LETO XV. ST. 44 (719) / TRST, GORICA ČETRTEK, 2. DECEMBRA 2010 www.noviglas.eu SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596 TAXE PERCU E - TASSA RISCOSSA NOVI CENA 1 EVRO UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY WM NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 Uvodnik Jurij Paljk U Vaše poslanstvo je oznanjati veselo novico! Konec minulega tedna sem se kot urednik našega tednika udeležil kongresa Zveze italijanskih katoliških tednikov (FISC), katere član je tudi Novi glas. V Rimu smo odgovorni uredniki s sodelavci in upravitelji katoliških tednikov in drugih javnih občil imeli kongres, na katerem smo predstavniki 188 tednikov in drugih občil izvolili novo vodstvo, iz katerega bodo naši delegati v začetku prihodnjega leta izvolili tudi novega predsednika. Naslov kongresa, ki se je glasil Škofijski tedniki po posvetu digitalni pričevalci, je bil zgovoren, saj je jasno nakazal povezanost z odmevnim posvetom, ki je bil letos aprila meseca v Rimu o vlogi tiskanih medijev v dobi interneta in sodobnih socialnih omrežij na svetovnem spletu. Danes smo s tiskanimi mediji namreč na razpotju, saj se vsi predobro zavedamo neprecenljive, a za tiskano besedo tudi izjemno nevarne vloge interneta, ki je za vse nas izziv in priložnost, a lahko tudi pomeni počasno umiranje tiskane besede. Odgovorov na to temeljno vprašanje, ali bomo s tiskano besedo v sedanji obliki obstali ali ne, seveda ne more danes (še) dati nihče, a dejstvo je, da je prav papež Benedikt XVI. svojim ožjim sodelavcem naročil, naj vse odgovorne v Cerkvi, ki se ukvarjamo z družbenim obveščanjem, nagovarjajo, naj se ne bojijo in bojimo interneta, naj se poslužujejo - poslužujemo svetovnega spleta in naj bodo - bomo na njem "digitalni pričevalci" iste Resnice, ki jo oznanjamo in o kateri pričujemo v tiskanih občilih. Gre za velikanski izziv v sodobnem svetu, za velikanske interese, predvsem pa gre svetemu očetu za to, da se ne bi ponovila napaka, ki jo je Cerkev storila ob nastanku filma in televizije, ko je sprva zadržano, če ne že z nezaupanjem, sprejemala nove medije in se ni zavedela njihove velikanske vloge. Z vstopom v svet interneta Cerkev jasno kaže, da je danes v koraku s časom, predvsem pa od nas, delavcev v sredstvih obveščanja, zahteva stalno prisotnost in stalno pričevanje evangelija, ki je nujno potrebno, če hočemo slediti smernicam nove evangelizacije. Od slovenskih medijev v Italiji se kongresov in delovanja Zveze FISC redno udeležujemo predstavniki tržaškega Vestnika in našega Novega glasa, sprejeti smo zelo dobro, z zanimanjem gledajo kolegi iz notranjosti države na našo stvarnost, nemalokrat nas prosijo za mnenje in predstavitve stanja duha tako v Cerkvi kot v družbi ob meji in seveda v sosednji Sloveniji. Sveti oče Benedikt XVI. nas je sprejel na posebni avdienci v dvorani sv. Klementa in nas nagovoril, naj ostanemo zvesti našim koreninam, saj je "posebnost in poslanstvo vaših tednikov oznanjati veselo novico skozi pripovedovanje o konkretnih dejanjih in resničnih dogodkih, ki označujejo krščanske skupnosti in krajevne stvarnosti, v katere so vključene". Sveti oče je poudaril, da je v današnjem času izjemno pomemben odnos do resnice, saj smo danes priča prevladujoči kulturi v medijih, ki oznanjajo predvsem relativizem in skepso v odnosu do resnice, ki tako postane le "ena od resnic", če že ne naravnost samo mnenje, eno od mnenj. A papež nas je opozoril, da se človek ne more zadovoljiti s polovičnimi odgovori, citiral je svojega predhodnika Janeza Pavla II., ki je v svoji znameniti encikliki Fides et Ratio zapisal, da vsak človek "teži h globlji resnici, tisti, ki mu edina lahko razloži smisel življenja, in zato to iskanje ne more najti drugega odgovora kot le v absolutnem". Nadaljeval je z besedami, da je končni cilj tega našega iskanja v osebi Jezusa Kristusa in naloga današnje Cerkve je, da omogoča vsakomur, da pride do srečanja z Jezusom. "Ostanite še naprej časniki za ljudi, tedniki, ki skušate omogočati iz tedna v teden iskren dialog med različnimi predstavniki družbe, sočasno pa ste tudi prostor soočanj in poštenih razprav med različnimi idejami"! je bila njegova sklepna misel, ki velja tudi za nas kot obveza. ESI Debatni večer v Slovenskem klubu SSO in SKGZ na različnih bregovih Ko je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš dan pred srečanjem, ki sta ga predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ imela v torek, 23. novembra, v Slovenskem klubu na temo organiziranosti in prihodnosti slovenske manjšine, vprašal Draga Štoko in Rudija Pavšiča, kako bo potekalo njuno soočanje, je predsednik SSO odgovoril, da se nikakor ne bo sprevrglo v boksarski dvoboj... Po več kot dveurni debati v Gregorčičevi dvorani pa bi si z določeno količino ironije lahko upali pritrditi, da sta si danes v boljših odnosih Severna in Južna Koreja kot SSO in SKGZ. Kot je po prvem krogu odgovorov ugotovil moderator večera, predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar, se mnenja predsednikov krovnih organizacij ločujejo bodisi glede sedanjega stanja bodisi glede prihodnosti slovenske narodne skupno- sti. Predsednik Pavšič je namreč v uvodnem razmišljanju obnovil smernice, ki jih je SKGZ vključila v svoj programski dokument. Izhajal je iz prepričanja, da je ustroj manjšine dokaj zastarel, smernice programske konference, ki naj bi po izglasovanju zaščitnega zakona postale temelj za to prenovo, pa so ostale zaprte v predalu. Na ta vidik se dejansko veže sistem po- i Prehod na digitalno oddajanje Iv-signala v naši deželi /r... .i> 1 Ob koncu tega tedna bomo v deželi Furlaniji Julijski krajini prešli z IRII .... \ analognega na digitalno oddajanje televizijskega signala. Ta bo viden z '"TJ dekoderjem oz. pretvornikom ali z novim televizijskim sprejemnikom. , Kdor namerava kupiti pretvornik (ali televizijo), naj bo pri nakupu , pozoren: programi iz Slovenije (poleg italijanskih) bodo namreč vidni samo s tehnologijo visoke ločljivosti (HD) mpeg-4 (s formatom mpeg-2, ki je v Italiji bolj razširjen in najbolj prodajan, slovenski programi ostajajo nevidni). razdelitve sredstev v manjšini, ki so bila po osamosvojitvi Slovenije razpolovljena med SKGZ in SSO. "S popravo 'starih krivic' pa so se ustvarile nove", je dejal Pavšič, ki je takrat upal, da bo soudeleženost SSO pri upravljanju osrednjih organizacijah manjšine privedla do nadgradnje odnosov med krovnima organizacijama in stopnje spojitve obeh subjektov. Manjšina je po njegovem mnenju od leta 1991 žrtev t. i. mehanizma odstotkov, ki dejansko onemogočajo kadrovsko in intelektualno rast skupnosti. Predsednik SSO Drago Štoka pa je z odgovorom v to sliko polno temnih nians vnesel kar nekaj vedrih barv. "Slovenska narodna skupnost se že več kot petdeset let ukvarja s podobnimi problemi, vsem pa je na dlani dejstvo, da se je položaj znotraj manjšine v tem času znatno izboljšal", je dejal Štoka in poudaril, da na bogastvo, ki ga predstavljajo slovenska šola, radio, bančne ustanove, skupna lastnina in okolje, ki ga soustvarja slovenska Cerkev v zamejstvu, večkrat pozabljamo in raje gnetimo "jalove polemike". Po njegovem mnenju bi združitev dveh krovnih organizacij bistveno ne spremenila družbenega tkiva in organiziranosti naše skupnosti. /stran 3 IgorGregori Tradicionalne knjižne novosti V Gorici in v Trstu so predstavili koledar in knjižno bero Goriške Mohorjeve družbe za leto 2011 H Predstavnika SSk Gabrovec in Terpin pri Tondu Govor o aktualnih temah Novi strateški koncepti o varnosti Vrhunsko srečanje zveze Nato v Lizboni Deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec se je v sredo, 24. novembra, popoldne s tajnikom SSk Damijanom Terpinom srečal s predsednikom dežele FJK Renzom Tondom. Na dnevnem redu po- tonomnega financiranja naše skupnosti, ki ji ga je namenjala Dežela, saj vsa ostala sredstva prihajajo iz Rima na osnovi državnega žaščitnega zakona. O tem se je deželni svetnik Gabrovec pogovarjal tudi z deželnim V I .11 Igor Gabrovec in Damijan Terpin (foto JMP) govorov je bilo zlasti vprašanje dotacij za slovensko narodno skupnost s posebnim ozirom na finančni zakon, ki ga bo deželni svet sprejel v drugi polovici decembra. Predstavnika slovenske stranke sta predsedniku Tondu podčrtala potrebo po ponovni vzpostavitvi finančnega poglavja, ki naj oživi deželni sklad za Slovence po zakonu 26/2007. Sklad je že dve leti popolnoma izsušen in to ni opravičljivo niti zaradi sicer resnične finančne krize, ki je krepko oklestila deželne blagajne. Sklad iz deželnega proračuna je bil do danes še vedno edini vir av- odbornikom za kulturo Eliom De Anna, ki ga je obenem seznanil s pomenom ovrednotenja pred kratkim nastalega Inštituta za slovensko kulturo v Benečiji. Vprašanje je bilo na dnevnem redu zasedanja deželne posvetovalne komisije za slovensko narodno skupnost. Predsednika Tonda je zelo zanimalo trenutno gospodarsko in politično stanje v Republiki Sloveniji, ki mu ga je nazorno predstavil tajnik SSk Terpin. Ta se je deželnemu predsedniku tudi zahvalil za konkreten poseg v odnosu do rimske vlade, ki se je napo- sled odpovedala drastičnemu krčenju finančnih sredstev za slovenske organizacije in ustanove. Govor je bil še o predlogu ustanovitve posebnega delovnega omizja pri italijanski vladi, ki naj soudeleži predstavnike manjšine in javnih institucij. Cilj takega omizja, je bilo povedano predsedniku Tondu, je iskanje trajnih rešitev za financiranje dejavnosti naše skupnosti ter sprotno reševanje odprtih vprašanj naše manjšine, ki bi tako končno pri italijanski vladi našla ustreznega sogovornika, ki ga doslej ni bilo. Predsednik Tondo je povedal, da podpira tako rešitev, o kateri bo govor na bližnjem decembrskem srečanju vlad Italije in Slovenije v Rimu, in dodal, da je tudi dežela FJK zainteresirana, da pri tem omizju tudi sama sodeluje. Gabrovec in Terpin sta predsednika Tonda seznanila tudi s tem, da se v fazi reformiranja organizacijskega ustroja krajevnih uprav primerno upoštevajo pravice in pričakovanja slovenske narodne skupnosti, ki so med drugim okvirno zapisane v zaščitnih zakonih. Kar zadeva odnose z javnimi upravami, sta predstavnika SSk predsednika Tonda seznanila tudi z nepričakovanimi zapleti pri obnavljanju statuta Slovenskega stalnega gledališča. Pri tem je bilo zlasti naglašeno, da ni sprejemljivo, da bi se v statutu te pomembne kulturne institucije Slovencev v Italiji uveljavilo načelo, da so Slovenci v odnosu do Obči-ne-Pokrajine-Dežele v manjšini in torej v podrejenem položaju. Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec o popolni zmedi desne sredine Deželni svet je zamudil priložnost Deželni svet je v četrtek, 25. novembra, popoldne končal tridnevno zasedanje, ne da bi sprejel nobenega od načrtovanih zakonskih ukrepov, ki jih je območje še kako potrebovalo in pričakovalo. Dva zakonska predloga sta obravnavala ustroj krajevnih uprav, tretji pa bi zagotovil nekaj opornih gotovosti na področju upravljanja s kamnolomi in vodnimi viri. Nobeden od treh ni prišel do končnega glasovanja. V svojih posegih je Gabrovec posebej poudaril dragoceno -1 B- * sC/ ^\ vlogo rajonskih svetov v Trstu in Gorici, ki so pomemben trenu- Na dnu... V času bipolarno vojaško-politične razdelitve sveta in z njo povezane hladne vojne med obema poloma, katerima sta načelovali Sovjetska zveza in Amerika (ZDA) kot dominantni svetovni velesili, so takratni mediji stalno in pozorno spremljali svetovno dogajanje. Za le- to so se ljudje zanimali še zlasti ob večjih napetostih med obema blokoma. Značilna taka trenutka sta bila sovjetska blokada prometnih zvez med Zahodno Nemčijo in zahodnim delom Berlina leta 1948 in poskus namestitve sovjetskih raket na Kubi leta 1962 ter vrenja v državah Vzhodne Evrope za rešitev izpod sovjetske nadvlade od Vzhodne Nemčije in Madžarske, Češkoslovaške ter Poljske in Romunije. Sočasno s padcem Berlinskega zidu je razpadel tudi sovjetski komunistični sistem z vsemi posledicami, ki so sledile in so temeljito spremenile politično ureditev držav sovjetskega bloka in same Sovjetske zveze. ZDA so tako ostale edina dominantna svetovna velesila z varnostnim obrambnim sistemom Atlantskega zavežništva. Ta obrambna vojaška zveza Nata, ki je prvotno vključevala ZDA in Kanado ter države Zahodne Evrope, se je ne samo ohranila, temveč so vanjo bile sprejete skoro vse države nekdanjega Varšavskega pakta (Baltske države, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija ter Hrvaška in Slovenija iz nekdanje Jugoslavije). ZDA dejansko dolgo vrsto let niso imele niti približno primerljivega tekmeca v svetu na političnem, varnostnem in gospodarskem področju. Danes pa ugotavljamo, da so se razmere v svetu v zadnjem desetletju občutno spremenile, tako da same ZDA priznavajo, da jih ne zmorejo več same obvladovati in zato potrebujejo sodelovanje na osnovi enokovrednega partnerst- va tudi drugih držav, zlasti tistih, ki so se v zadnjem obdobju vsestransko močno razvile in posledično pridobile strateško pomembnost. V tem pogledu posebej izstopa Kitajska, ki dejansko nastopa kot prava velesila v političnem in gospodarskem pogledu. Poleg nje se pomembno uveljavljata Indija v Južni Aziji in Brazilija v Latinski Ameriki. Potem je tu še Evropska unija kot svojevrstna povezava 27 držav, ki ji pa navzven še ni uspelo se uveljaviti kot mednarodni dejav- tek ljudske soudeležbe in obenem slovenski narodni skupnosti omogočajo aktivnejšo vlogo pri upravljanju lastnega ozemlja. Drugi zakonski osnutek je imel cilj, da pred prihodnjimi pokrajinskimi volitvami zagotovi dosedanji ustroj volilnih okrožij in s tem tudi ohranitev vsaj minimalnega nivoja zastopanosti slovenske narodne skupnosti v pokrajinskih svetih in odborih. Zmeda znotraj politične desnosredinske večine v deželnem svetu, ki ni imela enotnega pogleda na ključna zakonsko zaobjeta vprašanja, je privedla do tega, da so tri dni "mlatili prazno slamo". Paradoksalno je, da se je to dogajalo pod naslovom "ukrepi za omejevanje javnih izdatkov". S četrtkom, 25. novembra, se je začelo obravnavanje novega deželnega finančnega zakona, ki bo zahteval kar se da trezne in jasne odločitve. Upati je, da bo deželni svet kos tej nalogi, pa čeprav se po minuli tridnevni izkušnji ne obeta nič dobrega... nik z ustrezno politično težo. Seveda ne smemo prezreti Japonske kot že visoko razvite industrijske države in nadvse pomembne tudi na svetovnem finančnem trgu. Ob upoštevanju prikazanih sprememb v svetu je potekalo zadnje zasedanje vrha držav članic vojaškega zavezništva Nata minulega 20. novembra v Lizboni. Osrednje vprašanje na dnevnem redu je bila obravnava stanja v Afganistanu po devetih letih prisotnosti zavezništva Nata pod okriljem OZN v tej deželi. Po splošni oceni so se tamkajšnje razmere izboljšale v tolikšni meri, da se lahko načrtuje njihova postopna normalizacija. V ta namen so najvišji predstavniki članic Nata v Lizboni potrdili načrt za končanje bojne misije zavezništva, v skladu s katerim bodo Afganistanci v začetku prihodnjega leta začeli prevzemati odgovornost za varnost v svoji državi. Če se bodo te razmere na terenu nadaljevale, se bo prehodno obdobje Povejmo na glas lahko končalo do konca leta 2014. Natove mednarodne sile pa bi tedaj končale bojne operacije. To v predvidevanju, da talibanski uporniki in teroristična organizacija AL Kaj da ne bodo imeli več razlogov za sovražne akcije in da se bo zmernejše krilo talibanov vključilo v napore vlade za notranjo pomiritev in sodelovanje za vsestranski razvoj domače države. Ob teh odločitvah je generalni tajnik Nata znova poudaril, da zavezništvo ne zapušča Afganistana, temveč prevzema bolj podporno vlogo, predvsem v obliki urjenja afganistanskih vojakov in policistov za vzdržavanje varnosti v državi. Na tej osnovi so članice Natovega zavezništva soglasno podprle prizadevanja za končanje vojaške misije v Afganistanu in za notranjo spravo, za katero se zavzema tudi afganistanska vlada predsednika Karzaja. Tudi generalni tajnik OZN Ban Ki Mun je pozval Afganistance k okrepitvi prizadevanja za spravo s talibani in drugimi uporniki. Lizbonsko srečanje je bilo tudi priložnost za pregled odnosov med Evropsko unijo in ZDA. Gledano z ameriškega zornega kota evropska celina ni več tisti konec sveta, ki bi najbolj potreboval njihovo pozornost, kajti prejšnjo bipolarnost je zamenjal sistem več geopolitičnih in gospodarskih centrov moči zunaj Evrope. Vzrok, ki je v preteklosti tesno povezoval Američane in njihove evropske zaveznike med svetovnima vojnama in zatem v obdobju hladne vojne, stvarno ne obstaja več. Evropa se mora tega zavedati in hkrati izoblikovati zunanjo politično strategijo in nastopati kot en sam glas. Med srečanjem v Lizboni je bilo tudi zasedanje sveta Nato-Rusija; udeležil se ga je tudi ruski premier Medvedjev, ki je pokazal pripravljenost za vzpostavitev dolgoročnega strateškega partnerstva na področju skupne varnosti. Alojz Tul Prve žrtve krize so mladi K er živimo v času visoke morale in neuresničenih dejanj, so še kako na delu najrazličnejše lepe fraze, ki nam škodujejo bolj, kot si mislimo. Ena od teh fraz je skrb za mlade, ki se pojavlja v valovih, kot se pojavljajo fraze o skrbi za šolo, zdravstvo in ostarele. Da se razumemo, marsikaj za mlade, za šolo, zdravstvo in ostarele je res narejenega, toda lepe fraze nas varljivo prepričujejo, da smo naredili vse in še več od tega in da je torej naša vest lahko čista. Toda življenje govori drugače, in to še posebno v časih, ko nas pretresa gospodarska kriza, ki bo očitno trajala. Vsi objavljeni varčevalni ukrepi raznih držav namreč napovedujejo zmanjševanje porabe, se pravi varčevanje, za obdobje naslednjih štirih let. In v takšnih razmerah se je v zadnjem času izluščil podatek, da kriza najusodneje prizadeva in bo prizadevala mlade, sedanjo mlado generacijo. To dejstvo je seveda klohita vsem visoko zvenečim frazam, ki so se prav za mlade najbolj zavzemale in dajale vtis, da je zanje povsem poskrbljeno. Sedaj pa se je pokazalo, da bo treba, če je to sploh izvedljivo, prihajajočim rodovom zares ustvariti dosti boljše možnosti od teh, ki jih v tem trenutku imajo ali nimajo. In fraze o skrbi za mlade so zato čez noč utihnile ter se odplazile proč, pred vse nas pa se je grobo postavila resnica o posebno boleči brezposelnosti. Brezposelnost je že sama po sebi podobna katastrofi, toda v tem času je uničujoča, ker ji je ime brezposelnost mladih. Uradni podatki Evropske unije navajajo, da je povprečna brezposelnost lani znašala 8,9%, toda povprečna brezposelnost mladih kar 19,6%, torej še enkrat toliko od splošne in celo nekaj več. V kategorijo mladih po tem izračunu sodijo vsi med starostjo 15 in 24 let, od tistih, ki končajo obvezno šolanje, pa do tistih, ki so komaj končali univerzo in iščejo prvo delo. V nekaterih državah stopnja brezposelnosti dosega kar tretjino mladih, ki vstopajo v samostojno življenje, kar je vsekakor srhljiv podatek. Mladi so očitno vzelo hudem položaju in jih je mogoče zato dosti bolj razumeti, kot se je to dogajalo doslej. Pogostoma je bilo ali je slišati opazke in očitke, da nove generacije ne kažejo prave volje do načrtovanja samostojnega življenja, zato ostajajo dolgo pri starših. Tudi, da nimajo pričakovane želje po osnovanju družine, da ne govorimo o padanju rojstev. Da naj bi bili torej ti mladi brez prave volje do prihodnosti in da te prihodnosti nimajo, ker si je ne znajo ali nočejo ustvariti. Sedaj, z navedeno grozečo stopnjo brezposelnosti, pa se je pokazalo, da imajo mladi težko prihodnost zato, ker je ta zares negotova, in ne zato, ker bi bili brez prave volje ali lenobni. Mladi pač globlje čutijo sedanji čas kot starejše generacije in so nanj pripravljeni s tem, da so takšni, kot so: vnema za vzneseno graditev prihodnosti je izguba energij, ker vznesene prihodnosti ne bo. Odrasla družba je torej tista, ki je zbegana in išče pot v napačno smer. Janez Povše CASA ZAME! DRAGI SVETI MIKLAVŽ, POLEG VSEH MOGOČIH VIDEOIGRIC 31 TE PROSIL, DA Ml PRINESEŠ TUDI.. KI BI IMELI NEKAJ GORICA Slovenska skupnost o nižanju ravni zaščite DRUŠTVO SLOVENSKIH EKONOMISTOV V ITALIJI Drugi del ekonomskega foruma Odločno zahtevamo vidno dvojezičnost! STRANKA ZA V$l Občinska uprava goriške-ga župana Ettoreja Ro-molija kaže vedno manj občutljivosti za zahteve slovenske narodne skupnosti, raven zaščite na občinskem ozemlju se kljub številnim pozivom niža. Dejstvo so na tiskovni konferenci 25. novembra obsodili občinski svetniki iz vrst Slovenske skupnosti Marilka Koršič, Silvan Primožič in Božidar Tabaj, ki so skupno s koordinatorjem občinske sekcije Bernardom Spazzapanom in pokrajinskim tajnikom Julija-nom Čavdkom napovedali mobilizacijo. Pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek je podčrtal, da se 10. člen zaščitnega zakona 38/01, ki "na neobvezujoč način" govori o rabi slovenskega jezika na napisih javnih uradov, na uradnih papirjih, toponomastičnih napisih in cestnih oznakah, še vedno ne izvaja v zadostni meri. Odlok predsednika deželnega odbora smo čakali sedem let, je povedal, občina Gorica pa je sklenila, da se bo člen izvajal samo v krajevnih skupnostih Štandrež, Podgo-ra in Pevma-Štmaver-Oslavje. Zaradi izključitve četrti Sv. Gora-Placuta je župan zagotovil, da bo izvajanje postopno. Pol mandata občinskega sveta je mimo, "postopno izvajanje" pa se ne premika. Marilka Koršič je podrobneje navedla datume in vsebine posegov, ki jih je imela - sedem od oktobra 2007 do novembra letos - v občinskem svetu v zvezi z neupoštevanjem zakona za Slovence oz. o neobčutljivosti uprave do meščanov slovenskega jezika. "Se mi zdi smešno, ker ponavljam vedno isto", je rekla, "a drugače ne gre; še naprej jih bom opozarjala v upanju, da bo kaj pomagalo". Primožič je poudaril, da je Romolijeva uprava izigrala sklep prejšnje, Brancatijeve, katere zadostno število svetnikov je podprlo izvajanje zakona na vsem občinskem ozemlju. Pokazal je tudi na slabo upravljanje sredstev: 1. 2005 je občina prejela 14.400 evrov za dvojezične table: za zamenjavo obstoječih so porabili osem tisoč evrov, ostalih 6.400, ki bi jih lahko uporabili za še kak dvojezičen napis, je ostalo neuporabljenih Foto dpd in so zat0 morap vr_ niti deželi. Primožič je dodal, da je občina letos vložila na deželo prošnje za pet projektov, ki naj bi jih financirali s sredstvi iz zakona 38, namenjenega naši manjšini: skoraj vsi se navezujejo na EZTS, "ustanovo, ki še vedno ne funkcionira"! Spazzapan je dodal, da spletna stran goriške občine - z razliko od deželne in pokrajinske - sploh ni dvojezična. Sploh pa nameravajo vložiti v občinskem svetu interpelacijo in sprožiti razpravo o uporabi slovenskega jezika v občinskem svetu. Vse to, kar se dogaja, je posledica slabega zakona, je povedal Tabaj; členi se namreč lahko tolmačijo na različne načine. V ronški občini je dvojezičnost vidna, "pri nas pa očitno ni politične volje"! S problemom bi se morala ukvarjati celotna slovenska skupnost, tudi civilna družba; in podporo bi morali poiskati pri vseh, ki podpirajo naša prizadevanja. I^or Gabrovec o škodi po poplavah v Sovodnjah Cim prej odškodnine za zasebnike in podjetja Med nedavnim zasedanjem deželne skupščine je svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec ponovno poudaril težave in škodo, ki so jih v občini Sovodnje povzročile septembrske poplave. Gabrovec se je od prvih dni po nastali škodi pričel zanimati za to, da bi čim prej prišlo do konkretnih korakov v pomoč zasebnikom in gospodarskim objektom. Vlada je 10. novembra potrdila deželi FJk status oškodovanega po- dročja, tako da je Gabrovec z vprašanjem ponovno orisal stanje na podjetju Caudek in na nekaterih drugih gospodarskih stvarnostih v sovo-denjski občini, ki si jih je ogledal. Odbornika je vprašal, kdaj in v kolikšni meri bodo izplačani prispevki. Posebej je poudaril pomen podjetja, ki kljub težki gospodarski konjunkturi uspešno vztraja na tržišču in zaposluje lepo število delavcev. Deželni odbornik za Civilno zaščito Luca Ciriani (v njegovi odsot- nosti je odgovor dal odbornik Molinaro) je pojasnil, da je ministrski svet odredil, da se poplave navezujejo na izredne vremenske razmere in da lahko dežela črpa sredstva iz zakona o civilni zaščiti. Deželna civilna zaščita pripravlja akte, na podlagi katerih bo deželna uprava pričela z izplačevanjem prispevkov. Gala rovec je v repliki obžaloval dejstvo, da se odbornik ni izrazil v zvezi s časovnimi roki o izplačilih, ter izrazil upanje, da bo deželna uprava še okrepila sklad za pomoč že s prihodnjim finančnim zakonom, ki bo na dnevnem redu v decembru. Vsekakor ostaja v stiku s funkcionarji civilne zaščite in računa, da bo v kratkem razpolagal s točnej Šimi podatki. Kaj lahko v prihodnje čakamo od gospodarstva? Drugi del ekonomskega foruma Slovencev v Italiji, ki je 25. novembra potekal v goriškem Kulturnem domu na pobudo mladih članov Društva slovenskih ekonomistov v Italiji v sodelovanju s krovnima organizacijama SSO in SKGZ ter številnimi partnerji, je na zgovoren način predočil udeležencem (ne le gospodarsko) stanje slovenske narodne skupnosti, ki živi v Italiji. Pri okrogli mizi z naslovom Kaj v prihodnje pričakujemo od gospodarstva? , ki jo je s primernimi, konkretnimi, tudi izzivalnimi vprašanji moderiral predsednik društva Simon Koren, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij, podjetij, bank in združenj, med občinstvom (spodbudno je bilo videti lepo število mladih) pa sta med drugimi sedela minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš in generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan. Glavne teme večera so bile manjša in večja podjetja, bančni sistem, kriza in pa perspektive za mlade. Pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj je pobudo pohvalil in podprl, saj si tudi v izvršnem odboru SSO prizadeva, da bi mladinska stvarnost prišla na površje in bi bila deležna potrebne pozornosti. Delo v naših kulturnih ustanovah ni lahko, je podčrtal, "tudi te ustvarjajo ekonomsko vizijo". O Slovenskem deželnem gospo- darskem združenju je direktor Andrej Šik povedal, da vidi prihodnost naših podjetij, članov združenja, ki poznajo italijanski in slovenski sistem in lahko torej delujejo kot kulturni posredniki, predvsem v čezmejnem sodelovanju. Pomembno je izobraževati podjetja in jim dajati možnost, da pridejo do kompetenc, sploh pa so v tem času pomembne sinergije. Hudo je, da so zaradi krize in pomanjkanja novih delovnih mest na udaru zlasti mladi. Do odpuščanja v malih podjetjih sicer težko prihaja, del mest pa bo izgubljen. Mladi naj si pridobijo znanje; sicer pa je obrtnik, ki je opravil tehnično šolo, pri 30 letih lahko večji gospod kot doktor z univerze. Predsednik malih trgovcev pri go-riški zvezi ASCOM Benedikt Kosič je orisal izkušnjo družinskega podjetja v veleblagovnici v Sloveniji, zaradi česar je to postalo nekak "informacijski urad" za italijanske kolege; na podlagi izkušenj je lahko zatrdil, da imajo tradicionalne italijanske trgovine - zlasti če poznajo jezik in okuse slovenskega kupca - čez mejo še odprte možnosti. Sicer pa ga vidno skbi visoka koncentracija veleblagovnic v naši deželi, ki je proporcionalno s številom prebivalcev višja kot v Venetu in Lombardiji. V naših mestnih središčih pa itak ni več možnosti, da bi se kaj rodilo, saj se nič ne načrtuje. Predsednik finančne delniške družbe KB1909 Boris Peric je po- S1. strani SSO in SKGZ ••• Predsednik SSO je svetoval, naj se raje nadaljuje na poti tvornega sodelovanja bodisi med krovnima organizacijama bodisi na področju društvene dejavnosti, "do združevanja pa lahko pride - kot smo bili priča npr. v Barkovljah in Nabrežini - le tam, kjer si naši ljudje to res želijo. Sistemsko združevanje z vrha bi bilo obsojeno na propad. " Slovenska narodna skupnost lahko obenem načelno računa na 9 milijonov evrov letnih prispevkov, kar je velika vsota, ki pa je "manjšina nikakor ne zapravlja": tudi zato ni razlogov za poenotenje različnih si duš na nivoju civilne družbe. Štoka je v tem vidiku omenil pomembne dosežke, ki jih je slovenska manjšina v sedanjem ustroju izvedla: večna- menski center v Benečiji v sklopu projekta Jezik, bližnji gospodarski forum itd. In ravno Slovencem v videmski pokrajini je predsednik SSO namenil svojo pozornost zlasti na medijskem področju: združitev med Novim Matajurjem in Domom v Benečiji bi se lahko izvedla na podlagi nove vloge, ki naj bi jo pridobil Primorski dnevnik: časopis naj bi dejansko pridobil deželno razsežnost tako, da bi postalo glasilo vseh Slovencev, v času pa naj bi absorbiral oba časopisa v videmski pokrajini. Po njegovem mnenju je tudi nujno razmisliti o samostojnosti nastopanja v političnem življenju, "ker bi tako imeli večjo težo" pri volilnih izbirah. Bojan Brezigar je nato razmišljal o številu 'pasivnih' in 'aktivnih' članov slovenske narodne skupnosti: aktivnih naj bi bilo okrog 10 tisoč, pasivnih pa okrog 40 tisoč. Predsednik paritetnega odbora se je zato vprašal, kako vključiti pasivne manjšince v manjšinsko dogajanje. Pavšič je bil mnenja, da je treba polagoma začenjati razmišljati ne le o Slovencih, temveč o vseh, ki govorijo slovensko: večati je treba podlago čim širšega dialoga, saj lahko postane gojenje lastnega vrtička le sredstvo za udejanjanje in večanje volilne logike v prid etnični stranki. Politično poenotenje Slovencev ne bi privedlo do bistvenih premikov, saj smo "zaščitni zakon pridobili z večino italijanskih politikov v parlamentu. " Politika in poenotenje krovnih organizacij ter porazdelitev finančnih sredstev so bili torej argumenti, ob katerih so se nato razvrstili še tematika pluralnosti zamejskega tiska in t. i. skupne imovine: te vsebine so prišle na dan v drugem delu večera, ko so bili duhovi že dokaj razvneti, kar je morda oviralo njihovo racionalno in objektivno obravnavo. Dokaj neelegantni so namreč izzveneli izzivi, češ da je SSO v preteklosti postavljal v dvom zapuščino Narodno osvobodilnega boja. "Naša organizacija je bila vedno na strani partizanstva, nikoli pa na strani komunizma", je ogorčeno dejal Drago Štoka, po mnenju katerega narodne zavesti ne gre istovetiti z nacionalističnimi stališči. "Pustimo ideale pri miru in očistimo našo skupnost ideologije! ”, je dodal predsednik SSO. Po njegovem mnenju je tudi poročanje Primorskega dnevnika o miljeju Sveta slovenskih organizacij pristransko, zato da časopis postane dnevnik vseh Slovencev, mora storiti korak naprej. Predsednik SKGZ pa je Štoki odvrnil, da je Primorski dnevnik zadruga: "Če je večinski del članov zadruge blizu stališčem SKGZ, naj SSO začne z vpisovanjem 'svojih' članov v zadrugo". Pavšičeva namigovanja, češ da je Primorskemu dnevniku krizo devetdesetih let pomagala premostiti le njegova organizacija, je Štoka zavrnil: marsikateri somišljenik SSO-ja je takrat jamčil za dolg časopisa z lastno imovino. In ravno skupna imovina je bil kamen spotike v zadnjem delu debatnega večera. Po Stokovem mnenju je treba docela razčistiti to vprašanje: imovina, v katero sodi kulturni dom na ul. Pe-tronio in v katero je sodilo tudi poslopje nekdanje Glasbene matice na ul. Ruggero Manna, ki je bilo skorajda čez noč prodano, ni privatna last, temveč last celotne manjšine. Pavšič pa je to vprašanje vključil v širše dogajanje od povojnega časa dalje, ko je del slovenske manjšine, ki ga je socialistična Slovenija sicer podpirala, s trdim delom ustvaril nepremičninsko podlago: imovina ni torej od naroda, temveč od tistih, ki so jo ustvarili. dal svoj pogled na potencial manjšine, na bilančne vsote, pa tudi na intelektualne zmogljivosti. Ne potrebujemo "superinte-lektualcev", ki gredo v tujino, temveč kadre, ki ostanejo na teritoriju, se tu izobrazijo in naknadno večajo kapital, ki lahko da naši skupnosti večji polet. Čemu služi "super-pesnik", če ni denarja, da bi mu izdali knjigo, se je vprašal. Projekt Slovik si prizadeva prav za to, da se mladi lahko izobražujejo v duhu pripadnosti skupnosti, v ustvarjanju povezovalne niti na teritoriju, v razvijanju visoko kvalificiranih delovnih mest. "Izziv je dvigniti intelektualni nivo vsakega zaposlenega". Z zmernim optimizmom je dejal, da na koncu tunela krize le vidi luč, opaža "rast večjih sistemov, ki počasi prihaja tudi v periferijo". Šicer pa je kriza lahko tudi priložnost, ko kaj kupiš po nižji ceni ali se prestrukturiraš. Finančni sistem se očitno spreminja, "odločilna bo vloga bank, ki so ključni element stabilizacije in razvoja gospodarskega sistema". Za našo skupnost je torej bistveno akumuliranje profita, ki ga reinvestira-mo v prostor, je sintetiziral Peric svojo vizijo. Združitev kapitala omogoča gospodarski razvoj. Če bomo kompetitivni in visoko kakovostni ter odprti, bomo imeli intelektualni in finančni potencial, naša skupnost bo uspešna. Samo taka ekonomija nam daje samostojnost, "da nam ni treba ne Žekša ne Berlusconija". Slovenski jezik bomo ohranili le, če bomo imeli delovna mesta, slovenske banke, svojo strukturo. Predsednik Slovenskega goriške-ga gospodarskega združenja in podpredsednik Čedajske banke Karlo Devetak je o stanovski organizaciji povedal, da je med drugim nastala oz. se je obnovila, ker je poslovanje na Goriškem drugačno kot na Tržaškem; sploh pa skuša pomagati - prav tako kot tudi banke - zlasti pri novih investicijah in pri vlaganju v znanje. Gospodarstvo je nujno tudi za gradnjo identitete; njena osnova je "imeti zobe, da grizemo". Predsednik Kraške zadružne banke Sergij Stancich je poudaril zakoreninjenost zadružna banke na ozemlju, njeno podporo krajevnim družbenim in gospodarskim pobudam, seveda "v duhu pravil zdravega poslovanja". To, da se profit "vrača" teritoriju, je ponovil tudi predsednik Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Dario Peric; od mladih pričakuje nove ideje, "stari pa naj ustvarijo pogoje, da se te lahko udejanjijo". /dalje na str. 16 Minister Žekš na okrogli mizi (foto DPD) 2. decembra 2010 Kristjani in družba Adventni čas Priprava na Božje rojstvo GORICA | Ob 180-letnici prikazanja Res prisrčen praznik čudodelne svetinje N/ C as duhovne priprave na Božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je bila letos 28. novembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na Veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Z adventnim časom v Katoliški Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na Božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (sv. Trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst, Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne pomenijo le spominjanja preteklih Božjih del v zgodovini odrešenja (o čemer poroča Sveto pismo) in poti skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za sedanji trenutek. Na večja praznovanja se kristjani pripravljamo v posebnih "pripravljalnih" časih (z adventnim časom na Božič, s postom na Veliko noč). K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino. Latinska beseda adventus pomeni prihod. Poznamo dva Gospodova prihoda. Gospod je prvikrat na svet prišel kot človek, rojen iz Marije, njegov drugi prihod pa pričakujemo na sodni dan. Kristjani verujemo v Gospodovo nevidno prihajanje v srca ljudi po delovanju Svetega Duha oziroma v skrivnostno Božjo navzočnost v srcu vsakega človeka, kar lahko razumemo in dojemamo samo v moči vere. Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ko nas spominjanje usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Znamenje zunanje priprave na Božič je adventni venec. V cerkvah in po domovih bodo pripravili adventne vence s štirimi svečami. Naraščanje luči simbo- lizira rast dobrega v življenju. Razlaga simbolike adventnega venca Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Večji venec s štirimi svečami visi ali je postavljen v cerkvah na vidnem mestu v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo pa na njem prižgejo dodatno svečo. Liturgični adventni venec ima več simboličnih pomenov in razlag: Okrogla oblika pomeni popolnost in večnost. Zimzelene veje govorijo o življenju, o Jezusu Kristusu, ki prihaja med nas. Simbolika vijolične barve predstavlja upanje, da bo tema premagana. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo posebno simboliko: - predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta); - predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi; - predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo; predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost. Sveče prižigamo tako, da na prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, na drugo adventno nedeljo poleg prve prižgemo tudi drugo - in tako naprej do četrte adventne nedelje, kar pomeni, da je v času, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa, v prostoru vedno več svetlobe. V duhovnem smislu to pomeni, čim bliže smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih. Adventni venci naj bi bili narejeni brez dodatnega okrasja in to z namenom, da pride do izraza opisana simbolika. Nekateri razlagalci štiri sveče in štiri adventne nedelje povezujejo tudi s štirimi obdobji zgodovine odrešenja: 1. od stvarjenja do Abrahama, 2. od Abrahama do judovskih kraljev, 3. od judovskih kraljev do babilonske sužnosti, 4. od babilonske sužnosti do Kristusovega rojstva. Blagoslov adventnega venca Duhovniki blagoslovijo adventne vence na prvo adventno nedeljo. Duhovniki se z blagoslovom, ki poudarja Božjo veličino in dobroto, obračajo na ljudi in ustvarjeni svet. Osnovna oblika blagoslovitve ima dva dela, ki sta oznanilo Božje besede in zahvala za Božjo pomoč. Drugi del z obredi in molitvami hvali Boga. Verniki prosijo za Božjo pomoč. Središče blagoslova je molitev. Dan pred prvo adventno nedeljo, v soboto, 27. novembra, so Marijine sestre v Gorici praznovale 180-letnico prikazanja Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Zgodaj zjutraj so v svoji hiši na Kor-zu Italija v Gorici imele mašo, nato je v njihovi lepi kapeli (na sliki) sledilo češčenje Najsvetejšega. Praznovanje se je sklenilo s slovesno popoldansko sveto mašo, ki sta jo v svečanem vzdušju in v prisotnosti lepega števila ljudi darovala župnik v bližnjih cerkvah Srca Jezusovega in sv. Justa, msgr. Ser-gio Ambrosi, in vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji, msgr. Oskar Simčič. Prisrčne in dobrotljive sestre so nato prijazno pogostile vse navzoče. Prav 27. novembra 1830 (tudi takrat je bila sobota pred prvo adventno nedeljo) se je Devica Marija v Parizu prikazala mladi sestri usmiljenki Katarini La-boure' in ji razodela, kakšno svetinjo naj dajo kovati, da bo po njej delila milosti vsem, ki jo bodo nosili z velikim zaupanjem in molili molitev, ki je napisana na njej: "O, Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo". Svetinja se je hitro širila po Evropi in drugod, po njej je prišlo do mnogih spreobrnjenj in čudežnih ozdravljenj; zato so ji verniki kmalu rekii "čudodelna". Mladinski dom vabi Tudi v novi sezoni Mladinski dom iz Gorice nudi svojim članom in gojencem razne priložnosti, da preživijo skupaj nekaj časa v sproščeni družbi prijateljev. Po lanski izkušnji se nadaljuje filmski forum, na sporedu so pričevanja in predavanja različnih gostov, pa tudi srečanja z izvedenci (tečaji lepe govorice, angleščine, računalništva) ali v tesnem stiku z naravo (izleti, zimovanje, poletni izzivi). Pri vsaki pobudi je možen vpis do zasedbe razpoložljivih mest, z vplačilom letne članarine in vpisnine, če je predvidena. Gojenci popoldanskega pouka imajo seveda posebne ugodnosti. Filmski forum poteka v prostorih MD (ul. Don Bosco) vsak drugi petek v mesecu med 17. uro in 19.30. Oglede različnih filmov bosta spremljala uvod in kratek sklepni pogovor o filmu in sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujna prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine. Srečanja bodo predvidoma: 3. decembra, 14. januarja, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. Člani, stari od 11. do 14. leta, so vabljeni na zimovanje, ki bo potekalo od ponedeljka, 27., do srede, 29. decembra, v koči sv. Jožefa v Žabnicah. Vpisnina znaša 75 evrov, predviden je popust za brate/sestre in gojence popoldanskega pouka. Rok za vpis zapade 3. decembra oz. ob izčrpanju razpoložljivih mest. Izid dvojezične slovensko-madžarske izdaje svetega pisma Nove zaveze Svetopisemski družbi Slovenije in Madžarske sta 21. novembra v Lendavi predstavili dvojezično slovensko-madžarsko Sveto pismo Nove zaveze. Predstavitve so se udeležili murskosoboški škof msgr. Peter Štumpf, evangeličanski škof in predsednik Svetopisemske družbe Madžarske dr. Imre D. Szebik in evangeličanski škof v Sloveniji mag. Geza Erniša. Po ekumenskem zahvalnem bogoslužju sta predstavnika svetopisemskih družb Matjaž Črnivec iz Slovenije in Otto Pecsuk iz Madžarske predstavila publikacijo. Izdaja dvojezičnega Svetega pisma Nove zaveze je sad sodelovanja svetopisemskih družb in predstavlja skupno zgodovino krščanske povezanosti med obema narodoma. Sveto pismo Nove zaveze je po prepričanju obeh ustanov v jedru tako slovenske kot madžarske kulture. Bolj ko ga spoznavamo, bolj odkrivamo svoje evropske korenine in intelektualno dediščino. Misli iz knjige duhovnika Pier Antonia Belline Biti duhovnik ni lahko (2) T/" o sem prišel v hribe, 1^ sem imel 27 let. J. XPrišel sem v samotno in mrzlo župnišče, v Italiji pa so bili študentski protesti na vrhuncu (t. i. 'Sessantotto'). Stvari bi se lahko slabo končale, za to so bili vsi nastavki. Imel pa sem srečo in milost, da sem razumel, da sem prišel med ljudi, ki so me potrebovali, jaz pa njih. Takoj mi je bilo jasno, da nisem šel tja gor kolonizirat ali misijo-narit, temveč zato, da bi živel in rasel z ljudmi, ki so imeli neko svojevrstno vero in neki svojevrsten način verovanja. Moral sem le z njimi prehoditi del poti, ne pa graditi svoje kariere. Moja mati me je naučila, da je največja kariera za duhovnika ta, da je z ubogimi ljudmi, da ima čisto dušo in mirno vest. Čutil sem potrebo po ponovnem rojstvu, kakor piše v Janezovem evangeliju (Jn 4,3)". "Znebil sem se knjig, teoloških razglabljanj, gotovosti, pastoralnih načrtov in sem si rekel, da je treba začeti znova, tako da ne izhajam iz teorije, temveč iz življenja iz kulturnih temeljev ljudi. Izhajati je bilo treba iz človeka, saj se mi je zdelo škoda zavreči tolikšno kulturno in versko bogastvo, še posebej zato, ker se je tako globoko zasidralo in zraslo v ljudeh in med njimi. Prepričan sem bil, da bi vera brez kulture postala odtujenost, kultura brez vere pa bi ne mogla (od) rešiti nikogar. Skliceval sem se na kulturo, ki ni v knjigah, ampak je obogatena z navadami in vsem, kar ljudem pomaga rasti. Skliceval sem se na vero, ki je prepletena z resničnostjo, življenjem, ki se uresničuje v vsakdanjem življenju". "Ljudem sem seveda pridigal, da nam evangelij priporoča, da smo ubogi, ne želi pa, da smo neumni. Kajti biti ubog (ne siromašen ali beden) je vrlina, biti neumen pa je katastrofa. Spodbujal sem jih, da bi imeli dostojanstvo, da se ne bi sprijaznili s svojo usodo, da ne bi prosili milosti, da si pred nikomer ne bi odkrivali glave in ne upogibali kolena, pa naj bo to politik ali duhovnik, ampak zgolj in samo pred Gospodom". Pre Toni pravi: "K sreči ne pripadam 'duhovniški' družini ali rodbini. To so tiste rodbine, ki jim je Cerkev vedno predstavljala središče njihovega čustvovanja in zanimanja, ob tem pa so v vsaki generaciji dale po vsaj enega duhovniškega predstavnika". Ni napravil neke cerkvene kariere, v škofiji so ga vedno bolj tolerirali kot sprejemali, vseeno pa je napravil neke vrste kariero, zanj je to pomenilo ostati svoboden v cerkveni strukturi videmske nadškofije. Ko je prišel v Karnijo, je ugotovil, da je bil njegov "način gledanja na svet, ki si ga je pridobil v semenišču, popolnoma zgrešen". Ni mogel najti iste "valovne dolžine z ljudmi, zdelo se je, kot da on in farani pripadajo "dvema različnima svetovoma ali da govorijo dva med seboj nerazumljiva jezika". Potem ko je "takoj odvrgel nadutost in domišljavost tistih, ki vse vedo in morajo druge le učiti in opominjati", je skušal "razumeti razloge ljudi, njihovo logiko stvari, njihova kulturna in verska merila. Iz izpraševalca je postal iz-prašanec in iz sodnika tisti, ki se mu sodi". "Neprehodna stena je bila Cerkev - ne tista, ki ubogim prinaša veselo oznanilo, slepim odpira oči, gluhim ušesa, temveč Cerkev kot klerikalna struktura, ki se sistematično in pogubno postavlja na stran velikih, mogočnih, torej proti navadnemu človeku". Ko je opozarjal na to napačno cerkveno držo, je seveda naletel na nasprotovanje, saj je "cerkvena struktura vedno oblastna - seveda je spet tu govor o tisti Cerkvi, ki ukazuje, ne o tisti brez imena, o Cerkvi majhnih. Cerkev, ki ukazuje, pravi, da je treba izkazovati ljubezen ubogim, tem pomaga priti do nebes, ne pomaga pa jim priti iz revščine. Sposobna je tudi prirediti lepe in ganljive pogrebe, ljudem pa ne daje moči, da bi lahko živeli v tem svetu. Lahko te celo navaja k temu, da si zatiskaš oči pred resničnim življenjem, da pred njim celo bežiš, da bi sledil obljubi večnega življenja" (to pa vendar ni le v prihodnosti, ampak je že sedaj, če ne sploh ne moremo govoriti o večnem življenju, op. prev.). "Cerkev ne sme učiti, da rečemo vedno "da". Jezus je navajal tudi k upiranju, k temu, da rečemo tudi "ne". Prav je, da Cerkev govori o solidarnosti, vendar pa se mora posluževati drugačne politike od državne, da bi jo ljudje pozorno in z naklonjenostjo poslušali. Biti mora drugačna in alternativna. Ljudem iz goratih predelov, z obrobja, ki so odrinjeni in prizadeti zaradi današnje centralistične in globali-stične politike, mora znati ponuditi drugačno pozornost in terapijo, kot jo ponuja država, ki zapira šole, trgovine, jih sili, da se pomaknejo v centre, jih pušča brez cest" (to še kako drži tudi za hribovite dele Primorske in za naše manjšine v sosednjih državah, op. prev.). "Cerkev se ne sme obnašati kot država. Če namreč ni kritična in alternativna, postaja dodaten motiv poniževanja. Dva gospodarja sta preveč, kadar je že en sam dovolj in preveč, če je le-ta neobčutljiv in prepotenten". Andrej Vončina V soboto, 27. novembra, je lepo število mladih (med njimi so bili tudi skavti) v Domu Franc Močnik ob cerkvi sv. Ivana v Gorici pripravilo lepo okrašene adventne venčke. Dan kasneje, na prvo adventno nedeljo, jih je msgr. Cvetko Žbogar s posebnim obredom po praznični jutranji maši blagoslovil. Prisotnih je bilo res veliko ljudi, tako da so venci celo zmanjkali. Nabrane prispevke bodo v duhovniji namenili dejavnostim z mladimi. Že naslednjo nedeljo, 5. decembra, bo namreč po maši miklavže-vanje, h kateremu so malčki toplo vabljeni. i Duhovniki pomagajo vsem. Pomagaj vsem duhovnikom Vsak dan 38.000 škofijskih duhovnikov oznanja evangelij ljudem po župnijah ter nudi miloščino, tolažbo in upanje. Da bi lahko nadaljevali s svojim poslanstvom, potrebujejo tvojo pomoč, in sicer dar za vzdrževanje duhovnikov. Darove prejema Osrednji institut za vzdrževanje duhovščine in jih razdeli med vse duhovnike, predvsem tiste, ki delujejo v najrevnejših skupnostih in lahko torej računajo na radodarnost vseh ljudi. Dar za naše duhovnike. Podpora mnogim koristi vsem. Darujete lahko na 4 načine: • z nakazilom na poštni tekoči račun št. 57803009 • s kreditno kartico: v sklopu mreže CartaSi s klicem na brezplačno številko 800.82.50.00 • z bančnim nakazilom v najpomembnejših italijanskih bankah • neposredno na Institutu za vzdrževanje duhovščine v vaši župniji. Dar je odtegljiv: Kdor želi, lahko pri izračunu davčne osnove za izračun davka od dohodkov fizičnih oseb IRPEF in njegovih dodatkov odtrga od svojih skupnih dohodkov darove, nakazane Osrednjemu institutu za vzdrževanje duhovščine, do maksimalnega zneska 1.032,91 evrov na leto. Naknadne informacije na spletni strani www.offertesacerdoti.it KATOLIŠKA CERKEV - C.E.I. Italijanska škofovska konferenca ^ • v^l NOVI Gonska glas Kratke Predstavitev knjige Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja V palači Ascoli 1 je bila v četrtek, 25. novembra, predstavitev knjige Župnija Šempeter pri Gorici skozi stoletja. Srečanje je za italijansko publiko organiziral Inštitut za socialno in versko zgodovino (Istituto di Storia Sociale e Religiosa) v sodelovanju z goriško knjižnico (Biblioteca Statale Isontina). Knjiga, ki sojo pripravili Renato Podberšič, Vojko Pavlin, Monika Osvald in Mateja Poljšak Furlan, opisuje zgodovino šempetrske župnije od srednjega veka do danes. Veliko pozornosti je v njej namenjene tudi opisom cerkvene arhitekture in notranje opreme. Na predstavitvi so spregovorili zgodovinar Ivan Portelli, umetnostni zgodovinar Alessandro Quinzi in ena izmed avtoric, Mateja Poljšak Furlan. Pogovor je povezovala novinarka Erika Jazbar. Prisotne je pozdravil tudi župan Občine Šempeter Milan Turk. Krilate in kosmate basni Nataše Konc Lorenzulti in pesmi naših otrok V čudovitih prostorih knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici je bila v sredo, 24. novembra, zelo lepo obiskana predstavitev nove knjige Nataše Konc Lorenzutti, ki je pred kratkim pod naslovom Krilate in kosmate basni izšla pri založbi Didakta. Avtorica, kije poklicna dramska igralka,je na doživet način napisala svoje basni, ki jih je za slikanico upodobil na predstavitvi prisotni ilustrator Marjan Manček, ki je pred kratkim prejel nagrado Hinka Smrekarja za svoje delo. Otroški pevski zbor Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel je pod vodstvom Damijane Čevdek Jug zapel nekaj pesmi in tako še popestril lep kulturni večer. Peta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici / Ljubo doma, kdor ga ima Približno petnajst otrok je v ponedeljek, 22. novembra, udobno sedelo na mehkih blazinicah v mladinski sobi Feiglove knjižnice in pazljivo prisluhnilo pravljici, ki jo je umirjeno in nežno, kot le ona zna, pripovedovala knjižničarka z večkratno izkušnjo pravljičarke, Martina Flumar. Junakinja iz pravljične zgodbice Ljubo doma, kdor ga ima izpod peresa Caroline Pitcher, je bila žaba, kije izgubila domek, svoj stari vrč, ker ga je gospodar vrgel v smeti. Žabica je kot brezdomka iskala nov dom, najprej pri prijateljih, miški, želvi, zajčkih in pajku, a nikjer je niso hoteli sprejeti. Zato seje vrnila na svoje staro dvorišče, tam je po dolgem, neuspelem iskanju primernega kraja v kopalnici, kuhinji... svoj pravi dom našla v mlaki, kamor jo je odnesel gospodar, ko je na dvorišču skočila v nov vrč z malo vode. Ob simpatični protagonistki so malčki spoznali, kako lepo je imeti primeren dom, v katerem se vsakdo najboljše počuti. Kot veleva že ustaljena navada, je vsak otrok ob koncu ljubke pripovedi prejel žabo-ročno lutko iz blaga, s katero bo lahko doma po svoje spletal pravljico. Goriški župan Romoli podelil priznanje Brulcu Prejšnji četrtek je v beli dvorani goriške mestne palače potekalo prisrčno srečanje, med katerim je župan Ettore Romoli podelil srednjeveško srebrno priznanje mesta Gorice Mirku Brulcu in se mu zahvalil za sodelovanje v času, ko je vodil novogoriško upravo. Goriški županje sicer podčrtal več pozitivnih vidikov, ki naj bi tvorili vsebino sodelovanja med obmejnima občinama. Glavno pozornost pa je usmeril v EZTS, za katerega pa italijanska vlada še zmeraj ni odprla zelene luči. Brulc, poslanec v Državnem zboru RS, se je Romoliju zahvalil za priznanje, obenem pa mu podaril knjigo o zgodovini Slovencev ter zaželel, da bi lahko bila to spodbuda za boljše poznavanje naše stvarnosti. Srečanje, ki se ga je udeležilo več goriških občinskih odbornikov in svetnikov, seje zaključilo s prijazno zdravico. Nedavna manifestacija v Gorici V prid goriškemu zdravstvu Na manifestaciji za goriško zdravstvo, ki je potekala v soboto, 27. novembra, je imel poseg v italijanščini in slovenščini tudi Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Gorica. Objavljamo ga v celoti. Lep pozdrav vsem, ki ste se tukaj zbrali, da izpričate svoje zahteve za javno in kakovostno zdravstvo v goriški pokrajini. Smernice, ki se danes kažejo na širši družbeni ravni, so zaskrbljujoče, ker si vedno bolj utirajo pot rešitve, ki nosijo v sebi hibo neupoštevanja osnovnih človekovih pravic. Prav med te spada tudi pravica do zdravja. To pravico uveljavljajo in ščitijo številni mednarodni dokumenti in v Italiji je zapisana v sami ustavi. Kljub vsem tem izpričanim in uveljavljenim temeljnim dokumentom pa danes želijo podrejati to pravico ekonomskim oz. knjigovodskim potrebam javnih financ. Seveda si ne moremo misliti, da pozornost do urejene javne bilance raznih ustanov, od dežel, pokrajin in občin, ni prioriteta. Vendar je pravica do zdravja in zdravstvene oskrbe temeljnega pomena in prav je, da smo danes tukaj in to javno potrdimo ter zahtevamo. Ukinitev porodnišnice v Gorici bi bil zato hud udarec, ki bi prizadel v prvi vrsti mlade družine in jim ustvaril težave pri izbiri kraja, v katerem naj bi se njihovi otroci rodili. Po drugi strani bi ukinitev prizadela tudi samo naše območje, ki bi izgubilo lastno identiteto. Vsem nam ni kar tako se odpovedati temu, da bodo tudi v prihodnosti naši otroci lahko rekli "rodil sem se v Gorici"! Želim tudi podčrtati, da je to temeljnega pomena tudi za našo narodno skupnost, ki ima svoje korenine tukaj in bi jo ukinjanje porodnišnice še posebej prizadelo. Pri tem moramo gledati z neko širino in se zavedati, da tu nismo sami. Slab kilometer od goriške bolnišnice stoji druga bolnišni- ca in nedopustno je, da leta 2010 oz. skoraj 2011 ni mogoče vzpostaviti nobenega sodelovanja in sinergije. Na eni in drugi strani so podobne težave. Med najbolj perečimi je ravno kljubovanje glavnim središčem, ki nimajo dovolj pozornosti do takih realnosti, kot sta Gorica in Nova Gorica. Skupaj se je treba boriti proti temu in dokazati, da je tukaj še ogromno neizkoriščenega potenciala, ob katerem bi se rešilo marsikatero finančno vprašanje in tako zagotovilo goriškemu zdravstvu in tistim, ki bodo prišli za nami, primerne pogoje za vsakdanje življenje. Koncertni večer v goriškem Kulturnem domu Svojevrstna glasba avstrijske skupine Global Kryner Med prireditve ob 29-let-nici delovanja Kulturnega doma v Gorici so organizatorji vključili tudi poseben koncertni večer, tak, ki ga v Gorici nismo še slišali. V goste je v torek, 23. novembra, prišla avstrijska glasbena skupina Global Kryner, ki s svojim nastopanjem žanje uspehe po vsej Evropi. Pet glasbenikov (pozavna, klarinet, trobenta, harmonika in kitara) ter prikupna mlada pevka s temperamentnim glasom so se predstavili s svojevrstnim repertoarjem, ki vsebuje prvine narodne glasbe v slogu Avsenikov s primesmi popa, rocka in jazza. Odlični glasbeniki se duhovito poigravajo z znanimi pesmimi lahke glasbe različnih avtorjev in interpretov s posebnimi različicami aranžmajev, da so tudi zelo znane pesmi komaj razpoznavne. Vanje vpletajo solistične dele za nastopajoče instrumente, pri čemer se izkažejo vse izvajalske spretnosti izvrstnih "muzikantov". V živahnem programu, ki je vabil na ples, a žal je to neizvedljivo v dvorani s sedeži, je prisotna publika lahko poslušala kar nekaj uspešnic iz lahke glasbe (Like a Virgin, Oye como va, Azzurro, ki jo je pela dvorana, Night and Day, A night in Tunisia, Rambo Amadeus, Besame mucho in druge). Tudi balkanski ritmi so prišli do izraza; seveda ni man- jkalo niti tipično jodlanje. Vse je bilo začinjeno s humorno noto, tako da so se poslušalci pošteno zabavali in preživeli lep večer ob neobičajni glasbeni mešanici. Preden so se avstrijski gostje poslovili, so postregli s pravo, brezhibno izvedbo skladbe Slovenija, od kod lepote tvoje, ki je ogrela srca, in pri tem pokazali, kako zelo dobro poznajo repertoar slovitih bratov Avsenik. Medtem ko so jo oni na odru igrali, jo je občinstvo, med katerim je bilo veliko mladih, z zanosom pelo v dvorani. Pred nastopom je goste in publiko v imenu organizatorjev pozdravila v treh jezikih Karolina Černič in nato prepustila besedo Igorju Komelu, ravnatelju Kulturnega doma, ki se je v nagovoru navezal na kulturo. Ta je po njegovem mnenju izredno živa tudi v teh hudih časih krize. Ugotavljal je namreč, da je bila minula sezona Kulturnega doma ena izmed najuspešnejših. Med drugim je dejal, da "kultura ljudi privlačuje in jih povezuje, tako opravlja svojo nenadomestljivo družbeno vlogo". Prav zato se je zavzel, da ne bi prišlo do krčenja sredstev zanjo. Izzivalno je dejal: "Kultura stane - pravijo-, koliko pa nas stane nekultura, ignoranca?" Želel je tudi, da "stisnemo pesti in združimo sile, da prebrodimo sedanje kritično obdobje tako v korist kulture kot tudi naše celotne družbe". Končal je s svojimi sanjami: prišel bo čas, ko se bodo Slovenec, Italijan in Furlan pogovarjali vsak v svojem jeziku, sogovornik pa bo vsakega razumel brez dodatnega prevajanja. IK Župnija sv. Martina v Doberdobu Duhovno bogati november V septembru smo imeli v naši vasi baklado. Organiziralo jo je krvodajalsko društvo. Kljub dežju se nas je zbralo lepo število v župnijski dvorani. Nabrane prispevke so namenili Varstveno delovnemu centru v Stari Gori pri Novi Gorici, da so lahko kupili dve blazini in dva pripomočka za prelaganje invalidnih oseb. Na oddelku imajo 18 bolnikov, ki jih je treba stalno obračati, deset pa takih, ki jim je treba pomagati na voziček, da se lahko premikajo. V tem centru je 90 zaposlenih; imajo 130 oskrbovancev, nekateri med njimi so iz zamejstva. Krvodajalsko društvo v Doberdobu je bilo ustanovljeno leta 1972 in je zelo aktivno. Za vse to gre zahvala predsedniku Aldu Jarcu, ki vsa leta vestno skrbi za društvene humanitarne aktivnosti. Na prvi november ali na vahte, kot jih imenujemo pri nas, je z razliko od prejšnjih let prišlo veliko vernikov, čeprav je bilo slabo vreme v obeh župnijah, Jamlje in Doberdob. Večerni skupni rožni venec so popestrili šolarji s skupno molitvijo. Po avstro-ogrski tradiciji je pri nas zahvalna nedelja, v nedeljo po svetem Martinu. Letos smo imeli v gosteh ljubljanskega stolnega prošta g. msgr. Jožeta Lapa. S kleno besedo nam je v njemu lastnem tonu predstavil dvoje kmečkih orodij, grablje in vile. Za grablje vemo, tako je povedal g. prošt, da jih rabimo, da k sebi grabimo ali vlečemo seno, zato tudi ponazarjajo našo grabežljivost, ko ne vidimo ob sebi potrebnih. Medtem ko so vile orodje s katerimi porivamo ali mečemo naprej in simbolizirajo dajanje ali podarjanje. Opozarjajo nas, da ne smemo biti egoisti, ampak moramo videti potrebe, ki so ob nas, in kaj storiti v prid potrebnim. Ker je kadilo povzročilo med verniki kašljanje in kihanje, je g. prošt omenil, da smo s tem razkužili tudi naša grla, da bi prijazno govorili in ne rabili po nepotrebnem neprimernih besed, sočasno pa smo še dali čast Bogu. Cerkev sta okrasila naša zvesta župljana Marijo in Martin. Po maši je bil blagoslov vozil, nato pa druženje pred šolo, kjer so nam naše gospodinje pripravile najrazličnejše dobrote. Za lepo razpoloženje je poskrbela tudi godba na pihala Kras. Na nedeljo pred sv. Martinom smo v cerkvi predstavili novo poštno znamko, ki jo je izdala pošta Slovenije. Na njej je upo- SLOVENIJA