East Asian objects from the Celje Regional Museum collection Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID= 63209219 ISBN 978-961-06-0466-2 E-knjiga COBISS.SI-ID= 63215107 ISBN 978-961-06-0465-5 (PDF) KAJ POCNE TUKAJ SAMURAJ? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje KATALOG OBČASNE RAZSTAVE WHAT IS A SAMURAI DOING HERE? East Asian objects from the Celje Regional Museum collection CATALOGUE OF THE TEMPORARY EXHIBITION POKRAJINSKI MUZEJ CELJE, 27. 5.–3. 10. 2021 KAZALO KAJ POČNE TUKAJ SAMURAJ? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje 7 Kadilnik v obliki slona s pagodo na hrbtu 10 Kipec samuraja na konju 12 Kadilnik z arhatom na slonu 15 Figuri Kitajke in Kitajca 16 Misijonarski zvitek - umetnost na stiku kultur in religij 18 Motivi cvetja in ptic 21 Čaplji pod borovcem 22 Modra ovalna pahljača 25 Velika zložljiva pahljača 26 Lakirana umetnost v Vzhodni Aziji 29 Lakirana kabinetna omarica 30 Črna lakirana miza s kamelijami in vrabci 32 Podolgovata lakirana škatla fumibako za shranjevanje uradnih dokumentov 34 Večplastna zložljiva škatla za shranjevanje hrane jubako 36 Lakiran pladenj z rdečo in zlato poslikavo 38 Samuraj z gradu Lemberg 41 Ramenska ščitnika sode 42 Maska hanpo 43 Oklepni rokavi kote 44 Stegenski ščitnik haidate 45 Zanimivi čeladi z gradu Lemberg 46 WHAT IS A SAMURAI DOING HERE? East Asian objects from the Celje Regional Museum collection 50 List of exhibits 53 Viri in literatura 62 6 KAJ POCNE TUKAJ SAMURAJ? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje BARBARA TRNOVEC Očarljivi črni lakirani predmeti z značilno dekoracijo Kakšna je provenienca teh predmetov? Kako so se so v 16. stoletju najprej postali predmet poželenja znašli v celjskem muzeju? Številna še neodgovorjena evropske aristokracije, sčasoma pa so postali dostopni vprašanja so povezana s predmeti vzhodnoazijskega širšemu krogu zbirateljev.1 Nekateri so bili izdelani na izvora, ki sestavljajo nenavadno zbirko Pokrajinskega Japonskem, drugi v Evropi po japonskih vzorih. Zelo muzeja Celje (PMC). priljubljen je bil motiv cvetja in ptic, za katerega je Tako kot je nenavadna zbirka, je nenavaden značilno bogastvo simbolnih pomenov. Upodobljen je tudi način, kako je nastala.4 Predmeti izvirajo iz na več predmetih, med drugim na japonskem para- Federalnega zbirnega centra za kulturno zgodovinske vanu, katerega detajl je predstavljen na razstavi, in na kobaltno modri pahljači s pozlato ter slonokoščenim ročajem. To je ena najdragocenejših pahljač v zbirkah slovenskih muzejev. 1 Večino zbirk in posameznih vzhodnoazijskih predmetov, ki jih hranijo slovenski muzeji, so konec 19. in v začetku 20. stoletja na Dragoceni misijonarski zvitek pa je eden redkih tako Slovensko prinesli ali poslali pomorščaki, misijonarji, diplomati, kvalitetno izdelanih in dobro ohranjenih primerkov v znanstveni sodelavci ali popotniki, ki so potovali na območje Vzhodne Azije (Vampelj Suhadolnik, »Zbirateljska kultura in muzejskih zbirkah po svetu. Nastal je v drugi polovici vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji«, 93). 19. stoletja v delavnici jezuitske sirotišnice v bližini 2 Pričevanje Petra Krisperja (roj. 1923) in njegove sestre Roswithe Šanghaja. Na zadnji strani je slabo viden zapis z Krisper (roj. 1924), ki sta kot otroka pogosto obiskovala grad Lemberg. Intervju z njima sem opravila na njunem domu v Celovcu grafitnim svinčnikom v štirih vrsticah. Razbrati je 2. 2. 2017. mogoče: Mission Anstalt (?), (neberljivo) bei Shanghai, 3 Poizvedovanje, kje sta fotografska albuma z 280 fotografijami – Shanghai 3/5 1883, Hoy (?). med njimi so tudi fotografije različnih ambientov na gradu Lemberg –, ki jih je PMC leta 2006 vrnil Hubertu Wolfgangu Gallétu, Nadvse zanimiva je tudi samurajska oprema, zlasti do zdaj ni bilo uspešno. S pomočjo teh fotografij bi morda bilo mogoče ugotoviti, ali še kateri od vzhodnoazijskih predmetov dve čeladi. Prva, ki je na ogled na razstavi, izstopa iz zbirke PMC izvira z gradu Lemberg. Na »Seznamu prevzetih zaradi posebne oblike in starosti – izdelana naj bi predmetov iz graščine Galle Nette« z dne 12. 7. 1945, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Celje, je namreč navedenih 30 predmetov s bila v 16. stoletju –, druga izstopa zaradi vrhunske pridevnikom »japonski« in eden s pridevnikom »orientalski«. izdelave. Obe sta bili nekdaj v uporabi v avtentičnem 4 Motivi so ključnega pomena, kadar poskušamo zbrane predmete okolju, na Japonskem, kot del bojne opreme. Kasneje opredeliti kot zbirko in jo ločiti od drugih oblik akumulacije predmetov. Motivi za zbiranje so lahko zelo različni, zbrano gradivo sta bili izvzeti iz svoje stvarnosti in bili v 19. stolet-pa postane zbirka takrat, ko jih kdo opredeli kot zbirko (Pearce, ju preneseni v naše okolje, kjer sta dobili funkcijo »The Urge to Collect, 158). V 3. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine je (muzejska) zbirka opredeljena kot »skupina premičnin okrasnega predmeta. Krasili sta »modro prepleskano s sorodnimi vrednotami dediščine, ki jo lahko povezuje skupen kitajsko sobo«2 na gradu Lemberg. Morda je to sobo kontekst«. krasil tudi slikoviti bronasti kadilnik v obliki slona s pagodo na hrbtu oziroma »slona, ki prinaša mir«. To bi lahko potrdile fotografije nekdanjih grajskih ambientov.3 Kdo so bili zbiratelji teh predmetov? Kdaj in kako so jih pridobili? Kakšni motivi so jih pri tem vodili? 7 predmete,5 okrožnega centra Celje (FZC OC Celje), ki je bil ustanovljen poleti 1945. Od FZC jih je istega leta 5 Delovanje in organizacija Federalnega zbirnega centra sta bila prevzel PMC oziroma takratni Mestni muzej v Celju. predpisana z Navodili za ustanavljanje in poslovanje zbirnih cen-Inventarizirani so bili leta 1964, določenih je bilo trov, ki jih je izdalo Ministrstvo za prosveto 31. 7. 1945. Zakonska osnova za delovanje je bil že leta 1944 sprejeti Zakon o zbiranju, 153 inventarnih številk – to ne pomeni, da je v zbirki čuvanju in razdeljevanju knjig in drugih kulturno znanstvenih toliko predmetov6 –, zbirka pa je bila poimenovana in umetniških predmetov, ki so postali državna last po odloku Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije. Zakon je Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike. Nato je med drugim predpisoval prehod »sovražnikove imovine v državno več desetletij delila usodo tistih zbirk, ki so (bile) last« (Kodrič Dačić, »Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov Narodne in univerzitetne knjižnice«, 53). shranjene v muzejskih depojih in so (bile) tako laični 6 Zbirko sestavlja več kot 153 predmetov, kolikor je inventarnih kot strokovni javnosti skorajda neznane.7 številk; med drugim je bilo pod eno inventarno številko inventari-ziranih 13 kosov samurajske opreme, prav tako pod eno inventar-Za večino predmetov iz te zbirke najbrž nikoli ne no številko najdemo serijo 22 pahljač z motivi iz kitajske opere itd. bomo izvedeli, komu so pripadali pred »prehodom 7 Ralf Čeplak Mencin, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije v državno last«, za nekatere pa nam bo to morda in Avstralije v Slovenskem etnografskem muzeju, na primer, za Zbirko predmetov iz Azije in Južne Amerike Pokrajinskega muzeja vendarle uspelo izvedeti. Zavzeto raziskovalno delo Celje ni vedel, čeprav je med pisanjem knjige V deželi nebesnega in splet srečnih okoliščin sta leta 2017 privedla do zmaja: 350 let stikov s Kitajsko, ki je izšla leta 2012, o tovrstnih zbirkah ali posameznih azijskih predmetih poizvedoval med kolegi odkritja, od kod izvira samurajska oprema.8 Ta je bila kustosi. Da nekatere zbirke »ždijo v depoju muzeja in so širši jav- širši javnosti prvič predstavljena že istega leta, na raz-nosti praktično neznane«, na primeru kitajskih predmetov iz zbirke Ivana Skuška ugotavlja tudi Maja Veselič (Veselič, »Zbirateljske stavi Poti samurajev v Narodnem muzeju Slovenije. kulture: ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja«, 5). Nekateri so se takrat spraševali (in se sprašujejo še 8 Ključno je bilo dvoje: januarja 2017 sem v Zgodovinskem arhivu danes), ali so tudi ti »tuji, eksotični« predmeti naša Celje odkrila več dokumentov iz leta 1945, povezanih z gradom Lemberg, med njimi »Seznam prevzetih predmetov iz graščine dediščina. Odgovor je seveda pritrdilen. Tudi ti pred-Galle Nette«. Februarja 2017 pa sem v Celovcu opravila intervju meti so namreč sooblikovali duhovno krajino naše-s Petrom Krisperjem in njegovo sestro Roswitho Krisper, ki sta ga prostora, naše vrednote, identiteto, prepričanja, potrdila, da samurajski oklep izvira z gradu Lemberg. 9 Kulturna dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki znanja in tradicije, tudi ti predmeti so torej kulturna odražajo natanko to – vrednote, identiteto, prepričanja, znanja in dediščina našega prostora.9 tradicije Slovenk in Slovencev ter drugih državljank in državljan-ov Slovenije. Tako je kulturna dediščina opredeljena v 1. členu Muzeji – institucije v službi družbe in njenega razvoja, Zakona o varstvu kulturne dediščine. Po definiciji Mednarodnega muzejskega sveta ICOM pa je kulturna dediščina »vsak predmet ali odprte za javnost – med drugim zbirajo, ohranjajo, koncept z estetsko, zgodovinsko, znanstveno ali duhovno pomem-preučujejo, interpretirajo in razstavljajo dediščino bnostjo« (ICOM, Icomov kodeks muzejske etike, 2005). ter posredujejo podatke o njej »z namenom razvijati 10 Zakon o varstvu kulturne dediščine, 3. člen. zavest o dediščini, širiti védenje o njenih vrednotah in omogočati uživanje v njej«.10 K uresničevanju teh plemenitih ciljev je prispevalo tudi odlično sodelo- vanje Pokrajinskega muzeja Celje in Oddelka za azij- ske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki traja že od leta 2014. Tri leta kasneje (2017) je to sodelovanje privedlo do podpisa sporazuma med oddelkom in muzejem, s katerim sta se instituciji zavezali k skupnemu raziskovalnemu delu, s poseb- nim poudarkom na področju preučevanja predmetov azijskega izvora, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje. Od leta 2018 to sodelovanje poteka v okviru projekta Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo. Rezultat tega sodelovanja je tudi pričujoča razstava. 8 Interpretacija motiva veje z razprtimi cvetovi kamelije in treh vrabcev z japonske črne lakirane mize A 80 v kobaltno modri barvi s kitajske pahljače A 64. Predmeta sta iz Zbirke predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC. 9 Kadilnik v obliki slona s pagodo na hrbtu, bron s pozlato, Japonska, kon. 19. ali zač. 20. st., v. 61,5 cm, š. 12 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 7. KADILNIK V OBLIKI SLONA S PAGODO NA HRBTU Bronasti kadilnik (jpn. kōro 香炉) je sestavljen iz treh dinastije Ming (1368–1644), ki ga prepoznamo po delov – slona, ki služi kot podstavek in hkrati posoda kroglastih levjih tacah, rilcu, oblikovanem kot kobra za kadilo, ter spodnjega in zgornjega nadstropja in obrnjenem navzgor, kar naj bi prinašalo srečo, ter pagode s streho. Dvonadstropna kitajska pagoda dolgem repu, zvitem v obliki črke S. Slonov hrbet je na slonovem hrbtu je tako pokrov, okna pagode prekrit z bogatim pregrinjalom, ki ga na vsaki strani pa so odprtine, skozi katere je izhajal dišeči dim. krasi reliefna upodobitev zvijajočega se zmaja. Zmaja Upodobitev slona posnema prefinjeni slog kiparstva imata na vsaki šapi zgolj po tri kremplje, iz česar je 10 razvidno, da gre za japonskega zmaja Mizuchi 蛟 kadilnikov v obdobju Meiji (1868–1912). Zlasti v stari (kit. panlong 蟠龍 ali jiaolong 蛟龍). Kitajski zmaj je prestolnici Kjoto se je tedaj s propadom samurajev namreč vselej upodobljen s štirimi oziroma petimi ter posledično potrebo po prekvalificiranju kovačev kremplji, če predstavlja cesarski simbol.11 Na zadnjem in obrtnikov, ki so pred tem izdelovali meče in drugo delu pregrinjala je vgraviran japonski zmaj, imenovan samurajsko vojaško opremo, močno povečala proiz- »zlati ptič« ( Ōgonchō 黃金鳥), ki naj bi po legendi vodnja bronastih dekorativnih predmetov.14 Glede na prebival v malem jezercu brez dna v kraju Yamashiro japonsko imperialistično in ekspanzionistično politiko v bližini Kjota. Slon na hrbtu prenaša značilno obliko-te dobe ter posledično pogost pojav preseljevanja in vano kitajsko pagodo z močno ukrivljenimi strešnimi širjenja japonskih obrtnikov tudi na Kitajsko, Tajvan robovi. V okroglem zaključku na vrhu pagode se in v Korejo obstaja možnost, da je bil kadilnik izdelan prepleta še en japonski zmaj. in kupljen kje drugje kot na Japonskem.15 Danes najdemo številne podobne ali skoraj identične še Kljub japonskemu izvoru gre pri kadilniku za preplet obstoječe primerke, ki na dnu, torej na slonovem tre- kitajske motivike in japonskih značilnosti. Slon s buhu, nosijo pečat umetnika ki se glasi »izdelal Fukui pagodo na hrbtu je konec koncev značilno kitajski Yoshiuji« (jpn. Fukui Yoshiuji seizō 福井吉氏製造). motiv, ki se je s kulturnimi izmenjavami, zlasti s Vendar ima obravnavani predmet to oznako odstran- širitvijo budizma, razširil po vsej Vzhodni Aziji, tudi jeno, zato ni mogoče z gotovostjo potrditi povezave na Japonsko. Kitajsko poimenovanje motiva, taiping z omenjenim obrtnikom in njegovo delavnico. Kot youxiang 太平有象, bi lahko dobesedno prevedli kaže, je bil ta del kadilnika iz določenega razloga kot »slon, ki prinaša mir«.12 Slon imeli na Kitajskem namerno predelan, morda celo za drugačno uporabo pomembno mesto in močno simbolno vlogo že dolgo v sekundarnem okolju. Druga zelo verjetna možnost pred prihodom budizma, s slednjim pa je pridobil še je, da je pečat odstranil ali prekril trgovec s starinami, vrsto novih konotacij in simbolnih pomenov. Tako ki je želel prikriti izvor in čas nastanka ter predmetu ni več simboliziral zgolj sreče in obilja, pač pa se je na ta način dvigniti ceno. (MG) temu pridružil še pomen modrosti, preudarnosti in moči. Prav tako se je razvil motiv slona, ki na hrbtu prenaša velik predmet (vazo, pagodo in podobno) ali jezdeca. Ta največkrat simbolizira srečo, mir in 11 Tho, »The Symbol of the Dragon and Ways to Shape Cultural obilje, kar pa je tesno povezano s kitajsko tradicijo Identities in Vietnam and Japan«, 47. 12 tvorjenja simbolnih pomenov na podlagi enako ozi- Bartholomew, Hidden Meanings in Chinese Art, 273. 13 roma podobno zvenečih pismenk. Slon, ki na hrbtu Bjaaland Welch, Chinese Art: A Guide to Motifs and Visual Imagery, 261–62. prenaša vazo, simbolično prinaša mir, saj »vaza« 14 Sly, »Meiji Period«. (kit. ping 瓶) zveni podobno kot »mir« (kit. ping 平). 15 Impey, »Japanese Export Art of the Edo Period and Its Influence Podobna je tudi simbolika slona s kitajsko pagodo na on European Art«, 685. hrbtu. Pri tem sicer ne gre za besedno igro, vendar v budistični tradiciji pagoda že sama po sebi pomeni mir in ugodno znamenje. Slon je postal tudi prilju- bljena oblika kadilnika, kar je zopet mogoče razlagati na podlagi igre z uporabo enakozvočnic. »Slon« (kit. xiang 象) namreč zveni podobno kot »dišava« ali »dišeč« (kit. xiang 香), zato ni presenetljivo, da so posode za shranjevanje parfumov, dišav in kadil tako pogosto privzele prav podobo te živali.13 Kot tako kompleksen in simbolnih pomenov poln motiv se je slon s pagodo na hrbtu skupaj z budiz- mom ter drugimi kulturnimi in trgovskimi izmenja- vami razširil po vsej Vzhodni Aziji, tudi na Japonsko. Tam je postal še posebej popularen z razcvetom kovinarske umetnosti in izdelovanja velikih bronastih 11 KIPEC SAMURAJA NA KONJU Bronasti kipec iz obdobja Meiji (1868–1912) prikazuje samuraja na konju. Sestavljen je iz dveh delov – konja in jezdeca –,ki sta za večjo stabilnost fiksirana s spojem med samurajevo desno roko in vajetmi. Pismenke, ki so vgravirane na dnu konja, kažejo na ime izdelovalca. Kip je izdelek delavnice z družinskim imenom Yoshimitsu 芳光. Z začetkom obdobja Meiji se je vojaška vladavina šogunata končala, Japonska pa se je odprla zahodnim idejam in trgu. Leta 1876 je stopil v veljavo zakon o prepovedi nošenja mečev, čemur se je morala orožarska obrt prilagoditi. Šte- vilni obrtniki so ostali brez dela, večinoma pa so se preusmerili v izdelovanje umetniških izdelkov, ki so jih kasneje razkazovali na mednarodnih razstavah. To je povzročilo izjemno veliko povpraševanje v Evropi in ZDA, s čimer so nekatere delavnice hitro obogatele, razvijalo pa se je tudi umetniško izražanje. Delavnice so izdelovale tako izjemno kvalitetne in drage izdelke kot nekaj cenejše, četudi še vedno visokokvalitetne izdelke, ki so jih lahko zaradi večje dostopnosti us- pešno prodajale. V to drugo kategorijo je spadala tudi delavnica Yoshimitsu.16 (DK, HM) 16 Kapp, Modern Japanese Swords and Swordsmiths: From 1868 to the Present; Sato , Modern Japanese Art and the Meiji State: The Politics of Beauty; Snodgrass , »Exhibiting Meiji Modernity: Japanese Art at the Columbian Exhibition«. 12 Kipec samuraja na konju, bron, Japonska, kon. 19. ali zač. 20. st., v. 39 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 122. 13 Kadilnik z arhatom na slonu, bron s pozlato, Kitajska, 2. pol. 19. st. (?), v. 20 cm, š. 20,5 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 8. 14 KADILNIK Z ARHATOM NA SLONU Kadilnik iz brona s pozlato, prikazuje budističnega arhata Kaliko (kit. Jialijia 迦理迦), ki jaha slona. Kalika sodi v skupino t. i. »osemnajstih arhatov« (kit. shiba luohan 十八羅漢) iz mahajanske budistične tradicije. Arhati so prvi učenci Siddharte Gautame, zgodovinskega Bude, ki so dosegli razsvetljenje. Po tradiciji varujejo budistični nauk ( dharma). Skupina 18 arhatov je pogosto upodobljena v templjih in nasploh v budistični umetnosti. Kalika je običajno upodobljen kot budistični modrec, ki jaha slona, bere budistične sutre, opazuje vse strani neba in skrbi za človeštvo. Kadilnik ima votlo notranjost za zažiganje kadila in je bogato okrašen z raznovrstnimi budističnimi simbolnimi motivi (slon, zvitek v roki, dlan v položaju neustrašnosti oziroma abhaya mudre itd.), zato vemo, da je imel tudi re-ligijsko funkcijo. Najverjetneje so ga uporabljali za domače verske obrede. Višek izdelovanja kadilnikov na Kitajskem je bil v času dinastij Ming (1368—1644) in Qing (1644—1912). Kadilnik z arhatom je bil najverjetneje izdelan v drugi polovici 19. stoletja v eni izmed izbranih delavnic za vlivanje brona na Kitajskem.17 (VSP) 17 Shan Shih Buddhist Institute Peking, The Sixteen Arhats and the Eighteen Arhats; Karetzky Eichenbaum, Chinese Buddhist Art. 15 FIGURI KITAJKE IN KITAJCA Figuri sta iz poslikane keramike in izvirata iz 19. stoletja, izdelani pa sta bili na južnem Kitajskem za izvoz. Prikazujeta nošo višjih slojev na Kitajskem v obdobju zadnje dinastije Qing (1644–1912). Ženska, visoka 30 cm, je oblečena v tradicionalno oblačilo višjega sloja. Izpod njenega oblačila gleda droben rdeč čeveljček (veliko manjši v primerjavi s tistimi na moški figuri), ki najverjetneje upodablja tradicionalno povezana »lotosova« stopala. Povijanje nog je bilo uveljavljeno med Kitajkami, ne pa tudi med ženskami drugih etničnih skupin, torej tudi ne med Mandžurkami, članicami tedanje vladajoče dinastije Qing. Moška figura je visoka 32 cm. Upo- dablja uradnika na cesarskem dvoru, saj nosi tipično zimsko uradniško pokrivalo in dolgo, z motivom zmaja okrašeno oblačilo mangpao 蟒袍. V desni dlani drži stekleničko za njuhanec. Posebna značilnost figuric sta njuni glavi, izdelani iz ločenega kosa. Postavljeni sta na tanko vodora- vno os v vratu in imata pritrjeno dolgo utež, ki se razteza v telo. Ob dotiku se glava zaziblje in figura »kima«.18 (RK) 18 Sargent, Treasures of Chinese Export Ceramics from the Peabody Essex Museum. 16 Figuri Kitajke in Kitajca, poslikana keramika, južna Kitajska, 19. st., v. 30 in 32 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 51. 17 MISIJONARSKI ZVITEK – UMETNOST NA STIKU KULTUR IN RELIGIJ HELENA MOTOH Zvitek v formatu kitajskih umetniških slik, ki ga ses- novili tiskarno, sirotišnico Tushanwan 土山湾, šolo, tavljajo trije na svilo nalepljeni lesorezi s katoliško kolegij sv. Frančiška Ksaverija, noviciat, sholastikat, vsebino, priča o nenavadnem intelektualnem in naravoslovni muzej in observatorij. Tushanwanska umetnostnem stiku med Evropo in Azijo. tiskarna se je na področje Xujiahuija preselila v šest-Po obliki in materialu se zvitek približuje tradicio- desetih letih 19. stoletja in se začela hitro razvijati, nalnim tehnikam kitajskih slik v zvitku. Vendar je sploh v navezavi s sirotišnico, ki ji je zagotavljala monolitna (enotna) samo papirna hrbtna stran pred- veliko vajencev. Otroci iz tushanwanske sirotišnice meta, lice pa je sestavljeno iz posameznih papirnih in so se šolali za ilustratorje in tiskarje, poleg tega pa je svilenih, natančno preklopljenih in zlepljenih delov. sirotišnica vodila še izjemno uspešne slikarsko, rez- Tudi osrednji trije akvareli niso na enotnem papirju, barsko, srebrarsko, jeklarsko in steklarsko delavnico. zgornji je na enem, spodnja dva pa na drugem kosu Izdelki tushanwanskih delavnic so bili priljubljeni papirja. Tudi svila je v trakovih nalepljena samo po spominki za popotnike in romarje,20 njihove lesene robovih. Med hrbtnim papirjem in svilenim trakom miniature kitajskih vsakdanjih prizorov pa najdemo je na obeh zunanjih robovih ulepljen temno rdeč celo med predmeti v Zbirki Alme Karlin. papirni trak, ki levo in desno ustvari zaključni rob Podobe na misijonarskem zvitku so bile izdelane zvitka. Na zgornji rob je pritrjena polkrožna lesena kmalu po ustanovitvi tushanwanskih delavnic po letvica z vrvico za obešanje, na spodnji rob pa je predlogah jezuita Henryja Vasseurja (1828–1899), umeščena okrogla lesena letvica.19 tamkajšnjega učitelja slikarstva. Zvitek je sestavljen Podobe, natisnjene z lesenimi bloki in nato natančno iz treh ločenih, s tehniko lesenega bloka natisnjenih ročno pobarvane, nosijo nezamenljiv pečat jezuitskih in ročno pobarvanih podob. Prva, »Radost nebes« delavnic na robu mesta Šanghaj v misijonarskem (kit. tiantang zhi le 天堂之樂), prikazuje prizor »vseh kompleksu Xujiahui svetih« in kaže sveto Trojico, sv. Marijo, angele in zbor 徐家汇. Xujiahui (v starem zapisu »Zikawei«) je predel na jugozahodu Šanghaja, ki svetnikov, prikazuje pa tudi kitajske vernike. Druga ga je katoliškim misijonarjem v 17. stoletju podaril podoba prikazuje žanrsko podobo »smrti pravične- najslavnejši zgodnji kitajski spreobrnjenec, astronom ga« (t. i. mort du juste) in kaže notranjost hiše, kjer Xu Guangqi umirajoči leži na postelji. Tretja podoba z naslovom 徐光啓. Jezuitski misijon na Kitajskem, ki je bil ustanovljen že v poznem 16. stoletju, je začrtal »Vice, z dobrimi deli se lahko odkupimo za grehe« povsem novo obliko religijskega dialoga, tako imeno- (kit. lian zui zhi suo shangong ke shu 煉罪之所善功可 贖 vano »prilagoditveno metodo«. Jezuiti so poskušali ) prikazuje ljudi v plamenih, h katerim se nagibajo lokalnemu prebivalstvu krščanski nauk približati tako, angeli, in prizore postopne odrešitve iz vic.21 da so ga prilagodili kitajski kulturi, poleg tega pa so Misijonarski zvitek se po izjemni kvaliteti izdelave kitajsko kulturo in jezik poskušali čim bolje prevzeti in odlični ohranjenosti uvršča med peščico tovrstnih tudi sami. Tudi kitajska katoliška umetnost, ki je ob izdelkov tushanwanskih delavnic, ki jih še hranijo tem stiku nastala, je bila takšna prilagoditev, v kateri zbirke in muzeji po svetu. Restavratorsko poročilo22 so se združile evropske in kitajske umetnostne prvine. navaja, da je zvitek v preteklosti vendarle utrpel veliko V 19. stoletju je središče misijonske dejavnosti jezui-poškodb ob neprimernem rokovanju in neustreznem tov na Kitajskem postal ravno Xujiahui, kjer so usta- hranjenju. Poleg površinske umazanije na licu in 18 hrbtu so v zgornji tretjini vidni rumenkasti madeži neznanega izvora. Veliko je bilo mehanskih poškodb, robovi so bili natrgani in krhki, zvitek je bil po vsej ši-rini večkrat nalomljen in zapognjen. Na teh prelomih je poškodovana tudi barvna plast. Večje raztrganine in poškodbe so tudi ob zgornji in spodnji letvici. Konservatorsko-restavratorski proces je bil zato komplek- sen. Pred začetkom konservatorsko-restavratorskega posega so bile testirane možnosti suhega čiščenja in narejeni testi topnosti slikarskega barvnega medija. Z mikroskopsko analizo vlaken je bilo potrjeno, da je uporabljena tkanina svila. Zvitek, ki je bil predhodno hranjen v zviti obliki, je bil najprej z rahlo obtežitvijo zravnan, kar je omogočilo začetek posega. Sledilo je suho čiščenje, po odstranitvi površinskih nečistoč pa lokalno ravnanje prelomov. S klasičnim ročnim restavriranjem so bile s primernimi papirji in lepilom sanirane raztrganine in dopolnjeni manjkajoči deli. Na prelomih so bile sanirane tudi mehanske poškodbe papirja in posledično poškodbe barvne plasti na licu z ravnanjem in sočasnim utrjevanjem barvne plasti na licu ter z lepljenjem trakov iz ustreznega papirja na hrbtno stran predmeta. Restavriran zvitek je bil ponovno izravnan z rahlim vlaženjem in sušenjem pod pivniki in obtežitvijo.23 19 Rahovsky Šuligoj, »Poročilo o restavriranju misijonarskega zvitka«. 20 Ma, »From Shanghai to Brussels: the Tushanwan Orphanage Workshops and the Carved Ornaments of the Chinese Pavilion at Laeken Park«. 21 Motoh, »Orphan(ed) Scroll: the Case of Contextualizing a Late Qing Object in a Slovenian Museum«. 22 Rahovsky Šuligoj, »Poročilo«. 23 Prav tam. Misijonarski zvitek, papir, svila, les, Kitajska (Šanghaj), druga pol. 19. st., d. 117 cm, š. 28 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 138. 19 20 MOTIVI CVETJA IN PTIC NATAŠA VISOČNIK GERŽELJ Motivika cvetja in ptic (jpn. kachō-ga 花鳥画; kit. nians. Ptice, na primer, predstavljajo nesmrtnost huaniao hua 花鳥畫) je zelo pogosta v kitajskem in in dolgoživost (žerjav), moč in dostojanstvo (orel), japonskem slikarstvu, ki poleg raznovrstnih rož in krepkost in pogum (petelin) ter prinašajo srečo (sra- ptic vključuje drugo rastlinstvo in živali, med drugim ka); lahko so simbol sreče v zakonu (lastovica) ali drevesa, travo, ribe in žuželke. Na Kitajskem so rože simbol ljubimcev (raca). V mitologiji so ptice sim- in ptice skupaj s pokrajinami (predvsem gorami in boli prednikov določenih skupin ljudi, predstavnice vodo) in človeškimi figurami od 10. stoletja spadale božanstev ter spremljevalke prednikov in herojev. med glavne teme, ki so jih umetniki upodabljali skozi Lahko predstavljajo tudi nebeške sle ali pomočnike stoletja.24 Podobno kot na Japonskem od 14. stoletja in duše umrlih. naprej tudi kitajska simbolika cvetja in ptic izhaja iz Motivi cvetja in ptic v kitajski in japonski umetnosti njihovega opazovanja v naravi, a številni pomeni tako predstavljajo estetske, filozofske, religiozne in izvirajo še iz njihovih medicinskih lastnosti, pojav-tudi politične vidike kulture. Uporabljajo jih za iz- ljanja v mitih, legendah in literaturi ali povezovanja ražanje številnih pomenov, občutkov in čutnih užitkov z določenimi božanstvi ali ljudmi.25 Glavni ustvar- s številnimi metaforičnimi pomeni, ki presegajo fizič- jalci simbolike cvetja in ptic so bili izobraženci na no lepoto narave in se kot taki odražajo v umetnosti. cesarskem dvoru, književniki, daoisti in budisti, svoje ideje pa so dodali tudi navadni ljudje. Navdušenje, ki so ga kazali do teh elementov, ni izhajalo zgolj iz preproste želje po uživanju v lepoti narave, ampak 24 Liu, »The Symbolism of Flowers and Birds in Chinese Painting«. je imelo tudi družbene, verske in politične motive. 25 Bell, »Explaining Ukiyo-e«. V kitajski in japonski umetnosti ter literaturi so tako cvetlice poleg ženske lepote pogosto povezane z ljubeznijo in naklonjenostjo ter lastnostmi, kot so uglajenost, občutljivost, krhkost in dišeče vonjave. Pomeni posameznih cvetlic se med seboj razlikujejo in lahko simbolizirajo na primer moralne vrednote (orhideja za čistost, nedolžnost), politiko in cesarski dvor (potonika na Kitajskem in krizantema na Japonskem) ter plemstvo (cvetovi slive). Simbolika cvetja in ptic na Kitajskem in Japonskem izhaja tudi iz reli- gioznih verovanj. Številne rastline naj bi predstavljale posebna znamenja, nekatere delujejo kot talismani, imajo magično moč za zagotavljanje dolgega življenja in nesmrtnosti (bor, krizantema) ali so simbol čistosti, popolnosti in duhovnega razvoja v budizmu (lotos). V kitajski in japonski tradiciji so večplastni tudi pomeni simbolike ptic. Prvotna aluzija ima pogosto več Primer motivike cvetja in ptic na detajlu s kitajske modre ovalne pahljače A 64. Upodobljeni so cvetoči slak in dva modra drozga. Slak je simbol ljubezni, čustev in smrtnosti, drozg pa simbol sreče ter sel znanja in razsvetljenja. Kitajska, 19. ali zač. 20. st., v. 45 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 64. 21 CAPLJI POD BOROVCEM Motiv na paravanu prikazuje dve beli čaplji v ribniku mestu Rikuzentakata, je postal spomenik nesreče in pod borovcem. V kitajski in japonski kulturi je čaplja simbol upanja Japonske.29 (NVS) simbol dolgoživosti ter poti do neba in sreče. Z budiz-mom pridobi tudi pomen čistosti in gracioznosti. V kitajski kulturi sta čaplja in njeno naravno okolje 26 Eberhard, A Dictionary of Chinese Symbols: Hidden Symbols in pogost navdih pesnikom iz dinastije Tang (618–907). Chinese Life and Thought, 145–146. 27 Večkrat je bila upodobljena skupaj z lotosom s spo- Chadd in Taylor, Birds: Myth, Lore and Legend, 21. 28 ročilom, naj se pot nepretrgoma nadaljuje navzgor. Eberhard, A Dictionary of Chinese Symbols, 237. 29 Krusinski, »Pine Branch«. Ta simbolika izvira iz preigravanja z besedami, saj je kitajska beseda za čapljo lu 鷺 homonim besedi lu 路, ki pomeni pot, lotos lian 蓮 pa se izgovori enako kot lian 連, kar pomeni zaporedoma.26 Ker se tudi uradniška plača ( lu 祿) izgovori enako kot čaplja, ta simbolizira tudi bogastvo, hkrati pa predstavlja pot do neba, saj se v kitajskih legendah pojavlja kot spremljevalka duše v nebo. Podobno vlogo ima tudi v japonski kulturi, saj ob- staja več legend, kako se nesrečno zaljubljena lju- bimca spremenita v duha bele čaplje in plešeta ob zamrznjenem ribniku. Na Japonskem je še posebej znan ples belih čapelj ( Shirasagi-no-mai 白鷺の舞), ki ga dvakrat na leto izvajajo v templju Sensō-ji 浅 草寺, najstarejšem budističnem templju v Tokiu.27 Ritualni ples, ki izvira iz obdobja Heian (794–1192), so prvotno izvajali za izganjanje kuge in očiščenje duš na njihovi poti na drugi svet. Po verovanju naj bi snežno bele ptice, kot so čaplje in žerjavi, prebivale na svetih otokih, njihova magična krila pa naj bi imela moč prepeljati dušo v zahodni paradiž. S plesom, v katerem posnemajo gibanje čapelj, naj bi odganjali zlo ter bolezni ljudi in pridelkov, s tem pa pripomogli k obilnejši žetvi. Tudi borovci so priljubljen motiv kitajskih in japonskih umetnikov. Njihova vztrajnost in kljubovanje mrazu z iglicami, ki pozimi ne odpadejo, sta vodila v povezo- vanje z dolgoživostjo, neomajnostjo in nesmrtnost- jo.28 Borovci kot simbol ponovnega rojstva in upanja v svetlo prihodnost zavzemajo posebno mesto v času praznovanja japonskega novega leta. Ta simbol se je še posebej okrepil po atomskem napadu na Hiroshi- mo tik pred koncem druge svetovne vojne, v zadnjem času pa po katastrofalnem potresu in cunamiju, ki je marca 2011 prizadel Japonsko. Čudežni bor, ki je edini prestal moč cunamija v povsem opustošenem 22 Čaplji pod borovcem, detajl s paravana, les, papir, poslikava, Japonska, kon. 19., zač. 20. st., v. 91 cm, š. 55 cm (osrednji del), š. 110 cm (celoten paravan), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 135. 23 Ovalna pahljača, obojestransko poslikana, papir, slonovina, pozlata, Kitajska, 19. ali zač. 20. st., v. 45 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 64. 24 MODRA OVALNA PAHLJACA Modra pahljača v Zbirki predmetov iz Azije in Južne Amerike je ena najdragocenejših pahljač v slo- 30 Iröns, Fans of Imperial China. venskih muzejih. Je ovalne oblike, ki je ena izmed treh najosnovnejših oblik pahljač, poleg oblike brisé in zložljive pahljače, ter je najmanj priljubljena med oblikami pahljač, ki so bile izdelane na Kitajskem za zahodni trg. Na temno modro pobarvanem papirju je poslikana z motiviko učitelja in učenca, ki sedita ob boru in reki z gorami in drevesom v ozadju na eni strani ter pticami in cvetjem na drugi. Vsi trije motivi so najpogostejši motivi v kitajskem slikarstvu. Že samo poimenovanje krajinskega slikarstva s pismenkama (kit. shanshui 山水), ki pomenita gore in vode, nakazuje na har- monijo in vračanje k naravi. Gore so povezane tudi z religijo, saj segajo proti nebesom, voda v obliki reke pa predstavlja občutek gibanja. Osebi, ki sedita ob reki, sta učitelj in učenec, za njima pa se bohoti bor, ki je pogosto simbol trdoživosti, dolgega življenja in samodiscipline. Na drugi strani pahljače sta naslikana modra drozga (votlinski drozg, lat. sialia, kit. qingniao 青鸟), eden v letu, drugi pa sedi na vejici slaka. Moder drozg je simbol sreče, na Kitajskem pa je tudi sel védenja in razsvetljenja. Roza in belo cvetoč slak je simbol ljubezni, čustev in smrtnosti, saj roža cveti le en dan in le tako kratek čas imata zaljubljenca za srečanje. Slak predstavlja še mesec september in 11. obletnico poroke. Obe strani papirja sta prilepljeni na leseno ogrodje iz bambusa s slonokoščenim ročajem, ki ima s pozlato naslikane ptice in cvetlice. Nad ročajem je izvezen vzorec v več barvah. Pahljača je ovalne oblike starejšega sloga, kasneje poimenovanega pahljače Swatow (kit. Shantou 汕 头), po kraju, kjer so bile izdelane v 19. stoletju. Njihova izdelava je precej zahtevna, okvir je izdelan iz več bambusovih kosov, z vstavljeno žico in ovitih s papirjem. Pahljače v ovalnem slogu prvotno niso bile izdelane za izvoz, ampak so jih v 18. in 19. stoletju uporabljali Kitajci sami.30 Kljub temu se jih je veliko znašlo tudi na Zahodu, danes spadajo med redkosti oziroma jih uvrščamo med umetnine, ki lahko na umetniških dražbah dosegajo visoke cene. (NVG) 25 VELIKA ZLOZLJIVA PAHLJACA Pahljače se v različnih kulturah pojavljajo v razno- likih oblikah in barvah ter se uporabljajo za številne 31 namene. Pahljača velikega formata, v višino namreč Iröns, Fans of Imperial China, 150; Hutt in Alexander, Ōgi: A History of the Japanese Fan, 25. meri kar 75,5 cm, je iz Japonske, kjer naj bi pahljače tipa mita ōgi (巨扇, velikanska pahljača) v preteklosti uporabljali za slovesnosti, procesije ali v gledališču.31 Pahljača je zložljiva, kar je ena izmed treh naj pogostejših osnovnih oblik pahljač, poleg nezložljive ali ovalne pahljače in pahljače brisé (sestavljene iz povezanih lesenih paličic). Na rjavo lakiranih palicah je pritrjen papir, ki je na obeh straneh poslikan z motivom cvetja in ptic (jpn. kachō-ga), ki se pogosto pojavlja v japonski umetnosti. Motiv ptic in cvetja ali drugih rastlin, trave, dreves, živali, rib in žuželk s svojo bogato simboliko pomene iz sveta narave prenaša v svet človeka. Ptice v mitologiji pogosto predstavljajo dolgoživost in nesmrtnost ali so po- vezane z božanstvi, cvetlice pa s svojimi cvetovi, listi in vejami predstavljajo spreminjanje letnih časov ali lepoto in krhkost žensk. Na eni strani pahljače so naslikani češnjevo drevo z že odcvetelimi belimi cvetovi in dve ptici v letu, najverjetneje kukavici. Kukavica je simbol poletja, neuresničene ljubezni, izmuzljivosti in žalosti, odcvetela češnja pa predstavlja minljivost. Pod drevesom so cvetlice z belimi cvetovi. Na drugi strani sta na rjavi podlagi narisani prepelici, ki se skrivata med visoko travo in slakom, cvetočim v roza barvi. Prepelica kot močna bojevita ptica je simbol za pogum in zmago v boju, na drugi strani pa slak predstavlja jutranjo lepoto in hkrati jesenski čas ter minljivost, smrtnost ali neuslišano ljubezen. Ogrodje je leseno, palice so temno rjavo polakirane. Na zunanji varovalni palici so z zlato naslikani trta in grozdje ter ptica. Tak slog imenujemo taka maki-e 高 蒔絵, kar pomeni, da pozlata ni gladka, temveč rahlo višjega reliefa. Pahljača je dobro ohranjena, manjka ji le spodnji del deščice v sredini. Takšne velike pahljače so najpogosteje uporabljali v 19. stoletju in so danes celo v muzejih zelo redke, saj zaradi svoje velikosti in ceremonialne rabe niso bile tako razširjene. To je edina tako velika japonska pahljača pri nas. (NVG) 26 Velika zložljiva pahljača mita ōgi, obojestransko poslikana z motivi cvetja in ptic, papir, okvir iz lesa, zunanji palici pozlačeni, Japonska, 19. st., v. 75,5 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 82. 27 28 LAKIRANA UMETNOST V VZHODNI AZIJI NATAŠA VAMPELJ SUHADOLNIK IN KLARA HRVATIN V Vzhodni Aziji lahko uporabi laka sledimo več tisoč intarzijami iz drugih kovin, večkrat pa je dodana tudi let v preteklost, v čas neolitskih kultur. Sprva so biserna matica. To tehniko so večinoma uporabljali ga uporabljali za zaščito predmetov pred različnimi za okrasitev albumov, majhnih prenosnih etuijev, dejavniki iz okolja, sčasoma pa je pridobil estetsko pisemskih škatlic, škatlic za hranjenje pisalnega pri- vrednost in postal ena najprepoznavnejših umet- bora, posod za prenašanje hrane in drugih predmetov. niških oblik. Od 16. stoletja naprej so lakirane izdelke začeli izvaža-Tradicionalni in najkvalitetnejši lak pridobivajo iz ti v Evropo, kjer so zaradi eksotičnosti hitro postali soka avtohtonega drevesa loščevca (lat. Toxicoden-modni hit med evropsko aristokracijo. Priljubljeni so dron vernicifluum). Sok vsebuje alergijsko sestavino bili zlasti predmeti iz črnega laka, kar je še posebej urushiol, imenovano po japonskem izrazu za to vrsto zanimivo glede na to, da je ta barva do Leonarda da drevesa urushi 漆, ki povzroča hude kožne alergije, Vincija veljala za »nebarvo«.34 Donosno tržišče na zato je pri rokovanju z njim potrebna velika previd- zahodu je vodilo v izdelovanje predmetov, namen- nost. Ta vrsta laka se strdi šele pri 70- do 80-odstotni jenih posebej za izvoz in okrašenih po okusu zahodne vlažnosti in pri temperaturah med 25 in 30 stopinj noblese. Da bi zadostili vedno večjim potrebam za- Celzija. Potrebni so zelo tanki premazi, saj lak za hodnega trga, so tudi evropski obrtniki kmalu začeli sušenje potrebuje kisik. Če so premazi predebeli, iskati nadomestke za azijski lak. Kvaliteta laka je bila se oblikuje skoraj nepredušna plast na površju, kar zelo različna, a nekateri predmeti so bili tako dobro upočasni proces sušenja, ki lahko nato traja tudi več izdelani, da danes brez natančnejše analize težko ra- tednov ali mesecev.32 zločimo izvor izdelave. Ker je kot najimenitnejši slovel predvsem japonski lak, so v Angliji izraz »japan« Lak se uporablja za široko paleto materialov, naj- začeli povezovati z lakiranimi predmeti, podobno kot pogosteje za les, pa tudi za tkanino, keramiko, kovino, je izraz »china« postal sinonim za porcelan. Imitacija usnje, bambus in papier-mâché. Njegova naravna azijskega laka pa je postala znana kot »japanning«. barva je rahlo rjavkasta, lahko pa mu dodamo različne Tudi lakirani predmeti iz Pokrajinskega muzeja Celje pigmente. Do zgodnjega 19. stoletja so bile rdeča, kažejo na različne izvore, nekateri so bili izdelani na rumena, zelena, rjava in črna najpogostejši barvni Japonskem kot izvozni predmeti, drugi pa v evropskih odtenki vzhodnoazijskih lakiranih predmetov. manufakturah po japonskih vzorih. Pobuda za uporabo laka kot umetniškega materiala je na Japonsko prišla iz kopenske Azije in je sovpadala s širitvijo budizma v 6. stoletju.33 Kasneje so Japon- 32 Frick idr., »Introduction«, 2. ci izpopolnili tehnike lakiranja, med katerimi se je 33 Prav tam, 4. v obdobju Heian (794–1185) kot visoko kvalitetna 34 Nemeček, »Japonski lak – uruši«, 181. razvila tehnika maki-e 蒔 絵, kar dobesedno pomeni »posuta slika«. V osnovi gre za posipanje zlatega ali redkeje srebrnega praha na črno lakirano podlago, ki se še ni dokončno posušila. Pogosto je kombinirana z Detajl z japonske črne lakirane mize s kamelijami in vrabci A 80. Kamelija zaradi cvetenja pozimi oznanja vzdržljivost, debelejši vrabci pa obilno žetev in blagostanje, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC. 29 LAKIRANA KABINETNA OMARICA Lakirana kabinetna omarica35 z dvokrilnimi vrati je na oblika nog na podstavku (fr. cabriole), ki je bila produkt evropske obsedenosti s kitajskimi in japon-priljubljena v 18. stoletju. skimi lakiranimi predmeti, ki so začeli v Evropo v Do sredine 18. stoletja je posnemanje azijskega laka večji meri prihajati od 16. stoletja dalje. Še posebej ( japanning) v Evropi postalo vedno bolj prefinjeno, so evropsko elito navduševale lakirane kabinetne razvili pa so se različni centri izdelave. Med temi še omarice z notranjimi predali, ki so jih v Vzhodni posebej izstopajo mesto Spa v jugovzhodni Belgiji, Aziji izdelovali posebej za izvoz. Kasneje so tovrstne Berlin, Dresden, Pariz in Benetke. Od začetka 18. sto-omarice začeli izdelovati tudi v različnih evropskih letja so tovrstne kabinetne omarice postale priljub- manufakturah. Pri dekoraciji so se zgledovali po ljene tudi v Angliji, pogosto živo rdeče okrašene in z vzorcih in motivih na uvoženih lakiranih predmetih zlato poslikavo, ki so jih izvažali tudi v druge predele iz Japonske in Kitajske, večkrat pa kar po natisnjenih Evrope, še posebej v Španijo, Portugalsko, Italijo in vzorcih v takrat razširjenih knjigah. Ena izmed teh je Nemčijo.37 Evropska produkcija kabinetnih omaric bila Razprava o japaniranju in lakiranju (A Treatise of je zelo kompleksna, zaradi številnih medsebojnih Japaning and Varnishing), ki sta jo leta 1688 izdala vplivov pa je večkrat težko določiti natančen izvor John Stalker in George Parker. produkcije. (NVS) Lakirana kabinetna omarica je sestavljena iz podstav- ka s škarjastim veznikom in ukrivljenimi nogami ter omarice z dvokrilnimi vrati iz rdečega laka. Za vrati 35 se skriva deset predalov različnih velikosti, ki so Francoski termin »cabinet« označuje pohištvo v obliki škatle s številnimi predali različnih velikosti, ki so bili od zgodnjega 17. izdelani po portugalskem in španskem tipu pohištva stoletja naprej pokriti oziroma zaprti z dvojnimi vrati na tečajih iz 15. stoletja, scritorio ali escritorio, katerega funkcija (Schweizer, »The Elector’s Japan: Reading Export Lacquer in Baroque Germany«, 129). je bila hramba pisarniškega materiala in osebnih 36 Cains in Martin, »A Cabinet of Curiosity: an Early English predmetov.36 Okrašeni so v stilu japonskih izvoznih Japanned Cabinet in the Collection of the National Gallery of lakiranih predmetov, poznanih kot nanban ( namban) Victoria«. 37 南蛮. Nanban v osnovi pomeni »južni barbari«, tako V&A, »The influence of East Asian lacquer on European furniture«. so Japonci po prvih stikih s Portugalci v 16. stoletju imenovali tujce iz Evrope. Za lakirane predmete nanban je značilna zlata poslikava na črnem laku, običaj-no znotraj različnih geometričnih okvirjev, večkrat pa je okrašena tudi z biserno matico. Predali z zlato obrobo so okrašeni z evropsko imitacijo različnih tehnik pršenja zlate barve na moker lak, ki je znana kot maki-e. Še posebej izstopata osnovni tehniki maki-e 蒔絵: hira maki-e 平蒔絵 in taka maki-e 高 蒔絵. Prva označuje zlato dekoracijo v nizkem reliefu, druga pa v rahlo višjem reliefu. Motivika prikazuje različne prizore krajine in cvetja s posameznimi arhitekturnimi elementi. Ponekod so prikazane tudi posamezne ptice, naslikane v precej enostavni obliki. Krilna vrata so poslikana v zlati barvi na rdečem laku, upodobitve pa razkrivajo kitajsko motiviko z večnadstropnimi pagodami. Uporaba kitajskih in japonskih motivov ter nesorazmerna upodobitev posameznih motivov nakazujeta na evropsko produkcijo. Na to nakazuje tudi ukrivlje- 30 Lakirana kabinetna omarica, les, lak, kovina, poslikava, evropsko poreklo, imitacija japonskega laka ( japanning), 18. st. (?), v. 111 cm, š. 67 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 74. 31 CRNA LAKIRANA MIZA S KAMELIJAMI IN VRABCI Črna lakirana miza, v muzeju ohranjena brez pod- saj cveti pozimi, je bila ena najpomembnejših rož nožja, je bila izdelana v stilu izvoznih lakiranih pred-na Japonskem. Zato je bila večkrat uporabljena v metov iz Kjoto-Nagasakija, ki se je razvil konec 18. različnih religioznih in svetih obredih. Z zimzelenimi in v začetku 19. stoletja. Zanj sta značilni umirje-listi in cvetovi pozimi je oznanjala vzdržljivost, še na dekoracija z biserno matico ter tehnika pršenja posebej priljubljena pa je bila pri japonski aristokraciji zlate barve na moker lak, ki je znana pod imenom v obdobju Edo. Rdeča kamelija, ki je sicer večinoma maki-e 蒔絵. Biserno matico so večkrat podložili s oznanjala ljubezen in čistost, je pri vojakih in samu-tankim barvnim kovinskim lističem, da so okrepili rajih zaradi načina, kako cvetovi ob zaključku cvetenja barvne učinke. Estetske smernice tem predmetom so »obglavijo« sami sebe, simbolizirala plemenito smrt. narekovali nizozemski uslužbenci Vzhodnoindijske Cvetno motiviko so pogosto dopolnjevale podobe družbe. Ti so po izgonu Portugalcev iz Japonske leta različnih ptic, še posebej debelejših vrabcev. V ja- 1639 ostali edini tujci iz evropskih dežel, ki so lahko ponščini obstaja celo poseben izraz za debelejše trgovali z Japonsko, a tudi Nizozemci so bili prisiljeni vrabce fukurasuzume ふくら雀. Ti so prinašali srečo, živeti le na manjšem umetnem otoku Dejima v zalivu saj so nakazovali na obilno žetev. Vrabci na tej mizi Nagasakija. Predmeti so bili večinoma izdelani po so upodobljeni v kombinaciji večbarvnega laka z in- naročilu v delavnicah v Kjotu in nato prepeljani v tarzijo biserne matice, kar še dodatno poživi občutek pristanišče Nagasaki.38 bogastva in obilnosti. (NVS) Na črni lakirani mizici so upodobljeni zavita veja z razprtimi cvetovi kamelije ter trije vrabci, moti- viko pa dodatno krasi biserna matica. Prvotno so 38 Viallé, »Those Headstrong People! Dutch Dealings with Japa-bili vsi listi, ki so danes v rdeče-rjavih odtenkih, nese Lacquerers«. prekriti z zlatim prahom, dekoracija pa je bila ver- 39 Tehniko je identificirala in datacijo ocenila Hidaka Kaori. Pri jetno izdelana v eni izmed nizkocenovnih teh-izmenjavi informacij je posredoval Hans Bjarne Thomsen, elektronska korespondenca 29. 3. 2021. nik maki-e, v t. i. tehniki keshifun maki-e 消粉蒔 絵 (»brisanje prahu maki-e«). Zrna zlatega prahu so v tem primeru drobnejša in se imenujejo keshifun 消粉. Ta vrsta laka in zlate poslikave je bila značilna za izdelke iz Yokohame iz poznega obdobja Edo (1603–1868) ter obdobja Meiji (1868–1912), a glede na kvaliteto laka je velika verjetnost, da je bila mizica izdelana v Nagasakiju.39 S prehajanjem obrtnikov iz kraja v kraj so bili v tem času medsebojni vplivi izjemno dinamični, zato je natančna identifi-kacija kraja izdelave otežena, še posebej zato, ker je ohranjenih le malo predmetov z natančno označbo kraja izdelave. Za izvozne predmete iz Nagasakija je bila značilna slikovita in barvita motivika cvetja in ptic, ki je raz-pršeno cvetlično motiviko na posameznih dolgih vejah povezovala z dolgorepimi ptiči, okrašenimi z biserno matico in posutim zlatom. Kamelija ( jpn. tsubaki 椿), ki ji pravimo tudi zimska čajna vrtnica, 32 Črna lakirana miza s kamelijami in vrabci, brez podnožja, les sugi 杉 (japonska cedra), lak urushi, biserna matica, Nagasaki (?), Japonska, 2. pol. 19. st., 2r. 55 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 80. 33 PODOLGOVATA LAKIRANA SKATLA FUMIBAKO ZA SHRANJEVANJE URADNIH DOKUMENTOV Fumibako 文箱 je podolgovata, ob robovih zaobljena navpični obliki pisanja ali tategaki 縦. Ta način pisave lakirana škatla z zlato dekoracijo v tehniki nizkega se večkrat uporablja tudi za zapis tujk, predvsem reliefa oziroma tako imenovani tehniki hira maki-e. tujih lastnih in geografskih imen. Sklepamo lahko, Ob straneh na spodnjem delu škatle lahko na vsaki da gre za zapis tujega (osebnega) imena, ki verjetno strani predmeta vidimo rinki, skozi kateri sta bili označuje posrednika oziroma prodajalca. (KH, MJ) navezani ločeni pleteni vrvici. Vrvici, ki pri tem predmetu manjkata, so zavezali v pentljo na vrhu pokro- va škatle, kar je preprečevalo odpiranje predmeta 40 ob prenašanju. Fumibako so uporabljali za hrambo Family Crests of Japan. 41 »Kamon no iroha«; »Wagaya no kamon«. in dostavo pomembnih pisem ali dokumentov v 42 Bojan Šibenik, elektronska korespondenca, 3. 4. 2021. obliki zvitka. Izdelana je iz lesa pavlovnije (lat. Pau-43 Namembnost je identificiral Hans Bjarne Thomsen na med-lownia tomentosa, tudi Paulownia imperialis), ki je narodni delavnici »Specifike zbirk japonskih predmetov«, ki je v lahek, gladek in trden, ne vpija vode, predvsem pa je Pokrajinskem muzeju Celje (PMC) potekala 28. 3. 2019. Organi-zirala jo je projektna skupina Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji v odpornejši proti ognju, saj je njegovo plamenišče višje sodelovanju s PMC. kot pri drugih drevesnih vrstah; njegova uporaba je pripomogla k funkcionalni namembnosti predmeta. Na zunanji strani pokrova škatle ter na zunanji strani spodnjega dela škatle je upodobljen vzorec grba družine Tokugawa 徳川, ki je Japonski vladala v obdobju Edo (1603–1868). Eden najbolj znanih grbov družine se imenuje Tokugawa-aoi 徳川葵 in upodablja tri liste sleznika aoi 葵, usmerjene v sredino kro-ga, kar simbolizira zvestobo.40 Prav tako lahko obliko omenjenega grba opazimo na nastavku obeh rink. V notranjosti spodnjega dela škatle najdemo dodaten grb, sestavljen iz oblike štirih spojenih borovih iglic v krogu, ki bi lahko spadal v skupino grbov borovih iglic matsuba 松葉.41 Verjetno gre za družinski grb samuraja, ki ni bil toliko poznan.42 Grbi na zunanji strani pokrova in škatle predstavljajo klan oziroma vlado, grb znotraj škatle pa obeležuje samuraja, po čemer lahko sklepamo, da so škatlo fumibako najbrž uporabljali za prenašanje ali shranjevanje uradnih vladnih dokumentov.43 Na zaključnih robovih pokrova škatle lahko opazimo močnejši oziroma dodatni nanos laka, kar pripomore k estetiki predmeta, saj zaokroži elegantne linije škat-le in doda masivnost. Na spodnji strani škatle lahko vidimo v japonski zlogovni pisavi katakana vrezano oznako Toya Imuha トヤイムハ, ki je zapisana v 34 Fubako ali fumibako, škatla za shranjevanje dokumentov z motivom grba družine Tokugawa, les pavlovnije, lak urushi, zlat prah, Japonska, pozno 19. st., v. 13 cm, d. 24 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 120. 35 VECPLASTNA ZLOZLJIVA SKATLA ZA SHRANJEVANJE HRANE JUBAKO Jūbako 重箱 je večplastna zložljiva lakirana škatla, večjemu številu ljudi, pri tem pa ni mogoče izključiti tradicionalno namenjena shranjevanju in postrežbi možnosti, da so jo uporabljali v templju ali pri drugih hrane ob posebnih dogodkih, kot sta spomladanski religioznih obredih.45 festival cvetočih češenj hanami 花見 in novo leto Motivika prikazuje ovijalke (listi, podobni oblaku), shōgatsu 正月.44 Navadno je kvadratne oblike, čeprav bambusove liste (podolgovati listi) in češnjeve so tudi okrogle, šesterokotne in osmerokotne, med- cvetove na zunanjih straneh. Slednji simbolizirajo tem ko je v posameznem predalu mogoče shraniti več pomlad, vitalnost, lepoto in minljivost, saj cvetijo vrst hladnih jedi v manjših količinah, ki so med seboj le 14 dni na leto, pa tudi upanje, da bodo naslednje ločene s premičnim lesenim okvirjem, sestavljenim iz leto ponovno zacvetele. Bambus v japonski kulturi štirih ali več kvadratov. Poleg lesenih obstajajo tudi simbolizira uspeh in trpežnost zaradi vzdržljivosti ob primerki jūbako iz belo-modrega porcelana, vendar potresih, ki so na Japonskem zelo pogosti. Ovijalke pa ti v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju niso bili simbolizirajo večnost ali družino oziroma družinsko več tako popularni. drevo. Motivi so upodobljeni s tradicionalno tehniko Dandanes so najpogostejše škatle z dvema do tremi nanašanja zlatega prahu na neposušeno lakirano predali. Srečamo jih predvsem ob novoletnih praz- površino, t. i. tehniko hira maki-e.46 Osrednji del novanjih kot posode za shranjevanje in postrežbo motiva so zlati bambusovi listi, na katerih so svetlo tradicionalne novoletne hrane osechi-ryōri お節料 zlata stebla, ki nosijo modre češnjeve cvetove. Okoli 理, sestavljene iz različnih miniaturnih jedi, ki imajo osrednjega dela so prikazane ovijalke s temnimi in simbolni pomen, povezan bodisi z imenom hrane v svetlimi listi. Poudarjen je tudi kontrast oziroma japonščini bodisi z videzom ali drugimi značilnostmi. kombinacija laka urushi s črnim barvilom na zunanji Glede na to, da so se v zadnjem času razširile posode strani ter laka urushi z rdečim barvilom na notranji iz novih materialov, kot je polipropilen, se uporaba strani. (KH, MJ) lesenih in lakiranih škatel jūbako zmanjšuje. Glede na zapise o uporabi škatle jūbako, ki jih je mogoče najti v literaturi iz obdobja Muromachi 44 Niizawa in Nakamura, »Changes in Traditional Custom Eating (1333–1336), je njena zgodovina precej stara. V Osechi, a Special Dish of New Year«. 45 širši javnosti je postala priljubljena v obdobju Edo Možne rabe je identificiral Hans Bjarne Thomsen na mednarodni delavnici »Specifike zbirk japonskih predmetov« 28. 3. 2019. (1603–1868), potem ko so začeli z njeno komercialno 46 Matsuda, The Book of Urushi, 104–105. proizvodnjo. Bolj kvalitetne in umetelno oblikovane, premazane z lakom urushi ali okrašene s tehniko z maki-e so bile namenjene samurajem in fevdal-nim gospodom. Uporabljali so tudi prenosne škatle jūbako, ki so bile zelo priročne za odhod na lov in podobno. V našem primeru gre za kvadratno škatlo, sestavljeno iz štirih predalov, s štirimi odprtimi posodami, ki jih lahko zložimo drugo na drugo, in ploščatega pokrova. Škatla iz štirih predalov velja za najbolj formalno, kajti vsaka stopnja simbolično predstavlja enega od letnih časov. Glede na to, da je nekoliko večja od tistih, ki se običajno uporabljajo, je bila verjetno namenjena 36 Škatla za shranjevanje hrane jūbako z motivom češnje, bambusa in ovijalke, les sugi (japonska cedra), lak urushi, zlat prah, Japonska, 2. pol. 19. st., d. 43 cm, š. 31 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 125. 37 LAKIRAN PLADENJ Z RDECO IN ZLATO POSLIKAVO Pravokoten lakiran pladenj z zaobljenimi robovi je poslikan z rdečo in zlato barvo na črni podlagi. V sredini je prizor štirih v razkošna oblačila odetih likov v vrtnem paviljonu, ki ga obdajajo oblaki in rastline, kot so ovijalka, bambus in bor. Na zgornji desni in spodnji levi strani so prikazani liki v podobi zvezd, v spodnjem desnem kotu pa vrata z zidovjem. Pladenj so uporabljali za odlaganje pisem in prenašanje manjših predmetov. Motivično poskuša posnemati japonski stil, obstaja tudi možnost, da gre za imitacijo določenega prizora iz predloge lesoreza ukiyo-e. 47 Je polakiran in izdelan iz papirnate zmesi, pri čemer glede na kakovost in videz laka verjetno ne gre za japonski lak urushi. Opazimo lahko tudi strem-ljenje po imitaciji tehnike nashiji 梨地, ene od oblik maki-e, ki se pogosto uporablja za ozadje vzorcev, pri čemer so zlati ali srebrni drobci ali nashiji-ko 梨 地子 ali nashiji-fun 梨子地粉 posuti na površino predmeta, na katerega je bil nanesen lak.48 Iz tega lahko sklepamo, da je bil pladenj verjetno izdelan v eni izmed evropskih delavnic. (KH) 47 To možnost je identificiral Hans Bjarne Thomsen na mednarodni delavnici »Specifike zbirk japonskih predmetov« 28. 3. 2019. 48 Matsuda, The Book of Urushi. 38 Pladenj, papier-mâché, lak, poslikava, evropsko poreklo, kon. 19. st., d. 27,2 cm, š. 18,9 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 30. 39 40 SAMURAJ Z GRADU LEMBERG BARBARA TRNOVEC »Skrivnostnega in zanimivega, obenem pa strašljive- ki je sledilo mesec dni po odkritju dokumentov, je ga samurajskega oklepa na lutki«49 se dobro spominja nove ugotovitve dodatno podkrepilo. Peter Krisper (roj. 1923), ki je kot deček skupaj s Pokrajinski muzej Celje oziroma takratni Mest- svojo sestro Roswitho (roj. 1924) pogosto obiskoval ni muzej v Celju je samurajsko opremo leta 1945 sorodnike na gradu Lemberg. Grad stoji na skalnem prevzel od Federalnega zbirnega centra za kulturno pomolu nad istoimenskim naseljem pri Novi Cerkvi zgodovinske predmete, okrožnega centra Celje. Ra- v občini Vojnik. V pisnih virih je bil prvič posredno zlični deli samurajske opreme in lutka, na kateri je omenjen v 13. stoletju.50 bil samurajski oklep nekoč predstavljen na gradu Krisper, rojen v Ljubljani, od leta 1946 pa živi v Ce- Lemberg, so dobili skupno inventarno številko A lovcu, je bil v sorodu z Netto Gallé, ki je bila (so) 144. Kot »japonski vitez« so bili umeščeni v Zbirko lastnica gradu v letih 1904–1945.51 Na gradu je bil predmetov iz Azije in Južne Amerike. Provenienca teh zadnjič leta 1938, vendar so tako njegovi kot ses- predmetov takrat ni bila znana oziroma navedena. trini spomini na obiske še zelo živi. Podobne vtise Na razstavi je predstavljenih pet od trinajstih delov kot samuraj mu je vzbujala nenavadna, »modro samurajske opreme, kolikor jih hrani PMC.55 prepleskana kitajska soba«, kakor so jo imenovali. Samurajski oklep in opremo za »kitajsko sobo« je po njegovih besedah na grad prinesel »prejšnji lastnik 49 Langer, ki je pogosto potoval na Kitajsko«.52 V letih, Pričevanje Petra Krisperja (roj. 1923) in njegove sestre Roswithe Krisper (roj. 1924), ki sta kot otroka pogosto obiskovala grad Lem-ko sta brat in sestra obiskovala grad, ta soba ni bila berg. Intervju z njima sem na njunem domu v Celovcu opravila več opremljena z azijskim pohištvom in okrasnimi 2. 2. 2017. 50 predmeti, v njej je po njunih besedah »Tante Netta« Stopar, Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji: Spodnja Savinjska dolina, 68. (teta Netta) skladiščila hmelj. 51 Leta 1822 je lastnik gradu postal Vinzenz Langer. Po njem je – za zdaj neznanega leta – grad podedoval dr. Fritz Langer, odvetnik Do nedavnega so krožile različne govorice, povezane v Celju, ki naj bi v njem uredil omenjeno »kitajsko sobo«. Grad s tem, od kod naj bi samurajska oprema izvirala. Lemberg je 5. 2. 1904 prodal Hubertu Gallétu, po njegovi smrti pa je lastnica postala njegova vdova Netta Gallé, roj. Janesch. Lastnica Prelomno je bilo odkritje dokumentov januarja 2017 je ostala do nacionalizacije leta 1945 (Gallé, Die Gallé: eine Fami-v Zgodovinskem arhivu Celje, ki samurajski oklep liengeschichte). Iz »Zapisnika KUNI o prevzemu gradu Galle Nette neposredno povezujejo z gradom Lemberg. Med v Lembergu« z dne 15. 7. 1945 je razvidno, da je bila Netta Gallé takrat aretirana. Po pričevanju Petra Krisperja naj bi bila istega dne drugim je bil odkrit »Seznam prevzetih predmetov na neznani lokaciji ustreljena. iz graščine Galle Nette« z dne 12. 7. 1945, iz katerega 52 Pričevanje Petra Krisperja, Celovec, 2. 2. 2017. je razvidno, da je bila med predmeti tudi »1 japonska 53 »Seznam prevzetih predmetov iz graščine Galle Nette«. 54 viteška oprema«. Poleg tega je na seznamu nave- »Zapisnik KUNI«. 55 denih še 29 predmetov s pridevnikom »japonski« Uvodna predstavitev samuraja z Lemberga ter opis štirih delov opreme v nadaljevanju temeljita na besedilu, ki je bilo pripravl-in eden s pridevnikom »orientalski«.53 Iz »Zapisnika jeno za razstavo Poti samurajev v Narodnem muzeju Slovenije, KUNI o prevzemu gradu Galle Nette v Lembergu« z 31. 5.–5. 11. 2017. Objavljeno je bilo v razstavnem katalogu (Lazar, Poti samurajev: Japonsko orožje in bojevniška kultura na dne 15. 7. 1945 pa je razvidno, da je bila na gradu tudi Slovenskem, 311–317). Referenčno delo za obravnavo samurajske »japonska soba«.54 Pričevanje brata in sestre Krisper, opreme je Ogawa, Art of the Samurai: Japanese Arms and Armor. Grad Lemberg (hrani PMC) 41 RAMENSKA SCITNIKA SODE 袖 Vsak ramenski ščitnik je sestavljen iz šestih lamel, lakiranih v rdeče-črnem črtastem vzorcu. Zgornja lamela je bila (naknadno?) preprosto okrašena z rdečimi in rjavimi pikami nepravilnih oblik, s čopičem nanesenimi na originalno črno podlago. Posamezne lamele povezuje modro-bela bombažna vrvica.56 (BŠ, BT) 56 Šibenik in Trnovec, Opisi delov opreme samuraja z gradu Lemberg v Lazar, Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, 312. Ramenska ščitnika sode, železo, papir, usnje, lak urushi, bombažna vrvica, Japonska, obdobje Edo (1603–1868), v. 28 cm, š. 26,5 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 144/3. 42 MASKA HANPO 半頬 Železna obrazna maska hanpō 半頬 z ovratnim ščit-nikom yodare-kake 襟廻 je črno lakirana. Ovratni ščitnik je sestavljen iz štirih lamel, povezanih z zeleno-modro-bež bombažno vrvico. Pod brado maske je prebita luknjica, namenjena zračenju in odtekanju znoja. Kaveljčka na licih sta namenjena dodatni pritr- ditvi maske na obraz s pomočjo podbradnega traku, pritrjenega na čelo.57 (BŠ, BT) 57 Prav tam, 313. Maska hanpō, železo, lak urushi, bombažna vrvica, Japonska, obdobje Edo (1603–1868), v. 18 cm, š. 16,2 cm (maska), š. 18 cm (ovratne lamele), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 144/8. 43 Oklepni rokavi kote, železo, svila, platno, usnje, roževina, Japonska, pozno obdobje Edo, kon. 18. st. ali 1. pol. 19. st., d. 72 cm, š. 20 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 144/14. OKLEPNI ROKAVI KOTE 籠手 Oklepna rokava za levo in desno roko po dolžini gumba za pritrjevanje rokava na oklep. Na levem segata od ramen do prstov. Na notranji strani sta rokavu gumba nista ohranjena, je pa ohranjen gumb prevlečena z olivnozeleno svileno podlogo. Sledi v zapestnem delu. Z notranje strani širino rokava plast grobega temnomodrega platna, nato še plast reguliramo z vrvico, podobno kot vezalke na čevlju. bolj finega temnomodrega platna, na katero je prišita Na obeh ščitnikih sta v višini ramen pritrjeni kov- zaščitna verižna pletenina. Vanjo so vdelane črno inski ploščici, na katerih sta slabo ohranjena napisa lakirane ovalne kovinske ploščice in po ena okrogla v japonskih pismenkah. Napisa razkrivata osebno pri komolcu. Črno lakirana sta tudi kovinska zaklju- ime izdelovalca, mojstra Munetaka 宗高, in družino čka na ramenskem delu, okrašena s cvetličnimi her-oziroma okleparsko šolo Myōchin 明珍 iz province aldičnimi simboli, enako kot ščitnika dlani. Ta na roke Bungo.58 (BŠ, BT) pritrdimo s temnomodro bombažno vrvico oziroma zanko, nameščeno okoli sredinca in palca. Na desnem rokavu sta na ramenskem delu ohranjena roževinasta 58 Prav tam, 316. 44 STEGENSKI SCITNIK HAIDATE 佩佩楯 Fino tkano rjavo platno je obrobljeno z zeleno-belo pobarvanim usnjem. Platno je okrepljeno s prišito 59 verižnino iz žičnatih obročkov, na katero so pritrjeni Prav tam, 314. rdeče lakirani kovinski paličasti zaščitni elementi in različni okrogli cvetlično ornamentirani heraldični simboli. Ščitnik s platnenim trakom zavežemo oko- li pasu in pritrdimo okoli posameznega stegna z roževinastim gumbom. Na notranji strani ščitnika je na usnjeni etiketi v japonskih pismenkah napis Tanaka 田中. Gre za družinsko ime iz zahodne Japonske in pomeni nekoga, »ki prihaja z območja riževih polj«.59 (BŠ, BT) Stegenski ščitnik haidate, železo, železna žica, lak urushi, platno, vrečevina, roževina, Japonska, obdobje Edo (1603–1868), d. 51 cm, š. 58 cm, Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 144/12. 45 ZANIMIVI CELADI Z GRADU LEMBERG BOJAN ŠIBENIK Med samurajsko opremo z gradu Lemberg najdemo kompleksno formo predvsem na zgornjem delu, kjer tudi izjemno zanimivi čeladi. Prva čelada kabuto 兜 se lamele stekajo v sredinsko odprtino, preko katere je z inventarno številko A 144/1 je tipa ko-zunari 古頭 nameščen petstopenjski okras tehen 天辺, sestavljen 形, za katerega je značilna preprosta oblika kalote, ki iz dekoriranih bakrenih obročkov. Na čelnem delu je sledi obliki glave. Vsi kovinski deli čelade so gladko štrleč nastavek, na katerega si je samuraj nataknil lakirani s črnim lakom urushi, ki je kovino zaščitil pred tridimenzionalni heraldični simbol klana oziroma zunanjimi vplivi. Konstrukcija kalote je sestavljena iz gospodarja, kateremu je služil. Štiri viseče lamele, večjih kovinskih plošč, daljša sredinska plošča teče ki tvorijo zaščito vratu shikoro, imajo posebno valo-po sredini, od temena proti čelu, nanjo sta zakovičeni vito in nazobčano površino, ki jo je mojster ustvaril stranski in sprednja plošča, slednja predstavlja čelni z uporabo različnih tehnik nanašanja laka urushi ščitnik mabizashi 眉庇.60 Na kaloto je s svilenimi na kovinske lamele. Med posameznimi rebri kiri trakovi povezanih pet visečih lamel shikoro 錣, ki tsuke-kozane 切付小札 je umetelno prepleten svilen so služile zaščiti vratu do ramen. Na čeladi izstopa trak, ki povezuje posamezne lamelne plošče med predvsem oblika čelnega ščitnika, katerega spodnji seboj. Zgornja lamela, na katero so vezane preostale rob se na čelnem delu nekoliko koničasto zaključi. štiri, se na obeh straneh zaključi v majhna obsenč- Dokaj redek dodatek so stilizirane obrvi v obliki bam- na ščitnika fukikaeshi. Z lakom urushi so lakirane busovega lista. Notranja tekstilna podloga ukebari zgolj lamele, ki tvorijo zaščito vratu, pri čemer ima 浮張 je preprečevala neposreden stik samurajeve le spodnja naneseno pozlato.63 glave s kovino. Čelada nima obsenčnih ščitnikov Kljub temu, da na večini samurajskih čelad zasledimo fukikaeshi 吹返. lakiranje skoraj vseh kovinskih delov, kovinski deli Sredi čelnega dela ima čelada krog, ki simbolizira nekaterih najkvalitetnejših primerkov opreme niso sonce. Kot pozlata je bil nanesen na lak urushi. Znak bili klasično lakirani, temveč so mojstri s posebnim je morda povezan z zvrstjo budizma nichiren 日蓮仏 postopkom dosegli želen stabilen videz rjaste patine 教, ki se je uveljavil in razširil že v obdobju Kamakura na površini kovine tetsu sabiji 鉄錆地.64 Glede na (1185–1333). Tovrstne oznake so lahko služile kot kvaliteto izdelave ter prefinjeno obliko bi bilo čelado simbolna zaščita v boju, izkazovale so pripadnost z veliko verjetnostjo mogoče povezati z znameni- določenemu klanu in imele funkcijo, da so se lahko to okleparsko šolo Saotome 早乙女, oziroma kar s samuraji kar najbolje razlikovali na bojnem polju. konkretnim mojstrom letsugujem 家次, ki je deloval Ponavadi so bili to verski ali heraldični simboli mae-v 17. stoletju.65 Prek družinskih povezav z družino date 前立, ki so se lahko tudi v tridimenzionalni obliki Myōchin velja za začetnika šole Saotome Nobuyasu vpenjali neposredno na čelado.61 早乙女信康. Kvaliteta izdelkov iz delavnice Saotome ni v ničemer zaostajala za družino Myōchin, tako da Časovni okvir nastanka čelade sovpada z obdobjem danes ti družini štejemo za najbolj znani in plodni vojnih konfliktov in s tem povezane večje potrebe v produkciji najkvalitetnejših oklepov in njihovih po zagotavljanju bojne opreme, ki se je odrazila v sestavnih delov.66 inovativnem razvoju in konstrukcijskih poenostavit- vah za povečanje učinkovitosti med uporabo ter hitrejšo izdelavo.62 60 Bottomley, Japanese arms and armour, 54–55. Druga čelada kabuto z inventarno številko A 144/7 61 Prav tam, 58. je tipa suji bachi 筋鉢. Sestavljena je iz precizno 62 Lazar, Poti samurajev, 279. kovičenih 62 ozkih rebrastih lamel, ki potekajo po 63 Bottomley in Hopson, Arms and Armour of the Samurai, 94–105. zunanji strani kalote kabutonohachi 兜鉢. Ta ima 46 64 Absolon, The Watanabe Art Museum Samurai Collection, 16–17, 21, 50–52; Absolon, Samurai Armour, 240–255. 65 Za opredelitev povezave z družino Saotome se zahvaljujem g. Ianu Bottomleyju, ki je bil več let kustos v Royal Armouries, Leeds, pisna korespondenca. 66 Anderson, Japanese Armour: An Illustrated Guide to Myochin and Saotome Families from 15th to 20th Century, 12–13. Čelada kabuto, železo, baker, svileni trakovi, lak urushi, pozlata, Japonska, obdobje Edo (1603–1868), v. 16 cm (kalota), 2r. 32 cm (lamele), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 144/7. Čelada kabuto, železo, baker, svileni trakovi, lak urushi, pozlata, Japonska, obdobje Momoyama (1573–1600), v. 15,8 cm (kalota), 2r. 34 cm (lamele), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike, PMC, A 144/1. 47 East Asian objects from the Celje Regional Museum collection 48 WHAT IS A SAMURAI DOING HERE? East Asian objects from the Celje Regional Museum collection CATALOGUE OF THE TEMPORARY EXHIBITION 49 WHAT IS A SAMURAI DOING HERE? East Asian objects from the Celje Regional Museum collection BARBARA TRNOVEC Charming black lacquerware with distinctive de- This would only be possible to tell after thorough corations first became objects of desire among the analysis of photographs taken of the castle’s interior European aristocracy in the 16th century, but even-at the time.3 tually turned into items accessible to broader circles Who were the collectors of these objects? When and of collectors.1 Some of the lacquer objects in the how did they acquire them? What motivated them to exhibition were made in Japan, while others were do so? What is the provenance of these items? How produced in Europe according to Japanese models. did they end up in the museum? The objects of East One of the most popular decorations was the motif Asian origin, which comprise the unusual collection of flowers and birds, characterized by a wide range of kept by the Celje Regional Museum (PMC), thus symbolic meanings. Flowers and birds are depicted raise many questions that still need to be answered. on a number of the exhibited objects, including the Just as the collection itself is unusual in its nature, so Japanese folding screen, whose detail is presented is the way it came into existence.4 The objects orig- at the exhibition, and a gilded cobalt blue fan with inate from the Federal Collection Centre for Cultural an ivory handle. This is one of the most valuable fans and Historical Objects5 of the Celje District Centre (FZC found in any Slovenian museum collection. OC Celje), established in the summer of 1945. The The valuable missionary scroll is one of the few such same year, they were taken over by the Celje Regional well-preserved specimens of high quality in museum Museum (PMC), called the Celje Municipal Museum collections worldwide. It was produced in the second at the time. They were inventoried in 1964, with half of the 19th century in the workshop of a Jesuit 153 inventory numbers determined (that does not orphanage near Shanghai. The back of the scroll denote the number of items in the collection6), and bears a barely visible, four-line pencil note. We can the collection was named the Collection of Objects discern the following: Mission Anstalt (?), (illegible) from Asia and South America. For decades, it shared bei Shanghai, Shanghai 3/5 1883, Hoy (?). the fate of many collections kept in museum storage and remained almost unknown to both the general Another interesting set of items is the samurai equip- public and experts.7 ment, especially the two helmets. The first of them, on display at the exhibition, stands out for its unique We will probably never know to whom the major-shape and its age – it is said to have been made in ity of the objects in the collection belonged before the 16th century – and the second stands out for their “transition to state ownership”. However, prior its superior workmanship. Both of them were once ownership may be determined in some instances. used in their authentic environment, in Japan, as Dedicated research and a series of fortunate coin- part of battle equipment. They were brought from cidences for example led to the discovery of the Japan in the 19th century and transferred to their samurai equipment’s origin in 2017.8 The equipment new, Slovene environment, where they turned into was presented to the general public that same year, decorative objects. They adorned the “blue-paint- at the exhibition entitled Paths of the Samurai at ed Chinese room”2 at Lemberg Castle. Perhaps the the National Museum of Slovenia. Some wondered same room also boasted an attractive bronze incense at the time, and may still be wondering, whether burner in the shape of an elephant with a pagoda these “foreign, exotic” objects were also part of our on its back, a so-called “peace bringing elephant”. heritage. The answer is yes, of course. After all, they 50 contributed to the process of shaping the spiritual spatial context” (available at: https://www.uradni-list.si/glasilo-landscape of our region, our values, identity, beliefs, uradni-list-rs/vsebina/2008-01-0485?sop=2008-01-0485). 5 The organization and operation of the Federal Collection Centre knowledge, and traditions. Therefore, they belong was prescribed by the Instructions for the Establishment and Op-to our cultural heritage just as well.9 eration of Collection Centres, issued by the Ministry of Education on 31 July 1945. The legal basis for the institution’s operation was Museums – institutions open to the public, and in provided by the Act on the Collection, Preservation and Distribution the service of society and its development – col-of Books and Other Cultural, Scientific and Artistic Objects that Became State Property by Decree of the Anti-Fascist Council for the lect, preserve, study, interpret, and exhibit heritage, National Liberation of Yugoslavia. Among other things, the law among other things, as well as provide information stipulated the transfer of any “enemy property to state ownership” (Kodrič Dačić, “Federal Collection Centre and its Contribution about it “in order to develop heritage awareness, to the Supplementation of the National and University Library spread knowledge about its values, and encourage Funds“, 53). 6 its appreciation”.10 The fruitful cooperation between The collection consists of more than 153 items, although the objects are inventoried under 153 inventory numbers. 13 pieces the Celje Regional Museum and the Department of of samurai equipment, for example, were inventoried under Asian Studies at the Faculty of Arts, University of one inventory number only. Further, there are a series of 22 fans featuring motifs from Chinese opera also inventoried as one item, Ljubljana, which has been ongoing since 2014, has while several other examples of the kind may be found as well. further contributed to the realization of these noble 7 Ralf Čeplak Mencin, Curator of Asia and Oceania at the Slovene objectives. Three years later (in 2017), this partner-Ethnographic Museum, for example, was not aware the Collection of Objects from Asia and South America existed and was kept ship led the department and the museum to sign by the Celje Regional Museum, although he inquired about an agreement, according to which both institutions such collections or about individual Asian objects among fellow committed themselves to joint research, with a spe-curators while writing his book In the Land of the Celestial Dragon: 350 Years of Contacts with China, published in 2012. Maja Veselič cial emphasis on the study of objects of Asian origin similarly notes that some collections “sit and wait in museum kept by the Celje Regional Museum. Since 2018, this storage, and are virtually unknown to the general public”, citing the example of Chinese objects from the Ivan Skušek collection cooperation has been part of the project called East (Veselič, “Collecting Cultures: Ideologies and Practices of Collecting Asian Collections in Slovenia: Inclusion of Slovenia in and Exhibiting”, 5). 8 the Global Exchanges of Objects and Ideas with East Two events were crucial: in January 2017, I discovered several documents related to Lemberg Castle and dating from 1945 Asia. The present exhibition is but one of the results in the Historical Archives of Celje. These included the “List of achieved though this cooperation. objects seized from the manor of Gallé Nette”. In February 2017, I conducted an interview with Peter Krisper and his sister Roswitha Krisper in Klagenfurt. Both interviewees confirmed that the samurai armour originated from Lemberg Castle. 9 Cultural heritage constitutes goods inherited from the past that 1 Most collections and individual East Asian objects kept by Slove-reflect this aspect precisely – the values, identity, beliefs, knownian museums were brought or sent to the region of present-day ledge, and traditions of Slovenes and other citizens of Slovenia. Slovenia at the end of the 19th and the beginning of the 20th This is how cultural heritage is defined in Article 1 of the Cultural centuries by sailors, missionaries, diplomats, scientists, or travel-Heritage Protection Act. According to the ICOM, the International lers who journeyed to East Asia (Vampelj Suhadolnik, "Collecting Council of Museums, cultural heritage refers to “any thing or Culture and East Asian Collections in Slovenia", 93). concept considered of aesthetic, historical, scientific or spiritual 2 Account given by Peter Krisper (b. 1923) and his sister Roswitha significance” (ICOM, ICOM Code of Ethics for Museums, 2005). Krisper (b. 1924), who frequently visited Lemberg Castle when 10 Cultural Heritage Protection Act, Article 3. children. I interviewed them on 2 February 2017 at their home in Klagenfurt. 3 The search for the two albums featuring 280 photographs (including the photographs of various interiors at Lemberg Castle), returned to Hubert Wolfgang Gallé by the Celje Regional Museum in 2006, has not born any results to date. These photographs might help us determine whether any of the East Asian objects from the Celje Regional Museum collection originate from Lemberg Castle. The “List of objects seized from the manor of Gallé Nette”, dated 12 July 1945 and kept by the Historical Archives Celje, lists 30 objects modified by the adjective “Japanese” and one by the adjective “Oriental”. 4 The motivation behind collecting practices is crucial when trying to define a group of collected objects as a collection, and thus separate them from other forms of object accumulation. Motives for collecting can vary considerably, while the amassed material can only become a collection when someone defines it as such (Pearce 1994: 158). Article 3 of the Cultural Heritage Protection Act defines a (museum) collection as “a group of movable property with related heritage values bound by a common historical or 51 The motif of a branch with open camellia flowers and three sparrows from the Japanese black-lacquered table A 80, interpreted in cobalt blue from the Chinese fan A 64. Both objects are part of the Collection of Objects from Asia and South America from the Celje Regional Museum. 52 LIST OF EXHIBITS Elephant-shaped incense The bronze incense burner was produced during the Meiji period, which burner with a pagoda on lasted between 1868 and 1912, and brought about a flourishing development of metalwork art in Japan. The censer consists of an elephant, its back which serves as the pedestal and incense holder, and the upper and lower tiers of a pagoda, which form the top of the censer. The elephant's trunk is turned upwards, which is believed to bring good luck, while the animal's back is covered with a richly decorated blanket, adorned on each side with a depiction of a Japanese dragon with three claws on each paw. The rear of the blanket, meanwhile, bears an engraving of a Japanese dragon called Ogonchō or “golden bird”. The elephant carries a Chinese pagoda with curved roof corners on its back, yet another Japanese dragon coiling in the round finish atop the pagoda. Artistically speaking, the censer is a combination of Chinese motifs and Japanese characteristics. The elephant with a pagoda on its back is a distinctly Chinese motif; its Chinese name, taiping youxiang, could be translated as "a peace bringing elephant". It is represented by an image of an elephant carrying a large object on its back, which symbolizes good luck, peace, and abundance. In Buddhist tradition, the pagoda meanwhile symbolises peace and represents an auspicious symbol. Along with Buddhism and other cultural and trade exchanges, the motif and symbolism of an elephant with a pagoda spread throughout East Asia, including Japan. Elephant-shaped incense burner with a pagoda on its back, gilded bronze, Japan, late 19th or early 20th centuries, h. 61.5 cm, w. 12 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 7. Sculpture of a samurai The bronze figure from the Meiji period (1868–1912) depicts a samurai on horseback on horseback. It consists of two parts, namely the horse and the rider, which are fused together with a joint between the samurai's right hand and the reins in order to make the sculpture more stable. The characters engraved at the bottom of the horse indicate the name of the manufacturer. The figure was produced by a workshop known by the family name Yoshimitsu. With the beginning of the Meiji period, the shogunate’s military rule came to an end, and Japan opened up to Western ideas and the international market. In 1876, a new law was passed and banned samurai from carrying swords, forcing swordsmiths to adapt to the new situation. Many master craftsmen lost their work and mostly switched to the production of metal artwork, which they later presented at various international exhibitions. Their outstanding artistry gave rise to an extraordinarily high demand for such metalwork art objects across Europe and the USA. Some workshops flourished at a rapid pace and developed new modes of artistic expression. They produced either superior-quality and expensive objects or more af-fordable, albeit still high-quality products, which could sell in large numbers due to their moderate price. The Yoshimitsu workshop fell into the latter category. Sculpture of a samurai on horseback, bronze, Japan, late 19th or early 20th centuries, h. 39 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 122. 53 Elephant-shaped incense The gilded bronze incense burner depicts the Buddhist arhat Kalika burner with an arhat on riding an elephant. Kalika belongs to the group of the so-called "Eighteen arhats" from the Buddhist Mahayana tradition. Arhats were the its back first disciples of Siddharta Gautama, the historical Buddha, to reach enlightenment. They are traditionally assigned the role of protecting Buddhist teachings ( dharma). The group of 18 arhats is often depicted in temples and in Buddhist art in general. Kalika is usually represented as a Buddhist sage riding an elephant, reading Buddhist sutras, observing all directions in the sky, and taking care of humanity. The hollow inside of the incense burner is intended for burning incense, and the object is richly decorated with various Buddhist symbols (the elephant, the scroll in the arhat's hand, his palm in the position of fearlessness or abhayamudra, etc.). This shows that the censer also had a religious function and was most likely used in domestic religious practices. In China, the production of incense burners peaked during the Ming (1368–1644) and Qing (1644–1912) Dynasties. The arhat incense burner was most likely produced in the second half of the 19th century in one of the select few bronze casting workshops in China. Elephant-shaped incense burner with an arhat on its back, gilded bronze, China, second half of the 19th century (?), h. 20 cm, w. 20.5 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 8. Figures of a Chinese The figures are made of painted pottery and date from the 19th century. woman and a Chinese They were produced in southern China as export goods. They depict the clothing of the upper classes in China during the Qing Dynasty man (1644–1912). The female figure is 30 cm tall and is dressed in a traditional upper-class garment. A tiny red shoe (much smaller than those of the male figure) is peeking from under her dress, most likely representing the traditionally bound “lotus” feet. Foot binding was a practice firmly established among Chinese women, while it was not very common among women from other ethnic groups, including Manchu women, members of the ruling Qing Dynasty. The male figure is 32 cm tall and depicts a Qing Dynasty court official wearing a typical winter official's hat and a long, dragon-decorated mangpao garment. The man is holding a snuff bottle in his right hand. A peculiar feature of the figurines are their heads, made of a separate piece of pottery. The head of each figure is fastened onto a thin hor-izontal axis within the neck and attached to a long weight extending into the body. When touched, the head sways and the figure "nods". Figures of a Chinese woman and a Chinese man, painted pottery, southern China, 19th century, h. 30 and 32 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 51. 54 Missionary scroll The silk and paper scroll was produced in the second half of the 19th century at the Jesuit Tushanwan orphanage workshops near Shanghai. The presentation of the scroll resembles a Chinese painting, with the images pasted onto a silk base and with round wooden sticks at the top and bottom ends. The scroll consists of three separate images, printed with woodblocks and hand-painted with watercolours. The first and last images are equipped with titles in Chinese, while the middle one bears no inscription. The first of the three images, “The Joy of Heaven” ( Tiantang zhi le 天堂之乐), features a scene designed to resemble the genre of depicting “All the Saints” in European Catholic art. The second one, a scene from the "Death of the Righteous" ( mort du juste) genre, depicts the interiors of a house with a dying person lying on the bed. The image is untitled, since it was originally part of an illustrated two-page text. The third scene, entitled “Purgatory, we can atone for our sins by good deeds” ( Lianzui zhi suo shangong keshu 炼罪之所 善功可赎), depicts people in flames along with angels leaning down towards them. Its central part shows the scene of a mass. Next to this, two consecutive scenes of salvation from Purgatory are depicted – the first one features an angel leading a praying man towards the clouds, while the second one portrays two angels and St. Mary the Crowned on the throne with a child. The images that appear in the scroll are identical to those found in the collection of woodcuts by Henry Vasseur (1828–1899), a Jesuit teacher at the Tushanwan workshops. Missionary scroll, paper, silk, wood, China (Shanghai), second half of the 19th century, l. 117 cm, w. 28 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 138. Two herons under a pine The motif from a folding screen shows two white herons in a pond under a pine tree. In Chinese and Japanese cultures, the heron symbolizes tree longevity and a path to reach the sky and happiness. The heron was often depicted along with the lotus, which symbolically implied that the path continues upwards uninterruptedly. The symbolism is derived from a word play – the Chinese name for the "heron" is homonymous with the word meaning "path", and the lotus is pronounced the same way as the word meaning "continuously". In Chinese legends, the heron may also appear while accompanying the soul to the sky, thereby symbolizing the path to heaven. It plays a similar role in Japanese culture, which abounds in legends about lovers unhappily in love transforming into spirits of the white heron and dancing by a frozen pond. Pine trees are a popular motif in Chinese and Japanese art as well. Their perseverance, defiance of the cold, and the fact that their needles never fall off in the winter contributed to their association with longevity, steadfastness, and immortality. As a symbol of rebirth and hope for a bright future, pine trees occupy a special place in celebrations of the Japanese New Year. They attained an even stronger symbolic conno-tation after the atomic bomb on Hiroshima during World War II, and more recently after the catastrophic earthquake and tsunami that hit Japan in March 2011. Two herons under a pine tree, detail from a folding screen, wood, paper, painting, Japan, late 19th or early 20th centuries, h. 91 cm, w. 55 cm (central part), w. 110 cm (entire screen), Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 135. 55 Blue oval fan The blue fan is one of the most valuable fans kept in Slovenian museums. The dark blue paper is painted with the motif of a teacher and a student sitting under a pine tree by a river, with mountains and a tree in the background on one side, and birds and flowers on the other. The three images are among the most common motifs found in Chinese painting. After all, the word denoting "landscape painting" consists of two characters meaning "mountains and water", and thereby suggests harmony and a return to nature. Mountains are also associated with religion, as they reach towards the sky, while water flow represents a sense of movement. The people sitting by the river are a teacher and a student, while the lavishly growing pine tree stands as a symbol of perseverance, longevity, and self-discipline. Two blue thrush birds are painted on the other side, one in flight, the other perching on a sprig of morning glory. The blue thrush ( qingniao in Chinese) symbolizes happiness and can even represent the messenger of knowledge and enlightenment in Chinese tradition. The pink and white flowering morning glory is a symbol of love, emotion, and mortality, as the flower blooms for one day only and lovers only have such a short time to meet. Sometimes, the morning glory can also represent the month of September or the 11th wedding anniversary. The paper is glued to a bamboo frame with an ivory handle, decorated with gold painted birds and flowers. Oval fan, painted on both sides, paper, ivory, gilding, China, 19th or early 20th centuries, h. 45 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 64. Large folding fan The large-format fan measuring 75.5 cm in height comes from Japan, where fans of the mita ōgi (giant fan) type were used for ceremonies and religious rituals in the past. The paper, attached to the folding brown lacquered sticks, is painted on both sides and features motifs of flowers and birds ( kachō-ga in Japanese), very common in Japanese art. One side of the fan is painted with a tree with long branches on a distinctly red background. The branches are covered in white flowers, two cuckoos ( hototogisu) flying among them. The cuckoo represents summer, unfulfilled love, elusiveness, and sadness. White flowers grow under the tree. The other side of the fan features two quails ( uzura), drawn on a brown background, hiding in tall grass and behind pink morning glory flowers ( asaga). A powerful and fierce bird, the quail symbolizes courage and victory in battle, while the morning glory represents morning beauty and at the same time autumn, transience, mortality, or unrequited love. The sticks of the wooden frame are lacquered in dark brown, with the outer protective stick featuring gold-painted vines, grapes, and a bird. Such large fans were mostly used in the 19th century. We rarely find them even in museums, since they were not very common due to their large size and ritual use. This is the only specimen of such a big Japanese fan in Slovenia. Large folding mita ōg i fan, painted on both sides with motifs of flowers and birds, paper, wooden frame, gilded outer sticks, Japan, 19th century, h. 75.5 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 82. 56 Lacquer cabinet The lacquer cabinet consists of a base with a scissor binder and curved legs, and a cabinet with a red lacquered double door. The door is hiding ten drawers of various sizes, decorated in the style of Japanese export lacquerware known as nanban ( namban). Nanban originally means "southern barbarians", which is how Japanese called foreigners from Europe after their first contact with the Portuguese in the 16th century. Nanban lacquerware is characterized by gold painting on black lacquer, often adorned with mother-of-pearl. The decoration on the gold lined drawers feature a European imitation of the technique of spraying gold paint on wet lacquer, known as maki-e. The motifs include various scenes of landscape and flowers as well as some architectural elements. Some parts feature birds, painted in a rather simple form. The double door is painted with gold on red lacquer; the depictions reveal the Chinese motif of tiered pagodas. The use of both Chinese and Japanese motifs and the disproportionate depiction of individual motifs indicate European production. This is also evident from the curved shape of the legs on the pedestal ( cabriole in French), popular in the West in the 18th century. Lacquer cabinet, wood, lacquer, metal, painting, European origin, imitation of Japanese lacquer ( japanning), 18th c. (?), h. 111 cm, w. 67 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 74. Black lacquer table with The black lacquer table exemplifies the Kyoto-Nagasaki style devel-camellias and sparrows oped in the late 18th and early 19th centuries. It is characterized by a balanced mother-of-pearl decoration and the Japanese technique of spraying gold paint on wet lacquer, known as maki-e. The aesthetic guidelines for these objects were dictated by Dutch employees of the East India Company. After the Portuguese were expelled from Japan in 1639, the Dutch remained the only foreigners from Europe to be allowed to trade with Japanese. However, even they were restricted to a small, artificial island in Nagasaki Bay. The table bears a depiction of a branch with open camellia flowers and three sparrows. The motif is additionally decorated with mother-of-pearl. The leaves, reddish brown in colour today, were originally covered with gold dust. The camellia, sometimes called the "winter tea rose", was one of the most important flowers in Japan. With its evergreen leaves and blossoms, it symbolized endurance in winter, and was especially popular among the Japanese aristocracy of the Edo period (1603–1868). The red camellia, which was mostly associated with love and purity, symbolized a noble death for soldiers and the samurai. Floral motifs were often complemented by images of various birds, plump sparrows in particular, which were believed to bring good luck since their presence suggested a bountiful harvest. Black lacquer table with camellias and sparrows, no base, sugi wood (Japanese cedar), urushi lacquer, mother-of-pearl, Nagasaki (?), Japan, second half of the 19th century, d. 55 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 80. 57 Elongated lacquer The fumibako is an elongated and rounded lacquer box with a gold, fumibako box bas-relief decoration. It was used for storing and transporting important government and official documents in scrolls. It is made of Paulownia wood, which is light, smooth, and solid, does not absorb water, and has a high flash point. At the lower part of the box, there is a small ring attached to each of the longer sides, through which two braided cords were tied. Bound in a ribbon at the top of the box, these two cords made it impossible for the box to open during transport. Both the outside and inside of the box feature different coats of arms. The coat of arms on the outside of the box that stands out is decorated in gold and represents the coat of arms of the Tokugawa-aoi or the Tokugawa family, who ruled Japan during the Edo period (1603–1868). The Tokugawa-aoi coat of arms consists of three hollyhock leaves, pointing towards the centre of the circle and symbolizing fidelity. The inside of the box features the coats of arms of individual samurai families, shaped like four pine needles around a circle. The coats of arms are depicted in the traditional technique of applying gold dust to undried lacquered surfaces. Along with other markings on the box, they suggest the object was used for government affairs. Fubako or fumibakō, a box for storing documents with the motif of the Tokugawa family coat of arms, Paulownia wood, urushi lacquer, gold dust, Japan, late 19th century, h. 13 cm, l. 24 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 120. Tiered folding j佩ubako box The folding lacquer jūbako box consists of four drawers. Traditionally, it was designed for food storage and serving on special occasions such as the Cherry Blossom Festival or the New Year. Nowadays, boxes of the type mostly consist of two or three drawers, and are used especially at New Year's celebrations to store and serve traditional New Year's food or osechi-ryōri. One can even find round, hexagonal, and octagonal shapes of jūbako, as well as specimens made of white and blue porcelain in addition to the ordinary wooden ones. Compared to jūbako boxes commonly used today, this specimen is larger, which suggests it was probably intended for a large group of people. Given its size and several tiers of drawers, we can assume it might have been used to serve food on special occasions at large family gatherings or in temples. On the outside, each side of the box is decorated with repeating floral patterns of vines, bamboo leaves, and cherry blossoms, rendered in the traditional bas-relief technique of applying gold powder to undried lacquered surface. The vines symbolically represent eternity and family, the bamboo leaves success and endurance, and the cherry blossoms beauty and ephemerality. Jūbako food storage box with cherry, bamboo, and vine motifs, sugi wood (Japanese cedar), black urushi lacquer with black dye on the outside, red urushi lacquer with red dye on the inside, gold and blue powder, Japan, second half of the 19th century, l. 43 cm, w. 31 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 125. 58 Lacquer tray painted with The rectangular lacquer tray with rounded edges is painted with red red and gold and gold against a black background. It was used for letters and other smaller items. The motifs depict activities inside a garden complex, drawn in a stylized way and very likely modelled on a scene from an ukiyo-e woodcut template. The tray is made of papier-mâché and lacquered, but this is probably not the Japanese urushi lacquer. The lower right part of the tray featuresan imitation of the nashiji technique, a subtype of the maki-e technique. The maki-e technique was often used for background patterns, sprinkling gold or silver particles over the surface of the object to which the lacquer had been applied. The tray was most likely produced by a European workshop but designed as an imitation of similar Japanese specimens. Tray, papier-mâché, lacquer, painting, European origin, late 19th century, l. 27.2 cm, w. 18.9 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 30. Sode - shoulder guards Each shoulder shield consists of six lamellae lacquered in a red and black striped pattern. The upper lamella was (later?) simply decorated with red and brown dots of irregular shapes, applied to the original black background with a brush. Individual lamellae are tied together with a blue and white cotton cord. Sode shoulder guards, iron, paper, leather, urushi lacquer, cotton cord, Japan, Edo period (1603–1868), h. 28 cm, w. 26.5 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 144/3. Hanpo佩 mask The hanpō iron facial armour with a yodare-kake neck guard is lacquered in black. The neck protector consists of four lamellae tied together with a green, blue and beige cotton cord. A hole has been drilled under the chin of the mask for the purpose of ventilation and sweat drainage. The hooks on the cheeks are intended to additionally fasten the mask to the face with the help of the chin strap attached to the forehead. Hanpō mask, iron, urushi lacquer, cotton cord, Japan, Edo period (1603–1868), h. 18 cm, w. 16.2 cm (mask), w. 18 cm (neck lamellae), Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 144/8. 59 Haidate thigh guard The finely woven brown canvas is lined with green-and-white dyed leather and supported with a sewn-on chain of wire rings, adorned with red lacquered metal rod-shaped protective elements and various round floral-ornamented heraldic symbols. The guard can be tied around the waist with a canvas ribbon and fastened around each thigh with a horn button. The label on the inside of the guard bears an inscription in Japanese characters, which reads Tanaka. The latter is a family name originating from western Japan and denoting someone “coming from the rice field area”. Haidate thigh guard, iron, iron wire, urushi lacquer, canvas, sackcloth, horn, Japan, Edo period (1603–1868), l. 51 cm, w. 58 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 144/12. Kote armoured sleeves Both left and right arm armour sleeves extend lengthwise from shoulders to fingers. The inside is lined with olive green silk, further lined with a layer of coarse dark blue canvas, and finally a layer of finer dark blue canvas. The final layer is oversewn with a piece of protective chain-mail with small black lacquer oval metal plates and a round plate on each elbow fitted in. The metal finishes on the shoulders, decorated with floral heraldic symbols, and the palm guards are black lacquered as well. The palm guards can be fastened to the hands with a dark blue cotton cord or loop placed around the middle finger and the thumb. The right sleeve shoulder guard still bears two preserved horn buttons used to attach the sleeve to the armour. The left sleeve buttons are no longer preserved, unlike the wrist button. The width of the sleeve is adjusted with a string from the inside, in a way similar to adjusting shoe laces. Both sleeves have a small metal plate attached at shoulder height. The plates feature barely preserved inscriptions in Japanese characters. These reveal the personal name of the manufacturer, master Munetaka and the Myōchin family or armour-making school from Bungo province. Kote armoured sleeves, iron, silk, canvas, leather, horn, Japan, late Edo period, late 18th century or first half of the 19th century, l. 72 cm, w. 20 cm, Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 144/14. 60 Kabuto helmet The kabuto helmet is of the ko-zunari type, characterized by a simple calotte shaped to fit the head. All metal parts of the helmet are smoothly coated with black urushi lacquer. The calotte is constructed of larger metal plates. The longest, central plate runs across the middle of the helmet, from the top to the forehead, with two side plates and the front plate riveted to it. The front plate represents the mabizashi visor. Five hanging shikoro lamellae are tied to the calotte with silk ribbons. The shikoro lamellae protected the part from the neck to the shoulders. What is particularly outstanding about the helmet is the shape of the mabizashi visor, the lower edge of which is slightly pointed at the front. A rare addition to the helmet are the stylized eyebrows in the shape of bamboo leaves. The ukebari inner textile lining prevented direct contact between the samurai's head and the metal of the helmet. The middle of the visor is adorned with a circle symbolizing the sun. The circle was applied on top of the urushi lacquer with gilt. The symbol might be associated with the nichiren Japanese school of Buddhism. Such insignia could serve as a symbolic protection in battle, demonstrate affiliation to a particular clan, and made it possible for the samurai to be distinguished from each other on the battlefield. The time of the helmet's production coincided with a period of military conflicts and the consequently increased need for battle equipment. This was reflected in an innovative development and design simplifications in order to increase the efficiency of the equipment and enable its faster production. Kabuto helmet, iron, copper, silk ribbons, urushi lacquer, gilding, Japan, Momoyama period (1573–1600), h. 15.8 cm (calotte), d. 34 cm (lamellae), Collection of Objects from Asia and South America, PMC, A 144/1. 61 VIRI IN LITERATURA Absolon, Trevor. The Watanabe Art Museum Samurai Armour Collection, Volume I: Kabuto and Mengu. Toraba, Digital Direct Printing, 2011. Absolon, Trevor. Samurai Armour, Vol. 1: The Japanese Curiass. Oxford: Osprey, 2017. Anderson, John L. Japanese Armour: An Illustrated Guide to the Work of the Myochin and Saotome Families from the 15th to 20th Century. London: Lionel Leventhal, 1968. Bartholomew, Terese Tse. Hidden Meanings in Chinese Art. San Francisco: Asian Art Museum, 2006. Bell, David. »Explaining Ukiyo-e«. Doktorska disertacija, University of Otago, 2002, dostopano 5. april 2021, https://ourarchive.otago.ac.nz/handle/10523/598. Bjaaland Welch, Patricia. Chinese Art: A Guide to Motifs and Visual Imagery. Boston itd.: Tuttle Publishing, 2008. Bottomley, Ian. Japanese Arms and Armour. Leeds: Royal Armouries Museum, 2017. Bottomley, Ian in Anthony Hopson. Arms and Armour of the Samurai. Greenwich: Bisson Books, 1988. Cains, Carol in Matthew Martin. »A Cabinet of Curiosity: an Early English Japanned Cabinet in the Collection of the National Gallery of Victoria«. Art Journal Edition 54 (2016), dostopano 27. marec 2021, https:// www.ngv.vic.gov.au/essay/a-cabinet-of-curiosity-an-early-english-japanned-cabinet-in-the-collection-of-the-national-gallery-of-victoria/. Chadd, Rachel Warren in Marianne Taylor. Birds: Myth, Lore and Legend. London itd.: Bloomsbury, 2016. Eberhard, Wolfram. A Dictionary of Chinese Symbols: Hidden Symbols in Chinese Life and Thought. London in New York: Routledge, 1986. Family Crests of Japan. Berkeley, California: Stone Bridge Press, 2007. Frick, Patricia, Annette Kieser in Margarete Prüch. »Introduction«. V Production, Distribution and Appreciation: New Aspects of East Asian Lacquer Ware, uredili Patricia Frick in Annette Kieser, 1–9. Leiden, Boston: Brill, 2019. Gallé, Hubert Wolfgang. Die Gallé: eine Familiengeschichte. Graz: Selbstverlag, 2007. Hutt, Julia in Hélène Alexander. Ōgi: A History of the Japanese Fan. London: Dauphin Pub, 1992. ICOM, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor. Icomov kodeks muzejske etike, Ljubljana: Društvo ICOM, Mednarodni muzejski svet, 2005. Impey, Oliver. »Japanese Export Art of the Edo Period and Its Influence on European Art«. Modern Asian Studies 18, št. 4 (1984): 685–697, doi: 10.1177/312344. Iröns, Neville John. Fans of Imperial Japan. Hong Kong: Kaiserreich Kunst, 1982. 62 Kamon no iroha家紋のいろは (Seznam imen družinskih grbov), zadnja sprememba 24. 9. 2020, https:// irohakamon.com/kamon/. Kapp, Leon. Modern Japanese Swords and Swordsmiths: From 1868 to the Present. Tokyo itd.: Kodansha International, 2002. Karetzky Eichenbaum, Patricia. Chinese Buddhist Art. Oxford: Oxford University Press, 2002. Kodrič Dačić, Eva. »Federalni zbirni center in njegov prispevek k dopolnitvi fondov Narodne in univerzitetne knjižnice«. Knjižnica 44 (2000), št. 4: 51–63. Krusinski, Ali. »Pine Branch«, Bryn Mawr College Collection, dostopano 20. april 2021, http://www.swarth-more.edu/library/exhibitions/japan/gallery/pine-tree.php. Lazar, Tomaž, ur. Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem/ Slovarček japonskih izrazov. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2017. Liu, Yang. »The Symbolism of Flowers and Birds in Chinese Painting«. Oriental Art 156 (2000): 53–63. Ma, William H. »From Shanghai to Brussels: the Tushanwan Orphanage Workshops and the Carved Ornaments of the Chinese Pavilion at Laeken Park«. V Beyond Chinoiserie, uredili Petra ten-Doesschate Chu in Jennifer Milam, 268–96. Leiden: Brill, 2018. Matsuda, Gonroku. The Book of Urushi. Tokio: Japan Publishing Industry Foundation for Culture, 2019. Motoh, Helena. »Orphan(ed) Scroll: the Case of Contextualizing a Late Qing Object in a Slovenian Museum«. Ming Qing Yanjiu 24, št. 1 (2020): 139–158. Nemeček, Nataša. »Japonski lak – uruši«. V Poti samurajev: japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, ur. Tomaž Lazar, 179–91. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2017. Niizawa, Yoshie in Kiyomi Nakamura. »Changes in Traditional Custom Eating Osechi, a Special Dish of New Year (正月の食生活におけるおせち料理の喫食状況の変化)«. Journal of Cookery Science of Japan 34, št. 1 (2001): 89–98. Ogawa, Morihiro. Art of the Samurai: Japanese Arms and Armor 1156–1868. New York: Metropolitan Museum of Art, 2009. Pearce, Stacey M. »The Urge to Collect«. V Interpreting Objects and Collections, ur. Stacey M. Pearce, 157–59. London: Routledge, 2003. Rahovsky Šuligoj, Tatjana. 2021. »Poročilo o restavriranju misijonarskega zvitka«, 15. 4. 2021, Arhiv RS, arhiv Pokrajinskega muzeja Celje. Sargent, William R. Treasures of Chinese Export Ceramics from the Peabody Essex Museum. Salem: Peabody Essex Museum, 2012. 63 Schweizer, Anton. »The Elector’s Japan: Reading Export Lacquer in Baroque Germany«. V Production, Distribution and Appreciation: New Aspects of East Asian Lacquer Ware, uredili Patricia Frick in Annette Kieser, 125–51. Leiden, Boston: Brill, 2019. »Seznam prevzetih predmetov na gradu Galle Nette«, 12. 7. 1945. Zgodovinski arhiv Celje, fond SI_ZAC/0107 Komisija uprave narodne imovine. Sato, Doshin. Modern Japanese Art and the Meiji State: The Politics of Beauty. Los Angeles: Getty Publications, 2011. Shan Shih Buddhist Institute Peking. The Sixteen Arhats and the Eighteen Arhats. Beijing: Buddhist Association of China, 1961. Snodgrass, Judith. »Exhibiting Meiji Modernity: Japanese Art at the Columbian Exhibition«. East Asian History XV/31 (2006): 75–100. Sly, Steve. 2018. »Meiji Period«. Steve Sly Japanese Works of Art, dostopano 24. april 2020, https://www. steveslyjapaneseart.com/meiji-period/. Stopar, Ivan. Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji: Spodnja Savinjska dolina. Ljubljana: Založba park, 1992. Tho, Nguyen Ngoc. »The Symbol of the Dragon and Ways to Shape Cultural Identities in Vietnam and Japan«. Harvard_Yenching Institute Working Paper Series, 2015, https://www.harvard-yenching.org/wp-content/ uploads/legacy_files/featurefiles/Nguyen%20Ngoc%20Tho_The%20Symbol%20of%20the%20Dragon%20 and%20Ways%20to%20Shape%20Cultural%20Identities%20in%20Vietnam%20and%20Japan.pdf. V&A (Victoria and Albert Museum). »The influence of East Asian lacquer on European furniture«, Lustrous Surfaces, 14. 10. 2017–16. 9. 2018, https://www.vam.ac.uk/articles/east-asian-lacquer-influence. Vampelj Suhadolnik, Nataša. »Zbirateljska kultura in vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji«. V Procesi in odnosi v Vzhodni Aziji: Zbornik EARL, uredili Andrej Bekeš, Jana Rošker in Zdravko Šabič, 93–137. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. Veselič, Maja. »Zbirateljske kulture: ideologije in prakse zbiranja in razstavljanja«. Ars & Humanitas 14, št. 2 (2020): 5–12. Viallé, Cynthia. »Those Headstrong People! Dutch Dealings with Japanese Lacquerers«. V The Road to Japan: Social and Economic Aspects of Early European-Japanese Contacts, uredil Josef Kreiner, 141–153. Bonn: Bier’sche Verlgsanstalt, 2005. »Wagaya no kamon«我が家の家紋 (Naši družinski grbi), dostopano 3. april, 2021. http://www.morisige.com/ html/hina/tabi/japanese/kamon-hyou-top.html. Zakon o varstvu kulturne dediščine. Dostopano 17. marec 2021. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-0485?sop=2008-01-0485. »Zapisnik KUNI o prevzemu gradu Galle Nette v Lembergu«, 15. 7. 1945, Zgodovinski arhiv Celje, fond SI_ZAC/0107 Komisija uprave narodne imovine. 64 65 KAJ POČNE TUKAJ SAMURAJ? Vzhodnoazijski predmeti v zbirki Pokrajinskega muzeja Celje KATALOG OBČASNE RAZSTAVE Avtorica razstave Barbara Trnovec, Pokrajinski muzej Celje WHAT IS A SAMURAI DOING HERE? East Asian objects from the Celje Regional Museum collection CATALOGUE OF THE TEMPORARY EXHIBITION Exhibition by Barbara Trnovec, Celje Regional Museum Celje, 27. 5.–3. 10. 2021 Urednice Barbara Trnovec, Nataša Vampelj Suhadolnik in Maja Veselič Avtorji in avtorice Mina Grčar, Klara Hrvatin, Helena Motoh, Bojan Šibenik, Barbara Trnovec, Nataša Vampelj Suhadolnik, Nataša Visočnik Gerželj, Manca Jedretič, Darian Kocmur, Ruby Knap in Vid Seth Peterson Strokovni pregled kataloških besedil Nataša Vampelj Suhadolnik, Maja Veselič in Klara Hrvatin Strokovna sodelavca Hans Bjarne Thomsen (Univerza v Zürichu) in Patricia Frick (Muzej lakirane umetnosti v Münstru) Oblikovanje in prelom Tak kolektiv Slikovno gradivo Pokrajinski muzej Celje Fotografija na naslovnici Interpretacija motiva veje z razprtimi cvetovi kamelije in treh vrabcev z japonske črne lakirane mize A 80 v kobaltno modri barvi s kitajske pahljače A 64. Predmeta sta iz Zbirke predmetov iz Azije in Južne Amerike Pokrajinskega muzeja Celje. Jezikovni pregled Rok Janežič (slovenski jezik) in Josh Rocchio (angleški jezik) 66 Prevod Mina Grčar Tisk BIROGRAFIKA BORI, d.o.o. Založila Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Zanjo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Izdala Pokrajinski muzej Celje in Oddelek za azijske študije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Ljubljana, 2021 Prva izdaja. Naklada 500 izvodov Publikacija je brezplačna. Raziskovalni projekt št. J7-9429 (Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo) je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (izjema so fotografije). / This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (except photographs). Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610604655 67