktivne prijave in naseljevanje občanov v neprimernih objektih (s tem pa tudi postavljanje neprimernih objektov) zmanjšali na minimum, če že ne docela odpravili. Kasnejše preverjanje resničnosti prijav — po mnenju odgovornih uslužbencev — praktično ni izvedljivo zaradi zadreg s kadri v službah občinskih skupščin in tudi zaradi časovnih zadreg. Ob zadnjih volitvah se je, denimo, pokazalo, da brez ažurnega registra prebivalstva ni mogoče sestaviti dovolj popolnih volivnih imenikov. Z drugimi besedami to pomeni, da imamo v posameznih občinah in krajih v Sloveniji prijavljenih čedalje več fiktivnih prebivalcev ali takih, ki »žive« na izmišljenih naslovih, samo-zato, da se izognejo obveznostim ali pa obdrže pravice, ki jih sicer ne bi imeli. Laiku bi se na prvi pogled utegnil zdeti problem izredno hitro razrešljiv, saj zbuja vtis, kakor da gre za zadevo, ki je docela v okvirih zakonodajnega dogajanja in naj bi — po tej logiki — bila zanimiva samo za delavce »v pisarnah«. Uradniški jezik in njegova pravila vedenja so morda res taka, da zbujajo vtis, kako z resničnim življenjem nimajo prave povezave, vendar že malce podrobnejša analiza »našega primera« pokaže, kako je prvi vtis lahko varljiv. Okoli stanovanj se suče dobršen del življenja vsakega občana. Prav gotovo ni vseeno, če res stanuješ pod streho, za katero lahko rečemo, da »je primerna«, ali pa se naseliš nekje (morda celo pod izmišljenim naslovom) samo zato, da ti potem gredo ugodnosti, ki jih sicer ne bi imel. Ali pa da se izogneš plačilom davščin... Dobro, bodo rekli tisti, ki imajo navado »reagirati normalno«, uredite že to v zakonodaji, če je res v tem edina ovira, nakar bomo mirno živeli naprej. Očitno pa je poglavitna ovira za ureditev »pravniška nejasnost«. Ali morda ne trčimo ob takem pristopu na pravico občana do svobode gibanja? Ob tem se nakazuje vprašanje, ki nikakor ni zgolj teoretično: »Ali ne sodi k pojmu svobode tudi resnica? Torej, stanovanje imaš v enem kraju, nakar si izmišljaš »uradni« naslov drugje, samo zato, da...« r. t. ČGP DELO - TOZD DELAVSKA ENOTNOST ^ bo konec februarja izdala knjigo avtorja Radovana Vuka-dinoviča EVROPSKA VARNOST 3 IN SODELOVANJE Knjiga zajema problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975), stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali ter zaključni akt helsinške konference in popolne podatke o oborožitvi na svetu. Knjiga je zlasti bogat pripomoček pri ugotavljanju izvajanja sklepov helsinške konference, ki bo tudi temeljna tema razgovorov na II. konferenci o varnosti in sodelovanju junija letos v Beogradu. Skratka, gre za knjigo, ki po aktualnosti zadeva vse nas, borce za mir, neuvrščenost in aktivno sožitje med narodi. Cena 200.— din. Knjigo lahko naročite pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. ------------------ odreži ....... NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.izvodov knjige EVROP- SKA VARNOST IN SODELOVANJE. Knjigo mi pošljite na naslov: .......... Poštna številka, kraj: ......................................... Datum: ......................................................... Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. novice iz organizacij TERMIT, DOMŽALE Kritična ocena V januarski številki glasila delovne skupnosti Termit Domžale »Delavec — delavcu« piše Janez Učakar, predsednik osnovne organizacije sindikata delovne enote peskokopi in uprava, da je lani njihova organizacija kljub številnim težavam dobro delala. »Največ pozornosti smo posvetili samoupravni organiziranosti delovne enote in razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Kritično smo se lotili oceAe dosedanjih samoupravnih odnosov v delovni organizaciji in ugotovili, da bomo morali še veliko storiti za učinkovito delavsko samoupravo. To pa so bile le nekatere, več ali manj uspešne akcije našega sindikata lani. Aktivno smo se vključili tudi v uresničevanje stabilizacijskega programa podjetja, saj vemo, da moramo povečati delovno storilnost in zmanjšati proizvodne stroške.« Po besedah Janeza Učakarja (kljub nekaterim uspehom v sindikatu delovne enote peskokopi in uprava) še ni dovolj zaživelo delo sindikalnih skupin. Za njihovo neaktivnost so največ krivi poverjeniki, ki bodisi niso znali ali pa so bili premalo zainteresirani, da bi med osnovno organizacijo in sindikalnimi skupinami dosegli boljšo povezavo. SGP TEHNIK, ŠKOFJA LOKA Izobraževanje ob delu V Splošnem gradbenem podjetju Tehnik Škofja Loka že dolgo načrtno skrbijo za izobraževanje ob delu. Tako je lani na pobudo sindikata, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva podjetja več članov kolektiva uspešno končalo prvi del tečaja za visokokvalificirane zidarje in tesarje. Za veliko marljivost in vestnost pri študiju so mnogi med njimi dobili pismene pohvale organizatorja tečaja, zveznega centra za izobraževanje gradbenih inštruktorjev v Ljubljani. Ob koncu tega meseca se bo začel že drugi tečaj. Tako bo v delovni organizaciji Tehnik pridobilo naziv visokokvalificiranega delavca še kakih 30 zidarjev in tesarjev. EMONA, LJUBLJANA Nov odbor Na seji predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Emone so imenovali nov odbor za šport in rekreacijo. Odbor je na prvem sestanku izvolil za predsednika Emila Coljo iz osnovne organizacije sindikata TOZD Maloprodaja, za tajnika pa Miro Težakovo, referenta za šport in rekreacijo organizacije združe- nega dela Emona. Prav tako je odbor sprejel svoj delovni program za letošnje leto in sklenil, da bodo zimske športne igre delavcev Emone 26. februarja, letna sindikalna tekmovanja med delavci temeljnih organizacij pa med 10. in 18. septembrom letos. Kraje tekmovanj bodo še določili. ŽELEZARNA JESENICE Dobro so delali Člani osnovne sindikalne organizacije strugarne valjev so na letni konferenci pregledali opravljeno delo in sprejeli smernice za letošnji delovni program svojega sindikata. Iz poročila predsednika sledi, da je imel izvršni odbor osnovne organizacije v zadnji mandatni dobi 13 sej. Na dveh sestankih so obravnavali osnutek zakona o združenem delu in analizo dela samoupravnih delavskih skupin, druge seje pa so posvetili problemom v zvezi z novo samoupravno organiziranostjo železarne, stabilizacijskimi ukrepi, varčevanjem, delitvijo sredstev za osebne dohodke itd. Na konferenci so ugotovili, da je veliko delavcev v strugami valjev prispevalo k uresničevanju delovnega programa osnovne organizacije sindikata v lanskem letu. Zato izvršni odbor OOS tudi letos pričakuje njihovo aktivno sodelovaftje. CELICA POD DROBNOGLEDOM SINDIKAT IN SAMOUPRAVLJANJE V TOVARNI HRANIL HP KOLINSKA V LJUBLJANI Obračun, ki je spodbuda »Že precej časa govorimo odkrito in pošteno in ko ocenjujemo sindikalno delo, lahko rečemo, da nam je sindikat prav glede našega samoupravljanja veliko pomagal.« V tovarni hranil sem se najprej pogovarjal z delavci. Bilo je ob koncu delovne izmene in mnogi so hiteli na avtobuse in vlake. Pa so mi, tako na hitro, pripovedovali, da je njihov sindikat zdaj boljši, kot je bil poprej, da dokaj dobro dela, da ni več samo trgovina, kjer lahko kupiš blago nekoliko ceneje. Tudi vzdušje, v katerem upravljajo svoje podjetje, je zdaj bolj svobodno in demokratično in, kot mi je rekla delavka iz obrata Knorr, ki je v Kolinski zaposlena že 18 let: človeško.« KAKO TUDI SINDIKAT LAHKO POSTANE NAŠA VSAKODNEVNA SAMOUPRAVNA PRAKSA Pripoveduje: »Sprva je bilo vse to naše sindikalno in samoupravno delo dokaj komplicirano, saj smo v samoupravljanje prinašali staro mezdno miselnost in mnogi so v tovarno prihajali zgolj zato, da bi si zagotovili plačo. Zdaj že lahko govorimo o bistvenih spremembah na tem področju. Naši ljudje vsebolj postajajo samoupravljavci.« In mi razlag^ kaj so že storili, da bi to dosegli. Kolinska je organizacija združenega dela v SOZD HP. V njej je pet temeljnih organizacij (Tovarna hranil, Vinocet in Kemin v Ljubljani ter TOZD v Mirni in v Slovenj Gradcu) in delovna skupnost skupnih služb. V Tovarni hranil dela kakih 380 delavcev (predvsem delavk), v vsej Kolinski pa 1300 delavcev. Vse temeljne organizacije so povsem samostojne. Imajo svoje sklade, nekatera sredstva pa združujejo, denimo za stanovanjsko in investicijsko gradnjo, vendar na osnovi samoupravnih sporazumov. Osnovne organizacije sindikata delujejo v vseh TOZD, v Kolinski imajo konferenco, ki usklajuje, spodbuja in koordinira njihovo delo. Vsaka osnovna organizacija pa nosi vse breme samostojnega Sindikalnega dela. To velja tudi za sindikat Tovarne hranil. »Jutri bomo torej,« pripoveduje Neža Benkovič, »naredili obračun našega sindikalnega dela, ki naj bi bil spodbuda za še boljšo dejavnost sindikata. Toda...« »Vse skupaj, čemur rečemo samouprava in sindikat, je postalo bolj Neža Benkovič je v obratu Knorr Tovarne hranil v OZD HP Kolinska v Ljubljani postala predsednica osnovne sindikalne organizacije šele aprila lani. Nima kdove koliko izkušenj, o poprejšnjih samoupravnih težavah, dobrinah in slabostih ve le iz pripovedi tistih samoupravljavcev, pa vendar zelo dobro uveljavlja sindikalni prav. Ko je rekla ta svoj »toda«, sem bil trdno prepričan, da sem doumel bistvo njihovega problema, zato sem takole nekako nadaljeval njeno misel: ... Delavci še niso dovolj izobraženi, so polproletarci, napol kmetje in napol delavci, se vozijo od daleč, ne prihajajo na sestanke, vsaka samoupravna debata jim je odveč, na zbor delavcev pridejo le tedaj, če morajo, pa še takrat molčijo, čeprav okrog vogalov veliko govorijo... Pa me je Neža Benkovič dala v koš. Te ugotovitve namreč pri njih nič več ne veljajo. Takole je rekla: »Ko so pri nas zaživele skupine, ki bi jih lahko ovrednotili kot sindikalne ali samoupravne, kjer delujejo naši partijski in sindikalni aktivisti in kjer oblikujejo stališča, o katerih smo se poprej dogovorili na sestankih izvršnega odbora ali partijske organizacije, ni več kratkih stikov med delavci in upravo podjetja. Vsi smo samoupravljavci.« SO PA ŠE PROBLEMI, KI NISO OD DANES, PAČ PA OD VČERAJ V beležnico sem zapisal: »Drži, da je naš sindikat bolj pogumen, kot je bil pred leti, vendar je naš pogum predvsem zgrajen na dobrih in pravočasnih informacijah. Če vemo, za kaj grej potlej tudi lahko rečemo, kaj želimo in skušamo uresničiti. Jutri bomo (27. januarja) odkrito spregovorili o vseh teh naših možnostih.« Tudi in predvsem o nagrajevanju. Vsa delovna mesta so po sistematizaciji ocenjena s točkami. Gre pa za gibljivi del osebnih dohodkov oziroma za delitev tako imenovanega dobička. Režijci in delavci v upravi imajo zagotovljen stalen osebni Tudi delavci obrata Knorr v Tovarni hranil razpravljajo v teh dnJ> pred sindikalno konferenco, kako naj bi se še bolje samoupravi1* organizirali . dohodek, v obratih, kjer delajo po normi, pa delovni učinek vpliva tudi na 30 % plače. Drži pa, da so pred kakimi desetimi leti naredili v Kolinski pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, po katerem so tudi delavce v skupnih službah plačevali po njihovem delu. Ta pravilnik je, kot vsaka novost v naši družbi, doživel številne spremembe in zdaj so nanj že skoraj pozabili. onega vodstva. Seveda pa moram0' sindikatih dobro vedeti, za kaj gre: 1 kajti zdaj ni več možno sprejema*^ stališč v imenu delavcev. on Jb uk SAMOUPRAVA JE ŽE PREMA GALA MEZDNO MISELNOST »Nedavno tega smo obnovili zahtevo, da moramo biti vsi plačani po učinku lastnega in skupnega dela. Ta naša zahteva je naletela na odprta ušesa. Drži tudi, da pri nas ni težav zavoljo tega, kako naj se delegati, izvoljeni za delavske svete ali družbenopolitične forume, samoupravno organizirajo in kaj naj bi dobili od tako imenovane baze, kaj pa od vodstev. V Kolinski oblikujemo stališča, ki jih potlej delegati nesejo naprej, v samoupravnih oziroma sindikalnih skupinah, ta naša veljava pa je spoštovana tudi na sejah delavskega sveta.« Naše mnenje, torej mnenje sindikata, ne potuje samo od izvršnega odbora k delavskemu svetu, pač pa vedno in predvsem od delavcev, ki sindikalna stališča sprejemajo in oblikujejo in ki svoje zahteve povedo delegatu, ki mora o njihovih odločitvah spregovoriti na sestanku tega ali Še pred nekaj leti so mnogi delavca Tovarne hranil hodili na delo samcier zato, da bi si zagotovili pokojnin00r socialno in zdravstveno zavarovanj6, 8 Zdaj je takšnih ljudi v tem kolektiv6 zelo malo. Na sestankih, zlasti tistih enotah, se pogledajo iz oči v oči h^; tam, ko je človekovo delo res edinU; vrednota, se pošteno dogovarjaj0^ Neža Benkovič pripoveduje: h s »Ko smo v minulih dneh pripravah Ijali našo letno konferenco, smo m6^ drugim ugotavljali, da zdaj veliko ve az ljudi pogumno razpravlja na sestaflj^ kih in zborih delavcev, da sffl^ demokratično vzdušje, ki je pogoj ZL sleherno samoupravno delo, ustvarili in da moramo na tem P°j dročju v bodoče storiti še več. Sle' :i herni napredek pa bo odvisen c^r'' • . K .-vitierr tega, koliko bomo znali zagotovi6 neposredno udeležbo delavcev vV° samoupravi. . ~— O tem bomo govorili na naši sindi' kalni konferenci. Ž' JANEZ VOLJ0"!; »01 =^lt NAŠI PRIJATELJI ALOJZ KOVAČ, TAJFUN, Planina pri Sevnici Delavska enotnost mi je vodič pri delu ALOJZ KOVAČ, kontrolor v POZD » Tajfun« na Planini pri Sevnici, v osrčju Kozjanskega, sodi med tiste mlade ljudi, ki se ne ustrašijo dela. Čeprav neizkušen, je lani prevzel tudi k 'milo sindikalne organizacije v tem 60-članskem kolektivu, ki si šele v zadnjih letih pridobiva »status delavstva«, kot sami pravijo. » V našem kolektivu so delavci, ki so bili leta in leta zaposleni v obrtni delavnici. Gre predvsem za peščico starejših, ki so se jim v teh letih priključili kmečki fantje, nekvalificirani delavci s Kozjanskega. Zdaj nas je že 60. Torej ravno prav za dobro delo. Ni nas preveč, da se ne bi, če je potrebno, hitro sestali. Mo ram pa priznati, da se naš delavec še. ne čuti samoupravljavca. Po končanem delu odrine domov na kmetijo, pograbi vile ali grablje ter postane kmet. Reforme ali cene v kmetijstvu ga bolj prizadenejo kot problemi proizvodnje v kolektivu... Morda je temu tako tudi zato, ker mladi ne Znamo organizirati različnih dejavnosti ali spodbuditi interesa za družbeno dejavnost. Tudi sam se vsega tega še učim. Zato mi je DE vodič in usmerjevalec. Tu, na Planini, v osrčju Kozjanskega, smo največji delovni kolektiv. Zato marsikdo upravičeno upira prst v nas, češ, kako delate; kaj boste naredili. Mi pa tipamo. Če ne najdem ustreznih napotil v sestavkih, ki jih iz drugih kolektivov objavlja DE, zavijem v Šentjur na posvet. Nekje moraš dobiti napotila, če je problem za tvoje znanje prevelik. DE k sreči v zadnjem času prinaša mnogo gradiva, ki vsaj meni s pridom služi v politični dejavnosti. Ne vem, kako to doživljajo drugi mladi ljudje, ki so prevzeli funkcije, Vendar priznam, da se pogosto lovim. Poglejte v prenekaterem kolektivu tožijo, tako vsaj berem v DE, da vodstva nimajo razumevanja za to, za ono, da jim ne gredo na roke pri tem, pri onem... Pri nas je drugače. Že prej, ko je bila tu še obrtna delavnica, so imeli zaposleni na voljo različne dejavnosti. Tako, denimo, je dobil vsak, ki se je ukvarjal s športom, za vsako uro vadbe ali rekreacije plačilo, kot če bi delal. Zveni neverjetno, vendar je res, da so dobili zastonj športno opremo, brezplačne prevoze... In kaj se je zgodilo? Tudi to je zamrlo. Nihče več ne igra košarke, ne telovadi, ne igra rokometa. In vendar se je kolektiv v tem času pomladil. Kako bi si to razložili? Jaz si ne znam. Niti kot mlad človek, kaj šele kot predsednik sindikata. Zdaj bijemo boj, da bi naš sindikat v resnici zaživel. Gre za preobrazbo naših ljudi, za vzgojo in izobraževanje. Nekje sem nekoč slišal, da se delavci ne spomnijo na sindikat, preden ne naletijo na težave. Če bi sodil površno, bi lahko rekel, da je pri nas zdaj tako. Dobro 7"' gospodarimo, imamo lepe osebf>l\\^ dohodke, ni velikih težav. Zakaj bi ^»ili naj torej organizirali, pravijo. Jaz pravim, da to ni prav. Izvršni odbor bif boj, ki so ga drugje že izbojevali. To boj za delavsko zavest, da nisi sar,x° osem ur delavec, takrat, ko si za stroječ' Vse to gre počasi. Nekoliko laže bo, bomo organizirali osnovno organizacij0 zveze komunistov in mladinski akti'’-Tako pa je zdaj v kolektivu sindika edina politična organizacija. Sindikati za vse, za uresničevanje zakona o zdPj' Ženem delu in reševanje težav našib delavcev in otroškega varstva. To ]e prav, vendar nas pri tem delu ne rn°Te biti le peščica. Če mi ne bi pomaga'0 vodstvo kolektiva, bi ostal skorajda sam. Torej vodstvo, o katerem drugr toliko slišimo, da zavira delovanje sia dikata. V DE še nisem bral o podobnih pr° | blemih. Morda jih drugje ni in je naS% težava nevsakdanja. Zato sem tudi sa | nekoliko nestrpen, ker sem si to de I predstavljal drugače. Tako, kot je to Hj kolektivih s tradicijo. Tam se lepo use't dejo skupaj, vsak ve, kaj mu je storiti i kaj je sposoben narediti. Gre za de ttev dela. Tu pa moraš opraviti skoraj vvo sam. Nenehno moraš skrbeti za to, aJeM na seji sprejeta obveznost v resnici^ opravljena«. .j |'a konferenci je jjilo 155 delegatov rUltumo-prosvetnih organizacij iz |l°venije in zamejstva in republiških PUštev slovenskih poklicnih kulturnih plovcev. I' Novinarji pravimo temu »kratka | ustna anketa«. Opravila sem jo, medtem ko so delegati in gosti Zapuščali dvorano novogoriškega kina, kjer je dva dni zasedala II. konferenca Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije. Bil je lo pravzaprav deseti kongres te Organizacije, kakor smo včasih rekli takim velikim srečanjem. In vtisi, izrečeni tako na hitro, ko v delegatih prav gotovo še ni izzve-ncla vsaka tehtna misel, izrečena na konferenci? Taki so: bila je dobra konferenca; izpovedan optimizem . in tudi ostre kritične misli kot rezuT fot izkušenj in širših družbenih sPoznanj so odraz realnosti; spodbudno je najbolj to, da smo se izre-h kli in dogovorili za enotno kul-|( Uirno fronto. ___________________________J PRELOMNI KORAK o tem prelomnem koraku kaže naj- ’rei spregovoriti. Že med uvodnim refera-predsednika Iva Tavčarja, kasneje pa še izredno sugestivni razpravi podpredsed-"’la ZKPO Slovenije Miloša Mikelna pa ob ' ?Pravi pisatelja Ivana Potrča, oblikovalca P-'Gregorja Košaka in še nekaterih drugih ji2111 si v novinarsko beležnico zapisala vtis, ^ J® dogovor za ‘enotno kulturno fronto 3,emara najpomembnejši dogodek na tej »onferenci. xi 8Pred časom sem zvedel za neprijeten \P°r, ki ga ima ena naših večjih občinskih f | PO z glasbeno šolo zato, ker upravnik ijissbene šole noče posoditi klavirja,« je j;ačel Mikeln. »Klavir je res občutljiv in-trurnent in ga je nevarno prenašati, vendar Stftiselno, da ostaja zaprt v sobi in ga upo-1(fb'jajo samo učitelji in štirje učenci. S tem samo hotel povedati, da je del krivde za ,, ŽIhere, kakršne nam je o položaju glasbe-(TŠa šolstva nakazal tov. Miran Hasel (ki je />voril o tem šolstvu kot o nikogaršnji skrbi! P-) tudi v tem, da je glasbeno šolstvo r dhjeno od drugega šolstva in vzgojnoizo-:->raževalnega sistema, v marsičem torej “l' v° samo, ker se je samo konstituiralo v f ^ smislu in ker še dostikrat samo brani ta 01 izjemen položaj, ne želi prekoračiti teh konferenca ZKPO Slovenije, ki je »o? *n ianuarSa v Novi Gorici, je *®g smernic za nadaljnje delo sprejela V j)nov statut, ki organizacijo povezuje delegatskih odnosih. Poslej se bo tjl dovala Zveza kulturnih organizacij genije, saj poleg kultumo-prosvet-l'1* društev povezuje tudi republiška e Ustva poklicnih kulturnih delavcev. mej ter se vključiti kot sestavni del okvirnega šolskega sistema. Tovariš Hasel je zdravilo predpisal zdravniku, ne pa tudi pacientu — torej' glasbenemu šolstvu...« Ta prigodniški opis, v katerem je tudi precej simbolike, je bil Mikelnu le za iztočnico za neko njegovo temeljno posplošeno ugotovitev, namreč, da je ta novogoriški shod od 1947. leta dalje, odkar organizacija obstaja, prvi, na katerem so z delegati stoodstotno zastopani poleg organizatorjev kulture in amaterskih delavcev tudi slovenski umetniki, strokovna stanovanjska umetniška društva, slovenske umetniške akademije. Dejal je, da so daleč za nami leta, ko smo v ZKPO še razpravljali (spominjam se teh zelo žolčnih debat! op. p.), ali sme z amaterji delati poklicni režiser, zborovodja, in debate o tem, zakaj ne bi amaterji na svoj domači oder vabili tudi poklicne umetniške ansamble. Generalna debata o tem je vsekakor končana (ne pa še vedno in povsod!), toda pregrada je padla. In Mikeln je dodal, da so tudi društva poklicnih kulturnih delavcev in umetnikov, ki so poslala svoje delegate na ta shod in dogovor v Novo Gorico, spoznala, da bleščeča izolacija minulega obdobja ni nobeno poroštvo kvalitete. »Visok dosežek ni v tem, da se zapreš in delaš samo zase, ampak nasprotno«, je dejal Mikeln, »visoki dosežki in največja kvaliteta lahko cjosežejo potrditev samo v najširši konsultaciji.« To je torej prelomni korak, ki se tudi formalno izpričuje v novem nazivu organizacije: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, v katero se poslej povezujejo tudi društva poklicnih kulturnih delavcev. Zveza, ki si je leta prizadevala, da bi si pridobila status širše družbene organizacije in ne le povezovalke društev, je danes to tudi postala. In poklicni kulturni delavci so spoznali, da njihov družbenoekonomski položaj, enak drugim, delavcem, ne izvira iz proračunov, pač pa iz razpoznavanja in zadovoljevanja kulturnih -interesov in potreb delovnih ljudi. In še eno misel sem si zabeležila. Dobro je, da bo poslej ta organizacija na svojih shodih in delovnih dogovorih poslušala tudi razprave, kakršna je bila, denimo, arh. Gregorja Košaka o oblikovanju kulturnega prostora, urbanističnem načrtovanju. Tudi to bo prispevalo k ustvarjanju nove, širše kulturne klime in opozarjalo nepoklicne kulturne delavce, da je paleta barv kulturne problematike mnogo širša, kot jo nemara oni danes pogosto še vidijo. SINDIKAT V DRUŽBENI PREOBRAZBI KULTURE Sindikati smo se problemov, kulturnega življenja delovnih ljudi pravzaprav bolj intenzivno lotili leta 1971, ko je bil prav sindikat pobudnik družbenega dogovora o kulturni akciji. Tri leta kasneje smo se zavezovali s »kulturnimi sklepi« na celjskem sindikalnem kongresu, ob začetku minulega leta smo pripravili »kulturni plenum«. Dogovor je bil dober, platforma razredna in v vse pore človekovega in družbenega življenja segajoča. Sami vemo, da se z delom na tem področju ne spoprijemamo prav dobro (izjeme so častne, vendar izjemne!). A kaj so o nas rekli drugi v Novi Gorici? Sodbe vsekakor niso bile premočrtne. V uvodnem referatu, katerega rdeča nit je bila družbena preobrazba kulture in kulturna preobrazba družbe, je Ivo Tavčar z enako ostrino kot o drugih spregovoril tudi o sindikatih. Takole je dejal: »... Ko danes torej razmišljamo o našem nadaljnjem razvoju tako s stališča družbene preobrazbe kulture kot s stališča kulturne preobrazbe družbe, se srečujemd z več vprašanji, ki nimajo več le teoretičen ampak predvsem praktičen pomen in terjajo tudi praktičen odgovor. Eno takih vprašanj je, kako doseči, da bo sleherna organizacija združenega dela vsebolj tudi temeljna kulturna organizacija, da bo v njenih planih in programih ter v njeni politiki vsebovana tudi kulturna organiziranost, navzoči tudi kulturni programi in plani ter razvidna njena kulturna politika.« Tavčar meni, da je od odgovora na to vprašanje odvisen tudi odgovor, kakšna bo kulturna vloga krajevnih skupnosti in samih kulturnih organizacij združenega dela. Tavčar je ob tem vprašanju spregovoril o, sindikatih, ki so pred letom dni sklenili, da bodo v vsaki delovni organizaciji ugotovili potrebe in interese delavcev, na tej Osnovi izoblikovali celovito kulturno politiko in dolgoročno programirali kulturni razvoj delovnih organizacij in pogojev kulturnega življenja delavcev. »Tako so sklenili«, je dejal, »toda brez zle . misli se upravičeno sprašujemo, kdaj bodo za to res poskrbeli. Po sklepih 26. februarja lani bi takšne analize kulturnih razmer in potreb morali v organizacijah združenega dela že opraviti do minule jeseni in o njih razpravljati na sejah delavskih svetov.« Tako je dejal in dodal, da se lahko tudi vprašamo, kolikšna so prizadevanja političnih organizacij, da bi uresničile svoje deklaracije in resolucije o kulturi. Verbalno, forumsko in kampanjsko delo so očitne slabosti. K temu stališču se je kasneje v razpravi povrnil tudi Franc Šali, član IK CK ZKS. Menil je, da se stvari vendarle premikajo v korist kulture. »... Misel, da mora kultura postati sestavina združenega dela. :.« in potem je opisal vse tisto, kar je pod tem pojmom že navedel Tavčar, »... se vedno bolj, razširja med ljudmi tudi po zaslugi sindikatov, čeprav so bili nekako kritično omenjeni. In tako marsikje ta misel prehaja tudi po zaslugi sindikatov v dejanja in se uresničuje. Seveda še zdaleč ne bi smeli biti zadovoljni z doseženimi uspehi in rezultati. Mislim, da jih ne smemo idealizirati. Prav je, da tudi danes in včeraj tega nismo počenjali. Toda kritika in še 'posebej doseženi rezultati nam morajo, vlivati realen optimizem. Realno osnovo nam mora ta kritika dajati za nadaljnje napore in delo, nas spodbujati k nadaljnjemu boju Za celovito in frontno uveljavljanje koncepta socialistične samoupravne kulturne politike.« V Novi Gorici smo torej ostali pri tej - debati, zdaj jo moramo začeti ali obnoviti tudi mi v osnovnih sindikalnih organizacijah.. Začnimo z ustvarjalnim delom pri sebi, če bo treba, zlomimo tudi kakšno kopje! V SINDIKALNO LISTO ALI OBMOČNI SPORAZUM? Že kar na začetku razprave se je zvrstilo nekaj delegatov, ki so govorili o tem, kakšno mesto je dobila kultura v delovnih organizacijah: iz Polzele, Kopra, Raven... , Stanko Novak, delegat iz Polzele, je med drugim pripovedoval, kako sta Tovarna nogavic in Pohištvena industrija Garant omogočili obnovitev' kulturnega doma. Zavzel se je, da bi sindikalna lista zajemala tudi stališča do kulture in telesne rekreacije, kar bi po njegovi sodbi naletelo na ugoden širši odmev med delavci. V beležko sem si zapisala tole vprašanje: ali ni za taka stališča bolj primeren območni samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke? ŠE VEDNO POZABLJAMO Delegat iz Kopra Albert Primožič je pripovedoval o delu kulturnih društev in skupin v Luki Koper in Tomosu, o sodelovanju delovnih organizacij j> krajevnimi skup; nostmi in nujni koordinaciji s sindikalnimi kulturnimi komisijami. Prav razprava tega delegata mi je spodbu-' dila misel, zakaj nihče ničesar ne reče o naši kulturni akcijimed našimi delavci iz drugih republik, saj jih je menda že blizu 100.000. Pa vendar bi o tem kaj spodbudnega tudi lahko povedal delegat iz Kopra ali nekdo iz Jesenic,'Velenja... Mimogrede je na. to spomnil le Franc Šali. Poslušali smo sicer obsežno poročilo o medrepubliškem sodelovanju, o naši skrbi za slovenska društva v drugih republikah, med delavci na začasnem delu v tujini, a nič o skupnih kulturnih akcijah za delavce, ki jim nekateti že pravijo »tukajšnji zdomci«. KULTURNI ORGANIZATORJI Mnogi so govorili o kadrih, o vzgoji kadrov, najbolj temeljito Marjan Belina iz Ljubljane. Tisti, ki so govorili iz' delovnih organizacij, so razmišljali o kulturnem organizatorju in animatorju. Med njimi je bil Janko Dežman z Raven. Dejal je, da so naši delegati v zborih uporabnikov kulturnih skupnosti preveč1 prepuščeni sami sebi, da jim nihče v delovni organizaciji ne nudi strokovne pomoči. Nekaj te pomoči naj bi dobili pri »kulturnem referentu« (kot ga je imenoval Dežman) v večjih delovnih organizacijah, več manjših delovnih organizacij pa bi skupaj zaposlilo enega »kulturnega referenta«, sicer obstaja nevarnost, da bodo. to delo »obesili« nekomu iz skupnih služb. Ob tej razpravi sem si tudi nekaj zabeležila: govorimo o kulturnem organizatorju in animatorju, za katerega pa verjetno res ni potrebno, da bi »sedel« v skupnih službah. Prav na Ravnah imamo iz vrst tehnične inteligence ljudi, ki so po srcu in osebnem nag-njenjuže odlični organizatorji in animatorji. Med številnimi gosti so bili tudi predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, Beno Zupančič in Franc Šali, ki sta zelo tvorno sodelovala v razpravi. Tolikšne debate o tem posebnem »novem« profilu nas bodo res zapeljale, da bomo imeli »kulturne referente« v skupnih službah, namesto kulturne animatorje med ljudmi! Morda nisem prav dobro razumela Dež-manove razprave, nekaj teh misli pa se je ob njej le porodilo. H KVALITETI Še o razpravi Jožeta Humerja, novega predsednika ZKO Slovenije. Njegova sugestivna pripoved je veljala prizadevanju za kvaliteto v kulturnem delovanju, ki ne pozna mejnika med amaterskim in profesionalnim. Dejal je med drugim, da »profesionalno« ni izraz za višjo kvaliteto, profesionalni so samo pogoji dela. Važno je prizadevanje za kvaliteto, zato je treba izganjati zadah samozadovoljstva, zaplankanosti, preobčutljivosti, napihnjene samohvale... Tega pri nas ni tako malo, sem si začela zapisovati v beležnico, a sredi stavka me je ustavilo navdušeno ploskanje delegatov Humerjevemu zanesenjaškemu govoru o ustvarjalnosti in. zagovoru kvalitete. Novi predsednik se nam je predsta vil takoz enim podatkom iz svoje osebne legitimacije. SONJA GAŠPERŠIČ Fotografije: PAVŠIČ Beno Zupančič, predsednik sveta za kulturo pri RK SZDL Slovenije (na sliki v razgovoru med odmorom), je dosedanjemu predsedniku ZKPO _ Slovenije Ivu Tavčarju predal visoko odlikovanje, s katerim je predsednik Tito odlikoval to organizacijo ob njenem letošnjem 30. jubileju: Red zaslug za narod s srebrnimi žarki. O razpravi v konferenčni dvorani so živahno komentirali med odmori. Na sliki: delegati ZKPO iz Ljubljane. Ob otvoritvi konference je nastopil novogoriški mešani pevski zbor. Delegati so obiskali tudi novogoriško gledališče in si ogledali zelo uspelo predstavo Cankarjevega Martina Kačurja v režiji Janeza Povšeta z igralci Tonetom Šolarjem, Matjažem Turkom in Iztokom Jerebom. Brez slepomišenja Uresničevanje zakona o združenem delu je ena najvažnejših nalog v tem letu. Zakon sam pa je okvir za ravnanje in akcijski načrt. Da bi ga uresni- rA>nicke HOyiNE čili, je nujna akcija delavcev v združenem delu. Odnosov ne bomo mogli spremeniti z nobenimi proklamacijami in deklarativnim izrekanjem, ampak z rušenjem starega in graditvijo novega. Mnogi delovni kolektivi so v začetku novega leta že napravili prve korake. Ti so predvsem usmerjeni v iskanje novih organizacijskih oblik v duhu zakona o združenem delu. Pozornost je najpogosteje usmerjena v ustanavljanje sestavljenih organizacij združenega dela, seveda tam, kjer za to obstajajo realne možnosti. Tega dela ne bi smeli podcenjevati iz preprostega razloga, ker gre za graditev temeljev za nadaljnje združevanje sredstev in dela na širšem družbenoekonomskem področju. Brez teh temeljnih predpostavk, brez združevanja dela temeljnih organizacij združenega dela bi bilo zelo težko in skoraj nemogoče uveljavljati nove odnose, krepiti samoupravljanje in njegovo materialno podlago. To z drugimi besedami pomeni, da je izhodišče novih odnosov v združevanju dela proizvajalcev. Pri tem pa je bistveno vprašanje, za kakšno združevanje gre. Ni vseeno, ali se proizvajalci združujejo ob svojem delu in dohodku ali le združujejo svoja sredstva in svoje delo, pri tem pa ne vidijo dohodka niti možnosti lastnega upravljanja s tem dohodkom. Dosedanje izkušnje pri združevanju dela in sredstev lahko razdelimo v'dve skupini prizadevanj. Res je, da je ta delitev dokaj groba, in v njej ni mogoče prikazati vseh odtenkov procesov, vendar vseeno opozarja na temeljne smeri in opredelitve. Prvič, združevanja .dela in sredstev smo se resneje lotili povsod. Tako se je začel proces razbijanja vseh oblik podjetništva, odtujevanja delavčevih prispevkov k rezultatom dela. Ustvarjanje večjega dohodka je osebna in kolektivna motivacija. Idejno izhodišče spremembe starih odnosov temelji na spremembi zavesti proizvajalcev o njihovi moči, da upravljajo z rezultati svojega dela, da samoupravna oblast združenega dela ni fikcija in vizija prihodnosti, marveč realen odnos revolucionarne komunistične prakse. Drugič, združevanja dela in sredstev so se ponekod lotili ne povsem v duhu ustave in zakona o združenem delu. Takšni primeri govorijo o fuziji sredstev in dela. S tehnološko-eko-nomskega stališča lahko takšna prizadevanja na začetku pokažejo določene prednosti, vendar se s širšega in bolj dolgoročnega družbenega aspekta prav tu pokaže več protislovij. Predvsem takšna oblika združevanja dela skriva realno nevarnost za nadaljevanje podjetništva ter ustvarjanje tržnih monopolov. Zelo značilno je, da takšni procesi potekajo praviloma v regionalnih razsežnostih, kar prej govori o monopolnem zapiranju kot pa o združevanju dela v pridobivanju, razporejanju in delitvi dohodka. Ko bi takšno združevanje, denimo v gradbeništvu, imelo za cilj pocenitev kvadratnega metra stanovanjske površine samo za 10 odstotkov, bi bil takšen pristop celo sprejemljiv. Če pa tega ni in če so procesi še nasprotni, potem se zastavlja vprašanje, ali je ta horizontalna fuzija dela in sredstev samoupravno sprejemljiva? Tukaj so izpuščeni vertikalni procesi združevanja, s tem pa tudi osnovne poante združevanja in ustvarjanja dohodka zunaj logike centrov moči. Pogojno rečeno — samoupravljanje je kooperativno razmerje vseh subjektov dela — v gospodarskem in družbenem smislu, ne pa razmerje družbene transmisije in organizacije gospodarjenja. To, skratka, pomeni, da ima -samoupravljanje širši pomen, kot pa je sistem nekakšnih fuzioniranih delovnih kolektivov. Združeno delo ni reprodukcijska celota neke regije, temveč enotno razmerje družbe. To je temeljna idejna opredelitev same ustave. Če bi sprejeli separatne interese, potem bi morali sprejeti tudi posebno obliko privatnega socializma v tem ali drugem kolektivu ali regiji, morali bi sprejeti monopolno izsiljevanje in samovoljno ravnanje. Za takšne idejne opredelitve pa naš delavski razred ni nikoli glasoval. Združevanje dela mora prav zato imeti širšo družbeno naravo. Če bi se proces zaustavil na lokalnih mejah, apetitih in opredelitvah, potem to ne bi bilo dobro. Leto, ki smo ga začeli, ne bo samo delov-no-ekonomsko, ampak bomo v tem letu bojevali tudi idejnopolitično bitko za dosledno uveljavitev koncepta samoupravljanja, kakršnega so potrdili praksa, ustava in zakon o združenem delu. M. PREDRAGOVIČ Z' OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA! V današnji številki začenjamo rubriko, v kateri vas bomo seznanjali z literaturo, ki je namenjena predvsem sindikalnim delavcem pri njihovem delu. I. Iz zbirke KNJIŽNICA SINDIKATI: Cena: št. 2: Slavko Grčar: Organiziranost in delovanje sindikatov 20.—din št. 3: Olga Bručan in Slavko Grčar: Finančno poslovanje v sindikatih 20. — din št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu 40,— din št. 7: Aktualne družbenopolitične naloge sindikatov danes 30,- din št. 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 30,-din št. 9: Bogdan Kavčič:Samoupravljanje v združenem delu 40 _ din št. 10: Roman Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve 20.— din II. SINDIKALNA USTA 1977 4 - din Naročila sprejema ČGP delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, II. nadstropje — soba 17 — telefon 322-947. J PRESKRBA OBČANOV S KMETIJSKIMI PRIDELKI IN ŽIVILI Povsod trd oreh V minulih letih je skoraj v vseh republiških centrih potekala družbenopolitična akcija za določitev dolgoročne politike organiziranja preskrbe občanov s kmetijskimi pridelki in živili. Lotili smo se podpisovanja, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter določili naloge podpisnikov, začenši od porabnikov in OZD in krajevnih skupnosti do skupščin mest, gospodarskih zbornic, bank, družbenopolitičnih organizacij- Kako daleč smo prišli in kakšne so dosedanje izkušnje — to je bila tema posvetovanja, ki ga je v Beogradu organiziral mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, sodelovali pa so tudi predstavniki mestnih odborov sindikata Zagreba, Ljubljane, Skopja, Novega Sada ter, nekaterih preskrbovalnih organizacij. Izkazalo se je, da so problemi z majhnimi izjemami skoraj povsod enaki: organizacije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trgovino ne sodelujejo dobro, tu in tam se pojavi pomanjkanje posameznih izdelkov, cene so nestabilne, čutiti pa je tudi pomanjkanje večjega in bolje opremljenega skladiščnega prostora. V Beogradu so doslej storili naslednje: določili so bilanco potreb za obdobje od 1976. do 1980. leta; pripravili so osnutke samoupravnih sporazumov o predelavi in trgovini mesa, mleka in mlečnih izdelkov, sadja in podobnem; podpisali so samoupravni sporazum o preskrbi občanov s kruhom in pecivom; ustanovili so zadružni svet mesta, ki naj vpliva na organiziranje kmetijskih proizvajalcev in povezovanje z družbenim sektorjem ter zgradili hladilnico za 20. 000 ton sadja in vrtnin. Predstavnik Ljubljane Alojz Pajnič je izjavil, da so vsem, ki želijo organizirano priti v Ljubljano kot preskrbovalci, vrata na stežaj odprta. Predstavniki sindikata iz Zagreba so menili, da je v zagrebški regiji premalo razvita materialna baza preskr-bovanja. V Skopju je kmečka tržnica najpomembnejši preskrbovalec občanov s sadjem in povrtnino, zavoljo pomanjkanja skladiščnega prostora pa so proizvajalci prisiljeni prodajati sadje in povrtnine preprodajalcem malo manj kot zastonj, medtem ko slednji cene dvigujejo. Predsednik zveznega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Vaša Prodanovič je v razpravi ugodno ocenil medmestno sodelovanje in dejal, da pomeni velik korak naprej k uresničevanju politike dolgoročnega in stabilnega preskrbovanja. M.D. STATUT ZSJ IN UVELJAVLJANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU — -v • . v k Nespremenjeni napotki za delo Komisija za politični sistem in politično-organizacijsko izgradnjo sindikatov Hrvaške: »Ne bi smeli sprejeti navodil o uporabi statuta ZSJ: v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu« Ne sprejemamo navodil o uporabi statuta Zveze sindikatov Jugoslavije v zvezi ž uresničevanjem nekaterih določil zakona o združenem delu, ki jih je pripravila komisija za politični sistem in pplitično — organizacijsko izgradnjo sindikatov pri predsedstvu sveta ZSJ,« je na svoji zadnji seji sklenila istoimenska komisija sveta Zveze sindikatov Hrvaške. Vzroki, da teh navodil ne moremo sprejeti, so formalni in vsebinski, je na seji komisije poudaril sekretar sveta ZSH MIRKO MEČAVA, ki je sejo tudi vodil. Na Hrvaškem oziroma v sindikatih te republike namreč menijo, da bi se z uveljavla-njem predloženih spornih navodil v bistvu spremenil statut ZSJ, sprejet na zadnjem kongresu. To je bistvo formalne pripombe. Slišati pa je bilo še drugačna, dokaj strožja mnenja. Tako omenjeni formalni očitek niti ni samo formalen, ampak je lahko tudi vsebinski: taka praksa, če-bi jo podprli, bi lahko bila nevarna. Zakaj? Predvsem zato, ker so bili organizirani delavci nedvomno vedno oprezni pred nevarnostjo, milo rečeno, odtujenosti lastne birokracije. Dejanski vsebinski vzrok za odklanjanje navodil, kot so ga opredelili na seji komisije, pa v bistvu izhaja iz prakse. Tako smo na seji slišali oceno, da do takih nasprotij, ko neka navodila niso sprejemljiva za hrvaške sindikate, v glavnem prihaja zaradi različnega pristopa oziroma odnosa statutov Zveze sindikatov. Jugoslavije oziroma Zveze sindikatov Hrvaške do osnovnih organizacij sindikata. Ker ne gre za formalen razkorak, ampak za različen pristop, strokovnim sindikatom in Zvezi sindikatov Hrvaške seveda ne ustrezajo predložena navodila. Na seji so poudarili, da predložena navodila postavljajo osnovne orga- ; nizacije sindikata v poseben položaj \ v odnosih do celotne sindikalne : organiziranosti in tudi v nasprotje <: zborom delovnih ljudi kot organom j delavske oblasti v temeljnih organi- . zacijah združenega dela. »Potiskanje« sindikalnih organi- ; zacij na stranski tir bi seveda še . najmanj prispevalo k izvajanja ; zakona o združenem delu. Sekretar zagrebškega zavoda za samoupravljanje JOSIP KLISOVIČ je dejal, da analiza delovnih programov 300 osnovnih organizacij sindikata potrjuje zgoraj zapisano trditev. Vsebinska vprašanja, pri razreševanju katerih mora delovati sindikat na osnovi ustavnih opredelitev in določil zakona o združenem delu, namreč sploh niso ali pa so le delno zajeta v delovne programe osnovnih organizacij sindikata. V.M. SVET ZVEZE SINDIKATOV SRBIJE O DRUŽBENI SAMOZAŠČITI . _ Na vrsti je praksa Prizadevanja sindikata so usmerjena v idejnopolitično usposabljanje in vključevanje delavcev v sistem družbene samozaščite Kakor so poudarili na seji sveta Zveze sindikatov Srbije, smo s sprejemanjem samoupravnih sporazumov o družbeni samozaščiti domala v vseh organizacijah združenega dela storili velik korak naprej, vendar pa zaostajamo pri praktičnem delovanju na tem področju. Predvsem po zaslugi sindikatov v organizacijah združenega dela Srbije, namenjajo samozaščiti veliko pozornosti. Skoraj ni delovne organizacije, ki ne bi sprejela samoupravnih aktov, ki določajo pravice in obveznosti poslovodnih in samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in tudi slehernega posameznika. Normativno -urejanje, čeprav samo po sebi še ne zagotavlja učinkovite družbene samozaščite, vsekakor pomeni dober začetek, kajti, kot je na seji sveta dejal podpredsednik VAŠA ŠILIČ, varstvo družbenega sistema, samoupravnih pravic in družbene lastnine ni in ne more pomeniti trenutne politične akcije ali kampanje, s katero bi odpravili slabosti, ki so se doslej pokazale. Gre za trajno opredelitev naše družbe, s katero hočemo doseči, da bi delovni ljudje kot posamezniki in povezani v združenem delu uresničevali svoje ustavno opredeljene pravice in dolžnosti ter da bi jim nudili pravočasno in učinkovito varstvo takrat, kadar te pravice ogrožajo ali si jih celo prilaščajo posamezniki, skupine ali nekateri organi. Zato je varstvo družbene ureditve, samoupravnih pravic in družbene lastnine vgrajeno v ustavo in še posebej opredeljeno z zakonom o združenem delu kot element našega družbenopolitičnega sistema.«-O velikem pomenu sprejetih normativnih aktov je na seji sveta govoril tudi Dragoslav Markovič, predsednik predsedstva SR Srbij®-Po njegovi oceni pa smo velik0 premalo dosegli v praksi. Vse prevet se namreč še opiramo na strokovne organe,na tožilstva, sodišča in organ® pregona. Tudi drugi udeleženci razprave s° opozarjali na veliko zaostajanj® prakse za tistim, kar je zapisano v .. normativnih aktih. Prav zaradi tega je predsednik sveta ZSS Srbije Djof' dje Lazič v sklepni besedi poudaril, da o družbeni samozaščiti razpravljajo v pravem trenutku, ko svet lahko smotrno usmeri nadaljnj0 akcijo. Po eni strani gre za idejnopolitično usposabljanje delavcev, P° drugi pa za kar najbolj neposredno vključevanje vseh delovnih ljudi v sistem družbene samozaščite. P. VESELINOVIČ Vojaški dopust in redni letni dopust delavca VPRAŠANJE: V našem podjetju je zaposlen delavec, ki se je lani vrnil z odslužitve vojaškega roka. Med služenjem roka je izkoristil vojaški dopust. Zanima nas, ali ima ta delavec v istem letu tudi pravico do rednega letnega dopusta. ODGOVOR Menimo, da vojaškega dopusta, do katerega ima pravico vojak, ki služi redni vojaški rok po pravilih, ki glede tega veljajo v JLA, ne bi smeli izenačevati z rednim letnim dopustom, do katerega ima pravico delavec v zvezi s svojim delom. Pravica do dopusta za vojake med služenjem vojaškega roka je pravica vojaške osebe, ki jo PODJETJE IZ LJUBLJANE pridobi ob izpolnitvi določenih pogojev/ Ponavadi je eden od takih pogojev določena doba v vojaški službi. Ko torej oseba po odslužitvi vojaškega roka pride nazaj na delo v svojo delovno organizacijo in oživijo njene pravice, ki so zvezane z delom in ki so med služenjem vojaškega roka mirovale, pridobi tudi pravico do letnega dopusta v delovni organizaciji ne glede na to, da je v istem koledarskem letu že izkoristila vojaški dopust. Pravica do rednega letnega dopusta je pravica iz dela in ko so pogoji za njeno izrabo izpolnjeni, j° delavec uveljavi. Med temi pogoji pa ni niti v zakonu niti v samoupravnih sporazumih, ki urejajo delovna razmerja v organizacijah združenega dela, omenjen pogoj, da delavec predhodno ne izrabi dopusta, do katerega je imel pravico pri vojakih. X kupon 8 PRAVNIK SVETUJ^ TA TEPEN V ŽARIŠČU Oziramo se v današnjem kratkem pregledu dogodkov na zunanjepolitičnem prizorišču najprej v našo soseščino, na Koroško. Položaj za slovensko narodnostno skupnost se je v zadnjem tednu še poslabšal. Povsem jasno se je pokazalo, da avstrijska vlada nikakor ne namerava obrniti lista in začeti narodnostno vprašanje reševati v resničnem dialogu z hrvaško in slovensko narodnostno manjšino. Še se spominjamo totalnega poloma, ki' ga je avstrijska narodnostna politika doživela na novembrskem Popisu prebivalstva lani — popisu, ki ni bil nič drugega kot preštevanje manjšin. Bojkot, ki sta ga razgla\ili slovenski narodni organizaciji, je povsem uspel in neuspeh bi treznemu človeku — še zlasti pa izkušenemu politiku — lahko povedal, da je v politiki nekaj narobe. Toda na treznost in Preudarnost se — tako kaže, lahko sklicujemo samo pri ljudeh, ki kažejo resnično željo in zavzetost, da bi stvari premaknili na bolje. Te zavzetosti pa na Dunaju ni. Nasprotno, pred dobrini tednom so v Celovcu zaprli generalnega tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Filipa "arascha. Preiskovalni sodnik je nkazal aretacijo tega uglednega borca za narodnostne pravice na Podlagi trhle ovadbe človeka, za katerega že zdaj ugotavljajo, da je labilna osebnost. Pri areta-C1ji so celovški policisti uprizorili ‘takšno prestavo«, kot da gre za aretacijo najbolj zakrnjenega kriminalca. Obe slovenski organizaciji na Koroškem — Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta odtočno obsodili najnovejšo politično provokacijo avstrijskih °blasti. O tem, da gre resnično za Politično provokacijo, ni nobe-nega dvoma, saj so Warascha zaprli v trenutku, ko naj bi padla °dločitev o ustanovitvi sloven- skih manjšinskih sosvetov in o uresničevanju tako imenovane julijske manjšinske zakonodaje, ki jo manjšina sicer odklanja. Aretacija naj bi — to jasno kaže tudi sedanja ostra gonja koroškega nacionalističnega tiska — vzbudila vtis, da so v obeh osrednjih organizacijah koroških Slovencev pravzaprav na pol kriminalci. S takimi ljudmi — tako naj bi sklepala avstrijska javnost — pa se stranke in vlada ne morejo pogovarjati. Politična zarota, ki naj bi preprečila kakršnokoli dogovarjanje, je torej več kot očitna. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minic je v začetku tedna končal zelo uspešen obisk v Etiopiji. Med tridnevnim bivanjem v Adis Abebi se je srečal z najuglednejšimi voditelji etiopske revolucije. Njegov gostitelj zunanji minister Kifle Wodadjo ga je seznanil z najnovejšimi prizadevanji, da bi to vzhodno-afriško deželo izvlekli iz zaostalosti in jo trdno usmerili na pota socializma. Ministra sta ugotovila, da se odnosi med državama dobro razvijajo in da so še velike možnosti zlasti za razširitev gospodarskega in znanstveno tehničnega sodelovanja. V pogovorih so veliko pozornosti namenili najbolj perečim mednarodnim problemom in seveda položaju v tem delu Afrike. Ob tem so izrazili zaskrbljenost nad nekaterimi nerešenimi problemi med neuvrščenimi deželami tega dela sveta, kar lahko ogrozi enotnost in ugled celotnega gibanja. Da bi se izognili vmešavanju od zunaj, je nujno vse spore rešiti na miren način, sta poudarila Minič in Wodadjo. ' BRANKO DOBRANIČ SINDIKATI IN POLOŽAJ DELAVCEV V INDONEZIJI »Pančakarija« določa smer Uresničevanje programa petih točk, ki mu pravijo »pančakarija«, navkljub odporom in težavam že vpliva na izboljševanje delovnih in življenjskih razmer O V indonezijski federaciji dela je včlanjenih štiri od enajstih milijonov zaposlenih Indonezijski delavci bodo kmalu imeli pravico na minimalno mezdo. Poleg tega se zaključuje delo pri določanju novega plačilnega in pokojninskega sistema, ki bi morala zaživeti že letos. Vsi ti ukrepi, ki jih je predsednik Suharto spodbudil že OD TANJUGOVEGA DOPISNIKA lani avgusta v govoru ob 31. obletnici neodvisnosti Indonezije, naj bi prispevali k znatnemu izboljšanju socialnih razmer delavcev in uslužbencev v tej deželi. Ugotavljajo pa tudi prve rezultate na nekaterih drugih področjih, tako pri nastajanju delavskih zadrug, odpiranju poliklinik za delavce, uvajanju različnih olajšav v zdravstvu in pri gradnji stanovanj za delavce s srednjimi in nizkimi zaslužki. Predstavniki sindikatov in ministrstva za delo ocenjujejo, da sedanji poprečni zaslužki indonezijskih delavcev komaj krijejo najnujnejše potrebe dveh članov sicer mnogoštevilnih družin. Zato si v državi prizadevajo izboljšati materialni položaj delavskih družin in izboljšati delovne razmere v državnih in zasebnih, podjetjih. Razmer so sicer nekaj bo Ijše v tistih podjetjih, kjer so delavci sindikalno organizirani. Ne glede na sedanje težave pa je treba poudariti, Vsak drugi nemški šef kaznuje delavca, kakor se mu zahoče aiu »PRIMER JOGURT« Le redki bi verjeli, da kozarec U&Urta, ki ga nekdo vzame iz adilijjka znane avtomobilske V?rnej lahko dvigne toliko or3hu. $e manj verjetno je, da bi »Primem jogurt« razpravljali ^ °v pokrajinskem parlamentu. Sodilo pa se je prav to! Zgodba se začenja tistega dne ,ed začetkom vikenda, ko je po to nCanem eden od delavcev obVarne Opel hotel ugasniti luči v v katerem je zaposlen, n ?ai je tudi preveril, če je izk-jj, Cen hladilnik. Menil je, da sme p Jhčga vzeti in odnesti s seboj Nekt ieni kozarček jogurta, p kd° pa je 0 tem 0bvestji var-IVi l° službo uprave podjetja. skal na kom'sh)a ie takoj obi-cj0 a delavca na njegovem t*11, preiskala stanovanje ih ga zasliševala na način, kot da bi šlo za okorelega kriminalca. Temu »obisku« je takoj sledila tudi odpoved —- brez odpovednega roka! Kot so poudarili tudi med razpravo v parlamentu pokrajine Hessen, so bili s tem grobo kršeni zakonski predpisi, saj postopka proti delavcu ni mogoče začeti brez vednosti in sodelovanja tovarniškega sveta, katerega člane volijo delavci. Važnejše od tega, če so v tem primeru tudi formalno ravnali po predpisih, pa je nekaj drugega. »Primer jogurt« je namreč razkril, da tako'v Opici kot še v drugih podjetjih obstaja velik aparat, ki mimo pravosodnih organov in v zaščito interesov delodajalcev nastopa proti delavcem. Tako so ob analizah dogajanj v 700 podjetjih pokrajine Baden Wiirt-tenberg ugotovili, da v vsakem drugem podjetju šefi izrekajo kazni, kakor se jim pač zahoče. Imajo »svoje zakone«; če se kdo pregreši proti njim, naj nosi tudi posledice! Glede na tako prakso in prepričanje mnogim šefom torej ne zadoščajo splošno veljavni predpisi. Red in varnost, kar vključuje tudi preverjanje političnega prepričanja zaposlenih, je treba zagotoviti za vsako ceno, očitno mislijo mnogi poslovni možje in veljaki. In zato — v imenu reda, še posebej pa v imenu varstva lastnine — marš na cesto, čeprav le zaradi kozarca jogurta! B. R. da so delovne razmere po zaslugi Indonezijske federacije dela (FBSI) danes znatno boljše, kot so bile pred desetimi leti. FBSI je sorazmerno mlada organizacija. Nastala je pred tremi leti po večletnem dogovarjanju, ki se je končalo s sporazumom voditeljev več sindikalnih organizacij o združitvi v eno organizacijo. Tako deklaracija o enotnosti poudarja, da je FBSI neodvisna organizacija in da se edinole po demokratični poti lahko razvije močan in zdrav sistem, ki bo omogočal tudi uspešno delovanje sindikatov. Ko funkcionarji FBSI razlagajo ta stališča, pojasnjujejo, da sta demokracija in svoboda tesno povezani z načelom odgovornosti. To pomeni, da je nujno potrebno razvijati zavest delavcev, da bi se čutili odgovorne tako za lastno usodo kot za oblikovanje pravične družbe. Akcijski program petih točk, znan kot »pančaka- rija«, zato določa tiste naloge sindikatov, ki govore o utrjevanju in razvoju organizacije, varstvu pravic in interesov zaposlenih, spodbujanju delavcev k uspešnemu uresničevanju gospodarskega plana razvoja dežele, zmanjševanju nezaposlenosti' in odpiranju novih delovnih mest ter o razširjanju in krepitvi sodelovanja z mednarodnimi sindikalnimi organizacijami in sindikati drugih držav. Ta program, sprejet na ustanovni skupščini, je aktualen tudi zdaj, ko FBSI združuje več kot 4 milijone od skupno 11 milijonov zaposlenih Indonezijcev.' Prizadevanja vodstva indonezijske sindikalne centrale in več kot 300 podružnic sindikata zdaj veljajo predvsem sklepanju kolektivnih pogodb. Ta dokaj občutljiva naloga vključuje tudi opredeljevanje plačilnega sistema v podjetju, kar je pogost kamen spotike v odnosih med lastnikom in delavci. Po razpoložljivih podatkih je bilo do konca minulega leta sklenjenih šele 50 kolektivnih pogodb. To je zelo malo, če vemo, da je v Indoneziji registriranih blizu 50.000 velikih in .srednjih ter kar 110.00 majhnih podjetij. Da bi z neko tvrdko sindikat sklenil kolektivno pogodbo, mora vložiti največje možne napore, saj lahko le tako zlomi odpore in premaga številne težave. Čeprav FBSI uživa podporo vlade in predsednika Suharta, ki .vztrajata, da je treba skleniti kolektivno pogodbo v vsakem podjetju, se kljub temu razmere nadvse počasi spreminjajo. Zato sindikati v boju za boljše delovne in življenjske razmere zaposlenih še posebej poudarjajo, da kolektivne pogodbe zagotavljajo »industrijski mir, večjo proizvodnjo, (odpiranje novih delovnih mest in pravičnejšo • delitev ustvarjenega dobička.« UROŠ SKALA kdo je kdo JOSHUA IUKOMO predsednik afriške ljudske unije Zimbabve - ŽARU Visokega, plečatega in rahlo sivega predstavnika rodezijske črne večine že več let dobro pozna ne samo rodezijska temveč tudi mednarodna javnost. Te dni se je voditelj afriške ljudske unije Zimbabve Joshua Nkomo mudil na nekajdnevnem obisku pri nas in tako imel priložnost, da je še podrobneje obrazložil cilje in težave gibanja, ki se že tja od leta 1959 vztrajno bojuje za samoopredelitev, svobodo in pravico, da bi večinski narod in ne nekaj tisoč belcev odločalo o usodi dežele. Med pogovori v Beogradu je prišla do veljave naša vsestranska podpora, ki jo že več let dajemo ne le gibanju ZAPU, temveč vsem osvobodilnim gibanjem na jugu Afrike. Kdo je pravzaprav Joshua Nkomo? Petinpet-desetletni voditelj afriške ljudske unije nedvomno sodi med najbolj ugledne in tudi vplivne voditelje črnske večine v Rodeziji. Natanko 10 let je prebil v zaporih belega režima lana Smitha, toda še tako hud pritisk ni mogel zbrisati vpliva, ki ga je imel na ZAPU, na organizacijo, ki jo je sam ustanovil leta 1959. Še bolj vpliven je postal Joshua Nkomo, ko mu je po dolgih peripetijah uspelo najti skupen jezik z drugim pomembnim gibanjem ŽANU — afriško nacionalno unijo Zimbabve. To gibanje vodi Robert Mugabe. Ob nedavnih pogovorih s predstavniki m bele manjšine v Ženevi sta Mugabe in Nkomo skupaj s tretjim predstavnikom Sitolejem sedela na isti strani pogajalske rpize. Pogajanja o prenosu oblasti na črnsko večino so trenutno sicer prekinjena in še ni jasno, kdaj se bodo nadaljevala. Toda postalo je povsem jasno, da bo do prenosa oblasti moralo priti. To je navsezadnje spoznal tudi zagrizeni rasist lan Smith, čeprav še vedno trmoglavi. Toda: če ne bo rešitve za zeleno mizo, jo bodo borci osvobodilnih gibanj znali najti na bojnem polju. BRANKO DOBRANIČ JJRokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti »DELO IN VARNOST« b izba j nasl°vQm Delo in varnost ja i|a v Sloveniji strokovna revi-*zdaja Zavod SRS za nam^0 P1’ c*e'u v Ljubljani z braleri0ni’ da bi redno seznanjal varsČ 2 aktualnimi vprašanji nava a Pr’ delu. Revija obrav-ekol0POdročJa tehnične varnosti, logi; ®te *n tc,ksikolegije, psiho-pr^L ln medicine varnosti bledic-a’ varnost Pred sevanji, ariali>ln° dela’ varnostno vzgojo, Ucijg ° Pubhcistike in dokumen- ie-2nan^°’ki ga objavlja reviia> tako .stVeno, vendar prirejeno 'ttpjo j 3 ga lahko berejo, razu-Ijajo ? P1? svojem delu uporab-- vMaU • nestrokovni kadri. ^lanke • lzhaja dvomesečno, vlada n *n Prispevke, za katere ija v i^teben interes, pa objav-?eEa fnrSebni izdaji knjižic žep-stevillc t T^ta' doslej je izšlo 67 terot^!) knjižic z zelo razno-?acije atiko. Delovne organi-Pti delu ,,OVe rinžbe za varstvo ’ delavske univerze ter instruktažni centri zelo pogosto naročajo te knjižice, saj je v njih zbrano vse najpotrebnejše gradivo za udeležence seminarjev in tečajev različnih vrst in področij. Gradivo, ki ga revija objavlja, sestavljajo članki domačih avtorjev, na temelju lastnih raziskav, ki jih opravljajo, na temelju študija domače in tuje literature ter še posebej na temelju reševanja varstvenih vprašanj, s katerimi se srečujejo pri pregledu delovnih priprav in naprav v delovnih organizacijah, ko svetujejo varnostne rešitve in ukrepe. Poleg tega so v reviji tudi prevodi različnih sestavkov, ki imajo na evropskem področju velik pomen, kajti izbrani so tisti sestavki tujih znanstvenikov, ki so določeno področje preučevali kompleksno, tako da stoji za vsakim sestavkom včasih tudi do 18 raziskovalcev. V vsaki številki pa zasledimo tudi opise pravilnih in nepravil- nih rešitev varnosti pri delu kakor tudi oblike sodobnih vprašalnikov, ki omogočajo odgovornim delavcem, da nadzorujejo uspelo varstvo ter pri tem točno ugotovijo, katere pomanjkljivosti še niso odpravljene. Vprašalniki služijo tudi za samovzgojo strokovnih in vodilnih delavcev, ter še posebno analizi vprašanj, ki jim je treba posvetiti pozornost. Revija objavlja izčrpno in popolno bibliografijo jugoslovanskih knjig in brošur s področja varstva pri delu, varstva v prometu, higiene dela ter varstva pred požarom. Ti bibliografski pregledi so urejeni po interesnih področjih, prav tako pa tudi po avtorjih. Tako . je omogočeno bralcem, da hitro najdejo ustrezno literaturo. Vsak prispevek v reviji ima tudi krajši povzetek tako v domačem jeziku kot v angleščini. Uredniški odbor pošilja revijo tudi v inozemstvo na skoraj 30 naslovov, za izmenjavo pa dobi uredništvo prav tolike; tujih revij in večje število strokovnih knjig. Izbor gradiva je vedno prirejen na osnovi potreb in priporočil, ki ga predlagajo bralci. Naročnikov je 3000. Več organizacij naroča revijo na osebni naslov svojih organizacijskih in odgovornih delavcev prav z namenom, da bi se stalno poglabljali v vprašanja varstva. Ker so novembra lani jugoslovanski sindikati poudarili, da postaja varstvo pri delu stalna akcija in skrb sindikatov, priporočamo sindikalnim organizacijam, da se naročijo na revijo »Delo in varnost« ter da s tem omogočijo sindikalnim delavcem neposredn^jše spoznavanje tovrstnih vprašanj. Obenem pa svetujemo tudi sindikalnim delavcem, da se zaradi temeljitejšega seznanjanja z varstveno problematiko udeležujejo tečajev in seminarjev s področja varstva pri delu, saj bodo tako uspešneje uveljavljali vlogo sindikata na področju varstva pri delu. sprašujete yidgovarjamo Prosimo za pojasnilo na naslednje vprašanje: Delavci delajo 12 ur dnevno, vsak drugi dan pa so prosti. Delovni čas je deljen, in sicer od 6. do 12. ure in od 14. do 20, ure. Zanima nas, ali gre tem delavcem dodatek za deljen delovni čas ali ne, ker imajo naslednji dan prosto? Š. F. — RUŠE ■Z: Odbor sindikatov za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: V sindikalni listi je rečeno, da lahko organizacije združenja dela v svojem samoupravnem splošnem aktu skladno z dol samoupravnega sporazuma dejavnosti določijo poseben tek za deljen delovni čas v višini največ 320 dinarjev mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot eno u: v višini največ 640 dinarjev bruto mesečno, če traja prekii dve uri ali več. Sindikalna lista še pravi, da se v tistih pri: ko delavci delajo v deljenem delovnem času samo obč omenjeni zneski preračunajo na dneve, ko delajo v deljf delovnem času. Dodatek za deljen delovni čas se torej lahko uvaja sebne delovne razmere v dnevih, ko delavec dejansko tui v takem delovnem času. Uvajanje tega dodatka pa je ne' sno od delovnega časa, ki se preračunava na tedenski ali mesečni fond ur. - V;-; Pridobitništvo Dejstev, ki govore v prid razvoju množične telesnokul-turne dejavnosti vsekakor ni malo. Zato bi jih lahko naštevali še in še, tja od šolskih športnih društev do najrazličnejših telesnokulturnih organizacij in delovnih kolektivov, kjer dobiva skrb za pametno in zdravo izkoriščanje pro--stega časa vse večjo veljavo. Res jih ni malo. Pomislimo, denimo, le na to, kako živahno je ob tem letnem času ob koncu tedna na naših smučiščih, kjer se dobesedno tare na deset in deset tisoče smučarjev! Spomnimo se na primer, koliko organiziranih planincev je že v Sloveniji 4n da imajo že skoraj vse večje delovne organizacije svoja planinska društva oziroma sekcije! In pomislimo, kako množične so že postale sindikalne športne igre na vseh ravneh, tja od rednih medo-bratnih tekmovanj pa do tradicionalnih srečanj najboljših na ravni republike! Seveda, včasih v delovnih organizacijah nihče še pomislil ni na aktivno športno razvedrilo v prostem času, danes pa imajo povsod posebne komisije za šport in rekreacijo, če že ne poklicnega strokovnjaka, ki skrbi za to področje dejavnosti. Torej, lahko bi naštevali še in še. Bistveno in obenem najbolj razveseljivo pri vsem pa je dejstvo, da napredujemo tudi na tem področju skrbi za . človeka. Korakoma, pa vendar. Ob vsem tem pa, žal, tudi-ugotavljamo številne slabosti, s katerimi se v nobenem primeru ne bi smeli sprijazniti, če nam je pri srcu bolj dinamičen, hitrejši razvoj na telesnp-kulturnem področju. Gre za hibe povsem subjektivne narave, ki jih lahko pripišemo edinole sebi. O pomanjkanju kadrov, ki predstavljajo danes glavni kamen spotike, smo že veliko pisali. Tako je, veliko pisali, pa tudi govorili, storili pa še vedno bore malo. Strokovnjakov nam primanjkuje na vseh področjih. Na vseh šolah, v športnih društvih, v delovnih organizacijah, da sploh ne omenjamo pomanjkanja strokovnjakov na delovnih mestih, kjer ljudje »krojijo« usodo našega telesnokultur- nega razvoja. Res je sicer, da je problem iz leta v leto manj Žgoč, vendar nas bo zavoljo podcenjevanja, zavlačevanja, neresnega dela in vsesplošnega omalovaževanja področja še dolgo let pestilo pomanjkanje kadrov. Boleč je tudi problem pomanjkanja najnujnejših športnih objektov. Tudi to področje smo namreč v preteklosti zanemarjali, problem odlagali in podcenjevali, zato imamo danes številna naselja in celo mesta brez telovadnic, brez igrišč, brez plavalnih bazenov, brez najnujnejših in najpotrebnejših športnih naprav. Še bolj boleče pa je, in o tem smo tudi že veliko govorili, storili pa prav tako še vedno zelo malo, da so še tisti tele-snokulturni objekti, ki jih imamo, slabo izkoriščeni. Vzrokov za to je seveda več, najpomembnejši pa je nedvomno v tem, da se najrazličnejši upravljavci teh športnih objektov, naj bodo to šolska vostva, uprave klubov ali kdo tretji, vedejo lastniško oziroma veliko preveč podjetniško. Iz objektov družbenega standarda, ki smo jih zgradili izključno s sredstvi in neštetimi žulji naših delavcev, želijo nekateri potegniti kar največ. Zato so najemnine za mnoge naše (družbene) športne objekte tako visoke, da jih mnogi ne morejo uporabljati, še zlasti manjše delovne organizacije ne. In, žal, teh primerov ni malo. Srečujemo jih povsod, praktično na vsakem koraku. Ob tem se seveda upravičeno vprašujemo, kdo bo temu naredil konec, kdo bo tako močan, da Se bo uspešno postavil po robu podjetniški miselnosti in praksi mnogih . upravljavcev športnih objektov, ki s svojim pridobitniškim poslovanjem zapirajo vrata objektov družbenega standarda? Pričakovali bi, da bodo to novoustanovljene telesnokul-turne skupnosti, katerih temeljna naloga je vsekakor skrb za množičnost na vseh ravneh. No, doslej te svoje naloge št± niso opravile. Jo bodo morda sedaj po nadvse resnem opominu izvršnega biroja centralnega komiteja ZK Jugoslavije? ANDREJ ULAGA REKREACIJA V HP KOLINSKA Cilj: čim večja množičnost Rekreacijsko športno društvo Kolinska je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem so pregledali rezultate dela v minulem letu. V društvu, ki deluje že tri leta, žive številne športne sekcije, kot so nogometna, balinarska, kegljaška, teniška, strelska, namiznoteniška, smučarska, planinska ter šahovska sekcija. Ker pa so na igrah delavcev živilske industrije Slovenije še- nekatere druge športne panoge, je društvo popestrilo svojo dejavnost še z rokometom, košarko in vlečenjem vrvi. S pomočjo dotacije imajo člani društva na voljo kegljišče, dvorano za namizni tenis, igrišča za tenis na Kodeljevem, strelsko dvorano in nekaj stalnih vstopnic za kopanje v pokritem bazenu. Številni ljubitelji športa so torej prišli na svoj račun, čeprav so s potrebnimi športnimi objekti seveda še vedno precejšnje težave. Na občnem zboru so poudarili, da dosega društvo že dokaj lepe uspehe na področju tekmovalnega športa in manjše pri vključevanju posameznikov v samo rekreativno dejavnost, Zato so se dogovorili, da bodo skušali oblike aktivnega razvedrila popestriti, premišljujejo pa tudi o Začetek delavskih športnih iger V Trebnjem je bita zaključna slovesnost, na kateri so podelili priznanja, diplome in pokale udeležencem petih delavskih športnih iger, ki jih je organizirala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Trebnje in so trajale od 9. septembra do 10. decembra Jani. Skupaj je sodelovalo 482 tekmovalcev, od tega 46 žensk. Tekmovali so v balinanju, rokometu, malem nogometu, streljanju, šahu, odbojki, kegljanju in namiznem tenisu. Tekmovanja so bila dobro organizirana. Bilo je le nekaj pripomb, da so bila tekmovalna merila za nekatere panoge nekoliko prestroga, pa tudi pomanjkanje športnih objektov je spravilo organizatorja večkrat v resno zadrego. Rezultati —- moški: balinanje — 1. KPD Dob, 2. DANA Mirna, 3. IGK Račje selo, 4. KZ Trebnje, 5. IMV Mirna, 6. MERCATOR Trebnje; rokomet: 1. KPD. Dob, 2. Prosvetni delavci, 3. Donit Velika Loka, 4. Dana Mirna, 5. IGK Račje selo, 6. Trimo Trebnje; mali nogomet: 1. KPD Dob, 2. Kolinska Mirna, 3. IMV Mirna, 4. Prosvetni delavci, 5. DANA Mirna, 6. IGK Račje selo; streljanje: 1. Trimo Trebnje, 2. KPD Dob, 3. SO Trebnje, 4. Donit Velika Loka, 5. DANA Mirna, 6. KZ Trebnje; šah: 1. Trimo Trebnje, 2. KPD Dob, 3. Prosvetni delavci, 4. Dana Mirna, 5. Donit Velika Loka, 6. IGK Račje selo; odbojka: L Prosvetni delavci, 2. IGK Račje selo, 3. KPD Dob, 4. SO Trebnje, 5. Novoles TOZD Trebnje, 6. Dana Mirna; namizni tenis: L Prosvetni delavci, 2. Donit Velika Loka, 3. Dana Mirna, 4. KPD Dob, 5. KPD Dob II. ekipa, 6. Trimo Trebnje. ŽENSKE: šah: L KPD Dob, 2. Prosvetne delavke; kegljanje: 1. Mercator Trebnje, 2. Dana Mirna, 3. Prosvetne delavke, 4. KPD Dob, 5. Donit Velika Loka; streljanje: 1. KPD Dob, 2. Mercator Trebnje, 3. Mercator Trebnje, II. ekipa. Skupna uvrstitev — moški: L KPD Dob 58 točk, 2. Dana Mirna 45, 3. Prosvetni delavci 40, 4. IGK Račje selo 29,' 5. Donit Velika Loka 28, 6. Trimo Trebnje 26, 7. Mercator Trebnje 14, 8. Novoles Trebnje 12, 9. SO Trebnje 11, 10. KZ Trebnje 10, 1 L IMV Mirna 10, 12. Kolinska Mirna 8, 13. ŽTP Trebnje 3, 14. Iskra Mokronog L Skupna uvrstitev— ženske: L KPD Dob 25, 2. Mercator Trebnje 18, 3. Prosvetne delavke 14, 4. Dana Mirna 8, 5. Donit Velika Loka 4. JANEZ PLATIŠE kratkem aktivnem odmoru delovnim časom. K temu naj še dodamo, da so sodelovale ekipe HP Kolinska v minuleij! letu na številnih tekmovanjih pa tu® na najrazličnejših trim akcijah. Š* zimskih igrah delavcev živilske industrije Slovenije so športniki Kolinsk® osvojili med dvajsetimi delovnii®' kolektivi odlično drugo mesto, U8 »konditorskih igrah« Jugoslavije p* so zasedli kar tri prva mesta. Vsak® leto organizirajo delavci Kolinsk® tudi prijateljsko športno srečanje 2 ekipama Franck iz Zagreba in Žita i® Ljubljane. Pa načrti za letošnje leto? f Delavci v HP Kolinska menijo, d* so na športnem področju že kar veliko storili, obenem pa dobro ved® da morajo še marsikaj storiti za večj® množičnost. Sodijo namreč, da s® morajo z rekreacijo ukvarjati vSI zaposleni in ne le člani športneg® društva. MIRKO PLAZNIk V LJUTOMERU SO SLOVESNO ZAKLJUČILI SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE LOVORIKA ZA DELAVCE TEHIMOSTROJA Množična udeležba moških, ženske pa še ved' no stoje ob strani Tudi minulo leto so potekale nju, odbojki, rokometu, košarK'> tradicionalne sindikalne športne igre na območju Ljutomera v osmih športnih panogah: keglja- namiznem tenisu, nogome ■tik streljanju in šahu. Tekmovanj3 se je udeležilo 18 sindikalh^ organizacij oziroma nekaj veC kot 400 posameznikov. O^i številki sta spodbudni, saj označujeta precej večjo udeležbo k0*, leto poprej. Manj razveseljivo je le dejstvo, da organizatorjem vedno ni uspelo pritegniti k fC kreaciji žensk, ki so aktivne?8 razvedrila nedvomno potreb^ prav tako kot moški. Največje zanimanje je bi!t, letos med sodelujočimi za tek movanje v malem nogometu, S8l se ga je udeležilo kar 14 ek'P. Zelo množična so bila tudi sreč3 nja v kegljanju in streljanje 1 zračno puško. Najvišjo lovoriko, to je p^° Na finalni tekmi v odbojki sta se pomerili ekipi KPD Dob in Skupščine občine Trebnje. (Foto: J. Platiše) mesto v skupni uvrstitvi, so let<3' osvojili športniki Tehnostroj8;. Na drugo*mesto so se uvis'1 prosvetni delavci, na tretje P8 športniki Vesne. RADOVLJICA______________ Spominski pohod na Stol V spomin na 40-letnico prihoda tov. Tita na čelo ZKJ, njegovega rojstnega dne in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS bo letos že XII. spominski zimski pohod na Stol. Pohod, ki bo 19. in 20. februarja, bo posvečen tudi spominu na boj jeseniške Cankarjeve čete z več kot dva tisoč Nemci in domačimi izdajalci. Udeleženci pohoda bodo počastih spomin prvoborca Jožeta Kodra iz Baške grape, ki je padel v tem boju. Organizatorji pohoda so občinske organizacije ZZB NOV z Jesenic, Radovljice, Tržiča in Kranja. Za tehnično izvedbo pa bodo poskrbeli planinci, člani AO in postaj gorskih reševalnih služb v Mojstrani, na Jesenicah, Radovljici, Tržiču in v Kranju. Priprave na to množično zimsko planinsko prireditev, ki je podobna prireditvi po Partizanskih poteh Jelovice, so v polnem teku. Na pohod se pripravljajo planinci, alpinisti, gorski reševalci, lovci, taborniki in drugi. Pri tem bodo sodelovali tudi številni mladinci, pripadniki JLA in enot teritori alne obrambe. Na vseh dosedanjih pohodih je bilo že več kot šest tisoč udeležencev. Glede na to, da jih je bilo lani blizu tri tisoč, pričakujejo, da bo letos udeležba še večja. B. B. PORTOROŽ Gradnja rekreacijskega centra Na slovenski obali že dlje ugotavljajo, da možnosti za športno razvedrilo občanov niso primerne. Primanjkuje predvsem športnih objektov, zato se velika večina ljudi, pravijo da blizu 90 odstotkov, ne ukvarja z nobenim športom. Pomanjkanje športnih objektov pa je na slovenski obali še toliko bolj boleče, ker tu poleti »cvete« rekreacija kot malokje. Toda, naj bo obala še tako vabljiva, morje še tako mikavno in hoteli še tako lepi, če ni pravih možnosti za razvedrilo, potlej lahko govorimo le o nekompletni turistični ponudbi, ki pa seveda ne more biti nikomur v čast. Seveda so to le nekateri od vzrokov, da so se odločili delavci Turi-stično-hotelskega podjetja Portorož za gradnjo velikega in sodobnega športno-rekreacijskega centra, ki bo predstavljal na tem območju eno največjih naložb. Načrti so pripravljeni tako, da jih bo možno uresničiti v dveh fazah. Prva faza obsega obdobje do Teta 1985 in zajema gradnjo in ureditev 21 hektarov morskih in kopenskih površin severnega dela lucijskih solin. Že do leta 1980 naj bi zgradili športno-turistično luko, dom vodnih športov s funkcionalnim zemljiščem, delom parkirišč, komunalnih naprav in turistične plaže. Pozneje naj bi tu zgradili še igrišča za mali nogomet, košarko, odbojko, badminton, igrišča za tenis in drugo. Na slovenski obali pričakujejo, da bo novi športno-rekreacijski center zapolnil številne vrzeli: dopolnjeval bo turistično ponudbo, privabljal najrazličnejše športnike iz domovine in iz zamejstva, obenem pa bo nudil prebivalcem slovenske obale najširše možnosti za prijetno in obenem zdravo razvedrilo po vsakdanjem delu. LJUBLJANA______________ Priznanja najboljšim Za Bežigradom so te dni slovesno izročili pokale in priznanja najboljšim delovnim organizacijam, ki so se lani najbolj izkazale na športno-re-kreativnem področju. Dejstvo je, da športna rekreacija-vse bolj prodira v bežigrajske kolektive in da si delovni ljudje želijo čimveč možnosti za aktivno razvedrilo. Športna rekreacija tako postaja pomembna sestavina življenja številnih delovnih ljudi. V minulem letu je ZTKO Ljub-Ijana-Bežigrad organizirala skupaj s komisijo za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu tekmovanja v devetih športnih panogah. Omeniti velja, da so potekala tekmovanja v vsem letu. Igre z žogo so organizirali po liga sistemu, druge panoge pa v obliki turnirjev. JESENICE Nova smučišča za rekreacijo železa rjev Jeseniški železarji so uredili za rekreacijo občanov kar dve smučišči, kjer so postavili tudi vlečnice. Prvo je nad streliščem, drugo pa na Kresu nad Koroško Belo, kjer imajo še druge športne objekte — balinišče, igrišče za otroke in sprehajalne poti. Predvidevajo, da bodo tu uredili še druga igrišča. Zdaj ko je na tem področju dovolj snega, je poseb® ob sobotah in nedeljah ter ob P° poldnevih zelo živahno. Pri vs« tem je zelo pomembno, da je n10*6, dostop do smučišč brez vsak®% prevoznega sredstva, lahko kar Pe Vlečnica pod Mežakljo !"1111111 n imTTTTTrTTtTmTTTTTmTTTTTTTTTTTTTmTrmTTTTiTTuTTtTTTTTTTTTTTmTTTTTTTTTTiTTTOTTTTTTTTTnTTTi 11111111 n 11 m 11111 n 1111111111 n 111111111111 > i 1 PRVE STROKOVNE ORGANIZACIJE DELAVSTVA V LJUBLJANI (I.) ^iajbolj so hiteli z ustanovitvijo svojega strokovnega društva krojaški pomočniki Piše: Jasna Fischer VLADNO DOVOLJENJE ljubljanski delavci so si . malu po ustanovitvi delavske '2obraževalnega društva le ^ Prizadevali izgraditi tu sv°jo strokovno organizacijo, ^ Postala središče dnevne °^av 2a izboljšanje njihove Puložaja. V začetku je to nalo “bko prevzelo delavsko iz raževalno društvo, čeprav °zko omejena društve u-ila Prepovedovala, da bi s- Varjalo s politiko. Oblasti JCer budno pazile, da ta določ 1 bila prekršena, vendar ®Pelo društvu že v tem obdob ^ omenjena določila in o°stajalo predvsem politič r8anizacija delavstva. Leta 1871 in 1872, ko so Jubljani stavkali krojašl 2arski in tesarski pomočnil ae je vedno bolj kazala potret a Ustanovijo delavci ožja, str ■ 0Vna društva, ki bodo varova te rese delavcev tudi po njih ! Lok!'cih. Ljubljansko dela 'Jo .zobraževalno društvo avkajoče delavce podprlo in ^rila 1871. leta na predi k ^je Kunca ustanovilo sta 0vui sklad kot podporno bi n^no 2 začetno vsoto 50 gol< st • V' Pa društvo ni mog blagajno so obdrž stalno ustanovo tudi ] j pomočnikov, da d podpore v pi n 1 mojstri poskušali ka ča||0*COrne delavce ter jih vala in je bil zato proti tej cepitvi sil. Najbolj so hiteli z ustanovitvijo svojega strokovnega društva krojaški pomočniki. Poleg tega, da so imeli v svojih vrstah odličnega organizatorja Matijo Kunca, je že od septembra 1871. leta deloval poseben komite pod predsednik ter Jagrič, Virenšek, Lukežič in Tomitsch. Naloga odbora je bila, da izdela dokončen osnutek društvenih pravil. Osnutek je bil predložen na sestanku sredi oktobra 1872. leta, na katerem je bilo sklenjeno, da začnejo postopek za ustanovitev društva. 3. aprila 1873. leta je Ku 'etU 1872 je začel Matija UstaC’ k' ie Ld glavni pobudnik je novitve strokovnih društev, ,jaZ Močnejšo akcijo. Uvidel je, reš'S StavLami ni možno trajneje Pr k Položaia delavcev, zlasti pa čas 61113 sLrajšanja delovnega in a,.^ePrav so se stavke tesarjev Cariev v letu 1872 uspešno na Ca'e- Pri tem je naletel včasih s^fc^asprotovanje tudi v delav-'2obraževalnem društvu. T0matni predsednik društva lavs^^ SC bal’ da se bo de-izo , ° 'zobraževcilno društvo v čas' ° V str°kovnem, in to prav in U’ *C° s* ie P° krizi v oktobru Matija Kunc (1853-1922), krojaški organiziral in vodil delavsko gibanje pomočnik, je v letih 1871 — 1874 v Ljubljani. 0Po«n t1°Vembru 1872 ponovno pre ”8*° ter se utrdilo. Ni bil društv an’ kodo strokovna a Prav tako uspešno delo- Kunčevim predsedstvom, izvoljen na zboru krojaških pomočnikov 17. septembra 1871. leta, ki je upravljal denar v njihovi podporni blagajni ter skliceval zborovanja. V avgustu, septembru in oktobru 1872. leta so imeli več zborovanj, na katerih so razpravljali o društvenih pravilih. Največ časa so posvetili vpra-* šanju, pod kakšnimi pogoji se lahko včlanijo mojstri in ali naj bi jim priznali tudi glasovalno pravico. Nekateri so se namreč bali, da bi mojstri utegnili preglasovati pomočnike. V mesecu septembru so izvolili ustanovitveni odbor, v katerem so bili Kunc kot ^®5ite problem poletnih počitnic! ®tu 1977 za sindikalne organizacije: Kunc v imenu pripravljalnega odbora predložil deželni vladi društvena pravila s prošnjo, da jih potrdi in dovoli ustanoviti društvo. Vladni referent je ugotovil, da so pravila sicer povsem v soglasju z zakonom o društvih iz leta 1867, vendar je predlagal, naj jih pošljejo v obravnavo notranjemu ministrstvu, ki je nato 26. aprila 1873. leta sporočilo, da prepoveduje ustanovitev društva, ne da bi to posebej utemeljilo. Vzrok za odločitev je bil verjetno 22. člen, ki je določal, da ima lahko društvo stike s sorodnimi društvi ter da si bo prizadevalo, da se ustanovi zveza društev. Ta člen je namreč v pozneje potrjenih pravilih izpadel. V POREČU POČITNICE Z BIVANJEM PRI ZASEBNIKIH nudimo: __ p^ANJE od 50 do 65 din na osebo na dan - Hi«sLNI PENZ,on od 125 do 140 din na osebi na dan hiše v NAJEM (manjši počitniški domovi z 10 do 30 postelja- 'I Cena pri sezonskem zakupu od 45 do 55 din na osebo na TUr)RMACIJE 'N sklepanje POGODB: teiefo^L^ BIRO, 52360 Poreč, Trg slobode 3 ni: (053> 86-126 in 86-623, teleks 25186 yu turist 2. julija 1873. leta so predložili deželni vladi društvena pravila pripravljalnega odbora za ustanovitev strokovnih društev krojaških in čevljarskih pomočnikov. Na predlog vladnega referenta so pravila obeh društev ponovno predložili notranjemu ministrstvu, ki je v začetku avgusta odgovorilo, da ni pristojno za reševanje teh vlog. Na podlagi tega je deželna vlada na svoji seji 8. avgusta pravila potrdila in dovolila ustanoviti društvi. NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 9. februarja 1977 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 4. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. DE ČEHesto soujetsur 2V/EZS iAMBiEJNO EwcsteTbaw GB/ 11 ž ?ŽS1 ibS^HAZ*,* ifa/A^jcsrs^ NHiAl.iAMI IMuN0S.t| svetuiK Ali stali« Ik) teto 70« napad, MASILOlL, ■ ►JAVA L ^VRS^A COPATA PAPA<3A7A EC,ON ^ TRlN^tC NOTAfcjEV UR-AJi ena ot DIHEKJ2I7, 5IR. ' ILM&TAC NABOiev Pri PuJR-j /MfJOjlNA) . VRSTA tbKRUMLA SOBotJUA pisateljica iKOVINABir) POSUEHANJE GilMou z- DELAiicC Nf> Smu2N>Cl TREPL7A5 KRAObuza Poreča SIMM«!. inteaphet SHMlESlE/gl- tellH MNAM l^tblVALUA kjta^Re Mhojjmk/a oe.it ha VlAT)0 Re&jart 52.1NA Č.LO\lEK ENAKEGA IME.MA STARcCPSHJ iiUAraSNi TfSUIIA PANČEVO i^EUA V ORNI GoRl .TU7E itMsicO |Mt (EKifiRS) BCNOlKJA IVAM TAVČAR DE '710 E ŽEN. IML REKA SR« 1 bERN PB1 KONTINENT IZLIMITE.L7 TUR5INE Sol OLETsJE WSjJWE ■pETAS., RtlFUNOVIC oanez TKb»MA LAHKOAU OKOhlL OVAR.IS AvsmOfX«-S.U \LOJMiK (R&LE:fL) T)EIAVSU/| ENOTNOST !>RLER\NA Mlf|URR]EVA PRESIVALC1 IRSKE sn, ŽAR IR-EPILOSTo OR.OŽJE AKAtSlM ZWtWMICIM TILOZOF [IBM sima! NEkj)AM;| PM6I PALEC NA NAŠIH ue-H s vaicm, i-UbA CERKVENO KLADA 2K se-mvn/l NATOM STDkJOGA STSIGAUCR SMosBum- SSiotJAUUU .. toUMA NA NEPPAIEKoM IN itelDINO Anton i-ATOPiC. I gOO, g I VRSTA ANTILOPE RAt>n REKA V SUJ! SCKJ, PAITO/C 2>AIW£ NEl(I)AN)l ^USUJ ^/LA-DAR bE-ElLO - SESTAVIL: N.R. PobioZMiR. v Sparit _'TU7t-ZEv!. |m6 VRSTA VIMSKR TRTE BESCfiRTtS SRI50+1RY, IN NASA ČRU^ SCGA-TE 60ZP)M£ ŽIVALI 0e,lENTAl- SILA preprosa TOM&Sc A' AVTLt lOOm ko LIPA , lesena STAvfeA / . /' KESITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 2 Hokej na travi, Arandjelovac, lama, Ara-vali, kna, sok, lok, Ig, Pia, oliva, durak, gmota, Itala, let, NL, Kate, Gorenje, Ana-stas, Reed, tonalit, Ira, njiva, na, Avar, Cankar, Ota, Ina, opal, IB, viren, rdečke, analitik, Rac, naročilo, VN. Izžrebani reševalci 2. nagradne križanke: 1. nagrada, 200 din: Damjan Plut, TOZD Belt, Črnomelj, 68340 Črnomelj; 2. nagrada, 150 din: Marjeta Zadnik, LB, podružnica Kranj, Cesta JLA 4, 64000 Kranj; 3. nagrada, 100 din: Vinko Borovnik, Vodice 1, 61217 Vodice. Nagrade bomo poslali po pošti. Uveljavljanje in poglablja- samo kot zaščito pred zunanje vloge družbene samozaš- njim sovražnikom ali ob čite mora postati funkcija primerih elementarnih ne-vseh in vsakogar. Na po- sreč, ampak mnogo širše. Da dročju podruž bljanja samo- pa bi široko dejavnost učin-zaščite je v minulem letu kovito izpeljali, bo najprej proces stekel in lahko ugoto- potrebno po posameznih vimo bistvene premike na občinah TOZD in krajevnih bolje. To je bila ena najpo- skupnostih oceniti dejansko membnejših ugotovitev raz- stanje in na podlagi tega dolo-govora, ki ga je z novinarji čiti tudi konkretne akcijske pripravil koordinacijski naloge, ki so za posamezna odbor za družbeno samozaš- okolja najbolj pereče. Brez čito pri republiški konferenci konkretne ocene so splošne SZDL. naloge lahko le bolj abstrakt- ne, načrtovanje brez osnove. Ko je predsednik koordi- Ob tem pa seveda — in to bo nacijskega odbora Alojz konkretna naloga že v pri-Briški ocenjeval delo v minu- hodnjih dneh — bodo organi-lem letu, je poudaril, da smo zirali seminarje za predavate-opredelili stališča do vsebin- Ije o družbeni samozaščiti; za skih in organizacijskih vpra- krajevne skupnosti in občine šanj vloge družbene samozaš- bo to nalogo opravil koordi-čite v krajevnih skupnostih, nacijski odbor pri SZDL, za temeljnih organizacijah zdru- TOZD pa sindikati, ženega dela ter v občini, da pa učinkovitost dela še ni zado- Na razgovoru so ocenili voljiva. Prvi koraki so torej tudi posebno vlogo sredstev storjeni, vendar... javnega obveščanja, še po- sebno pa njihove naloge pri Načrti za letošnje leto pa uresničevanju letošnjih načr-prav na podlagi ocene dose- tov, ki niso majhni. Pri po-danjega dela poudarjajo družbljanju družbene samo-pomen podružbljanja vloge zaščite bo namreč marsikje družbene samozaščite v treba prelomiti z ozko usmer-TOZD, KS in občinah. Pri jenostjo in zaprtostjo nekate-tem pa ne smemo vloge druž- rih dejavnikov na vseh rav-bene samozaščite razumeti neh. ^ AGNIČ Nekaj več kot pol leta je minilo, odkar so v občini Ljublja-na-Bežigrad, na pobudo občinskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja ZK, sklicali ustanovno skupščino kluba samoupravljavcev. Prav potreba po znanju in s tem povezano učinkovitostjo dela samoupravljavcev in organov samoupravljanja je kljub težavam, tu mislimo predvsem na prostore, pospešila organizacijsko dograjevanje in materialno konsolidacijo kluba samoupravljavcev v občini Bežigrad. Od 80 članov, v glavnem TOZD in tudi drugih, se je v pol leta povečalo število do današnjih 133. To jedo trenutka, ko je klub dobil svoje prostore v domu družbenih organizacij za Bežigradom. Slovesna otvoritev 21. januarja, na kateri je sodeloval pevski zbor in recitacijska skupina osnovne šole Borisa Ziherla in kjer sta govorila predsednik skupščine kluba samoupravljavcev Jože Kos in član IS skupščine kluba Jože Šeme, je razkrila pomen nove oblike organiziranosti samoupravljavcev. Znatno število članov kluba ter skoraj še enkrat toliko tistih, ki se za članstvo oziroma za podpis samoupravnega sporazuma zanimajo ter program kluba dajejo zagotovilo za upravičenost in uspešnost njegovega delovanja. Bežigrajski klub v resnici orje ledino pri svojem delu, saj izkušenj drugih klubov ne morejo uporabiti že zato, ker smo v tem v< Sloveniji skorajda povsod šele na1 začetku. Namen kluba je v prvi vrsti izobraževanje samoupravljavcev, ip to na vseh ravneh, v te-. meljnih organizacijah združe- nega dela, krajevnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah in v društvih. Praznino, ki nastaja ob nepoznavanju nekaterih temeljnih določil samoupravljanja med člani samoupravnih odborov, bodo skušali dopolniti v klubu. Prav tako pa tudi morebitna nesoglasja oziroma različna gledanja in razlage določenih samoupravnih načel. Prva večja akcija kluba bo stekla že v prihodnjih dneh, in to je seminar za predsednike delavskih svetov, predsednike IO sindikata v TOZD ter vodilne delavce delovnih organizacij, na katerem bodo razlagali zakon o združenem delu. V programu, ki ga nameravajo izpeljati v prvem polletju letos, so tudi predavanja o vlogi samoupravljavca v samoupravnih organih in odborih delavske kontrole. Še posebej pa načrtujejo predavanje, ki naj bi I osvetlilo vlogo Jugoslavije Colombom in beograjsko kofl# JLC11UU. J Predavatelje za te seminafl izbirajo med najbolj ugledn*111. družbenopolitičnimi delavci občini in v republiki. Prav tak pa se že dogovarjajo z nekate rimi strokovnjaki za posameZ11 vprašanja iz samoupravljanja', ' posebno dejavnost, ki jo misllL ^ razviti v prihodnje, da bi vSjJ . samoupravljavec v klubu lahk dobil strokoven odgovor ® vprašanja, ki zadevajo sam0.11 pravljanje, delovna razmet),‘j' ; medsebojne odnose v TOZDi drugo. Še posebej pa velja , darili, da bodo v klubu zbrtj ( posamezne vzorne samouprav® akte, ki bodo na vpogled vsfis članom kluba in tako v pomoč r ,|i > sestavljanju aktov v njih®*' 1 delovni organizaciji. A. AGI^ 2 MODA 77 Za letošnji 22. sejem mode bi prav gotovo lahko rekli, da je tako po številu razstavljavcev — teh je več kot 350, kakor po številu obiskovalcev največji doslej. Čeprav je ljubljansko Gospodarsko razstavišče znatno razširilo razstavni prostor, niso mogli zadostiti vsem potrebam in željam razstavljavcev. Na več kot 12 tisoč kvadratnih metrih sodelujejo domala vsi jugoslovanski proizvajalci tekstilne, usnjar-sko-predelovalne industrije ter proizvajalci konfekcije, trikotaže, pletenin in različnih modnih dodatkov. Tako kot vsako leto so tudi letos za najkvalitetnejše razstavljene izdelke podelili 16 ljubljanskih zmajev in 16 diplom. UUIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH HUMORESKA ZGODBA O B Jože Šteblaj mi je pisal in v svojem pismu zahteval: » Pridite na ustanovni sestanek zveze upravičeno bogatih, ki bo dne...« Pa nisem prišel. Tistega dne sem v enem naših neupravičeno revnih tekstilnih kolektivov skušal ugotoviti, zakaj so delavci tako množično in obilno dali posojilo za ceste. Pa je Jože Šteblaj dober teden kasneje prišel v mojo pisarno in mi je pripovedoval: »Če je res, da imamo v naši družbi neupravičeno bogate občane, potem tudi drži, da imamo še več upravičeno bogatih ljudi. Tej kategoriji državljanov doslej nihče ni posvečal dovolj pozornosti. Zato smo si organizirali svojo zvezo. Zvezo ljudi, ki so, kot razlaga Šteblaj, brez krivde krivi. To svojo trditev mi je takole razložil: » Vsi naši dobri delavci, ki zavoljo plačevanja po učinku še kar veliko zaslužijo, so nekakšni grešni kozli. Otrok ne moremo pošiljati v vzgojno-varstvene zavode, tamkaj namreč velja pravilo, da sprejemajo samo sinove in hčere bolj revnih delavcev in tistih, ki so socialno ogroženi. Družbenega stanovanja si vsaj za zdaj ne moremo privoščiti, ker po sedanjih kriterijih dobivajo takšna stanovanja le delavci z nižjimi osebnimi dohodki. Otrok ne moremo pošiljati na letovanja...« In še marsikaj je povedal. » To je krivica!« je dejal. Šla sva k mojemu uredniku in predlagal sem mu, da bi pisal o tej krivici. Pa se ni strinjal. Rekel je: »Bistvo problema je, da imamo premalo vzgojnovarstvenih zavodov in da je na tem področju družbeni standard šele v povojih. Je otrok kriv, če doma nima urejenih razmer? To je problem, ki ga družba mora reševati in svojo politiko tako zastavljati, da bo vse, kar stori na tem področju, vsaj malo dišalo po socializmu.« In urednik mi ni dovolil, da bi pisal o ustanovnem sestanku zveze upravičeno bogatih. Minilo je nekaj mesecev. Včeraj pa mi je urednik na redakcij- ski seji naročil, naj vendarle napišem vso resnico o družbenih problemih dobro plačanih ljudi, ki so pri delitvi dobrin družbenega standarda prikrajšani. Medtem so namreč v računovodstvu našega podjetja ugotovili, da je njegova plača skupaj z osebnim dohodkom njegove žene presegla »dogovorjene kriterije« in da je tudi on, ne da bi se tega zavedal, postal član zveze upravičeno bogatih. Zdaj pišem to naročeno kozerijo^ JANEZ VOLJČ llllllllli!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII!llfll||||||||||||||||||||||||||||||||!lllllll!il||||||M DE Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ. M [LAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik). BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devi račun pri Ljubljanski banki. ŠL 501-620-7-121100. Posamezna > vitka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov n® a. čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubi)