P. b.b
		
		
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostaint Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETNIK XIV./ŠTEVILKA 17	CELOVEC, DNE 23. APRILA 1964	CENA 2.— ŠILINGA
Korak bliže k svetovnemu miru
Združene države Amerike bodo zmanjšale atomsko proizvodnjo. Tudi Hruščev namerava storiti isti korak. Samo Francija ima pomisleke o tem vprašanju. Vzhodno časopisje je prineslo odločitev na prvih straneh.
Iz iNew Yorka poročajo, da je predsednik Združenih držav Johnson objavil, da bo njegova država omejila proizvodnjo jedrskih surovin. Istočasno je dejal Johnson, da ga Se posebno veseli, ker je dobil od ministrskega predsednika Sovjetske zveze Hruščeva zagotovilo, ki govori o enakih merah.
Omejitev produkcije pridobivanja uranove rude bomo podvzeli v teku 4 let. Tako bo padla celotna proizvodnja plutonija za 20 odst. in celotna proizvodnja pridobivanja urana za 40 odst., je Se dodal Johnson.
Vzhod in Zahod pozdravljata akcijo
Korak, ki sta ga storili Sovjetska zveza in Združene države Amerike — za znižanje proizvodnje jedrskih surovin — je vsa svetovna javnost pozdravila z velikim veseljem, z eno samo izjemo Francije, ki skuša prizadevanje obeh svetovnih sil razvrednotiti, ker ima pač pomisleke o tem problemu.
V Londonu je ministrski predsednik Dou-glas-Home (izg. Daglas-Jum) podprl odločitev ZDA in Rusije. Dejal je, da je tudi Velika Britanija za zmanjšanje atomske proizvodnje. Kakor je še Home rekel, bi bilo možno kasneje tudi podzemske atom-
ske poizkuse Vključiti v moskovsko pogodbo o prepovedi atomskih bomb (prepoved poskusov v ozračju, vesolju in na zemlji). Douglas-Hom e meni sicer, da to ne moremo smatrati za pozitivno dejanje razorožitve, pač pa korak bliže k svetovnemu miru, in prav to pa moramo pozdraviti.
Radio in televizijske postaje Madžarske, Bolgarije in Romunije so prekinjale svoje programe in od časa do časa dajale odlomke govorov Johnsona in Hruščeva. Bolgarsko časopisje označuje odločitev kot novo miroljubno zamisel Sovjetske zveze.
Francija sprejela odločitev z negodovanjem
Samo v Franciji je odločitev o zmanjšanju proizvodnje jedrskih surovin, ki sta jo podvzeli Sovjetska zveza in Združene države Amerike, naletela na slab odmev. Zmanjšanje proizvodnje jedrskih surovin nima za dejansko razorožitev nobenega pomena. Razen tega so v Parizu mnenja — kakor že često — da razorožitvena konferenca nima nobenega smisla.
Kakor je že svoječasno nastala moskovska pogodba o prepovedi atomskih poizkusov brez odločitve Ženeve, tako je šel tudi sedanji dogovor med Vzhodom in Zahodom mimo ženevske mirovne konference.
Začetek ..Svetovne razstave** v New Yorku
Prosvetno delo v luči tujskega prometa
Važna politična odločitev v preteklih tednih so bile občinske volitve. Razveseljivi so bili izidi volitev v Bekštajmu, Skocijanu ob Klopimjskem jezeru, Hodišah, Skofičah in Logi vesi, torej v občinah, ki so zaradi itujiskega prometa narodnostno zelo ogrožene. Tembolj so ti izidi dokaz, da se more nalš človek tudi v tujsko-prometnih središčih nanodnostno ohraniti, ne da bi se mu bilo vsled tega treba odpovedati materialnim ugodnostim im možnostim, ki se odpirajo v teh krajih tudi našemu človeku s tuj-sfcim prometom. Talko si je marsikateri naš rojak znal moderno urediti v preteklih letih svoje gostinsko podjetje, v mnogih naših domovih, tudi v kmečkih, čakajo lepo opremljene sobe na tujce, ki se čutijo med .slovenskim prebivalstvom prav domače. Saj vedno spet radi prihajajo med nas. Kolikokrat slišiš iz ust 'teh tujcev, kako lepo je, da govore v teh krajih ljudje dva jezika in kakšnega pomena da je znanje več jezikov, pa če hi obvladal kdo tudi samo narečja. Marsikje najdeš v jedilnicah prte z nageljčki, Okras slovenske domačnosti, bogkovi koti v kmečkih sobah, izbah in kuhinjah pa so žive priče globoke vernosti slovenskega človeka v Žili, Rožu, na Gurah in v Podjuni. Tudi ni vzroka, da bi morala utihniti v poletnih mesecih v naših 'krajih slovenska govorica, ne med otroki in ne med odraslimi. Zakaj tudi! Končno so mnenja 'tujcev o znanju več jezikov le vzpodbuda, da se naše materine besede še v večji meri poslužujemo ter tudi s tem dokažemo svojo značajnost in poštenost.
V marsikaterih tujsko-prometnih središčih so začela naša prosvetna društva in igralske družine tudi v poletnih mesecih s koncertnimi prireditvami ter nastopi folklornih skupin zbujati med tujca pozornost. Kulturne prireditve nimajo le namena gosta zabavati ali ga seznanjati s slovenskim kulturnim življenjem, temveč so v mesecih, v katerih je tudi že v občinah Južne Koroške vse osredotočeno na šiling, potrebne tudi zato, da našega človeka duhovno dvigajo ter mu nudijo notranjo oporo, brez katere bi se moral zlomiti, narodnostno ter slej ali prej tudi moralno.
Dobro je vedeti, da ,so se potrebe po prosvetnem delu in kulturnem udejstvovanju v zadnjih letih nekoliko spremenile. Medtem ko se je pričela še pred drugo svetov-uo vojno prosvetna sezona s prvimi jesenskimi meseci, 'torej septembra, oktobra ter se zaključila ponavadi z materinslkimi proslavami meseca maja, se nam vedno bolj 'vsiljuje poletna prosvetna sezona z večernimi prireditvami ali kulturnimi prireditvami na prostem. Tamburaške in drugovrstne glasbene in folklorne skupine, pevske zbore čakajo nove naloge in načini prosvetne dejavnosti. A tudi slovenskim literatom se odpirajo možnosti, ki se jih doslej nismo poslužili. Predavanja, večeri slovenske In slovanske lirike, proze itd. približane tujcem v njim razumljivi Obliki, s prevodi, z glasbenimi vložki, odpirajo predvsem naši študirajoči mladini ter slovenskemu izobražencu' nove poti narodnostnega udejstvovanja.
Bratje večinskega naroda na Koroškem •naj vedo, da ti večeri oziroma kulturni nastopi ne bi bili v ponos le nam koroškim Slovencem, ampak vsem Korošcem, vsem Avstrijcem, saj bi bilo tudi na ta način opozorjeno na mirno sožitje obeh narodov v deželi, za katerim koroški Slovenci zavestno stremimo. To stremljenje je prišlo do izraza pred 'kratkim tudi na koncertu slovenske pesmi pri Mariji na Zilji In v Smi-klavžu ob Dravi, kjer so naši pevci zapeli tudi nemško pesem ter je v povezovalni
Predsednik Združenih držav Amerike je v torek o tvoril v New Yoritu ,-, Svetovno razstavo", ki je obenem naj več ja razstava tega stoletja. Na svečano otvoritev je bilo povabljenih 16.000 ljudi. Na tisoče policajev skrbi za red in disciplino. Razstava bo odprta 6 mesecev in računajo, da jo bo obiskalo ca 70 milij. ljudi.
Na ..Svetovni razstavi" bo videti vse, kar so v 20. stoletju iznašli, tako n. pr. televizijski telefon prav tako kot trodimenzional-ni film ali pa model največje žičnice sveta.
besedi bilo vedno spet poudarjeno, da bivata v južnem delu naše dežele dva naroda, ki želita drug poleg drugega v miru živeti. Zato se ne čudimo, ako je neki poslušalec iz vrst veči-nSkega naroda bil nad takim načinom kulturnega dela navdušen ter je povabil naše pevce za koncert slovanske pesmi in melodije v popolnoma nemško tujsfcoHprometno središče. Da bo prireditev lepo uspela, o tem smo prepričani. Je pa z njo gotovo nakazana pot, kako približati tudi narodu sosedu našo govorico, pesem in melodijo. Nikakor se nočemo vsiljevati, veseli pa smo, če vidimo, da ugaja slovenska pesem tudi drugim. Enako bi se navdušili tujci za naše narodne noše, sploh narodno blago, ki bi ga bilo 'treba v primernem okviru prikazati na raznih razstavah.
Ako pomislimo na kulturno dejavnost koroških Slovencev v zadnjih letih, na poslanstvo, Iki ga je začel vršiti oder „Mladje“, literarno delo, nastopi tamburašev in glasbenih skupin liz študentovskih vrst, na slikarske razstave, ki so v zvezi z našim narodnim življenjem, izdajanje literarnih revij, potem je iz tega razvidno, da se je pojavila z delom že nekje potreba in upravičenost po slovenskem kulturnem referatu pri uradu koroške deželne vlade. Tako bo možno kulturno delo, na katerem bi morala 'imeti tudi dežela interes, še razširiti ter ga v večji meri Vključiti v službo mednarodnega in medsebojnega razumevanja ter domovinske 'ljubezni.
Na tej razstavi so tudi druge senzacije: v ameriškem paviljonu je n. pr. drevo, na katerem rastejo milijon-dolarski bankovci. V drugem paviljonu občudujete lahko zgodovinski Vlak, ki je napolnjen z 1 milij. dolarjev v zlatu. Tudi največji kos sira ali najbolj natančno uro, kakor tudi ogromno orhidejo z desettisoči cvetov.
Zavod šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu je najstarejši slovenski učni in vzgojni zavod na Koroškem. 2e leta 1896 so prišle šolske sestre sem in vodile do leta 1920 slovensko ljudsko šolo z internatom. Začenši s šolskim letom 1912-13 so se tukaj pod njihovim vodstvom vršili polletni gospodinjski tečaji z okroglo 16 dekleti. Med prvo in drugo svetovno vojno je bil v hiši tudi internat za deklice, ki so prišle iz raznih župnij sem obiskovat glavno šolo v Velikovcu.
Po drugi svetovni vojni pa so šolske sestre na široko odprle vrata za dekleta, ki so zdaj še bolj željno kot prej iskale gospodinjske izobrazbe in katerih starši so hoteli svoje hčere zaupati samo šolskim sestram kot priznanim vzgojiteljicam. Da so sestre v vseh teh letih vzgojile in izučile veliko dobrih in sestram hvaležnih gospodinj in mater, je najlepše izpričala pre-
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so letos sprejemni izpiti 11. julija 1964 (prvi dan velikih počitnic).
Prijave na naslov: Direktion des Bundes-gymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22 ali pa ustno v pisarni.
Predpogoj sprejema v prvi razred je avstrijsko državljanstvo in z uspehom opravljena štiri šolska leta osnovne šole.
Ravnateljstvo
KONCERT ,JMARODNA PESEM O MARIJI"
|| Na materinsko nedeljo, dne 10. maj-
nika 1964 bo v veliki dvorani Doma || glasbe v Celovcu, ob pol 3. uri popoldan g| koncert narodnih pesmi o Mariji, ki jih |j bo pel mešani zbor Obirskega in Zelinj-|| skega pevskega društva. Vstopnice bodo I prodajali v pisarni Krščanske kulturne |2 zveze v Mohorjevem domu v Celovcu.
-KRATKE VESTI -
•	Od 8. aprila pa do danes je Sovjetska zveza poslala v Francijo 24 ton zlata. S tem zlatom bodo v glavnem plačali žito, ki ga je Francija izvozila v Sovjetsko zvezo.
•	Zahodnonemški kancler Erhard bo v četrtek prispel na uradni obisk v Belgijo.
•	Danski kralj Friderik IX. in kraljica Ingrid sta prispela na uradni obisk v Italijo.
•	V Rimu sta trčila v torek na trgu San Giovanni (izg. Džovani) dva tramvaja, pri čemer je bilo ranjenih 60 ljudi. Zaradi te nesreče se je potem zaletelo še pet avtomobilov. Gmotna škoda je'precejšnja. Nesreča se je pripetila zato, ker je enemu vozniku tramvaja nenadoma postalo slabo, zaradi česar ni mogel pravočasno ustaviti svojega vozila.
® Egipt In Švica sta dosegla sporazum o odškodnini za švicarsko imovino, ki je bila od leta 1961 pa do zdaj nacionalizirana v ZAR združena arabska republika).
lepa slavnost, 50-letnica, ki so jo obhajale leta 1951 in je privedla sem izredno častno število udeleženk. Odkar so sestre lansko leto prevzele hišo v svojo last, so jo znotraj v mnogočem obnovile in modernizirale, najbolj kuhinjo in umivalnico, razen tega so zgradile najmodernejše svinjske hleve.
Po dolgoletnem nesebičnem, trudapol-nem delovanju so si šolske sestre krvavo zaslužile zaupanje našega ljudstva. To zaupanje in zvestobo naj jim naše ljudstvo izkazuje in ohrani posebno zdaj, ko so razmere postale iz znanih vzrokov še težje in so tudi naši ljudje začeli biti še bolj zahtevni in izbirčni. Ravno zdaj naj bi se pokazalo, da naše ljudstvo zna ceniti solidno krščansko vzgojo kot najdražjo doto za našo mladino. Pokažimo to posebno z obilno udeležbo pri zaključni prireditvi gospodinjske šole dne 26. aprila.
VABILO
Oglejte si razstavo ročnih del in kuharskih izdelkov v Št. Rupertu pri Velikovcu v nedeljo, dne 26. aprila 1964, od 8. ure naprej.
Odrska prireditev z igro Bele vrtnice v 4 dejanjih bo za oddaljene goste ob pol dveh popoldne, za bližnje pa ob 4. uri popoldne.
Prisrčno vas vabijo
GOJENKE GOSPODINJSKEGA TEČAJA
Kulturni praznik v Podjuni
Gospodinjska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu vabi in kliče!
Politični teden
Po svetu ...
POLOŽAJ NA CIPRU
se vkljub navzočnosti varnostnih čet Združenih narodov ni kaj prida popravil. V zadnjem času so bili oboroženi spopadi med diprskimi Grki in Turki skoraj na dnevnem redu. Po mnenju nekaterih političnih opazovalcev res skoraj izgleda, da hoče grška večina na otoku z oboroženo silo izgnati oziroma zatreti turško manjšino.
Ciprski državni predsednik Makarios postaja v zapadnem svetu vedno bolj nepriljubljen zaradi svoje precej enostranske, grškofiiliske politike. Poleg tega mu tudi zamerijo njegovo vedno bolj pogosto »škiljenje" proti komunističnemu Vzhodu. Pred nekaj dnevi se je mudil v Atenah, kjer se je razgovarjal z vladnim predsednikom Pa-pandreu-om in drugimi vidnimi politiki. Sestal se je tudi s polkovnikom Grivas-om, vodjem svoječasne podtalne uporniške organizacije EOKA na Cipru, katerega je pregovoril k ponovni vrnitvi na otok, z namenom da tam aktivno poseže v borbo med Grki in Turki.
Svetovno politično javnost je spravila v nezadovoljstvo tudi vest, da je Makarios proglasil londonsko pogodbo iz leta 1960 za neveljavno; ona namreč med drugim določa, da ima Turčija pravico imeti na Cipru 650 oboroženih mož za varnost Turkov na otoku. Pri tem pa ni pomislil niti na to, da je vprav na podlagi omenjene pogodbe Ciper postal samostojna državna tvorba in in on njen predsednik. Turčija je seveda odločno proti temu, da bi priznala tško enostransko proglasitev neveljavnosti omenjene pogodbe.
VOLITVE V ANGLIJI
Sedanjo britansko konservativno vlado pod vodstvom predsednika Alec-a Home-a že nekaj časa ne spremljajo posebno »srečne zvezde", kajti doživela je že nekaj razočaranj v zadnjem času. Pri številnih nadomestnih volitvah je namreč laburistična (socialistična) opozicija v več krajih dobila večje število glasov kot pa pri predzadnjih volitvah.
Na- podlagi teh najnovejših rezultatov Laburistična stranka vedno bolj pogosto izraža zahtevo po čimprejšnjih novih splošnih volitvah. Vlada je nedavno o tem razpravljala, a je odločila, da naj bodo šele jeseni. Ta sklep je v britanski javnosti povzročil precej različen odmev. Laburisti očitajo predsedniku vlade Home-u, da bi rad na tem položaju ostal čim dalje, zavedajoč se, da bo novi predsednik vlade skoraj gotovo socialist. A tudi v konservativnem taboru so nekateri politiki (zlasti precej močna skupina okoli sedanjega finančnega ministra Reginalda Maudling-a) mnenja, da sedanja 'kolikor toliko ugodna gospodarska konjunktura verjetno ne bo trajala do jeseni in bo konservativna stranka v slučaju, da bodo volitve šele jeseni, doživela še večje izgube.
Predsednik vlade Home pa računa v'prihodnjih mesecih na nekatere vladne zuna-njeipolitične uspehe, ki naj bi vplivali v prid konservativcem pri jesenskih parlamentarnih volitvah. Hkrati pa jim je v uteho tudi to, da pri nedavnih londonskih skrajnih volitvah liberalci niso pridobili niti enega sedeža več.
SPIJONA2A V MOSKVI
IN STOCKHOLMU
Pred kratkim so sovjetske oblasti obdolžile štiri ameriške diplomate v Moskvi vohunskega delovanja in so jim prepovedale, da se 90 dni ne smejo nikamor ganiti iz Moskve.
V Stockholmu pa že nekaj dni traja eden največjih in najbolj senzacionalnih špijo-nažnih sodnih procesov: švedski letalski polkovnik Stig Erik Wennerstrom je obtožen, da je 15 let vohunil v prid (Sovjetske zveze, kateri je v tem času izdal oz. prodal vse švedske vojaške novosti, načrte in tajnosti, prav tako pa tudi vse važnejše načrte obrambne zveze NATO-držav.
OB HRUSČEVI 70-LETNICI ROJSTVA,
katero je obhajal konec prejšnjega tedna, so prišli v Moskvo vidni politični zastopniki skoraj vseh vzhodnoevropskih satelitskih držav. Nekoliko začudenja je povzročilo dejstvo, da ni bilo romunske delegacije; vodstvo romunske KP je to opravičilo, češ da ima izredno zasedanje, ki prou-
čuje moskovski protinapad na Peking v zadevi ideološkega spora.
Poleg osebnih čestitk je Hruščev prejel brzojavna voščila iz vsega sveta. Edini neprijazni pozdrav za rojstni dan je prejel iz Albanije, kjer je občinski svčt glavnega mesta Tirane istega dne na svoji seji sklenil, da preklicuje Hruščevu podeljeno častno meščanstvo, češ da je on »najnevarnejši izdajalec interesov sovjetskega naroda, renegat, razdirač in sovražnik štev. 1 socialističnega tabora".
Večje zanimanje v svetovni javnosti pa je vzbudila čestitka Mao Tse-tunga, vodja KiP Rdeče Kitajske, ki pravi med drugim: »Če so med Vami in nami točasno res različna mnenja o nekaterih bistvenih vprašanjih marksizma in leninizma in si nismo edini, vendar smo trdno prepričani, da je vse to le prehodnega značaja. V slučaju kake morebitne večje svetovne krize pa bosta obe naši stranki, obe naši deželi in oba naša naroda brez dvoma složno nastopila proti našemu skupnemu sovražniku". (Naj si torej zapadni svet ne dela prevelikih utvar in naj si ne skuša »kovati kakega velikega kapitala" iz tega ideološkega spora med Moskvo in Pekingom!)
V JUŽNEM VIETNAMU
se je napetost, ki je pred tedni nekoliko popustila, v zadnjih dneh spet povečala zaradi obsežnejšega delovanja komunističnih Vietkong-gveriljcev.
Te dni se je v glavnem mestu Saigonu ponovno mudil zunanji minister ZDA Dean Rusk, ki je tja prispel iz Manile (na Filipinih), kjer se je udeležil konference SEATO-držav, oziroma iz Taipeha (glavno mesto Formoze); tam se je razgovarjal z generalom čangkajškom in z ostalimi člani nacionalno-kiitajske vlade o mednarodnem položaju in o varnostnih ukrepih na Tihem oceanu. Hkrati jim je zagotovil, da ostane obramba samostojnosti Formoze oz. Nacionalne Kitajske tudi v bodoče važna naloga ZDA.
V	Saigonu se je Rusk razgovarjal z juž-novietnamskim zunanjim ministrom in ostalimi člani vlade glede ameriške vojaške in gospodarske pomoči tej deželi.
PREDSEDNIK DR. ERHARD
V	MOSKVO?
Zapadni diplomati v Bonnu so v zadnjem času z zanimanjem zasledovali povečano delavnost sovjetskega poslanika Andreja Smirnova, M se je tu ponovno razgovarjal z vidnimi zapadnonemškimi politiki. Mnenja so, da se bo politična dejavnost med Moskvo in Bonnom povečala oz. spremenila; možno je tudi, da so se raagovarjali o uradnem obisku kanclerja dr. Erharda pri predsedniku Hruščevu v Moskvi. Vendar podrobnosti še niso znane.
Še večje zanimanje pa je povzročil pretekli ponedeljek 'banket, ki ga je priredil na čast Smirnova zapadnonemški podkancler in minister za vsenemške zadeve Erioh Mende. Dosedaj je namreč sovjetsko poslaništvo stalno namenoma ignoriralo vsakokratnega bonnskega ministra za vsenemške zadeve.
... in pri nas v Avstriji
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA
SALZBURŠKEM
Domača politika pričakuje izid nedeljskih volitev v 'Salzburški deželni zbor z istim zanimanjem kot pred enim mesecem na Gradiščanskem. Kajti tudi na Salzburškem bo pomenila pridobitev oz. izguba enega mandata ipri Avstrijski ljudski stranki oziroma socialistih (izmenjavo v vodstvu deželne vlade. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah (v maju 1959) je OeVP dobila 14 poslancev, SPOe 13, FPOe 5. Ker gre za »biti ali ne biti", je seveda glas vsakega volivca važen, zato je volilna borba precej huda in napeta. Tudi tu sem so v zadnjih tednih prihajali na volilne shode skoraj vsi vidnejši politilki.
Zanimivo je, da na Salzburškem po svojih državnozborskih volitvah obstajajo med OeVP in FPOe hujša nasprotja kot po drugih avstrijskih deželah. To se je pokazalo (tudi v tej volilni borbi. FPOe očita Avstrijski ljudski stranki, »da hoče na njen račun obdržati vsaj dosedanje pozicije. Pri tem se poslužuje vseh možnih sredstev. Značilno in zanimivo je, da se OeVP-go-vorniki v svoji volilni borbi tako rekoč nič ne ukvarjajo s socialisti, svojim smrtnim sovražnikom, temveč koncentrirajo svoje napade skoraj izključno le proti FPOe". — To nasprotje med OeVP in FPOe se je poostrilo zlasti Okrog Novega leta, ko se je salzburška SPOe začela pogajati s tamkajšnjo FPOe glede morebitne sklenitve tako zvane »male koalicije", da bi na ta način izigrala OeVP in jo izpodrinila iz vodstva v salzburškem deželnem zboru.
DR. PITTERMANN V ROMUNIJI
Pred dnevi se je podkancler dr. Pitter-mann vrnil z uradnega obiska iz Romunije. V spremstvu ravnateljev nekaterih avstrijskih podržavljenih podjetij si je ogledal važnejša romunska industrijska središča. Razgovarjali so .se o povečanju medsebojne trgovske izmenjave in večjega izvoza iz Avstrije v Romunijo in to prvenstveno izdelkov avstrijske podržavljene industrije.
Omembe vreden pa je ob tej priliki tudi njegov obisk pri nemški narodni manjšini na Sedmograškem, hoteč se informirati, v kakšnih prilikah živi pod romunsko državno oblastjo. V ta namen se je dr. 'Pittermann ustavil v Brasovu (Kron-stadt), glavnem mestu te pokrajine. Tu je dvakrat obiskal protestantskega pastorja, ki mu je pojasnil položaj.te nemške manjšine in še posebej protestantske Cerkve v tej pokrajini.
KAM S ŠTEVILNIM URADNIŠTVOM?
Kot vsaka dosedanja vlada je tudi pravkar »na novo pečeni" dr. Klausov vladni kabinet v svoji nastopni izjavi med drugim poudaril, da mu bo pri finančnem po-
slovanju načelo — »skrajno varčevanje". V notranjem ministrstvu kot tudi po nekaterih drugih državnih ustanovah govorijo že nekaj časa o nujni reformi uprave in je bilo v 'ta namen ustanovljenih že nekaj kontrolnih komisij, ki naj pregledajo upravni aparat in njegovo poslovanje.
Drugi strokovnjaki pa so se začeli pečati s primerjanjem statističnih številk in so pri tem ugotovili nov avstrijski »svetovni rekord", ki pa na žalost ni ravno razveseljiv: da ima Avstrija v zvezi s številom prebivalstva izmed vseh držav procentual-no največ javnega (državnega) uradništva. Če vzamemo za primerjavo dve sosedni državi, Švico in Zah. Nemčijo, dobimo, da odpade v Avstriji na en tisoč prebivalcev 57,6 javnih nameščencev, v Švici 49,2, v Zah. Nemčiji 49,1; varnostnih organov pride v Avstriji na 1000 prebivalcev 3, 2, v Nemčiji 1,9. Učiteljev pride v Avstriji na 1000 prebivalcev 6,6, v Nemčiji 4,6.
Državni osebni izdatki so znašali 1. 1954 8916 milijonov šil., v novem proračunu pa 20.535 milij. — torej v desetih letih povečanje za 130,3 odstotkov! Materialni državni upravni stroški so bili leta 1954 predvideni v znešku 861 milij. šil., letos pa 1393 milijonov šil., torej povečanje za 61,8 odstotkov! Ni torej čuda, če si marsikateri resen politik dn upravni organ »beli glavo", kako najbolj ekonomsko, a tudi najbolj objektivno in pravično rešiti ta problem. (Mogoče se bomo bolj izčrpno pečali s tem vprašanjem v eni prihodnjih številk.)
KMETIJSKIM PRIDELKOM PRAVIČNE
CENE!
Kot znano, so se cene za veliko večino industrijskih izdelkov Zlasti v zadnjih desetih letih občutno dvignile; to velja zlasti za izdelke železarske in strojne industrije in za razno orodje. Vse to pa nujno potrebuje tudi kmet, če hoče, da je njegov obrat še življenja zmožen. Ker pa so prodajne cene kmetijskim pridelkom ostale že več let skoraj enake, so vedno bolj pogoste pritožbe iz vrst kmetov proti tej dvojni meri.
Izgleda vse 'tako, da tudi med odgovornimi politiki oziroma gospodarstveniki marsikateri še vedno ni prišel do prepričanja, da je kmečki stan ravno tako ali pa še bolj važen kot kak drug Stan. Zavedati se je treba, da je najbolj gotova in največ vredna ona prehrana, ki jo pridelamo doma. O tem sta nas v dovOljni meri prepričali in nas izučili zlasti obe zadnji svetovni vojni! Kmečkemu stanu mora vsakdo biti zares hvaležen, da vkljub vedno večjemu pomanjkanju delovnih moči z nezmanjšano energijo opravi vsa potrebna kmečka dela o pravem času. Tega se moramo zavedati ob vsakem kosu kruha, ki ga vzamemo v roke in ga zaužijemo. To bodo morale upoštevati tudi razne Oblasti oziroma komisije pri določanju cen.
SLOVENCI
d&mu in po sneta
Poletne prireditve
Kot poroča »Mladika”, mesečna revija, ki izhaja v Trstu, via Donizctti 3, Italija, bo letošnji tabor slovenske zamejske mladine na Koroškem in sicer od 10. do 12. julija.
Slovenski duhovniki pa bodo imeli svoj tečaj letos na ozemlju videmske nadškofije, kamor spadajo beneški Slovenci. Tečaj bo pri svetišču Matere božje Misijonarke v Tricesimo, ki leži ob cesti, ki vodi iz mesta Udi ne proti Trbižu. Čas tečaja je že določen, namreč od 24. do 26. avgusta.
»Sodobnost" št. 4
Nova številka »Sodobnosti” je posvetila precej prostora Shakespearu (ob 400-letnici rojstva dramatika). Objavljena sta dva odlomka iz »Timo-na Atenskega” v prevodu Mateja Bora. Sledi daljša razprava Vladimira Kralja »He was not of an age but for ali time” (izg. hi vos not ov en cdž bat for ol taim = »ni bil pesnik ene dobe, marveč vseh časov”). Nadalje je objavljenih petnajst Shakespearovih sonetov, ki jih je prevedel Janez Menart. Shakespearu je posvečen tudi prispevek Poljanka Jana Kotta »Titanija in oslova glava”, ki ga je poslovenil Uroš Kraigher. Leposlovje imajo v tej številki Pavle Zidar, Lojze Krakar, Smiljan Rozman in Drago Grah. Janko Pleterski zaključuje svojo razpravo »Obletnica nove veljave reto-romanskega jezika”. Slede ocene nekaterih knjig in letošnje sezone v ljubljanski Drami, nato pa še razni zapiski in komentarji.
XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo bo avgusta v Ljubljani
Osrednji mednarodni znanstveni dogodek za Ljubljano 1m> letos prav gotovo XV. mednarodni kongres z.a uporabno psihologijo, ki bo od 2. do 8. avgusta v Ljubljani. Kongresu bo predsedoval profesor zagrebške univerze prof. Zoran Bujas.
V	Ljubljani se bo avgusta zbralo predvidoma 1200 do 1500 delegatov, od teh 110 iz ZDA, 100 iz Jugoslavije, 39 iz Italije, 75 iz Francije, 9 s Poljskega, 7 z Japonskega itd.; med njimi bo blizu 200 univerzitetnih profesorjev za psihologijo. Za zdaj je za kongres predvidenih 16 do 20 simpoz.iumov, 5 plenarnih referatov, 4 diskusije »za okroglo mizo” in okrog 180 kratkih individualnih referatov.
Dr. Bogdan Brecelj odlikovan
Sovjetski veleposlanik v Jugoslaviji Puzanov je izročil Slovencu dr. Bogdanu Breclju, predstojniku Ortopedske klinike v Ljubljani, univerzitetnemu profesorju in članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti diplomo dopisnega člana Akademije medicinskih znanosti ZSSR.
Slovenski liturgični svet
Dne 6. aprila so se slovenski ordinariji (škofje in upravitelji škofij) zbrali v Ljubljani in ustanovili Slovenski medškofijski liturgični svet. Ta svet je bil ustanovljen na podlagi odloka vesoljnega cerkvenega zbora o svetem bogoslužju, člen 45. V vsaki škofiji je odbor duhovnikov, ki posebej študirajo vprašanja svetega bogoslužja in predlagajo škofu te ali one uredbe. Delo teh škofijskih liturgičnih svetov bo ta slovenski medškofijski svet vzporejal, da bo prišlo do navodil in uredb, ki bodo veljale za vse ozemlje, kjer bivajo Slovenci. Vsak škof l>o v ta svet imenoval enega ali dva člana.
Dve duhovniški smrti
V	Mariboru je dne 19. marca odšel k Bogu po plačilo 78 let stari jezuit p. Anton Bukovič. Rodila ga je vipavska mati, namreč v Gradišču pri Vipavi. Kot jezuit je bival nekaj časa tudi pri nas v Št. Andražu v Labotski dolini in pa v Innsbrucku, pa tudi na Slovaškem v Bratislavi. Kot misijonar slovenskih izseljencev v Makedoniji sc je naučil tudi albanski, da je lahko pridigal in spovedoval tudi albanski. Bil je vnet častitelj sv. Jožefa (na njegov gori tudi umrl!) ter Marijinega Srca. Ustanovil je beograjski verski list »Blagovest”.
20. marca je umrl župnijski upravitelj v Zagradcu Feliks Grčar, v starosti 67 let. Zibelka mu je tekla v Žužemberku v Suhi krajini. Pogreba se je udeležil tudi cel avtobus faranov iz Križ na Gorenjskem.
Isti dan je v Novem mestu na Dolenjskem umrl zadet od kapi frančiškan p. Leonard Kalac, v lepi starosti 82 let. Po rodu je bil iz Istre, iz Pazina. Kljub svoji nadarjenosti in pesniškemu daru je bil vedno jronižen in skromen, še dan pred svojo smrtjo je maševal, pridigal in spovedoval.
Novo delo slovenskega znanstvenika
Ludovik V rfačič, ki deluje pri Vzhodno-evrop-skem inštitutu vseučilišča v Friljourgu v Švici, je izdal svoje delo Einfuhrung in den jugosIawisehen Marxismus — Lcninismus. Knjiga ima 288 strani. Izdala jo je založba D. Reidcl Publishing v Dord-reclitu na Nizozemskem 1963. To delo je pomembno za strokovnjake in knjižnice in bo doprineslo svoj delež k utrditvi slovenskega imena v svetu. Čestitamo.
ŠTIRJE SLOVENSKI SKAVTI PRIPOVEDUJEJO:
BILI SMO V
Vodstvo avstrijskih skavtov ije priredilo romanje v Rim, katerega so se udeležili 104 skavti iz vseh pokrajin Avstrije. Slovenska skupina „Don Bosco“ v Celovcu se je udeležila s štirimi skavti in kuratom g. Rovanom Janezom.
Stroški za romanje so znašali 1500.— šil. z vso oskrbo. Težko je bilo spraviti to vsoto skupaj. Na pomoč so nam prišli razni dobrotniki, ki jim izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo. Upam, da se bomo s svojim prizadevanjem v skavtizmu oddolžili za njihovo razumevanje.
V soboto, 21. marca letos, smo se koroški skavtje, 23 po številu, predstavili pre-vzvišenemu škofu. Navzoč je bil tudi zastopnik celovške radijske postaje. Prevzvi-šeni je vse navzoče romarje pozdravil s kratkimi besedami. Vesel je, da gre tako veliko število koroških skavtov v večno mesto, kajti skavtje se trudijo, da vršijo zapoved ljubezni do bližnjega. Naj si dobro ogledajo Rim (nosilca te ljubezni) in vse kraje tako slavne preteklosti boja med poganstvom in krščanstvom. Poglejte tudi prostor v baziliki sv. Petra, kjer se zbirajo škofje z vsega sveta na drugem Vatikanskem koncilu.
Kosilo smo imeli v prostorih Delavske zbornice z drugimi skavti, ki so medtem prišli z Dunaja in drugih krajev. Vodstvo romanja je imel g. Jože Bendi, sekretar avstrijskih skavtov. Moramo reči, da je dobro opravil svojo nalogo.
Zasedli smo avtobuse — 3 po številu — in se iz Celovca odpeljali ob pol 4. uri. Navdajali so nas razni občutki. Prvi dan pomladi. Vreme pa ni bilo nič kaj prijazno. Megle iso se vlačile po nebu in zdaj pa zdaj je začelo celo deževati. Šole je konec in začetek velikonočnih počitnic. Vleklo nas je domov k staršem, da bi z njimi obhajali Veliko noč. Prvič gremo tako daleč v svet. Spričevala smo imeli v žepih, več ali manj povoljna. Toda, ko smo se vključili v družbo, je vse malodušje splahnelo.
Hitro smo se poslovili od Vrbskega jezera, Beljaka in zameglenih Karavank. Kmalu smo bili na meji. Brez sitnosti smo bili kmalu v Trbižu. Na levi strani smo pustili Sv. Viišarje, ki so bile tudi zavite v meglo in hiteli po romantični Kanalski dolini. Ob cesti se vije peneča se reka Bela, ki izvira pri Ukvah. Opaziti je bilo, da gradijo novo cesto, ker je sedanja zaradi velikega tujskega prometa preozka. Zapustili smo snežne velikane za seboj in zavili v Videmsko ravnino. Tu je bilo že zeleno polje. Ovila nas je noč, mi pa smo drveli proti Me-stram. Mestre so nekako predmestje Benetk. Važno železniško križišče in središče industrije. Hitro smo našli hotel „Venezia“, kjer smo se razmestili za prenočišče. Večerjali smo na dveh krajih. Mi smo dobili večerjo pri ,,Ristoranlte-Pensione di Vete-rani“. Ko smo se okrepčali in poskusili laško vince, smo šli takoj k počitku. Prostori in postelje so bili kar dobro opremljene, tako smo se dobro odpočili.
Drugi dan, 22. marca, je bila cvetna nedelja. Maša je bila napovedana v Asiziju zvečer. Zato ni bilo nobenih skibi. Vstali smo ob 7. uri in hitro pospravili zajtrk in zasedli svoje prostore v avtobusih. Sploh smo se v avtobusih počutili kot doma, — ko smo se vsedli, smo bili na varnem.
Nato smo krenili proti Benetkam po nasipu, ki veže mesto s celino. Na obeh straneh je bilo morje. Vreme nam ni bilo naklonjeno. Obdajala nas je gosta megla. Pršilo je in vlekel je mrzel, neprijazen veter. Kljub temu smo bili vsi dobre volje. V nekaj minutah smo bili že v mestu na „Piazza Romana", kjer smo izstopili in se takoj vkrcali na ,,Vapporeto“ — to je velik motorni čoln, ki posreduje promet po glavni vodni „ulici“, ki se imenuje „Canal Grande". Tu so ulice vse v vodi — vsaj glavne — promet se vriši s čolni. Za avtomobile in druga motorna vozila tu nii prostora. Druge ozke ulice služijo le pešcem. Mesto, kot dobro veste, je zgrajeno na hrastovih brunih, ki so zabiti v zemljo. Stari Benečani so posekali mogočne hraste na Krasu ob obali in si postavili mesto na morju, da bi bili obvarovani napadov prihajajočih narodov iz vzhoda.
Ladja je hitro drčala po vodi. Na obeh straneh smo opazovali lepe palače. — Megla se je začela dvigati in sonce je začelo prodirati skozi goste oblake. Na hišah smo opazili tudi lepe mozaike. Izstopili smo na Markovem trgu pred baziliko sv. Marka — Zlato baziliko. Cas je bil zelo kratko od-
nZimiL
merjen, zato smo hitro stopili v cerkev in občudovali prekrasne mozaike — dogodke iz stare in nove zaveze. Notranjščina je čudovita. Tlak pa je vijugast — se vidi, da se useda na nekaterih mestih.
Na trgu stoji ob strani Doževa palača. Ko smo siogledovali trg, so priliteli k nam golobi. Bili so zelo krotki. Kmalu so bili tam prodajalci koruze. Zavojček koruze je stal sto lir. Se pravi, da znajo Benečani osmukati tujce. Koruzo smo si dali na roke

Slovenski skavti pred baziliko sv. Frančiška v Asiziju — kjer je njegov grob.
in golobi so se vsedali po nas in pobirali zrnje ... Medtem so fotografi snemali zanimive prizore.
Ura je bila nekaj čez 9. Od strani je prikorakala četa mornarjev. Poveljnik jim je nekaj poveljeval in tedaj so še bolj udarjali ob tlak. Postavili so se pred pročeljem ba-
Nadškof dr. Jože Pogačnik je Gorenjec. Rodil se je 28. septembra 1902 v Kovorju pri Tržiču, kjer je bil njegov oče posestnik in mlinar. Iz spoštovanja do očeta je dr. Pogačnik vstavil mlin tudi v svoj škofovski grb ob posvetitvi za pomočnika pok. nadškofu Vovku. Njegova mati Marijana je bila iz znane Pernetove družine. Njen brat dr. Franc Perne je bil dolgoletni profesor verouka na klasični gimnaziji v Ljubljani. Na njegovo prigovarjanje so Pogačnikovi starši nadarjenega sina Jožeta poslali tudi v srednjo šolo v Ljubjano, kjer je obiskoval klasično gimnazijo, stanoval pa vsa leta v Marijanišču.
Na gimnaziji Ije odlično študiral. 2e v tedanjih letih se je zanimal za slovensko leposlovje. Prebral je vse pomembnejše pisatelje in pesnike in iz tedanjih let datirajo tudi prve Pogačnikove pesmi. Novi ljubljanski nadškof je namreč tudi dober slovenski pesnik.
Po maturi leta 1922 je odšel študirat bogoslovje v jezuitski zavod Canisianum na Tirolsko. V duhovnika je bil posvečen 25. julija 1927 v omenjenem jezuitskem zavodu. Prvo daritev pa je Bogu daroval v domači župnijski cerkvi v Kovorju. Po novi maši je še nadaljeval bogoslovne študije dn leta 1929 postal doktor bogoslovja in mo-droslovja.
Po vrnitvi v domovino je 1. avgusta 1929 prejel -od škofa dekret, s katerim je bil postavljen za kaplana v Kranju. Po dveh letih uspešnega delovanja v gorenjski prestolnici, je bil leta 1931 imenovan za kaplana v Trnovem v Ljubljani. Tu je postal naijožji sodelavec pok. župnika in pisatelja Franca Finžgarja, tako v dušnem pastirstvu, kakor tudi pri urejanju knjižnih izdaj Mohorjeve družbe ter njenega priljubljenega družinskega mesečnika Mladika.
Naslednje službeno mesto nadškofa dr. Pogačnika je bilo tudi v slovenski prestolnici. Dne 1. septembra 1937 je postal ravnatelj vzgojnega zavoda Marijanišče v Ljubljani.
V začetku leta 1945 je postal kanonik ljubljanskega kapitlja. V škofiji so mu po-
zilike, kjer so stali trije veliki drogovi. Pristopili so trije možje in začeli natikati zastave. Na siredi zastava sv. Marka, ob strani pa dve narodni. Točno ob četrt na deset sta na zvoniku sv. Marka udarila dva bronasta moža na zvon. Vojak je zatrobil, mornarji so stopili v pozor in istočasno so se začele dvigati vse tri zastave. To se ponavlja vsak dan ... Gotovo je tudi čas, ko zvečer na slovesen način snemajo zastave.
Sicer smo povsod, kamor smo prišli, povzročili pozornost ljudi, zlasti skavtov. Takoj se nam je pridružil neki Holandec iz Rodezije in nam dopovedoval, da je slkavt in celo voditelj skavtov v Afriki; dal nam je naslov in po skavtskem pozdravu odšel.
Videli smo tudi „Ponte dei sospiri" (= Most vzdihljajev), po katerem so vodili ujetnike in kaznjence v ječe in so na tem mostu zadnjikrat videli dan in sonce.
Zbrali smo se na bregu, in gledali slavne gondole — to so lahki čolniči, ki so prava posebnost mesta na vodi. Benečani čakajo na kako „ribo", ki bi si privoščila to posebnost, da bi se vozil nekaj časa v gondoli. Mi smo bili bolj „suhe ribe". Zato smo se hitro vkrcali na „beneški avtobus", ki nas je po vodi hitro potegnil na „Piazza Roma", kjer so nas čakali naši avtobusi.
Ko smo zasedli avtobuse in potegnili iz mesta, se je pokazalo izza oblakov sonce. Po lepi ravni cesti smo hitro vozili, da so hitele hiše mimo nas. Prečkali smo dve veliki reki — Adižo in Pad. Obe sta bili močno narasli. Od Roviga do Ferrare — pa smo se peljali mimo nepreglednih nasadov jablan in hrušk. Zdi se, da se ljudje samo s sadjem pečajo. Drevesa so v vrstah nasajena — skrbno negovana in obrezana. Če je pogled že sedaj lep, kako lep mora biti potem, ko vse cveti in v jeseni, ko je vse polno sladkih sadežev.
Ferrara je važno industrijsko središče. Videli smo grad — obdan z globokim jarkom napiljenim z vodo — gotovo je bil močna trdnjava v srednjem veku. Sedaj je le okras mesta.
Kmalu smo bili spet na široki cesti in hiteli proti Raveni. Za ta dan smo imeli s seboj suho hrano. V Ravenni smo si v enournem oddihu privezali dušo. Pospravili smo suho hrano in zalili z vincem. Zakaj pa ne?	(Dalje prihodnjič)
deljevali vedno odgovornejša mesta. Tako ga je še istega leta škof Anton Vovk imenoval za arhidijakona, za škofijskega ocenjevalca knjig, za poročevalca o pastoralnih konferencah, in nato najprej za člana, nato pa za predsednika cerkvenega sodišča ter za podvodjo bogoslovnega semenišča.
Prav tako leta 1945 je škof Vovk imenoval dr. Pogačnika za svojega delegata in namestnika, ko pa je postal Vovk pravi ljubljanski škof, je dr. Pogačnika imenoval za pravega generalnega vikarja z še večjimi pooblastili. Službo generalnega vikarja in škofovega namestnika je dr. Pogačnik opravljal tako vestno in vzorno, da je dobil zanjo priznanje tudi iz Vatikana. O tem priča imenovanje dr. Jožeta Pogačnika 19. 3. 1960 za papeževega hišnega prelata.
Leta 1962 je nadškof Vovk po prihodu v Rim na zasedanje II. vatikanskega cerkvenega zbora zaprosil papeža Janeza XXIII., naj bi mu imenoval pomočnika. Za to mesto- si je nadškof Vovk izbral dr. Jožeta Pogačnika. Papež Janez XXIII. je ugodil prošnji nadškofa Vovka ter je kanonika in generalnega vikarja dr. Pogačnika imenoval za njegovega pomočnika.
Imenovanje dr. Pogačnika za pomožnega škofa je prišlo v Ljubljano 11. februarja 1963. Posvetitev v škofa je bila na cvetno nedeljo, dne 7. aprila 1963, v ljubljanski stolnici. ;Sv. obrede je opravil zagrebški nadškof dr. Franjo Šeper, soposvečevalca pa sta bila mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik in s en jaki škof dr. Burič. Slavnosti so se udeležile odlične cerkvene osebnosti. Med drugim so bili navzoči tedanji beograjski pomožni nadškof dr. Bukatko, koprski apostolski administrator m-sgr. Kjuder in zastopnik goriškega nadškofa Artur Zalatel. Na koru so peli latinsko mašo iz XVI. stoletja Gallusovega sodobnika Hansa Lea HaBlerja. Izvajali so tudi Forsterjev „Gra-duale" in „Tractus“, pri darovanju pa skladbo Alojzija Mava „01jska gora" ter mogočni Brudknenjev spev „Ecce sacerdos ma-gnus".
Ko je bil msgr. dr. Pogačnik posvečen
Ustoličenje novega nadškofa v Ljubljani
Dr. Jože Pogačnik — ljubljanski nadškof; njegova življenjska pot in njegovo
dosedanje delo.
za pomožnega škofa, je bil nadškof Anton Vovk že hudo bolan. Zdravje se mu je iz dneva y dan slabšalo in 7. julija 1963 se mu je zaključila njegova zemska pot. Ker msgr. dr. Jože ni bil imenovan za pomočnika nadškofu Vovku s pravico nasledstva, je postal po smrti nadškofa Vovka samo apostolski administrator ljubljanske nadškofije. Za ljubljanskega nadškofa pa je bil imenovan šele letos meseca marca.
Ustoličenje nadškofa dr. Pogačnika
Toda že v nedeljo, 5. aprila, ob pol 7. uri je bil novi nadškof dr. Jože Pogačnik v ljubljanski stolnici slovesno ustoličen.
Pred ustoličenjem so čestitali v škofijskem dvorcu novemu nadškofu predstavniki civilnih oblasti. Nato se je razvil sprevod v okrašeno stolnico, ki je že dosti premajhna za take slovesnosti. Obred ustoličevanja je vodil zagrebški nadškof dr. Franjo šeper, 'ki je prebral tudi papeško „bulo“ o imenovanju. Navzoči so bili tudi beograjski nadškof Bukatko, mariborski škof Držečnik, poreško-puljski škof Nežič, apostolski administrator koprski msgr. Kjuder, adm. delegat goriiišM msgr. Simčič, stiški opat Ašič dn vsi dekani.
Ko je nadškof dr. Pogačnik položil prisego, je imel nadškof Šeper pozdravni nagovor. Odgovoril mu je novi nadškof, ki se je v toplih besedah spominjal tudi svojega prednika. Po govorih so sledili pokloni kanonikov. Po opravljenih obredih je pel nadškof slovesno mašo, na koru pa je prepeval mogočen zbor ob spremljavi orkestra.
Ustoličenje je zapustilo pri navzoči množici zelo mogočen vtis.
IčcatUz UuUucm vesti
•	V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Videmsko pokrajino so nastopili v soboto, 11. aprila v Vidmu (Italija), „Zdru-ženi pevski zbori" dn „Deželni simfonični orkester" iz Celovca pod vodstvom Franca Gerstackerja s Haydnovim oratorijem „Die Jahreszeiten" (= Letni časi). Kot solisti so peli: Gertraud Stocklassa (sopran), Lorenz Fehenberger (tenor) in Max Probstl (bas). 800 navdušenih poslušavcev je izvajavce nagrajalo s toplimi aplavzi. Med gledavci so bili tudi: prefekt videmske pokrajine dn drugi, z naše strani pa koroški deželni glavar Wedenig itd.
9 Poslanec Aldo Bozzi Ije vložil vprašanje na ministrskega predsednika, na prosvetnega ministra in na ministra za turizem dn prireditve. Bozzi meni, da bi v okviru Verdijevih proslav kazalo pripraviti kritično izdajo Verdijevih glasbenih del. In to ne samo zaradi tega, da se dostojno počasti njegov spomin, temveč tudi zato, da bi se nehalo neprestano spreminjanje Verdijevih partitur, zlasti tistih, ki so bile izdane po njegovi smrti. Zlasti pa Bozzi sprašuje, če ne bi bilo umestno povabiti založbo Ri-cordi, da položi popolno serijo fotografskih posnetkov vseh Verdijevih tekstov in dokumentov, ki jih hrani, v Verdijev inštitut v Parmi brez vsake omejitve za njih uporabo.
•	Celovško Mestno gledališče je uprizorilo v petek, 10. aprila Wagnerjevo opero „Siegfried“, pod taktirko dirigenta Giinterja Lehmanna. Režiral je opero Andrč Diehl. Peli so: Ticho Parly (Državna opera Kassel in Renska opera Dusseldorf) v Vlogi Siegfrieda; Erih Klaus (Opera Graz) v vlogi Mirne; Rolf Polke (Opera Graz) kot Wan-derer, Hubert Trattnik kot Alberidh; Franz Paoher v vlogi Fafnerja; Gerda - Marcus Prochaska (Dunaj) kot Erda; komorna pevka Sigrida Ekkehard (Državna opera Berlin) v vlogi Brtlrihilde; Rotraut VOlkel kot Waldvogel (= gozdni ptič). Scenarij je naredil arh. Karli Eugen S1pumy; kostume pa je pripravila Anny Arnold. Nekaj kostumov je posodila graška Opera.
V ..Siegfriedu" skoraj mi novih motivov (= melodičnih zamisli). V tem delu se stalno prepletajo motivi oper „WalkUre“ in ..Rensko zlato". Sicer pa je predstava prav dobro uspela. K temu so pripomogli posebno lepi glasovi solistov.
•	Koroški pisatelj Lorenz Mačk je bil odlikovan — za svoje pisateljsko ustvarjanje — z nagrado „Der Theodor Kbrner -Stiftung".
Diplome bodo slovesno podelili 24. aprila na dunajski univerzi.
•	V Rimu so uprizorili „Borisa Godunova" v originalni verziji Musorgskega. To pot je delo režiral dirigent Lovro Matašič sam, vendar pa njegova režija ni naletela na enako pohvalo kot njegovo glasbeno vodstvo. V glavni vlogi je nastopil Boris Christof — to pot že 300-tič.
ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV:
Narod poje o Mariji
(Koncert 10. maja 1964 v Celovcu)
....Naše prireditve______________
Slovensko prosvetno društvo ..Danica" v Št. Vidu v Podjuni bo imelo v nedeljo, 3. maja 1964, ob 2. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu v Podjuni
PROSLAVO 50-LETNICE SVOJEGA OBSTOJA,
na katero Vas vljudno vabimo.
VABILO
na pevski koncert „Rožanskih fantov", ki bo v nedeljo, dne 26. aprila 1964, ob pol osmi uri zvečer pri Antoniču na Reki, pri Št. Jakobu v Rožu. Sodelujejo še: tamburaši iz Roža, Veseli študentje z godbo, ter folklorna skupina iz Sel z narodnimi plesi.
Po koncertu družabni večer s plesom.
Vsi prisrčno vabljeni
BAJTIŠE
(Zapustil nas je Valentin Perč)
V	tretje gre rado, pravi pregovor. To se je uresničilo tudi pri nas. Začetkom marca in aprila smo položili v grob dva moža, Močnika in Gartnerja, zdaj jima je v torek, 21. aprila, sledil tretji: Valentin Perč, invalidni rentnilk, pd. Barantavc. Huda živčna bolezen in srčna naduha sta končali 'življenje 47-letnemu možu. Njegov oče Cene pa je v 85. letu !še dosti krepka korenina. Pokojni Valentin zapušča ženo in dve hčerki. Naj počiva v miru.
ŽITARA VES — GORIČE
Bolj redko se oglašamo iz našega kraja, pa zaradi tega ne sme kdo misliti, da smo-še v zimskem spanju. Saj je že tudi k nam prisijalo pomladansko sonce. Posebnih novic pri nas res ni, pač pa teče kolo časa mirno naprej. Zima je bila menda tako mrzla, da se fantje niso upali hoditi v vas, in tako je ostal pust samec.
Kljub temu pa smo pustni čas v zado-volijstvu preživeli, čeprav ni bilo ohceti, kjer bi bila prilika za ples. Saj so nas 2. februarja obiskali veseli študentje iz Št. lija. In tako so nam s svojim koncertom pripravili res veselo popoldne. Saj tudi nobenemu ni bilo žal, da se je udeležil te prireditve. Kakor so nam povedali gospod Nagele na prireditvi: „če katoliška mladina kaj uprizori, da tja se res splača iti". Pa je tudi res tako. Dragi študentje, kadar boste spet imeli čas, pa spet na veselo svidenje v Goričah.
Težko pa smo čakali kdaj nas bodo domači igravci spet povabili na prireditev. No in če ima človek potrpljenje pa tudi nekaj dočaka. Tako so nas na velikonočni ponedeljek spet povabili na veseloigro Svo-jeglavček. Dvorano pri Planteju smo napolnili do zadnjega kotička, kakor je pač to že navada v Goričah, kadar je kakšna prireditev.
Na žalost pa moram povedati tudi še to. Neka oseba, ki je Slovencem posebno naklonjena je odvračala ljudi, ki so šli na velikonočni ponedeljek k igri, naj ne grejo na prireditev: „Kaj boste hodili gledat tja tele titovce!" Kljub temu, da se je dotična oseba tako trudila, da bi odvrnila ljudi, pa vse skupaj nič ni pomagalo, dvorana je bila polna kot zmeraj. Saj so morali nekateri stati celo zunaj.
Res je priznanja vredno, da ljudstvo tukaj tako rado obiskuje slovenske prireditve. Priznanje pa naj velja tudi našim vrlim igravcem, ki se trudijo in hodijo na vaje. Saj vemo, da je treba za igro žrtvovati veliko truda, dobre volje in tudi precej prostega časa. Naj zato izrečem vsem igravcem naše toplo priznanje.
Tako so vsi igravci svoje vloge prav dobro podali. Saij ;smo se morali tako smejati, da je že marsikdo tožil, da ga trebuh boli. Igra je pač prehitro minila in treba je bilo iti domov.
Dragi igravoi, iskrena vam hvala, da ste nam pripravili prijetno popoldne, pa spet 'kmalu nas povabite na drugo igro.
BILČOVS (Otroška igra)
V	nedeljo, dne 5. aprila 1964, je v okviru tukajšnjega prosvetnega društva „Bilke“ nastopila naša najmlajša igralna skupina z mladinsko igro „Rdeča kapica". Pri igri je nastopilo 23 naših najmlajših od 6 do 16 leta. Razveseljiv je bil številen obisk občinstva, ki je dvorano pri Miklavžu napolnilo do zadnjega kotička, tako da je še prostora primanjkovalo za vse.
Ta mladinska kulturna prireditev je bila izraz skrbi našega prosvetnega društva, da
Naš narod poje. Poje o vsem, kar preveva njegovo dušo. Kaj čuda, da poje toliko o svoji Materi, ki ga čuva in varuje na poti skozi dolga stoletja njegove zgodovine.
Mati ga spremlja v vsem njegovem življenju. Bolj vidno ob Marijinih praznikih, v cerkvi, v kapelicah, pri pobožnostih, posebno v majniku. V vsakdanjosti pa tudi — le manj vidno, skorajda skrito.
Ko.sem začel stikati med necerkvenimi pesmimi za takimi narodnimi, v katerih se narod spomni svoje velike Matere, se je sprva zdelo, da bo zbirka pičla. Pa kaj hitro so se začele množiti. Že med temi pesmimi, ki jih narod danes še poje, jih je bilo veliko takih. Pa ker nam je Mati kot samoposebi umevno stalno v našem mišljenju in življenju, niti ne opazimo, kdaj jo naše pesmi omenjajo. Tako tiho, skrito, nevsiljivo skromno nas spremlja tudi v pesmi, tudi danes še. Kaj šele nekoč!
Kaj šele, ko posežemo v zakladnico naših starih pesmi, več ali manj pozabljenih, a vendar ohranjenih, ker so jih marljivi zbiratelji duhovnega kulturnega zaklada našega naroda — to so bili duhovniki, učitelji, profesorji — zapisali in tako oteli pozabnosti mnogo pesmi, v katerih se nam odkriva mišljenje naših prednikov, pradedom in prababic in starih tet, ki so bajale otrokom čudovite stvari iz davnine. Odkriva se nam v teh pesmih, kako so nekdaj gledali na življenje in ga oblikovali po več-nostnih načelih — načelih, ki so veljala nekdaj in veljajo danes in vedno.
isi na ta način privzgoji naraščaj za bodoče prosvetno delo. Hvalevredna je ta skrb, kajti brez mladih moči mora društveno delo zaspati.
Da so med našimi mlajšimi res dobri igralci in deiklamatorski talenti, je pokazala zadnja prireditev, kajti vsi od malih do večjih so igrali tako brezhibno, da je dvorana ob vsakem odigranem dejanju kar valovila navdušenja. Vsi, ki so tako lepo deklamirali ,in potem tudi igrali, zaslužijo vso pohvalo.
Zahvala pa tudi vsem, ki so dejansko tudi s svojim kakršnimkoli sodelovanjem pripomogli k temu lepemu uspehu.
Vsem mladim igralcem in deklamator-jem pa naša prošnja in opomin: vadite se še naprej, kajti vi ste naša bodočnost.
Da je prireditev tako lepo uspela, je zasluga gospoda Jarnika Ogrisa star. Na njegovih ramah sloni že skozi več desetletij celotno prosvetno delo v naši fari.
SV. STEFAN PRI ZILJI
Farna cerkev svetega Štefana je vsaj po vsej Zilji precej poznana. V časih, ko je v naši dolini še cvetela konjereja, so posebno kmetje konjerejci tudi iz sosednih far radi priromali na dan svetega Štefana v našo farno cerkev, da so tukaj prosili božjega blagoslova za živino. Od zadnje obnovitve cerkve je minilo že dosti 'let, in tako je postala že nujna potreba, da bi cerkev zopet prenovili, posebno še zato, ker so oltarji in kipi močno razjedeni od lesnega črva. Delo obnovitve je prevzel priznani mojster Adolf Campidell iz Dravske doline.
Pa si oglejmo nekaj primerov teh pesmi. Najprvo tiste, ki pojejo o roži Mariji. Podoba Marije kot rože nam je zasidrana v dušo, nam 'je domača vprav zaradi pesmi o roži Mariji. Že samo teh pesmi je več kot za en koncert.
Najprvo eno .bolj splošnega značaja: Prelep je zelen rožmarin, še lepši 'je Marijin sin.
Prelep je zelen roženkravt,
Iše lepši je Marijin sad.
Prelep je zelen majaron, še 'lepši je nebeški tron,
Prelepa bela lilija,
Marija je usmiljena.
In za vsako kitico: Oj ti Marija vsmilje-na, Eprosii za nas Boga.
Rože in Marija. Kar vidimo slovensko mater ali slovensko dekle, kako goji vse te rože v „ogradu“ in se z njimi „shovar-ja“, pri vsaki ji pohiti misel k Materi, pri vsaki najde neko zvezo do Marije in — kjer je mati, tam tudi njen sad ■/- spomni se tudi njenega sina Jezusa. Značilno pri tem je to, da je Jezus v teh pesmih Marijin sin. (Videz je, da imajo protestantje prav, ko nam očitajo, da nam je Marija več kot Jezus - božji Sin. Seveda vemo, da ta očitek ne velja, ker je nastal iz presojanja samo nekaterih pojavov našega verskega življenja.)
V najrazličnejših variantah se vežejo rože z Marijo in njenim sinom Jezusom, bodisi, ko dekle obdeluje vrt, skoplje gredico, seje rožice im 'jdh potem trga, da spleta venč-
Minilo je že leto, odkar so odpeljali šest oltarjev, da jih prenovijo v domačih delavnicah. Lansko jesen so končali z beljenjem v notranjosti cerkve. Pri tem so odkrili dobro ohranjene freske iz pozne gotike in zgodnjega baroka. Odkrivanje teh fresk je delo sicer precej zavleklo in podražilo, vendar pa pomenijo ravno te freske precejšnjo umetniško obogatitev naše farne cerkve.
V cvetnem tednu so postavili oltarje in je s tem delo v notranjosti cerkve skoraj končano. Ceilkev is sedmimi lepimi oltarji je zasijala v vsej lepoti in bo pomenila pravo umetniško privlačnost v naši dolini.
Od 18. do 23. marca pa smo imeli sveti misijon. Vodili so ga mil. gospod kanonik Aleš Zechner. Za njegove preudarne govo-
re in njegovo molitev se mu na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Obisk pri svetih mašah in govorih, pa tudi pri stanovskih naukih je bil prav zadovoljiv. Sklenili smo, da bomo poživili stanovske nedelje in s tem tudi zakramentalno življenje. Za zaključek misijona so nam mil. gospod kanonik tudi slovesno blagoslovili popravljeno cerkev.
Vsepovsod, kjerkoli človek slučajno pride v kako drugo cerkev, je že razgibano liturgično življenje. Pri nas pa duh koncila le počasi prodira. Domačega dušnega pastirja, ki že leto dni v tem duhu deluje, prosimo, naj z nami še potrpi, in mu želimo doživeti veseli dan, ko se bo v prelepi štefanski cerkvi vršila tudi lepa liturgija ob navdušenem sodelovanju vseh vernikov, v pesmi in molitvi.
DRAQI ROJAKI -
DOBROTNIKI IN PRIJATELJI!
Kmetijsko-gospodlnjska šola v Št. Jakobu v Rožu zaključi 3. majnika 1964 — tekoče šolsko leto z razstavo ročnih del, šivanja, kuharskih izdelkov ter kulturno prireditvijo.
Odrska prireditev z igro „Svojeglavna Travdi", in drugimi točkami bo ob lepem vremenu ob pol drugi uri na prostem pred šolskim poslopjem.
Ob slabem vremenu bo prireditev v šolskem prostoru ob istem času samo za oddaljene goste. Za vse druge ponovimo prireditev v šoli ob 4. uri popoldne in ob 7. uri zvečer.
Za šolsko mladino bo prireditev v soboto, dne 2. maja, ob 3. uri popoldne.
Starši, znanci in prijatelji mladine, prisrčno vabljeni!
GOJENKE
ke in jih daruje Mariijd, ali pa da se opeva križ „na sred vasi", pod katerim „rastejo rož’ce tri". Posebno lepe in ‘bogate verske, danes bi rekli liturgične vsebine so tiste, ki opevajo tri cvetlice, kakor tale:
Lep je ograd vsajeni, je zlatim plotom 'grajeni.
V njem rastejo cvetlice tri: na celem svetu lepših ni.
Prva cvetlica je le-ta, je žlahtna pšenica rumena.
Pri vsakoj meši rabijo za najsvetejlšo hostijo.
Druga cvetlica je le-ta: je žlahtna vinska trtica.
Pri vsakoj meši spremeni se v Jezusovo Rešnjo kri.
Tretja cvetlica: lep spomin Jezusa žlahtni rožmarin.
Marija ga je trgala, device z njim ovenčala.
' Kako preprosto lepo oblikovana misel, kaka simetrija, kakšno stopnjevanje, kaka simbolika. Nič novega ta simbolika, res, toda prevzame te ta elementarno preprosta uporaba simbolov, ta neposrednost, nena-rejenost.
*
V drugi skupini so zbrane koledniške pesmi. Koledovanje! Še danes je živo marsikje dn kdor ga je doživel, ve, da to ni ceremonija brez življenja, gola navada. Nekdaj, ko je bilo koledovanje še bolj splošno, je bilo res nekaj, kar je imelo v čustvovanju naroda globok odmev. Ni bilo treba, da so pri tem peli pesmi izključno koledniške vsebine. Zadostovalo je, da je bila pesem po vsebini primerna času in priliki. Dve kratki adventni za ..Marijino potovanje" denimo tu sem:
NocOj je ena sveta noč,
'Marija hodi mimo koč.
Kdor ni doma, naj gre domov, Marija nese blagoslov.
In druga:
O Marija pridi k nam, mi te hoč’mo vsaki dan.
Ti si usmiljenega srca, prosi za nas Boga!
Najbolj živahno je bilo koledovanje ob novem letu. Zanimivo, kar na dveh krajih, v Žab n ic ah pod Viišarjami in v Selah najdemo isto besedilo — pač pa na različni melodiji, na koncertu bomo obedve slišali: Pesem se glasi:
K temu letu novemu, k temu rojstvu božjemu Marija je rodila Jezusa.
Marija spleta krancel zlat.
To ni nobeden krancel zlat, to je Marija z Jezusam.
In spet sledijo kitice, kakor so nam znane o roži Mariji.
O 'svečnici pa pojejo kolednico, ki je po vsej Podjuni na Koroškem precej znana: „Na samo jutro svečnico ...“
*
Tretjo skupino tvorijo pesmi, ki bi jim dali Skupen naslov: Marija z nami ob žalostnih in veselih dneh.
še posebno spremlja romarje, romarje na Višarje, ki so nosili svoj življenjski tovor, svoje skrbi in delo, žalost in veselje k Materi, hodili blizu dva tedna, pri tem pa peli: Podal’ smo se mi na to pot pa rajžamo daleč od tod na Svete Višanje Marijo častit,
Sam Bog daj nam srečno gor prit’!
Globoko v čustvovanje naroda je posegal vsako leto tudi odhod fantov v vojake in iše bolj dostikrat odhod na vojsko. Kako so se med seboj izročali varstvu Matere:
Fantje se skup zbirajo, na Laško dol marširajo, dol, fcje dol na laško stran, kjer noben’ga ne poznam.
Marija sedem žalosti, obvaruj me nevarnosti.
Oh le odrin’ od kraja preč, saj se ne b’mo vidTi več.
Ali pa:
Od očka in mamice zdaj jemljem slovo in zadnjič podajam jlim desno roko.
Pa nikar ne žalujte, le Marij’ se zročujte,
Devica Marija vas var’vala ho.
Visi pa poznamo tisto, ki so jo naši fantje peli, ko so korakali prašni in potni, s tornistrom na hrbtu v fronto: „Nocoj je en lep večer...
... Marija je mimo šla, mil’ ga je pogledala.
„Fantič le gori vstan’, greva za Jezusam."
(Nadaljevanje 'bo sledilo)
. — Pri nas na
Birma v Dobrli vesi
V	soboto, 11. aprila popoldan, iso mož-narji naznanili prihod našega prevzv. škofa g. dr. Jožefa Kostnerja. Ne samo birmanci, temveč cela fara je pričakovala in se pripravljala na ta veliki praznik. 2e štirinajst dni ismo imeli pevske vaje in delali po podružnicah vence, da smo dostojno ovenčali cerkev. Napravili smo dejansko slovesen sprejem.
Cerkveni pevski zlbor in pevci iz Šmihela, pod vodstvom naše ge. Lesjakove so zapeli ..Pozdravljen, nadipastir premili“. Prinesli so to pozdravno pesem tako lepo, da so bili vsi ganjeni, celo orii, ki jim slovenska pesem ni po voli ji. Tudi v nemškem jeziku so zapeli Dobrloveščani in Sinčani. Sledil je pozdravni govor preč. gospoda prošta Brandstadterja. Lep je bil pozdrav zastopnika občine šolskega ravnatelja in našega župana g. Adolfa Hafnerja. Tako lepega nagovora od župana še nismo slišali. Skoda samo, da se ni potrudil spregovoriti tudi slovensko. Temu so sledili pozdravi zastopnikov ostalih uradov in šole, kakor tudi verskih organizacij. Po blagoslovu v cerkvi je bila procesija na goro, da smo se tam spomnili naših rajnih.
V	nedeljo po sprejemu v proštiji smo šli k škofovski maši. Peli smo skupno latinsko, slovensko in nemško. Tudi naš prevzv. škof je pred svojo pridigo pozdravil ljudstvo v nemškem in slovenskem jeziku. Slovensko pridigo nam je podal globoko v srce preč. g. župnik Koglek iz Škocijana. Za nas vernike je bila lepa in kratka, za druge menda prehuda — resnica pač boli.
Cerkev je bila nabito polna, tako da je bilo težko napraviti prostor za skoraj dvesto birmancev.
Lepo vreme in pesmi iz vernih src domačih pevcev je ta obisk našega prevzv. škofa povzdignilo v najlepši farni praznik.
Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi pevcem iz šmihelske fare, predvsem pevovodju Miheju Sadjaku.
SELE
(Preselila sta se)
Bivši gozdni delavec, sedaj rentnar Franc Hribernik in njegova žena Ana sta se te dni preselila pod Reberco. Oba smo zelo cenili, ker sta bila marljiva za delo in postrež-Ijiva za pomoč. Želimo jima, naj se v novem bivališču kmalu udomačita, preživita v zadovoljstvu in miru še mnogo let, a svojih rojakov v Selah naj ne pozabita.
NONCA VES
čisto gotovo se v prejšnjih časih v enem stoletju naše vasi niso toliko preobrazile kot se sedaj v enem desetletju. To lahko trdimo tudi o naši vasi. Kdor jo je videl pred časom, se že skoraj ne spozna več, kje je stal pred več leti.
Okoli leta 1900, ko je Nončo ves krila še slama in skodle, je vstala na oglu Božičevega travnika kakor mlado dekle čedna hiška.
Brakov hlapec Peter iz Cirkovč je moral biti za tisti čas podjeten fant. Gotovo je začel polagati že v svoji mladosti rajnše in pozneje krone na kupček in zraven sanjal o lastnem domu in družinski sreči v njem. -Ko se mu je zdelo, da ima dosti gotovine, se je lotil dela. Vkljub temu, da mu je zemljišče Božič podaril in mu je soseska pomagala, je bilo takrat „cimprat“ bolj težavno in počasi. Priskočila je še sestra Treza s svojimi prihranki in tako je nastala za tiste čase lepa bela hiška z rdečo hadrco (stre-
DRU2BA SV. MOHORJA V CELOVCU
bo sprejela v prihodnjih mesecih 1.
Pridnega, vestnega in poštenega fanta iz verne slovenske družine z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo za
tiskarskega vajenca.
2.
pridno, vestno in pošteno dekle, ki ima veselje za trgovinski posel, z dovršeno glavno šolo ali nižjo gimnazijo kot
trgovsko vajenko
v svojo trgovino s 'knjigami, pisarniškimi potrebščinami in devocionalijami. Starše,
hi želijo, da se njihov otrok upošteva pri Izbiri, prosimo, da to čimprej sporočijo na naslov:
Družba sv. Mohorja v Celovcu,
Viktringer Ring 26.
Koroškem —
ho). Gledala je na druge stare bajte kakor kaka koroška Mojoka.
Letos pa jo je zdaj sin lastnik Rudi Hal-ner povečal 'in iz prejšnje ponižne bajtice napravil bolj obširno, času primemo hišo. Pri tem mu je pridno pomagala njegova žena Zofka. Pa boste morda rekli, da to ni poseben dogodek, če kdo iz stare hiše naredi novo.
Pa gremo še malo nazaj h graditelju Petru. Ko je stala hiška za sillo dograjena, se je vselil v njo. Pa ne več oni Peter, ki je sanjal o sreči v lastnem domu, ampak izčrpan hlapec, ki ni bil več za delo. Prihranke pa je požrla gradnja. Bil je več ali manj navezan na dobroto soseske. Večkrat je potožil sosedovi hčerki: „Pogiej, Micka, toliko in toliko rajniš sem vtaknil v to zidovje, zdaj pa nikjer ne gledajo vun. Celo življenje sem dellal in šparal, zdaj moram pa stra-
Dopis iz Dunajskega Novega mesta
Iz Dunajskega Novega mesta smo prejeli dopis, ki nam ga je poslal redovnik, brat Dominik Peter Noč. Ker pa bo pomladi tudi v njegovi žlahti poroka in se osebno ne more udeležiti tega slavja, nas je prosil, da bi objavili v naSem časopisu njegov članek (op. uredn.).
Za fante kandidate in dekleta kandidatinje, ki so na poti v novi stan in sicer k prejemu zakramenta sv. zakona, bi rad napisal nekaj besedi in jim tako položil mali nauk v srce.
Dragi ženin, draga nevesta!
Zima je minila In z njo vred postni čas pokore. Gotovo si se pripravil na veselo alelujo is prejememo svetih zakramentov.
Pomlad je prišla v deželo. Ti, dragi fant ženin se pripravljaš, da pripelješ na svoj dom mlado gospodinjo, skrbno in krščansko, ki bo tvoji izčrpani ljubi materi odvzela težko breme in bosta skupno v miru in ljubezni živela. Dober svet tvoje matere si bo skrbno v srce vsadila, ker je ona že močno preizkušena. Tvoja žena, mlada gospodinja, bo tvoji materi zadnja leta njenega življenja in pa tudi v bolezni dobra in postrežljiva in jim lajšala težke ure. Prav tako boš ravnal ti s tvojim ljubim očetom.
Na dan poroke boš slovo dal samskemu stanu. Rekel boš: „Zbogom, mladost!" In se boš podal v spremstvu ljubih staršev, bratov in sester pred poročni oltar. Na vprašanje gospoda župnika: „Ali sprejmeš pričujočo nevesto v zakon?" boš odgovoril glasno in krepko: Da! Potem ji boš podal roko, prav tako kot ona tebi.
Duhovnik bo potem vajini sklenjen? roki s svojo blagoslovljeno štolo med molitvijo zvezal za celo življenje, dokler enega izmed vaju ne loči smrt. Nato vaju bo go-
Slavomirov
(Smitha
Hija, hoj! Po beli cesti vozi svatov trop k nevesti. Travniki so .posejani s pomladanskim cvetjem, ptice se bude v poljani in spletajo med petjem.
To vam je. veselje, svatje! Vranec črno grivo stiesa, hrza, prha, poskakuje, iskre kreše pod kolesa, da se voz jim premetuje. Zre po polju brhki ženin,
kdaj zagleda belo hišo, ki v njej up njegov domuje, kjer srce se zanj je vnelo.
Glej tam okno,	»
z nageljni zastro!
Plah obrazek skriva se med cvete.
Kakor bisera prelestna
dve sta solzi
kanili na cvetje rahlo,
da je zažarelo in vzkipelo,
od veselja je zaplato
in od mlade sreče zadrhtelo.
V rožah tone dekle mlado, svatov pričakuje, zlate upe kuje, se boji in se raduje ...
Hija, hoj! Po beli cesti vozi svatov trop k nevesti.
Ko sadimo krompir . . .
dati." Težko je, če človek vse svoje življenje dela in žrtvuje za svojo idejo, ko pa jo doseže, pa se mu podere ali pa mu postane celo v breme.
Ras je, 'kot trdi Gregorčič „da šteje človek sto krat sto prevar, preden ude k zadnjemu počitku klade".
Vendar pa se nam vsaj dandanes tega na stara leta ni treba bati, da bi ne bilo kaj v lonec dati. Našim prednikom pa, ki so živeli v trših prilikah, pa časten spomin.
ST. VID V PODJUNI
Na belo nedeljo popoldne je bila pri fari poročna maša in poroka Huberta Najbrž iz Mokrij dn Pavle Oraš, Janove v Št. Vidu. Poročil ju je č. g. kaplan Leopold Kassl iz Dobrie vasi. Vesela svatba je bila pri Janiču. Novoporočencema želimo obilo sreče.
Mojster Campidell je dostavil popravljena stranska oltarja v Št. Primožu, tako da so sedaj vsi trije oltarji popravljeni. Vsem dobrotnikom, ki so ali še bodo prispevali k stroškom popravila, iskren Bog plačaj.
spod blagoslovil in poškropil z blagoslovljeno vodo in še izmolil očenaš in zdravamarijo za blagoslov in srečo v novem stanu, da bi tako mogla križe in težave, ki vaju bodo srečali v življenju, voljno Bogu vdano prenašati in eden drugega tolažiti, ter da bi mogla skupno nasiti to breme.
Potem, da bi se tudi veselila lepih in veselih sončnih dni, ko bosta zagledala prvo-rojenčka in ga pritisnila na svoje srce, ko bo smehljajoč gledal ljubega ateja in mamico.
Vzgajajta vajine otroke, ki vama ju bo izročil Stvarnik v varstvo, z ljubeznijo, da vama bodo v veselje srečo in blagoslov. Vzgajajta jih skrbno v krščanskem duhu, da bodo vama na večer vajinega življenja v tolažbo in pomoč, posebno tedaj, ko bosta že opešala in za vedno slovo vzela od tega sveta.
Mirne duše bosta lahko brez strahu stopila v večnost potolažena, da so vajini otroci, ki vama jih je ljubi Bog izročil v varstvo, vzgojeni v krščanskemu duhu, da bodo drugim v dober zgled in v ponos in veselje dušnega pastirja. Srečna bosta že na tem svetu, če bosta imela take dobre otroke.
Dragi ženin in nevesta! Vidva se bosta poročila, zato vama želim obilo sreče in božjega blagoslova iz nebes. Daj 'ljubi Bog, da bi dočakala zlato ali celo diamantno poroko in da bi rada molila sveti rožni venec. Potem še ne pozabita na nebeško Mater Marijo, kajti potem vaju tudi Ona ne bo pozabila in vama bo stala celo življenje ob strani.
To vama želi iz vsega srca vajin rojak, redovnik v zatišju samostana.
Naši ljudje vedo, kakšni ukrepi so potrebni za dosego čim boljše letine krompirja. Rahla, dobro pognojena zemlja, dobro seme, pletev, škropljenje itd. so znane stvari. Kot je to dobro, tako še mi vse. Je namreč zelo visok odstotek naših kmečkih ljudi, ki ne ve, kaj pomenijo za zboljšanje te (in tudi druge letine) dopolnilna ali pomožna gnojila, ki jim rečemo umetna gnojila. Nekateri menijo, da so ta strupena. Takšnemu mnenju rečemo, da je napačno in zelo zaostalo. Če bi bilo njihovo mnenje pravilno, bi napredni narodi teh gnojil
ne rabili že 100 let im v vedno večjih količinah.
Gnojil je več vrst in jih kupimo vsako zase ali tudi mešana, kot je pač ,potrebno, če ismo njivo za krompir pognojili z dobrim hlevskim gnojem, je vredno temu dodati še gnojilo, ki vsebuje 'kalij. To snov namreč posebno ljubijo vse okopavine, torej razen krompirja tudi pesa, korenje, zelje, repa. Potrosite na vsakih 1000 m2 15 kg kalijeve soli, pa jo zabranajte. Kdor je krompir že posadil, lahko to stori kasneje o pletvi. Tedaj gnojimo pod list — okrog grma.
ZA NAŠE GOSPODINJE:
Nekaj receptov za korenček
Korenjeva juha
(10 dkg kruha, 3 koreni, 3 krompirji, sol, poper, pol čebule, ščep majarona: 2 dkg sur. masla, 1 rumenjak, 2 žlici smetane).
Narezani kruh, korenje in krompir skuhamo s čebulo 'in z dišavami v slani vodi. Ko je skuhano, pretlačimo. V jušnik denemo žvrkljan rumenjak, surovo maslo in smetano. Zatem prilijemo juho, zmešamo in takoj nesemo na mizo.
Špinačna juha s korenjem
(2 korena, 4 žlice Olja, 2 žlici zdroba, 1,5 1 vode, sol, pol kg špinače, ščep popra, 2 žlici smetane, žflička sesekljanega peteršilja).
Očiščeno korenje naribamo, ga na olju z zdrobom vred prepražimo, zalijemo z vodo, osolimo in pokritega kuhamo.
Očiščeno in oprano špinačo sesekljamo in denemo v juho ter pustimo prevreti. Zatem začinimo in nazadnje obogatimo s smetano in peteršiljem.
Korenjev pire
(250 g korenja, 1/8 1 mesne nemastne juhe, sol, 5 g sur. masla, sesekljan peteršilj).
Korenje kuhamo v slani juhi do mehkega, ga odcedimo in pretlačimo. Po potrebi dolivamo juho, v kateri se je kuhalo korenje, dodamo surovo maslo in sesekljan zelen peteršilj.
Ako služi ta pire za omako, ga moramo nekoliko razredčiti.
Korenčkova solata
(35 dkg rdečega korenja, sol, olje, limona).
Rdeče korenje dobro operemo, ostrgamo in nastrgamo na steklenem strgalniku. Zatem ga zabelimo, osolimo in okisamo s sokom limone ter dobro zmešamo. Tako nesemo na mizo.
To solato pripravimo tik pred uporabo, sicer izgubi v vitaminski vrednosti. Prilega se k jajčnim dn tudi mesnim jedem.
Gospodarske vesti
Prehod k zeleni krmi
Čeprav se zdi zeleno krmljenje preprosto, vendar zahteva, da ga izvršuje vsak živinorejec posebno v začetku previdno, skrbno in preudarno, če se hoče obvarovati pred Občutno škodo v svoji živinoreji. Zato mora preiti od suhega k zelenemu krmljenju prav polagoma. Od dne do dne naj primešava med seno in slamo vedno več zelene krme, istočasno pa naj vedno bolj niža suha krmila, tako da pride čez 14 dni na samo zeleno krmo. čimbolj počasi se izvrši prehod od suhe krme na zeleno, tem manj bo občutila živina to menjavo. Prebavila vsake živali se morajo namreč šele privaditi na zeleno krmo, ki se razlikuje po svojih lastnostih in učinkovanju od suhe krme. To pa se ne more zgoditi kar čez noč, temveč šele čez nekaj časa.
Vsaka hitra menjava, vsak prehiter prehod od ene krme k drugi zniža mlečnost krav in spremeni sestavo mleka; pitalna iin mlada živina pa shujša. Navadno traja potem precej časa, da pride mlečna krava na prejšnjo množino mleka, piitaflme in mlade živali pa na svojo prejšnjo živo težo. Torej zadene vsakogar pri prehitrem prehodu od suhega k zelenemu krmljenju takoj tudi kazen za njegovo nepravilno ravnanje. Pri počasnem prehodu se mlečnost krav ne zniža, pač pa zviša, pitalna in mlada živina se tudi enakomerno brez vsakega prestanka nadalje razvija.
Pogostokrat povzroči prehiter prehod k zeleni krmi tudi razne bolezni na prebavilih, kakor drisko, napenjanje itd. Slabe posledice prehitrega prehoda k zeleni krmi se pojavljajo tudi v sirarnah pri izdelovanju in razvoju sira.
V krajih, kjer gonijo živino na pašo, je treba tudi skrbeti, da se živina polagoma privadi na pašo. Istega dne,' ko nameravamo živino prvikrat gnati na pašo, jo mo-ramo*prav tako nakrmiti kakor po navadi. Tudi ko se živali vrnejo s paše, naj dobijo v jasli svoj navadni odmerek suhe krme. Sele čez nekaj dni, ko se je živina že nekoliko privadila na pašo, začnimo odtegovati po nekoliko sena pri vsakokratnem krmljenju v hlevu. Prav polagoma nižajmo potem suho krmo in pašo pa vedno bolj višajmo, dokler ni prehod čez 3 do 4 tedne popolnoma končan. Le tako se izognemo navedenim 'posledicam prehitrega prehoda.
Kam se mladina usmerja?
Če opazujemo javno življenje na Južnem Koro&kem, kjer je pred komaj par desetletji še vse okolje bilo slovensko, ko so starši s svojimi otroki govorili še samo v materinščini in je donela iz ust otrok pri delu in igri izključno slovenska beseda — če izvzamemo nekaj trgov in kak industrijski center— mas mora močno zaskrbeti pogled v ibodočnost. Saj imamo š.e močne mladinske vrste, ki se zavedajo, da izhajajo iz slovenskih družin in da jih je rodila slovenska mati. Toda, kot smo že ugotovili v članku „Pota naše mladine", gre velik del naše mladine svoja pota, ki vodijo v splošno versko in narodno indiferentnost.
Vse to nas vsekakor navdaja s skrbjo in zavestjo velike odgovornosti. Kje je zagotovilo, da ne doleti splošna odtujenost verskim in narodnim idealom prav že prihodnje generacije? Pri vseh številnih sredstvih in kljub vsej dejavnosti nismo gotovi, da se nam mladi rod ohrani. Zastonj čakamo, da bo mladina sama segla po kulturnih sredstvih, ki jih še nudijo naše kulturne ustanove. Premočna je vaba sodobnega življenja, da bi se mladina sama od sebe odpovedala prijetnemu^ lahkemu in splošnemu, kar nudi okolje.
Sicer pa ta odločitev v prvi vrsti ne pripada mladini sami. Mlado drevo se ne vzgaja samo. Potrebuje skrbne roke, ki ga usmerja, obrezuje, gnoji in ščiti pred nevarnostjo.
Ta roka za mladino so v prvi vrsti starši. Njihova dolžnost je, da mladino, ki je sad njihove ljubezni, ne le vzrede, ampak jo tudi vzgoje. Tako važno je to njihovo poslanstvo, da jih nihče ne more od tega oprostiti. V največji merli je odvisno namreč prav od njih, kaj bo iz njihove mladine. Če ne bodo naše družine versko in narodno trdne, se tudi mladina ne bo ohranila ne versko, ne kulturno, ne narodno. Brez trdne družinske vzgoje so vsa ostala sredstva brez moči.
O verski vzgoji, ki jo naj mladina dobi v rojstni hiši, pišejo mnogo naši verski listi. Tukaj pa hočemo izraziti le nekaj misli o narodnostni vzgoji naše mladine.
Prvo in glavno načelo .vsake vzgoje je star pregovor: besede mičejo, vzgledi vlečejo. Nekje je zapisal naš psiholog, da mladina veliko bolj sllišli tisto, kar se starši ali odrasli šepetaje pogovarjajo, kot tisto, kar prav njej glasno govorijo. Torej niso najmočnejše vzgojno sredstvo besede, ampak življenje staršev. Njihovo mišljenje in čustvovanje ustvarjata ozračje, ki ga mladina vdihava in osvaja. Tako postane mladina ogledalo staršev.
Prav to velja tudi za narodno vzgojo. Kako naj bo narodno zavedna mladina, katere starši ali bližnja okolica z omalovaževanjem govorijo o narodu ter kritizirajo narodno skupnost in posameznike. Kako naj ljubi mladina svoj materinski jezik, če starejšim pomenijo slovenske knjige, čašo-
ZA MLADINO % IN PROSVETO
Naprej v življenja boj
Morda je kdo že bral lepo povest o razbiti ladji. V sebi ima globok pomen in čudovito vodilo.
Oče mladega mornarja umre pri brodolomu sredi morja. Mati roti sina, naj se odpove morju, si poišče kak drug poklic in naj ne hodi na morje, ki požira ljudi.
Prav tedaj vihra vihar. Nedaleč od zaliva se bori ribiška ladja z valovi, v nevarnosti je, da jo morje pogoltne. Mati porabi priložnost in reče sinu: »Velja torej? Ti ne postaneš več mornar. Ti ne pojdeš več na morje! Poglej v kakšnih nevarnostih boš!“
Mladec, ki čuti v duši veselje do mornar-
skega poklica, se za hip obotavlja, omahuje. Skoro bi bil pristal materini prošnji. Tedaj pa opazi na pesku tram, ki so ga tja vrgli valovi. »Morda je ostanek ladje, na kateri je bil oče,“ zamrmra sam zase. Res je, saj je na kosu lesa napis: Naprej!
Mladec se nič več ne obotavlja, marveč skoči v rešilni čoln in se odpelje z njim... Neustrašeno hoče na razburkanem morju biti drugim v pomoč!
Vse življenje je kot razburkano morje. Mladina je poklicana, da s svojo mlado silo junaško, odločno in v pripravljenosti na žrtve krmari sredi valov do svetlih ciljev!
c?£ (ilniskeciu sneta
KONGRES KATOLIŠKEGA FILMA
Tudi mednarodna javnost vedno bolj upošteva zadržanje katoličanov do filma in zato tudi pozorno spremlja izjave cerkvenih osebnosti in katoliških komisij o sodobnem filmu. To je prvi sad prizadevanja katoličanov za dober film. Tako se že uresničuje napoved papeža Pija XI. v okrožnici o filmu, da bodo katoličani nekoč določali, kakšne filme bodo .predvajali; če bodo obiskovali le dobre filme, potem bo v interesu kino-podjetnikov, da bodo le take predvajali.
Na ta način vršijo katoliške komisije filma po državah veliko poslanstvo, ko opozarjajo katoličane na moralno vrednost
piši in kulturne ustanove nepotrebna navlaka. Zlasti pa, kako naj mladina za svojo govorico kaj žrtvuje, če se je celo starejši sramujejo ...
Brez dvoma zavisi v prvi vrsti od staršev, kakšna bo narodna zavest njihove mladine. 'če so res prežeti prave ljubezni do slovenske besede in narodne skupnosti in to tudi žive, ni mogoče, da bi bili sadovi njihove vzgoje — če je v temeljih pravilna — drugačni. Mladina, ki ljubi svoje starše in jih spoštuje, bo ljubila in spoštovala tudi tisto, kar je staršem sveto.
Tako prehaja domovinska ljubezen iz starejših v mladino, kot se pretaka življenjski sok po deblu in vejah v mlade poganjke, ki bodo čez čas dali cvet in sad in sami postali posredovalci bujnega življenja novemu rodu po svetih iziročilih družinske skupnosti.	St. J.
predvajanih filmov. Da pa morejo te komisije svoje delo smotrno in čim bolj složno vršiti, se vršijo mednarodni kongresi katoliškega filma. Tak kongres bo letos v Benetkah od 20. do 24. junija.
»DIVJI ZAPAD" V JUGOSLAVIJI
Nemška kinematografija preživlja — kot drugod — tudi hudo gospodarsko krizo. Zato išče izhodov za rešitev iz teh težav. Zdi se, da se ji bo vsaj nekoliko posrečilo s filmanjem Karl Mayevih dogodivščin, katere je on v svoji bujni domišljiji popisal v svojih romanih. Na to rešitev so prišli ob izrednem uspehu predvajanja filma »Zaklad ob Srebrnem jezeru", ki je presegel po uspehu vsako pričakovanje. Zato so se nemški režiserji odločili, da bodo tudi nadaljnje »dogodivščine" Karla Maya filmali, za kar bodo uporabili divje in romantične kraje srednje in južne Jugoslavije. Tako bodo ti kraji služili kot nekak »divji zapad" nemški kinematografiji. Film »Pirati na Mississipiju" je že posnel režiser Jiirgen Roland na področju Bosne in Hercegovine.
ža dafoo-
Preprost čllovek je prvič sedel v letalo, da se odpel je v mesto. Ko že sedi nekaj časa na svojem sedežu, reče začuden sosedu:
»Poglejte, tam na tleh so 'ljudje res podobni mravlljam, kakor so me bili že prej opozorili.«
»Tisto so resnične mravlje, saj še nismo odleteti,» mu je pojasnil sopotnik.
ZMAJ V PECI ---------------■_
Na Peci je velika, čudno globoka jama, da se ne vidi na dno. Pravijo ji Huda luknja.
Na tej gori je živel pred mnogimi leti strašen razbojnik. Dolgo so ga že lovili, pa se jim ni posrečilo, da bi ga ujeli. Nazadnje pa so ga vendar spečega zalotili in so ga obsodili na smrt. Rekli so mu pa, če gre v Hudo luknjo in pride živ nazaj, mu pustijo življenje. Hitro se je odločil. Po vrvi so ga spustili v luknjo. Razbojnik je držal v roki tanko vrvico, na koncu katere je bil privezan zvonček, če mu bo slaba predla, naj potegne za vrv, so mu dejali.
Ko je prišel na dno, je zapazil, da je v velikem hodniku. Od stropa so viseli sami dragi kamni. Šel je po hodniku naprej. Kar naenkrat začuje čudno rjovenje in nasproti mu prilomasti strašen zmaj. Ropar hitro pozvoni. Vprav ob pravem času so ga še potegnili kvišku, da ga zmaj ni raztrgal.
Ko se je živ vrnil, so mu pustili življenje in ga oprostili.
rl2adomdni
za je e
Živel je zajček. Bil je zelo radoveden. Vse je hotel vedeti, če je kaj zašumelo na polju, je koj dvignil ušesa izza zeljnate glave. Če je kaj zaropotalo na stezi, je — ena, dve — pomolil glavo iz trave. In če je na potu kaj zaslišal, se je hitro postavil na zadnje noge.
Mama zajka ga je zmerom kregala in opominjala: »Malček, skrij se, če ne, bo joj!" A zajček ni hotel in ni hotel ubogati.
*
Kaj tako buči na polju? Kaj tako grmi: bum, bum?
Zajček za grmom dvigne uhlje in posluša. Postavi se na zadnje noge in pogleda.
A komaj pogleda, se že zabliska in reče „bum“. In že leži zajček na tleh. Nikoli več ne bo revček radoveden, nikoli več ne bo strigel z uhlji, nikoli več se ne bo postavil na zadnje noge.
Henrik Sienkiewicz: •	17
OBLEGANJE
Oa me (fcure
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poljske vojne
Znamenj naokoli ni manjkalo. MUller je vedel o tem in čutil, česa se je lotil in kako strašna odgovornost leži na njem. Vedel je, da ga čaka kraljeva naklonjenost, maršalska palica, premoženje, naslovi — ali pa popoln polom. Ker pa se je tudi že sam prepričal, da ne bo mogel zgristi tega trdega oreha, je sprejel oba redovnika nenavadno ljubeznivo, kakor bi sprejemal cesarjeve ali sultanove poslance. Povabil ju je na gostijo, sam pil na njiju zdravje, a tudi na zdravje priorja in gospoda mečnika sierad-skega; obdaroval ju je z ribami za samostan, naposled je navedel tako ugodne pogoje, da ni niti trenutek dvomil, da jih željno sprejmejo.
Očeta sta se pokorno zahvalila, kakor se spodobi redovnikom; vzela sta papir in odšla. Ob osmi uri zjutraj, je zapovedal MUller, naj odpro vrata. V švedskem taboru je zavladala nepopisna radost. Vojaki so razmetavali okope in nasipe, hodili pod obzidje in se začeli pogovarjati z obleganci.
Toda iz samostana so jim naznanili, da mora v tako važni stvari sklicati prior posvetovanje, zato prosijo še en dan odloga. MUller je privolil v to brez obotavljanja. Medtem pa so v zborovalnici razpravljali pozno v noč.
Daši je bil MUller star in izkušen vojskovodja, dasi ni bilo morda v vsej švedski armadi generala, ki bi bil vodil več pogajanj z različnimi mesti, vendar mu je srce bilo nemirno, ko je ugledal drugega dne dva bela habita, ki sta se bližala njegovemu stanu.
Bila nista več prejšnja dva. Spredaj je šel o. Matej Blešinski, učitelj filozofije, z zapečatenim pismom, za njim pa je stopal o. Zaharija Malahovski z rokami, prekrižanimi na prsih, s sklonjeno glavo in nalahko pobledelim obrazom.
General ju je sprejel v krogu svojega štaba in vseh znamenitejših polkovnikov. Vljudno se je zahvalil za pokorni poklon o. Blešinskega in mu naglo vzel pismo iz rok, odtrgal .pečat in začel čitati.
Toda kmalu se je njegov obraz strašno izpremenil: kri hm je udarila v glavo, oči so se mu .izbulile, vrat se mu je napel in grozna jeza mu je zježila lase pod lasuljo. Za hip mu je zaprto sapo, le z roko je pokazal na list knezu Heskemu, ki ga je preletel z očmi, se obrnil k polkovnikom ter rekel mirno: »Menihi izjavljajo le toliko, da se ne morejo odreči Janu Kazimiru toliko časa, dokler primas ne razglasi novega kralja, ali z drugimi besedami, nočejo priznati Karola Gustava."
Tu se je knez Heski nasmejal. Sadovski je uprl svoj prezirljivi pogled v MUllerja, Vreščovič pa se je začd grabiti za brado od jeze. Grozen šum razburjenja se je dvignil med ostalimi.
V tem se je začel MUller tolči po kolenih in kričati: »Straža, straža!"
Štirje bradati mušketirji so se takoj prikazali na vratih.
»Vzemite ta dva golobradca in ju zaprite!" je zakričal general. »Gospod Sadovski pa naj razglasi pod samostanom, da bom dal oba meniha takoj obesiti, če pade z obzidja le en strel."
Odpeljali so torej oba duhovnika o. Blešinskega in o. Malahovskega med zasmehovanjem dn zasramovanjem vojakov. Mušketirji so jima devali klobuke na glavo ali bolje na obraz, tako da so bile oči zaprte, in jih nalašč vodili na različne ovire; če pa se je kateri izmed duhovnikov spotaknil ali padel, se je razlegal izbruh smeha med tolpami vojakov. Padlega -pa so dvigali s kopiti in ga tolkli po križu in po ramah, kakor bi ga hoteli podpirati. Drugi so metali nanju konjski gnoj, drugi so grabili sneg in ga raztapljali na njunih tonzurah ali pa ga spuščali duhovnikoma za vrat. Odvzeli so vrvice od tromb in jih privezali očetoma okoli vratu, potem pa so vojaki prijel za drugi konec ter se delali, kakor bi gnali govedo na semenj ter izklicavali cene.
Onadva pa sta šla tiho z rokami, prekrižanimi na prsih, z molitvijo na ustnicah. Zaprli so ju naposled v skedenj, kjer sta se tresla od mraza; okoli pa so postavili straže z mušketami.
Pod samostanom pa so že razglasili Millerjev ukaz ali bolje Millerjevo grožnjo.
Prestrašili so se očetje, zadrgetala je od groze vsa vojska. Topovi so umolknili. Zbrani posvet ni vedel, kaj na počne. Pustiti očeta v barbarskih rokah je nemogoče; če pošljejo druge, jih MUller zopet pridrži. Čez. nekoliko ur pa je sam poslal poslanca z vprašanjem, kaj mislijo storiti.
Odgovorili so mu: dokler ne oprosti oče-
tov, nočejo ničesar slišati o pogajanjih. Zakaj kako morejo menihi verjeti, da bo general držal pogoje, če že navzlic poglavitnemu mednarodnemu pravu zapira poslance, katerih nedotakljivost spoštujejo celo barbarski narodi.
Na to izjavo ni bilo takojšnjega odgovora; strašna negotovost je torej legla na samostan in ohladila navdušenje v braniteljih.
Švedska vojska pa je, varna radi zadr-žanih menihov, delovala z mrzlično naglost-jo, da bi se približala do takrat nepristopni trdnjavi. Delali so z vso silo nove nasipe, postavljali koše z zemljo, uravnavali topove. Predrzni vojaki so se bližali obzidju na pol strela iz puške. Grozili so samostanu in branilcem. Napol pijani vojaki so kričali, dvigajoč roke proti zidovju: »Podajte samostan, ali pa bodo vaši menihi viseli!"
Drugi so strašno zasramovali Bogorodi-co in katoliško vero.
Obleganci so morali z ozirom na življenje očetov potrpežljivo poslušati. Kmiticu je jeza zapirala sapo v ustih. Trgal si je lase z glave, obleko s sebe in lomil roke ter ponavljal gospodu Petru Čarneckemu: »Evo, ali nisem pravil, kaj veljajo pogajanja z razbojniki! Sedaj pa stoj, trpi, oni pa lezejo v oči in zasramujejo ... Mati božja! Usmili se me, daj mi vztrajnosti!... Za Boga živega, še malo in začeli bodo lesti na zidovje! ... Držite me, vkujte me kakor razbojnika, sicer ne zdržim!"
Oni tam pa so se bližali vedno bolj in zasramovali vedno drzneje.
V tem se je pripetilo nekaj, kar je priti-
P*l*S*A*N*0	* B * R * /\ * N * J * E
Ksaver MeSko:	MO OHUka lU S 1(1(1
V	tihi grob sem ti hvaležen, mati moja. Če hi mi ne bila dala drugega s seboj v življenje, dala si mi svojo govorico, sladko slovensko besedo. Vodnica mi je bila med čermi in prepadi na življenja potih, tolažnica mi v trpljenju, sladkost v bridkostih. Hvala ti zanjo, o mati, noter v globoki grob ti hvala!
Z zagrizeno, prav kmečko trdovratnostjo sem branil to svetinjo, besedo materino dn ljubezen do nje, že slaboten deček. Z nezlomljivo trmo sem odbijal vse, kar bi moglo vsaj deloma zatemniti njen zlati Ijlesk.
Z desetimi leti sem prišel v nemško šolo. Res z namenom, da bi se naučil nemščine, ker brez nje bi mi bila in bi mi ostala za vedno zaprta vrata v latinske šole. Nikakor pa ne z namenom in voljo, da bi govorico materino pozabil, besedo materino morda kdaj zatajil. Zato me je skelelo kakor zastrupljena puščica v srcu, ko sem videl in slišal, kako so slovensko besedo zaničevali, se iz nje norčevali.
Najhuje me je bolelo, ko me je hotel učitelj, ravnatelj šole, rojen Slovenec, sicer dober in pošten mož, a svojemu rodu že povsem odtujen, z nemškim duhom prepojen, prisiliti, naj pišem svoje ime po nemško s „sch“. Pritiskal je name z vso močjo in z vsem ugledom, ki ga ima učitelj pred učencem, uklonil me ni. V eni nalogi mi je rdeče pripisal Meško v Meschko, v naslednji sem zapisal spet Meško. Jezil se je, poučeval me: „Če bi dobil krstni list, tam bi bilo tvoje ime gotovo pisano s „sch“. — Pa sem si mislil: ..Zapovej mi, da ga moram prinesti. Oblast imaš. — Ne zapoveš? Tedaj o svoji trditvi nisi prepričan."
V	srcu sta se mi pa budila odpor in mrž-nja proti možu in njegovi ponemčevalni nasilnosti. Pokazati mu jih tedaj seveda nisem mogel; pokazal pa mu jih sem in se maščeval, kakor sem po omenjeni otroški pameti pač vedel in znal, v naslednjih letih, ko sem bil že izpod njegove oblasti, že v gimnaziji: šel sem večkrat na ulici mimo njega, kakor da ga ne vidim — namenoma ga nisem pozdravil!
Večkrat se v mislih vračam v tiste čase. In ko se zaradi te mladostno-nepremišljene surovosti pošteno oštevam, si tudi pravim: »Najslabša vzgojiteljica je — krivica."
Obenem sem pa še danes vesel, da se nisem zbal, ne se uklonil, ne zatajil slovenske besede in dediščine materine niti v pisavi, v malopomembnem šolskem zvezku.
Tisto leto kakor jaz je prišel v ptujsko nemško šolo neki moj ožji rojak in bivši sošolec v domači šoli, tri leta starejši od
mene. V nemški šoli je bil v najvišjem, petem razredu, jaz v četrtem. Bil je dolg, bled potegčn, nestalnega strupenega pogleda in hudobne duše. Izredno nadarjen. A se je zgodaj ponesrečil. V drugi latinski šoli zaradi tatvine in drugih nečednosti izključen je odšel v tujino, kjer se je v življenja kalnih valovih potopil kakor kamen, ki pade v morje.
Toliko da se je za silo naučil nemščine, se je že delal velikega Nemca. Vsaj bolj na skrivaj, ob primernih priložnostih; kar javno, pred vsemi nami znanci in vrstniki se vendar še ni upal, ali ga je bilo vendar še sram.
Šla sva nekoč na sprehod od mestnega drevoreda ob Dravi dol. Prišla sva pod železniški most — kaj sva govorila, o čem se prerekala, vedi Bog, jaz resnično ne vem — kar je izvlekel iz žepa črno-rdeče-rumen trak, mi ga zavihtel pred očmi ter mi dejal s prav pikrim posmehom: »Siehst da!" (Ali ga vidiš!")
Pravijo, da kak morivec pobesni, kadar zagleda kri svoje žrtve, in ne ve več, kaj dela. Nekaj sličnega se je zgodilo tedaj meni. Zašumelo mi je v glavi, kakor da mi je nenadoma zavrela vsa kri v njej; zabliskalo se mi je, zaplamtelo mi pred očmi. Onemel sem za nekaj sekund, ves oledenel. A že v naslednjem trenutku sem se zakadil z vso močjo v spremljevalca, da bi ga sunil v Dravo. Pa ni šlo tako izlahka. Bil je pač pripravljen na moj napad in se mi je z vsemi močmi postavil v bran. Bil je dokaj večji in močnejši od mene; a meni je dajala dn množila moč besnost. Tako sva se srdito prerivala in suvala na ozkem prostoru med skrajno soho mostu, zidano za dobro vozno cesto od struge, in med poželjivo grgrajočo
Poznali so Joža, da je močan, a tega kar so mu nameravali poveriti, ne bo obvlada!. Pa se oglasi nekdo izmed šknicev: „Ti, Štempihar, koliko ti damo če privzdigneš tale voz s sodom vred?" Joža molči. »Deset litrov vlina, si pri volji?" „Sem,“ pravi Štempihar, ki je bil vseh muh poln. »Sem gospodje, toda pod pogojem, če se kaj pokvari, da trpite škodo sami!" »Kakšna škoda neki," ga vprašajo gospodje, »če se slučajno kaj pokvari plačamo mi!" »Mož beseda, gospodje," pravi Joža, in udari v dlan največjemu gobezdaču, da se je ta kar sesedel. Štempihar zleze pod voz, se upre s hrbtom
reko. Ne vem, kateri je katerega podrl, a nenadoma sva ležala oba in se valjala v cestnem prahu. Zdaj je bil spodaj on, zdaj jaz. A večkrat jaz.
»Ti, pa si se mene lotil — ti gnida mala!" je hropel zdivjani nasprotnik ter me kakor s kleščami stiskal s svojimi velimi rokami. »(Pokažem ti! V Dravo s teboj, bindišar!"
»Satan ti bledi! Fej te bodi!" sem ga zmerjal v svoji divji jezi jaz, ga grizel, mu pljuval v obraz, z rokami pa ga držal venomer močno objetega. Zdelo se mi je, da ga ni na svetu božjem bitja, tako vrednega vsega zaničevanja, opljuvanja in vsake naj-grše psovke kakor ta odpadnik.
Naposled sem se mu vendar izpraskal in izgrizel. Zbežal sem gor proti drevoredu. A še beže sem se zdaj zdaj oziral nazaj proti mostu, kjer si je nasprotnik otepal prah z obleke, ter mu zaklical: »Fej te bodi, satan ti bledi!"
Če bi mu vedel povedati kaj sramotnej-šega, s slastjo bi bil zalučal še to vanj, tako vsega zaničevanja in sovraštva vreden se mi je zdel. —
Radost pa sem doživel s slovensko besedo v tujini!
V četrtem letu bogoslovja v Celovcu sem imel tovariša Tirolca — že nekaj let počiva na preprostem pokopališču gornjekoroške fare. Schweiger se je pisal in je bil blag fant, tedaj že duhovnik. Ta je bil ves goreč za naš jezik. Kupil si je nemško-slovensko slovnico in se je pridno učil slovenščine. Večkrat me je prosil: »Ti, govori z menoj samo slovensko. Kadar bom jaz dovolj znal, bom govoril tudi samo slovensko. Tako mehak in sladak je vaš jezik!"
Sladka godba so bile v tujem nemškem mestu mojim ušesom in mojemu srcu take besede...
Blagoslovljena bodi, sveta govorica materina, sladka slovenska beseda!
pod soro in ga vzdigne, poskoči z njim v višino, kot podlasica skoči izpod njega, voz pa trešči z vso svojo težo zopet na tla, da so vsa štiri kolesa počenila. Gospodje so morali plačati škodo lastniku voza, Jožu pa seveda tudi kar mu je šlo.
To imate, da se boste vedeli še kdaj norčevati s Štempiharjem! Ker ga je sam rad srknil je vedel, da so nekateri vozniki po zaužiti pijači drugi dan še napol slepi, ali z drugo besedo neprespani. Pred krčmo v OlšeVku je nekega večera stal voz naložen z sodom vinca. Poznal je voznika, ki baš ni bil njemu preveč prijazen. No, temu
Zvezde se utrinjajo
Zvezde se utrinjajo, mene spominjajo, da svoj ledik stan vedno štemam.
Ribice plavajo, mene pozdravljajo, jaz pa svoj ledik stan vedno štemam.
Ptičice pevajo, meni velevajo, da naj svoj ledik stan vedno štemam.
jo bom zagodel. Norčavi Štempihar se spravi pod voz ga nabaše na hrbet dn ga pre-suče točno nazaj proti Kranju, odkoder je prišel. Zjutraj zaspani voznik zapreže in v gosti megli, namesto h Kanonirju na Jezersko, pnicinca zopet v Kranj, odkoder je včeraj prispel.
Ko so se nekega večera fantini pretepali, so biriči vtaknili njegovega brata kot kolovodjo v ječo na Brdo pri Kranju. Ko pride Štempihar domov s Hrvaškega, odkoder je tihotapil tobak, mu pove mati kaj je s Tonetom. On pa naravnost na Brdo pred ječo, !ki je imela železna vrata. Pokuka skozi ključavnico in vpraša: „Ej Tone, ali v tej luknji čepiš?" »Da, se oglasi brat. »Joža, ali si ti?" »Ja, jaz sem!" »Stopi v kakšen kot, da kaj ne dobiš po glavi." To izrekši sune z nogo v duri, da se zvijejo in skočijo iz tečajev naravnost na sredo ječe. Gred se strese, gospoda pa vsa v strahu misleč, da je potres. Štempihar pa mirno koraka s svojim bratom domov.
Tiste čase je cvetelo tudi tihotapstvo s tobakom. S tem poslom so se pečali samo pogumni in močni možje. Med njimi je bil, kakor že prej omenjeno, tudi naš Joža. Nekoč ga je obkolilo šest iblajtarjev (finančni pazniki). On pa ne bodi ga len, postavi punkl na tla, izdere prvemu pihavnik iz rok, našeška njega in še ostalih pet ter gre mirno prej. Drugikrat pa je bil že bolj v kočljivem položaju. Dva centa tobaka je imel. Bil je že blizu doma, pa jo zavije v gostilno, ki jih že tudi takrat ni manjkalo. Punkl s tobakom je pustil v veži, pa se ga je navlekel, zadremal in končno tudi zaspal.
Baš tisto popoldne pa stopi graščak z Brda v krčmo in ugleda culo s tobakom. Čigavo pa je to, vpraša krčmarja. Štempi-harjevo, je ta odgovoril. Graščak gre molče domov. Pol ure po tistem pa prideta graščakova hlapca, naložita culo in jo odpeljeta v grad.
(Dalje prihodnjič)
Karel Rojšek:
ŠTEMPIHAR
ralo oblegance do obupa. Ko se je podal kaštelan kijevski v Krakovu, si je izgovoril, da odide z vso vojsko in ostane z njo vred na šleskem dp konca vojne. Sedem sto te vojske, kraljeve straže pod poveljem polkovnika Wolfa, je že stalo blizu meje in se zaupajoč pogojem, ni posebno varovalo.
Vreščovič pa je nagovarjal Mullerja, naj te ljudi zajame. Ta je poslal samega Vre-SČoviča z dvema tisočema konjenice, ki je prestopil mejo, napadel speče in jih ujel do zadnjega. Ko jih je pripeljal v švedski tabor, jih je dal Miiller namenoma peljati okoli obzidja, da bi pokazal duhovnikom, da bo to vojsko, od katere so pričakovali pomoči, baš potreboval za vzetje čensto-hove.
Pogled na to imenitno kraljevo stražo, ki so jo vlekli okoli zidov, je oblegance res prestrašil, zakaj nihče ni dvomil, da jih bo Miiller prve prisilil za naskok.
Strah se je zopet (pokazal v vojski; nekateri vojaki so začeli lomiti orožje in vpiti, da ni nobene rešitve več, da se je treba čimprej podati. Tudi žlahti je upadel pogum.
Nekateri so stopili k o. Kordeckemu s Prošnjami naj se usmili njihovih otrok, svetega mesta, svete podobe in samostana. Toda prior in gospod Zamojski sta pomirila to razburjenje.
O. Kordedki pa je predvsem mislil na osvoboditev ujetih očetov in se je oprijel 'najbližje prilike. Napisal je MUllerju list, da drage volje žrtvuje življenje v korist Cerkve. Naj ju torej general obsodi na Slrirt; bodo vsaj drugi vedeli, kaj lahko pri-
čakujejo od njega in koliko morejo verjeti njegovim obljubam.
Mtiller je bil vesel, ker je mislil, da gre stvar h koncu. Vendar ni takoj verjel besedam Kordeckega in njegovemu zatrdilu, da bo žrtvoval redovnika. Radi tega je poslal enega izmed obeh, o. Blešinskega v samostan ter ga zavezal s prisego, da se vrne ne glede na to, kakšen odgovor prinese. Obenem ga je zavezal s prisego, da jim razloži švedsko moč in brezuspešnost odpora. Redovnik je ponovil zvesto vse, toda njegove oči so govorile drugače. Naposled je rekel: »Ker pa cenim svoje življenje niže nego dobrobit samostana, čakam na odločitev posvetovanja. Kar boste sklenili, to bom ponovil sovražniku."
Naročili so mu, naj odgovori, da samostan želi pogajanj, ne more pa verjeti generalu, ki zapira poslance. Drugi dan je prišel v samostan drugi poslanec o. Mala-hovski in prinesel podoben odgovor.
Takrat pa sta poslušala oba svojo smrtno Obsodbo.
Bilo je to v stanu MiiHerjevem v navzočnosti štaba dn znamenitih oficirjev. Vsi so pozorno gledali v obličje redovnikov, radovedni, kakšen vtis bo napravila nanju smrtna obsodba. In z največjo osuplostjo so opazili na obeh tako veliko, tako nadzemeljsko radost, kakor bi jima oznanili največjo srečo. Bleda lica redovnikov so pordela, njiju oči so se napolnile z bleskom in o. Malabovski je rekel z glasom, tresočim se od razburjenja: »Ah! čemu ne umreva danes, ko sva posvečena, da umreva kot žrtev za Boga in kralja!...“
MUlier ju je ukazal takoj odpeljati. Osta-
li oficirji so se spogledovali, naposled se je eden oglasil: »S takim fanatizmom se je težko bojevati."
A knez Heski na to: »Takšno vero so imeli le prvi kristjani... To si hotel reči, gospod?"
Potem se je obrnil k Vreščoviču: »Gospod Vajikard," je rekel, »rad bi vedel, kaj gospod misli o teh menihih?"
»Ni mi potreba beliti si glave radi njiju," je odgovoril drzno Vreščovič, »ker je že gospod general mislil svoje."
V tem je stopil na sredo sobe Sadovski in se postavil pred MUllerja. »Vaše visoko-rodje ne bo dalo umoriti teh dveh menihov!" je rekel odločno.
»Čemu ne?"
»Zato ne, ker potem menihi ne bodo nič več hoteli slišati o pogajanjih, ker posadka vzplamti od maščevanja, ker bodo ti ljudje rajši popadali drug za drugim, preden se podajo..."
„Wittembeng mi pošlje težke topove."
»Vaše visokorodje, ne storite tega," je govoril s poudarkom Sadovski, »saj sta to poslanca, ki sta prišla semkaj z zaupanjem!"
»Saj ju tudi ne dam obesiti na zaupanje, marveč na vislice!"
»Odmev tega čina se bo razlegal po vsej deželi, razburi vsa srca in jih odvrne od nas."
»Nehaj vendar s svojimi odmevi!... Slišal sem že stokrat o njih."
»Vaše visokorodje, ne storite tega brez vednosti Njegovega Veličanstva kralja!"
»Gospod nima pravice me spominjati na dolžnosti, ki jih imam do kralja!"
»Toda imam pravico, da prosim, da me oprostite službe in da povem kralju vzroke za to. Hočem biti vojak, a ne rabelj!...“
Tudi knez Heski je stopil na sredo izbe (in rekel: »Gospod Sadovski, podaj mi roko. Gospod, žlahčič si in pošten človek!"
»Kaj je to? Kaj to pomeni?" je zarjul Mtiller ter planil pokonci.
»General," je rekel mrzlo knez Heski, »dovoljujem si misliti, da je gospod Sadovski pošten človek, in sodim, da v tem ni ničesar, kar bi bilo proti disciplini."
Mtiller kneza Heskega ni ljubil, toda kakor na mnoge ljudi nižjega rodu, tako je tudi nanj najbolj vplival ta hladni, vljudni, a obenem prezirljivi način govorjenja, ki je lasten ljudem visokega rodu. Mtiller se je sicer zelo trudil, da bi si ta način prisvojil, pa se mu ni posrečilo. Potlačil je svojo jezo in rekel mirneje: »Meniha (bosta jutri visela."
»To ni moja stvar," je odgovoril knez Heski, »toda v tem primeru ukaži vaše visokorodje še danes udariti na teh dva tisoč Poljakov, ki so v našem taboru, zakaj če tega ne storiš ti, bodo pa oni udarili jutri na nas ... Saj je itak varnejše za švedskega vojaka, če gre med čredo volkov nego med njihove šotore. To je vse, kar sem hotel povedati. Sedaj pa si dovoljujem vašemu visokorodju želeti najboljši uspeh ...“
Po teh besedah je odšel.
Mtiller je zapazil, da se je zaletel predaleč. Toda povelja ni preklical in še tisti dan so začeli postavljati vislice pred očmi samostana.
(Dalje prihodnjič)
BUGELEISEN■E1NTAUSCHAKTI0N
vom 23. bis 30. April 1964 bel
„der moderne ELEKTROHAUSHAIT
KLAGENFURT, Dr.-Arthur-Lemisch-Platz - Telefon 63-80
MCLstenzot — adpda filiala t/ Celovcu
Novo oporišče hranilnice za gradnjo na Koroškem. Trenutno oskrbuje na Koroškem 6150 hranilnih pogodb za gradnjo v skupni vrednosti 650 milijonov šilingov.
Hranilnica za gradnjo „Wustenrot“ je odprla v ponedeljek, 20. aprila, ob 11. uri dopoldne svojo filialo v Celovcu, ViktringerRing 42.
Svečani otvoritvi so prisostvovali: namestnik deželnega glavarja 'ing. Truppe, stolni kanonik ddr. Bugelnig, podpredsednik deželnega žbora Ritscher, župan AuBer-winkler, mestna svetnika Fluoher in dr. Ro-mauch, Okrajni glavar dr. Marko in še mnogo drugih uglednih osebnosti.
Po pozdravnih besedah je podal komercialni svetnik Schmidt kratek pregled razvoja varčevanja za gradnjo v Avstriji in še posebej pri nas na Koroškem.
Tako oskrbuje „Wiistenrot“ sedaj v naši deželi 6150 hranilnih pogodb za gradnjo, v skupni vrednosti 650 milij. šil. V celi Avstriji pa oskrbuje 78.620 takih pogodb, v skupni vrednosti 9.181,096.000 šilingov.
„Wiistenrot“ je pri nas na Koroškem v teku svojega obstoja, t. j. v skoro 40 letih do 31. marca 1964 finansirala že 1637 lastnih domov z 2411 pogodbami. Za to je porabila okoli 164 milij. šil. Tačas finansira „WUstenrot“ na Koroškem letno ca. 150 lastnih domov.
V celi Avstriji je „Wustenrot“ finansirala v preteklem letu preko 2000 lastnih domov.
Do 31. marca 1964 je bilo s pomočjo tega zavoda zgrajenih v Avstriji že 22.211 lastninskih domov.
Novo otvorjena filiala v Celovcu naj služi kot novo oporišče, ki naj ljudi opominja, kako važno vlogo ima ravno varčevanje za gradnjo domov v Avstriji. ,S tem je dana možnost tudi onim, ki varčujejo pri „Wii-sten'rot“, da sedaj svoje posle opravljajo direktno v deželi, it. j. v glavnem mestu, v Celovcu.
Direktor Streit, načelnik oddelka za denarno in kreditno zavarovanje je zaželel novi podružnici mnogo uspeha pri njeni 'tako važni vlogi An da bi ideja varčevanja za gradnjo zajela vedno več ljudi v Avstriji.
Namestnik dežel, 'glavarja Ang. Truppe pa je kot zadnji govornik poudaril, da je ravno sedaj važno — ko je po drugi svetovni vojni kolektivistična gradnja hiš doživela polom — močno podpreti privatno spodbudo, t. j. .gradnjo lastnih hiš in stanovanj".
Na tiskovni konferenci, ki je bila pred svečano otvoritvijo, pa je urednik Georg Manhardt pojasnil domačemu tisku razvoj in vzpon zavoda. Pri tem meni g. Manhardt tudi, da hranilnica za gradnjo „Wiistenrot“ še dolgo ni dosegla svojega viška.
Za tiskovni sklad so darovali:
Slovenislka družina iz Munchena 150.—.
Beguš Melanija, Sveče, 60.—.
Prešern Mat., Loče, 50.—.
Sereinig Ludovik, Sreje pri St. Jakobu, 25.—; Pintar Marija, Canada 1.—$.
Po 20.—: P. Pladd Borri, St. Pavel/Lab.; Dr. J. Honnbbok, Podgorje; Thomel Marija, Dobrava/Smaijeta v R.; Avguštin LudoVik, Boja ves/Dobrla ves; Zanki Marija, Presseg-gersee; Bernard Strauss, Zihpolje; Sienčnik Helena, Doforla ves; Inž. Stanko Vrečar, Linz/D.; Tomaž Ogris, Bilčovs; Koncilja Jože, Št. Ilj; Fugger Anton, Rožek; Reiter Johana, Brnca; Morak Marija, Grabštanj; Ruš Ivan, Svetna ves; Urak Tomaž, Nagel-če; Peterschmig Marija, Zg. Trušnje; Stri-tlich Marija, Dunaj; Sohuschnig Janez, Ra-diše; Dr. F. Mihelčič, Lienz, O. T.; Marija Simonitsch, Štobce; Johana Mertl, Zmotiče; Knafl Johana, Marija na Zilji; Egartner Ana, Št. Jakob; Brodar Janez, Spittal; Wastl Ana, Lovankfe; Krainz Amalija, Horce pri Škocjanu; Dumpelrtik Tomaž, Šteben v Podju-nli; Hutter Peter, Večna ves; Domej Ignac, Riinkole; Kreutz Marta, Blato pri Pliberku; Buohwald Johan, Nonča ves; Leitgeb Te-
rezija, Pliberk; Krainz Matevž, Libuče; neimenovana, Borovlje; Krištof Karl, Doljna ves pri Žvabeku; Haberc Jera, Železna Kapla; Cdkulnlk Sebastijan, Šmartin pri Vovbrah; Fednig Johan, Sveče; Gabriel Marija, Leše pri Št. Jakobu; Gabriel Anton, Lese pri št. Jakobu; Dr. Hoja Simon, St. Jakob; č. g. Ignac David, St. Jakob; Isop Franc, Gorinčdče/Št. Jakob; neimenovani, Relka/Št. Jakob; Miklavčič Jožef, Št. Janž/ Št. Jakob; Piček Gregor, št. Lambert/Ro-želk; Sabotnik Franc, Dobanja; Kanzian Maks, Loče pri št. liju; Brandstatter Jožef, Bistrica na Zilji; Kri egi Niko, Zahomc; MM Johan, Ločilo; Robič Pavla, Zužaljče; Mu-sohet Marija, Zagoriče.
Po 10.—: Cernenšek Alojzija, Graz; Zwit-tar Alojz, Bistrica/Zilja; Sternitz Neža, Mo-čulla; Gross Marija, Podjuna pri Globasnici; neimenovana, Grabalja ves; Amrusoh Franc, Šteben v Podjuni; Eržen Robert, Šteben v Podjuni; Jenschatz Jožef, Globasnica; Šorli Ljudmila, Podgora; Petrovnik Marija, Vo-grče; Nachbar Franc, Cirkovče; Stergar Janez, Žvabek; Srienc Franc, Podlog/Suha; Borstner Anton, Močula/Suha; Kersche Uršula, Sveče; Inltko Franc, Št. Ožbolt; Ga-
Čemu ste v skrbeh, če boste še dobili „Naš tednik — Kroniko" pri sosedu? Izpolnite to naročilnico in naš list dobite na dom!
Tu odrežite in pošljite kot tiskovino v kuverti na naš naslov:
Naš tednik — Kronika Viktringer Ring 26 Celovec — Klagenfurt
Kot naročnik dobite naš list hitro in zanesljivo 1
Naročilnica
S tem naročam list
tednik - Hc&Kika"
Naročniina znaša: za tuzemstvo polletno 40.—, letno 80.— šili. Za inozemstvo leitno
6.—$.
Ime:
Naslov:
Datum:
(Podpis)
briel Mihael, št. Janž v R.; Krištof Jožef, Velika ves; MM Johan, Svatne; Amrusch Jožef, Svatne; Obillčnik Franc, Leše pri Št. Jakobu; Keuschnig Franc, Breznica pri Št. Jakobu; Juch Jožef, Kapla na Dravi; Dr. Pušnik Kristijan, Št. Jakob; Nagele Jožef, Št. Jalkob; Šbilker Jožef, št. Peter/St.Jakob;
FILMSKA OCENA_______________________
Borovlje. — 25. aprila: Scheklung auf kalienisch (IVa). — Neki •sicilijanski baron prisili svojo ženo, da mm postane nezvesta in jo potem zaradi „žalje-nja časti" umori, da lahko po kratki kaizni poroči mlajšo dekle. — Za odraslel — Nedelja, 26. 4.: Madohenjaihre einor Konigin i(III). — Film prikazuje mladostna leta angleške kraljice. Za odrasle •in mladino! — Torek, 28. 4.: Das Ratscl der roten Quaste (IVa). — Tragična ljubezenska zgodba dveh sovražnih agentov. — Dolgočasen vohunski filmi — četrtek, 30. 4.: Morgen solist du sterben (III). — AmerikatiSki film z divjega zaipada. Za odrasle in mladino!
Bistrica v Rožu. — Sobota, 25. 4.: Der rote Rausch (IVa). — Umobolni morilec zbeži iz norišnice in začne znova moriti. Končno se policiji le posreči, da ga zapre. — Za odrasle s premislekom! — Nedelja, 26. 4. Soin bester Frcund (II). — Planinski film s krasnimi .posnetki, ki je privlačen. Za visel — Sreda, 29. 4.: Brandmal der Rache (IVa). — Napet film iz divjega zapada, v ospredju je borba za farmo! Za odrasle s premislekom.
št. Jakob v Rožu. — Sobota, 25. 4.: Das Testament des dr. Mabuse (IVa). — Film po zelo starem romanu o umobolnem geniju. Za odrasle s premislekoml — Nedelja, 26. 4.: Ohne Kritni geht die Mimi nie ins Bett (III)I — Poletna veseloigra na nekem otoku Sredozemskega morja; z mnogimi popevkam il
KNJIGARNA DRUŽBE SV. MOHORJA
vam priporoča:
Razne molitvenike za sv. birmo in prvo sv. obhajalo,
Zgodbe sv. pisma (stara in nova zaveza . is ceilkveno zgodovino skupaj vezano),
Zgodbe sv. pisma nove zaveze,
Kratka zgodovina katoliške Cerkve, Številko 3 revije „Vera in dom",
Prvo številko revije „Mosit“,
Jezernik, Janez XXIII. z mnogimi slikami,
Ricciotti, Jezusovo življenje,
Mauser, Ljudje pod bičem, I. del,
Dr. Kolarič, Marija v znamenju čudodelne svetinje,
Litanije sv. Male Terežilke,
Fatima.
Ob kitajsko-ruskem sporu berite:
Strahote kitajskih ječ.
3 Molke srajce	C
z dolgimi rokavi........ JSL- ^
Posteljno perilo
(1 pernica, 2 prevleki za vzglavnik)......
Molke oblet
vse velikosti
I In mnogo d po zni
94.-
450,-
ln mnogo drugega
po znanih KUK- cenahl
KUK
Talne obloge (Bodenbelage) dobavi oziroma polaga
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281
“3
PHILIPS] HILFT HOREN!
NAGLUŠNI, POZORI
Brezplačno in brezobvezno predvajanje najmodernejših slušnih pripomočkov za vse popravljive slušne napake:
Klagenfurt: Strokovna trgovina slušnih aparatov
KARL FIALy AlterPlatzSS
Ponedeljek, 27. aprila 1964, od 9. do 12. in od 14.30 do 17. ure
Brezobvezno merjenje izgube posluha ■ Poizkusni aparati ■ Prispevki bolniških blagajn p Možnost obročnih plačil
PHILIPS HORGERATE ZENTRALE
W I E N Vlil,* ALSERSTRASSE 71
QLEDALISCE V CELOVCU
Petak, 24. aprila, ob 19.30: Wiener Cafč (Premiera), 18. predst. za A-abonma in GWF-petek; 13. predst. GWA-pctek; 12. iprcdst. (zadnja) podeželski petkov alx>nma. — Sobota, 25. aprila, ob 19.30: VViener Cafč (Dunajska kaivama). — Nedelja, 26. aprila, ob 15. uri: Siegfried (poslednjič), 12. predst. za GVVA-nedelja; 11. predst. za podeželski nedeljski abanm.1; aboimui z doplačilom. — Torek, 28. aprila, ob 19. uri: Die Wildente (Divja raca) — poslednjič, za mladinski B-abonmi; zaključena predstava. — Sreda, 29. aprila, ob 19.30: Wiener Cafč; 18. predst. za B-abonma in GVVF-sreda; 12. predst. (zadnja) za podeželski abonmd — sreda; 13. predst. za GWA-sreda. — četrtek, 30. aprila, ob 19.30: Bel-vedere (poslednjič).
Za vse predstave velja tudi prosta prodaja vstopnic in abonmd.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
PONEDELJEK, 27. 4.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. - Popevke za mlado in staro. — 10 minut za športnike. Manuskript piše Mirko Bogataj. — 18.00 športni obzornik (sestavlja Mirko Bogataj). - TOREK, 28. 4.: 14.15 Potočila, objave.
—	Iz ljudstva za ljudstvo (pripovedovalci z ObirSke-ga Remšcnika in Lobnika). - SREDA, 29. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo (voščila).
—	ČETRTEK, 30. 4.; 14.15 Poročila, objave. — Ura pesmi, pojeta Vanda Gerlovič in Dušan Pertot. —PET EK, 1. 5.: 7.30 Pesem o delu (Literarno-glas-bena oddaja. Sestavil prof. J. Messner.) — SOBOTA, 2. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca ... Voščila. —> NEDELJA, 3. 5.: 7.3 Duhovni nagovor.
—	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Poljedelske stroje ugodno kupite tudi na obroke pri tvrdki
Johan
Lomšek
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira
zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt	Alter Platz 35
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS VVERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajcr, Radiše, p. trelec. — Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.