Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 17.000
Letna inozemstvo	»	25.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	
Leto XXXIII. - Štev. 42 (1675)
Gorica - četrtek, 22. oktobra 1981 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Bil sem lačen... Odprtje nove obmejne postaje v Gorici
Pretekli teden je mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO, ki ima svoj sedež v Rimu, obhajala prvi »Svetovni dan prehrane«. Šlo je za to, da se svetovna javnost seznani in opozori na problem lakote v svetu. Na dan so prišli grozljivi podatki: Skoro milijarda ljudi živi v podhranjenosti; tj. dobiva manj kot 1500 kalorij na dan; kakih 60 milijonov ljudi umre vsako leto zaradi lakote, med temi je 20 milijonov otrok.
VZROKI LAKOTE
Drugi podatek: Lakota na svetu ni toliko posledica naravnih vzrokov (suša, povodnji, rastlinski zajedavci), temveč je v glavni meri kriv človek in sicer zato, ker imajo eni preveč, drugi premalo. To se pravi, da so eni presiti, drugi pa lačni. Zemske dobrine so krivično razdeljene.
Drugi razlog je oboroževalna tekma že vsa leta po drugi svetovni vojni. Aleš Bebler je leta 1972 trdil, da so države po drugi svetovni vojni potrošile za oboroževanje in razne krajevne vojne 3.500 bilijonov dolarjev. Od leta 1972 do danes so jih verjetno še enkrat toliko. Gre za astronomske številke, ki si jih navadni ljudje niti predstavljati ne moremo. Kar je še bolj presenetljivo, je, da tudi številne države v razvoju, kjer je huda lakota, potrošijo za oboroževanje neverjetno velike vsote, namesto da bi jih uporabile za razvoj kmetijstva in domače industrije. Pri tem, je poudaril Bebler, ni razločka med kapitalističnim in socialističnim taborom: oboji trošijo za oboroževanje bajne vsote.
Ali vendar je razlika: Zahodni ali kapitalistični svet se oborožuje, toda ne na račun življenjskega standarda svojih državljanov. Pridela dovolj hrane za svoje ljudi. Socialistični swet se pa oborožuje na račun svojih državljanov, saj ne pridelajo zadosti hrane za svoje ljudi. Socialistične države morajo namreč uvažati hrano iz kapitalističnega sveta. Njim na čelu stoji Sovjetska zveza, ki vsako leto pokupi na svetovnem tržišču, zlasti v ZDA in v Kanadi, desetine milijonov ton žita in drugih živil.
OMEJITI OBOROŽEVALNO TEKMO
Kljub temu ostane dejstvo: Denar izdan za oboroževanje je denar odvzet lačnim množicam. Zaradi tega je za odpravo lakote na svetu najprej potrebno, da se zajezi tekma v oboroževanju. Oba velika tabora Atlantskega in Varšavskega pakta je treba prisiliti, da se začneta pogajati o omejitvi oboroževanja. Akcija mora iti v obe smeri in ne v eno samo, kot se sedaj dela v Italiji in v zahodnem svetu. Ni si mogoče namreč misliti, da bi se ena stran ne obo-roževala, če se oborožuje druga. Vsled tega je enosmerna akcija za mir in zoper oboroževanje samo hinavščina.
KMETIJSTVO JE TREBA BOLJ CENITI
Drugi pogoj za odpravo lakote je pospeševanje in moderniziranje kmetijstva. Kaj pomeni to, vidimo že pri nas. Uporaba strojev in umetnih gnojil v zadnjem desetletju je pri nas dvignila količino pridelkov do prej neslutenih višin. En sam zgled: Goriška Brda. Pred zadnjo vojno, ko so vinograde obdelovali na roko, so bili vsi Brici veliki reveži. Danes, ko je obdelovanje mehanizirano, so si Brici silno opomogli. Zaslugo za to ima tudi kmetijska politika dežele, ki je dala kmetom ugodna posojila. Primerna kmetijska politika in modernizirano obdelovanje sta nujen pogoj za dvig življenjske ravni kmetov in s tem celotne družbe, saj končno od kmeta vsi živimo.
Na to je opozoril tudi sv. oče v svoji zadnji encikliki »Laborem exercens«, ko pravi: »Brez dvoma je potrebno ubrati nove poti, ki naj omogočijo vsaki deželi, da more v čim večji meri sama poskrbeti za svoje prehrambene potrebe brez prevelike odvisnosti od zunanje trgovine. Vsled tega so potrebne korenite in nujne spremembe, da se vrne kmetijstvu in obdelovalcem zemlje pravično vrednotenje kot temelj zdrave ekonomije v skupnem razvoju človeštva.« Podobno misel izraža generalni
direktor FAO Edvard Sadema: »Brez naprednega kmetijstva, ki naj da dovolj hrane vsem, je nesmiselno govoriti o napredku in razvoju.«
V	zagnanosti za industrializacijo so pa v premnogih deželah na to pozabili (npr. v Italiji), drugod namerno uničujejo samostojnega kmeta in s tem kmetijsko proizvodnjo (npr. v socialističnih državah). Posledica je, da so dežele, ki so pod kapitalizmom bile izvoznice žita in živil, pod socializmom postale uvoznice (npr. Rusija, Poljska, Jugoslavija). Isto velja za številne države v Aziji in Afriki, ki pod novimi so-sialističnimi režimi ne pridelajo več dovolj riža za svoje ljudi, dočim so ga prej izvažale.
ZBUDITI VEST NARODOV
Tretji pogoj je vest narodov, namreč dolžnost, da razviti pomagajo nerazvitim, siti lačnim. Predsednik Pertini je upravičeno opozoril: »Dramatični problem lakote na svetu je najprej moralen, potem šele političen in gospodarski. Družbe blagostanja in razmetavanja ne smejo pozabiti na milijone ljudi, ki so žrtev lakote na svetu.«
Papeži so na to opozorili že velikokrat na raznih mednarodnih forumih in v svojih enciklikah od Janeza XXIII. do Janeza Pavla II. Upanje vzbuja vsaj to, da so se zadnji čas zganili tudi politiki. Evropski parlament in tudi italijanski sta določila neko vsoto za boj proti lakoti. Ta vsota je sicer še nizka v primeri s potrebami, vendar je to prvi korak k izpolnjevanju Jezusove besede: »Bil sem lačen in ste mi dali jesti...« Kristjani, zlasti politiki in sindikalisti, bi morali stati v teh pobudah v prvih vrstah.
K. H.
V	nedeljo 18. oktobra je prišlo v Gorici do velikega političnega dejanja z veliko mednarodno vsebino. Prisostvovali smo slovesnemu odprtju nove obmejne postaje pri Štandrežu na meji z Vrtojbo, ki bo namenjena predvsem večjemu in težkemu avtoprometu med obema državama ter v širšem evropskem smislu sploh. Prav zalo je imela svečanost še poseben pomen in sta za to prišla oba zunanja ministra, iz Beograda Josip Vrhovec, iz Rima pa Emi-lio Colombo. Prav prisotnost šefov obeh diplomacij je dala celotnemu aktu še toliko večji pomen in mednarodno vlogo.
Na samem prostoru obmejne postaje, velikega in moderno urejenega kompleksa je bila prisotna res velika množica ljudi z obeh strani meje. Nekako na sredi na nevtralnem ozemlju je bila postavljena slavnostna tribuna, na kateri so se zbrale oblasti obeh držav in kjer so bili vsi uradni govori. Kot prvi je spregovoril go-riški župan Antonio Scarano, za njim novogoriški predsednik občinske skupščine Jože šušmelj, nato pa še oba zunanja ministra Vrhovec in Colombo.
MISLI RAZNIH GOVORNIKOV
Goriški župan dr. Scarano je v svojem govoru prikazal velik pomen dneva, ki pomeni novo stran v zgodovini Gorice m odnosov med obema mestoma. Gorico in Novo Gorico. Orisal je pomen tega velikanskega objekta in se zaustavil ob njegovem pomenu. S tem bo namreč ponovno ovrednotena že starodavna vipavska pot, ki je vodila proti vzhodu. Goriški župan je pa tudi izrazil željo, da bi se na jugoslovanski strani dovršila vsa tista tehnična dela, ki še niso uresničena.
Tu naj pa opozorimo na obžalovanja
Politični zasuk v Grčiji
Po petih mesecih, kar so Francozi pokazali željo po spremembah, se je preteklo nedeljo 18. oktobra isto ponovilo tudi v Grčiji. Ljudje so se naveličali stare vodilne garniture, vedno istih obrazov, vedno istih imen, predvsem pa vedno istih metod. In tako so se opredelili za Vsegrško socialistično gibanje, Pasok imenovano, zavrgli pa »Novo demokracijo«, stranko, ki je bila na površju po padcu vojaške diktature leta 1974. Številke pričajo same od sebe: Pasok je prejela absolutno večino v številu sedežev (teh je v celoti 300) in sicer 174, »Nova demokracija« pa 113 ali v odstotkih 48,6 oz. 36. Komunisti so šli na volitve razdeljeni v moskovsko usmerjeno in evropsko opredeljeno partijo. Prva partija je bila dovolj uspešna, saj je nabrala 10,85% glasov, tj. 13 poslancev.
Andreas Papandreu, ustanovitelj Pasoka in zmagovalec na zadnjih bolitvah bo imel sedaj priložnost, da uveljavi svoj program. Čeprav je 20 let preživel v Sev. Ameriki (ali prav zato) ter bil do leta 1964 celo ameriški državljan in se v zadnji vojni boril v vrstah ameriške mornarice, je pa danes eden najbolj ostrih nasprotnikov ZDA. Odločno nasprotuje članstvu Grčije v Nato paktu in v Evropski gospodarski skupnosti kakor tudi ameriškim oporiščem v Grčiji.
Pasok je tudi prvo množično gibanje, ki je hkrati levičarsko in nacionalistično. Njegova nepopustljivost do »dednega« sovražnika (Turčije) mu je pridobila simpatije ter zaupanje sicer konservativne vojske, ki še zdaj ni prebolela ponižanja zaradi turške zasedbe Cipra, pri čemer so jo ZDA pustile popolnoma na cedilu.
Na notranjem področju se zavzema Pasok za podržavljenje nekaterih delov gospodarstva, pri čemer pa je jasno, da sama nacionalizacija ob sicer že zdaj velikem državnem sektorju (država sodeluje s 60 do 70 odstotki pri družbeni proizvodnji) ne more biti čudežna rešitev za ozdravitev bolnega grškega gospodarstva, ki ga pesti 30 % inflacija.
Večina opazovalcev je mnenja, da bo Pasok veliko težje vladal kot pa je zavla-
dal. Ce bo socialistično gibanje hotelo v resnici preobraziti državo kot obljublja, bo moralo temeljito zarezati v vsa družbena področja. To pa ne bo lahko. Delodajalci, Cerkev (Papandreu je napovedal ločitev Cerkve od države) in vojska so dejavnik, ki bi gotovo s hudim odporom sprejel korenite reforme. Poleg tega je sicer močno razvejani državni aparat neučinkovit in zelo konservativen. Vprašanje je zato, ali bo mogel Papandreu ostati zvest svojemu programu in če bo tako, ali bo ohranil priljubljenost med množicami, ki so si zaželele sprememb.
vredno dejstvo, da goriški župan v svojih besedah na tem pomembnem dnevu ni imel za umestno podčrtati vloge slovenske manjšine v Italiji kot tiste stvarnosti, ki igra svojo posebno vlogo v tem procesu zbliževanja in sporazumevanja med državama. To so pa storili novogoriški župan šušmelj,- jugoslovanski zunanji minister Vrhovec ter v splošni omembi zunanji minister Colombo.
Za goriškim županom je govoril predsednik občinske skupščine iz Nove Gorice Jože šušmelj, ki je tudi poudaril temeljne misli o pomenu današnjega dne. Ta naj pomeni predvsem nadaljnji korak v procesu zbliževanja in sodelovanja med obema državama, pa tudi še posebej na obmejnem področju.
Državni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec je v svojih besedah toplo pozdravil novo uresničitev, ki bo nedvomno prispevala k nadaljnji krepitvi odnosov med Italijo in SFRJ. Poudaril je tudi širše temelje mednarodnega sodelovanja, ki mora sloneti na politiki mirnega in prijateljskega sožitja in aktivnega sodelovanja. Spomnil je na vlogo Osimskih sporazumov, ki so pomenili novo stran v zgodovini ju-goslovansko-italijanskih odnosov. Pri tem je tudi opozoril na vlogo Helsinške listine o načelih sodelovanja med evropskimi narodi in o vodilih, ki iz te izhajajo. Zaželel je vsem, zlasti pa še prizadetemu obmejnemu prebivalstvu, da bi ta obmejni prehod resnično prinesel veliko blagostanja in novega duha prijateljstva.
Italijanski zunanji minister Emilio Colombo je v svojih izvajanjih podčrtal podobne misli. Odprtje novega obmejnega prehoda pomeni zgodovinsko etapo pri uresničevanju novih odnosov med obema sosedoma in bo gotovo doprineslo svoj velik delež k uresničevanju miru na tem področju Evrope. In prav na teh konceptih je italijanski zunanji minister veliko vztrajal, saj je prav danes, v tem nemirnem svetu, želja po miru najbolj potrebna in temeljne važnosti. Posebej pa je še omenil nekatere konkretne težave, ki so danes nastale v delu avtoprevoznikov, ki pa se morajo tudi rešiti. (Kasneje je Colombo tudi sprejel v Gorici njih delegacijo, ki mu je orisala težave kategorije.)
DRUGE SVEČANOSTI
Po prerezanju traku so se nato oblasti in delegacije preselile v Novo Gorico, kjer je bil sprejem na sedežu občinske skupščine. Ob povratku po Erjavčevem drevoredu in po ulici sv. Gabrijela so bili na vrsti uradni razgovori na goriški prefek-
Obisk slovenske delegacije pri obeh zunanjih ministrih
Ob odprtju obmejne postaje pri štandrc-žu-Vrtojbi se je enotna slovenska delegacija, sestavljena iz obeh osrednjih manjšinskih zvez, SKGZ in SSO ter iz strank Slovenske skupnosti, socialistov (PSI), komunistov (PCI) in beneških društev sestala z zunanjima ministroma Jugoslavije in Italije, da bi jima obrazložila naš položaj in zahteve.
Jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec je enotno delegacijo sprejel v občinski palači v Novi Gorici v nedeljo 13. oktobra dopoldne. Z jugoslovanske strani so bili med drugim prisotni še predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič, veleposlanik v Rimu Marko Kosin ter generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Slovenska delegacija je šefu jugoslovanske diplomacije prikazala sedanji položaj Slovencev v Italiji, ki pričakujemo izglasovanje pravičnega zaščitnega zakona za vse pripadnike slovenske narodne manjšine v naši deželi.
Minister Vrhovec je med drugim podčrtal že znano tezo Jugoslavije, ki zahteva dokončno uveljavitev pravic slovenske manjšine v Italiji, kakor tudi narekujejo določila Osimskih sporazumov. Prihodnji mesec bo na uradnem obisku v Jugosla-
turi med obema zunanjima ministroma. Še prej pa je bil sprejem na goriškem županstvu, kjer je dr. Scarano izročil visokim gostom spominske kolajne mesta Gorice. Sledilo je slavnostno kosilo na goriškem gradu, ki se ga je poleg drugih oblasti udeležil tudi goriški nadškof. Med ostalimi oblastmi naj posebej omenimo z jugoslovanske strani predsednika slovenske vlade Zemljariča, z italijanske pa vladnega komisarja Marrosuja, goriškega prefekta Milizia, državne podtajnike Fiorela, Scovacricchija in Santuza, podpredsednika poslanske zbornice Fortuno in deželnega predsednika Comellija.
Gorica je tako proslavila pomemben dan za svojo nadaljnjo vlogo posrednika med obema državama. Vloga, ki ni bila brez žrtev, posebno vseh tistih slovenskih ljudi, ki so jih razne uprave bolj ali manj nasilno razlastile. Naj bo pa ta prispevek res jamstvo, da bodo ti novi odnosi tudi prinesli več pravičnega in konstruktivnega razvoja za celotno tu živečo skupnost, vključno slovensko!
viji italijanski zunanji minister Colombo, kjer bosta oba ministra nadaljevala z razgovori tudi o tem vprašanju.
Popoldne pa je na goriški prefekturi sprejel slovensko delegacijo italijanski zunanji minister Emilio Colombo, ob katerem je bil tudi državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Fioret. Slovenska delegacija je zunanjega ministra opozorila na dejstvo, da Slovenci kljub obljubam še vedno čakamo na izglasovanje zaščitnega zakona. Poudarila je zahtevo, da pride do take zaščite, ki bo veljala za vse Slovence v državi brez ozira na posamezne pokrajine in spomnila tudi na izjave ministrskega predsednika Spadolinija, ko je bil na obisku v našem mestu. Minister Colombo je priznal, da je prišlo do zakasnitve v reševanju problema. Podčrtal pa je svojo obvezo, da bo na prvi vladni seji iznesel predstavljene teze, da bi tako pripomogel k hitrejšemu postopku pri celotnem obravnavanju zadeve.
Enotno slovensko delegacijo so sestavljali dr. Damjan Paulin (SSO), dr. Mirko Primožič (SKGZ), dr. Andrej Bratuž (Slovenska skupnost), dr. Ivan Bratina (PCI), Marko Waltritsch (PSI) in dr. Viljem čer-no za beneška društva.
Visoki obiski v Vatikanu
V	soboto 17. oktobra je papež Janez Pavel II. sprejel v Castelgandolfu pravoslavnega etiopskega patriarha Abuna Tekle Haimanota. V nagovora je sv. oče dejal med drugim: »Naše Cerkve so doživljale dediščino apostolov vsaka na svoj način, ki je zavisel od miselnosti in okoliščin, v katerih so delovale. To je vodilo tudi do različnega bogoslužnega, disciplinarnega in teloškega izražanja, kar pomeni dobrino za življenje Cerkve in njeno poslanstvo med narodi, dokler se ta različnost dopolnjuje namesto nasprotuje. Treba bo zato povečati medsebojni stik in medsebojno spoznavanje, pri čemer bodo teološki razgovori lahko bistveno prispevali k razjasnitvi in dokončni rešitvi odprtih vprašanj. Medsebojno iskreno sodelovanje, oprto na molitev lahko ne samo odpravi grenke spomine iz preteklosti, temveč tudi okrepi obstoječo občestvo ter pripelje do polne edinosti.«
Isti dan je prišel v Rim na razgovore s sv. očetom tudi poljski primas Josef Glemp. V Rimu se je zadržal štiri dni. O svoji domovini je dejal: »Kot vsi Poljaki sem zaskrbljen zaradi stanja v moji deželi. Ko trpi vse ljudstvo, trpi z njim tudi Cerkev. Na Poljskem obstaja precejšnja napetost, čaka nas težka zima. Moramo biti združeni, da bomo krizo premagali. Upajmo, da se bo z božjo pomočjo vse srečno rešilo.«
Za misijonsko nedeljo 18. oktobra se je papež po dolgi dobi okrevanja vrnil iz Ca-stelgandolfa v Vatikan. Na trgu sv. Petra ga je sprejela množica vernikov, s katero je sv. oče molil angelovo češčenje. S toplimi besedami se je v nagovoru spomnil Bolgarije, ni pa to pot niti z besedo omenil svoje domovine.
Velike spremembe na Poljskem
Na četrtem plenumu centralnega komiteja poljske Združene delavske partije, tj. komunistov je prišlo do pomembnih odločitev. Delegati so s 108 glasovi od 200 sprejeli odstop glavnega tajnika stranke Stanislava Kanie in na njegovo mesto izvolili generala Vojteha Jaruzelskega, ki je že predsednik vlade in obrambni minister. Jaruzelski je prejel 180 glasov.
Kania je bil na oblasti 13 mesecev. Za glavnega tajnika je bil izvoljen 6. septembra lani, ko je nasledil Edvarda Giereka.
V	Moskvi že dalj časa ni užival več zaupanja. že v letošnjem juliju, ko je bil kongres stranke, si je Moskva prizadevala, da bi bil Kania odstranjen, a tedaj še brez uspeha.
Sklenjeno je bilo tudi, da nihče, ki je član neodvisnega sindikata Solidarnost ne more biti član partije. V dokumentu se obtožuje Solidarnost, da je uperjena proti narodu in delavskemu razredu. Zahteva se ponovna uvedba cenzure in odgoditev stavk za tri leta.
Ali se Marija res prikazuje na Hrvaškem ?
Proslave ob 400-letnici smrti sv. Terezije iz Avile
V	Hercegovini v mostarski škofiji je gorska župnija Medjugorje, ki postaja sredi šče pozornosti vse Jugoslavije in tudi drugih dežel. Župnija šteje nekaj nad 3.000 vernikov in se nahaja v občini Citluk. Pred tremi meseci je to bil malo poznan in obiskovan kraj. Zdaj pa je tam vsak dan več tisoč ljudi, ki pridejo od blizu in daleč, z avtomobili in avtobusi. Prihajajo iz dalmatinskih mest, iz vse Bosne, iz Crne gore, Srbije. Zbirajo se tam ne samo katoličani, ampak tudi pravoslavni in muslimani.
Cenijo, da je Medjugorje v preteklih mesecih obiskalo nad pol milijona romarjev, ki tam molijo, prepevajo svete pesmi, se spreobračajo. Doslej se je izpovedalo nad stotisoč ljudi, obhajilo pa je prejelo čez
150.000	ljudi. Veliko se spovedujejo ljudje kar na prostem, klečijo in dobivajo odvezo. Pravijo, da prihajajo k spovedi tudi po 20, 30, 40, 50 in več letih. Veliko molijo rožni venec. Vse se razvija v lepem redu. Res, da so tam tudi miličniki, ki vzdržujejo red, a nimajo veliko posla. V treh mesecih se je 6 mladih ljudi odločilo, da se posvete duhovnim poklicem, trije fantje so se vpisali v semenišče in tri dekleta pojdejo v samostan. Na kraju se godijo tudi čudežna ozdravljenja.
Jasno je, da se za take dogodke ljudje zanimajo, marsikateri samo iz radovednosti, senzacije, drugi pa tudi zavoljo vere. In teh je večina. Tako zbiranje zanima tudi ateiste, ki so že močno posegli v dogodke v Medjugorju, so o tem pisali in kazali na televiziji. In kaj se tam dogaja?
PRIKAZOVANJE LEPE GOSPE
Začelo se je na dan rojstva Janeza Krstnika 24. junija letos. Šest otrok iz tega kraja, dva dečka in štiri deklice iz različnih družin so v Podbrdu nad župnijsko cerkvijo od 18.30 zagledali močno svetlobo. Potem se je prikazala krasna Gospa, oblečena v dolgo sivo obleko, ki je segala do tal in je bila ogrnjena z belim plaščem. V naročju je držala otroka, a je bil pokrit. Okrog glave pa je imela venec iz zvezd. Otroci, v starosti od 8 do 16 let, pravijo, da so se z Gospo razpovarjali. Osemletni Jakov Colo se je spomnil na malega hromega dečka in Gospo prosil, naj ga ozdravi. Gospa je odgovorila, da bo ozdravel, če bodo starši imeli močno vero. Jože Vasilij, star mož, ki je bil že dve leti čisto slep, si je oči umil z vodo iz vaze, kjer so bile cvetlice za Gospo in je nenadoma spregledal. Ljudje so namreč začeli prinašati cvetje v pozdrav Gospe. V Podbrdo so začeli prihajati raznovrstni bolniki, oprti na bergle ali so jih pripeljali drugi. Dnevno se zberejo ljudje ob 18. uri k maši.
Marija se je otrokom prikazovala naprej po maši ob 18.30. Po Marijinem naročilu so najprej zmolili 7 očenašev, 7 zdravamarij, vero in rožni venec. Gospa naroča tudi, naj se ljudje marsičemu odpovedo. Ob petkih jih zelo veliko je samo kruh in pije vodo. Gospa je otrokom zaupala pet skrivnosti, ki jih niso še nikomur povedali. Po prikazanju na stanovanjih, ki trajajo pet do šest minut, gredo otroci v cei-kev, kjer se je končala maša. Otroci, katerim se Gospa prikazuje, pod vodstvom duhovnikov molijo za bolnike, ki so se tam zbrali.
Jakov, eden od tistih, ki je bil deležen Marijinih prikazovanj, je med tem odšel k frančiškanom. Pravi, da se mu sedaj Marija ne prikazuje več. Medtem pa ostalih pet otrok trdi, da se jim Marija še prikazuje vsak dan ob določenem času in to po stanovanjih njihovih staršev.
KAJ SODI O DOGODKIH CERKEV?
Razumljivo je, da Cerkev vse dogodke budno spremlja, jih opazuje, študira. Zaenkrat ni izjavila drugega, kakor to, da pričakuje razvoja dogodkov. Šele ko bodo vsa dejstva znana, bo izrekla, kaj naj verni sodijo: ali so prikazovanja nadnaravnega značaja ali ne. Duhovniki izvedeni v nauku o Mariji obiskujejo Medjugorje in se za vse podrobnosti zanimajo. Eden od teh je tudi prisostvoval enemu prikazanju. Vsi izjavljajo, da v prikazovanjih in naročilih lepe Gospe ni nič proti božjemu razodetju. Priporoča se vera, spreobrnjenje, sprava z Bogom in z ljudmi. To pa je temelj pravega, resničnega miru na svetu. Priporoča se odpoved. Ljudje zlasti ob petkih držijo strog post, da jedo samo kruh in pijejo le vodo.
Ljudje, ki hodijo v Medjugorje, nimajo drugega cilja, kakor da se srečajo z Bogom' da izboljšajo odnose z ljudmi. Kar se zelo redko dogaja, se ponavlja v Melju-gorju, da se tam zbližujejo katoličani, pravoslavni in muslimani. Da ljudje iščejo duhovni mir, dokazujejo spovedi, ki jih skušajo ljudje, ki pridejo tja, najprej opraviti. Z zaupanjem hodijo tja in se vozijo bolniki vseh vrst in iščejo zdravja. Ko bo
Cerkev izrekla svojo sodbo, se bo, kar je jasno, opirala na ta dejstva, na čudeže duhovnega poboljšanja ljudi in tudi na čudežna ozdravljenja. Župnijskemu uradu se je doslej javilo 38 oseb, ki trdijo, da so čudežno ozdravele. Seveda bo treba te primere skrbno preiskati. O njih se bodo morali izreči tako zdravniki kot Cerkev.
KAJ PA MISLIJO O DOGODKIH ATEISTI?
To so kmalu pokazali, ko so začeli po vseh občilih javnega obveščanja, po tisku, radiu in televiziji razglašati, da se v Medjugorju dogajajo sleparije, da frančiškani varajo nevedne ljudi in od njih izsiljujejo denar. Dne 17. avgusta so izvedli natančno preiskavo. Začeli so jo že ob 8. uri zjutraj in jo zaključili ob 17.30 popoldne. Preiskali so vse prostore, cerkev, župnišče in vse osebe. Dva bančna uradnika sta se zanimala za denar. Dobili so 82 milijonov starih dinarjev. To je bil denar, ki so ga ljudje dajali za maše, to so bili darovi za cerkev. Potem od prodaje nabožnih knjig, rožnih vencev, svetih podob. Po televiziji in radiu pa so razglasili, da so našli milijarde dinarjev. Preiskovalci so odnesli tudi 20 pisem, ki so jih ljudje pisali in sporočajo o čudežnih ozdravljenjih.
Javne oblasti tudi trdijo, da so našli na nekaterih kamnih politična gesla in da so ljudje prepevali pesmi političnega značaja. Duhovniki pravijo: Možno je, da je kdo kaj takega napisal ali skušal peti kakšno tako pesem, velikanska večina ljudi pa prepeva verske pesmi, moli, se spoveduje. Naj svetna oblast poišče tiste, ki imajo kakšen
■ Letošnja nagrada za mir je bila podeljena visokemu komisariatu OZN za begunce. Nagrada znaša 216 milijonov lir. To je že drugič, da je ta ustanova prejela to nagrado. Prvič jo je prejela leta 1954, ko je veliko storila za urejevanje problemov evropskih beguncev.
■ V petek 16. oktobra so po vsem svetu proslavili »Dan prehrane«. Pobudo zanj je dala ustanova Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano. V Rimu se je slovesnosti udeležil ministrski predsednik Spadoli-ni, kot gost pa je bil navzoč bivši zahdno-nemški kancler Willy Brandt. Spadolini je dejal, da je Italija namenila 4.700 milijard lir za pomoč lačnim, obvezala pa se je dodeliti še nadaljnjih 3.000 milijard hr. Brandt pa je opozoril, da 500 milijonov ljudi na svetu dobesedno gladuje. Take krivice vzbujajo brezup in sovraštvo, zato je nujno preiti od besed k dejanjem.
■ Poslanska zbornica je v zvezi s finansiranjem strank izrekla zaupnico Spadoli-nijevi vladi. Za vlado je glasovalo 351 poslancev, vzdržalo se jih je 170 (komunisti in neodvisna levica), proti pa se jih je izreklo 48 (radikalci, misovci in PDUP). Država bo za lansko leto nakazala političnim strankam 72.630 milijonov, za letos pa 82.886 milijonov lir.
■ Za novega rimskega župana, ki bo nasledil nenadno umrlega Petrosellija, je bil izvoljen komunist Ugo Vetere. Zanj so glasovali komunisti, socialisti in PDUP. Prejel je 39 glasov, kar je en glas manj od večine. Da je bil izvoljen, se ima zahvaliti republikancem, ki so se vzdržali. Kandidat DC Galloni je prejel 25 glasov svoje stranke. Svoje kandidate so predložile tudi MSI, PLI in PSDI.
■ V Milanu je prišlo v nočnih urah do spopada med tričlansko patruljo političnega oddelka (Digos) in med skupino zločincev, ki se je za policiste tragično končal. Dva od njih sta bila med streljanjem ubita, tretji pa težko ranjen. Avtomobil napadalcev, ki je bil ukraden, so čez nekaj ur našli na drugem koncu mesta.
■ V Londonu se je končal kongres angleške konservativne stranke. Delegati so z malo izjemami potrdili gospodarsko politiko, ki jo ves čas svojega vladanja izvaja predsednica Thatcherjeva. Njeno stališče je neomajno: inflacijo in brezposelnost je moč pobijati le z zasebno pobudo m tržnimi zakoni. Napovedala je nove prehode podržavljenih podjetij v privatne roke. Sedaj je najprej na vrsti dobava plina. Inflacija se v Vel. Britaniji giblje okrog 11 odstotkov, brez dela pa je 3 milijone ljudi, tj. dvakrat več kot ob nastopu konservativne vlade.
■ Evropski parlament je z veliko večino glasov odobril listino o deželnih jezikih in kulturah ter o pravicah jezikovnih manjšin. Listina predvideva pouk materinega jezika v vseh.šolah in pouk v materinem jeziku, kjer je to mogoče, obenem pa poučevanje jezika in kulture manjšin na univerzah. Manjšinam gre nadalje pra-
drug namen kakor verskega. To je njihova služba, kakor je na primer tudi poiskati žepne tatove, ki kradejo.
Medtem so oblasti zaprle oba duhovnika, ki sta v začetku prikazovanj bila za dušna pastirja v Medjugorju, tako župnika frančiškana Joža Zovka kot frančiškana Ferda Lasiča, ki je na fari pomagal v župnikovi odsotnosti. P. Lasič je bil že obsojen na 60 dni zapora.
* sfc H«
Kar je doslej znanega o dogodkih v Medjugorju, ni nič proti evangeliju, svetemu pismu, nič proti nauku Cerkve. Tudi nič proti redu v Cerkvi. Nasprotno je mogoče ugotavljati, da se godi isto, kakor je storil Kristus, ko je javno nastopil svoje delovanje: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Višek njegovega oznanjevanja pa je mir, ki ga je prinesel svojim po vstajenju: »Mir vam bodi!« Marija je kot Odrešenikov^ Mati in Mati Cerkve soodreši-teljica človeškega rodu. Marija je vedno vršila in še vrši vlogo posrednice odrešenja. Zato je tudi v njenih naročilih poudarek na spreobrnjenju, spravi, veri, miru. Njeno sporočilo ljudem je isto kakor je Kristusovo.
Že po dosedanjih dogodkih je mogoče sklepati, da gre v Medjugorju za Marijin poseg v svet. Dejansko svojo službo vrši povsod, kjer ljudje črpajo sadove odrešenja. To je njeno nevidno redno delovanje. Morda pa hoče zdaj tam še na izreden način poseči s svojimi prikazovanji, da 'bi jim pomagala priti do vere in jo utrditi tam, kjer se uradno širi brezboštvo.
JP
vica do dostopa k sredstvom množičnega obveščanja in pravica, da manjšinski predstavniki uporabljajo svoj jezik v odnosu z oblastmi. Predsedstvo evropskega parlamenta bo zdaj listino poslalo Evropskemu svetu -ter vladam in deželnim upravam EGS. Vendar je ta listina le priporočilo ter vlad ne obvezuje, da jo sprejmejo.
■ V Londonu so pripadniki irske republikanske armade izvedli atentat na glavnega poveljnika marinov 53-letnega generala Stevvarda Pringlea. V trenutku, ko je stopil v svoj avto, je prišlo do eksplozije, pri čemer je bil general težko ranjen.
■ Po desetih letih socialističnih vlad ima Norveška zopet konservativno vlado, ki jo je sestavil voditelj konservativcev Willoch. Vlada bo sicer manjšinska, ker razpolaga njegova stranka le s 54 sedeži, vendar so mu demokristjani (15 sedežev), stranka centra (11), progresistična in liberalna stranka (skupaj 6 sedežev) obljubili podporo. Tako naj bi imel Willoch za seboj 86 poslancev proti 69 socialističnim, ki so prešli v opozicijo.
■ Hosni Mubarak je bil na referendumu potrjen za novega egiptovskega voditelja. Prejel je 98,4% glasov. Po zaprisegi je v govoru nakazal glavne smernice svoje politike. Zavzemal se bo še naprej za pozitivno rešitev palestinskega vprašanja. V gospodarski politiki se bo držal Sadatovega načela »o odprtih vratih« tujim naložbam. Ostal bo zvest dosedanjim zavezništvom. Trd pa bo s tistimi, ki sejejo razdor in netijo versko sovraštvo v državi. Dokler bo potrebno, bo tudi ohranil izredno stanje.
■ V starosti 66 let je zaradi raka na želodcu umrl v Jeruzalemu bivši izraelski obrambni minister Moshe Dayan. Njegovi starši so bili ruski Židje, ki so se preselili v Palestino, kjer se je Dayan rodil v enem tamkajšnjih kibucev. Po ustanovitvi izraelske države leta 1948 se je proslavil v bojih z Arabci kot izredno sposoben strateg. Leta 1953 je postal poveljnik izraelskega generalštaba in leta 1956 izvedel uspešen prodor do Sueškega prekopa. Kasneje se je posvetil politiki, bil kmetijski, obrambni in zunanji minister. Leta 1977 je izstopil iz laburistične stranke in ustanovil svojo skupino »Rafi«, politično pa podprl sedanjega ministrskega predsednika Begina in bil zunanji minister v njegovi vladi. Zaradi bolezni se zadnji dve leti ni več pokazal v javnosti.
■ španski kralj Juan Carlos je v spremstvu svoje žene Zofije prišel v ZDA na dvodnevni obisk. V Washingtonu se je raz-govarjal tako z državnim sekretarjem Hai-gom kot s predsednikom Reaganom. Ta je španskega kralja označil za »borca za demokracijo, kateremu Španija dolguje svojo usmeritev v politične svoboščine«.
■ Na Japonskem je prišlo do hude nesreče v premogovnem rudniku, ki leži na otoku Hokajdo. V globini 650 m je zaradi uhajanja plina metana nastala eksplozija, pri čemer je bilo ob življenje 93 rudarjev.
15. oktobra 1582 je umrla v Avili na Španskem sv. Terezija z navzdevkom »Velika«, obnoviteljica karmeličanskega reda in velika mistična žena, ki ji je papež Pavel VI. 25. septembra 1970 kot prvi ženski v zgodovini Cerkve podelil naslov cerkvene učiteljice.
Sv. Terezija ne spada ravno med »ljudske« svetnike in ne uživa take priljubljenosti kot npr. sv. Anton Padovanski ali sv. Rita iz Cascie, toda bi zaslužila, da zaradi svoje izjemne osebnosti in globine svojih spisov to postane. Predpogoj za to pa je, da jo krščanski svet bolje in pobliže spozna.
Prav to je bil nagib, da je prišlo do ustanovitve odbora za prirejafije proslav ob 400-letnici svetničine smrti. Do 15. oktobra 1982 naj bi se zvrstile razne pobude duhovnega, kulturnega, umetniškega in knjižnega značaja, ki naj bi obravnavale, terezijansko duhovnost in svetnico sedanjemu svetu bolj približale.
Po besedah generalnega vikarja reda bosonogih karmeličanov Rodolfa Girardella naj bi Terezij ino leto dalo poudarka vsemu, kar je svetnica svojemu času predložila: molitvi, očiščenju, posvečenju. To pot naj bi najprej proučili sami karmeličani, nato karmeličanke, ki jih je 13.500, nato laiki, ki naj bi se seznanili s Terezijinimi spisi in spoznali njeno življenje. Ti spisi so že v preteklosti bili povod za pozornost vzbujajoča spreobrnjenja. Naj omenimo le dr. Edith Stein, judinjo po rodu, ki je po vstopu v Cerkev postala karmeličanka in končala v nacističnem taborišču.
Dejstvo je, da nudi terezijanska poslanica, osnovana na prvenstvu duhovnih vrednot, na premišljevanju in molitvi, globok odgovor na potrebe, dostikrat niti ne zaznavne, sodobnega človeka in kristjana. Sv. Terezija je tista, ki še enkrat razglaša in oznanja prvenstvo Boga, notranjega življenja in milosti.
Kamenčki
Igre in igrače zagrebškega tv dnevnika
»Že nekaj let redno vsak večer "Dnevnik zagrebške televizije” predstavlja in daje za vzgled po eno ali dve uspešni podjetji, ki sta se dogovorili, sklenili, uresničili, zgradili, začrtali, izvozili— Če bi šli računal,« tako piše ocenjevalec zagrebškega studia Veselko Teniara v rubriki Zakaj imam rad televizijo?, »bi dobili približno tisoč tako uspelih podjetij na leto, ali v petih letih pet tisoč. (Ostale so predstavili v tretjem Dnevniku iste Tv.) Predstavljajte si ta vsa-kovečerni triumf hrvaškega gospodarstva v tv dnevniku zagrebške televizije in ves tisti optimistični zanos po samozadovoljstvu, ki bi jih takšna zmagoslavja nalagala na dušo vsakega gledalca posebej.«
Zanimivo dejstvo! Odkod pa potem to: »V začetku oktobra je bil svet guvernerjev jugoslovanske Narodne banke, na katerem so sprejeli sklep, da morajo zbrati 1506,5 milijonov novih dinarjev (ali 150 starih milijard in še, 650 starih milijonov din) za plačilo posojil, ki se začno redno mesečno izplačevati s 1. decembrom letos.«
Prikazana »uspela podjetja«, pri katerih ni niti upoštevan problem surovin, ki pesti vsa jugoslovanska podjetja, so gotovo za povprečnega gledalca tv dnevnika velik triumf. Za vse tiste pa, ki znajo misliti,
V	četrtek 15. oktobra so se pričele v Španiji proslave ob
IV.	stoletnici smrti sv. Terezije iz Avile. Sv. oče je imel namen, se tega praznovanja osebno u-deležiti. Atentat je to namero preprečil. Zato je kot svojega zastopnika poslal v Španijo tu-rinskega nadškofa kardinala Ballestre-ra, ki kot sv. Terezija pripada karme-ličanskemu redu.
ponoven dokaz, kako se lahko gledalec pred Tv ob črnobeli sliki počuti kot bi gledal televizijo v barvah, kajti pri gospodarstvu naši sosedje že lep čas vse far-bajo! {Samo do kdaj?)
Iz pisma misijonarke Anice Miklavčič
Delam veliko med bolniki. Tako kitajščina kot angleščina mi prideta prav pri krščanskem nauku. Za veliko noč sem pri pravila na krst 85-letnega starčka, ki razume in govori samo kitajsko. Že dve leti je iskal koga, ki bi ga pripravil na krst. Naši salezijanci so se spomnili name in tako sem mu odprla pot do Kristusa. Sedaj mu nosim tedensko sv. obhajilo, ker sam ne more več hoditi. In se pri tem spominjam Kristusovih besed: »Zadnji bodo v nebeškem kraljestvu prvi.«
Še enemu bolniku, ki je bil svoj čas salezijanski gojenec, sem ves mesec maj nosila sv. obhajilo. V državni bolnišnici v Hongkonku ni kaplana, duhovnik pa gre le redko tja na obisk. Zato je naš župnik mene poveril, naj to opravilo vršim. Kako srečen je bil bolnik in kako srečna sem bila jaz, ko sem hodila z evharističnim Bogom po teh hrupnih cestah. In se je zgodilo, da je ta bolnik — bil je mrtvouden — proti pričakovanju ozdravel in se vrnil v ZDA, kjer je prej živel. Ravno te dni sem prejela njegovo pismo, zelo ganljivo, vredno, da bi se ga objavilo.
In še nekaj o Kitajcih na celini! Božja milost dela čudeže tudi tam. Vesti, ki jih prinašajo duhovniki, potem ko so obiskali svojce, so polne tolažbe. Marsikje se je število kristjanov pomnožilo. So duhovniki, ki mašujejo tudi šestkrat na dan. Na deželi odmeva na večer iz družin glas molitve. Molijo rožni venec in prepevajo verske pesmi. Nestrpno čakam, da se bom mogla tudi jaz vrniti med drage Kitajce in jim nositi sv. obhajilo. Zaupajmo, molimo in čakajmo, da bi tista ura prišla!
Nova številka revije »Log«
Na Dunaju izhaja že četrto leto revija za mednarodno literaturo »Log«, katere uredniki, založniki in lastniki so Slovenec Lev' Detela ter Avstrijca Peter Kersche in Wolfgang Mayer Konig.
V	zadnji, tj. 11-12 številki objavlja prof. Marino Vertovec pod naslovom »Literatura sorodnih narodov« članek o furlanski liriki v razponu od leta 1942-1978. V uvodu omenja, da se govori na furlanskem območju 15 narečij. Obstaja sicer tudi literarni furlanski jezik, ki sta ga predložila Giuseppe Marchetti in Furlanska jezikovna družba, vendar se do sedaj ta uradni jezik ni mogel uveljaviti. Pesniki npr. dajejo prednost svojemu dialektu in se često poslužujejo celo lastnega načina pisanja črk.
Prof. Vertovec predstavi sledeče furlanske pesnike, ki jih je v nemščino prevedel Renato Vecellio: Pasolini (dialekt iz Ca-sarse), De Gironcoli (goriški dialekt), Can-tarutti (Navarons-Spilimbergo), Appi (Cor-denons), Tracanelli (S. Michele al Taglia-mento), Zanier (Comeglians), Valentinis (Artegna), Costatini (Trasaghis), Bartolina (Codroipo), Giacomini (Varno), Ellero (Traforeano) in Morandini (S. Giorgio di Nogaro).
OKNO V DANAŠNJI SVET
Za krščansko sožitje gre
V	ponedeljek 19. oktobra zvečer so pripravili pred cerkvijo v Borštu vaščani in drugi občani protestno zborovanje proti sramotilnim napisom, ki so jih napackali nočni razuzdanci pred nedeljo, ko se je v tej župniji vršila slovesnost škofovega obiska in birme 23 doraščajočih. Na župnišče so napisali: »Slavi merde pregate in ita-liano«. Ob vhodu v cerkev in stopnišče yeokrat: »Merde« in na zunanji strani prezbiterija zaničljiv črtež z napisom »Woitila«.
Podli izpad proti Slovencem je bil v zvezi z birmansko slovesnostjo. Obsodil ga je najprej zastopnik župnijskega sveta G. Petaros na dvorišču pri sestrah, preden so šli birmanci s starši in duhovščino v cerkev. V cerkvi pa je domači župnik, preden se je pričela škofova maša, v imenu škofa in vse župnije izrazil obžalovanje in obsodbo, saj mora taka zloraba mladine v sovražne izpade boleti ne le Slovence, marveč še bolj vse poštene Italijane.
Na protestnem zborovanju je župnik spregovoril takole: Kot Slovenec in še bolj kot dušni pastir v tukajšnji-župniji izrekam odločen protest in obsodbo nad ža-Ijivo-sramotilnimi napisi na naših javnih stavbah, to je na farni cerkvi, na župnišču in šoli. Ko sem včeraj (v nedeljo, IS. oktobra) takoj zjutraj obvestil radio in policijo v Miljah, sem podlo početje nočnih razuzdancev sporočil tudi g. škofu. Naročil mi je, naj v njegovem imenu obsodim ta izliv nestrpnosti in mržnje proti slovenskemu ljudstvu. To sem odločno opravil tudi v imenu župnije na začetku maše, kar vedo vsi tisti, ki so se udeležili svečane službe božje, pri kateri je 23 doraščajočih v sveti birmi prejelo potrditev v veri. V izredno napolnjeni cerkvi pa sem župljane in goste tudi povabil k molitvi, da bi se znali povsod ljudje med seboj spoštovati in si dajati oporo pri graditvi pravičnega in bratskega sožitja; to je še posebno nujno na takih mešanih tleh kot je primorsko-tržaško ozemlje.
Dovolite mi pa, dragi vaščani in zborovalci, da izrazim še eno pojasnilo oz. željo. Ni dovolj zadovoljiti se le s tem, da smo, žal, tolikokrat poklicani obsoditi boleče izgrede proti našemu narodu, zlasti kadar jih zagrešijo mladi zapeljanci. Poiskati si moramo tudi odgovor, zakaj le preveč mladih zaide v zablode in celo v zločine. Včeraj smo pri maši brali evangeljski dogodek, ko so farizeji Jezusu nastavili past, da bi ga v kočljivi politični zadevi ujeli v besedi. Vprašali so ga priliznjeno: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš božjo pot, povej nam torej, ali se sme dajati cesarju davek ali ne?« Šlo je za vprašanje, kakšne dolžnosti imamo ljudje v vseh časih do oblasti, npr. tudi do državne, tuje narodu. Kristus je z vso jasnostjo odgovoril, da obstajata v človeških odnosih red svetno-zemeljskih zadev, a tudi nadnaravni in zveličavni red z dolžnostmi nasproti Bogu. »Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega«: tu je obsežena zelo odgovorna versko-moralna dolžnost. Kjerkoli se človek udejstvuje, pa naj bo minister ali družinski oče, naj bo učitelj ali župan, bolniška sestra ali duhovnik, vsak od nas je dolžan svoje obveznosti v človeški družbi tako opravljati, da bo njegovo delo zares v resnično in skupno dobro in bo s tem njega in bližnje dvigalo k Bogu. Morda pa le ne dajemo vedno Bogu, kar je božjega, če npr. mladim ne dajemo dovolj zgleda in opore k resničnim idealom in vrednotam. Kristus se je pri vzgoji svojih učencev in množic skliceval na ta recepta: »Zgled sem vam dal, da bi tudi vi tako delali.«
Verjetno se v današnji potrošniški družbi mnogi mladi čutijo v najbolj osebnih problemih prepuščeni preveč samim sebi; zapirajo se vase, občutek imajo, da se odrasli zanje ne zganemo dovolj, a to je zanje že začetek stranpoti. Kaj torej? Družina, Cerkev in šola, a tudi mladinske organizacije si moramo podati roko; le v skupnem prizadevanju bomo mogli reševati naš največji zaklad — zdravo in pošteno mladino.
Sramotilni napisi, kot vidite, napadajo nas Slovence prav v najbolj osnovni človečanski pravici: ne rabiti svojega materinega jezika v srečanju z Bogom, v molitvi. Mnogi imamo oziroma imate večkrat stik z italijanskimi državljani. Povejte jim tole: v Bregu na Tržaškem smo slovenski župniki že 1976. leta poskrbeli, da imajo pripadniki italijanskega naroda, čeprav jih je le nekaj sto, ob nedeljah lastno službo božjo v njihovem jeziku, ki jo v boljunski cerkvi opravlja vsako nedeljo ob 9. uri eden od slovenskih dušnih pastirjev. Kaj takega pa se za toliko desettisočev slovenskih ljudi ne nudi v Trstu samem. S kakšno logiko se torej tisti, ki izrabljajo mladino v gonji proti nam, farizejsko spotikajo nad najbolj osnovno pravico normalnega človeka, da pač časti Boga v svojem lastnem jeziku?!
Jože Jamnik
Misijonska nedelja v ul. Risorta
Obisk misijonarja Kokalja je nekoliko anticipiral našo misijonsko nedeljo. Zavedamo se, da so nam taki obiski koristni, ker poživijo in pospešijo v nas misijonsko zanimanje. Istočasno pa nas spomnijo, da smo vsi poklicani k sodelovanju za širjenje božjega kraljestva. Iz diapozitivov, ki smo jih videli in iz knjige misijonarja Kokalja je razvidno ogromno delo in obetajoči misijonski razmah v deželah Tretjega sveta.
Po končanem predavanju misijonarja Kokalja nas je razveselila mladinska skupina od Sv. Jakoba. V izvirnem tekstu ge. Sare Slama in v režiji Jureta Slama so nam podali prisrčno in sproščeno misijonsko igrico »Kariuki«. Naj si le misijonska zavest utira pot že v mlada srca, da spoznajo, kako lahko tudi sami nekaj storijo za misijone. Dobro je bila prikazana vodilna misel o izčrpnem ritmu misijonarjevega dneva in njegova dragocena prisotnost v misijonskih deželah. Hvala igralcem in režiserjem za lep misijonski doprinos.
Sledil je srečolov, ki je skupno z večjo
V Ogleju in na Barbani z ricmanjskimi romarji
patriarh slovi tudi po tem, da je dal zgraditi zvonik, ki ga še danes lahko občudujemo.
Leta 1340 je silovit potres porušil baziliko, ki je bila potem ponovno pozidana. Patriarhat je prešel najprej pod beneško oblast, nato pod avstrijsko. Notranji spori pa so povzročili dokončni propad patriarhata. Leta 1751 je bil patriarhat ukinjen in iz njega sta nastali dve nadškofiji: videmska in goriška.
Ko smo poslušali to razlago in smo si ogledovali baziliko, nas je očaral mozaik, ki v celoti pokriva cerkvena tla in se nadaljuje v kripti zraven bazilike.
V	muzeju, kjer so zbrane izkopanine iz rimske dobe, pa bi kar obsedela ob čudovitih mozaikih in ob policah, polnih pisanih stekleničk, v katerih so Rimljanke hranile dišave, lepotilne maže in smrtonosne strupe, ki so jih trgovci prinašali v Oglej z Vzhoda.
Kljub deževnemu vremenu smo iz Ogleja v prijetnem vzdušju kmalu dospeli v Gradež, odkoder smo se, v veliko veselje najmlajših, z motornim čolnom odpeljali na Barbano.
Po slovesni maši v Marijinem svetišču smo v bližnji restavraciji pokosili. Casa je bilo le še za živahen razgovor ob mizi in že smo se morali vrniti v Gradež. Preden smo stopili v čoln, smo se v cerkvi s pesmijo poslovili od barbanske Matere božje in se ji priporočili, naj nam bo vedno ljubeča mati.
Na poti domov smo se kratko ustavili v Štivanu, kjer smo si ob razlagi dr. Kosmača in tamkajšnjega župni.ka g. Aurelia Pucchio ogledali starodavno cerkev, katere temelji so se ohranili še iz rimske dobe.
Ko smo zadnjikrat stopili v avtobus, se je ulilo kot iz škafa. Zavest, da smo ušli neurju pa je še bolj podžgala našo dobro voljo, čeprav se je bližala ura slovesa.
Danijela
Kljub temu, da so Ricmanjci imeli veliko dela s trgatvijo, se niso hoteli odpovedati romanju na Barbano. In ker prav letos slavimo 1600-letnico oglejskega koncila, smo obiskali tudi Oglej. Za vodiča nam je bil g. župnik dr. Angel Kosmač.
Ko hočemo zadihati nekaj antičnega duha, po navadi pomislimo najprej na Rim, ne vemo pa, da imamo v naši bližini tak biser, kot je Oglej. Mogočna bazilika sredi naselja je naredila name prav močan vtis. Pomisliti pa moramo, da je bil Oglej cvetoče staroveško mesto, po prebivalstvu in bogastvu peto v Italiji, deveto pa v rimskem cesarstvu.
V 3. stoletju po Kr. je v Ogleju že obstajala dobro organizirana cerkvena skupnost, katere zgodovina se lahko ponaša z vrsto svetnikov-mučencev, misijonarjev, patriarhov in svetih piscev.
Prišla so leta, ko so se barbari začeli zavedati svoje moči in vedno bolj ogrožati meje rimskega imperija. Sledila so mračna stoletja, polna strahu in bede. Vdori barbarov so si sledili drug za drugim.
Zahodni Goti pod poveljstvom Alarika, Huni pod Atilo so zaporedoma pustošili Oglej. Z vrnitvijo beguncev se je življenje v Ogleju nadaljevalo. Šele z vdorom Langobardov (458) zatone politična moč rimskega Ogleja; škof Pavlin se je umaknil v Gradež - Novi Oglej, tako so pozneje imenovali to mesto. Tu se je ustalil in kasneje si zaradi sporov med arijanci in katoličani tako Gradež kot Oglej izvolita vsak svojega patriarha. Oglejski patriarhi si nato izberejo za svojo rezidenco Čedad, ker je Oglej hiral in postal nezdrav s svojim zanemarjenim okoljem.
Opomogel si je spet za časa Karla Velikega in si prav v tem obdobju pridobil velik vpliv, ki ga je kljub vdorom Avarov in Ogrov obdržal skozi ves srednji vek. Ogri so močno poškodovali baziliko, ki jo je patriarh Popon leta 1031 obnovil. Ta
vsoto velikodušne darovalke znašal en milijon lir.
Na misijonsko nedeljo pa smo poslušali poročilo o vseslovenskem misijonskem simpoziju v Rimu, ki ga je podala članica družbe. - F. V.
O neurejenem položaju prizadetih otrok v šoli
Starši duševno in telesno oviranih ali prizadetih otrok se obračajo na javno mnenje zaradi nevzdržnega stanja, v katerem so ti otroci zdaj, ko je začela šola, kamor morajo po zakonu hoditi.
Leta 1977 je izšel zakon, ki predvideva zanje psihopedagoške usluge, strokovno pomoč in specializirane učne moči. Lani so pomagali tem otrokom spremljevalci m asistenti, ki so spremljali otroke in jim bili v pomoč pri učenju. Letos je že nekaj tednov šola, a pomoči ni in otroci so prepuščeni v glavnem sami sebi, ker se jim učitelji in profesorji ne posvečajo oz. se jim ne morejo posvečati dovolj, ker jih priganja šolski program in zahteva skrb za take otroke posebno pripravo in specifično usposobljenost.
Slišali smo, da so nekateri učitelji in diplomiranci srednjih šol naredili posebne tečaje v Ljubljani, a jih šolski proveditor ne namesti, češ da jugoslovanske diplome v Italiji niso priznane. Spričo izredno težkega položaja prizadetih otrok se zdi taka birokratska ovira dokaj šibka.
Lani je skrbel za te otroke zdravstveni konzorcij. Letos je bil s 1. oktobrom ukinjen. .Tako je ostalo vse v zraku. Ne šolski proveditorat ne pokrajina ne zdravstvena enota niso do zdaj poskrbeli za te otroke. Zato pozivamo javnost, da prisluhne temu težkemu družbenemu problemu in ga pomaga zadovoljivo rešiti.
■
Zahvala
Izidor in Francka Smotlak, Mačkolje 46 se zahvaljujeta vsem, ki so jima priskočili na pomoč ob požaru ter jima gmotno in moralno pomagali.
Sožalje
Učiteljici, starši in učenci osnovne šole v Mavhinjah izražajo globoko sožalje g. župniku Jožkotu Markuži ob težki izgubi dragega očeta.
Druga »Pastirčkova pesem«
Te dni je izšla v Gorici v založbi Goriške Mohorjeve družbe druga »Pastirčkova pesem« (prva je izšla v Trstu leta 1976). Predstavlja se z zelo prikupno naslovno stranjo, ki jo je izoblikoval Jože Vrtovec. V novi zbirki so zajete pesmi, ki jih je v posameznih številkah objavljal mladinski mesečnik »Pastirček« od 1976 do 1981 in so delo goriških in tržaških glasbenikov, medtem ko je večino besedil prispevala pesnica Ljubka Šorlijeva.
V	uvodu je med drugim zelo lepo zapisal Andrej Bratuž: »Kaj pomeni danes posebno zbirka mladinske in otroške pesmi v naši zamejski stvarnosti? Na to ni lahko odgovoriti. V današnji potrošniški družbi morda take pobude ne najdejo takoj lastnega mesta. Lahka glasba, popevke, odmik od lastnega dela in ustvarjanja — vse to predstavlja oviro pri tovrstnem delovanju.
kdaj m! Zato lahko odgovorimo na prej zastavljeno vprašanje, da pomeni danes izdaja podobne pesmarice, ki je sad dolgoletnega ustvarjalnega sodelovanja zamejskih skladateljev, pravzaprav pogumno dejanje, ki bi ga morala vsa naša javnost pozdraviti in podpreti.«
Druga »Pastirčkova pesem« prinaša 40 novih skladbic, ki so razdeljene po letnih časih: »od jeseni preko zime na pomlad in poletju naproti« (citat iz uvoda). Pesmi so zelo dobro predstavljene tako po besedilu kot po melodijah. Vendar jih je večina za mladinske zbore, čeprav jih glede melodičnega obsega lahko obvladajo tudi dobro nastavljeni otroški zbori.
Pod posameznimi pesmimi so vsako toliko natisnjeni lepi slovenski pregovori, ki spodbujajo ljubezen do petja in do vrednot, ki jih pesem prinaša tistemu, ki poje.
Vsekakor naj ta druga »Pastirčkova pesem« najde odprta vrata na vseh slovenskih osnovnih in nžjih srednjih šolah, kulturno prosvetnih društvih, kakor tudi pri vseh tistih, ki se kakorkoli udejstvujejo na področju otroškega in mladinskega petja. - F. P.
Bralci pišejo
Čemu vendar živim?
Ob branju uvodnega članka 39. številke Katoliškega glasa sem se spomnil na vojvoda Maksimilijana in na Franceta Bevka.
Ko je bil vojvoda Maksimilijan 19. junija leta 1876 ustreljen, so našli v njegovi zapuščini dnevnik. V njem je bilo med drugim zapisano tudi sledeče: »Moj Bog, zahvalim se ti, da si mi končno odprl oči.
V	mladosti so mi pravili, da sem rojen za državnika. Ko sem bil vojak, so mi pravili, da sem rojen za generala. Nihče pa mi ni povedal, da sem rojen za Boga in za nebesa«.
France Bevk pa piše: »Pol stoletja življenja — še več! Že eno samo leto je mnogo; še en dan, ena ura, ako je izgubljena, je preveč. Strašno je, ako človek živi nad pol stoletja, a se na koncu zgrabi za sive lase in se vprašuje: Čemu sem vendar živel? Grozno je, ako človek prepozno spozna, da ni ustvarjen samo za ta svet za borne užitke tega sveta in da smrt ne more in ne more biti edini cilj našega življenja na tem svetu«.
Bojim se, da se bo tudi marsikateri izmed naših otrok, ko bo dorastel in prišel v leta, zgrabil za sive lase in se vpraševal: čemu sem vendar živel? Zakaj mi moji starši niso nikoli povedali, da se nisem rodil samo za ta svet, ampak da sem se rodil tudi in predvsem za Boga in za nebesa. In zakaj mi tudi moji katehet j e v šoli niso dovolj poudarjali najvažnejšega vprašanja; čemu smo na svetu? in odgovora nanj: Na svetu smo zato, da bi živeli po božji volji in dosegli po smrti večno srečo pri Bogu v nebesih, če bi mi to in samo to vprašanje, ta in samo ta odgovor vtisnili v spomin, bi prav gotovo drugače živel, kot sem živel.
3. K.
Visoki stroški za papeževo zdravljenje
Ekipa šestih zdravnikov, ki je sodelovala pri operaciji in zdravljenju papeža Janeza Pavla II. po atentatu 13. maja, bo prejela visoko odlikovanje. Uprava poliklinike Gemelli je zahtevala za papeževo zdravljenje 45 milijonov lir, omenjenih šest zdravnikov pa je delalo zastonj. Ko bi še oni zahtevali svoje plačilo, bi stroški za papeževo zdravljenje znašali še enkrat
toliko.
   ..........................     1111111............................................................mi,m,.mm   ...........................................................................................................................                            „.........................
France Dolinar, Rim
iirilmetodijska okrožnica .eona XIII. (1880)
(15)
Zahvalno romanje katoliških Slovanov leta 1881 v Rim
Nato Leon XIII. poziva Slovane, naj se močno prizadevajo ohraniti in utrditi to zvezo z rimsko Cerkvijo, ki jim zagotavlja varno docelnost in toliko dobrin. »S skupno molitvijo silno prosimo sv. Cirila in Metoda, naj dobrohotno blagovolita iz nebes varovati slovanske narode in od Boga izprositi, enim stanovitnost (že katoliškim), drugim zdravo razsodnost (že zedinjenim), da vnemata v vseh srcih gorečnost medsebojne ljubezni, da odvračata od dedovine Gospodove sovraštva, prepire, ljubosumna trenja.« Dovolj prozorni namigi na potrebo slovanske vzajemnosti in znane nasprotne ji napake slovanskih narodov, ki jih je Leon dobro poznal zlasti iz rusko-poljskega nasprotovanja. Vir tem opozorilom je bil pač Strossmayer.
Posebna Leonova skrb pa velja Rusom: »Predvsem naj Bogu priporočujeta tisti narod, ki po številu, mogočnosti in bogastvu ima največjo veljavo, kateri ju časti za svoja apostola, je pa pretrgal zvezo, s katero sta ga vprav ta dva apostola zedinila s sv. Petrom in rimsko Cerkvijo.«
Pred krajem vzvršiči Leonov govor v pravo opredelitev za slovanski mesijani-zem: »Kadar bodo spet vzpostavljena edinost v veri in docelno zagotovljene pravice posameznih narodov, potem šele se bo smelo popolnoma zanašati na vaše prizadevanje in na vašo sposobnost za razpro-stret božjega kraljestva na zemlji, kajti videti je, da je slovanstvo po božjem sklepu odmenjeno za posebne naloge« (mu-nera).
Latinski tekst »Restituita fidei concor-dia ac salvis singularum civitatum iuribus« dobi moderni zven, če se upošteva italijanski prevod, kot ga ima Civilta Catto-lica (29. julija 1881; kajti pri rimski jezuitski reviji so tedaj intimno poznali Leonove intenci j e in jim v prevodu mogli dati najbolj ustrezno tolmačenje): »Quando la
concordia sara ristabilita nella fede e i di-ritti di ciascuna nazione saranno salvi.« V prevodu jezuitske revije je dan poseben poudarek pravicam narodov; tu je najbližje misliti na Poljake; kljub svoji »rusofilski« politiki papež nikoli ni pritegnil raznarodovanju največjega katoliškega slovanskega naroda; tudi do dualistične av-strijsko-madžarske pogodbe je bil Vatikan vedno kritičen, njega simpatije so veljale federalistom.
Predno je Leon pevaje, tudi to je storil le izjemoma, podelil romarjem in njih svojcem svoj blagoslov, jih je prosil, naj po njih pričevanju »velikodušni in čvrsti slovanski narodi« spoznajo, kako je najbolj goreča želja papeževega srca, da se držijo katoliške Cerkve, da tako nihče (pri tem navaja »vašinca Hieronima«) »ne bode poginil v potopu«.
(Ilir Hieronim je slovanski našinec samo glede na rojstni kraj, ki se je nahajal na sedanjem slovenskem ozemlju. Stridon je iskati med Oglejem in Emono; z emonskimi nunami je Hieronim dopisoval; žal
v	pismu jugoslovanskih škofov ob Benediktovem jubileju ni omembe o tej najstarejši redovniški naselbini v sedanji Jugoslaviji, ki je starejša od dalmatinskih.)
Privzdiga vreden je v Leonovem slovanskem govoru ekleziološki passus o skrivnostnem telesu Kristusovem, ki ga je mogoče čislati kot preludij k obravnavanju cerkvene edinosti v zvezi z naukom o zakramentalnem telesu, kakor ga je Leon XIII. potem razvil v svoji okrožnici »Sa-tis cognitum« (29. julija 1896), katera je najbolj slovesni teološki dokument Leonovega pontifikata in doktrinalni vrh njegovih naporov za edinost kristjanov. Patei Tromp tega mesta med leonijanskimi to-posi, ki se nanašajo na nauk o skrivnostnem telesu Kristusovem v komentarju Pija
XII. okrožnice »Mystici corporis« ne navaja (eno samo je izpred »Expectatos opta-tosque«), Z reaktualizacijo nauka o mističnem telesu v cerkvenem učeništvu je Leon
XIII. odprl pot katoliškemu pojmovanju bogočloveške Cerkve (Stan. Tyškevič, Cerkev Bogočeloveka, 16). Tako je omogočil dialog z ekleziološkim teandrizmom ruske
teologije, kjer ima važno mesto Strossma yerjev prijatelj Solovjev.
S svojim govorom slovanskim romarjen 5. julija 1881 je Leon potrdil motive, ki s< mu navdihnili okrožnico »Grande munus« Na tej prvi manifestaciji katoliške slovan ske vzajemnosti v Rimu spričo papeža ji Leon z naglasi pravega manifesta katoli škega slovanskega mesijanizma izpriča svoje prepričanje o slovanskem poslan stvu. Že z razširitvijo češčenja svetih bra tov na ves katoliški svet je pred celo Cer kvijo postavil v razvidnost univerzalni zgo dovinski pomen evangeljskega delovanji sv. Cirila in Metoda med slovanskimi ro dovi ob njih prvem vstopu in ob njih vno vičnem prodoru v svetovno zgodovino. En ciklika »Grande munus« je že zgolj s svo jim obstojem v sočasnih svetovnih dogod kih opomnila svet na pomen slovanski stvarnosti. Prihodnosti te stvarnosti ji Leon hotel vtisniti pečat katoliške vere. \ »Expectatos optatosque« je ta volja Leo nova in taka njegova prepričanost dobil: še bolj izrazite oblike.
(Se nadaljuje
Goršetova razstava v Gorici
»Gorše na Primorskem«, tak bo naslov razstavi, ki jo Zveza slovenske katoliške prosvete pripravlja pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave. Razstava bo v prostorih goriškega Avditorija. Otvoritev bo v torek 27. oktobra ob 18.30 in bo nato odprta vse dni razen ponedeljka od 10. do
12.30	in od 17. do 20. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Trajala bo do nedelje 8. novembra, ko se bo zaključila s koncertom Ribniškega okteta v Avditoriju ob 17. uri. Pozneje bo razstava prenesena v Trst, kjer bo dobila svoje sedež v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti.
France Gorše je po rodu Dolenjec, toda že med obema vojnama je veliko delal na Primorskem podobno kot Tone Kralj. Še bolj se je pri nas uveljavil po zadnji vojni, ko je precej let učil na slovenskih srednjih šolah, najprej v Gorici, potem v Trstu, dokler ni odšel v Severno Ameriko. Pred nekaj leti se je vrnil v Evropo in se ustavil na Koroškem, kjer si je v Svečah omislil svoj lastni atelje. Čeprav ima že več kot 80 let, je še vedno delaven.
Ob razstavi se bo pokazalo ne samo njegovo mnogostransko delo umetnika-kipar-ja, marveč tudi koliko njegovih umetnin je razsejanih na Primorskem v lasti raznih zasebnikov. Razstava bo zato nudila priložnost, da spoznamo Goršetovo umetnost in njegove umetnine na Primorskem.
Akademski kipar France Gorše
Letošnja misijonska nedelja
Zaradi prisotnosti dveh misijonarjev, g. Andreja Majcna in g. Vinka Zaletela, saj tudi njega smemo šteti med misijonarje, je bila pretekla nedelja v Gorici izrazito misijonska, posvečena misli na misijone in molitvam zanje. G. Majcen je prišel iz Ljubljane, kjer sedaj živi na Rakovniku kot upokojen misijonar. Dopoldne ob 10. uri je maševal na Placuti in med mašo govoril o stanju Cerkve v Vietnamu, v tej mučeniški deželi, ki ne more in ne more najti miru.
Popoldne je vodil uro molitve za misijone, ki je bila v cerkvi sv. Ignacija. Ura je bila zelo razgibana, za kar so poskrbeli skavti in skavtinje z recitalom, pevci zbora Rupa-Peč z ubranim petjem in g. Majcen sam, ki je orisal položaj kristjanov v sedanji Kitajski. Njegov pogled v bodočnost Cerkve v tej deželi ni bil optimističen. Vendar ljudje obračajo in Bog obrne. V to smemo upati.
Ob 17. uri pa je »misijonar« Vinko Zaletel kazal skioptične slike s svojih obiskov pri misijonarjih po širnem svetu. V tem pregledu je bil zelo na tekočem, saj je pokazal že slike z zadnjega misijonskega simpozija v Rimu. Poleg tega nas je povedel v Afriko in Azijo k raznim misijonarjem, ki jih je v preteklosti obiskal. Bil je namreč prvi, ki je s fotografskim aparatom prišel do skoro vseh slovenskih misijonarjev in misijonark ter jih ujel v svojo »škatlico«. Iz Gorice je zvečer odšel še v Štandrež, kjer je številnim udeležencem v Župnijskem domu prav tako govoril o naših misijonarjih in prikazal njihovo delo.
V nedeljo 25. oktobra bo v Gorici
MISIJONSKA PRIREDITEV
V gosteh bo skupina mladih iz Stranj pri Kamniku. Ti bodo med mašo ob 9. uri na Travniku sodelovali s svojimi ritmičnimi melodijami. Popoldne ob 16. uri bodo nastopili na odru v dvorani Katoliškega doma v sodelovanju z goriško mladino. Ob tej priložnosti bo tudi srečolov. Vstop prost.
SKPD »Mirko Filej« v Gorici vabi na
ORGELSKI KONCERT
ki ga bo imel prof. Hubert Bergant v soboto 24. oktobra ob 20.30 v goriški stolnici. Na sporedu so skladbe J. S. Bacha.
Vabljeni!
Sestanek s poslancem Santuzom
Občinski upravitelji SSk iz Gorice, Šte-verjana, Doberdoba, Sovodenj, Krmina in goriške pokrajine so se sestali prejšnji teden s podtajnikom za javna dela poslancem Santuzom in tajništvom pokrajinskega odbora Krščanske demokracije.
Med srečanjem so izvoljeni predstavniki in člani tajništva Slovenske skupnosti, ki jih je vodil pokrajinski tajnik stranke Marjan Terpin, predstavili podtajniku potrebo, da se pospeši postopek za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona za Slovence, ki je poglavitne važnosti za socialni in kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Svoj osnutek zakona je predstavila tudi SSk potom senatorja Fontanarija.
Deželni svetovalec dr. Štoka je pojasnil Santuzu najvažnejše točke tega zakonskega osnutka. Pokrajinska odbornica Ferle-tičeva in občinski odbornik v Gorici Paulin sta nato prikazala težavni položaj slovenskih šol v mestu potem ko je postalo neuporabno poslopje v ul. Vittorio Veneto, kjer sta trgovska šola in dve sekciji otroškega vrtca; nadalje sta prikazala potrebo po izgradnji novega šolskega centra, kjer naj bi bili zagotovljeni prostori za šole, ki nimajo svojega stalnega in dokončnega sedeža.
Na sestanku so obravnavali tudi vprašanje povezalne ceste med Števerjanom in Gorico, za katero je dežela nakazala 500 milijonov lir. To nakazilo bo zapadlo, če ne bo do 31. oktobra pripravljen ustrezni načrt. Drugo vprašanje se je nanašalo na prekvalifikacijo mejnega prehoda na Pleši-vem v prvo kategorijo, prek katerega naj bi pospešili turizem na območju Goriških Brd.
Srečanja so se udeležili tudi deželni svetovalec Brancati, števerjanski župan Klanjšček in pokrajinski predsednik SSk Gradnik.
Gledališka šola v Gorici
Slovensko stalno gledališče iz Trsta odpira letos prvič v Gorici »gledališko šolo«, kakršna poteka že nekaj let v Trstu. Šola je namenjena vsem, ki jih gledališče zanima, predvsem pa seveda mlajšim, ki mogoče na tiho razmišljajo o svojem bodočem poklicu.
Prvi letnik letošnje goriške gledališke šole SSG bo razdeljen na dva semestra. Prvi semester bo trajal do decembra, drugi pa od januarja do marca, tako da se omogoči študirajoči mladini, ki bi obiskovala šolo, normalen potek študija pri svojih obveznih zadolžitvah v šoli ali na univerzi. Učni program obsega štiri ure dramske igre na teden ter eno uro teoretičnih predavanj iz zgodovine gledališča in dramatike. V drugem semestru pa se bo urd gledališke zgodovine priključila še ura dikcije oziroma izgovarjave.
Vsa predavanja bodo v poznih popoldanskih urah, sam urnik predavanj pa bodo pedagogi in gojenci sestavili skupno na prvem predavanju-pogovoru, ki bo v torek 27. oktobra ob 18. uri začasno v prostorih ZSKD, ul. Croce 3. Tam bodo prejeli tudd vse potrebne informacije.
Goriški abonma SSG za leto 1981/82
Na programu je sedem predstav. Štiri bo uprizorilo SSG iz Trsta, tri bodo gostovanja. Abonmaja bosta dva: red A nedelja popoldne, red B delavnik zvečer. Predstave bodo v Katoliškem domu in v novem Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, ul. Croce 3 je vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. ure in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
Cene abonmajev za sedem predstav: redni 21.000, mladinski 13.500 lir. Na voljo je tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 13.500 lir. Po isti ceni je abonma tudi za invalide.
Razstava umetnosti vzhodne Afrike
V	okviru sodelovanja Goriškega muzeja s Slovenskim etnografskih muzejem v Ljubljani je bila v soboto 9. oktobra v Kromberku odprta razstava vzhodnoafri-ške umetnosti, predvsem dveh plemen, Akamba in Makonde.
Po uvodnih besedah etnografa Naška Križnarja iz Goriškega muzeja je dr. Boris Kuhar, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja, orisal kulturo omenjenih plemen in njihova umetnostna hotenja, ki se odražajo v razstavljenih delih. Iz eksponatov (nekateri so realistično zamišljeni, drugi pa zelo stilizirani) lahko razberemo, da so umetna obrt in tudi zahtevnejša umetnostna iskanja močno ukoreninjena v teh plemenih in tesno povezana z njihovo vsakdanjostjo, z njihovimi skrbmi, straho-
vi	in pa z važnejšimi trenutki in obrednimi svečanostmi v letu. Dr. Kuhar je tudi orisal težnje novih rodov, predvsem pa umetnikov, ki so se šolali na Zahodu in so tako razprti med dvema sferama. Želijo pa ohraniti izročilo svojega ljudstva, tako da se pri nekaterih opaža lepa spojitev zahodnih pridobitev z domačo tradicijo. Razstava bo odprta od konca novem-mra 1981 - v. č.
Solidarnostna izjava
Profesorski zbor srednje šole »I. Trinko« v Gorici je na seji 14. oktobra razpravljal o obžalovanja vrednem barbarskem dogodku na enotni srednji šoli »Srečko Kosovel« na Opčinah, ki kaže na nestrpnost in na pritisk, ki ju nekateri krogi izvajajo na našo narodnostno skupnost. Ob zaprepa-ščenju, da se taki in podobni dogodki ponavljajo, izreka profesorski zbor šole »/. Trinko« svojo solidarnost šoli na Opčinah.
V	sredo 28. oktobra ob 20.30 bo v mali dvorani Katoliškega doma
KULTURNI VEČER
posvečen Francetu Goršetu. O umetniku bo spregovorila dr. Verena Koršič. Predvajani bodo filmi o Goršetovih umetninah v Ameriki. Sodeloval bo tudi mešani zbor iz štmavra. Vstop prost.
Šport
VBL Cormons •' Olympia 0-3 (7-15, 4-15, 11-15)
Na letošnjem prvenstvu mladincev go-riška 01ympia bolje ne bi mogla začeti. Naši fantje so zmagali v Krminu s čistim rezultatom. Bili so vseskozi gospodarji na igrišču. Prva dva seta so osvojili brez večjih težav. Le v tretjem so delno popustih, tako da so domačini nadoknadili zaostanek, ne pa toliko, da bi 01ympijcem odvzeli set. Naši so se izkazali v obrambi pri mreži im v napadu; nekoliko nezanesljiv pa je bil servis. Naslednjo tekmo igrajo doma proti moštvu Scarpoteca.
Za 01ympio so igrah: Damjan in Andrej Terpin, Simon in Ivo Spazzapan, Igor Cotič, Lučano Battisti, Damjan Podveršič, Martin Komjanc, Beni Košič.
Mb M JI
Spored od 25. do 31. oktobra 1981
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Roboti so med nami«.
11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu; šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 9.30 Nenavadno kramljanje o navadnih stvareh. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturni dogodki; zasebna slovenščina v 17. stol. 13.20 Primorska poje. Trbiž. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Carlo Sgorlon: »Veter v vinogradu«. 15.00
V	svetu športa in glasbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.00 Operna sezona v tržaškem gledališču Verdi. 18.00 Pesniške podobe in usode.
Torek: 8.10 Domači obrazi. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 4.10 Odraslim prepovedano. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 16.00 Slovenci v milj-skem okolišu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Madrigalisti filipinske univerze iz Dilima-na. 18.00 Ferdo Kozak: »Punčka«.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek. 8.30 Naš otrok. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Ekumenski zbor iz Trsta. 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police. 14.30 C. Sgorlon: »Veter v vinogradu«. 15.00 Ameriški gledališki mu-sikal. 16.00 Sto let telovadbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Vesna Guštin; Trbiž: Primorska poje. 18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.15 Glasovi iz preteklosti.
Četrtek: 8.10 Živozeleno. 9.30 Psihološki utrinki. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi.
12.00	Od Milj do Devina. 14.10 »Vse najboljše, Ostržek!« 14.30 Izbrali smo za vas. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci. 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Organistka Iris Caruana. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.40 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 Dvanajst let strategije napetosti v Italiji. 9.30 Svet se vrti počasi. 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Na goriškem valu. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 C. Sgorlon: »Veter v vinogradu«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Cvetje hvaležno odklanjamo. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Ensemble di Venezia«. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Zasebna slovenščina v 17. stol.
Sobota: 8.10 Tudi starost je lahko lepa.
9.30 Jaz ženska, žena, mati, gospodinja.
10.10	Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.00 Začni-
mo s črko »A«. 17.00 Kulturna kronika.
17.10	Klavir in flavta; moški zbor »Valentin Vodnik« iz Doline. 18.00 Mali oder: »Burka o. jezičnem dohtarju«. 18.45 Vera in naš čas.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Alojz Gruntar, Kanada 15 dol.; Ernest Devetak, Vrh 10.000 lir.
V.	Ž., Gorica: za cerkev sv. Ivana v Gorici in za cerkev v Novi Gorici po 20.000; za slovenske misijonarje in za Katoliški glas po 10.000 lir.
Za Pastirčka: družina Janka Bana v spomin očeta dr. Jožeta Markuža 15.000 lir.
B. Š., Gorica v spomin vseh pokojnih svojcev: za slov. misijonarje 30.000, za Sv. goro in za novo cerkev po 25.000, za slov. duhovnijo, za duhovniške poklice in za Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: N. N. 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob očeta dr. Jožeta Markuže, ki je tajnik Goriške Mohorjeve družbe, daruje odbor za nabrežinsko cerkev in Katoliški dom po 50.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: mamica, Marinka in Rožica v spomin pok. Bernarde Terčon 30.000 lir.
Za cerkev v Sesljanu: Brigita Suban ob obletnici smrti moža Josipa in v spomin Bernarde Terčon 40.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Albina Gabrijel-čič-Falai 7.000; družina Garavello-Brescia-ni v spomin na očeta, moža, sorodnika Antona 40.000; Ruggero Daneu v spomin na mamo Marijo 7.000; Pepi Hrovatin-Rovatti v spomin na ženo Terezo 10.000; sosedje iz Kraške ulice v spomin na Antona Garavel-lo 10.000; družina Pahor ob krstu male Marije Eleonore 15.000; svakinja Marija v spomin na Ano Holstein 10.000; razni 38.000 lir.
Za cerkev v Trebčah: družina Vidau namesto cvetja na grob Petra Čuka 10.000 lir.
V	spomin na svoje pokojne: Zora in Albin, Barkovlje za kapelo p. Leopolda pri Domju, za svetišče na Sv. gori in za lačne po svetu po 10.000 lir.
Za cerkveni zbor v Rojanu: Pina Pe-schiani v spomin pok. Avguštine Jazbec
10.000	lir.
Za nakup klavirja zboru »Vesela pomlad: družini Vidau in Bellafontana v spomin na sestri in teto Lidijo 30.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: sorodniki birmanca iz Boršta 11.000; G. Mazza-rino, Trst 20.000; družina Malusa, Trst 10.000; Marija Tomasi, Trst 10.000; Robert Daneu, Sv. Križ 5.000 lir.
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca:
trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k
temu dodati 15% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V globoki žalosti sporočamo, da je dne 16. oktobra umrla v Trstu in bila pokopana v začasno grobnico naša draga sestra in teta
Bernarda Terčon
Žalujoči sorodniki
Trst - Sesljan, 19. oktobra 1981
Sporočamo žalostno vest, da nas je 18. oktobra nenadoma zapustil naš dragi oče in ded
Jože Markuža
OBVESTILA
V	pokopališki cerkvi pri Sv. Ani v Trstu
bo v nedeljo 25. okobra ob 15. uri sv. maša za vse pokojne, ki tam počivajo.
Občni zbor ZCPZ (Zveze cerkvenih pevskih zborov) na Tržaškem bo v nedeljo 25. oktobra ob 17. uri na sedežu Zveze v Trstu, ul. Donizetti 3.
Na pobudo Društva slov. izobražencev in tržaškega pastoralnega urada bo v ponedeljek 26. oktobra ob 20. uri v ul. Donizetti 3 v Trstu večer, posvečen sedanjim problemom slovenske Cerkve na Tržaškem.
Pokopali smo ga na domačem popokališču dne 20. oktobra.
Žalujoči sin in hči z družino
Nabrežina - Mavhinje, 20. oktobra 1981
DAROVI
Za misijonarja p- Rudeža: Edvard Fischer, Trst 15.000 lir.
Za slov. misijonarje na Madagaskarju:
Rozalija Klanjšček, Oslavje 20.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N. N., Opčine 30.000; Stana Žerjal 20.000; N. N., Opčine 20.000 lir.
Za misijone: Marija Batagelj 30.000, Marija Žagar 10.000, Šušteršič 10.000 lir.
Za lačne po svetu: svojci iz Barkovelj ob prvi obletnici smrti Marija Pertota 50.000 lir.
KMEČKA IANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:. 84206 - 84207 - 85383 Tetefon menjalnice: 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI