□ V POMURJU : OKRAJA NE BO, POMURJE OSTANE
□	O GOSPODARSTVU V 1963 — NAJVEČJA PRIČAKOVANJA V KMETIJSTVU
□	DOMISELNOST, NAGRAJENA Z USPEHOM
□	NISMO ŠE STORILI VSEGA
□	RADGONA — APAČE — VIDEM — RADENCI
APAŠKA SVOBODA NA PRAVI POTI DVA UMESTNA PREDLOGA
□	PO MURSKEM POLJU DO LJUTOMERA PREPIČLA SREDSTVA ZA CESTE VAŠKI DOM TUDI NA RAZKRIŽJU
□	OD MURE DO TROMEJNIKA
SPOMLADI : ZAČETEK GRADNJE ŠOLE NA TIŠINI
V	ROGAŠOVCIH: NUJNA UREDITEV KULTURNEGA DOMA
□	KRIŽEM KRAŽEM PO GORIČKEM GORDIJSKI VOZEL V KUZMI
V	OSPREDJU: SADJARSTVO
□	PO RAVENSKEM IN DOLINSKEM
V	ČRENSOVCIH NA OBZORJU — KINO VZPODBUDNA AKTIVNOST MLADIH
□	IZ LENDAVSKE OBČINE
TUDI V LENDAVI KMALU KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVNIK: USTAVNA RAZPRAVA
□	OBSEŽNA AKCIJA ZA SLOVENSKOGORIŠKO MAGISTRALO
□	MIMOGREDE
□	NOVOLETNO VESELJE OB PRIHODU DEDKA MRAZA
□	ŠPORTNI NON-STOP
□	SREČNO 1963
□	ČESTITKE IN POZDRAVI KOLEKTIVOV DELOVNIH ORGANIZACIJ ZA NOVO LETO
□	DVE RAZLIČNI RECENZIJI
□	PIŠEJO GA NAJMLAJŠI
Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 30. DEC. 1962      Leto XIV —Štev. 49, 50 Cena 20 din
Z ZADNJE SEJE OBEH ZBOROV OLO MURSKA SOBOTA
V POMURJU: OKRAJA NE BO
POMURJE OSTANE
V SOBOTO 22. DECEMBRA JE BILA V MURSKI SOBOTI ZADNJA SEJA OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA. V SMISLU ZASLEDOVANJA KONCEPTOV, ZASTAVLJENIH V PREDOSNUTKU NOVE USTAVE, SE BOSTA NAMREČ S 1. JANUARJEM ZDRUŽILA MARIBORSKI IN SOBOŠKI OKRAJ. NOVI OKRAJ BO TAKO ŠTEL SKORAJ POL MILIJONA PREBIVALCEV IN BO S SVOJIM GOSPODARSTVOM PREDSTAVLJAL ČETRTINO REPUBLIŠKEGA NARODNEGA DOHODKA
Ves naš dosedanji razvojni proces, ki daje čedalje več poudarka komunam kot izhodiščnim teritorialnim družbeno-gospodarskdim in političnim osnovam naše družbene skupnosti, iz dneva v dan tudi zmanjšuje vlogo in pomen okrajev in jih kaže v perspektivi celo ukiniti. Vse to, pa še dejstvo, da so se pomurske komune, predvsem v zadnjih letih, že toliko razvile, da so sposobne čedalje samostojneje gospodariti, je privedlo do združitve obeh omenjenih okrajev. Združitev pomurskim komunam ni nikak zaviralni moment, saj se bodo v novih upravno-teritorialnih konceptih, v katerih jim bo novi okrajni ljudski odbor čedalje bolj pomenil le nek inštruktažni in inšpekcijski organ, lahko nemoteno razvijale še naprej. Celo več: z združitvijo okrajev bodo v veliki meri ukinjene tiste formalne ekonomske meje. ki so bile doslej povečini cokla večjemu gospodarskemu zbližanju območij obeh dosedanjih okrajev. Tako, s poglobljenim gospodarskim sodelovanjem, so torej podčrtane vse možnosti vključevanja Pomurja, nekdanje »Sibirije«, v slovensko Skupnost. Nova u-pravnoteritorialna koncepcija torej poudarja Pomurje kot integralni del Slovenije.
Nadaljnjega razvoja pomurskih komun pa si tudi v novi formaciji okraja ne moremo predstavljati brez enotne medsebojne gospodarske, kulturne in politične povezanosti. Dejstvo, da je Pomurje gospodarsko enotno panonsko področje, nam mora biti še nadalje izhodišče kakršnegakoli planiranja in investiranja. Pomurske komune so se na dosedanji razvojni poti vselej srečavale z enakimi, za ta okoliš več ali manj specifičnimi problemi. Sedanje prehodno stanje delne razvitosti teh komun nujnost pomurske enotnosti še potrjuje. V zvezi s tem bo na vsak način potreben v okrajnem merilu docela enoten nastop vseh pomurskih komun. Le-te bodo morale v težnji, da še nadalje zasledujejo uresničevanje svojih dobro zastavljenih konceptov, novemu okrajnemu ljud-
skemu odboru, ki bo združeval vrsto komun z najrazličnejšo, večkrat Pomurju celo odmaknjeno problematiko postavljati svoje sugestije.
Ob združitvi pa ne smemo pozabiti na nekatere konkretne načrte, ki smo jih imeli zastavljene v okviru dosedanjega soboškega okraja, pa jih v času do združitve niso realizirali. Tu mislimo na uresničitev petletnega perspektivnega plana Pomurja, od katerega nam preostanejo za realizacije še tri leta. Vse, v tem planu predvidene nerealizirane stvari morajo dobiti v novem, skupnem družbenem planu novega okraja svoje konkretno mesto. Misliti bo treba na dograditev začetih objektov, na izboljšanje cestnega in železniškega prevoza, PTT službe, začeti z gradnjo hidroenergetskih objektov na Muri itn.
Poleg gospodarskih pa moramo ob združitvi imeti pred očmi tudi negospodarske dejavnosti. Šolstvo, zdravstvo, kultura in znanost morajo prav tako biti že vnaprej predmet naših velikih prizadevanj. K temu nas sili tudi zavest, da smo se do marsičesa, kar imamo, prikopali z muko in da je na teh področjih marsikaj zraslo prav iz krvavih potreb. Kulturnih institucij ne smemo osiromašiti, niti kadrovsko niti finančno. Srednje šole moramo razvijati še naprej, vendar bo pri financiranju teh nujno pristopiti k medobčinskemu dogovoru, OLO pa bi tu sodeloval s sofinanciranjem. Razen tega bo treba tudi odslej še vedno razvijati naš lokalni tisk ir. radijsko službo, založniško dejavnost, sklad Štefana Kovača, pri katerem bosta z dotacijami sodelovala OKLO Murska Sobota s 100 .tisoč dinarji in radensko Zdravilišče z 200 tisoč dinarji, prizadevanja za ustanovitev stalne galerije, postavitev spomenika Slavku Ostercu itn. Tudi zdravstvo, v katerega smo vložili že dosti truda in sredstev, ne bo smelo ostati zanemarjeno. .Pri tem bomo v prvi vrsti morali misliti predvsem na dograditev bolnišnice v Rakičanu.	-jo-
Se dobrih štirinajst dni je do zimskih šolskih počitnic — dobra ocena je še vedno dosegljiva.
Tako meni tudi naš učenec.
NA PRVI SEJI ZAČASNEGA OLO MARIBOR SO RAZPRAVLJALI
O GOSPODARSTVU V 1963
NAJVECJA PRIČAKOVANJA v kmetijstvu
V torek je bila v Mariboru prva seja začasnega okrajnega ljudskega odbora. Na seji so razpravljali predvsem o predvidevanjih o gospodarskem razvoju v prihodnjem letu. Največja pričakovanja so v kmetijstvu, kjer naj bi se proizvodnja povečala za 30 odst., pri investicijskih naložbah okraja in občin pa bodo imeli prednost kmetijstvo, turizem, negospodarske potrebe širšega pomena in ceste.
V razpravi o osnovnih smernicah za gospodarski razvoj v letu 1963 je bilo nakazano da se bo fizični: obseg industrijske proizvodnje predvidoma povečal za 8,4 odst. Največje povečanje pričakujejo pri proizvodnji nafte spričo novih zmogljivosti tovarne za pridobivanje metanola in plinskih olj v Lendavi. V ostalih industrijskih panogah načrtujejo naslednji porast proizvodnje: črtna metalurgija za 17 odst., eleketroindustrija za 25 odst., industrija obutve in usnja za 19 odst. itd. Posebno so ohrabrujoča predvidevanja v kmetijstvu, kjer naj bi se celokupna proizvodnja povečala za 30 odst., v poljedelstvu za 29 odst., v pridelovanju krmnih rastlin za 40 odst., v sadjarstvu za 38 odst., v vino-
gradništvu za 64 odst. in v živinoreji za 30 odst. Blagovni promet na drobno naj bi se v prihodnjem letu povečal od 12 do 13 odst., na debelo pa od 3 do 4 odst, promet v gostinstvu se bo predvidoma povečal za 10 odst., promet od obiska tujih turistov pa od 10 do 13 odst.
Pomembna je tudi predlagana investicijska usmeritev v prihodnjem letu. Iz okrajnega investicijskega sklada bodo šla sredstva predvsem za kmetijstvo in nekatere negospodarske investicijske naložbe okrajnega pomena. Med več-
jimi investicijskimi, naložbami je tudi postavka za nekatere obrate Kmetijsko-industrijskega kombinata Pomurka v M. Soboti, zlasti še za, tovarno mlečnega prahu. Okrajni investicijski sklad bo soudeležen s 15 odst. pri sredstvih iz prispevkov, ki jih plačujejo gospodarske organizacije v Sklade politično-teritorialnih enot. To pa ne velja za trgovino in gostinstvo. Važnejša postavka v investicijskih prizadevanjih so tudi ceste, kar je glede na stanje naših cest in naraščajoči cestni promet vsekakor ugodno znamenje. Začasni okrajni ljudski odbor v Mariboru je še priporočil občinam, naj investicijska sredstva v prihodnjem letu namenijo predvsem v namene kmetijstva in turizma.
Na seji so izvolili za predsednika začasnega Okrajnega ljudskega odbora Maribor inž. Marka Kržišnika, za podpredsednike OLO inž. Mirana Mejaka, dosedanjega predsednika OLO Murska Sobota in Ančko Kuharjevo, dosedanjo podpredsednico OLO Maribor, za tajnika pa Franca Jančiča, dosedanjega predsednika Okrožnega sodišča Maribor. Imenovali so tudi druge vodilne uslužbence začasnega OLO, med drugimi za načelnika oddelka inšpekcijskih služb Franca Ficka, dosedanjega načelnika za gospodarstvo OLO Murska Sobota, za načelnika oddelka skupnih služb Franca Kolariča, dosedanjega tajnika okrajne Gospodarske zbornice Murska Sobota in za tajnika Gospodarske zbornice za okraj Maribor Karla Lutarja, dosedanjega predsednika ObLO Murska Sobota.
CIKLUS PREDAVANJ ZA MLADINO
V preteklem tednu so imeli dijaki soboške SŠTV dvakrat predavanje o vzgoji mladine v pubertetni dobi. Predaval je dr. Žibrik.
Predavanju so dijaki sledili z velikim zanimanjem, ob koncu pa so postavljali predavatelju različna vprašanja v zvezi s spolno vzgojo.
Novoletna podoba na soboških ulicah — v pričakovanju Dedka Mraza
MARKSISTIČNI KROŽEK NA GIMNAZIJI
Že precej časa deluje na soboški gimnaziji marksistični krožek, ki se ga udeležujejo predvsem dijaki višjih razredov, Krožek na gimnaziji je predvsem diskusijski. Tako so že imeli predavanja o položaju na Kubi, Kitajska in Albanija po 22. kongresu KP SZ in njuni odnosi z Jugoslavijo, verske skupnosti v naši državi itd.
Zanimivo je, da je kljub temu, da so se marksistični krožki v letih po vojni v nekaterih osnovnih organizaci-
jah LMS že močno udomačili, krožek na gimnaziji, edini te vrste v Pomurju. Marksistični krožki so oblika politično-ideološkega dela, kjer se dijaki seznanjajo z osnovnimi postavkami marksizma, pričnejo razmišljati in se poglabljati v družbena dogajanja. Tako si tudi sami določajo naloge za zavestno politično delo.
Zato bi bilo potrebno vpeljati marksistične krožke tudi v drugih srednjih in ostalih šolah, ki imajo za to ugodne pogoje.
IZPOPOLNJEVANJE NATO PROIZVODNJA
Že od meseca septembra prejšnjega leta dalje deluje v Murski Soboti novi obrat — Invalidska delavnica Ločilka ali obrat Himo, kot jo nekateri imenujejo. Glavni namen teh dobro in sodobno opremljenih obratov je v prvi vrsti rehabilitacija invalidov.
Trenutno je v podjetju zaposlenih 20 delavcev, po novem letu pa jih bodo v proizvodnjo vključili še več, saj bodo uvedli kar dve
delovni izmeni. Zaenkrat so osnovni proizvodi, ki jih izdelujejo, ločilke; to so posebna stikala za visoko napetost, ki jih montirajo. Tako so se v pogodbi s Hidro-montažo iz Maribora obvezali, da bodo proizvajali za to podjetje. Poleg izdelave tega proizvoda, da bi racionalneje izkoristili čas in stroje, opravljajo tudi proizvodne usluge drugim gospodarskim organizacijam.
OSEBNA POTROŠNJA NA PREVLADUJOČEM MESTU
Pred zveznimi ljudskimi poslanci so te dni razgrnjene obsežne publikacije — predlog družbenega plana za leto 1963 s potrebno dokumentacijo. O našem skupnem delovnem načrtu so že začeli razpravljati posamezni skupščinski odbori. Poprej, ko bi se zaustavili ob nekaterih značilnostih družbenega načrta, si poglejmo temeljna predvidevanja o gibanju gospodarstva v naslednjem letu.
Predlog plana predvideva, da se bo dejavnost na vseh področjih gospodarstva povečala, s čemer se bo povečal družbeni proizvod za leto 1963 v primerjavi z letom 1962 za 10 odst. Industrijska
proizvodnja bi narasla za 10 odst., kmetijska za 10—11, izvoz za 13, gradbena dejavnost za 4, prometne storitve približno za 5, promet v trgovini za kakih 12, zaposlenost približno za 3, produktivnost dela pa za kakih 5 odst.
Takšno povečanje proizvodnje omogoča, da se skupna osebna potrošnja poveča za 11 odst. (realna potrošnja na zaposlenega za 4,5 odst.), splošna za 3 odst., fizični obseg investicij pa približno za 5 odst.
Iz obrazložitve plana in prvih razprav je moč povzeti tele značilnosti:
— pri sestavljanju družbenega plana za prihodnje leto niso bile
izhodišče za posamezne postavke vse naše potrebe, temveč možnosti. Mimogrede povedano pomeni to, da se bo kazalo tudi odreči kakšnemu objektu, predvsem še, če bo njegova ekonomska utemeljitev dvomljiva. Pri investiranju bo veljalo temeljito pretehtati, ali je gradnja tega ali onega objekta ekonomsko utemeljena, ali se bo naložen denar res kar najhitreje obrestoval in podobno.
— Druga značilnost, pomembna za nas vse je, da dobi osebna potrošnja v razdelitvi prevladujoče mesto. Pristojni faktorji, je dejal predstavnik ZIS, generalni direktor Zveznega zavoda za gospo-
darsko planiranje Nikola Minčev, so namreč	prišli do	sklepa,	da
mora zvišanje cen nekaterih proizvodov privesti v samem planu do večjih sredstev za osebno potrošnjo, da bi nadomestili zvišanje življenjskih	stroškov.	Skupna	o-
sebna potrošnja naj bi se torej ne povečala za 10 odst., marveč za 11 odst. s tem, da se morebitno zvišanje življenjskih stroškov nadomesti s	takšnim	povečanjem
nominalne	osebne	potrošnje	v
skupni razdelitvi.
Tretja značilnost je napoved. da bo vzporedno z uresničevanjem postavk družbenega plana potekalo proučevanje posameznih gospodarskih instrumentov.
Praviloma, je bilo rečeno, bodo ostale v veljavi vse olajšave, ki so jih uživale gospodarske organizacije v delitvi skupnega dohodka v letošnjem letu, storjeni pa bodo tudi drugi ukrepi, da bi ustvarili ugodnejše in bolj izenačene pogoje gospodarjenja. V tej smeri bodo na pristojnem mestu proučili učinek prispevka na izredne dohodke in rudniškega prispevka v letu 1963. Obetano je, da bodo predloženi ustreznejši instrumenti zato, da bi zajeli del izrednega dohodka in da bi odstranili negativni vpliv teh prispevkov na produkitvnost. Prav tako je napovedano proučevanje o sistemu pro-
metnega davka in prehoda na obračun po plačani realizaciji. Zato, da bi še bolj prišli do izraza pozitivni učinki gospodarskega sistema, je predvideno, da bodo tudi v prihodnje uveljavljeni ukrepi za stabilizacijo trga in cen, za izpolnitev načel o delitvi čistega dohodka, za njihovo upora-rabo in delitev po delu v gospodarskih in drugih organizacijah.
Za uspešnejše uresničevanje predvidevanj družbenega plana bo nedvomno pomembna dejavnost na področju oblikovanja in delitve čistega in osebnega dohodka. Na tem področju pa, kot je ugotovila zvezna komisija za uveljavljanje predpisov o razdelitvi čistega do-
hodka gospodarskih organizacij in ustanov (zasedala je pred dnevi), lahko opažamo nekatere slabosti. Le-ta je ugotovila sicer izreden napredek v delitvenih sistemih, toda v praksi se je pokazalo tudi, da so organi izven podjetja dostikrat določili konkretne zneske začetnih osnov najnižjega in najvišjega dohodka posameznim podjetjem, namesto da bi bili pomagali samim kolektivom, da bi se v tem pogledu pravilneje orientirali. Zavoljo takšnih šablonskih ukrepov in premajhnega upoštevanja specifičnosti, pogojev in rezultatov gospodarjenja, se je v delitvi čistega dohodka začela
marsikje uveljavljati težnja po vrnitvi na plače, nadalje po uravnilovki in podobnih nazorih, nezdružljivih z načeli o razdelitvi po delu. Takšne slabosti so seveda zmanjšale zainteresiranost delavcev, predvsem pa strokovnega kadra za čim večje uspehe pri delu. In zato, da bi ustvarjali potrebna sredstva za rast osebne potrošnje, sredstva za vse druge potrebe, se velja takšnih slabosti izogibati, uveljavljati pa vse tiste ukrepe, ki bodo pospeševali zainteresiranost za ustvarjanje večjega dohodka in s tem uresničevanje večjega dohodka in is tem uresničevanje predvidenih postavk družbenega plana.
2
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC. 1962
Konkretizacija notranjih razmer
ŽE PRI DOSEDANJEM UREJANJU NOTRANJE TOVARNIŠKE ZAKONODAJE, KI JE PONEKOD NE LE MOČNO ZASTARELA, MARVEČ ŽE TUDI ZAOSTAJA ZA NASO DRUŽBENO PRAKSO IN DOLOČBAMI OSNUTKA NOVE USTAVE, SO BILA DOKAJŠNJA VSEBINSKA IN TUDI KOLIČINSKA NESORAZMERJA.
V večjih in bolje organiziranih delovnih akcijah so zadnja leta pripravili in sprejeli pravilnikov in notranjih predpisov, »ki v nekaterih podjetjih tehta jo tudi do 50 kg«, kakor je dejala neka tovarišica na prvi plenarni seji začasnega sindikalnega sveta za novi okraj Maribor. V manjših podjetjih pa se le težko pohvalijo z osnovnimi pravili, če pa jih že imajo, so to pretežno tipski in k nam in drugačnih razmer presajeni notranji predpisi. Sicer pa je bilo v podjetjih, zlasti še manjših, kjer nimajo niti v osnovi izpeljane notranje organizacije in so brez kvalificiranih kadrov, tudi težko kaj več napraviti.
Konsolidacija notranjih razmer, predvsem notranje delovne in poslovne organizacije, je potemtakem bistven pogoj za učinkovitejše urejanje notranje zakonodaje, torej tudi z ustavnimi smotri pogojene priprave, razprave in sprejemanje statutov delovnih organizacij. Pri tem bodo zlasti manjša podjetja potrebovala večjo pomoč zbornike in sindikatov — tudi s seminarji, ki jih nameravajo prirediti v večjih središčih mariborskega okraja. Tak seminar bodo organizirali za pomurski okoliš tudi v Murski Soboti.
V statutarnih razpravah bo potrebno razčistiti tudi nekatera druga vprašanja. Tako se v mnogih podjetjih že kaže potreba po tem, da v pogojih decentraliziranega upravljanja bolj učinkovito zagotovijo ne-
posrednost upravljanja s stimulativno notranjo delitvijo dohodka, materialno krepitvijo ekonomskih enot. razmejitvijo pristojnosti med osrednjimi organi upravljanja in ekonomskimi enotami, uzakonitvijo takih odnosov na področju delovnih razmerij, ki bodo zagotavljali zaposlenim tudi pravno sigurnost, decentraliziranim upravljanjem itd. Tudi uveljavljanje integracijskih procesov zgolj zaradi fizičnega združevanja podjetij ni vedno družbeno upravičeno, zlasti še v primerih, ko so posamezni obrati zelo oddaljeni eden od drugega. Vprašanje je tudi, kako zagotoviti v ekonomski enoti s 400 zaposlenimi neposrednost upravljanja. Zato kaže v prihodnje težiti tudi za drugimi oblikami proizvodnega in poslovnega sodelovanja podjetij.
Temne in svetle točke
Pred dnevi zaključeno 17. zasedanje Organizacije združenih narodov v New Yorku ni prineslo posebnih konkretnih rezultatov — če seveda odštejemo izredno koristno angažiranje OZN in osebno U Tanta, katerega so na tem zasedanju izvolili za stalnega generalnega sekretarja OZN, v znani karibski krizi, ko ie sivet stal že takorekoč na robu atomske vojne — je pa dejstvo, da je kljub temu da-
lo vrsto koristnih pobud za reševanje pereSih mednarodnih problemov, zlasti na področju razorožitve in prepovedi nadaljnjih poskusov z jedrskim orožjem. Pod vplivom miroljubnih pobud in deklaracije, v kateri se je ta svetovna organizacija z veliko večino držav — članic izrekla za prenehanje poskusov s 1. januarjem 1963, se nadaljujejo tudi razorožitvena pogajanja na konferenci 18 držav v Ženevi. Žal ta pogajanja še tudi niso prinesla zadovoljivih rezultatov.
Sestanek med predsednikoma zapadnih velesil ZDA in
Velike Britanije, Kennedyjem in Macmillanom — sestanek je bil pred dnevi na znanih Bahamskih otokih — in sklenitev takoimenovanega »nassauskega pakta« med obema državnikoma pa ni prinesla svetu ohrabrujočih znakov popuščanja napetosti. Zdaj za miroljubni svet ni važno, katere vrste raket naj bi po tem sporazumu dobila Velika Britanija, kajti rakete ostanejo rakete, sredstvo za reševanje
mednarodnih sporov s silo, pa čeprav jih lastniki že kar preveč radi skriva jo pod obrambne namene. Tako prestižno tekmovanje med silami, ki uničevalno orožje imajo ni ohrabrujoče za svetovni mir in tudi ni dobrodošlo ob letošnjem prihodu Dedka Mraza Ostaja nam torej še upanje, da se bo v letu 1963 vendarle kaj obrnilo na bolje tudi na relejniku odnosov Zapad Vzhod
Pod svetovnim podnebjem, ki je že kar preveč zaoblačeno od eksplozij atomskih bomb, pa so tudi svetle točke, ki so človeštvu obetajoči
svetilniki v borbi za trajen svetovni mir. Med temi svetlimi točkami so prav gotovo tudi obiski naših vodilnih ljudi, predsednika Tita s spremstvom v ZSSR, in podpredsednika ZIS Edvarda Kardelja v Indoneziji, Indiji in Iraku. Ta potovanja so posvečena ohranitvi miru, razširjevanju in pospeševanju vsestranskega sodelovanja med našo in državami — gostiteljicami. Naše državnike in njihove sprem-
ljevalce so povsod bratsko in prijateljsko sprejeli. Tudi svetovni tisk je posvetil tem obiskom veliko pozornost.
Predsednik Tito se je 22. decembra s svojim spremstvom vrnil v domovino. V Beogradu ga je sprejela več deset tisoča množica prebivalcev našega glavnega mesta. Podpredsednik ZIS Kardelj pa je po obisku v prijateljskih državah Indoneziji in Indiji v četrtek prispel na zadnjo etapo svojega koristnega potovanja — v Irak. kjer je bil sprejet z največjimi častmi.
Tovariš Tito je ob sprejemu na beograjski železniški posta-
ji med drugim dejal, da je presenečen nad veličastnimi uspehi, ki jih je v zadnjih letih doseglo sovjetsko ljudstvo. tudi na področju ustvarjanja potrebnih pogojev za izboljšanje življenjskega blagostanja. Razgovori z najvišjim sovjetskim vodstvom in osebno premieram Hruščovom so bili iskreni, odkriti in prija teljski. Zdaj, po tem obisku, bomo veliko laže razumeli sovjetsko ljudstvo in njegovo
vodstvo, zlasti še v živem prizadevanju za ohranitev svetovnega miru. Jugoslavija bo, zvesto se držeč načela nevmešavanja in aktivnega soobstoja v meddržavnih odnosih, tudi vnaprej prizadevala za enakopravno in koristno sodelovanje z vsemi državami, ne glede na njihovo notranjo družbeno ureditev, povsem naravno pa je, da so ta priznanja še posebno odločilna, kadar gre za odnose s Sovjetsko zvezo in drugimi socialističnimi deželami, saj je tudi naša država socialistična.
S SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA MURSKA SOBOTA
Gre za natančno izdelane pravilnike
Na nedavni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota je soboška občina dobila novega predsednika in podpredsednika. Dosedanji predsednik KAREL LUTAR namreč odhaja na novo službeno dolžnost v Maribor. Na njegovo mesto so izvolili dosedanjega podpredsednika ObLO, JANEZA LANŠČAKA, novi podpredsednik pa je po stal dosedanji kmetijski inšpektor inž. EDO PERHAVEC.
Poleg volitev je bila osrednja točka seje obeh zborov poročilo o delu komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. Poročilo je podčrtalo potrebo po zainteresiranosti vsake gospodarske organizacije za čim viš-
jo produktivnost dela, katere gonilna vzmet bi bili ravno pravilno in stimulativno izdelani koncepti delitve čistega dohodka znotraj teh gospodarskih organizacij in z njimi nujno v zvezi tudi pravilniki o delitvi čistega dohodka.
Mnoge gospodarske organizacije so s sestavo pravilnikov precej zavlačevale in nekatere jih še do danes niso sestavile. Za tako malomarnost (ali kaj?) seveda najdejo razne izgovore. Pretežno število pravilnikov je sicer že sestavljenih in na podlagi teh je lahko ugotoviti napredek v njihovi kvaliteti, pa tudii nekatere pomankljivosti pri sestavljanju Pravilnik: so kvalitetno dosti boljši kot lanski im predlanski. Pomanjkljivosti nekaterih so v glavnem v tem, da ne vsebujejo takih določil, ki bi v skladu s predpisi in splošnimi načeli za delitev družbenih sredstev po vloženem delu določevala in ločila dve bistveni osnovi: osnovo, po kateri ugotavljamo tisti čisti dohodek, ki je nastal po prizadevanju delovnega kolektiva, in osnovno. po kateri ugotovimo čisti dohodek, ki ni nastal zaradi teh prizadevanj, pač pa zamudi različnih, ugodnejših gospodarskih instrumentov.
Seveda ob ugotovljenih pomanjkljivostih ne moremo mi mo nekaterih pozitivnih določb pravilnikov. Tako je v vseh obravnavanih pravilni-
kih določena osnova za ugotavljanje osebnih dohodkov delavcev po vloženem delu ali po učinku tega dela -jo-
V pravljični deželi Dedka Mraza — sredi Murske Sobote
Med poukom na tišinski šoli (beri članek na 6. strani)
DOMISELNOST
nagrajena z uspehom
KZ BELTINCI JE ZABELEŽILA ŠTEVILNE USPEHE V MINULEM LETU
Kot vse kaže, bo plan KZ Beltinci realiziran in celo presežen po predvidevanjih za 10 odst. Kot glaven pozitiven faktor za presego plana navajajo predvsem izboljšanje in preseganje obveznosti v lastni proizvodnji, potem pa še odkup. V letošnjem letu so namreč odkupili dosti večje količine krompirja kot prejšnja leta. Tudi investicije so bile sorazmerno visoke, saj je bil nabavljen kombajn in še nekateri manjši stroji. Z odkupom zemlje niso imeli toliko sreče, ker so kmetje prodajali zemljo pod nesprejemljivimi pogoji, saj je znašala cena za ha tudi po 700.000 din, kar za zadrugo, razumljivo, ni bilo sprejemljivo. Nasprotno pa so se pokazali ugodni pogoji za zakup zemlje. Težnja za oddajo zemlje v zakup je bila očitna predvsem pri starejših ljudeh, ki sami poljskih del ne morejo več v redu o-pravljati. Tako ima zadruga sedaj v zakupu že okrog 10 ha, pričakujejo pa, da bo drugo leto dosežen na tem področju še večji uspeh. V preteklem letu so preorali tudi okrog 10 ha pašnikov v
njive in so bila ta zemljišča letos že tudi zasejana s koruzo.
Ena zelo uspešnih akcij v preteklem letu je brez dvoma dograditev zadružnih domov v Dokležovju in Lipi. S to dograditvijo je bilo rešeno z enim udarcem več perečih problemov. Ta dograditev je potekala s sodelovanjem vaškega odbora SZDL v Dokležovju in Lipi, razumljivo, tudi s pomočjo vaščanov, ki so dali na razpolago delovno silo in denarne prispevke. Tako so 8 m visok zadružni dom razdelili po višini na polovico in prišli tako do dveh popolnoma novih prostorov. Spodaj si je zadruga uredila skladiščne prostore, zgoraj pa so si uredili vaščani kulturno dvorano in dve klubski sobi. Stroški so se seveda sorazmerno razdelili. Zadruga je vložila v skladišče v Dokležovju okrog 7,000.000 din. Pobudo za omenjene dograditve sta dala ObLO Beltinci in Zadružni svet KZ Bel-
tinci. Podobno akcijo imajo v načrtu za prihodnje leto še v Odrancih.
Število zaposlenih v zadrugi se je letos napram letu 1961 zmanjšalo. Osebni dohodki zaposlenih pa se bodo nekoliko povečali, nekaj tudi zaradi zmanjšanja delovne sile, nekaj pa zaradi nizkih osebnih dohodkov, ki so jih imeli delavci v preteklih letih.
Kljub organizacijski nepripravljenosti je bil odlok ObLO o agrominimumu sprejet za večje površine, kot je pričakovala zadruga, pa so se le približali postavljenemu planu. Precej pa je bil presežen plan o kooperaciji. Kot pravijo, je važno dejstvo, da so uspeli zadovoljiti kmete z umetnimi gnojili in semeni. Za prihodnje leto pričakujejo, pač odvisno od vremenskih razmer, dosti večji pridelek, če bodo kmetje še nadalje upoštevali navodila zadruge o dognojevanju visok orodnim vrstam pšenice. Zadruga je posvetila obveščanju posebno skrb, saj obvešča člane z okrožnicami, razglasi in predavanji po Ljudski univerzi Beltinci. Zabeležili so tudi povečanje porabe umetnih gnojil: kar za dvakrat napram lanskemu letu. Vse kaže torej, da imajo ljudje že zaupanje v uporabo umetnih gnojil in tako odlok o agro-minimumu ni prinesel glede uporabe gnojil nikakih težav.
Zadruga posveča povečanju proizvodnje veliko skrb, kar dokazuje tudi skrb za kmetijski strokovni kader. Trenutno imajo kar 13 štipendistov: 10 na SKŠ v Rakičanu, 3 pa na agronomski fakulteti v Ljubljani.
Uspeh zadruge pa je, kot pravijo sami, odraz tesnega sodelovanja z ObLO in vsemi vaškimi odbori SZDL.
BR
NAŠ RAZGOVOR NA POSTAJI LJUDSKE MILICE ZA CESTNI PROMET
NISMO ŠE STORILI VSEGA
Bilo je pred približno dvema mesecema. Na postaji Ljudske milice za cestni promet smo se pravkar pripravljali za eno izmed prometnih akcij, ko je pritekel nekdo in obvestil, da se je na eni izmed pomembnejših soboških cest zgodila prometna nesreča. Tisti, ki je nesrečo povzročil, je pobegnili.
Na srečo si je neko od očividcev zapomnil registrsko številko, vendar pa ni bil prepričam, da si je tablico zares dobro ogledal. Miličniki so pognali avtomobil in motorje in začelo se je zasledovanje... Tega dogodka sem se ponovno spomnil sedaj ob Novem letu im v razgovoru s komandirjem postaje LM za cestni promet v Murski Soboti, kapetanom Ivanom Pohovnikarjem najprej postavil vprašanje v zvezi s podobnimi primeri.
Dejal je, da so imeli letos
kar šest takih primerov, ko so povzročitelji nesreče pobegnila, vendar pa beg ni trajal dolgo.
Koliko prometnih nesreč
pa ste obravnavali letos
na vaši postaji?
V letošnjem letu smo obravnavali 89 prometni h nesreč, pri katerih je izgubilo življenje 14 oseb. Seveda pa to niso vse nesreče, ki so se pripetile na območju okraja saj so jih precej obravnavale tudi območne postaje LM. Največ nesreč se je zgodilo prav zaradi neupoštevanja prometnih predpisov, zaradi tehnične nesposobnosti vozil, za kar nosijo največ krivde odgovorni ljudje v podjetjih in tudi zaradi poledice, zaradi katere sta ravno pred nedavnim zgubili življenje dve osebi, ena pa je bila težje poškodovana.
So nesreče v letošnjem letu v porastu ali upadu?
Žal moramo ugotoviti, da so nesreče letos v precejšnjem porastu. Njihovo število se je povečalo kar za 17 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.«
In kako je z disciplino v prometu na sploh?
Moram poudariti, da je večina voznikov motornih vozil disciplinirana, razen nekaterih posameznikov, ki se ne zmenijo za kazni, še manj pa za opozorila naših uslužbencev. Večeje preglavice pa nam zadnje čase povzročajo ostali, na primer kolesarji, vozniki vpreg in mopedisti. Niso redki primeri ko moramo iz prometa izločiti vinjenega mopedista ali preprečiti nadaljnjo vožnjo kolesarjem in voznikom vpreg. Zaradi podobnih prekrškov smo prijavili sod-
niku za prekrške kar 812 oseb.«
Ob koncu razgovora pa nam
je kapetan Ivan Pohovnikar še dejal, da so bile velikega po mena prav akcije v mesecu prometne varnosti; sodelovali so tudi zastopniki AMD, združenj šoferjev in avtomehanikov ter novinarji iz našega uredništva.
Na koncu intervjuja se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri njihovem delu, in zaželel vsem, ki uporabljajo ceste, srečno in varno vožnjo v novem letu!	J. S.
Novi mladinski aktivi
Na občinskem komiteju v Murski Soboti se dobro zavedajo, kako pomembno je vključevanje mladih občanov v mladinsko organizacijo in zato ni čudno, če vedno znova slišimo o ustanovitvi novega aktiva.
Tako je bil tudi preteklo sredo v Doliču ustanovni sestanek
tamkaj njega mladinskega aktiva; udeležilo se ga je kar 42 mladincev in mladink. Na sestanku so se pogovorili o problemih v svojem okolišu, si sestavili delovni program, izvolili vodstvo nove organizacije.
To je že osmi mladinski aktiv, ki ga je letos ustanovil komite LMS v Murski Soboti.
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
3
Občinski sindikalni svet v Radgoni po začrtani poti
Na seji predsedstva Občinskega sindikalnega sveta Radgona je bil izvoljen 20-članski aktiv, kateremu je določena konkretna naloga. Omenjeni aktiv naj bi bil v pomoč sindikalnim podružnicam pri obdelavi statuta občine. Do konca januarja 19G3 bi statut najprej obdelali člani delavskih svetov, upravnih odborov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic. Obdelava samega statuta občine v gospodarskih organizacijah naj bi bila taka, da bi bile te razprave osnova za sestavo statutov gospodarskih organizacij. Sele takrat, se pravi po omenjenih razpravah, bi pristopili k razpravam o statutu občine celotni kolektivi.
Ob razpravah okrog statuta občine bi morali vključiti še razprave o predosnutku zvezne in republiške ustave, ker je to pravzaprav II. stopnja širokih razprav o predosnutku ustave, za katero je značilno temeljijtejše in konkretnejše obdelovanje.
Pri analiziranju razprav o predosnutku ustave so bile ugotovljene nekatere pomanjkljivosti, oziroma so se pokazale določene nepravilnosti. Gre namreč za to, da so bile
Spomenik borcem v Radgoni
razprave v nekaterih primerih enostranske. Pripomniti pa je treba, da so bile razprave -v glavnem dobro pripravljene in tudi udeležba je bila dobra, saj je le-ta dosegla 70—80 odst zaposlenih.
Glede na omenjene pomanjkljivosti je Ljudska univerza v Radgoni organizirala predavanje profesorja Valentinčiča iz Ljubljane; predavanja se je udeležil tudi imenovani 20-članski aktiv ObSS. Profesor Valentinčič je prisotnim posredoval najboljše metode posredovanja gradiva o predosnutku ustave širšim množicam.
Nadalje je bil prinesen tudi sklep, naj gospodarske organizacije s svojimi statuti ne bi čakale na sprejetje ustave, temveč naj bi pristopile takoj k njihovi izdelavi.
Zdravilišče Slatina Radenci in Kmetijsko gospodarstvo Radgona, sta že imenovali komisije za izdelavo osnutkov statutov svojih gospodarskih organizacij.	B. R.
Ponekod še vedno premalo za turizem
Za turizem in sprejem gostov Radgona in okolica nista poskrbeli kot bi lahko in niso bile izkoriščene široke možnosti.
Merodajni forumi verjetno premalo čutijo naš lokalni ambient — nacionalna, jedila, lokalne zanimivosti, rekreacijski objekti, domači spominčki ... Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da je bilo le precej storjenega, predvsem kar zadeva investicije v tej gospodarski panogi. Tako ne moremo prezreti kopalnega bazena v Radencih z urejeno okolico weekend naselja in drugih gostinskih objektov, Turist-biroa v Radgoni, ki posreduje turistične usluge, propagira lov in ribolov itd. Tudi perspektive so kaj obetajoče, saj je v načrtu gradnja hotela v Radgoni, ureditev gostišča pri Negovskem jezeru, gradnja turističnega objekta
na Kapeli in končno tudi Pomurskega sejma ne smemo prezreti.
Tako je, ko se v apaškem televizijskem klubu zberejo mladi in stari
T E S N E VEZI
Ko ocenjujemo delo mladine, nikakor ne moremo izpustiti pestrega in zares prijateljskega sodelovanja mladinskih aktivov, sodelovanja, ki priča o veliki nevezanosti mladine na našo Ljudsko armado. Vsako leto se vrstijo številna skupna tekmovanja, delovne akcije in prireditve, ki jih organizira mladina in povabi k sodelovanju mladince — pripadnike JLA. Ob rojstnem dnevu Jugoslovanske ljudske armade, 22. decembru, pa se spremeni skupno delo v skupno praznovanje.
Tudi letos so številni aktivi v našem okolišu organizirali obiske večjim vojaškim enotam, posebno še karavlam ob naši meji. Ta srečanja so že tradicionalna. V Rad goni smo izvedeli, da so 22. decembra še posebno lepo praznovali na obmejni postojanki v Meleh; to karavlo je obiskalo okoli 45 mladincev in mladink iz aktivov gostinske šole in zdravilišča Slatina Radenci. Po krajšem govoru mladinca in vodje karavle so se zvrstile točke kratkega, a živahnega kulturnega programa, nato pa šahovsko tekmovanje. Mladinci so vojake tudi obdarili s praktičnimi darili. Podobna praznovanja so bila tudi v Radgoni, Žepovcih in Apačah, v nekaterih karavlah v soboški, petrovski in lendavski občini.
RADGONA-APAČE-VIDEM-RADENCI
APAŠKA SVOBODA NA DOBRI POTI
Kadar v Apačah omenjajo najnovejšo pridobitev: nov klubski prostor s televizorjem, ne morejo mimo dveh trikotnikov: SZDL—Svoboda—šola. DPM—Svoboda—Partizan. Kaj hočejo s tem povedati? Predvsem to, da gre v skupnih prizadevanjih za lepše življenje v krogu tudi za tesno sodelovanje med množičnimi organizacijami. To sodelovanje pa so v Apačah dobro zasnovali. Tu pa je seveda še Zveza borcev, katere prijazni sekretar nam je povedal, da bivši borci NOV krepko sodelujejo, kadar je potrebno uspešno speljati kakšno akcijo. Sam pa da je pridobili zadnje dni kar 40 naročnikov za nov časopis — TV-15! Toliko o skupnem delu v Apačah, nekaj več pa tokrat o delavsko-prosvetnem društvu Svoboda v tem kraju.
V zadnjem času je društvo pridobilo še eno sekcijo z dvema tamburaškima zboroma. Za glasbila so zbrali od prebivalstva nad 140 tisočakov. Vadijo mladi in sta-
ri, zanimanje pa je tolikšno, da niti ne morejo sprejeti vseh kandidatov ob že nabavljenih inštrumentih.
Dramska sekcija namerava v tej sezoni uprizoriti tri igre. Eno igro bo dala tudi mladina in si izkupiček od nje tudi obdržala. Zanimivo pa je, da apaški igralci ne nastopajo samo doma, marveč zelo radi gostujejo tudi v Št. Ilju, pri Vidmu, na Sladkem vrhu in Kapeli. Spomladi so v teh krajih gostovali s Samorastniki.
Se v tej sezoni nameravajo ustanoviti mešani pevski zbor. Sestavljali naj bi ga pevci iz Apač in okoliških krajev. V načrtu imajo tudi dve lutkovni predstavi za najmlajše. Šahovska sekcija je tudi dokaj aktivna. Imeli so že prijateljsko srečanje z radgonskimi šahisti na 30 šahovnicah. Tudi literarni večer nameravajo organizirati in povabiti na oder Radgončane, med njimi tudi pesnika Manka Golarja. Letos si je društvo omislilo tudi magnetofon.
Za letošnji praznik JLA so obiskali bližnje vojaške karavle, zvečer pa so priredili v zadružnem domu svečano akademijo, katere se je udeležilo rekordno število ljudi. Te proslave so namreč v Apačah vedno množično obiskane. Med drugimi je nastopil tudi šolski pevski zbor, pa tudi vojaki so prispevali svoje točke.
V soboto proti večeru je mlade Apačane obiskal tudi dedek Mraz. njemu in spremstvu so pripravili topel sprejem v pravljičnem gradu, ki je bil za to priložnost čarobno opremljen in osvetljen.
TELEVIZIJSKI KLUB
Ob zadnjem obisku v Apačah so nam prebivalci tega kraja s pravim ponosom pokazali klubski prostor, katerega so odprli za letošnji Praznik republike. Klubski prostor s televizijskim sprejemnikom, 30 šahovnicami, časopisi in revijami je v Domu Partizana, poleg njega pa je še manjša soba, kamor bodo preselili tudi knjižnico DPD Svoboda, ki je morala dosedaj zaradi po-
manjkanja prostora zasilno gostovati v osnovni šoli. Apaška knjižnica šteje trenutno 600 knjig.
Za obisk televizijskih oddajje v Apačah veliko zanimanje, saj, kot so nam povedali na pol v šali, starejši možakarji in žene sploh več ne morejo priti zraven. Zato je vodstvo Svobode sklenilo, da bo napravilo vozni red« za obiske televizijskih oddaj v novem klubu.
RADENCI
V kratkem bo v Radencih skupna seja sveta za urbanizem in Glavnega urbanističnega inšpektorata za LRS; na seji bodo razpravljali in dokončno potrdili že sestavljeni urbanistični načrt za Radence, ki ga nameravajo izpolniti v naslednjih tridesetih letih. Vsebinsko zajema načrt predvsem ureditev zdravstvene in gostinske dejavnosti, samega naselja Radenci, pa tudi poživitev itn izgradnjo objektov za športno rekreacijo.
Talce objekte KG Radgona srečamo v apaški dolini — vsekakor napredek
REKREACIJA IN RAZVEDRILO
ŽE NEKAJ ČASA JE V SMISLU REKREACIJE IN RAZVEDRILA. ZDRAVE IN SISTEMATIČNE TELESNE VZGOJE V PROSTORIH KINO DVORANE REDNA TELOVADBA ZA MLADO IN STARO IZ RADENEC.
Društvo Partizan je poskrbelo za potrebne rekvizite in opremo, tako da sedaj lahko s pridom koristi kino dvorano tudi za telovadnico. Mladina, ki je poleti gojila plavalni šport in športne igre, je s težavo pričakala dan, ko bo lahko s telesno vzgojo nadaljevala tudi v zimskih dneh.
Telovadba — rekreacija — je uvedena dvakrat na teden za deco, mlajše pionirje, starejše pionirje, mladince, mlajše in starejše člane. Tako za moške kot za ženske oddelke. Strokovno vodstvo skuša, zadovoljiti potrebam vseh športnikov in nešportnikov. predvsem pa želji večine, ki vsakodnevno pred in po delu ali v šoli čuti svojo notranjo potrebo po sproščenosti in razvedrilu.
Društvo je zelo presenečeno z obiskom. V vrstah aktivnih športnikov je skoraj, vsa radenska mladina, tako šolska kot izvenšolska. Telovadečih je nad 200. V zadnjem času ugotavljamo, da so sedanji prostori z razpoložljivim časom premajhni in pretesni, vendar bomo morali počakati še eno leto, ko bomo zgradili novo telovadnico.	T. Ž.
TELEFON do Stogovec
Letos so dobili telefonsko zvezo z Radgono tudi prebivalci Stogovec v Apaški kotlini. To je zanje pomembna pridobitev, saj je telefon neobhodno potreben zlasti v primeru bolezni itn nesreč (požari, klicanje rešilnega avta
itd.). Tudi avtobusna zveza je razveselila prebivalce	tega
kraja., zlasti še sosednje Vratje vasi, odkoder je zlasti sedaj v zimskem času bilo že kar težke priti na avtobus v bolj oddaljeni kraj.
Zelo preseženi
PLANI
Zdravilišče v Radencih se lahka letos pohvali z izrednim finančnim uspehom, saj so zastavljene naloge izpolnili. Še več: presegli so jih precej visoko. Povedali so nam, da so celokupni promet zdravilišča v lanskem letu presegli za 22 odstotkov. Že sam podatek, da se je promet z gostinskimi uslugami povečal za 65 odst., nam pove zelo mnogo. Tak uspeh pripisujejo v Radencih predvsem maloobmejnemu prometu, izboljšanju gostinskih uslug in gostom, ki prihajajo z motornimi vozili. Tudi inozemski turizem — v zdravilišče prihajajo predvsem Italijani in Avstrijci — je bil letos precej uspešen, saj so ustvarili nad 150 tisoč dolarjev deviznega prometa.
Tako so naši fotoreporterki pozirali delavci KG Radgona
MPŠ TUDI V RADENCIH
Za mladinske politične šole so pokazali mladinski aktivisti precejšnje zanimanje. Poleg že obstoječih v Radgoni, Ljutomeru, Lendavi, Beltincih in Murski Soboti bo po novem letu pričela s poukom tudi mladinska politična
šola v Radencih, za katero se je doslej že prijavilo 35 mladincev in mladink — 10 iz gostinske šole, ostali pa iz zdravilišča in radenskega aktiva. Šola, katero bo organiziral mladinski občinski ko-
mite, ho samostojna, program ih večina predavateljev pa bo iz radgonske politične šole. Program šole obsega 20 tem, predavanje pa bodo dvakrat tedensko v Radenskem domu.
DVA UMESTNA PREDLOGA
NA ZADNJI SEJI ObLO RADGONA SO SKLENILI, DA BODO POSLALI PRISTOJNEMU ORGANU PREDLOG ZA PREIMENOVANJE MESTA GORNJA RADGONA V RADGONO.
Predlog so utemeljili s tem, da naziv Gornja Radgona že z nacionalnega vidika ne ustreza, ker je podedovan še jz časa bivše Avstroogrske, ko je označeval del katastrske občine nemške Radgone tostran Mure. Prebivalci teh krajev nikdar ne govorijo, da gredo v Gornjo Radgono, ampak samo v Radgono. Bivši radgon-
ski okraj se je imenoval samo OLO Radgona. Tudi mesto onstran Mure v Avstriji se imenuje samo Radkersburg in ne Unter Radkersburg.
Dalje so odborniki predlagali. naj se cesta Ptuj — Juršinci — Videm — Kapela — Radenci preimenuje v cesto II. reda, ker je to pomembna cesta, ki veže Ptuj in osred-
njo Slovenijo s Pomurjem po najkrajši poti in je tako z gospodarskega kot s turističnega vidika zelo važna.
Podoben sklep so sprejeli tudi na skupni seji krajevnih odborov na območju krajevne-
ga urada Juršinci. Pri gradnji ceste so prebivalci pripravljeni sodelovati tudi s prostovoljnim delom.	Ika
V Radencih nova telovadnica
Potrebe po telesni vzgoji so narekovale, da v Radencih zgradimo potreben objekt za zimsko vadbo im treninge vseh športov.
To veliko željo mladine so razumeli talko ObLO v Gornji Radgoni kot uprava in ves kolektiv zdravilišča Radenska Slatina. Združena investitorja ObLO — sklad za šolstvo — in zdravilišče Radenska slati-
na sta v letu 1962 zbrala 10 milijonov din in pričeli smo graditi eno najlepših in največjih telovadnic v Pomurju.
Telovadnica bo pri osnovni šoli v Radencih, velika bo 26x12 m, torej bo večja od vseh obstoječih v Pomurju. Predračun za njeno zgraditev znaša 27 milijonov. Gradi jo gradbeno podjetje iz Gornje Radgone.	T. Ž.
Zaprto kopališče V APAČAH
Velika pridobitev za prebivalce Apač in okolice je zaprto kopališče v Domu Partizana. Obisk kopalcev je velik zlasti ob sobotah in nedeljah, kopališča pa se s pridom poslužuje tudi šolska mladina in pripadniki JLA. Vodo za štiri prhe ogrevajo v bojlerju.
Prihodnje leto želijo urediti še fasado kulturnega in telovadnega doma, za kar pričakujejo nekaj sredstev tudi od občine. Pri urejanju zunanjosti obeh objektov so pripravljeni prebivalci pomagati s prostovoljnim delom. Prav tako pa, bodo spomladi uredili tudi park pred obema domovoma.
4
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
USPEŠNA BILANCA
MALOOBMEJNEGA PROMETA
Kar se tiče maloobmejnega prometa v Radgoni, lahko brez predsodkov trdimo, da se je v letošnjem letu ugodno razvijal, tako v pogledu števila prehodov kakor tudi menjalne valute.
Najbolj nazorno nam bodo omenjeni porast pokazali naslednji podatki: od 1. januarja 1961 do 13. septembra 1961 je bilo menjanih tujih valut za 4,208.020 din; od 1. januarja 1962 do 13. sept. 1962 pa je bilo menjanih tujih valut za 8,275.264 din. Vidimo torej, da so tuji državljani menjali kar za 100 odst. več denarja kot v lanskem letu.
Nadaljni porast se vidi tudi pri prehodih voznikov osebnih avtomobilov z obmejnimi prepustnicami, saj je bilo v prvih devetih mesecih letoš-
njega leta zabeleženih 9.484 prehodov, lansko leto pa v vsem letu 10.753 prehodov.
Se močnejši porast je zabeležen pri prehodih tujih državljanov — lastnikov osebnih avtomobilov s potnimi listi, saj jih je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta 3.718, v vsem letu 1961 pa samo 2.479. Nekoliko manj u-godno je Stanje pri prehodih naših in tujih državljanov brez motornih vozil, saj je bilo v letu 1961 registrianih 233.378 prehodov, letos v prvih devetih mesecih pa 184
tisoč 758. V tem primeru je vprašanje, če bo število letošnjih prehodov ob koncu leta doseglo lansko število.
BR
GRADNJA TURISTIČNEGA OBJEKTA NA KAPELI
Na Kapeli je v letošnjem letu predvidena gradnja turističnega objekta. To naj bi bil sodobno urejen lokal, ki bi služil predvsem gostom in turistom iz Radenec. Misel je odlična in če bo po predvidevanjih tudi uresničena, lahko mirne duše trdimo, da bo pomurski turizem okrepljen s še eno vabljivo turistično točko.
BR
TRGOVINA V RADGONSKI OBČINI
SKOK NAPREJ
Lahko rečemo, da si je trgovina v radgonski občini u-trdila svoj položaj in da je letos naredila kvaliteten skok naprej.
Brez dvoma ni majhnega pomena združitev bivših treh trgovskih podjetij (»Sloga«, »Izvir«. Dom«) v enotno trgovsko podjetje Sloga«, saj
je tako omogočen porast investicij za izgradnjo trgovskih lokalov. Danes ima Radgona že nekaj specializiranih trgovin za tekstil, usnje in železnino, kakor tudi sodobno urejeno samopostrežno trgovino. V letošnjem letu je bil dober del trgovskih lokalov obnovljen in tudi sodobno urejen. Nove izgradnje v prihodnjem letu so predvidene predvsem v Radencih, kjer imajo v načrtu izgradnjo sodobnega trgovskega lokala, in pri Vidmu.
Zanimivosti v kmetijstvu Radgonske komune
V kooperaciji je danes zajetih 263 ha obdelovalne zemlje. Z razliko od organizirane proizvodnje pa so kmetje sejali na 580 ha ob minimalnih agrotehničnih ukrepih. KG Radgona je osvojila proizvodnjo polpečenega vina »Radgonski biser«. V Podgradju gradijo farmo za 20.000 betonov, ki bo dokončno dogotovljena do leta 1965. Delno pa jo bodo uporabljali že prihodnje leto. V Lutvercih gradijo hleve Za 1000 glav mlade pitane živine (goveda), ki pa so praktično že zgrajeni.
Končno lahko omenimo še rekorden donos koruze, saj je znašal povprečni pridelek 125 centov storžev na ha.
BR
Stanovanjska izgradnja v Radgoni in okolici
Letos se je stanovanjski fond v Radgoni kar občutno povečali., saj je bilo na novo vseljenih nekaj novih stanovanjskih blokov.
Tako je bil vseljen 24-stano-
vanjski blok, zraven tega pa še trije 6-stanovanjski bloki. Tudi v Stogovcih so prišli do novega 6 -stanovanjskega bloka za učitelje. Pri Negovi so ugodno rešili stanovanjski problem (kolikor se je dalo), saj so v večji stanovanjski objekt namestili krajevni urad« zdravstveno postajo in štiri stanovanja za učitelje. Pri Vidmu je bila letos odprta kopalnica in pralnica, obnovljena pa je bila tudi zdravstvena postaja.
BR
Radgona — prijazno mestece, ki gostoljubno sprejema domače in tuje turiste
NOVI ZDRAVILIŠKI DOM VSLATINA RADENCIH
V Radencih so v bližini Terapije že pričeli z betoniranjem temeljev za zdraviliški dom. Poslopje bo eno najmodernejših v Radencih in bo stalo po dograditvi okoli 320
milijonov dinarjev. V pritličju bodo lepo in sodobno opremljene ordinacije, medtem ko bodo gornji prostori urejeno, v sobe za goste s skupno zmogljivostjo 80 ležišč. Tudi
za kader je že delno poskrbljeno, saj štipendira Zdravilišče Radenci v ta namen dva zdravnika in več srednjega strokovnega kadra.
Po predvidevan jih bo dom zgrajen do septembra prihod njega leta.
RADGONA
V soboto, 22. decembra sta predsednik ObO SZDL in komandant garnizona JLA v Radgoni s predstavniki nekaterih družbenopolitičnih organizacij obiskala obmejne vojaške postojanke v radgonski občini. Pripadnikom JLA
so ob njihovem prazniku izročili darila in čestitke. Povsod, kjer so se mudili, so naleteli na lep in prisrčen sprejem. Po končanih obiskih je bil v Radgoni svečan sprejem, ki ga je pripravilo tamkajšnje vojaško vodstvo.
PO MURSKEM POLJU DO LJUTOMERA
Prepičla sredstva za ceste
V Ljutomerski občini ugotavljajo, da zaradi nezadostnih sredstev preslabo vzdržujejo ceste, kar pa otežkoča voznikom motornih vozil in sploh koristnikom cest neoviran im normalen promet na njih. Slabe ceste tudi kvarno vplivajo na motorna in druga Vozila, ki zaradi tega mnogo prej dotrajajo.
Prihodnje leto pa se obeta precejšnje izboljšanje cest tudi v ljutomerski. občini. Tako bodo asfaltirali cesto Ljutomer-Križevci, pripravljajo pa se že tudi na povezovanje te ceste s kraljem. Radenci in Or-
mož. Asfaltiranje in povezava teh cest bo nedvomno mnogo prispevala k izboljšanju cest-
nega prometa in poživitvi turizma v naših krajih.
-sf-
Tako, kot če bi šlo zares!
Jelkovanje v Ljutomeru
Društvo prijateljev mladine, SZDL, politične in društvene organizacije se že vneto pripravljajo za jelkovanje; njim v veliki meri pomaga tudi mladina. Po planu je prihod Dedka Mraza po ljutomerskih ulicah predviden v soboto, 29. decembra ob 13. uri in v nedeljo, 30. decembra ob 17. uri. V povorki bodo sodelovale delov ne organizacije s svojimi prometnimi vozili. Mladina pa pripravlja darila za obdaritev.
Na vseh šolah ljutomerske občine bodo imeli tudi kolektivne ob daritve, za kar je Občinska zveza DPM prispevala nad 123.000 din. Tudi pionirji — prometni miličniki — se mislijo s svojim nastopom uvrstiti v program po ljutomerskih ulicah v zadnjih dneh letošnjega leta. Mladinci in pionirji Osnovne šole Ivana Cankarja so v Ljutomeru že uprizorili igrico »Čarobna palica«, katero bodo ponovili tudi za okoliško mladino in odrasle. Večje programe za jel-krvarje mislijo uresničiti ne samo v Ljutomeru, temveč tudi v ostalih vaseh v Prlekiji: v Križevcih,
Veržeju, Bučkovcih, na Razkrižju in Cvenu, v Cezanjevcih, Berkovcih in drugod.
Brodarska sekcija v Ljutomeru
Na posvetovanju odbornikov Ljudske tehnike v Ljutomeru so se dogovorili, da bodo v kratkem ustanovili »Brodarsko sekcijo«. Med zimskim časom mislijo delati v sekciji v okviru krožkov. Predvidevajo, da bodo izdelali v teh krožkih »Canuje« C-l, C-2, OSK-1, »Blejce«, 1 ribiški čoln in kajake za mirne vode K-l in K-2. Prav tako bi za člane LT organizirali poučni izlet v Maribor, kjer bi si člani ogledali aktivnost mariborskega »Sidra«.
Veržej — prihodnje leto odkritje spomenika S. Ostercu
KRATKE IZ OPEKARNE V BOREČIH
Pred dnevi je imela osnovna organizacija ZKS letno konferenco, na kateri so obravnavali kopico perečih problemov.
Načeli so izobraževanje, gospodarjenje, nagrajevanje v kolektivu, sindikalno živlejnje, delo mladine in še druga vprašanja.
Poudarjeno je bilo, da ni dovolj mlade proizvajalce samo izvoliti v organe upravljanja, temveč jih je treba znotraj teh tudi
vzgajati. Med drugim je bilo ugotovljeno, da manjka pri članih sindikata društvena aktivnost. Sicer so člani sindikata dokaj dobro zastopani v organih delavskega upravljanja, kjer skrbijo za dobro gospodarjenje v podjetju in za porast proizvodnje, vendar pa je društvena aktivnost precej nazadovala glede na prejšnja leta. Končno so govorili še o sprejemu novih članov v ZK.
Prva sindikalna politična šola v Pomurju
Konec novembra je v Ljutomeru začela delovati prva sindikalna politična šola v Pomurju. Obiskuje jo 30 slušateljev iz delovnih organizacij. Namen šole je pridobiti kader za vodstva sindikalnih organizacij in organov družbenega upravljanja.
Ker je program študija dokaj obširen, bo šola trajala vse do meseca marca. Po zaključku šole si bodo slušatelji ogledali Tovarno aluminija in glinice »Boris Kidrič«, obenem pa se bodo sestali tudi z delavskim svetom te tovarne in s slušatelji sindikalne politične šole v Ptuju.
Nelojalna kulturna „konkurenca“ v Bučkovcih
Ko sem še pred dnevi mudil v Bučkovcih, so vzbudili mojo pozornost, M vabijo kar na dve igri. Na prvi pogled to pravzaprav ni nič posebnega, če pa si zadevo pogledaš nekoliko od bliže, pa spoznaš, da gre za posebnost, ki ji je težko najti primero.
Obe igri: »Domen« in »Poročil se bom s svojo ženo«, sta napovedani pod naslovom Prosvetnega društva Bučkovci, le da je prvo pripravila dramska sekcija GD Bučkovci, drugo pa dramska sekcija iz Radoslavec.
Tako aktivnost na kulturnem področju je vsekakor pozdraviti, vendar pa se človek sprašuje: zakaj sta obe dramski sekciji napovedali igri na en dan, v isti dvorani in ob enaki uri. Na lepakih je namreč navedeno, da bosta
obe igri v prosvetnem domu v Bučkovcih 31. decembra ob 17. uri!
Skoraj očitno je, da gre v tem svojevrstnem primeru za nesporazum in morda celo za neke vrste »konkurenco« med obema sekcijama. Kakorkoli pač že je, je treba reči, da takšen način prirejanja kulturnih prireditev in obveščanja o njih ni nikakor posrečen in povzroča med občinstvom zmedo. V tem primeru bi se lahko
celo zgodilo, da zaradi slabe udeležbe ali trenj ne bi moglo biti sploh nobene predstave.
Mar ne bi bilo bolje, če bi se obe sekciji o tem pravočnasno sporazumeli in tudi tako zagotovili boljši obisk, ne samo teh predstav, ki so trenutno najavljene, ampak tudi naslednjih. Sicer pa sodbo o tem primeru prepuščamo samemu občinstvu.
-js-
Vaški dom tudi na Razkrižju
Na Razkrižju so se gasilci odločali, da bodo prihodnje leto začeli sami graditi vaški dom, v katerem bo poleg oro■dišca tudi prosvetna dvorana.
za katero se prebivalci tega okoliša zavzemajo že več let. toda doslej brezuspešno. Vaški dom bodo predvidoma zgradili v Šafarskem, kjer stoji sedaj dotrajani gasilski dom. Zanj so že zbrali nad 35 kub. metrov lesa, z nabiralno akcijo pa še nadaljujejo. Pričakujejo, da bodo prebivalci pomagali tudi s prostovoljnim delom pri gradnji doma, ki naj bi že prihodnje leto stal v surovem stanju.
Celo večja potreba pa je na Razkrižju stanovanjski blok
za učitelje, to tembolj, ker občutna stanovanjska kriza, zaradi katere je težko dobiti učitelja na Razkrižje, pogojuje celo sam obstoj osemletke v tem kraju.
KROJAŠKI
SERVIS
V BUČKOVCIH
V Bučkovcih in okoliških krajih so prebivalci močno občutili pomanjkanje kvalitetnih krojaških uslug: prav to pa je tudi napotilo vaščane, da so pričeli razmišljati, kako bi to pomanjkljivost odpravili. Tako so prišli do zaključka, da bi se v Bučkovcih izplačalo ustanoviti obrat, ki bi lahko opravljal tovrstne usluge. Odločili so se in na pobudo Socialistične zveze ustanovili krojaški servis, ki zaenkrat zaposluje le 4 osebe, a kljub temu posluje dobro in uspešno.
Tudi pomanjkanje stanovanj za učitelje predstavlja v tem kraju določen problem, še posebej sedaj, ko bodo nekateri prosvetni delavci odšli v pokoj, za nove učitelje pa ne bo primernih prostorov. Toda tudi na to so mislili: že spomladi bodo pričeli graditi stanovanjski blok, v katerem bo dobila svoje prostore tudi pošta. Po predvidevanjih bo poslopje stalo okoli 20 milijonov dinarjev.
VAŽNO JE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
Pred kratkim so zborovali tudi ljutomerski šoferji in avtomehaniki. Njihovega občnega zbora so se udeležili tudi predsednik RO ZŠAM Rudi Ceder im drugi gostje. Po izčrpnem poročilu so v diskusiji poudarili predvsem skrb za strokovno izobraževanje in nujnost seznanjanja ostalih državljanov s cestno-prometnimi predpisi.
O dobrem delovanju podružnice v minulem letu priča tudi šest razdeljenih plaket vzornega voznika, pa tudi majhno število odvzema vozniških dovoljenj ali denarnih kazni.
Gre za večjo aktivnost
Nedavni občni zbor ljutomerske osnovne organizacije ZROP je prinesel vrsto konkretnih pobud.
Pri dosedanjem delu so se namreč pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih mislijo v bodoče odpraviti. Gre predvsem za neaktivnost nekaterih članov pri proučevanju strokovnega programa, pa tudi za neaktivnost v drugih organizacijah in društvih. Zato naj bi se člani v bodoče v večji me-
ri vključevali v delo strelskih družin, organizacije LT in politične organizacije. Glede samega izobraževanja pa so predlagali, da bi ga v bodoče izvajali po skupinah, rodih vojske in to s čimveč praktičnega dela na terenu.
Z občnega zbora so tudi poslali Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu protestno noto v zvezi z umorom narodnega heroja Momčila Popoviča. 
Les — to je važna surovina tudi v Pomurju
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
5
Spomladi: Z A Č E T E K GRADNJE ŠOLE NA TIŠINI
Kaže, da bodo prihodnje leto začeli graditi novo šolo na Tišini. Poslopje naj bi bilo v surovem stanju dograjeno že prihodnje leto, svojemu namenu pa bo predvidoma začelo služiti v 1964. letu. Tako so že prodali precej izdelane opeke in navozili gramoz na bodoče gradbišče. Vaščani Tišine in okoliških krajev so pripravljeni pomagati tudi s prostovoljnim delom, lesom in prevozi.
Sedaj poučujejo v dveh poslopjih. Dosedanja šola je že močno dotrajala, vendar pa bo kljub temu pozneje še lahko sprejela pod svoje okrilje otroški vrtec, ki je sedaj v še bolj nemogočih prostorih.
Na šoli uspešno deluje tudi pionirsko športno društvo Janeza Rogana. Društvo šteje 150 članov. Mladi Tišinčani se uveljavljajo tudi v tekmovalnem športu, saj so se v rokometu uvrstili v občinsko ligo
v obeh konkurencah. Precejšnja pridobitev je tudi dvorana v zadružnem domu, katero
je zadruga v zimskem času odstopila šoli za telesno vadbo in športno izživljanje pionirjev. Ob novi šoli pa si nameravajo zgraditi tudi ustrezen
športni objekt, za katerega je zemljišče že odkupljeno.
Zadruga je odstopila šoli v uporabo tudi televizor, katerega so namestili v razredu in tako omogočili obiskovanje televizijskih oddaj ne le šolski mladini, temveč tudi odraslim prebivalcem. Tudi dani šolske zadruge so pridni. S tem, da so pomagali zadrugi v stiski pri obiranju koruze, so si pridobili tudi potrebna, sredstva. Predi dnevi so pionirji tišinske šole skupno s člani SZDL obiskali tudi bližnjo vojaško karavlo, pripravili za pripadnike JLA krajši program in se skupaj z njimi poveselili. Vojake so ob tej priložnosti tudi skromno obdarili, za kar so prispevale vse množične organizacije v kraju. Včeraj pa so se tišinski pionirji podali v Slatina Radence — v tamkajšnje kraljestvo Dedka Mraza.
To pa res ni lepo — srečanje s tako napisano desko
Murska Sobota
V tradicionalnem tekmovanju ob Dnevu JLA, ki je bilo v Murski Soboti so sodelovale naslednje ekipe: aktivni oficirji in podoficirji, moštvo ZROP, Pomurskega tiska in ekipa Ljudske milice.
Tekmovali so v štirih disciplinah: odbojki, šahu, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Največji uspeh so dosegli rezervni oficirji in podoficirji, ki so zbrali kar 105 točk, sledijo jim oficirji in podoficirji s 100 točkami, ekipa Ljudske milice s 85 in Pomovanju je sodelovalo 162 tekmovalcev, ekipe pa so osvojile naslednje število posameznih mest: ZROP dvakrat prvi, 1 drugo, 1 tretje mesto; aktivni oficirji 2 prvi in 2 tretji mesti; LM 2 drugi, 1 tretje in 1 četrto mesto, Pomurski tisk 1 drugo in 2 četrti mesti.
Ob Dnevu armade je komandant garnizije priredil tudi svečan sprejem, na katerem so bila udeležencem tekmovanja podeljena priznanja in prehodni pokali.
NA CANKOVI SO RAZPRAVLJALI O STRELIŠČU
Na občnem zboru strelske družine na Cankovi — bil je pred kratkim —, je bila v središču razprav gradnja strelišča za malokalibrsko puško. Ta zamisel, ki so jo zopet postavili v ospredje, je precej stara, zato upajo, da jo bodo v prihodnjem letu končno uresnilčili. Strelišče na Cankovi je zares potrebno, saj imajo v strelsko družino včlanjenih blizu 60 starejših članov, okrog 90 članov pa imajo tudi na šoli.
Na občnem zboru so še sklenili, da bodo v Gerlincih ponovno osnovali strelsko sekcijo.
Ali bo res že v prvem letu stala poleg učiteljskega stanovanjskega bloka na Tišini nova šolska zgradba?
V OBRATU „MURE“ V PROSENJAKOVCIH
PREUSMERITEV PROIZVODNJE
Samostojna ekonomska enota Tovarne perila »Mura« v Prosenjakovcih je pred kratkim doživela preobrat v svoji proizvodnji, saj so prešli s proizvodnje grobe vigonke na izdelke iz česane volne
To je zanimivo dejstvo, saj je trenutno veliko povpraše-
vanje po volnenih izdelkih, talko da vseh naročil niti ne morejo realizirati. Vseh 56 ljudi, kolikor jih je zaposlenih v obratu, je za uspeh obbrata zelo zainteresirano, kar dokazuje tudi povečevanj? proizvodnje iz leta v leto.
Obrat dela v dveh izmenah vendar s tem, da je v prvi izmeni več pletilk kot v drugi. Prepotrebno šupo. na katero so že dalj časa čakali, so letos končno dobili«. Uporabljajo jo za prazno embalažo, kurivo in kolesa.
Zanimivo pri njihovi proizvodnji je tudi' to, da je usmerjena izključno k otroškim pleteninam. To je. kot pravijo, verjetno edini primer v Jugoslaviji, da bi se neka tovarna bavila izključno s proizvodnjo otroških pletenin.
Kot vse kaže, bodo predvideni plan dosegla. Da pa ga ne bodo prekoračili, pripisujejo dejstvu, da so šele pred kratkim preusmerili proizvodnjo, za kar je bilo izgubljenega tudi nekaj časa, kar pa je popolnoma razumljivo.
ŠOLE ZA ŽIVLJENJE
V preteklem letu je šole za življenje organiziral le Občinski komite LMS v Murski Soboti. Ker je ta oblika izobraževanja doživela izredno zanimanje in uspeh, so se letos zanjo odločili še nekateri občinski komiteji, med njimi tudi mladinsko vodstvo v Radgoni.
Skupno z ObO RK in občinsko Ljudsko univerzo bodo organizirali štiri šole za življenje. Predavanja zajemajo osem tem, izvedena pa bodo v Radgoni, Radencih, Vidmu in v Apačah, medtem ko bodo občasna predavanja tudi pri Negovi in v Stogovcih.
Priznanja za zasluge
V	ponedeljek je bila v Donvi JLA svečana podelitev vojaških odlikovanj in priznanj udeležencem NOV za njihova prizadevanja in zasluge med narodnoosvobodilno vojno.
Po krajšem govoru je priznanja na slavnosti, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik okrajne zveze Združenja borcev NOV Matija Kuhar in sekretar Jože Janež, podelil predsednik Občinskega združenja ZB Murska Sobota Alojz Pihler.
Skupno je bilo podeljenih 48 odlikovanj in ordenov, od tega 31 medalj za zasluge za narod 2 medalji in 4 ordeni hrabrosti, 11 ordenov zaslug za narod s srebrno zvezdo.
V	kratkem pa bodo izročili še 16 podobnih ordenov in medalj borcem v okolišu KO ZB Rogaševci.
Jugoslovanske pionirske igre so za letos zaključene. V četrtek je bilo v Murski Soboti svečano razdeljevanje občinskih nagrad pionirskim odredom, ki so se v tekmovanju. katerega se je udeležilo 19 šol, najbolje odrezali. Prvo nagrado v znesku 40.000 dinarjev je dobil pionirski odred osnovne šole v Gerlincih, druga je bila šola v Bogojini, tretji odred z marijanske šole itn. Skupno je bilo podeljenih 310 tisoč dinarjev.
Se posebne nagrade pa so dobiti pionirski odredi, ki so se vključili v tekmovanje za zbiranje finančnih sredstev, katere so potem namenili za izgradnjo športnih objektov.
Prvo nagrado 71 tisoč dinarjev je prejel odred Osemletke II iz M. Sobote, ki je zbral povprečno 221 dinarjev na posameznega pionirja. Drugo mesto pripada odredu s Cankove, tretje pionirskemu odredu od Grada itd. V tem tekmovanju je bilo podeljenih za 524 tisoč dinarjev nagrad.
Eno okrajnih nagrad je prejel pionirski odred osnovne šole iz Kroga, medtem ko so bili odredi Osemletke I in II iz Murske Sobote ter odred s Cankove predlagani za republiška priznanja.
Pionirji na Osemletki I v Murski Soboti so si z marljivim delom v okviru izvenšolskih dejavnosti, predvsem z izdelovanjem grafik, ki so jih potem prodali nekaterim gospodarskim organizacijam, ustvarili precejšnja denarna sredstva. Tako so zbrali 128 tisoč dinarjev, za katere so si že kupili popolno opremo za fotolaboratorij, ki ga bodo v kratkem tudi montirali.
Tako se pripravlja pionirska organizacija na tej šoli za prihodnje leto, ko se bodo spet vključili v tekmovanje v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, ki bodo posvečene tehniki in tehniški vzgoji mladih.
OD MURE DO TROMEJNIKA
NUJNA UREDITEV KULTURNEGA DOMA
NOVI ODBOR KRAJEVNEGA ODBORA SZDL ROGAŠOVCI JE VZEL NOVE NALOGE ZELO RESNO
Takoj, ko je bil izvoljen, je novi odbor SZDL v Rogašovcih pri svojem delu pokazal določene uspehe. Posebno skrb so posvetili ureditvi kul-
turnega doma. saj je njegov obstoj v Rogašovcih nujno potreben. Pri ureditvi mislijo predvsem na beljenje, ureditev sanitarij in ostalih naprav, nove zavese, ureditev odra (itd. Nadalje mislijo prenesti televizor iz zadruge v kulturni dom, kar je vsekakor umestno, saj bodo sedaj prostori v kulturnem domu res primemo in okusno urejeni in bodo kot nalašč služili tudi za gledanje televizije.
Kot vse kaže. bodo Rogašovci dobiti, prihodnje leto tudi kinoprojektor. Pravzaprav ga že imajo, saj so ga dobili kot darilo od Kinematografskega podjetja iz Ljubljane, samo. da je potrebno popravilo, ki jih bo veljalo 300.000 din. V tem primeru pa so op-
timisti, saj so prepričani, da bodo kriti stroške, delno s prostovoljnimi prispevki, delno pa s pomočjo raznih društev in krajevne skupnosti Rogašovci. Odbor je že nabavil za dvorano 60 stolov, v
načrtu pa imajo še nadaljnjih 60.
Kot še eno pozitivno tečko v njihovem delu je treba omeniti tudi novo garažo v Sotini, ki jo že dokončujejo.
BR
Rogašovski mladinci so naredili obračun svojega dela
Novo vodstvo mora biti aktivnejše
Pred kratkim so se rogaševski mladinci zbrali na konference katere se je udeležilo lepo število mladincev. Poročilom je sledila dobra in jedrnata diskusija, iz katere je bilo lahko razbrati določene u-
spehe in neuspehe mladinskega aktiva v minulem letu.
Kot glavni neuspeh v preteklem obdobju navajajo neuspeh pri aktivizaciji mladine. Ta neuspeh pripisujejo v glavnem dosedanjemu vodstvu, ki ni vedelo pritegniti mladine k delu s primernimi akcijami. Temu je treba dodati še to. da ni bila izvedena nobena večja akcija. Napačno bi bilo reči, da mladina v Rogašovcih ni storila nič, saj je razprava dala priznanje nekaterim akcijam. Tako so padle tudi pohvalne besede za mladince, ti so se udeležili delovnih akcij. Pri tem je treba tudi omeniti, da mladinci niso sodelovali le pri zveznih, temveč tudi pri lokalnih akcijah. V gosteh so imeli nekajkrat tudi kulturno-umetniške skupine. Priznanje gre tudi mladim zadružnikom, ki so se dobro uveljavili pri jesenski setvi. Posebnega
priznanja so bili rogaševski mladinci deležni s tem, da je bilo pet mladincev izvoljenih v krajevni odbor SZDL Rogaševci. Eden od mladincev je bil izvoljen celo za sekretarja krajevnega odbora SZDL.
Na koncu je konferenca ugotovila potrebo po čim večjem vključevanju mladine v razna društva.
BR
Zakaj tako ?
SE SPRAŠUJE MLADINA V
GORNJIH MORAVCIH IN NA
SUHEM VRHU
V začetku, se pravi pred dvema letoma, ko je bil mladinski aktiv ustanovljen, je kazala mladina zainteresiranost za delovanje in življenje aktiva.
Pogoje za to so imeli, saj so imeli na razpolago lepo urejeno dvorano, dobro vodstvo in precejšnje število članov. Ustanovili so nekaj sekcij, med katerimi je prav posebno izstopala dramska sekcija, ki je uspešno izvedla nekaj proslav in prireditev. Prireditve so bile dobro obiskane in občinstvo jih je z aplavzi primemo nagradilo.
Od takrat pa je začela aktivnost organizacije upadati, tako da vlada že skoraj vse leto popolno mrtvilo. Sedaj se mladina sprašuje, kdo je temu kriv. Odgovora ni od nikoder. Vse kaže, da mladina želi delati in zato je možna samo ena rešitev — treba je najti pravo pot in pritegniti mladino zopet k delu. saj sl ga tako že sama želi.	-ik
PLAN BODO PRESEGLI
Po uspelem jesenskem odkupu in dobro opravljeni jesenski setvi smo tudi za Kmetijsko zadrugo »Ledavski dol« na Cankovi lahko pričakovali ugodne rezultate letošnjega gospodarjenja.
Taka pričakovanja raso bila zaman, saj so namesto 342 milijonov celotnega dohodka realizirali celih 360 milijonov in tako presegli plan za okrog 5 do 6 odst. K temu je pripomoglo tudi uspešno razvijanje lastne proizvodnje, od katere je lastna vzreja 170 glav goveje živine na prvem mestu Dokaj pomemben činitelj za predvideno znatno povečanje osebnega dohodka pa je enak stalež delovne sile pri povečani dejavnosti zadruge.
Zadruga je letos odkupila 20 ha zemlje, pretežno orne. prihodnje leto pa namerava kupiti še nadaljnjih 50 ha. Drugih investicij, razen manjših, letos v zadrugi ni bilo.
-jo-
Tudi na Cankovi telovadnica
Šolska mladina ima precejšnje težave s telovadnimi urami, ki so, če je lepo vreme, na prostem ali pa se morajo zadovoljiti z razredom, v najboljšem primeru pa z dvorano v zadružnem domu, za katero pa kljub temu, da je nova, ni potrebno posebej omenjati,
da športnemu življenju mladih ne more zadostiti kot bi lahko.
Dosti so že razpravljali o gradnji nove telovadnice, dokler se niso odločili, da bodo spomladi pričeli z gradnjo prizidka ob šoli, ki bi služil temu namenu. Gradben material je v glavnem že pripravljen; precejšen delež so prispevali tudi vaščani, ki so pripravljeni še nadalje pomagati. Tako računajo, da z gradnjo ne bo posebnih težav in da bi lahko že prihodnjo jesen novozgrajeno dvorano izročili svojemu namenu.
Prostor potrebujejo
V Lendavskih goricah ima SZDL okrog 200 članov. Organizacija je še kar aktivna, največje težave pa imajo zaradi pomanjkanja slehernega prostora za shajanje ali kulturne prireditve. Pri reševanju tega problema bo vsekakor potrebna tesnejša povezava s krajevnim odborom. Tudi mladina se s svojo organizacijo, ki je nekoč veljala kot zelo aktivna, letos ne more posebno pohvaliti. Sedaj naštejejo v aktivu LMS komaj osem članov.
VZORNO POSLOVANJE MLEČNIH KUHINJ
Pedagoški delavci so obiskali! vse šolske mlečne kuhinje v lendavski občini in ugotovili, da je njih poslovanje zadovoljivo. Higiena je v večini mlečnih kuhinj vzorna. Še najbolje imajo urejene mlečne kuhinje v Lendavi, Dobrovniku, Turnišču in Petišovcih, medtem ko je drugod pomanjkanje ustreznih jedilnih prostorov trenutno največji problem.
RAKIČAN
Šolsko športno društvo na KSŠ v Rakičanu je pred dnevi izvedlo anketo o najboljšem športniku in športnici v letu 1962. Društvo Je skušalo prikrojiti anketo čimbolj realno, tako da bi prišli v poštev predvsem športniki z vsesplošnim udejstvovanjem.
Anketa je dobro izpadla in je v njej sodelovalo precejšnje število dijakov. Naslov najboljšega športnika leta je zasluženo osvojil Polde Toplak z 212 točkami. Za njim sta se uvrstila Janez Husar z 200 in Franc Nemec z 180 točkami. Prvo mesto med ženskami je osvojila Štefka Fujs s 132, drugo Zinka Puškaš z 98 in tretje Mare Viher s 68 točkami. Najboljša športnika bosta ob jelkovanju primerno nagrajena.
S S P LAV O M
PO DRAVI IN DONAVI
Pred kratkim je bil na soboški SŠTV prvi letni občni zbor PD. Udeležili so se ga tudi nekateri profesorji. Na zboru so ocenili dosedanje delo in ugotovili velike uspehe.
Talko so priredili tudi več pohodov, ki dajejo dijakom možnosti, da spoznavajo svojo domovino in odkrivajo njene lepote. Eden takih pohodov, ki je zahteval precej požrtvovalnosti in medsebojnega razumevanja, je bil pohod po Slovenski transverzali.
Prihodnje leto hočejo organizirati še več krajših in daljših pohodov širom po naši domovini. Ob koncu šolskega leta 1962-63 nameravajo nadaljevati pohod po transverzali čez Savinjske Alpe. Ogledali si bodo tudi mednarodne skoke v Planici in EPOT v Beogradu.
Predlagali pa so tudi, da bi se med počitnicami spustili s splavom po Dravi in Donavi do Djerdapa. To bo prav gotovo največja akcija, katero že vsi z veseljem pričakujejo.
Tako je lomil moker sneg sadno drevje tudi pri nas
6
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
GORDIJSKI VOZEL V KUZMI
GLAVNI PROBLEM V KUZMI SO VAŠKE CESTE, ZATO STA VODSTVI KRAJEVNE SKUPNOSTI IN SZDL POSVEČALI VELIKO POZORNOST NJIH UREJANJU.
Precej sta se angažirali pri popravilu ceste od gostilne Gaberšek do obmejnega bloka, pa kljub temu ... Ta cesta, na kateri promet vedno bolj narašča zaradi maloobmejnega prometa s sosednjo Avstrijo, je ob slabem vremenu neprevozna, zato se morajo vozniki motornih vozil posluževati ceste Kuzma-Rogaševci-obmejni blok, ki je okrog 14 km daljša. Z dokonč-
no ureditvijo te ceste bi Kuzma z okolico mnogo pridobila, zato bi jo kazalo uvrstiti v sklop ceste III. reda ali pa naj bi jo prevzela v upravljanje Direkcija za ceste iz Maribora. To narekujejo tudi potrebe po razvijanju maloobmejnega prometa.
Tudi cesta Matjaševci-Trdkova je bila letos popravljena, vendar premalo. Cesta je trenutno v ta-
kem stanju, da so prebivalci Trdkove praktično odrezani od prometnih zvez. Za to cesto bi moralo nekaj prispevati gozdno gospodarstvo. saj jo tudi uporablja.
Tudi popravilo kilometrske ceste od križišča Kuzma-Dolič-Matjaševci je terjalo precej naporov. Na to cesto so letos navozili 550 kubičnih metrov kamenja in gramoza, pri čemer so sodelovali s prostovoljnim delom tudi prebivalci. Najbolj podjetni so bili vaščani Matjaševec, medtem ko se Doličani razen nekaj redkih izjem niso posebno izkazali. Omemb vreden je tudi prispevek občinskega komunalnega podjetja iz Sobote in cestarja Franca Škaperja.
Glede dodeljevanja sredstev za popravilo cest pa pripominjajo v Kuzmi naslednje: denar dobivamo prepozno, šele proti koncu leta, pa je zaradi zapoznelosti in tudi običajnega slabega vremena v pozni jeseni in v začetku zime težko izkoristiti vsa dodeljena sredstva. Tudi v tem je eden vzrokov, zakaj usposabljanje cest za normalen promet tako počasi napreduje.
Po goričkih cestah
BILANCA ŠAL O V S K E Z A DRUGE: USPEŠNO
V Šalovski kmetijski zadrugi so letošnje gospodarsko leto uspešno zaključili, saj so finančni plan celo nekoliko presegli. Vzporedno z zaključevanjem letošnjih planskih obveznosti pa so začeli tudi s pripravljanjem plana za novo gospodarsko leto; načrt bo predvidoma za okrog 10 odstotkov višji od letošnjega. To povečanje predvidevajo na osnovi krepitve lastne proizvodnje v poljedelstvu in živinoreji.
Zadruga je letos odkupila 30 hektarov zasebnih zemljišč, prihodnje leto pa nameravajo odkup ti še 70 hektarov na območju Šalovec, Hodoša in Krplivnika
Gornji Petrovci
Dejstvo, da je v Petrovcih v raznih službah zaposlenih že blizu 400 ljudi, nakazuje potrebo po ustanovitvi obrata družbene prehrane. Niso se še odločili, ali bodo tak obrat ustanovili v okviru gostinskega obrata ali pa v okviru krajevne skupnosti.
DELOVNA DISCIPLINA JE VAŽNA
V obrtno-gradbenem podjetju TEMELJ na Cankovi so letos povečali število delovne sile za približno 15 odstotkov. Tako so lahko kljub različnim odstopanjem in prezgodnjim zimskim vremenskim nevšečnostim plan proizvodnje nekoliko presegli. Če ne bi
zima prišla tako zgodaj, bi ga gotovo za kakih 15-20 odstotkov.
Letos so gradili nekaj večjih objektov, tako šolo v Kuzmi, postajo LM v Rogaševcih, stanovanjski blok na Tišini in druge objekte.	Nekaterih	gradenj še	niso
končali in bodo tu z delom nadaljevali še v prihodnji gradbeni sezoni (n. pr. remize za KZ Murska Sobota na Tišini in prehodni blok v Fikšincih).
Investicije	so	v glavnem	izčr-
pali.	Kupili	so	mešalec, krožno
žago,	kalupe	za	izdelovanje	beto-
na in drugo. Nameravali so gra-
diti tudi lastno upravno poslopje, vendar niso dobili posojila. Za prihodnje leto računajo na graditev šupe za razna dela. Tu bi sčasoma uvajali in razvijali razne uslužnostne obrti, ki so v nekaterih vaseh dokajšen problem.
V letošnjem letu so imeli poleg delovnih uspehov tudi vrsto težav. Ena takih je pomanjkanje delovne discipline pri nekaterih
delavcih, ki pustijo delo v podjetju in gredo sredi sezone delat v sosednjo Avstrijo, kjer spričo ugodne valutne menjave zaslužijo nekaj več. Seveda tak odnos podjetju škoduje, saj je večkrat postavljeno pred vprašanje, ali bo določene gradnje lahko pravočasno izvedlo. Predvsem gre tu za delavce iz Kuzme in okolice, stalni delavci s Cankove in od drugod pa imajo do podjetja boljši odnos.
K letošnjim prizadevanjem podjetja TEMELJ bi lahko dodali še organiziranje družbene prehrane za delavce, pa tudi prispevke, ki so jih darovali ob praznovanju Dneva JLA in za obdarovanje šolskih otrok ob Novem letu.
-jo-
Drobiž iz Kuzme
Vodovod je v Kuzmi vse bolj v ospredju. Se bolj aktualen bo postal po dograditvi novega šolskega poslopja. Te pridobitve bi se zlasti razveselili prebivalci spod njega dela vasi. Možnosti za izgradnjo vodovoda so, kot zatrjujejo nekateri, zelo ugodne, vendar pa bo potrebno organizirano in načrtno delo, če bodo hoteli ta problem premakniti z mrtve točke.
Z letošnjim delovanjem kulturno-prosvetnega društva Vladimir Gortan pa letos v Kuzmi ne morejo biti zadovoljni. Društvo je \ pretekli sezoni postavilo na oder samo eno igro. To pa je zdaleč premalo kulture žejne gledalce, ki ponavadi napolnijo že kar prostorno dvorano do zadnjega kotička. Vsekakor je želja vaščanov da bo društvo v tej zimski sezoni bolj zaživelo in tudi dalo več od sebe, saj ima za svojo dejavnost v glavnem vse pogoje: kulturno dvorano z urejenim odrom in tudi hvaležno občinstvo. Samo aktivno delo je potrebno!
Praznik JLA je bil v Kuzmi prav lepo proslavljen. Pionirji so obiskali vojake v domači karavli in jih obdarili s športnimi potrebščinami. Srečanje je minilo v tovariškem vzdušju, saj so pripadniki JLA po krajšem nagovoru poročnika tov. Novakoviča svoje goste tudi obdarili in jih pogostili.	B. Z.
BO ALI NE?
Najprej je potrebno pojasnilo, kajti pod tem vprašanjem je mišljen kino pri Gradu ali bolje rečeno, predvajanje filmov.
Kljub temu, da so pogoji ugodni - dvorana in kinoprojektor — se nekateri sprašujejo in ugibajo, zakaj ni predstav. Pozanimali smo se in povedali so nam, da je kino pri Gradu že nekoč bil v okviru prosvetnega društva, da pa so predstave bile nerentabilne, tako da je moralo društvo vsa sredstva, ki si jih je ustvarilo s svojo dejavnostjo, dajati za vzdrževanje In kritje izgube.
Vprašanje kina bodo ponovno sprožili na občnem zboru prosvetnega društva, ki šteje okoli 80 članov in je še kar aktivno. Izplačalo bi se poiskusiti — vsaj v zimski sezoni, mogoče pa bodo le uspeli!
In še eno vprašanje je zanimivo: zakaj knjižnica pri Gradu, ki ima okoli 500 knjig, le delno izpolnjuje svojo vlogo. Zakaj?
V OSPREDJU SADJARSTVO
Kmetijska zadruga Grad je lani in v letošnjem letu odkupila 25 hektarjev zemlje. V glavnem so to zemljišča, primerna im zelo ugodna za sadovnjake. Ker dajejo v zadru-
gi sadjarstvo v ospredje, so letos prenovili 11 hektarjev sadovnjakov, v kar so vložili okrog 6 milijonov lastnih sredstev.
Ostale investicije so letos na-
menili za skladišče (pet milijonov dinarjev), nakup manjših strojev, škropilnic ;pd. (okrog 3 milijone dinarjev) in druge manjše investicije. Za prihodnje leto predvidevajo nekaj večjih investicij. Tako bodo za nakup nadaljnjih zemljišč dobili 11 milijonov dinarjev, z lastnimi sredstvi pa bodo zgradili skladišče, uredili nasade in poskrbeli za mehanizacijo v sadjarstvu. Za vse to predvidevajo okrog 17,5 milijona dinarjev lastnih investicijskih sredstev.	-jo-
Obisk pri graničarjih
22. decembra, ob Dnevu JLA so dijaki drugega razreda gimnazije iz Murske Sobote obiskali graničarje na Hodošu Skupaj z učenci tamkajšnje šole in predstavniki raznih organizacij so jim čestitali ob njihovem prazniku in jim izročili darila. Nato so si ogledali prostore, v katerih vojaki živijo, in orožje. V prisrčnem razgovoru so jim vojaki z veseljem odgovarjali na razna vprašanja. Ko so si vse to ogledali, so odšli v zadružni dom, na skupno proslavo. Zbranih je bilo tudi nekaj domačinov. Nastopali so vojaki, učenci in dijaki z recitacijami, glasbenimi točkami in z. venčkom prekmurskih narodnih plesov.
Po proslavi so jih vojaki pogostili in potem je sledila majhna zabava. Dijaki so se
pomešali med vojake in se z njimi pogovarjali. Vsi so si kmalu postali dobri prijatelji. Tako je hitro minil čas in potrebno se je bilo posloviti Na postaji je zadonela pesem in veselo vzklikanje v pozdrav.	-He-
Staro in novo — tudi v Beltincih
PO RAVENSKEM IN DOLINSKEM
V Črensovcih na obzorju - KINO
V ČRENSOVCIH STA TRENUTNO ZELO AKTUALNA DVA OBJEKTA: VAŠKI DOM, KI BO PO PREDVIDEVANJU POVSEM DOGRAJEN PRIHODNJE LETO, IN KULTURNA DVORANA V ZADRUŽNEM DOMU; TA PA BO ŽE DO NOVEGA LETA TAKO DALEČ, DA BODO LAHKO KMALU PRVIČ JELKOVALI IN SILVESTROVALI V NJEJ.
Pri gradnji dvorane je bila Zlasti aktivna mladina, saj je prispevala, s prostovoljnem delom nad 200 tisoč din, pa tudi starejši vaščani so pomagali s prevozi. Prihodnje leto pride na vrsto še parket, potem pa bodo v Črensovcih že tudi lahko razmišljali o nabavi, kinoprojektorja, ki bo prinesel v ta prekmurski kraj sedmo umetnost. O filmu kot o kulturni potrebi pa že sedaj večkratt nanese pogovor med Črensovčani.
V okviru organizacije SZDL delujejo tri sekcije. In -njihov program, ki; ga že uresničujejo? Kulturna sekcija: usposobitev dvorane, v kateri nameravajo že ob Novem letu uprizoriti Pahorjeve Viničarje.
S to Agro bodo gostovali tudi drugod. Že doslej so odhajali gostovat v Bistrico, Lipo in Gančane — tudi po sli; razmer, saj doma niso imeli ustreznega prostora za dramske prireditve Kmetijska sekcija: skrb za pravočasno nabavo in posredovanje umetnih gnojil kmetovalcem že za spomla-
dansko setev (nekaj kmetov si je umetna gnojila že odpeljalo) in tolmačenje gospodarskih koristi pridelovalnega sodelovanja z zadrugo. Taka usmeritev ,pa je v Črensovcih tudi potrebna, saj je znano, da zadruga nima takega skladišča, da bi lahko vsem kmetovalcem naenkrat ugodila z umetnimi gnojili. Sicer pa se
tudi stare napake ne smejo več ponoviti! Komunalna sekcija: ureditev parka pri sedanji stari šoli v prihodnjem letu.
Na črensovski osemletki rimajo tudi televizor. Gledalcev je mnogo, največ šolske mladine. Najbolj obiskane so dramske televizijske oddaje, glasbeno zabavne oddaje in filmi. K televizijskem programu imajo tole pripombo: nekatere oddaje bi kazalo presaditi v čas med 18. in 20. uro da bi si jih v večjem številu lahko ogledala tudi mladina.
In kaj naj še zapišemo iz Črensovec: na primer to, če bi jim sčasoma omogočili, da bi si lahko nabavili premog in gorivo kar v domači trgovski poslovalnici in ga tam tudi dobili.
Vaški (gasilski dom v Črensovcih v gradnji
Tri gostovanja Črensovčanov
Mladinski aktiv v Črensovcih se je nameraval z igro Jožeta Pahorja »Viničarji« najprej predstaviti na domačem odru, ker pa dvorana ni bila dograjena, so jo prejšnjo nedeljo uprizorili v Gornji Bistrici. Prejšnjo soboto so gostovali v Lipi, v nedeljo pa v Gančanih.
Kolt izgleda, se bodo kmalu lahko predstavili tudi domačemu občinstvu, saj se dela pri gradnji; dvorane bližajo h krajlu.
BELTINCI
Pred kratkim je bila seja Občinskega komiteja ZKS Beltinci. Razpravljali so o bližnjih konferencah osnovnih organizacij ZK, ki bodo od l. do 15. januarja 1963.
Člani ZK beltinske občine bodo tokrat temeljito pregledali svoje dosedanje delo, hkrati pa si za stavili čvrste delovne programe za bodoče. Nedvomno bo največ govora o nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje kot prevladujoče panoge gospodarstva v občini in o idejno-političnem delovanju članov ZK.
Na seji so razrešili dolžnosti dosedanjega sekretarja Občinskega komiteja ZKS tov. Aleksandra Kutoša, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Maribor, za novega sekretarja pa so izvolili Jožefa Kolariča.	A. H.
Zbori občanov v beltinski občini
Zadnje dni so v vseh vaseh beltinske občine zbori občanov. Glavna tema razprav je delo krajevnih odborov v minulem letu in delovni program za leto 1963.
Ugotavljajo, da so se zbori občanov v zadnjih dveh letih dobro uveljavili. Na njih so občani jasno izražali svoja mnenja o vseh ukrepih, delu organov oblasti in družbenega upravljanja in tako pomagali rešiti marsikateri kočljiv problem. Obravnave na zborih vaščanov so zajele važnejšo problematiko komune kot recimo: družbeni plan, občinski proračun, dejavnost krajevnih
odborov, odlok o agrominimumu in še drugo problematiko komunalnega, socialno-zdravstvenega značaja itd.
Vse kaže, da je vloga zborov občanov v beltinski občini opravičila svoj obstoj, saj so se pokazali ne samo materialni, temveč tudi samoupravni uspehi.	A. H.
SKRB
ZA VAŠČANE
Krajevni odbor SZDL Beltinci skrbi za vaščane, saj je pred nekaj dnevi nabavil televizor. Tega
mislijo zaenkrat namestiti v začasnem klubskem prostoru v gostišču »Zvezda«. To je razumljivo, saj drugih klubskih prostorov zaenkrat nimajo na razpolago, ker so se šele pred nekaj dnevi pričeli konkretno razgovarjati o graditvi novega kulturnega doma.
Sredstva za nabavo televizorja so prispevala deloma podjetja, deloma pa Občinski odbor SZDL Beltinci.	BR
Vzpodbudna aktivnost mladih
Mladi vaščani Trnja si želijo predavanje o osnutku nove ustave, vendar pa se jim želja zaradi pomanjkanja predavateljev doslej kljub dobri volji še ni uresničila.
Sicer pa so mladinci te vasi dokaj aktivni na kul turno-prosvetnem in športnem področju. Ogreli so se zlasti za nogomet in odbojko. Letos so na primer zmagali v vseh tekmah, ki so jih imeli z vrstniki iz Polane in Črensovec. Tudi kulise za oder so napravili. S pomočjo gasilcev so pred kratkim naštudirali petdejanko Skopuh, z njo trikrat nastopili na domačem odru in še gostovali v Turnišču, Hotizi, Gornji Bistrici in drugih krajih. Nekateri mladinci so tokrat šele prvič stopili na oder in brez prave pomoči strokovnjaka še kar dobro podali svoje vloge, za kar so bili povsod deležni zasluženega priznanja navzočega. občinstva.
In načrti za prihodnje leto? S prostovoljnim delom bodo poma-
gali pri dokončni dograditvi zadružnega doma v kraju, spomladi bodo uredili odbojkarsko igrišče, radi pa bi tudi nogometnega. Za
denar, ki so ga dobili od dramskih predstav, pa namenijo nabaviti nekaj šahovnic, mizo za namizni tenis in električni magneto-
fon, ki jim bo služil predvsem za plesne in podobne prireditve.
Zdaj pa še recite, da mladi vaščani Trnja ne zaslužijo pohvalo
za dosežene uspehe in delovno pripravljenost v nastopajočem letu?	R. Vuk
PRIMERNI PROSTORI POGOJ ZA DELO
V beltinski občini že dalj časa načrtno gradijo in urejajo v vseh večjih krajih vaške domove, v katerih bodo dobile
svoje mesto vse družbeno-politične organizacije in kulturno-prosvetna društva.
Dosedaj je v gradnji kar 5 takih objektov: v Dolnji Bistrici, Črensovcih, Melincih, Ižakovcih in Bratoncih, medtem ko so v Dokležovju, Lipi in Odrancih prostori dograjeni in že služijo svojemu namenu. Da pa ne bi ostalo le
pri gradnjah in da bi bili prostori tudi načrtno izkoriščeni je o organizaciji zabavnega in kimamo-umetniškega življenja na vaseh razpravljala tudi občinska zveza prosvetnih društev in v ta namen sestavila tudi delovni program.
Predvideno je, da bodo v vseh teh krajih v najkrajšem času nabavili televizijske sprejemnike s sredstvi družbenopolitičnih organizacij in prispevki vaščanov ter uredili klubske prostore. Omenimo še, da se vaščani močno zanimajo za organizirano kulturno življenje, saj so že dosedaj z delom pri naštetih gradnjah izdatno pomagali.
KONČANU IZPITI O CIVILNI ZAŠČITI
Na pobudo ObLO Beltinci Je bil v jeseni organiziran za prebivalce tečaj za civilno zaščito. Predavanja so bila redna, obisk pa je bil dober. Prebivalci so na urah tečaja pokazali za teme dokajšnje zanimanje. Pred dnevi Je 80 kandidatov z uspehom končalo izpite.	BR
Potreben je kulturni dom
Pred dnevi je bil v Beltincih zbor volilcev, ki je načel nekaj perečih problemov.
Močan odmev je dobila razprava o graditvi novega kulturnega doma v Beltincih. Prebivalci občutijo veliko po-
trebo po graditvi tovrstnega objekta in zato je popolnoma razumljivo, da je predlog Socialistične zveze o graditvi doma zbudil veliko zanimanje. Trenutno stanje je res tako, da je predlog o graditvi vreden zanimanja, saj dejansko
sedaj nimajo prostora, kjer bi se lahko shajali in kjer bi lahko zaživelo kultumo-prosvet-
no delo. Gradnjo kulturnega doma utemeljujejo tudi s tem, da bo imel novi dom tudi širši, ne pa samo lokalni značaj.
POMURSKI VESTNIK, 30. DEC 1962
7
TUDI V LENDAVI KMALU KRAJEVNA SKUPNOST
STANOVANJSKA SKUPNOST V LENDAVI JE ZAČELA TA MESEC KREPITI IN ŠIRITI SVOJE
DEJAVNOSTI
Razen nekaterih servisov, ki jih bodo ustanovili, bo prevzela od obrtno-komunalnega podjetja vrsto komunalnih dejavnosti, od urejanja ulic in razsvetljave do parkov in podobnega. V skladu z določili
predosnutka nove ustave pa bo z namenom, da bi se bolj uveljavila zlasti vloga hišnih svetov, ustanovila poseben
knjigovodski servis. Ta servis bo hišne svete razbremenil raznih finančnih zadev in jim omogočil večjo aktivnost na ostalih področjih delovanja. Za razbremenitev obrtno-komunalnega podjetja v Lendavi so se odločili z namenom, da bi to podjetje še bolj o-
krepilo nekatere razvijajoče se dejavnosti, kot na primer mizarstvo in kovinski obrat.
Stanovanjska skupnost pa bo v Lendavi obstajala le začasno, saj nameravajo vzporedno z ustanavljanjem krajevnih skupnosti po ostalih krajih ustanoviti krajevno skupnost tudi v Lendavi. S tem, da bodo zamenjali stanovanjsko skupnost s krajev-
no skupnostjo, bodo dosegli predvsem boljšo povezavo vodstva te skupnosti z občinskim ljudskim odborom. V vodstvu krajevne skupnosti morajo biti namreč tudi občinski odborniki, medtem ko pri stanovanjski skupnosti to ni bilo nujno potrebno.
V Lendavi razmišljajo tudi o tem, da bi med servisi osnovali tudi pralnico in morda še kak drug servis, ki ga potrebujejo. Sicer pa bo o tem dala najboljšo sliko anketa, ki jo nameravajo izvesti med občani tega območja.
-js-
Stop ...!Ali so take table povsod, kjer bi morale biti?
AKTUALNO
S T A TUTI PODJETIJ
Na seji Občinskega ljudskega odbora v Lendavi, ki je bila v ponedeljek, so odborniki najprej poslušali poročilo o delu občinske uprave. Kot je bilo rečeno, je občinska uprava v kadrih precej! šibka, toda stanje se bo kanalu izboljšalo, saj štipendirajo trenutno kar 11 ljudi. Precej, so razpravljali tudi o prostorih občinske uprave, ki so dokaj tesni in skoraj neprimerni, zato so Sklenili, da je potrebno takoj začeti s pripravami za gradnjo novega občinskega upravnega poslopja.
Odborniki so nato razpravljali še o poročilu sveta, za delo, ki je med drugim obravnavalo delo komisij, HTV. pravilnike o delitvi dohodka in priprave na sestavljanje statutov gospodarskih organizacij. Na seji so sprejeli priporočilo gospodarskim organizacijam naj takoj ustanovijo komisije za sestavo, statutov in se potrudijo, da bodo sestavljeni zares temeljito, upoštevajoč specifičnosti posameznih gospodarskih organizacij. Ti statuti naj bi prišli v javno obravnavo po možnosti že februarja prihodnjega leta.
Delo komisij HTV je bilo letos precej uspešno, saj so v poročilu omenili, da se je število nesreč pri delu zmanjšalo za skoraj 40 odst., kar je nedvomno lep uspeh. Seveda pa bodo morale komisije z delom za zmanjšam je števila nesreč še nadaljevati.
Pod rokami pridnih pletilj nastajajo okusni izdelki za potrošnike
PRI MLADINI SE ZAČNE
V januarskih počitnicah bodo v lendavski občini priredili zdravstvene tečaje za mladino v desetih večjih središčih. Tečaje s ciklusom predavanj, med katerimi je tudi deset tem iz šole za življenje, bodo obiskovali fantje in dekleta.
Na teh tečajih bodo obravnavali tudi spolno vzgojo, vzgojo v družini, in družbi, saj je ugotovljeno, da starši le redkokdaj podučijo svoje otroke o problemih spolnosti in njih vključevanja v zakonsko zvezo. To vrzel naj bi vsaj delno izpolnili tečaji.
V okviru tečaja za šoferje — amaterje so imeli tudi tečaj za prvo pomoč. Vodila ga je medicinska sestra. Podoben tečaj so priredili tudi v podjetju Gradbenik, na kmetijskem gospodarstvu in v Mehaniki pa ga bodo še organizirali. Kader za ta predavanja je bilo težko dohiti, zato so ob pomoči Glavnega odbora RK priredili dvodnevni seminar, na katerem se je za to delo u-
sposobilo deset prosvetnih delavcev.
Tudi mladi člani in Podmladkarji Rdečega križa se usposabljajo v tečajih za prvo pomoč. T,i tečaji so po ambulantah in zdravstvenih domovih. Tečajniki so zelo disciplinirani in aktivno sodelujejo pri obravnavi gradiva. Dober začetek je zlasti lendavska
druga osemletka.
V splošnem ugotavljajo, da se je delovanje Rdečega križa pri zdravstvenem prosvetljevanju prebivalstva v zadnjem času močno izboljšalo po zagotovitvi ustreznih materialnih pogojev in namestitvi profesionalnega tajnika, kar je predvsem zasluga občinskega vodstva SZDL.
NAŠIM BRALCEM IN NAROČNIKOM
sporočamo, da bo naslednja, prva številka Pomurskega vestnika v novem letu, zaradi novoletnih praznikov IZŠLA V ČETRTEK,
10. JANUARJA Dopisnike naprošamo, da nam prispevke v to številko pošljejo vsaj do 8. januarja.
Uredništvo
IZ VELIKE POLANE
Pred nedavnim so na zboru volivcev razpravljali o delu šolskega odbora in krajevne skupnosti. Izvolili so nove šolske odbornike in si določili bodoče naloge: dokončno elektrifikacijo vasi s trofaznim omrežjem, ulično razsvetljavo v vaškem središču, povečanje poko-
pališča, zgraditev sodobne mrliške veže in nabavo mrliškega voza.
Ostro so obsodili početje nekaterih vaščanov, ki mečejo smeti v kanale vodne skupnosti in tako ovirajo odtok vode, kar se je posebno kvarno pokazalo ob obilnem jesenskem'deževju. Velika Polana je menda daleč naokoli vas, ki ima vaškega cestarja. Krajevni odbor je vedno redno skrbel za ceste v svojem okolišu s prostovoljnim navozom gramoza, toda letos tega niso mogli napraviti, ker zaradi neprestano visoke Mure ni bilo mogoče priti do gramoza.
Na zadnji seji šolskega odbora so sklenili, da bodo adaptirali stanovanjske prostore v šoli in pridobili novo učilnico, ker je učilnic malo in mora mnogo otrok hoditi v šolo.
Tega dne je bil tudi roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je 130 staršev. Uvodoma je predaval dr. Vladimir Breznik o otroških bo-
leznih, o higieni kot osnovi zdravja, o primernosti nošenja copat v šoli in o koristnosti mlečnih kuhinj za otroški razvoj. Njegova izvajanja so starši poslušali z zanimanjem in mu postavljali tudi različna vprašanja.
Precej živa je bila tudi razprava o šolskih filmskih predstavah. Posamezniki so sicer oporekali filmu učno in vzgojno vrednost, niso pa mogli tega dokazati. Vsekakor pa je bila razprava koristna že zaradi razčiščevanja pojmov o sodobnih učnih pripomočkih.
Velika Polana je praznovala tudi dan JLA. 21. decembra dopoldne je pionirsko zastopstvo obiskalo pripadnike JLA v Lendavi, jim čestitalo in poklonilo album slikarjev NOB. Zvečer so pripravili pionirji proslavo za vaščane. Poleg govora so bile še priložnostne recitacije, pevske in telovadne točke. Telovadci so bili deležni največje pozornosti navzočih.
V ospredju šolstvo
V lendavski občini se kaže potreba po temeljiti razpravi o šolstvu na zborih občanov. Razprava o šolstvu bi morala biti osrednja tema bližnjih
zborov občanov. O šolski problematiki bodo predvidoma kmalu razpravljali tudi na razširjeni seji občinskega sveta za šolstvo, v občinskem merilu pa bi kazalo sklicati širše posvetovanje v družbenem upravljanju v šolstvu.
Ob tem priporočilu komisije za družbeno upravljanje pri ObO SZDL pa kaže omeniti še nekatere druge probleme. Na lendavski Vajeniški šoli bi bilo potrebno odprti šolsko kuhinjo, ki bi hkrati služila tudi dijakom srednje tehniške šole, in ustrezno opremljeno delavnico. Predlog je tudi, da naj bi v občinski upravi čimprej nastavili referenta za šolstvo, ki se bo lahko temeljiteje posvetil upravno-operativnim poslom na tem važnem družbenem področju.
DOBROVNIK
Pred nedavnim je bila v Dobrovniku ustavna razprava. O značilnostih bodoče zvezne in republiške ustave je predaval podpredsednik OLO Franc Šebjanič, ki se je dalj časa ustavil zlasti pri določilih, ki zadevajo narodnostne manjšine pri nas. Prostor v šolskem poslopju so občani tokrat napolnili do zadnjega kotička, saj je bilo za to predavanje v Dobrovniku izredno zanimanje. Navzoči občani so zastavili predavatelju tudi več vprašanj v zvezi z dolovarijem predšolskih ustanov — otroških vrtcev, maloobmej-

nim prometom s sosednjo Ma-
džarsko, pašniki bivših urbarialnih skupnosti itd.
SOLA ZA ŽIVLJENJE V KOBILJU
V	Kobilju že uspešno delujeta dve šoli,: šola za življenje in šola za starše. Pobudnik za ustanovitev šole za življenje je domača mladinska organi-
izacija, obiskuje pa jo 27 mladih vaščanov. Tudi, za drugo šolo so prosvetni delavci, pridobili na roditeljskem sestanku domala vse starše.
VEDO. ZAKAJ SO ČLANI RK
Te dni so imeli občni zbor Rdečega križa na Hotizi in Čentibi. Udeležba je bila dobra. Pogovorili so se predvsem o organizaciji tečaja RK za mladino. Pridobili so tudi več novih članov. Najvažnejše pa, je to, da je članstvo doumelo humano poslanstvo RK in zato več ne pričakuje od njega pomoči, marveč je pripravljeno tudi samo pomagati.
V	LENDAVSKI OBČINI
10 KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Prihodnje leto bodo v lendavski občini predvidoma osinovali 10 krajevnih skupnosti in jim z novim občinskim statutom, ki bo kmalu dan v javno razpravo, zagotovili za njihovo dejavnost precejšen del sredstev. Razen rednih dohodkov bodo krajevne skupnosti v lendavski občini dobile tudi del občinskih doklad.
IZ LENDAVSKE OBČINE
OBVEŠČANJE KOLEKTIVA JE IZREDNO VAŽNO
Pred dnevi so v lendavski občini končali z množičnimi, sestanki sindikalnih organizacij, na katerih so obravnavali delitev dohodka, storilnost, izpolnjevanje planov in ostala aktualna vprašanja. V nekaterih podjetjih, kot na primer v Mehaniki. Tovarni dežnikov in pletenin, obratu »Himo, in Proizvodnji nafte so bili ti sestanki temelji! to pripravljeni.
Minuli sestanka so vplivali na storilnost dela, na delovno disciplino in vzbudili zanimanje članov kolektiva za redno spremljanje izpolnjevanja planskih obveznosti. Tempo dela so v večini gospodarskih organizacij po teh sestankih znatno pospešili, tako da je na večini delovnih mest čutiti večje prizadevanje za izpolnitev planskih nalog.
Ti sestanki pa so s svojimi razpravami potrdili, da je v sedanjem sistemu dela in gospodarjenja izredno pomembno obveščanje članov kolektiva o proizvodni situaciji, stanju na tržišču in o težavah, ki se občasno pojavljajo. To dejstvo pa bo po vsej verjetnosti privedlo marsikateri kolektiv do tega, da ho o vprašanjih, ki so v zvezi s proizvodnjo, uvedel redno obveščanje zaposlenih, bodisi v obliki biltenov ali občasnih
sestankov vsega kolektiva ali posameznih ekonomskih enot. To obveščanje pa bo seveda potrebno vpeljati že v začetku leta, saj bo tako vsak izmed zaposlenih lahko sproti spremljal izpolnjevanje planov in situacijo, v kateri je njegovo podjetje.
Pozitivno pa je tudi to, da so na nekaterih sestankih temeljito obravnavali tiste posameznike, ki kršijo delovno disciplino ali pa so zaradi premajhne storilnosti v breme vsega kolektiva.
-js-
LENDAVA
Komanda vojaške enote v Lendavi je v počastitev Dneva JLA priredila sprejem za pionirje vseh osemletnih šol lendavske občine. Srečanje pripadnikov JLA in pionirjev je bilo zelo prisrčno, vojaki pa so svojim gostom pripravili tudi pester kulturno-zabavni program. Predstavili so se tudi cicibani z ljubkimi recitacijami.
Pionirji in mladina iz Lendave je obiskala obmejne karavle v Kobilju in Pincah, medtem ko so soboški srednješolci bili v gosteh na obmejni postojanki v Dolgi vasi.
Zvečer je bila v Lendavi svečana akademija, ki jo je pripravilo združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Proslave v čast Dneva JLA so imeli tudi v vseh osemletkah.
RAZPRAVA O KLUBU
V LENDAVI
Na občnem zboru DPD Svoboda v Lendavi so največ razpravljali o ureditvi kluba. Zanj bodo uredili prostore v sedanji prodajalni »Planike«. V novi kljub bodo iz prve osnovne šole premestila televizor in kupili še drugo potrebno opremo.
Uspešno delo šolskega odbora na osemletki v Turnišču
Z zgraditvijo nove šole v Turnišču je rešen marsikateri problem, ki se je poprej pojavljal na sejah šolskega odbora.
Ocena delovanja šolskega odbora je dokaj pozitivna; čeprav je v svojih razpravah in odločanju posvečal glavno pozornost materialnim vprašanjem na šoli, pa vendar ni zanemarjal vzgojnih; na sejah razpravlja tudi o socialnem varstvu, prehrani otrok, vzgojnih vplivih okolice na otroka itd. S svojo problematiko se pojavlja že tudi na zborih volivcev, kar je prav gotovo pomembna prednost. Šolski odbor tudi samoinciativno sklicuje lastne seje in roditeljske sestanke. Za aktivnost članov so sploh značilne samonikle pobude in enotnost stališč, tudi pri sprejemanju novih učiteljev v službo na šolo. Šolski odbor se tudi živo zanima za delovanje učiteljskega zbora.
Turniški učenci so v zadnjem času lepo napredovali tudi na področju izvenšolskih aktivnosti. Tako se aktivno udejstvujejo in vodijo šolsko športno društvo, šolsko zadrugo, dramsko sekcijo, mladinsko organizacijo in razredne skupnosti. Težave imajo le s prostori za telesno vzgojo, ker v sklopu novega šolskega poslopja niso zgradili telovadnice, vendar pa bodo skušali problem začasno rešiti tako, da bodo ustrezno adaptirali staro šolo. S pripravami so že začeli. Nogometni klub Planika jim je odstopil v uporabo svoje igrišče.
Premalo utirjeno pa je še sodelovanje učencev — predstavnikov razrednih skupnosti s šolskim od-
borom, na njegovih sejah in v neposrednih stikih s člani, čeprav sicer ni mogoče trditi, da se člani šolskega sveta ne zanimajo za živ-
ljenje na šoli in delovanje razrednih skupnosti, saj skušajo njihovim željam in pobudam tudi u-
goditi.
Malce nenavaden zimski prizor. Narava pa se je spet poigrala!
8
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC. 1962
Premostimo »mrtvi kot« Radgona — Ptuj
OBSEŽNA AKCIJA
ZA SLOVENJSKOGORIŠKO MAGISTRALO
Pobuda krajevnih odborov SZDL v Juršincih, pri Vidmu in drugod v Slovenskih goricah, da bi kar najprej uresničili zamisel za gradnjo slovenskogoriške magistrale, ki bi povezala Ptuj in Gornjo Radgono čez Slovenske gorice, ima skorajda že zgodovinsko ozadje. Za ureditev te pomembne prometne žile so se namreč ogrevali že v rajnki Avstriji, okrog te gradnje je bilo izrečenih tudi mnogo obljub v stari Jugoslaviji, vendar so se v Slovenskih goricah morali sprijazniti z dejstvom, da je šele naš čas prinesel možnosti in zagotovila za uresničitev tega pomembnega projekta.
Ob široki akciji prebivalstva Slovenskih goric, ki so prav zaradi slabih komunikacij znatno zaostale za našim razvojem, pa gre na drugi strani priznanje za posluh, ki ga ima prebivalstvo tega območja za potrebe našega gospodarstva. Namreč nova cesta Ptuj — Radgona bi pomenila v prvi vrsti skrajšano pot in premostitev »mrtvega kota«, čez katerega je najbližja zveza z osrednjo Slovenijo. Nova magistrala, za katere gradnjo je pripravljeno prebivalstvo Slovenskih goric prispevati levji delež materialnih žrtev, bi bila tudi izrednega pomena za mednarodni tranzit, saj bi povezovala po bližnjici Slovenijo in Jadran ne le z Avstrijo, ampak z vsemi deželami Srednje Evrope. Kakšnega gospodarskega pomena bi bila ta povezava, zgovorno dokazujejo naši turistični delavci in gospodarstveniki nasploh. Tako bi prišle do popolne veljave turistične mikavnosti našega Zdravilišča Slatina Radenci in mik Slovenskih goric nasploh. Žal sta sedaj tovorni kot osebni promet na tej pomembni poti domala povsem ohromljena, kajti, stanje cest ne zagotavlja uporabnikom niti osnovnih zahtev po varni in sodobni, vožnji. Vsestransko utemeljeno ozadje, ki opravičuje to gradnjo, pa je treba končno iskati tudi v bližnji sprostitvi prometa na novi cesti Dunaj —Radgona, ki jo urejajo Avstrijci, Med utemeljitvami te gradnje pa ne gre prevzeti tudi važne strateške ceste Kumrovec—Ptuj, ki bi v sedanjih pogojih ostala za ves severovzhodni; del Slovenije »slepo črevo«.
Slednjič velja omeniti tudi neizogibno povezavo našega giganta — Tovarne glinice in aluminija v Kidričevem — z magistralo Maribor — Ljubljana. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem namreč utrpi prav zaradi slabe cestnoprometne zveze z osrednjo Slovenijo in ostalimi deli Jugoslavije iz leta v leto občutnejšo gospodarsko škodo.
Skratka — razlogov, ki utemeljujejo to gradnjo, je na pretek in prebivalstvo Slovenkih goric, ki je v Socialistični zvezi začelo s široko in organizirano akcijo, upravičeno pričakuje, da bo ob vseh teh argumentih kmalu dobilo vsa zagotovila za uvrstitev te trase na prioritetni, seznam v republiškem merilu.
Na nedavnem skupnem sestanku združenega iniciativnega odlbora KO SZDL Juršinci, Stara gora, Kapela, Bučkovci, — sestanek je bil pri Vidmu v Slovenskih goricah — so v živahni razpravi ponovno utemeljili akcijo prebivalstva Slovenskih goric. Med drugim so pozdravili sklep ObLO G. Radgona;, kjer so s temeljito obrazložitvijo naslovili na pristojni republiški organ zahtevo, da bi cesto Ptuj—Juršinci —Gomila—Grabšinski breg— Videni ob Ščavnici—Radgona
prekategorizrali iz ceste III. reda v cesto II. reda. Ta zahteva je spričo občinskih gospodarskih koristi zares vsestransko utemeljena in ji nedvomno pripada načrtovanje v republiškem gospodarskem programu.
Gornja Radgona — lepo urejeno mesto na robu Slovenskih goric
OB LETOŠNJEM ODKUPU ZEMLJIŠČ OD ZASEBNIH LASTNIKOV
PREVEČ ZAMOTAN POSTOPEK
Do konca novembra so družbene kmetijske organizacije v Pomurju odkupile od zasebnih kmetovalcev okrog 1000 ha zemljišč. Za prihodnji dve leti so programirane investicijske naložbe za odkup nadaljnjih 2 tisoč ha zemljišč. Take so tudi realne možnosti za odkup ob sedanji ponudbi.
Nekatere zadruge in družbena posestva so odkupljena zemljišča že tudi arondirala. Tako so na družbenih gospo-
darstvih Ljutomer, Kapela in Rakičan združiti v 22 večjih kompleksov 326 ha zemljišč Večje arondacije pa na ljutomerskem in kapelskem posestvu še izvajajo; na prvem bodo združili v 200-hektarski zemljiški kompleks parcele 117 dosedanjih lastnikov, na kapelskem pa bodo pridobili 157 hektarsko parcelo z zemljišči 92 lastnikov. Računajo tudi, da so letošnjo jesen zasejali že okrog 60 odst. odkupljenih zemljišč.
Ob letošnjem odkupu zemljišč se pojavljajo tudi nekateri problemi, ka jih bo potrebno ugodno rešiti, da bi lahko tudi na tem področju dosegli večje rezultate.
Tako bo potrebno poenostaviti elaborat, ki je potreben pri vlaganju zahtevkov za najemanje namenskih kreditov. Tudi dokumentacija je preveč zahtevna; pri tovrstnem nakupu zemljišč zahtevajo celo taka potrdila, ki v rednem prometu z zemljišči med zasebnimi partnerji sploh niso potrebna) potrdilo o zemljiškem maksimumu itd). Tudi občine bodo morale biti bolj elastične pri izdajanju zahtevanih dokumentov, posebno pa še pri odpisovanju davčnih obveznosti za tiste parcele, ki so jih dosedanji lastniki prodali družbenemu sektorju. Precej težav je tudi zaradi doslednega vztrajanja pri soglasnosti vseh lastnikov, čeprav bi kazalo uveljaviti načelo: pogodba je godna za izvršitev, brž ko se je za prodajo zemljišča odločil glavni lastnik, dosedanji hasnovalec zemljišča. Takojšnje sklepanje pogodb namreč zelo onemogočajo lastniki, ki živijo izven naše države, saj je
pridobivanje soglasnosti v teh primerili zelo dolgotrajno in večkrat tudi onemogočeno. V našem okraju imamo primer, da živi solastnik v odkup ponujene parcele celo na Ognjeni zemlji. V takih primerih bi kazalo delež solastnikov izven države položiti v banki kot depozit, ki bi ga lahko ti z obrestmi vred dobili kdajkoli. Pričakujejo pa, da bo postopek pri odkupu zemljišč v marsičem olajšan, ko bo med banko in kreditojemalcem uveljavljeno načelo dvojnega partnerstva, za katerega uresničenje se zavzemajo tudi v republiškem merilu.
Za odkup zemljišč bi kazalo pri večjih kmetijskih organizacijah vzpostaviti posebno službo. Potrebna pa je tudi revizija splošnega ljudskega premoženja, saj je pri nas v zvezi z nacionalizacijo in zaplembami še vedno precej spornih primerov.
NOVOLETNI SPORED RADIA M. SOBOTA Ponedeljek, 31. decembra:
12.00 do 13.00	Srečno Novo leto! Čestitke delovnih kolektivov.
13.00 do 13.30	Kje se bomo srečali danes in jutri:
13.30	do 15.00 — Novoletne čestitke delovnih kolektivov ;
17.00	do 17.30 — Vsega po malem o športu in športnikih Pomurja v letu 1962:
17.30	do 18.00 — Lepo je v naši domovini biti mlad; spored mladine o mladini;
18.00	do 18.30	- Radio M.
Sobota svojim poslušalcem na Silvestrov večer; trideset minut jugoslovanskih popevk 1962.
Torek, 1. januarja:
11.00	do 12.00 — Novoletni feljton;
12.00	do 13.30 — Prenos sporeda RTV Ljubljana;
13.30	do 14.00 — Oddaja v madžarskem jeziku;
14.00	do 15.00 — Novoletne čestitke delovnih kolektivov.
SEMINAR ZA ČLANE MLADINSKIH KOMITEJEV
V sedmih skupinah
120 članov občinskih komitejev LMS iz občin Radgona, Ljutomer, Beltinci, Murska Sobota, Lendava in Petrovci-Šalovci se je udeležilo dvodnevnega seminarja v Radencih.
Seminar je organiziral okrajni komite LMS Murska Sobota z namenom, da se vsi člani komiteja seznanijo z najaktualnejšimi nalogami, oblika-
mi in metodami dela z mladino. da spoznajo programska načela in vlogo mladine v družbenem upravljanju. Na
seminarju so še obravnavali vlogo subjektivnih sil v ZK in ostalih družbeno-političnih organizacijah in kratek zgodovinski pregled mladinskega gibanja. Predavali so funkcionarji okrajnega in občinskega komiteja ZKS Murska Sobota in Beltinci.
Zlasti zanimivo je bilo delo v interesnih skupinah. Vsaka od 7 skupin je obravnavala svoje področje (idejno-vzgojno delo mladine, organizacijsko-kadrovska vprašanja, mladina v proizvodnji in upravljanju, mladina v gospodarskih organizacijah, na vasi in šoli).
Pridite še vi — s sankami
VREME
za čas od 27. dec. do 6 jan.
Okrog 27. decembra manjše snežne padavine, sicer bo suho in mrzlo vreme trajalo približno do 29. decembra. Nekako od 30. decembra dalje bo pogostokrat snežilo, zlasti okrog 4. januarja, temperatura se bo sprva dvignila, a okrog 4. januarja zopet padla.
Dr. V. M.
Zimsko veselje najmlajših — na ledu
SOCIALNI PROBLEMI NA ŠOLAH
Osnovna naloga naše reformirane šole je družbeno-polititčtna vzgoja; šola mora postati žarišče napredne miselnosti. S to svojo prvenstveno družbeno vlogo mora buditi zanimanje za družbeno upravljanje. Mora pripravljati mladega človeka za bodočega občana, ki se bo aktivno vključeval v reševanje vseh problemov in nalog v občini. Najvažnejša skrb občine s celotnim njenim mehanizmom družbenega upravljanja pa je skrb za človeka, za njegovo telesno in duševno zdravje, za njegov vsestranski razvoj in polnopravno sodelovanje v vsem družb. življenju.
Najmočneje pa se skrb za človeka kaže v vodenju socialne politike in pri reševanju socialnih problemov. V reševanje teh problemov se mora vključiti tudi šola. In to ne samo s tem, da vzgaja mladi rod, da bo sposoben in pripravljen reševati te probleme, ampak da tudi sama rešuje in pomaga reševati socialne probleme, ki nastajajo in se pojavljajo med njenimi varovanci, med šolsko mladino.
Teh problemov je mnogo, so raznovrstni, lažji in težji. Kažejo se v raznih oblikah, predvsem v raznih motnjah. Mnogi med njimi so znaki poznejše takoimenovane neprilagojenosti.
Če teh pojavov ne opazimo pravočasno, jih no spoznamo in ne začnemo odpravljati vzrokov, ki jih povzročajo, zato lahko nastopijo težje posledice. »Zdravljenje«talcih posledic pa je dolgotrajno in težavno delo.
Sola — prosvetni delavci — mnogokrat prva ugotovi pri otroku razno motnje — negativne pojave pri otrokovem ponašanju. Dobre volje za to, da bi takemu otroku pomagali, pri prosvetnih delavcih ne manjka; toda mnogokrat ne vedo, kako pomagati. Zgodi se, da njihovi ukrepi niso vedno pravilni, zaradi tega pa so tudi neuspešni. O tem je bilo večkrat govora na sestankih prosvetnih delavcev. Bila je izražena želja, da bi se prosvetni delavci o tem seznanil.
Zavod za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti je v ta namen organiziral za prosvetne delavce tri seminarje, seminar za upravitelje šol. Na Ada Klanjšek, profesorica na seminarju je predavala tov. V juniju letošnjega leta je bil višji šoli za socialne delavce.
Govorila je o problematiki socialno ogroženih, vedensko ogroženih otrok na osnovnih šolah, in o metodah dela.
Na tem seminarju je bilo dogovorjeno, da bodo kolektivi na šolah določili po enega zastopnika, ki se bo začel baviti z reševanjem socialnih problemov na šoli. Za te učitelje pa naj zavod za prosvetno-pedagoško službo v jeseni priredi poseben seminar. Tako je zavod koncem novembra ponovno povabil prof. Klanjšček, ki se je vabilu odzvala kljub ogromni zaposlenosti in predavala omenjenim učiteljem o metodah socialnega dela na šolah.
Učitelji so po končanem seminarju sklenili, da se bodo povezali s socialnimi delavci, sveti za socialno varstvo in drugimi činitelji (sveti za šolstvo, šolskimi odbori. DPM itd.) in bodo skupaj reševali nastale socialne probleme na šolah. Zavod za prosvetno-pedagoško službo pa se je obvezal, da bo čez čas organiziral posvetovanje socialnih delavcev in učiteljev, ki se bavijo s socialno problematiko na šolah. Na tem sestanku bi izmenjali izkušnje v metodah dela, se pogovorili e problemih in načinu njihovega reševanja v korist mladine in družbe.
Za reševanje socialne problematike na šolah je ravno tako služilo predavanje Zore Pipanove, stalne zunanje so-
delavke zavoda za prosvetno-pedagoško službo, ki je šolskim upraviteljem govorila o duševno in vzgojno neprilagojenih otrocih, ki ne spadajo v osnovno šolo. Na tem sestanku so upravitelji tudi ugoto-
vili, da pregled teh otrok po posebni komisiji silno počasi napreduje in da bi ljudski odbori morali posvečati večjo skrb ustanavljanju posebnih šol za tako mladino.
Z reševanjem socialne problematike bo šola lahko veliko pripomogla pri našem skupnem prizadevanju, pomagati vsakemu človeku, da ostane ali postane ustvarjalen in srečen član naše družbene skupnosti.	-el
MIMOGREDE
Nekateri pravijo, da služijo vaške »oštarije zgolj enemu namenu (na kaj merim, menda lahko sami uganete), vendar pa ni tako; povem vam. da se motijo.
Zunaj je pihal strupeno mrzel zimski severnjak. To bo lahko potrdila tudi -šica. ki je proti večeru čakala z menoj na avtobus. Še prej sem se bil namreč namenil v Odrance, vendar sem se premislil in sam pri sebi sklenil, da jih obiščem ob drugi priložnosti. Ko bo bolj toplo! Zato sem jo po razgovoru v krajevni trgovini ubral naravnost v črensovsko krčmo in tam prisluhnil zanimivemu razgovoru.
Posedli smo okrog tople peči: poleg mene in »neobveznega« malega brizganca še rajonski logar, okrajni odbornik ki se je bil pravkar vračal iz Sobote, možakar z očali, menda domačin...
»Torej okraja nimamo več in tudi večje občine bomo bržčas dobili« je silil nekdo od navzočnosti v odbornika, menda iz gole radovednosti, kaj
neki so tega dne sklenili na seji. »Ja. danes smo ga nekako pokopali, je na pol v šali odgovoril odbornik, »toda Pomurje pa le ostane in z njim skupen veterinarski zavod, okrožno sodišče, časopis ...«
Z malimi občinami pa je tako križ, saj brez pravega gospodarstva le težko dihajo. Večje občine, to pa že, če bo-
do upoštevale tudi naše potrebe ... Sosedu je pritaknil malce pikro še nekdo: »Da potem le ne bodo trikrat pošiljali opomina za dolg, ki sem ga že prvič plačal, to pa je že kar preveč!«
»Letošnja lovina pa res ni kdo ve kaj,« se je pridružil še logar, kakor da je hotel zasukati pogovor na drugo te mo, ki je že bolj za njegovega strokovnega področja. Povedal je, da se je hitronoge divjačine menda polotila ne-
znana bolezen. »To sem opazil že pri zajčkih, odkril pa sem že tudi . tri poginule srne. Oh, revice, te ljubke živalce: vsaka je bila ob eno uho! Pri eni sem bil celo navzoč, ko so ji tekle zadnje minute. Kako sunkovito se je premetavala po ležišču! Povem vam, da se mi je v srce zasmilila«.
Tudi letošnji »moker« sneg
je bil v našem razgovoru na
tapeti. Opisov, koliko škode je napravil v teh krajih je bilo nič koliko! Pri domačijah da je opravil z »lugaši« polomil sadno drevje ... Kdo neki bi si le mislil, da bo tako neusmiljeno lomastil?« je dejal logar. Če bi bili pripravljeni, bi se mu lahko zoperstavili. Na »državnem so namreč krepko otresali jelševe sadike in tako rešili nasad pred opustošenjem. Precej jih je stalo, to je res toda kaj je to v primerjavi s
škodo, ki bi lahko nastala. Na
kmečkih domačijah pa je škoda velika: ne le v sadovnjakih še večja v jelšovih gozdovih, kjer je sneg gladko opravil s srednje debelimi jelšami Škodo bodo čutili več let, preden se bodo gozdovi spet opomogli. To pa je v teh krajih, kjer jelšovi gozdovi prevladujejo, pomembna reč.
»Pravim vam.« se je vmešal še domačin z očali, »moj sosed, ki leze že v osemdeseto, ne pomni takega primera. Ker pa je »na tekočem« tudi s prometnimi nesrečami, ne pravi kar tjavendan, da je bilo letos noro leto. Da bi le bilo nastopajoče boljše!«
Preden smo se razšli, je stekel pogovor še o obisku predsednika Tita v Sovjetski zvezi. In prav na koncu še vprašanje: ali bo tudi letos Pomurski vestnik poslal naročnikom tako lepe novoletne koledarje? Kaj neki bomo doživeli v novem letu: morda celo svet brez groženj vojne in atomskih bomb, s trajnim mirom na obzorju? Tudi to je namreč velika želja tukajšnjih ljudi, -sk
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
9
WHIT MASTERSON
Ženske
v njegovem življenju
Nekega oktobrskega jutra, bilo je v torek, so našli Lewisa Gilmora mrtvega sred. razmetanega ateljeja v njegovi podeželski hiši. V desnici, ki je bila osmojena od smodnika, je držal lastno pištolo; krogla ga je bila zadela iz neposredne bližine v desno sence, ožgano od smodnika. Njegova hči. ki ga je našla je upala v drugem krilu razvejanega poslopja n strela ni bila slišala. Niti tega se ni zavedala, da se je bil oče nepričakovano
—	nekateri časniki so pisali »skrivaj« — sredi noči vrnil iz San Francisca.
Gilmorova smrt je bila tako nepričakovana kakor nerazložljiva. Bil je — 10 tem so se strinjali vsi, ki so ga poznali — tako popolnoma živ, prožen, ognjevit moč, tako dobro ohranjen, da nikakor ni kazal tistih dobrih štirideset let. Slavo in denar je imel v žepu. Bil je najbolje plačan komercialni umetnik v državi; njegove reklamne ilustracije in knjižni ovitki so redno polnili kioske. Njegova lastna stvaritev ženske lepote »Gilmorova tigrica«, je spodbujala miljone ameriških žensk k posnemanju. Nič manjši ni bil njegov uspeh v osebnem življenju. Vrsto let je bil vdovec, zdaj pa je bil tik pred tem, da bi se vnovič poročil.
In vendar — čeprav mu ni manjkalo stvari, za katere bi živel — in vendar je očitno naredil samomor... ne da bi bil zapustil kakršnokoli sporočilo, ki bi razvozljalo to čudno dejanje.
Tisti dopoldan po pogrebu Lewisa Gilmora so tri mlade ženske sedele za mizo v kuhinji njegove podeželske hiše in tiho pile kavo. Na prvi pogled bi jim človek nemara prisodil, da so sestre ali vsaj sestrične. Družila jih je neka podobnost, ki, je segala preko žalostnih obrazov in črnih žalnih oblek, ki so jih vse tri nosile. Vendar sploh niso bile v sorodu. Njehova podobnost je marala samo iz okoliščine, da so bile vse tri tako ali drugače izraz Gilmorovega okusa in osebnosti. Vse so ga bile ljubile, vsaka iz lastnega vzroka.
Najmlajša od treh je pretrgala dolgi molk. »Mislila sem da se nameravamo pogovoriti, je rekla. Bila je hči mrtvega Gilmora, rjavolaska pri dvajsetih, ki so ji besede in dejanja še zmerom neutaljivo kazale nerodna mlada leta. Obraz, ki ji je bili sicer bled od pravkaršnje hude preizkušnje, rje ohranil živo lepoto in ognjevitost, ki sta bili dediščina njenega očeta. »Vsem nam rojijo iste misli po glavi, zakaj torej ne bi prišle z besede na dan? Jasno je, da očka ni naredil samomora, naj je videt na prvi pogled tako ali drugače.«
»Policija je drugačnega mnenja.« je zamrmrala rdečelaska, ki ji je sedela nasproti. Seveda, to so moški.« Teresa Tolanova je zaničljivo gledala na moški spol. Ničesar se niso ustrašili, če je šlo za to, da bi si zaslužili njen omamni nasmeh ali pohvalo njenih čudno poševnih oči. Plazili so se pred. nje — vsi razen Lewisa Gilmora, ki je bil talko nepristopen za njene čare, kakor se je zavedal njihove cene. Po njenem nekoliko mačjem izrazu je ustvaril »Gilmorovo tigrico«. V inskem smislu je hkrati s tem ustvaril tudi Teraso; naredil jo je slavno, ker si jo je izbral za model. V povračilo mu je bila otroško vdana. Časniške čenče so poskušale narediti iz njunega odnosa še kaj več, ali ostala sta »samo dobra prijatelja.«
»Bodi pravična,« je s poudarkom spregovorila ženska, ki je sedela med njima. »Policija ni poznala Lewa, kakor smo ga poznale me.« Ime ji je bilo Meg Blair in bila je Gilmorova zaročenka. Bila je velika rjavolaska. Kraljevsko dostojanstvena in lepa; gibala se je s tigrsko lahkotnostjo in eleganco, ki jo je bil mrtvi umetnik tolikanj občudoval pri ženskah. Dasi Meg ni tako bodla v oči kakor Teresa in ni bila tako ognjevita kot Alexisi, je iz nje žarela silovitost, spričo katere je vselej postala neogibno središče vsake družbe. Ko je bila oznanjena njena zaroka z Gilmorom, so ljudje govorih: »Kajpak, sevedai. Bila sta rojena drug za drugega.« In sta bila res — toda počil je strel. A čeprav se je Meg bolj kakor drugima dvema ženskama podiral svat pred očmi spričo smrti Lewisa Gilmora, je bila še zmerom najbolj zbrana od te trojice. Sedela je in si mirno pilila nohte; glas ji je bil malone spokojen. »Policija se nič ne navdušuje za drugo možnost. Laže je zanje, če jo kratko malo izbrišejo.«
»Hočeš predlagati, da bi me storile isto?« je vprašala Alexis., »Ali predlagaš, da naj zapremo oči in se delamo, kakor da. ..«
»Popij še skodelico kave, srček,« je vskočila Teresa. »Nič nisem slišala, da bi kdo kaj predlagal.«
»Nisem mislila tako, kakor se je slišalo,« je zamrmrala Alexis. »Predobro vaju poznam, da bi si kaj takega mislila.« Nagonsko je iztegnila roko čez mizo k Meg, »Hotela sem ti reči — kako mi, je hudo, da ne boš nikdar moja druga mama«
»Tudi meni je hudo, Alexis. Hudo mi je zavoljo nas vseh.« Meg je besno zamahnila, potem pa se zdrznila. Ostra konica pile za nohte se ji je zapičila v palec, da ji je pritekla kri. Skrivila je ustnice in rekla: »Prav mi je, zakaj pa nosim s seboj tako smrtno orožje. Kako bi rada, da bi ga...« Za trenutek se je zagledala v malo orodje, ga podržala, kot da bi bilo bodalo, potem pa ga spravila v torbico. Ozrla se je po tovarišicah, zdaj spet mirna. »Vse vemo, da se Lewis ni sam ubil. To pomeni, da ga je ubil nekdo drug. Vprašanje, s katerim se moramo spoprijeti, se glasi: kaj nameravamo storiti zastran tega?«
»Policija«, je brez premišljevanja rekla Alexis. »Lahko jih prisilimo, da bodo poslušali.«
»Saj so že poslušali!, pa se bojim, da jih nismo prepričale. In ne bomo jih prepričale samo s tem, da bomo še in še govorile, pa če naredimo to še tako očarljivo. Prepričala jih bodo samo dejstva, samo dokazi — nekaj, kar se bo dalo prijeti v roke, da bodo videli, da nismo ramo trojica preraizdraženih žensk.«
»Moški res ne verjamejo ženskim besedam, razen če so dokazane,« je rekla Teresa. »Edina izjema je, če jim rečeš, da jih jlubiš.«
Alexis je rekla obupano. »Potem smo zapisane. Zbiranje dokazov je delo za policijo. Če tega ne bo storila policija — kdo. drug bi mogel?«
»Me bomo to storile,« je mimo odgovorila Meg. «Me tri, skupaj.«
»Me? Kaj lahko storijo tri ženske?«
Teresa se je nasmehnila. Alex veliko se še moraš naučiti o tem, kaj se pravi, da si ženska. Ali res lahko pogoltneš tisto laž o šibkem spolu?
Meg je rekla: Me tri smo najbolje poznale Lewisa. Ljubile smo ga najbolj Od vseh ljudi na svetu je nam trem največ za to, da bi doživele dan, ko bo njegovo me spet čisto in bodo morivca kaznovali. Zakaj bi čakale na to. da bo delo opravil kdo drug namesti nas?«
»Ampak, kako? Seveda HOČEM — bolj ko karkoli drugega na svetu. Ampak saj niti ne bi vedela, kako začeti.« Alexin lepi obraz je bil otroško mrk.
»Tukaj « je rekla Meg. V tej hiši. Gremo.«
Drugi dve ženski sta stopili za njo v kuhinjo in po hodniku v atelje.
To je bila velika, zračna soba s poševnimi okni, ki so segala do stropa in prepuščala bledo oktobrsko svetlobo. Zdaj ko tu ni bilo razstavišče, je vladal v prostoru, večji red kakor takrat, ko je Lewis Gilmore še delal v njem. Sicer običajna zmešnjava platen, risalnega papirja barv in čopičev, zapiskov in pisem je bila zadnjikrat urejena, kakor da bi nameravali sobo pokopati skupaj z njenim lastnikom. Na severni steni je visel veliki mojstrov avtoportret edini, ki je bil kdaj z njim zadovoljen. Podenj so bile ženske postavile vazo s cveticami
—	rdečerjavimi krizantemami.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Novoletno veselje
ob prihodu Dedka Mraza
DPM Murska Sobota je tudi letos organiziralo jelkovanje. Omislili so si malce drugačen novoletni program kakor lani DPM je v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami uredilo dobršen del Trga zmage v pravcato pravljično deželico z najrazličnejšimi pravljičnimi motivi. V pravljičnem gradu je kitajska hišica, Rdeča kapica. velika novoletna jelka in več manjših, potem gondola, raketa, palčki, podobe iz živalskega sveta in še
marsikaj drugega. Ves prostor je ob večerih bajno in res bogato osvetljen s privlačno, raznobarvno razsvetljavo.
Dedek Mraz je s svojim spremstvom prvič obiskal pravljični grad na Trgu zmage 27. decembra popoldne Njegov prihod so naznanili fanfaristi. V dneh 27., 28 in
29. decembra so bili v pravljičnem gradu kulturno-zabavni programi in novoletni sejem. Trgovska podjetja so \ nekaterih hišicah prodajala po
znižanih cenah igračke, bonbone, oranže in druge sladkarije.
Kot že rečeno, si je DPM Murska Sobota letos omislilo drugačen spored novoletnih svečanosti. Odpadel je pohod Dedka Mraza po soboških ulicah in je ves program v pravljičnem gradu na Trgu zmage. Namesto pohoda bo društvo priredilo ob Pustu veliko pustno maškerado
Ob koncu moramo povedati še to, da je Pomurska založba tudi letos razpisala pet lepih knjižnih nagrad za tiste malčke in pionirje. ki se bodo udeležili nagradnega žrebanja in spremljali spremembe na Snežaku. Sneženi mož je namreč vsak dan drugače opravljen, kako, to pa so prav gotovo že uganili naši najmlajši, ki bodo za to tudi nagrajeni.
jelkovanje na Cankovi
Učenci Osemletke v Cankovi bodo tudi letos dočakali prihod Dedka Mraza. Glavni pobornik in organizator je tudi letos društvo prijateljev mladine.
Prihod dedka Mraza bo povezan z obdaritvijo, zato je čisto razumljivo, da ga že vsi zelo težko čakajo. Zanimivo za letošnjo obdaritev bo to, da bodo darila skupna in posamezna. Skupna darila, kot sanke itd., bodo ostala na šoli, tako da jih bodo lahko uporabljali učenci vrsto let, posameznih daril, ki bodo tudi bogata, pa bo deležem vsak učenec. Prihodu dedka Mraza in obdaritvi bo sledil kulturni program, kjer bo predvajana krajša igrica in še druge zani-
mive točke. Končno pa se bo vseh 400 učencev zbralo na čajanki, kjer se bodo ob primerni: glasbi razvedrili.
Največ sredstev za jelkovanje je prispevala domača lovska družina, ki je v ta namen prispevala 20.000 din. To naj bi bila nagrada pionirjem, ki so neštetokrat pomagali lovcem kot gonjači. Tudi »Temelj«, strelska družina. Ljudska tehnika in privatne gostilne so prispevale svoj delež. Zanimivo in mogoče celo malo žalostno pri tej zadevi, pa je dejstvo, da ni domača zadruga prispevala v ta namen niti dinarja. Pri tem velja omeniti, da so pionirji kot pri lovski družini pomagali pri raznih poljskih delih tudi zadrugi. Seveda so bili za to nagrajeni — pa kljub temu ...
Dedek Mraz je letos prav prijetno presenetil vse, mlade in stare, ki so bili pri njem v gosteh v Radencih. Kar je res, je res: podjetni so bili vsi — dedek Mraz in organizatorji iz radenskega kolektiva.
Foto posnetek - Foto Bračko, Slatina Radenci (njegovi so tudi fotoposnetki objavljeni v radenski reportaži v prejšnji številki PV).
ŠPORTNI NON-STOP
Trije v košarki Namizni tenis
Pretekli teden so se končala tekmovanja v okrajni lig in ženske. Dobili smo tri nove in v občinskih ligah za moške prvake: Partizan v okrajni ligi. Rakičan v občinski ligi za člane in Elan v občinski ligi za članice.
OKRAJNA LIGA:
Partizan	4	3	1	324:198	6
Elan	4	3	1	231:216	6
ESŠ	4 2 2 222:168 4
Lendava	4	2	2	165:263	4
Grafičar	4	0	4	164:261	0
Najboljši strelec je L. Zelko (P) s 95 koši pred Veršičem (P)73. Peršo (L) 65. Avguštinom (ESŠ) 61. Sapačem (G) 58 koši itd.
OBČINSKA LIGA — ČLANI: Rakičan	5	4	1	245:193	8
SŠTV	5	3	2	310:222	6
ESŠ B	5	3	2	260:234	6
Sloga	5	3	2	273:263	6
Partizan B	5	2	3	304:246	4
Puconci	5	0	5	100:342	0
Najboljši strelec je prof. E. Titan (SŠTV) s 161 koši, sledijo: Franko (S) 147, Horvat (P. B) 91, Hari (ESŠ) 71, Nemec (R) 65 košev itd.
OBČINSKA LIGA — ČLANICE: Elan	4	4	0	142: 86	8
ESŠ	4	3	1	99: 58	6
SKŠ	4	1	3	47: 49	2
Sloga	4	1	3	102:134	2
Mladost	4	1  3	81:113	2
Najboljša strelka je Stamparjeva(E) s 70 koši pred Vajdovo (S) 44. Kerčmarovo (ESŠ), Močanovo (E) 32, Fujsovo (SKŠ) 30 koši itd.
V nedeljo je bilo odigrano v Murski Soboti I. kolo v novoustanovljeni občinski ligi za namizni tenis. Tekme so bile v obeh skupinah. Rezultati srečanj so naslednji:
I.	skupina:
TMP: ESŠ B 5:4. Gimnazija : Mura B 5:3. Martjanci : JLA 1:5. SŠTV : Potrošnik A 5:1, Dijaški dom: SKŠ 5:0.
II.	skupina:
Dijaški dom B : Učiteljišče 5:0 Markišavci B : Puconci 2:5, Potrošnik B : Krog 5:0, Mura A : Mladinski klub 3:5, Mladost : Polet 5:2.
SLUŽBENE OBJAVE za II. in II. kolo občinske namiznoteniške lige. Srečanja morajo biti odigrana do 30. 1. 1.
I.	skupina: ESŠ B : Gimnazija, Mura B : Martjanci, JLA : SŠTV, Potrošnik A : Dijaški dom. SKŠ : Markišavci, Pomurje A : TMP.
n. skupina: Učiteljišče : Markišavci. Puconci : Potrošnik B, Krog : Mura A. Mladinski klub : Mladost. Polet : ESŠ A, Pomurje B : Dijaški dom B.
II.	kolo: I. skupina: Martjanci : ESŠ B. SŠTV : Mura B. Dijaški dom A : JLA. Markišavci A : Potrošnik A, Gimnazija : TMP, SKŠ : Pomurje A.
II. skupina: Polet : Pomurje B, Potrošnik B : Učiteljišče. Mura A : Puconci, Mladost : Krog. ESŠ A : Mladinski klub. Markišavci B : Dijaški dom B.
LJUTOMER
V	soboto sta KO SZDL in ZROP organizirala v Domu kulture svečano akademijo. Po končanem programu je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ljutomer Dušan Deškovič objavil rezultate in podelil priznanja ekipam, ki so tekmovale v šahu. streljanju, kegljanju, odbojki in namiznem tenisu v počastitev Dneva JLA. Za dosežene uspehe so ekipe prejele tudi praktične nagrade.
In še razvrstitev posameznih sindikalnih podružnic:
V	šahu je tekmovalo 6 ekip, mesta pa so si razdelile takole: prva je bila ljutomerska sindikalna podružnica prosvetnih delavcev. njej sledijo še SP sodišča, PLM in javnega tožilstva. SP javnih ustanov. V streljanju, kjer je tekmovalo kar 9 moštev pa je razvrstitev naslednja: SP uslužbencev javnih ustanov. Agrotehnika servis Ljutomer in Marles Ljutomer. V kegljanju so se pomerile 4 ekipe: prvo mesto je osvojila Agrotehnika servis, drugo je pripadlo Mlekoprometu in tretje mesto SP uslužbencev javnih ustanov Ljutomer. Tekme v odbojki: v tej disciplini so se pomerila, vrstni red: SP sodišča, okrepljena s PLM in uslužbenci javnega tožilstva. druga je bila podružnica uslužbencev javnih ustanov in tretji Kmetovalec KZ Ljutomer. Namizni tenis s prav tako štirimi ekipami pa je prinesel naslednji vrstni red: prvi je Les Ljutomer, drugi Kmetovalec in tretja SP prosvetnih delavcev iz Ljutomera, murski tisk s 45 točkami. Na tek-
Domovi TVD Partizan — tudi po vaseh; skromni, tesni. potrebe pa velike.
Pred začetkom borb za črne-bele kroge
Čez nekaj dni se bodo pričela strelska tekmovanja v streljanju v pomurski ligi. Kljub temu, da se je naš okraj pripojil k mariborskemu, bodo meddružinska tekmovanja še vedno na območju dosedanjega okraja, saj so bile priprave za začetek tekmovanja zaključene, še preden je prišlo do združitve. Zaradi tega je bilo odločeno v sporazumu z Okrajnim strelskim odborom Maribor — da bodo tekmovalci obeh skupin tekmovali ločeno. Sestavljen je že tudi podroben načrt tekmovanj, ki se bodo pričela 8. januarja, zaključila pa 9. aprila prihodnjega leta.
Razpored je napravljen tako. da so posamezna kola ločena z 10 do 12 dnevi, kar je ugodneje za sestavo posameznih družinskih ekip, zastopana bo pravilnost na tekmovanjih omogočeni treningi med posameznimi koli, ažurnost in pravilnost vodenja grafikonov z rezultati, pa tudi sodniki bodo imeli lažje delo.
V pretekli sezoni so bila tekmovanja po liga sistemu precej otežkočena. tako strelskim družinam kot tekmovalni komisiji, prav zaradi prepolnega tekmovalnega koledarja. saj se ni redkokdaj zgodilo, da so posamezne družine morale tekmovati dvakrat, včasih pa celo po trikrat tedensko. Če upoštevamo, da so poleg teh tekmovanj bila organizirana tudi druga (tekmovanje za Zlato puščico — družin, občine, okraja in republike; tekmovanja ob Dnevu žena ob 1. maju in še niz drugih), je to bila precejšnja obremenitev za posamezne strelce, pa tudi družine kot celote.
Novost letošnjega tekmovanja
pa liga sistemu je tudi ta. da si bosta iz vsake skupine pridobili pravico do tekmovanja v republiškem merilu dve prvouvrščeni ekipi, ki bosta tekmovali z malokalibrsko in ne z zračno puško.
Tako se bo po tem sistemu v republiško tekmovanje uvrstilo 8 namesto 4 moštva kot prejšnja leta. Strelske družine so razvrščene v štiri skupine, v katerih se bo pomerilo kar 47 strelskih ekip.
Murska Sobota
22. decembra so imeli dijaki SŠTV v Murski Soboti proslavo v počastitev Dneva JLA. Skromnemu sporedu z recitacijami in pevskimi točkami je sledilo še zanimivo predavanje »Moje življenje med NOB«, ki ga je za to priložnost pripravil major Karel Žmavc, nato pa je bil športni dan.
Dijaki so se z vlakom odpeljali v Mačkovce, kjer so se razdelili v dve skupini. Medtem, ko je prva skupina odšla v partizanskem pohodu do koče na Doliču, kjer so si zakurili ogenj in zapeli nekaj partizanskih pesmi, je druga skupina 15 fantov ostala v Mačkovcih. Pripravili so si progo za slalom in skakalnico ter pričeli tekmovati. Kljub temu, da teren ni bil najboljši, kar je imelo za posledico precej padcev, so nekateri posamezniki dosegli lepe rezultate. Na prva tri mesta so se v slalomu razvrstili: E. Sep. E. Lülik in F. Gomboc, medtem ko
je vrstni red v skokih naslednji: najboljši je bil Sep. ki je dosegel skoka v dolžini 6,5 in 7 m in oceno 149.1 točke, drugi Lülik s skokoma 6 in 7.5 m 142.1 in Peček s skokoma 5 in 6 m — 141.5 točk. Čeprav je bilo vreme izredno mrzlo, je med dijaki in profesorji vladala prijetna toplina: odmaknili so se od vsakdanje šole. preživeli lep dan in se naužili svežega zraka.
ZASLUŽENO PRIZNANJE
V ponedeljek je bil predskupščinski sestanek Strokovnega odbora za rokomet pri OZTK M. Sobota. Poročilom predsednika, ostalih članov upravnega odbora in tekmovalne komisije je sledila razprava.
Pri pregledu dela občinskih rokometnih lig so ugotovili, da je
bilo to precej uspešno. Na sestanku so sprejeli tudi nekatere predloge za kandidate v nove odbore in predloge za podelitev priznanj najzaslužnejšim organizatorjem in rokometašem. Sprejeli so tudi predlog za dopolnitev propozicij PRL. Skupščina bo v januarju prihodnjega leta.
10
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1982
SREČNO 1963
V našem uredniškem predalu se je spet nabralo mnogo pisem naših naročnikov in bralcev z najlepšimi željami za nastopajoče 1963. leto. Uredništvo Pomurskega vestnika in kolektiv ČZP Pomurski tisk se za novoletne čestitke najtopleje zahvaljujeta in hkrati zagotavljata, da se bosta prihodnje leto še bolj prizadevala pri urejanju in tiskanju našega domačega časnika, ki je mnogim bralcem že postal stalen spremljevalec in prijatelj. Naša pozornost bo v prihodnosti še v večji meri veljala vsebinski in grafični ureditvi Pomurskega vestnika, ki naj še v izdatnejši meri postane skupno glasilo naših občin in vseh delovnih ljudi Pomurja.
Uredništvu Pomurskega vestnika. kolektivu ČZP Pomurski tisk. vsem našim delovnim kolektivom, svojcem, naj bližjim, sorodnikom, prijateljem, znancem, pomurskim dekletom in fantom SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1963 tako se glasijo tudi čestitke naših fantov, ki služijo vojaški rok v JLA. Vsebine poslanih nam pisem žal zaradi tehničnih razlogov ne moremo objaviti, zato pa vam naj postrežemo z njihovimi imeni!
Novoletne čestitke smo prejeli iz raznih krajev naše domovine. Poslali so nam jih: razvodniki Ladislav Zadravec iz Strehovec, Ignac Hozjan iz Male Polane, Lud-
vik Ambruš iz Vučje Gomile in Franc Raj iz Turnišča, vojaka Bela Sever iz Vaneče in Jože Sobočan iz Male Polane, vsi VP 1560/4 Skopje; vojaka Ludvik Pintarič iz Motovilec in Valter Lančaj iz Sotine. VP 4689 17 — Valjevo; Drago Sraka iz Lipovec, VP 9650/16 Emil Šabjan iz Kamovec, VP 9650 8 — Priština; Danijel Balažic, VP 6710 Knin; Stanko Prša iz Ljutomera, Jožef Pucko iz Renkovec, Alojz Marič iz Bratonec, Avgust Horvat iz Filovec. Janez Horvat iz Kobilja, Anton Herič iz Križevec pri Ljutomeru. Rudi Kampuš iz Gornje Radgone, vsi VP 3450 10 — Rijeka; Jože Špiclin in
kolegi iz Pomurja, VP 8743/2	- Su-
botica; Ivan Zamuda iz Stanetinec, Jože Senekovič iz Spodnje Ščavnice in Mirko Berič iz Ihove, vsi VP 5102 31 — Karlovac; Marjan Dijak in Anton Kaučič s Slamnjaka. VP 5102 31f in 5379 4 Karlovac; Jakob Šuman s Plitvičkega vrha, Adolf Vidinič, Janez Brumen, Silvester Golob. Franc Srebot in Adolf Farič, vsi VP 5573 29 — Skopje; Stanko Kreft iz Dokležovja, ki služi vojaški rok v Nišu; Jože Horvat iz Gornje Bistrice. Rudi Gornjak in ostali fantje iz VP 6565 — Banja Luka; Martin Markoč. iz Dolnjih Slaveč, Karel Janič iz Nuskove, Andrej Gerenčer in drugi. VP 3065 — Sombor; Andrej Gerenčer iz Strehovec Franc Lutar iz Turnišča, Franc Andrejč iz Šalovec, Karel Janič iz Nuskove in Jože Vrdoljak iz Kroga. VP 3065 — Sombor; Dolfi Gumilar iz Cankove. VP 2574 — Ljubljana: graničar Jože Škalič iz Gederovec; Ludvik Šiftar iz Strukovec in Stefan Kutoš iz Bodonec, VP 5322 10	— Beograd; Štefan
Gjergjek iz Nemčavec. Stefan Lenarčič iz Gornjih Slaveč, Stefan Horvat od Jurija in Stefan Žalik iz Ocinja, VP 5060 - Zrenjanin; Ernest Geči iz Motvarjevec. Milan Horvat iz Otovec. Janez Ficko iz Puconec. VP 2719 — Travnik; Anton Sobočan iz Renkovec, Pavel
Ferencek iz Kobilja, Franc Režonja iz Renkovec. VP 2685 — Travnik; Emil Horvat iz Domanjševec, VP 1202 18 Travnik; Franc Rituper m Stefan Baler iz Kuštanovec, VP 7250-3la — Zagreb: Gusti Lovrenčič iz Renkovec, VP 2477/2
—	Skopje; Aleksander Antalič iz
Vučje Gomile, Franc Štrtak od Grada. Janez Laci iz Kobilja, Jože Pozderec iz Trnja. Viktor Herič od Vidma pri Ščavnici. Jože Svatina iz Pristave. Feliks Marič iz Logarovec in Milan Vrbanjščak iz Veržeja, vsi VP 4848 — Bjelovar; Franc Sukič iz Otovec. Alojz Kranjec iz Beznovec. Hinko Lenarčič iz Petanjec. VP 6070 4 — Čapljina; Emil Kerčmar iz Peskovec. VP 3463 B 1-A: Janez Flegar iz Murske Sobote. Janez Godvajs iz Rakičana. Mirko Novak iz Beltinec. Franc Škraban iz Dokležovja in Arpad Barbarič iz Zenkovec; VP iz Karlovca: mornar France Virag. VP 8580 41 — Vis: Avgust Milak iz Bakovec. Ludvik Kuhar iz Motovilec. Tonček Kolarič iz Gornje Radgone. Jože Mulec iz Gornje Radgone in Stanko Bagoroš iz Petanjec, vsi VP 3167 — Karlovac; Dezsö Bojnec iz Dobrovnika. Franc Kokan iz Doliča. Stefan Kolenko iz Črensovec. Aleksander Malog iz Čikečke vasi. Karel Ferčak iz Turnišča. Alojz Gomboc iz Rogaševec in Ludvik Gal iz Radmožanec. VP 1815	Bjelovar:
Pavel Nežič. Jože Slavič. Ivan Horvat. Jože Cor. Viljem Novak in Ernest Granfol, vsi VP 5102/31f
—	Karlovac: Jože Šterman iz Banovec. Janez Rajnar iz Veržeja. Matija Hozjan iz Črensovec in Anton Zavec iz Rankovec. VP 1883 — Sarajevo: Štefan Ftičar iz Velike Polane. VP 2574 Ljubljana.
„ F A Z A N ”
V BELTINCIH
V zadnjih letih se je v beltinskem okolišu močno razvila gospodarska panoga, ki ji sprva niso posvečali dosti pozornosti in ji tudi niso pripisovati posebnega pomena. Toda razvila se je mimo vsega in sedaj ima mogoče že tako trdno omaro, čeprav je sorazmerno še mlada, kot na pr. kmetijstvo. To je lovni turizem z domačimi, predvsem pa inozemskim gosti — v glavnem Italijani. Pobudnik in nosilec te izredno pomembne gospodarske dejavnosti je umetno gojišče fazanov in jerebic v bližini Beltinec. Kot smo izvedeli imajo tudi zelo dobro povezavo s pomočjo turistične agencije Kvarner-ekspres z nekaterimi potovalnimi in turističnimi uradi v Italiji, kar je vsekakor važen pogoj za uspešno delovanje.
Gojišče Fazan ima okoli 15 tisoč hektarov lovišč v beltinskem, lendavskem in ljutomerskem okolišu. Zmogljivosti umetnega vzrejišča v Beltincih so omejene, vendar pa pravijo, da jih bodo s pridobivanjem novih zemljišč v okolici sedanjih poslopij in naprav še znatno povečali. Letos so na primer »pridelali« — tako lahko pravimo, saj je vzreja z umetnimi valilnicami in podobnimi napravami precej podobna industrijski proizvodnji — nekaj nad 8 tisoč mladih fazanov, medtem ko jih imajo v načrtu po naslednjih treh letih kar 25 tisoč. In taka količina je nujno potrebna, saj je prirodni prirastek te perjadi v loviščih znatno prepičel za tako velike potrebe, kot so že danes, kaj pa bo šele v prihodnje! Lovcev — turistov je namreč iz leta v leto več. To nam ilustrirajo tudi številke. Leta 1960 se je v loviščih fazana mudilo 191 domačih in 178 tujih lovcev, letos pa že 219 domačih in kar 455 tujih gostov. In kakšen je uspeh? Ne ravno majhen. Lansko leto se je dohodek sukal okoli 19, letos okoli 28, v načrtih za prihodnje leto pa je zabeležena številka 35, seveda prav tako milijonov dinarjev. In s kakšnimi vlaganji je bil dosežen ta uspeh? Leta 1961 je bilo naloženih gospodarskih investicij v skupnem znesku 10 milijonov dinarjev, letos 9. za prihodnje leto pa je predvidenih 12 milijonov dinarjev.
Kljub vsemu pa stanje še vedno ni zadovoljivo, saj je še mnogo stvari, ki jih bo potrebno urediti za še večji uspeh te gospodarske panoge. V prvi vrsti je potrebno razširiti zmogljivosti umetnega gojišča, da bodo njegova lovišča lahko sprejela tudi do 2 tisoč lovcev letno. V najkrajšem času bodo morali rešiti tudi problem ustreznega gostinskega lokala, ki bo lahko povsem zadovoljil doma-
čega in tujega gosta, pa ga tudi dalj časa zadržal na lovu. Prav tako se bodo morale temeljiteje pripraviti trgovine, urediti ali zgraditi bo potrebno tudi nekaj športnih igrišč in morebiti še plavalni bazen, o katerem je že itak precej govora.
Ob vsem tem pa ne bi smeli pozabiti tudi na ribolov, ki bi lahko za turizem beltinskega okoliša odigral veliko vlogo in bi verjetno privabil sem še marsikaterega turista. Torej možnosti je dovolj, le dosledno jih je potrebno izkoristiti.
J. B.
Zdravstvena dežurna služba
30.	dec. — dr. Gruškovnjak
31.	dec. — dr. Sedlaček
1.	jan. — dr. Sedlaček
2.	jan. — dr. Anica Gregorc
3.	jan. dr. Gruškovnjak
4.	jan. — dr. Sedlaček
5.	jan. — dr. Hajdinjak
6.	jan. — dr. Hajdinjak
7.	jan. — dr. Anica Gregorc
8.	jan. — dr Gruškovnjak
9.	jan. — dr. Sedlaček
10. jan. — dir. Anica Gregorc
KINO
MURSKA SOBOTA — od 28.—30. dec. zahodno-nemški barvni film: »Enostavno dekle«. Od 31. dec. do 2. jan. španski barv. film; »Carmen iz Granade«. 3. jan. mehiški film: »Nazarin«. Od 4. do 6. jan. francoski barvni kinemaskopski film: »Babette gre v vojsko«. Od 7.—8. jan. ruski barvni film: »Hajduška kri«. Od 9.—10. jan. italijanski vistavisionski film: »Lažne naivke«.
GORNJA RADGONA — 29. in 30. dec. ameriški barvni film: »Plesalke«. 1. in 2. jan. grški film: »Nikoli v nedeljo«. 5. in 6. jan. angleški film: »Sinovi in ljubimci«. 9. jan. nemški film: »Cvetice za državnega tožilca«.
SLATINA RADENCI 29. in 30. dec. angleški film: »Sinovi in ljubimci«.
LJUTOMER — 29. in 30. dec. ameriški barvni film: »Imitacija življenja«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 29. in 30. dec. ameriški film: »Bagdadska sirena«. 1. in 2. jan. poljski film: »Vlak«. 5. in 6. dec. ameriški film: »Oklahoma«. 9. jan. sovjetski film: »Človek usode«.
BELTINCI — 29. in 30. dec. ameriški film: »Človek, ki je preveč vedel«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 29. in 30 dec. ameriški film: »Nekateri so za vroče«.
VELIKA POLANA — 29. in 30. dec. nemški film:	»Dalmatinska
svatba«.
ŠALOVCI — 29. in 30. dec. ameriški film: »Na svidenje Rim«.
Tedenski koledar
Nedelja. 30. dec. — Evgen Ponedeljek, 31. dec. — Silvester Torek, 1. jan. — Novo leto Sreda. 2. jan. — Makarij Četrtek, 3. jan. — Genovefa Petek, 4. jan. — Angela Sobota, 5. jan. — Simeon Nedelja, 6. jan. — Mojmir Ponedeljek. 7. jan. — Zdravko Torek. 8. jan. — Maks Sreda, 9. jan. — Julijan Četrtek, 10. jan. — Gregor
DEKLE od 15. leta naprej, katera se želi naučiti kuhanja in vzornega gospodinjstva, naj se javi do 15. jan. v poslovalnici »Potrošnik«, Jurij, p. Rogaševci.
M-1115
ZENSKO ROČNO URO sem izgubila v hotelu »Central« v Murski Soboti. Poštenega najditelja prosim, da mi uro vrne proti nagradi v upravi Pomurskega vestnika.	M-lll6
ZENSKO OSEBO, ki bi pazila na otroka dnevno od 6 —14. ure na stanovanju, išče dobra družina. Nastop službe takoj. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi lista.
M-1117
KUHINJSKO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, s štedilnikom, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.	M-1119
OBVEŠČAMO vse prodajalce motornih koles, avtomobilov, stabilnih motorjev in kosilnic, da se jim ponuja ugodna in hitra prodaja, če jih takoj dostavijo v naše brezplačno skladišče. Realitetna agencija Murska Sobota.	M-1120
PIANINO, angleške tipke z železnim ogrodjem, zaradi selitve ugodno prodam. Vprašati: Moša Pijade 6, Čakovec.	M-1121
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Plača po dogovoru. Lado Šušteršič, Svetje 32. p. Medvode.
M-1122
ELEKTROMOTOR. 220 W — 2 KM prodam. Babnik, Ljubljana. Vodnikova 84.	M-1123
SOSTANOVALKO sprejmem v veliko opremljeno sobo. Nudim tudi hrano. Temlinova 3. Murska Sobota.	M-1127
BENCINSKI ali Diesel motor. 6—8 KS. kupim. Mihael Obal. Vaneča 7. p. Puconci.	M-1130
TESAN LES (rušt) 9x12, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-1118
ZIDAN ŠTEDILNIK, desni, ugodno prodam. Avgusta Ivanič — Cimerman, Ormoška 10, Ljutomer.	M-1114
Upravni odbor Obrtno-komunalnega podjetja v Lendavi razpisuje naslednja delovna mesta:
POSLOVODJE ZIDARSKEGA OBRATA;
POSLOVODJE OBRATA — MLIN ČENTIBA;
POSLOVODJE OBRATA —
MIZARSTVO MODELARSTVO
Pogoji: pod 1. zidarski delovodja s primemo prakso; pod 2. in 3. kvalificirani delavec s potrebno prakso.
Razpis velja do izpopolnitve delovnih mest. Ponudbe sprejema uprava podjetja.	D-1126
1	DRSALNA REVIJA V CELOVCU! (od 7. do 22. februarja 1963) KOMPAS Celje prireja v času od 7. do 22. II. 1963 enodnevne izlete z avtobusi v Celovec. Z namenom, da se v tem času omogoči obisk svetovno znane baletne drsalne skupine »Wiener
Eisrevue« kakor tudi obisk Celovca, je naše podjetje zasiguralo za to revijo vstopnice, katere bodo že pri prijavi udeleženci lahko plačali z dinarji. Cena izleta iz Celja je din 3.500 (t. j. prevoz in potno dovoljenje). Posebej se plača vstopnica za revijo v znesku 1.500 din. Prijave sprejema Kompas — Celje do 20. januarja 1963.
2	SICILIJA — 5-dnevno potovanje za prosvetne delavce v drugi polovici meseca januarja 1963
3	MOSKVA V času od 20. m.
do 28. III. 1963 prirejamo 8-dnev-no potovanje z reaktivnim potniškim letalom »Caravelle«. Smer potovanja: Zagreb—Varšava—Leningrad—Moskva.	Zahtevajte
programe v vseh Kompasovih poslovalnicah.
4	PO SREDOZEMLJU — AFRIKA Tradicionalno Kompasovo potovanje s posebno ladjo v mesecu marcu 1963.
KOLEKTIVI!
POSEBEN POPUST!
Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPASovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je PRIJETNA, VARNA in UDOBNA!
Se priporoča Kompas Celje, Tomšičev trg 1, tel. 23-50.
Komisija za razpis delovnih mest pri Komunalni banki Murska Sobota razpisuje:
6 delovnih mest referentov s srednjo šolsko izobrazbo
in najmanj 2-letno prakso
Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja je vlažiti v roku 15 dni pri Komunalni banki Murska Sobota.
Razpis ostane v veljavi do izpopolnitve prostih delovnih mest.
Upravni odbor Zdravstvenega doma Gornja Radgona razpisuje delovno mesto
upravitelja
Pogoji: Višja ali srednja šolska izobrazba z najmanj 5 let prakse v zdravstveni ali podobni službi.
Nastop službe lahko s 1. januarjem 1963 ali po dogovoru.
Pravilno kolkovane ponudbe je poslati upravi Zdravstvenega doma Gornja Radgona.
Razpis velja do zasedbe mesta.
Koline, koline ...; vse lepo in prav. samo ne pozabite: PRAŠIČEVO KOŽO — KOTEKSU
Veliko nagradno žrebanje
Preudaren gospodar je odrl prašička
za kožo je dobil denar in pa še tega fička
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci razpisuje po 21 členu Zakona o pristojnosti občinskih in okrasnih ljudskih odborov im njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57) mesta
DIREKTORJEV:
1.	Tovarne pletenin »Beltinka« — Beltinci
2. Kmetijske zadruge — Beltinci
3. Kmetijske zadruge — Črensovci
4.	Obrtnega komunalnega podjetja »Dimnikar« Beltinci
Pogoji:
pod 1. srednješolska izobrazba in vsaj dve leti prakse na vodilnem položaju v gospodarski organizaciji;
pod 2. in 3. srednja strokovna izobrazba in najmanj pet let prakse v kmetijski gospodarski organizaciji;
pod 4. visokokvalificirani dimnikarski mojster z najmanj 10 let prakse na položaju vodje dimnikarskega okoliša.
Kandidati naj predložijo v 15 dneh po objavi razpisa pismene ponudbe, katerim naj priložijo življenjepis, dokazilo o strokovni izobrazbi in potrdilo, da niso v kazenskem postopku, komisiji za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Beltinci. Nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala.
Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Beltinci
ZAHVALA
V 52. letu starosti je za večno prenehalo biti srce naše drage, nepozabne žene, matere in stare mame
ANE VUČAK
ROJ. HODOŠČEK IZ VADAREC
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v času največje žalosti stali ob strani, izrekli sožalje, jo spremljali na zadnji poti in obsuli njen prerani grob z venci. Hvala vsem sorodnikom. pevcem, učiteljem, sosedom, pogrebcem in prijateljem, ki so jo v tako lepem številu spremljali na zadnji poti.
Vadarci, 23 decembra 1962
Žalujoč i: mož, sinovi; Izidor, Konrad z družinama in hčerka Jolanka z možem iz Toronta.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža, dobrega očeta in starega očeta
ANTONA POLANIČA
IZ KRIŠTANEC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, nam pa izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Krištanci-Šalinci, kakor tudi kolektivu Panonije iz Murske Sobote za mnogoštevilno udeležbo.
Kristanci. Šalinci. Ljutomer. Veržej, Murska Sobota in Ljubljana. 17. decembra 1962
Žalujoči: žena Neža. otroci: Tončka. Maks. Berta. Viktor in Slavko z družinami, snaha Micka z družino.

POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev - Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11


1-362
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
11
Naše prizadevanje je: čimbolj približati zdravstveno službo delovnemu človeku in nenehno skrbeti za njegovo zdravje in delovno sposobnost. V znamenju tega prizadevanja želi vsem varovancem in koristnikom zdravstvenih storitev v svojem okolišu
kolektiv
ZDRAVSTVENE POSTAJE
MARTJANCI
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963!
Tudi v nadalje se priporočamo s pohištvom, manufaktumim blagom, špecerijo, galanterijo in tehničnimi predmeti v naših specializiranih poslovalnicah — po najnižjih dnevnih cenah in ob solidni postrežbi
TRGOVSKO PODJETJE
»SLOGA« GOR. RADGONA
želi vsem svojim odjemalcem in potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1963!
Zidarska in vsa, v gradbeno stroko spadajoča dela opravljamo hitro, solidno in po načrtih cenjenih investitorjev.
Najlepši dokaz kakovosti in strokovnosti naših del so objekti, ki smo jih v Radgoni in okolici že zgradili
DELOVNI KOLEKTIV
GRADBENEGA PODJETJA Radgona
želi vsem svojim
naročnikom in delovnim ljudem naše
socialistične domovine SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
Naši izdelki so pojem kakovosti in gradbene zanesljivosti.
Srečno in uspehov polno novo leto 1963 želi svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem v lendavski komuni
kolektiv
LENDAVSKE
OPEKARNE
LENDAVA
Toplo se priporočamo tudi vnaprej in želimo svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno in veselo novo leto
UVOZNO-IZVOZNO TRGOVSKO PODJETJE
FERRO-MOTO
MAR I B O R Trgovina
,,AVTOIZBIRA“
MURSKA SOBOTA
Srečno in veselo novo leto 1963 vsem cenjenim gostom
Hotel ,,Zvezdaʻʻ
V MURSKI SOBOTI
Ob Novem letu praznujte pri nas -— Bogat izbor jedil in pijač — Prenočišča v novem hotelskem prizidku — Godba v restavracijski dvorani — Solidna postrežba
Kolektiv INVALIDSKEGA ZAVODA »PRLEKIJA«
V LJUTOMERU
čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in strankam, hkrati pa se ob prehodu v novo gospodarsko leto tudi vnaprej priporoča s svojimi kakovostnimi izdelki in uslugami.
KADILCI ! Ste se že prepričali o kakovosti naših izdelkov, če še ne, storite to prav sedaj ob novoletnih praznikih, ko je za to posebna priložnost. Naše izdelke priporočajte tudi prijateljem in znancem.
Srečno in uspehov polno novo leto 1963 vam želi
TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA
Poslovna enota Murska Sobota
V nastopajočem 1963. letu želimo vsem otočanom in delovnim ljudem Pomurja še več gospodarskih in drugih uspehov, mnogo sreče in zadovoljstva tudi v zasebnem življenju
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET in vodstva drugih družbenih organizacij občine
PETROVCI ŠALOVCI
Novo leto 1963 naj bo še vidnejši mejnik mirne socialistične izgradnje v dobro vseh delovnih ljudi Jugoslovije
kolektiv
TRGOVSKEGA PODJETJA
,POTROŠNIKʻ
na debelo in drobno MURSKA SOBOTA
se tudi v prihodnje priporoča z bogato izbiro blaga v svojih specializiranih skladiščih in poslovalnicah.
KOLEKTIV
POSLOVNIH ENOT IN UPRAVE
TRGOVSKEGA PODJETJA
„UNIVERZAL“
LENDAVA
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in u□ spehov polno novo leto.
Z bogato izbiro raznovrstnega blaga in potrebščin za dom in gospodarstvo ter s solidno postrežbo se tudi v naprej toplo priporoča.
Naj bo prihodnje kme□ tovalčevo leto še bolj veselo in uspešno, s to željo se obrača na delovne ljudi v svojem okolišu
kolektiv
KMETIJSKE ZADRUGE
Šalovci
in jih vabi v nastopajočem 1963. letu k še tesnejšemu sodelovanju v pridelovalnem procesu in tudi na drugih področjih zadružne aktivnosti
Kolektiv
TOVARNE PLETENIN
»BELTINKA«
BELTINCI - TELEFON ŠT. 10
obvešča odjemalce in potrošnike svojih izdelkov. da je za novoletne praznike pocenil svoje izdelke.
Potrošniki! Prepričajte se o kakovosti in solidnosti izdelave naših otroških, ženskih in moških pletenin.
Pazite na znak »BELTINKA « ker bo izdelek te tvrdke vedno zadovoljil vašemu okusu in vam prihranil denar.
Vsem, ki kupujete izdelke BELTINKA«, želi kolektiv
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1963!
12
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC. 1962
Gospodarski napredek, dosežen v Pomurju v odhajajočem 1962. letu, nam omogoča, da v prihodnje še odločneje krenemo naprej. t investicijski izgradnji novih gospodarskih in kmetijskih objektov, pri konsolidaciji razmer in odnosov znotraj gospodarskih organizacij, pri notranji delitvi dohodka in poglabljanju neposrednega upravljanja po proizvajalcih, kar je hotenje, ki naj v nastopajočem 1963. letu preveva sleherni delovni kolektiv in vse delovne ljudi v pomurski pokrajini.
Svojim članom, delovnim kolektivom gospodarskih organizazacij, vodstvom naših komun in vsem delovnim ljudem Pomurja želi SREČNO IN DELOVNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO
Gospodarska zbornica
za okraj MURSKA SOBOTA
in se zahvaljuje za dosedanje sodelovanje v skupnem prizadevanju za gospodarsko rast naše pokrajine.
Vsem svojim naročnikom in bralcem, poslušalcem, dopisnikom in sodelavcem, naročnikom izdelkov in uslug, strankam, dobaviteljem in poslovnim prijateljem želi SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1963
delovni kolektiv
Časopisno-založniškega podjetja
»POMURSKI TISK«
MURSKA SOBOTA
s svojimi obrati in ekonomskimi enotami: uredništvo in uprava Pomurskega vestnika in Népujsága, Pomurska založba. Radio Murska Sobota, Pomurska tiskarna, Kartonaža, Knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota. Knjigarna in papirnica Vesna Lendava, Knjigarna in papirnica Ljutomer, Knjigarna in papirnica G. Radgona in Knjigoveznica Ljutomer
in se s svojimi kakovostnimi izdelki in uslugami toplo priporoča tudi v prihodnje.
Na doseženih uspehih, gospodarskih in drugih rezultatih, ki so bili v poslavljajočem se letu 1962 plod skupnih prizadevanj vseh delovnih ljudi naše občine in pokrajine, gradimo še intenzivneje daljie, v našo skupno korist. To naj bo naše vodilo tudi v nastopajočem 1963. letu, v katerem želimo vsem občanom in prebivalcem Pomurja obilo sreče in novih delovnih uspehov.
Vsem delovnim ljudem pa tudi veselo novoletno praznovanje.
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite LMS
Občinski odbor Zveze bojevniških organizacij NOB in vodstva drugih družbenih organizacij občine
MURSKA SOBOTA
Kmetijska zadruga z o. j.
KMETOVALEC
LJUTOMER
Še tesnejše sodelovanje na relaciji zadruga — kmetovalec in ustvarjanje ustreznih gospodarskih pogojev za uresničenje tega smotra — to bo naša glavna skrb tudi v prihodnjem letu. S tem hotenjem želimo vsem zadružnikom in delovnim ljudem v občini veselo novoletno praznovanje. SREČNO IN USPEHOV POLNO LETO 1963
SREČNO IN VESELO NOVO LETO VSEM CENJENIM STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
TUDI V 1963. LETU SE TOPLO PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV
OBRTNO PODJETJE
OBRTNIK
MURSKA SOBOTA
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC. 1962
13
V socialistični izgradnji in družnem prizadevanju za še večji gospodarski napredek naj bo nastopajoče 1963. leto še uspešnejše.
Vsem občanom želijo prijetno praznovanje
Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet
in vodstva drugih družbenih organizacij
LJUTOMER
Naši izdelki so se prav zaradi svoje kakovosti in solidne izdelave uveljavili že na celem jugoslovanskem tržišču.
V pričakovanju, da bi v nastopajočem novem letu 1963 še bolj zadovoljil željam in okusu cenjenih potrošnikov in odjemalcev.
želi kolektiv
Tovarne dežnikov in pletenin
LENDAVA
srečno in veselo novo leto vsem delovnim kolektivom in občanom v lendavski komuni.
Delovni kolektiv KROJAŠKEGA
OBRTNEGA PODJETJA KROJ« Murska Sobota
želi vsem delovnim ljudem Pomurja srečno in veselo novo leto. S svojimi kakovostnimi izdelki in uslugami se toplo priporoča tudi v prihodnje.
Naši kovinski, galanterijski izdelki za dom, gospodinjstvo in kmetijstvo so vedno bolj iskani na tržišču. Jamčimo za kakovost in dobavne roke. Srečno in veselo novo leto vam želi
delovni kolektiv
PANONIJE
industrije kovinske galanterije MURSKA SOBOTA
KMETOVALCI! V nastopajočem gospodarskem letu si želimo še tesnejšega sodelovanja z vami v skupnih naporih za večje hektarske donose in preobrazbo našega kmetijstva.
Srečno in veselo NOVO LETO vsem elanom in delovnim ljudem v obalni Murska Sobota
KMETIJSKA
ZADRUGA
MURSKA SOBOTA
Poleg krepitve lastne proizvodnje ostaja tudi v letu 1963 naša osnovna naloga: skrb za pridelovalno sodelovanje z zadružniki.
Zanesljiv odkup, strojne usluge, strokovno pomoč, umetna gnojila in zaščitna sredstva — vse to vam posreduje in se tudi priporoča v prihodnje
Kmetijska zadruga
ČRENSOVCI
KOLEKTIV VOŠČI — KOLEKTIV SE PRIPOROČA
Srečno in veselo novo leto vsem kmetovalcem v okolišu: V nastopajočem letu 1963 si zasnujmo še tesnejše sodelovanje na relaciji zadruga —- kmetovalci, v skupno korist
Kmetijska zadruga MURSKO POLJE KRIŽEVCI pri Ljutomeru
Za še uspešnejše sodelovanje v korist krepitve našega gospodarstva — to bo naše glavno prizadevanje tudi v nastopajočem novem letu
Srečno in uspehov polno 1963. leto vsem poslovnim komitentom in delovnim ljudem Pomurja želi
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
Vedno v zadovoljstvo svojih cenjenih naročnikov. Tudi v 1963. letu si bomo prizadevali za kakovost in solidnost naših storitev in uslug. Srečno in veselo novo leto vsem prebivalcem v okolišu
želi kolektiv
GRADBENEGA PODJETJA
GRADNJE
PUCONCI
Z željo, da bo v nastopajočem 1963, letu naše skupno prizadevanje za napredek v gospodarstvu, zlasti še kmetijstvu, pa tudi na drugih področjih družbenega delovanja kronano še z večjimi uspehi in rezultati, želimo vsem občanom SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO!
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB
BELTINCI
Obveščamo cenjene odjemalce, da se je obrtno proizvodno podjetja »AGROTEHNIKA-SERVIS LJUTOMER s 1. januarjem 1963 preimenovalo v
INDUSTRIJO PRIKOLIC, KOVINSKIH IZDELKOV IN REMONT VOZIL
s kratico
KOVINOSTROJ
LJUTOMER, PREŠERNOVA ŠTEV. 38 — TELEFON 31-32
s poslovnim predmetom:
—	proizvodnja kmetijskih strojev, traktorskih in avtomobilskih priklopnikov, naprav in raznega orodja;
—	izdelovanje žičnih pletiv, železnih ograj, plastificiranje kovinskih izdelkov;
splošna mehanična delavnica za popravila vseh traktorskih sredstev in strojev za kmetijstvo. Organizacija servisne službe.
Obenem obveščamo cenjene stranke, da smo prevzeli servisno službo od Tovarne avtomobilov Maribor.
Vsem poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1963!
14
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC. 1962
V minevajočem 1962. letu smo tudi v pokrajini ob Muri dosegli vrsto uspehov na gospodarskem in drugih področjih družbenega sodelovanja — ob čvrstem in aktivnem sodelovanju vseh subjektivnih sil in delovnih ljudi.
Z želijo, da bi bilo nastopajoče 1963. leto še uspešnejše za gospodarske organizacije, zavode in ustanove ter za vso delovno ljudstvo Pomurja, se za doslejšnje sodelovanje zahvaljuje
OKRAJNI
LJUDSKI ODBOR
MURSKA SOBOTA
Veselo praznovanje, mnogo sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov v letu 1963!
Ob svojem prizadevanju za še večjo storilnost in nove gospodarske uspehe, ki so pomembni tudi za napredek kraja in občine, želimo tesno sodelovanje in uspešne poslovne stike v našimi odjemalci in poslovnimi prijatelji tudi v nastopajočem 1963 letu Delovni kolektiv
PROIZVODNJE KREMENČEVEGA PESKA
PUCONCI
želi vsem delovnim kolektivom in občanom srečno in veselo novo leto 1963.
Še tesnejše in vsestransko sodelovanje s kmetovalci, še večji uspehi v lastnem
pridelovalnem in rejskem
prizadevanju — to so naši skupni smotri tudi v letu 1963.
KMETIJSKA
ZADRUGA
PUCONCI
želi vsem svojim
članom
SREČNO IN
USPEŠNO
NOVO
LETO!
Z željo, da bi bilo v nastopajočem 1. 1963. zdravljenje delovnih ljudi še uspešnejše v korist njih samih in našega gospodarstva,
kolektiv
SPLOŠNE
BOLNIŠNICE
MURSKA SOBOTA
toplo čestita vsem prebivalcem Pomurja k novoletnim praznikom
Z željo, da bi bilo v prihodnje naše sodelovanje še uspešnejše :n kronano z večjimi gospodarskimi uspehi, želi vsem kmetovalcem v svojem okolišu srečno in veselo novo leto
KMETIJSKA ZADRUGA
BELTINCI
Svojim cenjenim odjemalcem in potrošnikom tudi v 1963. letu vedno na voljo z bogato izbiro blaga in solidno postrežbo
TRGOVSKO PODJETJE
»RAVENKA«
BELTINCI
Veselo novoletno praznovanje!
Vsem svojim članom in koristnikom svojih kakovostnih storitev želi kolektiv
VODNE
SKUPNOSTI
ZA MELIORACIJE PREKMURJA v MURSKI SOBOTI
srečno in uspehov polno novo leto za melioracije Prekmurja
MIZARSTVO
IN ŽAGA
ČRNCI — APAČE želi vsem poslovnim prijateljem obilo uspehov v novem letu 1963 in se tudi v prihodnje toplo priporoča
V nastopajočem 1963. letu želi še več novih uspehov pri urejanju vodno-gospodarskega režima, stanja, predvsem v korist kmetijstva kolektiv
VODNE
SKUPNOSTI
za porečje Mure GORNJA RADGONA
in želi srečno in veselo novo leto vsem svojim članicam.
MLINSKO
PODJETJE
ČRNCI-APAČE
s svojimi obrati Pekama Apače, Parna pekarna Gornja Radgona in Parna pekarna Slatina Radenci čestita vsem svojim odjemalcem k Novemu letu.
Prepričajte se o kakovosti naših mlevskih in pekovskih izdelkov!
V SLUŽBI ZDRAVJA IN DELOVNIH LJUDI smo bili v letu 1962 in bomo skušali biti še bolj v prihodnje
Kolektiv
ZDRAVSTVENEGA DOMA
MURSKA SOBOTA
želi vsem zavarovancem in koristnikom zdravstvenih storitev v svojem okolišu SREČNO IN VESELO NOVO LETO.
Podjetje ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA
obvešča cenjene odjemalce električne energije, tovarne in podjetja, da opravlja v svoji specializirani delavnici v Radvanju kakovostno, hitro in poceniš vsa popravila, predeluje električne stroje in izdeluje vse merilne naprave.
Za popravilo električnih aparatov in kmetijskih strojev vseh vrat pa poslujejo servisne delavnice v Radvanju, Lenartu, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti, Mačkovcih, Lendavi. Ptuju, Ormožu in Slovenski Bistrici.
Za naročila se vljudno priporoča kolektiv podjetja
ELEKTRO-MARIBOR OKOLICA
MARIBOR
in želi vsem odjemalcem električne energije srečno 1963.
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC 1962
15
Nove knjige in revije
NAŠI RAZGLEDI
Zadnja letošnja številka »Naših razgledov« prinaša poleg UVODNIKA BOGDANA CEPUDRA vrsto tehtnih člankov in razmišljanj. Na prvih straneh so to ROJSTVO ATOMSKE DOBE (M. ČOPIČ), beležke z desetega kongresa komunistične partije Italije pod naslovom RAZČIŠČENJA IN PROBLEMI (J. JERI), zapisek ob 250-letnici Rousseajevega rojstva POLITIČNA DRŽAVA IN DRŽAVLJAN (TINE HRIBAR) ter sestavek DRUŽBENA LASTNINA IN PRED OSNUTEK USTAVE (DR. ALOJZIJ FINŽGAR). Sledita zapiska o blejskem seminarju o vzgojni zapuščini otrok (VZGOJNA ZAPUŠČENOST, avtor FR. PEDIČEK in DRUŽINA KOT FAKTOR VZGOJNE ZAPUŠČENOSTI, avtor DR. MILICA BERGANT).
Naše bralce bo nedvomno prijetno presenetila pozornost, ki so jo »Naši razgledi« v tej številki posvetili publikaciji Pomurske založbe. Gre za celo stran obsegajoč sestavek Milana Brezovarja o publikaciji »Progresivna preusmeritev političnega gibanja med obema vojnama v Sloveniji in Trstu«.
Med ostalimi članki, prevodi in noticami, ki bi utegnili vzbuditi
bralčevo pozornost, omenimo še sestavek MED LJUDMI IN KNJIŽEVNIKI (IVAN POTRČ), odlomek iz romana »MOŽ BREZ POSEBNOSTI« ROBERTA MUSILA, prevod sestavka PROF. DR. MILANA BARTOSA PREDOSNUTEK USTAVE IN PREDPISI O PROSVETI, ZNANOSTI IN KULTURI ter MEDITACIJE OB DVEH KNJIGAH ALBERTA CAMUSA (ANDREJ INKRET). Vso številko krasijo fragmenti iz skicirke MARIJA PREGLJA na temo VOJNA IN MIR.
Jože Olaj
DIJAŠKI LIST NA GIMNAZIJI
Pred kratkim se je na gimnaziji sestal uredniški odbor dijaškega lista »Naša skupnost«. Prva številka časopisa bo izšla ob Novem letu: seveda. če ne bo tehničnih ovir. Tiskana bo predvidoma v tiskarni ČZP Pomurski tisk, če pa bo to nemogoče, bo časopis v ciklostilu.
Dijaki imajo gradivo že pripravljeno. Vsebina bo obsegala razna poročila dijaških organizacij, pesmi, dijakov — avtorjev, potopis s potovanja po Sovjetski zvezi, črtice itd. Upamo, da bo krstna izdaja lista uspešna, saj jo dijaki že nestrpno pričakujejo.
-vm-
Lajči Pandur — Prekmurski motiv
»MLADI PRLEK« OB TRETJI OBLETNICI
Pišejo ga najmlajši
Pred tremi leti so pionirji na šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru prvi v Pomurju pričeli izdajati svoje glasilo. Prvo glasijo je izšlo prav na Novo leto.
Skoraj tresočih rok so pisali pionirji prvo številko. Ta je opisal življenje na šoli, drugi skoraj boječe odrinil prvo pesmico, prleška pesnica Minka Severjeva je prispevala pesem »Pozdravljeni, Mladi Prlek«, poročali so o ustanovitvi pionirske zadruge, o dogodkih iz NOB v Prlekiji, niso pa pozabili niti na šaljivi kotiček.
V	naslednje številke so pisali že bolj korajžno. Opisovali so delo krožkov, poročali o odkritju spominske plošče Jožku Berdenu, po katerem nosi ime odred v Babincih, razmišljali pa so tudi o svojih bodočih poklicih, o proslavljanju Dneva žena in podobno. Svoje glasilo so poslali zveznemu poslancu Ivanu Kreftu, ki jim je omogočil, da je že četrta številka bila razmnožena v Ljubljani. Ta številka je bila posvečena 15. obletnici osvoboditve. Napisana na 76 straneh je bila povsem posvečena NOB v Prlekiji. Mnogo gradiva za to šveilko so zbrali pionirji sami, nekaj pa so jih napisali prleški borci in nekateri znanstveni delavci.
»Mladi Prlek« je pričel krožiti po vsej Sloveniji. Pionirji so ga z veseljem pošiljali številnim odredom in tudi oni pričeli dobivati pionirska glasila.
V	času Jugoslovanskih pionirskih iger se je na uvodnih straneh »Mladega Prleka« pojavil naslov »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Pionirji so opisovali preteklost, raziskovali zgodovino svojega kraja, zbirali material in obiskovali najstarejše ljudi in iz njihovih ust izvedeli marsikaj; vse to pa so tudi prav čedno napisali. Spomnili so se pokojnega Aleksandra Pirherja, ki je kot kulturni in prosvetni delavec mnogo prispeval h gospodarskemu razvoju občine. Četrta številka drugega letnika
»Mladega Prleka« je posvečena revolucionarju in borcu za pravice delovnega ljudstva Aleksandru Pirherju. Večino člankov za ta zbornik so napisali ljudje, kateri so z njim delali, se z njim srečavali, nekaj strani pa so napisali tudi pionirji. Pod naslovom »Moj kraj danes« so pionirji opisovali ustanovitev in delo številnih gospodarskih podjetij v Ljutomeru in okolici. Kako lepo je beležila otroška roka številne probleme v gospodarstvu ljutomerske komune!
V	prispevkih »Kakšen bo moj kraj jutri« pa so si najmlajši zaželeli nova otroška igrišča, šole, ceste in podobno. Zadnja številka tretjega letnika je posvečena »Titu za 70. rojstni dan«. Pionirji opisujejo življenje tov. Tita in srečanje z njim. V tej številki so objavljena tudi nenagrajena dela iz tematike NOB, ki jih je nagradil Občinski odbor ZB Ljutomer.
»Mladi Prlek« je v triletnem, res pravem pionirskem delu potrdil svoj obstoj. Pionirji delajo z velikim veseljem, včasih celo tekmujejo, kdo bo napisal lepši članek ali prispeval lepšo risbo. Mladi uredniški odbor ima mnogo dela, ob pomoči prosvetnih delavcev pa skuša rešiti vse probleme in svoje glasilo tudi vedno bolj izpopolnjuje.
Prav v teh dneh bo izšla zopet nova številka glasila in mi vsi želimo, da bo glasilo še naprej mentor pionirske organizacije na šoli. Mlade pionirske roke, ki so pred tremi leti napisale prve vrstice v svoj časopis, danes niso več tresoče, ampak že resno pišejo pesmi, ki so prelite z ljubeznijo ali naravo.
V	teh letih je »Mladi Prlek« izšel na 322 straneh, polnih različnih želja, uspehov, spominov in zlitih stihov .
Prof. Drago Novak
Prireditve ob dnevu JLA
Prosti dan ob Dnevu JLA so dijaki gimnazije bogato izkoristili. Tako so skoraj vsi razredi obiskali pripadnike JLA v Murski Soboti, Hodošu in Lendavi. Prvi razredi so obiskali pripadnike JLA v M. Soboti; ti so jim priredili prisrčen sprejem. Prav tako so se jim dijaki oddolžili s skromnim darilcem. Ogledali so si prostore, v katerih bivajo vojaki, nato pa so izvedli kulturni program, v katerem so sodelovali oboji. Skupaj so tudi zaplesali. Vzdušje je bilo res prijateljsko in prisrčno, zato so se težko ločili.
Druga in četrta razreda sta obiskala graničarje v Hodošu oz. Dolgi vasi pri Lendavi. Oboji so bili lepo sprejeti. Dijaki so čestitali vojakom ob njihovem dnevu in izvedli krajši kulturni program. Pri povratku nazaj sta se oba četrta razreda ustavila tudi v lendavski vojašnici, kjer so dijaki igrali z vojaki šah, namizni tenis in so tudi zaplesali.
Tudi šahovska reprezentanca gimnazije se je ob dnevu JLA pomerili z ustrezno ekipo pripadnikov JLA v M. Soboti. Mlajši — gimnazijci so dvoboj odločili v svojo korist z rezultatom 6:3.
UČITELJIŠČNIKI OB DNEVU JLA
Od 21. do 23. decembra je bila v prostorih Učiteljišča v Murski Soboti odprta razstava v počastitev Dneva JLA. Razstavo so priredili učiteljiščniki sami.
Svečana otvoritev je bila v četrtek, 21. decembra. Razstavo je odprl predsednik mladinske organizacije učiteljišča. Otvoritvi so prisostvovali: podpolkovnik Josip Šoštarič, ravnatelj učiteljišča Ivo Švarc s profesorji in dijaki učiteljišča.
Podpolkovnik Josip Šoštarič in ravnatelj učiteljišča Ivo Švarc sta nam ob tej priložnosti z izbranimi besedami prikazala življenje v JLA. Zlasti sta poudarila vzgojni in patriotični pomen naše Armade in njene zasluge med NOB.
V spomin na letošnji praznik JLA je kolektiv učiteljišča podaril podpolkovniku Josipu Šoštariču knjižno darilo.
Razstavo so si ogledali soboški pionirji in mnogo mladih, pripadniki JLA, starši dijakov učiteljišča pa ob roditeljskem sestanku.
Martin Kramar
Dve različni recenziji
France Klopčič bo lahko sam pojasnil, kako je dobil v roke tiskopis moje razprave že aprila leta 1960 in zakaj je takrat napisal recenzijo, ki je pravo nasprotje njegove druge po dveh letih napisane in objavljene z naslovom »O MESTU KOMUNISTIČNE PARTIJE V SLOVENSKEM POLITIČNEM ŽIVLJENJU MED OBEMA VOJNAMA«. Takega naslova moja razprava ni imela ne v slovenskem originalu, ne v srbohrvaškem prevodu. Prvi naslov je bil »Iz dela Partije v letih pred drugo svetovno vojno«, France Klopčič je ocenjeval njen srbohrvaški prevod z naslovom »Uključivanje
KPJ u slovenački politični život« s podnaslovom v oklepaju (Povodom četrdesetgodišnjice osnivanja Partije u Sloveniji), izšla pa je z naslovom »Mesto Partije v slovenskem političnem življenju v letih pred drugo svetovno vojno« v publikaciji »Prekmurski Slovenci v zgodovini«, v srbohrvaščini pa v »Crveni zvezdi« v Beogradu. V recenziji priobčeni v »Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja« (letnik III., štev. 1) France Klopčič sprašuje, kako je mogel iziti v tem zborniku moj prispevek. Toda poglejmo, kaj je Klopčič napisal o tej dobesedno isti razpravi dve leti prej v recenziji za zgodovinsko komisijo CK KP Slovenije. Napisal je naslednje:
»PRVA PRIPOMBA
Članek je napisan z dobrim namenom in iz pravilnega izhodišča, tla osvetli in popularizira vlogo KPJ v političnem življenju stare, monarhistične Jugoslavije. Pri tem se je piscu posrečila obtoževalna plat — razkrinkanje slovenske buržoazije in slovenskih meščanskih strani«. Prav tako je močno razkril vzmeti centralizma in koristi hegemonije v državi. Obe slovenski meščanski stranki sta pri tem pokazani v luči, ki današnjemu bralcu razlaga, zakaj sta morali propasti in zakaj je zgodovinsko končana njuna pot z rojstvom nove. ljudske, socialistične Jugoslavije. To je danes še vedno potrebna naloga.«
In še Klopčičev zaključek — o ostalem pozneje — iz iste. to je prve recenzije:
ZAKLJUČEK
Dobro bi bilo, da bi pisec popravil napake. Če na tega ne bi hotel, sem za to. da se ne dela zaprek publikaciji članka.
Priobčitev takega članka naj bi sprožila diskusijo med zgodovinarji. Diskusija pa naj bi vplivala na razčiščenje pojmov in pogledov naj bi obračunala s pomanjkljivostmi. To je važno in
nujno! Vem. da so v ZKJ nosilci teoretične misli, ki so daleč naprej od ravni, na kateri so Kreft in večina nas zgodovinarjev, publicistov. politikov. Prav to je razlog. da se dvigne povprečna raven in da osvojimo, kar naši priznani teoretiki vedo. Diskusija je takšno sredstvo.
Sploh sem proti zoževanju ideloškega boja proti dušitvi boja mnenj, ker bi to bilo v nasprotju s programom ZKJ.
Če pa še upoštevamo, da naš tisk priobčuje na pr. članke dr. F. Bučarja, ki na široko pripoveduje, kako v Združenih državah Amerike raste socializem in podobne štorije, ni niti najmanj razloga, da se prepreči članek Ivana Krefta, ki vsaj slovensko buržoazijo in meščanske stranke dobro razkrinkuje.
Ljubljana, 4. aprila 1960.«
Tako v uvodu, kakor v zaključku mi je France Klopčič leta 1960 priznal, da vsaj slovensko buržoazijo in meščanske stranke dobro razkrinkujem, v recenziji v »Prispevkih« pa mi očita to-le:
»Nekatere zgodovinske osebnosti so deležne izredne piščeve pozornosti: dr. Antona Korošca omenja skoraj tridesetkrat, Hitlerja nad dvajsetkrat, Ljotića in ljotičevce več kot desetkrat, medtem ko Puclja trikrat in Žerjava dvakrat. Iz revolucionarnih vrst omenja trikrat urednika Ljudske pravice«, a vodilne slovenske komuniste 2-krat ali enkrat.«
Doslej ni nihče ugovarjal, če smo reakcionarje imenovali z njihovim pravim imenom, zato se mi Klopčičev očitek ne zdi niti logičen niti umesten.
Na drugem mestu: » . . . pisec se zopet posveča SLS, na široko pojasnjuje njeno genezo od preteklega stoletja dalje, vlogo klera itd«
Na tretjem mestu: »Namesto tega se pisec ukvarja z meščanskimi političnimi strankami v Sloveniji in razlaga odnose med njimi. Ta razlaga zajema le površinska dogajanja, je večkrat netočna in primitivna ter »svobodna« od globljih ocen.«
Kljub temu. da je Klopčič v prvi recenziji zadovoljen z vsem, kar sem napisal o meščanskih strankah, mi v drugi očita, da sem o njih napisal preveč, vendar sem naisal, kakor sledi iz njegovih iz-
vajanj, o SLS še premalo, zato. me dopolnjuje tako-le: »Slovenska ljudska stranka ni bila samo klerikalna stranka, temveč je postala množična stranka slovenske buržoazije in v tistih letih tudi nosilka nacionalnega gibanja Slovencev v Jugoslaviji«.
Res je, da me Klopčič ne samo »dopolnjuje«, temveč tudi »popravlja«, deloma celo z mojimi lastnimi ugotavitvami, saj je drugi del njegovega pravkar citiranega stavka inačica naslednjega mojega stavka: »Množica njenih (SLS, naknadno op. I. K.) pristašev bi predstavljala po svojih objektivnih težnjah glavno silo gibanja za uresničenje slovenskih narodnih teženj«. »Popravlja« me glede ugotovitve, da »sta oživeli ti dve stranki spet staro predvojno borbo, namreč med klerikalizmom in liferalizmom«. Ta moj stavek sledi odstavku, v katerem opisujem politično in gospodarsko vlogo Samostojne demokratske stranke in odnos te stranke do SLS. Čeprav je res, da so liberalci proti SLS v glavnem opustili tako imenovano »farško gonjo«, so vztrajali pri nenačelni antiklerikalni borbi (in narobe!). V času od 1922 do 1924 so pristašem SLS večkrat očitali, da so »klerokomunisti«, ker so sodelovali s komunisti pri občinskih volitvah v Ljub-
ljani in ker niso iz demagoških razlogov nagovarjali orjunaškega pohoda na Trbovlje. Če bi pisal o takih že znanih stvareh, bi urednik vsekakor moral odkloniti moj prispevek kot neizviren.
Primerjajmo sedaj še oba zaključka. Prvega sem že citiral, drugi pa se glasi:
»Pomanjkljivosti v članku Ivana Krefta so bistvene in številne. S takimi napakami je treba končati. Čas je, da končamo z legendami, s površnostjo in subjektivizmom. Ustvariti moramo resno, znanstveno zgodovino delavskega gibanja in komunistične partije.
Pri kraju še eno vprašanje. Kako se je moglo zgoditi, da je tako slaboten in zgrešen članek prišel v knjigo z gradivom kongresa slovenskih zgodovinarjev? Menim, da mora biti naš odnos do zgodovine delavskega in komunističnega gibanja ter do zgodovine naše revolucije celo bolj zahteven in strog, kakor do zgodovine oddaljenih epoh. kajti novejša zgodovina s svojimi podatki in zgledi vpliva na današnjega človeka in njegovo ideologijo in s tem na našo stvarnost«.
Katero Klopčičevo mnenje drži, ali tisto pred dvemi leti ali naj novejše? To je France Klopčič dolžan povedati, da bova diskusijo lahko nadaljevala. France Klopčič je morda nerazpoložen, ker nisem upošteval nekaterih njegovih pripomb iz prve recenzije. Tistih pripomb, ki so se nanašale na obdobje po prvi svetovni vojni, nisem upošteval zato, ker si nisem zastavil široke naloge zgodovinskega prikaza celotne dobe med obema vojnama, o drugem obdobju pa ne bi kazalo ponavljati stvari, ki sta jih na kongresu zgodovinarjev v Murski Soboti septembra 1959 in potem v knjigi »Prekmurski Slovenci v zgodovini« obravnavala prof. dr. Metod Mikuž in France Klopčič. Toliko manj je bilo to potrebno, ker sem se z. ugotovitvami Metoda Mikuža strinjal. O diskusiji
Franceta Klopčiča k referatu Metoda Mikuža »Osnovni problemi o razvoju KPJ« pa v svoji razpravi nisem hotel polemizirati, čeprav sta v njej tudi za Klopčiča zelo značilna stavka: »To nam tudi zgodovina boljševiške Partije pripoveduje« in »Kontinuiteta se opaža nadalje v vsej tisti organizacijski konstelaciji, ki je bila in ostala, v tisth kadrih, ki jih je Partija pošiljala na šolanje v Moskvo in ki so se vračali postopoma nazaj.« Ker sta citirana stavka iztrgana iz ostalega Klopčičevega besedila, ju ne komentiram: upam pa si ugotoviti, da sta usedlina zastarelih pojmovanj in izražanj iz časov Kominterne in Kresinterne ter smo jih začeli pri nas odklanjati nekako od leta 1932 naprej, ko je prihajala izvirna marksistična misel na Slovenskem do izraza tudi v legalnih revijah in založbah. Mislim tu na začetek nove smeri, ki si je utirala pot preko revije »Književnost« založbe Enke, dalje prek »Ljudske pravice«, »Delavskega obzornika«. »Mladih potov,« »Sodobnosti« in »Ljubljanskega zvona« do Speransovega »Razvoja slovenske narodnega vprašanja«. To je bila doba. ko je Partija pripravljala ljudske množice za odločilen boj za socialno in narodno osvoboditev.
Preden preidem na tiste Klopčičeve pripombe, ki se v obeh recenzijah bolj ali manj skladajo, strnjeno citiram iz prve recenzije še naslednje:
»DRUGA PRIPOMBA
Piscu se ni posrečila želja, izražena v naslovu, da pokaže vključitev KPJ v slovensko politično življenje.
Predvsem ni ta vključitev razodeta vzporedno z vlogo, ki jo je imel slovenski delavski razred, ko je stopil na zgodovino oder. zlasti po prvi svetovni vojni, po razsulu Avstroogrske, ob demokratični nacionalni revoluciji leta 1918 in po njej.
Drugič ta vključitev ni pokazana na razvoju osnovnih političnih koncepcij, ki jih je zahteval čas in položaj in ki jih je KPJ počasi spoznala, razumela, osvojila in se zanje borila. Tu mislim na vlogo delavske stranke kot voditelja slovenskega »naroda-proletarca«.
Tretjič, časovno se po mnenju pisca vključi KPJ v slovensko politično življenje, ko prične izdajati »Ljudsko pravico«. Če hočemo biti odkritosrčni, recimo še dodatno, da bi se naj ta vključitev zgodila istočasno z vključitvijo samega pisca v aktivno politično življenje. Takšen poizkus tolmačenja zgodovine KPJ s stališča osebne aktivnosti, ni osamljen, opazujemo ga pogosto (zgodovina ni brez humorja!). Med ljudmi je precej razširjena legenda, da je Partija med NOB bila vse, prej pa ni bila nič. Ivan Kreft je veljavo Partije nekoliko pomaknil časovno nazaj, do približno leta 1934 in je obdržal skrajšano varianto legende, da prej ni bilo nič.
To stališče je pisca pripeljalo do sledeče metode: V tridesetih letih podrobno opisuje posamezna dogajanja, celo posamezna zborovanja in aretacije posameznih oseb — med njimi svoje! — medtem ko za enaka dogajanja v prejšnji dobi ne najde niti besede. Tako n. pr. opisuje zlet »Svobod« v Celju leta 1935, molči pa o delavskem zletu leta 1927 v Ljubljani, čeprav je med njima mnogo podobnosti (nikakor pa identičnosti!).«
Da kar nadaljujem tam. kjer se končuje Klopčičev citat. Med delavskim zletom leta 1927 v Ljubljani in zletom »Svobod« v Celju je lahko primerjava le v tem smislu. da je bil prvi za partijsko vodstvo popolen neuspeh. drugi pa eden največjih partijskih uspehov. Po 35 letih se zdi, kot da smo na sestanku mestnega partijskega aktiva junija 1927. leta v Delavskem domu napravili krivico poročilu o tej akciji, ko smo ga ožigosali kot neresnično, kajti če si upa Klopčič še vedno ugotavljati. da je med delavskim dne-
vom in zletom »Svobod« v Celju »mnogo podobnosti«, pomeni, da skuša po 35 letih rehabilitirati lažno poročilo, ki ga je zavrnilo kolektivo telo t. j. mestni partijski aktiv. Dejstev tu ne bom ponavljal, ker sem o njih že pisal, k sreči je še živih mnogo prič, ki so se udeležile tako delavskega dneva kakor tudi sestanka mestnega partijskega aktiva, katerega je vodil ing. Drago Gutinčič.
Naj odgovorim Klopčiču kar z njegovimi besedami: »Takšen primitivizem poraja legende o naši Partiji, neresnične ali čudežne zgodbe. Potrebno pa je zgodovinsko prikazati razvoj materialnih sil « Kako bo le Klopčiču uspelo dokazati, da je bila Partija junija 1927 sposobna organizirati podobno manifestacijo, kakor jo je organizirala julija 1935.
Nekaj dragocenih podatkov o tej prvi dobi je tudi v referatu oziroma prispevku Rudija Kyvov-skega »Revolucionarno obdobje v Slovenski krajini (Prekmurju) po prvi svetovni vojni«, (ki je v publikaciji »Prekmurski Slovenci v zgodovini« izšel sicer v skrajšani obliki) zato jih nisem ponavljal.
Klopčič mi dalje očita, da smatram, da se je KPJ aktivno vključila v slovensko politično življenje šele, ko je pričela izhajati »Ljudska pravica«, kar da se je zgodilo istočasno z mojo vključitvijo v to življenje. Jasno je, da vsi nismo mogli biti v letih 1920-1930 na takem vodilnem položaju, na kakršnem je bil France Klopčič, posebno če nismo soglašali z nekaterimi takimi pojavi, ki so danes dobili oznako kulta osebnosti; lahko pa smo bili člani Kluba marksistov, člani SKOJ, člani študijskega krožka, ki se je sestajal pri Ladu Kozaku. Lahko je kdo od nas na primer stanoval pri članu oziroma sekretarju PK SKOJ za Slovenijo, da bi mu služil kot najbolj neposreden prenos (transmisija) navodil za organiziranje raznih akcij in tako postal član Partije celo že leta 1927 in ne šele leta 1934.
Zgodovina res ni brez humorja, kakor vzklika Klopčič.
Čeprav dajem obdobju neposredno pred drugo vojno upravičeno močnejši poudarek, ker sem si v naslovu zastavil tako nalogo, ne podcenjujem važnosti zgodovinskih dogodkov v obdobju 1919-1930. Ne bom pa za vsako ceno branil takrat storjenih napak, kakor to dela Klopčič. V letih po delavskem dnevu je bila usodna napaka, da Partija ni razvila revolucionarnega boja proti pripravam vojaško fašistične diktature.
»Ko bi bilo takratno vodstvo Komunistične partije Jugoslavije pravočasno m v zadostni men razvilo revolucionarno borbo proti pripravam monarhofašistične diktature, bi bilo mogoče njen nastop preprečiti. Ker pa so njeno vodstvo razjedale frakcijske in grupaske borbe, ker je bila njegova Unija oportunistična, ni bilo protifašistične akcije, ki bi združila najširše jugoslovanske ljudske množice v borbi proti pripravam monarhofašistične diktature«. (Marinko, II. kongres KPJ)
To pa ni bila edina napaka.
»Ena izmed glavnih napak politične linije vodstva z Martinovicem na čelu je bila v tem, da sploh ni znalo oceniti situacije in odnosa sil, ampak je s Partijo, ki še ni bila konsolidirana, s Partijo, ki je bila izolirana od množic, zavzela kurs na oboroženo vstajo proti monarliofašistični diktaturi. To je bila najmileje rečeno: navadna pustolovščina in zločinsko postopanje z maloštevilnim članstvom in mladino.« (Tito v svojem referatu na V. kongresu KPJ).
S tako partijsko linijo gotovo ni nobene konuitete v obdobju po letu 1932, pa naj rFance Klopčič v svoji polemiki z Metodom Mikužem se tako vztrajno dokazuje, da kontinuiteta ni bila prekinjena, toda:
»Čeprav je brezobzirni teror monarhistične diktature leta 1929 in leta 1930 partijske organizacije v Sloveniji skoraj popolnoma razbil in čeprav je bila leta 1930 pretrgana kontinuiteta v razvoju Partije, je partijska organizacija že leta 1931 v Sloveniji znova zaživela. Razdobje 1931 in 1932 leta pomeni prehod — brez kontinuitete v vodstvu — iz starega obdobja partijske organizacije v Sloveniji v njeno novo obdobje z novim vodstvom.« (Marinko, H. kongres KPS).
Značilno za obe Klopčičevi recenziji je, da v njih veliko razpravlja o dobi, ki v naslovu moje razprave ni zajeta. Tako si je delo poenostavil z opozarjanjem na dogodke in analize, ki to dobo osvetljujejo, o katerih pa imamo že mnogo dokumentiranih razprav.
Če bi si hotel svoje delo takoj poenostaviti, bi lahko pobral nekaj Mikuževega in Kyovskyevega referata, pa iz Kardeljevega članka »Po petindvajsetih letih«, ki se nanaša prav na obdobje Ljudske pravice in je izšel ob njeni 25-letnici, to je v tednu po kongresu zgodovinarjev v Murski Soboti. Kot glavno izvirno nalogo sem si lahko postavil le oris nastanka Slovenske ljudske fronte pred Ustanovnim kongresom Partije.
Če bi pri tem dovolj ne osvetlil delovanja meščanskih strank, katerih disidentske skupine so bile pripravljene pod zelo različnimi pogoji vključiti se v Slovensko ljudsko fronto, bi še slabše opravil to zahtevno nalogo.
Predvsem bi se zdelo, kakor da je bila Slovenska ljudska fronta spontana tvorba, čeprav je njeno formiranje zahtevalo zelo velike napore, ki jih je zmogla le taka Partija in tako vodstvo, kakršno je bilo v Sloveniji v tistem obdobju, torej brez vsakega sektaštva. Vse kaže. da tega France Klopčič ne bo hotel v sebi nikoli priznati. Ko našteva v drugi recenziji partijske uspehe v obdobju po letu 1932, nima namena priznati, da sta se Partija in vodstvo v tem obdobju bolje znašli, temveč stremi za tem, da pripiše te uspehe tako imenovani kontinuiteti, katero je na kongresu zgodovinarjev v Murski Soboti tudi toliko poudarjal in utemeljeval, da so jo med drugim omogočili šolanci iz Moskve. Franc Klopčič je proti pisanju po spominu, pričevanju živih prič itd. Nič noče vedeti o tem, da se aktivnost Partije v tem obdobju ni več odražala v pisanju konstruiranih poročil in resolucij za zgodovino, temveč v delu z množicami in predvsem v množičnih akcijah, ki jih nekatere v svojem prispevku tudi omenjam. Klopčič bi mi ne smel zamerili, če navajam o tej dobi celo podrobnosti, čeprav je res, da mu s tem nisem napravil usluge, ker raje dela važne zaključke na podlagi takih poročil, kakršnega omenjam v zvezi z delavskim dnevom, kot pa na podlagi dogajanj in pričevanj udeležencev teh akcij. O marsikateri akciji, izvedeni pred napadom na Jugoslavijo bi se dalo napisati celo kaj več, kakor sem napisal jaz. Tako na primer o akciji za osvoboditev bileških internirancev, ki je jaz sploh ne omenjam, Milan Apih pa je o njej v svoji knjigi »Sredi pušk in bajonetov« s polno upravičenostjo napisal naslednje:
»Partija je bila tedaj že tako močna in tako krepko zasidrana med ljudstvom, da je vladi prekrižala račune ter nazadnje dosegla, da je ta morala razpustiti taborišče.
To je bil trdi in žilav boj, ki se ga je na strani Partije udeležila dejansko vsa napredna jugoslovanska javnost, ki jo je Partija znala že prve dni po aretacijah spraviti na noge. V tem boju je Partija še bolj razgalila pogubno politiko vladajočega režima ter sl pridobila še večje zaupanje ljudskih množic, ki jih je pozneje, ko je ista vlada s podpisom pakta s fašističnimi silami osi javno potrdila svoje izdajstvo, tem laže povedla na ulice in zrušila osovraženi režim. To pa je bil uvod v dogodke, ki so s temeljev spremenili nadaljno zgodovino Jugoslavije.
Tako je torej dobilo koncentracijsko taborišče v Bileči poseben pomen v zgodovini boja Komunistične partije in naprednih sil Jugoslavije proti fašizmu, za demokracijo in za neodvisnost dežele — boja, ki je bil obenem priprava pa tudi pogoj za poznejši dvig vstaje . . .«
(Nadaljevanje prihodnjič)
IVAN KREFT
DVE RAZLIČNI RECENZIJI ISTEGA AVTORJA O ISTI RAZPRAVI
16
POMURSKI VESTNIK. 30. DEC. 1962