Izhaja vsako drugo soboto.
Velja za colo loto 3 gold. za pol lota gold. 1,50.
Vredništvo, opravništvo: Krakovski nasip St. 10.
ljudski Glas
lnserati: Potit-vrsta, aki se lkrat tiska 5 kr., 2krat 4 kr. in ako se 3kra ali voCkrat tiska 3 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Na nefronkirana in pism brez podpisa se ne ozira
23. številka.
V Ljubljani dnd 15. decembra.
II. leto 1883.
Čast. našim naročnikom.
Leto se h koncu bliža in kmalu vstopimo v tretje leto našega delovanja.
Hud boj za obstanek našega lista smo bili in v sreč nas zaboli, ako pomislimo, da naš nasprotnik je bila — lastna kri; domačini, soro-jaki preganjali so nas in nobeno sredstvo jim ni bilo preslabo, da bi nas uničili. In ako se vprašamo, kaj je bil uzrok tema sovraštvu, moramo priznati, da le ta krivda, ker smo resnico pisali. Neradi, jako neradi smo se boja z našimi nasprotniki lotili, a ker smo sprevideli, da naši sovražniki ne mirujejo in nas od začetka naprej zmerom preganjajo zato, ker smo našemu programu zvesti ostali in smo ljudstvo poučevali in laži odkrivali, smo se tudi oglasiti morali. Boj se je pričel — ne skoz nas prouzročen — in zdaj naj se nadaljuje, kolikor časa je našim mogotcem ljubo, ker mi se nobenega ne vstrašimo in uverjeni smo, da bo zmaga naša.
Pri ljudstvu so zdravi naši nazori prerili in izhajanje „Ljudskega Glasu" je za prihodnjost zagotovljeno.
S tem pa, da smo v boji za naš obstanek zmagovalci, ne smemo še nikakor zadovoljni biti, delati moramo na to, da zmerom močnejši, krepkejši postanemo.
Treba nam je toraj, da se združimo v močno stranko, v ljudsko stranko, katera bo pravice vsega ljudstva zastopala, katera bo na to delovala, da se pogubonosno prvaško gospodarenje v našej deželi odpravi, da bo ljudstvo samo gospodar na svojem domu.
„Ljudski Glas", ki se je do zdaj zmerom le za blagor ljudstva, za pravice slehernega stanu bojeval, bo tudi i bodočno ta častni nalog prevzel in si prizadeval lepemu svojemu naslovu čast delati.
Da bi to naše glasilo večkrat na mesec ali vsaj v večji obliki izhajalo, postaja zmerom večja potreba, ker nasprotniki naši, katerim grč za njihovo gospodarstvo nad ljudstvom, se bodo zoper nas tim bolj bojevali, čim bolj se naša stranka širi in jači.
V	to svrho pa je treba materijalne podpore. Znamo sicer med zavednim ljudstvom lepo število naročnikov, a kaj vse to pomaga, ko marsi-kteri pozablja na svoje dolžnosti do nas. Ako bi ob pravem času naročnino od vseh sprejemali, bilo bi nam mogoče, že pri dosedanjem številu naročnikov sem ter tje kako prilogo prinašati, ako bi pa prijatelji in somišljeniki naši cel<5 na to delali, da bi še dovelj novih naročnikov pridobili, potem pa postane »Ljudski Glas“ tednik in še več.
Vabimo torej vse naše dosedanje naročnike, prijatelje in somišljenike, naj nas s6 svojo naročnino podpirajo in naj nam ono ob pravem času vpošiljajo. Dalje najuljudneje prosimo, naj naši č. g. naročniki skrbe za razširjatev našega lista. Ako bi vsak naročnik le enega novega pridobil in bi isti tudi list pravočasno plačal, potem bi prav lahko naš list tednik postal.
Delajte v to svrho prijatelji in razveselite nas kmalu z novimi naročniki, in bodite zagotovljeni, da bomo vedno le v Vaš prid, v prid ljudstva delali.
Konečno prosimo vse č. g. naročnike, naj blagovoljno svojo naročnino še do novega leta ponovč in denar vpošljejo, ker imamo i mi o tem času dolžnosti izpolnjevati. Na zaostale naročnine pa ne moremo več čakati in jako neljubo nam bo, ako smo primorani, druga pota ukreniti.
„Ljudski Glas" veljal bode, kakor do zdaj: za celo leto ... 3 gld. — kr. za pol leta ... 1	„	50	„
'V redništvo.
Pozor Slovenija!
Podrto in razdejano je bilo mogočno mesto in njegovo svetišče, ljudstvo je plakalo in zdihovalo, vkovano v težkih spfinah robstva svojih sovražnikov, na razvalinah Jeruzalemskih sedel pak je sivi prorok ter pel žalostne pesni — psalme.
In glej, Vsegamogočemu se je dopalo, da je rešil svoje ljudstvo sramote sužnosti, pripeljal ga
je nazaj k ognjišči njegovih očetov, da mu da ruje zopet v novem zidanem svetišči, ter pre peva zahvalnice.
Mila slovenska zemlja! Mar ni li tudi tvoj ljudstvo toliko stoletij ječalo v robstvu tvoji raznoterih nespravljivih sovražnikov, kteri so pi in srkali s6k iz tvojega materinega osrčja ter nogami teptali svete pravice tvojih lastnih otroh vzeti ali vsaj oskruniti so ti hoteli najdražji za klad, kterega more podeliti priroda mati nje nimdecam: zlato svobodo in narodne prj vice — in tako s korenino izruvati in uniči staro lipo slavjansko. — Bogu pa se je dopali da ti je poslal svoje proroke, može vzbujevalne budil te je Vodnik, Prešfren, budili so t kesneje drugi zaslužni možje tvoji, — narod nepozabljivi sinovi, borili so se za tebe častne zmagovito, ne z orožjem v roci, ampak z di ševnim kopjem, opevali so z neumrljivimi pesi tvoj blagor in gorjč ter izobraževali in gladi tvoj jezik, poučevali so s poučnimi knjigami i raznimi listi tvoje otroke in jim vcepili blage čut v njih srca ter na ta način zapodili tvoje sovrai nike črez meje slovenske, postavili so pa tebe i tvoje sine na samostojno stališče, na lastne nog ter te uvrstili med druge omikane narode, tvojo — in njihovo čast.
Ali Izraelovim otrokom jelo se je tožiti p polnih egiptovskih loncih, jeli so mrmrati zope Gospoda.
Tudi tvoji otroci se nijso držali uačelov vabu jevalnih mož, geslo: „Vse za narod in domovino! umaknilo se je umazani sebičnosti, materijalizm nekterih posameznih prvakov, pričel se je stran karski boj, katerega so te vrste ljudje pričel raznimi sredstvi, da bi uničili vse isto, kar znalo omajati njih veljavnost in jih pahniti p politično ničlo, ne gledč na to, je mar li n, početje opravičeno na blagor in korist domovii ali je celo tako za njo nevarno, da morebiti p gubonosno.
Toda ljudstvo se vzbuja in časi diktatu in terorizma so izginili; ono zahteva pros mišljenje in neodvisnega gibanja na politične polji, naučilo se je, ne pevati drugim posiljen nezasluženo slavo, ampak tudi bičati nepriličr
Zabavni del.
Brez srca.
(Spisal Oskar Suhadobnik.)
„Und wenn ich mit Engelszungen redete und hatte der Liebe nicht, so wiire ich ein tonendes Erz und eine klingende Schelle.11
Pisana obleka tulipe, ponosna krasota kamelije razveseljuje naše oko, a z nepopisljivo čarobnostjo napolnjuje človeški duh vonjava prve v zatičji cveteče vijolice.
Vonjavi vijolični primerjal bi nežen notranji čut, ki marsikatero človeško dušo krasi in jo nagiblje k sočutji za trpljenje sozemljanov.
Izvrstne duševne darove in talente znamo pač občudovati in se za nje zanimati, a pravo vrednost vsacega posameznega bitja določuje edino
l0	—- srce.
Ne v besedah, katere čestokrat le spretnost ali sebičnost ustnicam narekavate, označuje se srce; usta znajo tiha biti in vendar bomo spoznali srce na očesnem pogledu in po gorkem stisku roke,
kar od srca pride, grč k srcu; v glasu samem, v zadržani solzi se vže spozna ono nepopisljivo nekaj, kar nehotč v lastnih prsih čutimo; to nekaj skriva se včasih plašno za videzno resnost ali pohlevno sramežljivost, toda zmerom je razumljivo in umevno onemu, ki ima sam pravo srce.
Čestokrat zamenjava novejši čas pomen notranje občutljivosti z onim sentimentalitete ali s pomanjkanjem uma in eneržije; neusmiljeni boj za življenje nas naravno sili k izgoji sebičnih principov in k zanemarjanji žlahnejših čutov.
Dandanes ne govorimo radi o idealih, ker se bojimo, da nas ne bi drugi uraeli ali celo zasmehovali, ker to je gola resnica, da ne bo ni-jeden pri zdravej pameti za drugim ciljem dirjal kakor za takim, ki edino le lastnej koristi služi Istina je sicer, da se je v sedanjem času ljudem z blažnejšimi čuti veliko več bojevati, da jim je na lovu za vsakdanjim kruhom veliko britkejša osoda odločena, kakor onimi katerim narava — kakor se pravi —nobenega srca ni podelila, v katerem bi z lastnim tudi »vsega človeštva trpljenje in gorjč" občutili.
„Dass sie die Perle tragt, das macht die Muschel krank“, poje BUckert, in iste besede
veljavne so za tistega, kdor ima dobro sreš svojih prsih. Kdo pač, čegar sreč še ni sebičnos umorila, bi se mogel — in če se mu še tak milo solnce sreče smeje — svojega življenja ra dovati in njega dar veselo uživati, ako pomisli koliko tuge, potrebe in obupa med ljudstvon biva? Kam toraj z vsemi bolečinami, ako ne b: sočutje našli, katero lik neusahljivemu viru iz bližnjega srca izvira in vzajemno ola^ava bremena, katere je življenje svojim stvarem podarilo.
Slabosti in napake so na^ vsem prirojene, tudi najboljši, najplemenitej^ človek ni brez zmot in krivic; v d6bi, koja toliko od izobraženega sveta zahteva in izgoji etičnih potreb nobenega trenutka ne privošči, je res težavno, višjim nazorom zadostiti, v vseh slučajih brez premišljevanja zvestost ovojih misel, neomabljivo krepost značaja ohranjevati, plemenitost, svojega mišljenja združevati s potrebami vunanje sile.
Mej vsemi bolečinami, katere morejo človeško srce raniti, je pa najgrenkejša ta, ako tisti, ki so nam najdražji, ne zadostijo po polnem našemu prepričanju, premda jih naše v ljubezni tako ponosno srce vedno le nase veže. Pomajnkanje in
postopanje raznoterih samopašnikov v materi-jalnih kakor gospodarskih zadevah; ono vč razločiti dobro od slabega, zna vganiti izvirajoče nasledke, z jedno besedo, ljudstvo se ne pusti več terorizirati.
Ljudski glas je pa tudi Božji glas; pošten, blag pa delaven narod je zdrav in krepak in le za poštene in koristne reči svoje glasove oddaja, njegovo gerilo je: Vse za vero, dom in vlada r j a '•
Tudi naš list, kateri povsem le interese ljudske brez sebičnega namena zastopa, ima častno ime „Ljudski Glas“; zagledal je pred dvema leti beli dan v središči Slovenije, v belej Ljubljani, v raznih težavah; vstanovljen je bil z malimi sredstvi in bati se mu je bilo, da bi ne bil uničen z Herodejevem mečem nesramnih reklam svojih neprijateljev in pahnjen v pozabljivost.
Toda resnica zmaga prej ali pozneje, in volja ljudstva je predrla utvrdbe nasprotnikove ter na razvalinah kruhoborstva vihra barjak zmage ljudske samostojnosti, neodvisnosti in samosvestja.
Če pogledamo nazaj na njegovo delovanje, vidimo, da je on zmirom neprestrašeno zastopal ujme obrtnikov, posestnikov, trgovcev in tudi kmetijškega stanu, ni se strašil surovih, smešnih napadov od strani znane nasprotne, sebične in zagrizene klike, priboril si je simpatije slovenskega ljudstva ter je razprostrl svoja krila po površji slovenske zemlje.
Ostala nam je pa še častna naloga, katere izrvševanje nas bo še mnogo truda stalo; ustanoviti se mora namreč močna ljudska stranka, katera bo v prihodnje vplivala na naše politične kakor tudi gospodarske razmere. Vsak naj se torej po svojem trudi pri izvrševanji te težke naloge, katero bo v prvej vrsti prevzel naš list, »Ljudski Glas"; podpirajte ga z mnogo-brojnim razširjanjem in z pridobivanjem novih udov, da postanemo v različnih borbah, katere
nam pretijo, v večini, ker le istim potem nam bode moči pomesti s praga gnjusne smeti, katere nam branijo dozdaj stopiti s čisto nogo v svetišče srečnejše bodočnosti naše mile domovine!
Blagoslovi torej Bog naše delo!
Izvirni dopisi.
A. E. — Iz Ljubljane, 12. decembra. — Ni moj namen, zoper mestni zastop ščuvati, ker sam sprevidim, da mestni očetje ne morejo po-vsodi oči imeti, a nekaterih neprilik vendar hočem omeniti in tudi upam, da se bodo odstranile, kakor so se uže marsikatere druge.
Za hišo štev. 2 na šenpeterskej cesti ni nobene zagraje pri vodi in nevarno je po noči, posebno sedaj, ko je vse zmrznjeno, tam hoditi. Kako lahko bi se pripetilo, da se konji, ki po
skrbi zna človek smehljaje še trpeti, notranje življenje pa kljuje srčni čut, dasi napak svojih najljubših nemoremo vtajiti. A vendar! Naj bo rana še tako globoka, nij je take, da se ne bi mogla zaceliti, ako se po različnih prevarah zopet vzbudi nepopačen, vzvišen srčni čut in mi vrednost in bogastvo duge spoznavamo. Mnogo tega, kar um zakrivi, nemore um zopet popraviti; a ni je krivde, naj si bode tega ali onega imena, da jo ne bi moglo srce poravnati.
"Vse, kar je zemljana k duševni velikosti povzdignilo, izvira od intelektuelne moči, katero mu je Bog kakor seme v prsi položil, a vse drugo podarili .so mu srčni čuti.
.—'■Brez srca! — O žalostna, obžalovanja vredna beseda, katera tako trdo in nevsmiljeno doni, kakor moralična obsodba k smrti! Brez srca! Mrzel kamen celo, katerega ustnice vernih v pobožni molitvi dan za dnevom poljubujejo, se videzno mej njihovimi zdihljeji omehčava, in le človek nai bi — dasi tudi le redko — bil ne-
dotičnih ulicah navzdol vozijo, ne morejo pravočasno ustaviti in da se največja nesreča zgodi. Tudi za pijance, katerih se v teh ulicah ne manjka, je nevarno. Ker je mestni zastop uže toliko storil, naj se še na to ozre.
Druga neprilika je grda navada šolskih fantov, posebno onih na Grabnu, da vedno drsalnice na cesti in na mostu delajo in ne le svoje stariše oškodujejo, ker imajo nepotrebne stroške za obutev, temuč tudi nevarnost za mimogredoče prouzročujejo Tako sem minule dni sam videl, da je nek gospod na šentjakobskem mostu na taki drsalnici zdrsnil in hudo padel. Učitelji in tudi policija naj bi skrbeli, da se tej navadi, neumestnej za deželno glavno mesto, v okom pride.
Dalje naj še omenim, da v Šiški do Kos-lerja nobena laterna ne gori. Treba bi bilo, da bi se Šišenski župan tudi malo na Ljubljančane ozrl in jim saj toliko vstregel, da bodo le-ti videli, njemu in drugim Šišenskim gostilničarjem denar nositi. Šiška mnogo od nas zasluži, marsi-kak novčič roma tje in ni preveč zahtevano, ako želimo vsaj nekoliko osvitljave. Zdaj je ob petih uže noč in mnogo truda stane človeka, da v tej egiptovski temini iz Šiške v Ljubljano prigazi.
Tudi pri nas v Ljubljani bi bilo dobro, še en par novih latern napraviti. Posebno potrebno bi bilo, da bi se steklo (šipe) boljše snažile, ker bi potem tudi večja svitloba iz latern pohajala
Kar se osnovanja obrtnih zadrug v Ljubljani tiče, smo zadovoljni, ker do zdaj so se v te zadruge sami značajni, previdni in mirni možje volili, kar nam je dokaz, da se bodo obrtniki zjedinili in da mir želijo. Pač skrajni čas za naše mesto. Bog pomozi v to!
Z Notranjskega, 11. grudna. Uže od začetka nam je Vaš list dopadel, zato je tudi tukaj zelo razširjen. Pokazali ste našega bivšega deželnozbornega zastopnika v pravem svitu. Uže prej smo vedeli o njem, da mu je blagor slovenskega kmeta malo mar, a prav do dobrega ste ga nam opisali v Vašem listu še le Vi. Preverjeni bodite, da bomo sedaj drugače volili, in po polnem se tukaj vjemamo s cenjenim Vašim dopisnikom iz Kamniškega okraja. Prav v sršenovo gnjezdo ste dreznili, ko ste jeli tako krepko udrihati po svojati prvaškej. Simpatije naše, gospod urednik, so na Vašej strani; vemo, da imate dosti sovražnikov — »Viel Feind, viel Ehr“ — a tolažite se tudi s tem, da imate dosti iskrenih prijateljev. Tedaj le nadaljujte tako vrlo naprej, naša pomoč Vam je zagotovljena; resje težavno Vaše delo, ali pošteni nazori pomagajo naposled vendar in gotovo se Vam bo posrečilo, osna-žiti po polnem umazani prvaški Augijev hlev. Vaše ostro pero je uže dosti pomagalo, nadejamo se, da boste i nadalje svojo moč rabili v korist slovenskega oratarja. (Iz srca radi! — Vred.)
Mati, skrbna mati čuva v zibelki svojega otroka; tihe, srčne želje so ji roke k molitvi sklenile. Ona moli za srečo novega bitja, ona želi najboljše svojemu ljubčeku. Ne želi, ne prosi preveč mlada mati! Marsikteri talent ni dru-zega nego trnjev venec, duševne prednosti združujejo včasih velike nevarnosti! Naj ti zadostuje, ako tvoj otrok svoje dni zdrav na duši in telesu postane cel človek, človek s slabostmi in napakami, toda človek, ki bo zmožen, krasno in plemenito občutiti, ki se bode veselil z veselimi in tudi brezobčuten ne bo ostal, ako bo videl bližnjega v zadregi!
Biserom podobno bliščž ti na tem zemeljskem potu take prikazni, jednaki pojavi, a vse to srcu tvojemu ne zadostuje. Sreča li te pa človek, pri-prostim a blažim čutom, vzvišenim idejam pristopna duša, potem blagoslovi isti dan, štej mej srečne tisto uro in hvali blaženo osodo, ker našel si — vijolico sreče in blaženosti!
Iz južnega Štajerskega. Čez mnogo let smemo enkrat zopet z vinskim pridelkom zadovoljni biti. Sicer ga nismo toliko pridelali, kakor marsiktero drugo leto, a veliko boljše, res izvrstno je! Vsled tega smo pa tudi uže večinoma vse prodali, ker prišlo je v naše kraje mnogo vinskih kupcev. Sicer je Bizeljsko vino, kakor znano, dobro, a letošnje se ne more dovelj prehvaliti. Cena bi bila za nas precej ugodna, ker prodajali smo včdro po 10, 11, celo po 12 gold. Kar se drugih pridelkov tiče, moram reči, da smo več pričakovali. Ako nam bi ne bila trtna uš toliko škode v vinogradih napravila, bi se letos naši kraji mnogo opomogli. Kakor se govori, namerava grajščina v Brežicah v vinogradih hmelj nasaditi. Dobro bi bilo, da bi tudi manjši naši kmetje s hmeljem poskusili in prepričali bi se, da ni samo zemlja naša za to jako rodovitna, ampak da bi s hmeljem tudi mnogo več zaslužili kot z vinom.
Zdaj imamo zopet za kratek čas nekoliko počitka, ker je glavno delo dokončano. Mdči nam je toraj, tudi na politiko se ozirati. Mi smo tukaj vsi Slovenci, toda mirni in pošteni in ne moremo se dovelj načuditi postopanji nekaterih naših prvakov. Res, žalostne prikazni na političnem polji.
Pred leti brali smo tudi „Slov. Narod“ v naših krajih in nam je še precej ugajal, toda zdaj, ko smo spoznali njegove matadore, se z gnjusom od njega obračamo. To je pač nepošten časnik, ki edino le narod demoralizira. No, pa saj je svoj upliv itak uže povsod izgubil. Njegove glorije je konec! — Prav dobro ste v »Ljudskem Glasu" nedavno povdarjali, da ga je »Slovenec", »najnovejši dnevnik", kakor ga »Slov. Narod" ironično imenuje, — uže davno prekosil in da so »Narodove" laži in zvijače očite. Vsaj v naših krajih mu zapiramo duri in naj se še toliko hlini in videzno za narod bojuje, mi ga prav nič ne obrajtamo. In kako bi mu kaj verovali, ko vendar predobro njegovega urednika še od tistih mal poznamo, ko se je brez vsacega posla po Bizeljskih krajih potikal in marsikatero prav nenavadno vganil. Sicer bom pa o tem prihodnjič kaj več poročal, ker danes ne utegnem. Toliko te zagotavljam, dragi »Ljudski Glas", da mi surovim napadom »Narodovim" nič ne verujemo in smo prepričani, da ti resnico pišeš. Le odkrivaj vse napake, ker le na ta način se bode naš narod povzdignil do prave veljave. Mi hočemo samostalni in neodvisni od onih mož postati, ki so nas žalibog le predolgo slepili
Domače zadeve.
— (Gosp. Martinjaka, c. kr. sodnika v V. Lašičah), odlikovali so cesar za njegove velike zasluge pri izdelovanji novih zemljiških knjig z vitežkim križem Franc Jožefovega reda.
— (V odsek črevljarske zadruge) so bili voljeni sledeči gospodje: Jožef Stroh-mayr, Breskvar, Bobe n, Thuma ml., Zor, Košar, Špan in Horvat. Načelnikom zadruge zvoljen je gosp. Jakob Škerbinc, njemu namestnikom pa Jožef Strohmayr.
— (Kranjski konzulat)je »Valvazorjeva" kavarna; vsaj piše nek zagrizenec v zadnjej številki „S1. N.“, mož, kteremu so prav malo ali čisto nič znane svetovne razmere: »Kako je mogoče, da se na takem kraju (!!) iz slovenskih grl čujejo nemške pesni", kar je moralo biti to za poročevalčeve ušesi gotovo toliko, kakor kravji zvonec, obešen na pudelnov vrat. Mi pa bi se pač ne brigali za take čenče, ko bi ta stvar pač pri nekih povsem poštenih, odličnih narodnjakih ne bila vzbudila občno nezadovoljnost, in pristavljamo le to, da v prvej vrsti so nam jako priljubljene naše domače, mile in veselo doneče melodije, nehčemo pa in neumno za vsacega pametnega človeka bi bilo, skočiti za kitajski zid, kedar se čniein nii n« iaiA nno«»’ '
Wacht“ ali francoska „Marseillaise“. če pa našemu narodu nikoli druga nevarnost ne bode pretila, kakor ta, da kaka vesela družba zapoje za veselje kako pesen v tujem jeziku, uverjeni smo, da bosta Ljubljanski rotovž in Kranjski deželni zbor do sodnjega dnč zastopana le po slovenskih možeh.
— (Nesreče na sv. Petra cesti) na strmem konci Kolodvoskih ulic napotile so mestni magistrat izdati ukaz, da odslej ne smejo niti privatne kočije niti fijakerski vozovi z južnega kolodvora po Kolodvorskih ulicah voziti v mesto, ampak po Dunajskej ali pak Resljev cesti. Iz mesta na železnico jim je dopuščeno voziti skozi Kolodvorske ulice, kakor do zdaj. Isto tako smejo gospodarski vozovi zapoljedelske in obrtne svrhe prevažati tudi še za naprej po Kolodvorskih ulicah, na katero stran koli. Na dalje magistrat ukazuje, da se tako, kakor skozi Špitalske ulice, sme le sploh korakoma voziti s Turjaškega trga na Breg in povsod drugod po mestu, kjer se križajo ceste in ulice, ali kjer je kak prelaz čez cesto. Končno se opozarja, da bode slehrni, kdor bo hitro vozil ali okolu hišnih vogalov neprevidno krenil iz ene ulice v drugo, z vso ostrostjo kaznovan po postavnih določilih.
— („Škrat“), nek v Ljubljani izhajajoč, jako aboten listič, prebudil se je 10. t. m. zopet iz svojega čez tri mesece trajajočega spanja in menda le zarad tega, da leto konča in lažje zopet pešico svojih naročnikov v prihodnjem letu na led spelje. Zanimivo je to, kako nenavadno čudno njegov vrednik, g. Železnikar, računiti zna. Letos izšlo je 8 številk, a zaznamovana je zadnja z 191 Mi sicer ne razumimo te višje matematike, a kakor nam je to nekdo razložil, je stvar ta-ko-le: 12 X 2 = 24 in s‘/8y == 8, ali pa nŠkrat: 8 = „Sršen" : 2, ali pa Železnikar: spomenik = Ivan Tomšič: 0!
— (Gorelo) je vtorek po polnoči v Lokah Blagoviške fare — kakor se nam od tam poroča — pri posestniku Andreju Pestotniku, bratu pokojnega in obče spoštovanega dr. Pe-stotnika. Zgorelo mu je tudi sedmero živinčet. Škoda znaša vkupe 1500 gold.; unesrečeni je bil zavarovan pri „Graškej asekuranci", do koje imajo tainošnji posestniki največje zaupanje, le za neznatno vsoto 600 gld.
— (Cesto iz Krškega v Kostanjevico) uvrstila bo, kakor slišimo, vlada med državne ceste.
— (Postojinska Jama.) Kakor nam prijatelj poroča, se je v Postojini utvorilo društvo, koje je jamskemu upraviteljstvu predložilo ponudbo, da prevzeme na nekoliko let celo upravo Jame in stori potrebne korake v povzdigo tega svetovnega čudesa prirodinega in pospeši pohod tujcev, ki bi ne bilo koristno samo za trg Po-stojinski, nego za celo deželo. S potrebnimi novci za to podjetje je društvo zadostno podkovano. Srečen uspeh!
— (Cegnarjeva slavnost) vršila se je v ponedeljek ob 8. uri zvečer v Tržaški čitalnici jako sijajno, kakor se spodobi slavnemu slovenskemu pesniku in rodoljubu. Gosp. Dolenec imel je slavnostni nagovor, ki je bil od navzočih navdušeno sprejet. Prijatelji poklonili so pesniku oljnato podobo, krasno delo g. Kausa. Pri banketu vrstile so se razne napitnice na slavljenca in na složno delovanje Hrvatov in Slovencev. Veselje trajalo je do pozne noči. Slava slavljencu in slaviteljem.	»Soča".
— („Mir“), v Celovcu izhajajoči, vrlo dobro vredovani slovenski list, nastopil bode s prihodnjim mesecem svoje tretje leto. Ta za vse koroške Slovence neobhodno potrebni list vreduje naš prejšnji vrednik, g. Filip Haderlap. „Mir“ se razpošilja v 2500 iztisih in velja ua leto 1 gold. Slovenci! podpirajte ta list, ki se bojuje za narodno stvar na skrajnej meji pogubljajočega nam življa.
Drobtinice.
— (Jutranja in večerna zarija), katera se je kazala zadnje dni pri nas, po vsej Italiji in na Nemškem v najlepšem svitu, nastane vselej, kadar so vodeni hlapi v prelaznem stanji, t. j. kadar so toliko zgoščeni, da so začnejo kmalu pretvarjati v kapljiva telesa. V tem stanji puščajo vodeni hlapi v največji meri rumene in rudeče svetlobne trake skoz se, med tem ko posrkajo druge prizmatične barve solnčne svetlobe. Iz tega uzroka ima tudi solnce rumeno barvo, ako je nebo nekoliko megleno. Ta žar nastaja na večer in zajutra, kor jo zrak zajutra in na večer bolj hladen nego po dnevi in so vodeni hlapi bolj zgoščeni nego čez dan. Prav sedaj odgovarje ozračje v višji meri pogojem, po katerih zar nastane, nego drugikrat.
'„Soča.“
— (K naši veri je pristopilo) v minolem letu pri društvu „De la sainte enfante" 480 000 ajdovskih otrok. Zdaj se jih uže zopet 90 000 h krstu pripravlja.
— (Iskan brat.) Nedavno je prišel nek Penkel v Pariz. Ta gospod, rodom Nemec, je bil delj časa v Rusiji in podal se je od ondod na Laško, kjer se je tudi poročil. V Pariz prišedši, grč v hotel Rue Helder in stanuje tam toliko časa, da so mu njegovo pravo stanovanje v Faubourg Saint-G-e rmain dostojno pripravili. Ko se v svoje stalno stanovanje preseli, pride mu na misel, da je pred desetimi leti v Parizu bival in brata tukaj zapustil, o katerem do zdaj ni nič čul. Poda se toraj k policijskemu predstojniku ter ga poprosi, naj ta potrebno ukrene, da o bratu kaj izve. Ob enem mu tudi svoje stanovanje v Rue du Bac naznani. Čez dva meseca pride k Penklu mož z naznanilom, naj se tekoj k policijskemu predstojniku poda, ker so brata zasledili.
— „Za Boga, kje je? Peljite me k njemu 1“ — „Jaz Vas k nikomur drugemu peljati ne morem nego k gospodu predstojniku, ki Vas pričakuje." — Penkel pozabi v naglici svoj klobuk doma, dirja na cesto ter se vsede v fijakerski voz in pelje na policijo. Ko v predstojnikovo pisarno stopi, praša naglo po bratu.
— ^Natančno Vam ne morem še povedati, a mi smo mu na sledu. Z velikim trudom smo uže natančna poročila o njem dobili. Ta Penkel je Nemec, je-li?“
— „Je!" — „Je bil v Rusiji?" — Dal" — „Po-zneje v Italiji?" — »Ni mogoče!" — „Tam so je oženil? (Novo zaCudonje.) Pozneje je prišel v Francijo in stanoval začetkom v Rue Helder . .	a tukaj smo njegov sled izgubili." — „Zdaj Vam pa jaz morem naprej pomagati: Preselil se je od ondod v Ruo d Bac." — „Res ?" — „In danes, ko se je ravno h kosilu vsesti hotel, prišel je k njemu od Vas odposlani sluga; on je hitel k Vam in — ta gospod Penkel, o katerem ste mi toliko poročati blagovolili, ni nobeden drugi, kakor jaz, oni pa, po katerem sem jaz vprašal, je moj brat Ljudevit."
— (Iz ječo pobegnil) je na Laškem zloglasni ropar Virgilis Cechini. Obsojen je bil k zaporu za ves čas svojega življenja. Zaprli so ga v posebno varno ječo, kjer je precej začetkom sodniku naznanil, da bo o svojem času uže sredstva k begu našel iu da se bo potem nad soduijo maščeval. Minole dni se mu je prvo tudi posrečilo, in ne malo so se stražniki začudili, ko so našli ječo prazno. Močno železno mrežo na oknu vedel je odstraniti in skočil z 12 metrov velike visočino, ne da bi se bil kaj poškodoval in jo je popihal. Na njegovo glavo stavili so 1000 frankov, in kakor so zdaj poroča, so ga v neki jami gore Epomeo na otoku Ischia vjeli. Omonjouih 1000 frankov bo dobil nek kmet, ki je lopova prvi zasledil.
—	(Strašno zločinstvo.) Dnč 2. t. m. naznanila je banka „ Credit Lyonnais“ v Marseillu policiji, da jo njen sluga Payre z vsoto 27 000 frankov izginil. Vsi so bili mnenja, da je Payre denar izneveril in brzojavili so na vso kraje, toda brez-vspešno. Čez dva dni pa pride neka žena k policiji ter naznani, da je soba, kojo jo Payre pri njej najeli uže dva dni zaprta in da misli, Payre je morda umrl. Takoj so policija tje napoti in ko vrata šiloma odpro, ugledajo mrliča v krvi ležečega na tleh: bil je nezvesti sluga Payre. Dalje je preiskava pokazala, da sto Payra dve njemu znani osobi umorili in oropali. Tudi
ženica, ki je tako vestno policiji o Payru poroč; sedi zdaj v ječi, ker mislijo, da je bila ona z r rilcema sporazumljena.
—	(Samomor mlado doklice.) Dnč 3. t. *n. vstrelila se je v Marosvasarhely Gizela Nagy, obče spoštovanega sodnika Julija Nagyja. Pravijo, je mlada deklica nepodpisano pismo dobila, v ktei je nekdo njonega ženina zlobno počrnil. Vsled tega je v obupnosti usmrtila. — Se tudi kje drugod tacega često pripeti.
Gospodarske stvari.
Reja domačih zajcev.
V	našej deželi se vsled mnogovrstnih pr. sodkov malo pozornosti obrača na rejo doma ;h zajcev, premda bi bilo to ljudstvu v veliko kor Pri velikej dragini govejega iu svinjskega mesa bi se zajčje meso kmalo tudi kupovati prič' posebno revno ljudstvo bi za majhen denar mo večkrat jako tečno in dobro meso za maji krajcarje uživati.
Vladajoči predsodki zoper zajčje meso bi pri pravi reji domačih zajcev in pri dobri pi-pravi mesa odstranili, ker so ti domači zajci ji čedne živali in ker imajo dobro, redilno mt ako se jim boljša hrana poklada. Meso domač zajca ni skoraj nič slabše od divjega; jedo pečenega, ocvrtega, v juhi, poparjenega ali ka žolčo.
Na Nemškem, Francoskem, v Belgiji itd. r domače zajce na tisoče in tisoče. Na Francosk stržijo za take zajce več nego osemdeset ne jonov frankov na leto. llačuni se za vsak zajcev letnega čistega dohodka od 40 frankov, je tudi umevno, ako premislimo, da ti zajci po in tudi več kil vagajo, da s šestimi meseci ml; : vržejo in na leto pet- do šestkrat po šest osem mladih.
Glede zaplodka zadosti desetim zajklj jeden zajec. Umeje se, da je treba večje vr te zajcev za plod imeti. Najboljši so takozvani an rikanski, angleški ali normandski zajci. Cena ene paru tacih zajcev je žalibog pri nas jako vise cer prodaja se po 20 do 50 gld. V Alzasiji rivajo se taki mladi zajčki po 80 krajcarjev. . se krme tiče, je to mala skrb, ker so zajci dovoljni z deteljo, senom, korenom, repo in vsako vrstnimi odpadki. Ako se jim poklada sem u-v tje nekoliko ovsa ali ječmena, se že posebno dobro redč.
Pri zajcih pa ni samo meso, tudi koža dlaka se drago plačuje. Za kožo dd klobučar n po 20 do 30 kr. Naj bi si naši posestniki pouk zapomnili in rejo domačih zajcev vpelj; in prepričali se bodo, da je to, kar smo p" *j omenili, resnično.
Proti trdovratnim kravam, ki nočejo mleka puščati, vam priporočam ta-k pomoCek: Dajte jej kislega mleka. Koje kri posodo izpraznila, začne jo lizati, kmalo potem bo mleko izpustila iz vimena. To naredi skozi dva tedna, potem bQ krava čisto pustila svojo napa >.
M. Bobnar
Splašeni konji
se dajo hitro ukrotiti, če jim kak prt ali ^aj d zega na glavo čez oči vržeš, da jim posled vzam
M. Bobnar
Poslan«*- *
Častiti gospod urei^ik!
Ozirajo se na priobči*10 ,,Poslano" v Vašej zadiu« i številki, prosim za obj*vo sledečih vrstic:
1.) Trditev, do mi jo rooral> ko som še pr. sodnik tukajšnjemu delavskemu društvu bil, vsak lavoc pet bornii novčičev na teden plačevati, je resnična.
2.) Trditev, da so me zarad znanih mojm Is nostii iz delavskega društva izbacnili, ker sem vsako malenkost plačo zahteval od dol'tvcev> je
resnična.
* Ker nam te zadeve nijso znane in je tudi p-' iskavati nehčemo, priobčimo to poslano v nadeji, da zdaj vender vse polemike uže enkrat konec. Vred
3.) Trditev, da sem rekel, da morem edino le Se pri ljubljanskih obrtnikih, ki so večinoma še bedaki, na krmilo priti, ker so mi delavci vže pre-pau.j.m, je neresnična.
V Ljubljani v dan 5. decembra 1883.
Kunc,
Odgovor
na „Poslano" krojač Kunca v štev. 281 tukajšnjega Usta „Slovenski Narod":
Podpisana potrjujeva, da je krojač Kunc v resnici svoj čas sprejemal po 5 krajcarjov od ubozih tukajšnjih delavcev. Tudi je resnica, da je krojač Kunc vpričo več druzih obrtnikov imenoval ljubljanske obrtnike „bedako“ in „nevednežo“, ter rekel: „S temi se bo dalo še kaj napraviti, kajti ti so še bolj neumni, nego delavci."
Konečno vprašava krojača Kunca, če tudi onim, kateri to dokazati morejo, plača po 50 gld?
Sledita podpisa.
^aSHSHSEn£rESH£ESHSB5252SMB5ESBSHSBST!SHSiSH5HSiSESH525H5KiS2SB5i5iSHSBH5BSE5HSESJS252
Ln
f1*
JI
u
ln
fC
ln
ru
s
JTanus
»•
1
a
vzajemna zavarovalnica na življenje na Dunaji,
ustanovljena pred več nego štiridesetimi leti, zavaruje
na življenje in za slučaj smrti.
Ta na podlagi vzajemnosti ustanovljeni zavod ima čez pet milijonov gold. premoženja in dela vsako leto z večjim dobičkom. Vsi zavarovanci so skupni posestniki zavarovalnega premoženja, ter se vsakoletni čisti dobiček med zavarovance razdeli, in sicer tako, da se zavarovalni zneski zmerom znižujejo.
Glavni zastop te na jako pošteni podlagi delajoče zavarovalnice za Kranjsko je v Ljubljani pri g. J. Cegnar-ju na Turjaškem trgu.
Kdor se želi zavarovati, naj toraj oglasilo pri podpisanem vloži. Vsakovrstno zavarovanje izvršuje se __ v par dnevih reellno in ceno.	Spoštovanjem	£]
jj	J.	Cegnar,	glavni	zastopnik.	H
^sasHsasasESHSzsasasasasasasasHsasasasasasasasasasasasasaHasasasHsasafi^sHsasasasEfELSHSzss^
Tržne cene v Ljubljani
13. decembra 1883.
Hektoliter banaške pšenice 8 gold. 70 kr., domače 7 gl. 96 kr.; ječmen 4 gld. 87 kr.; rež 5 gl, 36 kr.; ajda 5 gl. 20 kr.; proso 5 gl. 36kr.; tnr-šica 5 gl. 40 kr.; oves 2 gold. 92 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gl. 86 kr.
_ _ Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r. HszEa.lič-u.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter žlvolh, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Maliču" ■ zraven atoječlm znamenjem; 1 steklenica 60 kr.
Zahvala.
Gospodu pl. Trnk6ozy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dx. Maličev protlnskl ovet po 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je iudovlt v«peh, da so se po kratkej rabi oprostili
mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protlnskl ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prlsrčnejto zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Fran. T-u.gr, posestnik v Smarji p. Celji.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomultljevo (Dorsch)
olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
no smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavob61u, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 6 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri »samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
3iS5SSSj
Bratov Koslerjev
pivo v steklenicah
priporoča
f zaiojU po 25 Jo 50 mm
c.
kr.
privilegij za zboljšanje šivalnih strojev.
ib Jax
Ljubljana, Marije Terezije cesta, kotel „Evropa“.
Zaloga
lili strojev
za rodovine in rokodelce, za rabo vsakršnemu potrebnemu šivanji. Izdelo-valnioa Strojevih stopal in posameznih delov. — Zaloga šivank, ovirna in Olja. — Vsak pošten trgovec, šivilja in privatna oseba dobi proti prav malej doplači na mesečne obroke v znesku 5 gld.
njegovim zahtevam primeren šivalen stroj; poroštvo dajem na pet let in zastonj poučujem. Tudi pri meni ne kupljene šivalne stroje popravljam.
Vsakovrstne
klobuke za gospode
posebno pa
Clllrnpnp Irlnhlllrp (Lodenhdte) v raznih barvah, kakor svetlo- ali ollMlbllG niuuURG temnorjave, svetlo- ali temnosive, svetlo-ali temnozelene i. t. d., po 2 gld. 20 kr;
fpilp Irlnhlllrp najnovejši izdelek, rjave ali črne, dobro blago po
II	UB KIUUUKB, i gid. 80 kr., najboljši po 2 gld! 20 kr.;
svilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gld. 60 kr;
klobuke za dečke po 1 gld. do 1 gld. 60 kr;
dalje
srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike, kravate
i. t. d., i. t. d. priporoča najuljudneje
A. Pribošič
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6.
Delnice
se kupujejo za primerno visoke cene. Ponudbe pod šifro „F. S. 4096“ na
Haasenstein & Vogler (Oton Maass)
na Dunaji.