Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
štev.
V Ljubljani, 17. marca 1923.
Leto III.
Glasilo ^Združenja slovenskih avtonomistov11.
Izhaja vsako soboto
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din
Inseratl se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /5 p.
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva•
Somišljenikom!
Poziv! Pogostokrat dobivamo pisma od naših naročnikov, naj jim Pošljemo po več številk našega lista, katere potrebujejo za agitacijo. Drugi zopet nam pošiljajo naslove, na katere naj pošljemo list v kolportažo.
raznih krajev nam pišejo tudi, da b| v tem ali onem kraju list redno nabili na javnem kraju, da ga morejo brati vsi. Neredkokrat se tudi dogodi, da posamezniki prosijo, ker list radi čitajo, da bi jim izjemoma znižali naročnino, ker so v slabih gmotnih razmerah. Takšnje prošnje so časih opravičene, časih pa tudi ne in uprava lista jih ne more vedno pravilno presoditi. Zato smo se odločili, da določimo v vsakem kraju, kjer imamo kaj naročnikov, svojega z a-upnika ali poverjenika. Nje-
gova naloga bi bila, da uredi v svojem okolišu kolporta-žonašegalista, danamdaje informacije o ljudeh in o resničnosti dopisov, da nam daje nasvete k o m u b i list poslali na ogled in da eventualno kasira naročnino. Zasebnikom, ki bi prevzeli list v kolportažo se prizna K 1. - za vsak prodani izvod. Zaupniki ali poverjeniki, ki se javijo prostovoljko, dobe en izvod lista zastonj ter se jim povrnejo tudi vsi stroški, ki jim nastanejo- iz tega posla. Prosimo, da se tisti naši somišljeniki, ki bi bili pripravljeni to delo prostovoljno prevzeti, naznanijo z dopisnico nanašoupravo: Ljubija n a, B r e g št. 1 ?.
Slovenski vihar.
Težka in bridka usoda preganja mali in izmučeni slovenski narod.
m
Dolga stoletja je roboval in tla-čanil tujim grofom in baronom, hlapčeval je Nemcem, hlapčeval Italijanom,, njegovi lastni nezavedni sinovi na so ga sami vodili pod tujo peto za borno skledo leče, ki jim jo je „milo-stno“ postavil na mizo ošabni tujec-gospodar.
Le malokdaj je našemu rodu zasijala iskrica prave svobode. A še takrat je zasijala svoboda našim očem le za trenutek, potem pa nas je objela zopet dolga tema.
Tako je bilo do svetovne vojne. Ta vojna je napolnila kelih slovenskega trpljenja do vrha.
V	najhujši sili, sestradan in obupan. pa se je dvignil slovenski Peter Klepec in začutil v svojih ž!lah prej neznano mu moč in silo. Strl je okove in vezi, v katere so ga bili kovali sto in sto let in prvikrat V svoji zgodovini je zadihal iz polnih prsi prosto in svobodno.
Toda stara nesreča ni mirovala. Zopet so se našli ljudje, ki jim žilic.i tako dolgo ni dala miru, dokler niso svojega rodu zopet dali vkovati v
staro žolezje novega centrali/ma. 7v borno skledo leče na lastno mizo ...
Toda novi slovenski rod ni več oni stari hlapčevski rod. Novi slovenski rod čuti v sebi jekleno moč svojih mišic in jekleno moč svoje zavesti: On hoče biti na svoji zemlji svoj gospod!
Ta bojni klic divja danes kot silen vihar od kršne Notranjske do mehkih štajerskih ravnin in od skalnatih gorenjskih gora odmeva ija doli do Sotle in Kulpe!
„Kot se neurnik ob povodnji vlije ter s iirilia strnega v dolino pbne,
Z deročimi valovi vse obvije .
tako obvija danes srca vseh Slovencev en sam klic: Gospodje hočemo biti na svoji rodni slovenski grudi! Nič več hlapčevanja, nič več priklanjanja! Nič več milosti, ampak Pravico!
S tem klicem stopa slovensko ljudstvo v odločilen volilni boj, mogoče najusodnejši, kar jih je Slovenstvo kdaj bojevalo. Ta klic je danes tako
—	splošen, da se mu ne zapira nobeno pravo slovensko srce! Danes pravili Slovencev ne loči nobeno strankarstvo več. mali posebni inte-
resi so stopili daleč v ozadje pred velike Slovensko Mislijo'
Tej misli pripomoči v nedeljo, dne IS. marca do sijajne zmage, je sveta dolžnost vsakega zalednega
Slovenca!
Slovenci! Dne IS. marca je m mora biti naš dan, dan naše sijajne zmaes! Zato se boste vsi do zadnjega odločili, da kot en mož glasujete za zakonodajno avtonomijo Slovenije!
Pomanjkanje denarja v Sloveniji.
Naši gospodarski krogi silno tožijo nad pomanjkanjem gotovine. To pomanjkanji.' občutijo ne le veliki denarni zavodi, ampak ž njim vred tudi vsak trgovec, vsak obrtniK in vsa^ kmet, ki je navezan ra kredit, čc hoče vzdrževati svoj obrat. Naravna posledica pomanjkanja gotovine so seveda dno vsoke obresti za izposojeni denar, posledica visokih obresti pa je podražitev vs^h izdelkov in pridelkov.
*
Glavni faktor, ki bi moi al v prvi vrsti skrbeti za reden obtok denarju v celi d žavi, je Narodna banka. Ce bi ta zavod svojo nalogo razumel, bi se moral pri podeljevanju kreditov na posamezne dežele ozirati pač tudi nekoliko na davčne dajatve dotičmh dežel, ravno tako, kakor se je nekdanja poštna hranilnica na Dunaju zelo ozirala pri dodeljevanju kreditov na zneske hranilnih vlog v tej ali oni deželi. Kako pa deli pri nas kredite Na-tod ia banka? Poglejmo, kaj poročajo o tem posamezni listi.
V	enem listu beremo: ..Ugotovili smo, da je del denarja, ki ga je posodila Narodna banka, investiran. Ako pogledamo dotacije centrale in posameznih filijalk Narodne banke, bomo takoj videli, kje se je največ den i. ja investiralo. Centrala Belgrad je imela dne 31. decembra 1922. odobrenega kredita 583 milijonov dinarjev, od tega je odpadlo na mesto Belgrad •190 milijont v, od tega mesto Zagreb 436 milijonov, podružnica Ljubljana 168 milijonov. Po posameznih poKia-jinah so bili dne 31. decembra 1922. odobreni sledeči krediti: Srbija 666 milijonov dinarjev, Makedonija 58, Crna gora 16, Dalmacija 35, Bosna 93. Hercegovina 26, Hrvatska 586 *cr Slovenija 263 milijonov dinarjev.
Mesto Belgrad jc dobilo torej več kredita kakor cela Slovenija, petkrat več kakor Bosna! Belgrad ima jako malo industrije, niti desetino tega kar Slovenija, vendar pa je najbolj obdarjen s krediti. Belgrajčani so še "re-cejšen del kredita od Narodne banke
uporabili za stavbe, torej so ga mnogo bolj imobilizirali, kakor v slučaju, da bi se ta denar porabil za nabavo strojev. Če bi Narodna banka skrbela v isti meri kakor skrbi za Belgrad, tudi za druge kraje naše države, ne bi bilo danes pomanjkanje denarja. ^ G. finančni minister pravi, da noče povečati kreditov. Pravico ima nasvetovati Narodni banki, naj kredite črta. Vendar pa bi finančni minister odoravil z enim mahom sedanje pomanjkanje denarja, ako bi napravil svojo dolžnost glede 20% bonov, ki so bili izdani leta 1919. ob priliki zamenjave avstrogrskih kron. Ti boni približno znašajo 250 milijonov dinarjev ter so že davno zapadli v plačilo. Že leta 1920. je sprejel pokojni minister Kosta Stojanovič v državni proračun določbe, glasom katere bi se imel en del izplačati tekom leta 1921., za drugi del pa bi se izdale kratkodobne državne obligacije. Do danes nismo videli niti vinarja na račun bonov.“
V	nekem drugem listu pa beremo o tem poglavju:	„Pomanjkanje
denarja in gotovine obstoja sedaj fc več mesecev. Ni še znamenj, da pride do omiljenja mučnega položaja. Obstoječe prilike so zelo neprijetne. Zastoj je v vseh strokah. Trdo so pripadeta velika industrijska podjetja, ki so pred vsem navezana na domačo prodajo. Naročeno blago zaostaja * skladišču, ker odjemalci, trgovci kakor zasebni naročniki, ne morejo do denarja. Za vzdrževanje obratov pa treba vedno novih sredstev. Zagotovitev teh sredstev je tem težavnejša, ker gredo cene sirovin kvišku. Mnoge stroke trpe vsled slabih razmer v širokih konsumrntskih krogih, ki sc morajo ob daveči draginji in slabih plačah odpovedati najpotrebnej?'m stvarem. Vsi napori, ves trud, vse intervencije in različne predstavke naših gospodarskih organizacij, da bi naš emisijski zavod dal v večji meri kredite našim velikim in starim industrijam. so bili dosedaj zaman. Vse prepričevanje m dokazovanje, da so slučajno prvi čas po prevratu dovo-
LISTEK.
Avtobiograf ja Jngosiovena.
Rodil sem se v okraju Žabji mlaki, ki je dala našemu narodu že dovolj zaslužnih mož. Omenjam med njimi samo narodno mislečega konjederca Miho Kampo, slavnega organista Petra Je-žovnika, odličnega stražmojstra in poznejšega vladnega diurnista rranceta Počivalnika, ter nadebudnega policijskega detektiva Janeza Negodo, ki pa je po letih zašel na napačna pota. In ta Žabja mlaka je prižgala luč življenja tudi meni.
Že v zorni mladosti mi je naklonila usoda srečo, da sem dobil za učitelja izven ozkih mej domovine znanega Melhiorja Stareta, ki je vedno sedel za mizo in držal v svoji desnici leskov-ko> segajočo v zadnjo klop. In te le-skovke nisem okusil nikdar, ker sem bi! nadarjen in sem sedel v prvi klopi. Ko sem dovršil enorazrednico z odliko, me
je odpeljal moj modri in blagopok^jni oče, posestnik in hišni gospodar v Žabji mlaki št. 2., v mesto v latinske šole, da se pripravnim za svoj poznejši poklic.
Tu mi je bila usoda skoro enako mila kot v Žabji mlaki, kajti moji profesorji so bili po večini samo najboljši pedagogi. Videvši ta migljaj usode, sem se vrgel še z večjo navdušenostjo na študije, da ne zanemarim ničesar, kar mi nudi usoda. Poleg tega sem se navduševal za Koseskega, Marlittovr ter Funtka in Gangla. Gimnazijo sem dovršil po 12 letih, a bi bil storil to že prej in sicer z odliko, če ne bi bila avstrijska vlada spoznala moje poti n jo skušala onemogočiti s ponr čjo nekaterih nji vdanih hlapcev v zvišeni obliki profesorjev. Ali že takrat se je pokazalo, da zame ni ovir, kakor jih ni bilo za Krpana, ko je hitel na pomoč cesarju Janezu.
Po dokončam gimnaziji ni bilo zame nobenih dvomov, kam naj se obrnem. Šel sem na univerzo Ln poslušal
vse slavne profesorje vseh fakultet, kar je le odgovarjalo moji na široko zasnovani naravi. Gotovo pa je že vsak uganil. da se ni mogla izčrpati moja individualnost samo s študiranjem in opa zovanjem, kajti jasno je, da je bila že takrat v meni silna tvorna sila. In da ji dam duška, sem napisal z vsem znan-stvenokritičnim aparatom opremljeni študiji: „Kdaj so prišli Mongoli v Evropo?" in „Ali so bili stari Iliri brahi — ali dolihokefalni?" Ti znanstveni deli sta opozorila name drja Ilešiča in Govekarja ter tudi velikega Bismarcka, ki je povpraševal po meni Maksimilijana Hardena in zahteval od njega prognozo moje bodoče karijere. In če ni Harden tega nikjer omenil, je to samo nov dokaz za njegovo sovraštvo do Slova nov, kar si naj zapomnijo vsi tisti temni elementi, ki ne znajo in nočejo ceniti našega osvobojenja. Tudi ruski car si je dal pri neki priliki referirati od zunanjega ministra o meni.
Tako onremljcn z vsemi duševnimi darovi, prirojenimi in priučenimi, sem
se potegoval za službo, odgovarjajočo tem darom. A dobil je nisem, ker je imela avstrijska vlada proti meni instinktivno dovolj razlogov. Zato sem ji obrnil hrbet za večno in čakal velikega trenutka, ki je moral priti. Perseku-cije in obsadbe na smrt me niso mogle doseči, ker sem odšel v svoji intuitivnosti daleč, daleč tja, odkoder sem s.* lahko smejal onemogli jezi svojih tri-noških zasledovalcev. Tam sem delal za svoj ideal in potrpežljivo prenaša! svoj križ po trrjevi poti, kakor je to tako lepo povedal moj osebni in strankarski prijatelj gospod A. G., ki jc dal drage volje vse druge podrobnejše informacije glede mojega življenja in moje karijere, da se navdušuje ob njih naša mladina,, naš up in naša nada.
In ti, pleme slovensko, šibka grana enotnega velikega jugoslovenskega naroda, ne pozabi nikdar, da si ti je rodil sin, ki jc dosegel najvišjo mogočo čast v državi in s tem opozoril nate ne samo jugoslovcnsko ampak vso svetovno javnost.
ljeni krediti našim starim industrijam z zdravo in kredit" osnovo popolnoma nezadostni, so bila doslej zastonj. Kakor danes stvari stoje, nam v Sloveniji ni pričakovati prepotrebne kreditne opore, katera bi pomagala preko sedanjih izrednih prilik v gospodarstvu. Čuti smo morali zelo bridke očitke zaradi nacionalizacij, kakoi da bi bile gosodarsko politično za našo domovino boljše, če bi vsepovsod še nadalje robutali tujemu kapitalu, ki je
—	zlasti nemški in avstrijski — peto leto po prevratu pri nas mnogo močnejši nego je vobče pri nas znano.
Ako se nas tako zavrača v težkih časih morda iz prevelikega vpo-števanja gotovih znanih strok ekspertne kupčije v drugih delih naše države, bi bila pač stvar pravične obzirnosti, da se ne odvaja iz naših denarnih certral v Sloveniji kapitalne nabirke in odviške v Belgrad ter tako še bolj poostruie daveče pomanjkanje denarja in gotovine pri naših kreditnih vrelih. Nezaslišano je, da je navzlic utemeljenim protestom komandira odviške pri Čekovnemu uradu v Ljubljani dol v centralo, menda v državno hipotekarno banko. Z vsem poudarkom moramo ugovarjati taki praksi, ki je usodna za naše gospodarske prilike. Za pravične potrebe naše industrije se zapirajo s trdo roko kreditna vrela zavoda, ki je v pr-vvm redu poklican skrbeti za oporo in oploditev gos: odarskih naprav.
Istočasno pa vidimo močno sredoto-čno gibanje, ki nam suši in izpodjeda ekonomski život, 'l aki drenaži glasno ugovarjamo! To ravnanje je pogrešijo tudi zategadelj, ker Čekovni urad s tem izgublja na mobilnosti in dobiva tudi manjša plačila za izposojila."
❖
Kaj pravite, iz katerih listov smo posneli te podatke? Samo iz centralističnih. In sicer prvi del iz »Jutra1, z dne 11. maica, drugi del pa iz »Slovenskega Naroda44 istega dne!
Tako prihajajo počas: in polagoma tudi naši na.iveč’i .-er.trahsti do spoznanja, da nas mora bclgiajski centralizem prej ali slej gospodarsko popolnoma uničiti. Mi smo to uvideli ze zdavnaj in že tretje leto opozarjamo i a nevarnosti, ki prete našemu gospodarskemu in kulturnemu življenju od te strani. Spočetka smo uživali za svoj trud neslane psovke, danes pa korakajo za nami ravno tisti, ki so bili še pred dvemi leti naši najglasnejši nasprotniki!
Slovensko ljudstvo danes uvkle-va na celi črti, kdo je imel prav — ali mi avtonomisti, ali centralisti. Zato se nobenemu zavednemu Slovencu v nedeljo, 18. t. m. ne bo težko odločiti, koga in kaj naj voli! Volite kot en mož zastopnike tiste stranke (tistih strank), ki so odločno proti centralizmu in za zakonodajno avtonomijo Slovenije!
Voltve v nedeljo bodo sijajna manifestacija zahteve, da hočemo lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Zato vsi na volišče do zadnjega moža!
Prišli bodo v gostih trumah kmetje in bodo z volilno kroglico v roki izjavili, da bo slovenski kmet srečen in zadovoljen le v Sloveniji, ki bo imela lastno zakonodajo.
Prišli bodo delavci in bodo izjavili, da slovenski delavec more svoje upravičene zahteve uveljavljati le v Sloveniji, ki ve ceniti pomen moderne socialne zakonodaje.
Prišli bodo trgovci, obrtniki i •• industrijalci. Tudi ti bodo izjavili, da
so centralističnega jerobstva siti do grla in da vidijo svojo rešitev le v Sloveniji, ki si bo sama dajala svoje postave.
Prišli bodo uradniki in tudi ti bodo povedali, da jih more rešiti njihove bede samo pravičnost slovenske uprave.
Vsi prav vsi bodo prišli in bodo glasovali
„za lastno zakonodajo slovenskega naroda.44
Ovadba.
Kaj pomeni 18. marec?
(Dopis.)
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je prejel o vtorek 13. t. m. sledečo ovadbo:
P >1. stražnica St. 1.
Posl. št 9999
Exp. 13./3. Ljubljana, dne 13. marca 1923.
Kr. policijsko ravnateljstvo
v Ljubljani.
Javljam službeno, da se novi zapriseženi ljubijanski župan v svojem odgovoru na govor gospoda pokrajinskega namestnika ni zahvalil Nj. Vel. Kralju za svoje imenovanje in ni dal zaklicati Nj. Vel. Kralju trikratni „živijo“.
(Podpis nečitljiv) službojoč stražnik.
*
Na policijskem ravnateljstvu so zapisali na drugo stran te velezani-inive ovadbe:
»Slovenski Narod44 — Ljubljana.
—	V nadaljno postopanje.
*
»Slovenski Narod*4 je objavil dne 14. t. m. med »Dnevnimi vestmi41 tole notico:
»Navzoč sem bil pri včerajšnji inštalaciji novega župana dr. Periča. Mestna zborovalnica je bila okusno okrašena . . . poslušal sem govor . . in odgovor in bil sem frapiran . . . Pri nas se je včeraj zgodilo, ... da je novi župan pozabil, ... da bi pozval občinski svet, naj zakliče kralju »Živijo.44 Znamenje časa in razmer..44
*
Da bo »Slovenski Narod44 še bolj demokratičen kot je, ga opozarjamo na razliko med »imenovanimi44 uradniki in med Izvoljenimi zastopniki narodne volje.
V nedeljo, 18. marca bodo stopali slovenski volilci na volišča, da povedo svojo sodbo in — obsodbo.
V nedeljo bodo povedali, da pomenijo te volitve za celokupno slovensko ljudstvo en sam velik in glasen protest cele Slovenije proti centralizmu.
Volili bodo vsi kmetje. Kmetje bodo protestirali proti skrajno nepravični odmeri davkov, ki v Sloveniji presegajo že vsako mero, dočim plačujejo v Srbiji njihovi tovariši znatno manj kakor oni, ali pa — nič.
Protestirali bodo, da morajo^ slovenski vojaki služiti daleč proč od svojih domov, brez vsake opravičene potrebe.
Protestirali bodo proti zapostavljanju slovenskih kulturnih ustanov, za katerih vzdrževanje prispevajo ravno oni več kot dovolj s svojimi davki.
Volili bodo trgovci in obrtniki.
Tudi ti bedo 18. marca protestirali proti neurejenemu prometu, proti carinskim šikanam in proti visokim dajatvam, ki prete našo industrijo, obrt in trgovino naravnost uničiti,
Volili bodo delavci. Tudi ti bodo protestirali proti omalovaževanju yseh še tako upravičenih delavskih zahtev od strani centralne uprave Protestirali bodo proti odvajanju njihovega denarja v Belgrad in protestirali bodo proti omejevanju njihovih političnih svoboščin in državljanskih pravic.
Volili bodo uradniki. Tudi ti bodo protestirali. Protestirali bodo proti neznosni draginji, ki jih davi in tlači kot mora. ker se vlada ne zaveda svojih dolžnosti in jim ne da niti toliko, da bi sc do sitega naje ih. Protestirali bodo proti kršitvi njihovih zajamčenih pravic, protestirali proti nasilnim upokojitvam in proti zlorabi uradne oblasti v strankarske svrhe.
Volitve v nedeljo bodo torej en sam glasen protest slovenskega naroda proti koruptni centralni upravi!
Pa ne samo protest. One bodo tudi sijajna manifestacija slovenske misli, ker bo na teh volitvah ves slovenski narod slovesno izjavil pred domačim in pred tujim svetom, da hoče biti na svoji zemlji svoj gospod!
Referendum.
(Nadaljevanje.)
Zadnjič smo na kratko omenili, kaj pomeni „referendum“ v Švici in smo pokazali, da v Švici ravno »referendum44 ali ljudsko glasovanje poslance in vlado silno omejuje v njihovi vladni moči s tem, da je odločitev ravno v najvažnejših političnih vprašanjih pridržana direktno ljudstvu.
Kako pa je bilo prej v Avstriji? Avstrijske postave so pač pripoznale, da je poslanec nekak zaupnik ljudstva, kateremu da ljudstvo „mandat“ (= naročilo), naj zastopa težnje in želje ljudstva — toda to »natočilo44 je veljalo le do dne izvolitve. Kakor hitro pa je bil kdo izvoljen za poslanca, je imelo »naročilo44 (mandat) le še toliko veljave, da se je poslanec lahko okrog bahal, da je »ljudski zastopnik44, v parlamentu pa ni bil več »mandatar44 ali pooblaščenec ljudstva, ampak postava ga je proglašala za popolnoma neodvisnega od ljudskih želja in zahtev, tako da je vedno lahko glasoval po svoji la-
stni volji, kakor je hotel on, a ne ljudstvo, ne da bi bil zato komu drugemu odgovoren kot svoji »lastni vesti.44
Tako je dala avstrijska postava poslancem nek dvoličen položaj: priznala je sicer, da ga mora ljudstvo izvoliti, toda po izvolitvi ga je napravila za neodgovornega gospoda.
In res, v Avstriji je bil poslanec velik gospod! Njeniu se ni bilo bati nobenih omejitev, kakor v Švici, ampak on je po svoji volji soodloče-val pri sklepanju postav. Ljudstvo pa ni imelo drugega sredstva za na-ziranje „dela“ svojega zastopnika kot — molk.
Na drugi strani pa je »parlamentarna44 vlada morala biti »imenovana44 od vladarja. Vsaka avstrijska vlada se je navadno mnogo bolj ozirala na svoje »cesarsko imenovanje44 kakor pa na okolnost, da je odgovorna parlamentu. Zato so avstrijski ministri prehude opozicijo-nalne poslance le preradi opozarjali
F. K.:
V0'iViC.
Jože Škorenj je bančni uradnik. Ne da bi bil mogoče predstojnik kakega oddelka ali sploh odločujoča oseba, ki ima skrbi tukaj in tam! Ne, tega ne, on je pač uradnik brez priveskov v naslovu. Ves dan sedi za mizo, razgrinja akte, jih urejuje, numerira, vpisuje v debelo knjigo, kjer se vrste številke v lepem redu pravtako kot dnevi njegovega sedenja. In pri tem je navidez popolnoma zadovoljen: od življenja ne pričakuje bogvekaj, pravtako kot življenje od njega ne.
Hm! Da življenje od njega ne pričakuje bogvekaj?
druge reči. Okolica? En sam pogled, ki je komaj pogled, mu pove, da ni zanimanja vredna. V levem žepu telovnika ima malo ogledalce. »Da, da, bilo je lepo,« namreč v onih davnih dneh, ko se je on pričel imenovati posestnik malega ogledalca in v njegovih besedah je grozeč protest proti krutemu nerazumevanju današnje dobe. »Sicer je pa prav tako,44 on si raje ogleda svoje zobe. Vse povrsti: od tistega črnega tam zadaj, ki stoji sam — samcat med prepadi, preko nakovanih podočnikov, do lepih, belili sekavcev, ki so mu radost in veselje v težkih sekundah življenja. Hopsa — tukaj je velika gnojna rana — to se pravi ne ravno gnojna rana, ampak mala
Ufuvujv; uug vlivaj i	  "	0---x
Če prideš zvečer v »njegovo« ka- črna pika, na levi strani prvega se-
 	___  X	l/oirno \7 r/ OVM*r» -11	PTll --- Kr1“
varno ga moraš opaziti: sam sedi za mizo in čita časopis. Za politiko se namreč močno zanima že od nekdaj!
V	splošnem se drži resno; včasih stisne ustnice, včasi pa malo pomežika. Toda vedno ni takšen! »Ha, že zopet ena!« Časopis položi na mizo, vdari z dlanjo po njem in se napoti, da poišče znanca. — »Vojska bo, revolucija bo, sneg bo, še pomlad bo 21. marca!« On govori vedno glasno! Naj le slišijo tudi drugi, kaj misli on o tem, kar pisarijo razni do-pi-su-hi, in sploh, naj slišijo kaj
on misli — sploh. Ko pride
nazaj na svoje mesto je nervozen in
kavča v zgornji čeljusti. Hu — kako razmere preizkušajo človekovo moč, tvojo doslednost, tvojo vstraj-nost in vendar si preziran, opljuvan, pritiskan k tlom, da bi----------
Človek! Vstani! Spregovori! — — Ne, ne, ne! Tako je, ker mora biti, da spoznaš in — dozoriš! Vse je denar! Luknjica v zobu, pa je že denar iz nje! Pa ne zate, seveda! Le poglej krog sebe: sami obrazi kot da jih je zgnetel onga, no — Smith, da, da Smith. — Ko bi nič ne čital, pa bi lahko vedel, da so volitve ante portas! — Zadnja miselna vez mu je izredno po volji: parkrat jo še
L/J (l'j ua O V V/JV/ U1V/UVV/ JV	*------- A......tJ	i	«/
v takem stanju ga zanimajo vseponovi sam zase in se kar na na-
glem ob njej docela pomiri. Zopet vzame časopis in čita. — Pa mislite, da res čita časopis? Lepo vas prosim, zakaj pa sedi že dve uri v kavarni? Tamle, tik pred njim stoji, ki mu je zadnjič osebno iz rok v roke izročil vabilo na volivni shod: na, ti numerus v čredi, pojdi in reci — da, drugo opravimo že sami. Poj! Kaj je mož? Mož predvsem ni baba! In kaj je znak moža? To tukaj je ravno, kjer je velika gnojna rana, današnje — današnje —dobe! Seveda, bum, bum, bum, same volitve kamor pogledaš! Pa mislijo, da so ljudje, pa so le gramofoni! Le poglej ga tamle, gotovo je kak profesor: z svinčnikom v roki računa koliko bo pridobila njegova stranka. Revež, ti revni, tega pa ne ve, da bi z njim čisto nič ne zgubila! In onile je državni činovnik — specialista: usmiljenje, ljudje, saj vidite kdo sem. Deset krogljic bi mu dal, da bi se ja nikomur ne zameril! Tisti počesanec za njim je pa kandidat kakšne tako polizane stranke kakoršen je sam. Za polleta naprej jo že preračunal poslanske dnevnice, zato je prepričan, da mu ni treba misliti več na nobeno stvarco na svetu! — Ljudje božji, ali mislite, Jože Škorenj ne vidi, problemov dobe, ki kot velike gnojne rane same silijo v ospredje in prosijo in ječijo: ozri se na nas, brigaj se za nas! Avtonomija, centralizem, so-
cializacija, promet, šolstvo — in tako brez konca! Oho! — On bi prav dobro vedel, kje je treba obveze in kje treba zastaviti nož! Ampak naj pogleda eden na kandidatne liste, kakšne ekscelence duha se bleščijo iz njih! Brrrr! —
Ko gre iz kavarne pokima mimogrede znancu, ki drugače ni v mestu in ki ga ustavi.
»— ta živahnost, ta velikopoteznost novih stavb, povem ti, da sem frapiran!«
»Zaplankan si, fant! Ljubljan-ca, dovga vas! Kihneš pred pošto, bogpomagaj je pa pri sv. Petru!« On bi nekaj povedal iz svojega življenja, pa raje molči in se domisli nečesa drugega. »Cehoslovaška je pred gospodarskim polomom! Tukaj beri poročilo iz Južne Afrike: doli je radija na kupe! Adijo!‘4
Zunaj pred vrati obstane, nasloni se na palico in premišljuje dobre pol minute. Nato napravi velik korak in korači, kot se spodobi za moža, ki razpolaga z marsičem, kar odbija vse z eno samo kretnjo svoje levice. Klerikalcev ne, demokratov ne. radikalcev ne, socialistov ne, komunistov ne, Šušteršiča ne, kmeti-jacev ne, ne, ne. Zakaj ne? Zato ne, ker on ve zakaj ne! On se docela zaveda svojega položaja, vidi jasen cilj pred seboj in pot po kateri ga ima doseči! — Da, da, Jože Škorenj ima cilj pred seboj! Lahko noč!
'inrmr
liriiriir
na to, da se protivijo samemu cesarju s svojo opozicijo in ne vladi.
I a položaj ni najmanjši izmed vzrokov, da se je mogla tako dolgo vzdržati med poslanci avstrijskega paralamenta včasih že naravnost grda jn smešna hlapčevahiost na zgoraj. Absolutistični centralizem pa je kljub navideznemu parlamentarizmu prav do zadnjega bohotno cvetel in dosegel svoj višek v voja-
ški diktaturi za časa svetovne vojne!
Tako , Andsko zastopstvo" smo imeli v pokojni Avstriji. Tam ni nikdar odločevala pravica, ampak samo milost. Kdor je bil bolj ..priden11, ta je prinesel s seboj domov volil-cem več „cukerčkov“.
Če bi bili volilci v Avstriji za-vednejši, ali pa če bi bili imeli „refe-rendum“ po švicarskem vzoru, bi Avstrija mogoče še danes stala.
Prerokovanja.
II' starih bukev nabrau inu brumnimu slouenskimu folku raftouraazhil E. G.
L
Tako je prorokoval JanezKrst-nik od fvetega Križa v lepi vipavski dolini Županičev pohod v Slovenijo:
Sedaj meni naprei pride kar pif-feo od Nikolaia shuinadiskiga krajla, kateri je bil tako inogozhen, inu fre-zhen, de kamerkuli s’ fvojo lerzhno vojsko je prishal, Purgarji inu fo na-prut meftne kluzhe nesli; enkrat vlezhe fvojo vojfko zhes letu veliku, inu shlahtnu meftu Grible, purgarji fe preftrashio, videozh de njemu vbranit fe nemorio, fatoraj eniga jan-za fpeko inu lod vina priprauio inu krajlu nafproti nelejo. Kakor Nikolaj je to vidil, prezej s’ kojna dol skozhi, inu fvoym sholneriom fapovej nafaj fe verniti, inu tuiftu meftu s’ myroin puftiti, —
II.
Tako je prorokoval isti Janez Krstnik konec Županičevega pohoda :
Kej fi sdaj ti. o preufetni inu grolovitni niosh? Od kod tu pride, de my shlishimo, de ti s’ krivavo inu resbito glauo is nashe lepe inu shlahtne Krajnike v’ Shumadio bei-shish? Kam je prishla tvoja nikadaj-na mozhP Kej je sdaj tvoja ftara ferzhnost? Kej je tvoje preufetriu inu grosovitnu naprejvfetje, s’ katerim fi nas ftrashil inu shugal, de bosh vfe nashe hribe inu doline s shumadi-dinskim duham fkosi luftal? Vidish, de fabftojn ti fi saupal inu fe nana-shal na obilnost inu mozh tvojih shol-nerjou. —
Tajništvo narodne napredne stranke v Knafljevi uliltci št. 5 namerava še pred volitvami objaviti nov program v lični brošurici okusne zunanjosti. Kakor smo izvedeli na verodostojnem mestu, ni res, da se je našel dotični program med pozabljenimi in strohnelimi rokopisi uredništva »Stare Fregate". Kaj takega trdijo le tisti zlobni jeziki, ki jim je popolnoma tuja življenska sila inergijanove stranke ; pač pa je res, da so dotični program izkopali minuli teden v grobu egiptovskega kralja Tutenkamena. Energični diplomatski koraki merodajnih faktorjev so imeli popolen uspeh in je komisija, ki vodi izkopavanje tutenkamenskih grobov, drage volje ustregla zahtevam države SHS in je odstopila dotični program Knafljevi ulici št. 5. —	E. G.
Na telefonu. „Hal6-halo . . . Kdo tam?" . . . »Tukaj Hribar!" — »Do-bar dan. gospodine — ovde Nikola Pašič. Slušajte, gospodine, pa kako to . . .“ — „Pa molim, gospodine predsedniče, ja vas osiguravam .. .“
— Hvala lepa, ja sam več osiguran, več pet puta . . .“ (Rrrr — zvonec odzvoni).
Fantje Ljubljančanje. V Ljubljani je mnogo uradnikov. Uradniki v Ljubljani so slabo plačani. Vsi godrnjajo. Eni pravijo: Prokleti demokrati! Drugi pravijo: Prokleti radikali! V nedeljo bodo pa vsi do zadnjega volili
— demokrate!
Peti vzdih g. Puclja. »Oh, ko bi v nedeljo vsaj ostanek dobil — oh ostanek dobil!"
Nikola Pašič ni prišel v Ljubljano. Zato pojde baje g. Ivan Hribar iž Ljubljane!
»Jutro" prinaša v najnrvejšem času zelo lepe članke, v katerih zavzema za slovenske interese. Če pojde tako naprej, bo dr. Žerjav postal lepega dne častni član slovenskih avtonomistov. Samo kanditirati ne bi smel na avtonomističnem programu, ker potem je zguba že tu.
Imeniten diplomat je srbski oziroma SHS poslanik na Dunaju, g. Tihomir Popovič. O tem možu beremo:	Ko	je	bil	pomočnik	ministra
vnanjih zadev v Belgradu, je spravil to ministrstvo pri vseh diplomatih^ v slabo luč. Vsi diplomati tujih držav so na neki nalašč v ta namen sklicani seji pred par leti sklenili, da ne bodo občevali v vnanjem uradu tako dolgo, dokler bo tam „vladal“
g. Popovič. V isti dobi je ta gospod tudi pošiljal v inozemstvo brzojavke s podpisom tedanjega ministra vnanjih zadev dr. Trumbiča, ne da bi bil ta za to vedel, ker je bil v — Parizu, ria mirovnih pogajanjih. Za poslanika na Dunaju se je dal imenovati, odšel pa še cele mesece ni na svoje mesto, ampak je lepo ostal v Bel-gradu in tam vlekel lepe dijete v — francoskih frankih! Takih lepih stvari se pripoveduje o tem lepem gospodu še več. Najlepša pa je njegova najnovejša afera s koroškimi Slovenci. Pred pogajanji, ki so se vršila nedavno v Belgradu med Avstrijo in Jugoslavijo za rešitev cele vrste spornih vprašanj, med katera spada tudi vprašanje koroških Slovencev, je izdelal celovški konzul g. Rašič lepo in pravilno poročilo o položaju koroških Slovencev. To poročilo je poslal g. Rašič na Dunaj. Gospod Popovič pa je to poročilo vrgel v koš, izdelal sam neko skrpucalo, ki kar mrgoli netočnosti, in na podlagi tega "oročila so se vršila v Belgradu pogajanja med nami in Avstrijci ! Gospodu Popoviču bodo za njegove usluge večno hvaležni ostali — Avstrijci!
Upanje. V 12. št. „Orjune“ beremo sledeči inserat:
,,Upanie“.
Marjetica in Trobentica želita dopisovanja z živahnimi, a značajnimi gospodi Orjunaši. Pismo je vposlati pod »Marjetica", ali »Trobentica" poštno ležeče Ljubljana.
Kako je že dejal Fran Levstik?
»Čuj, upanje hodi pred nami Od rojstva, da gremo s sveta;
Ko tare nas breme na rami,
Nam palico v roko poda." —
E. G.
Zdravilo za v litve. V Chicagu se .1® pojavil no poročilih ameriških listov neki Emil Cone, ki zdravi bolni fe z autosugestijo. Namesto zdravil mora bolnik venomer deklamirati: „ sak dan in v vsakem oziru se počutim bolje in bolje". — Ko je e. minister Zupanič to izvedel, se je zaklenil v svoj »portfelj" in od tedaj deklamira ves božji dan: Vsak dan in v vsakem oziru je v Sloveniji več radikalov". — E. G.
Ne praskaj, kjer te ne srbi! V
radikalnih »Jutranjih Novostih" od pretečenega torka je zapisal g. minister. dr. Niko Zupanič, da je bil naš
gospodarski članek o čeku izvrsten, da pa je — groza — bistven prepis nekega njegovega članka, ki ga je on že 1. 1921. objavil v »Slovenskem Narodu" in ki je zbudil kolosalno pozornost v vsej jugoslovanski javnosti. — Saperlot, sedaj smo pa „hin"! V opravičilo svoje povemo, da objavljmo^ naše gospodarske članke za kmete in delavce, ne pa za našo učeno gospodo, kakor je n. pr. g. minister, to pa zato, da jih s preprosto besi do poučimo o rečeh, ki se dandanes o njih mnogo sliši. Naš članek o čeku smo mi — resnici na ljubo povejmo! — prepisali iz poljudne nemške brošure gospoda Granich-staedten-Czerva »Grundbegriffe des modernen Bank- und Borsevvesens". — Sedaj nam je g. minister za Slovenijo javno povedal, da je ludi on svoj fulminanten članek prepisal iz ravno iste brošure kot mi. — Sožalje !
Ministrski predsednik Pašič ne
pride v Ljubljano. Njegov za prei-ek-
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucelj-Zupanič ... evo) železnico že prihodnji teden.
lo nedeljo napovedani prihod je izostal baje iz strahu pred demonstracijami. Da se predsednik vlade ne upa priti v katerokoli mesto lastne države, to je mogoče sa^.o v kraljevini SHS.
Knoie štejejo. Gospod Pucelj šteje knofe na telovniku: Ali bom — ali ne born? — Onaj Pašič iz Bio-grada pa šteje: Ali v Ljubljano — aii v Bit^rad? — Nazadnje pa oravita oba: Ljubo doma, kdor ga ima!
Čevlji z znamko „Peko“ domačih tovaren Peter Kozina & Ko. so priznano najboljši in najcenejši. — Dobite jih povsod. Glavna zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20, na drobno Aleksandrova cesta št. 1.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima stalno v zalogi vsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
Gospodarstvo.
O menici.
Imamo skušnje, da mnogi ljudje še nimajo pravega znanja o pomenu menice. Veliko ljudi je, ki vidijo v menici le pripomoček za nereelno dejanje in mislijo, da je menica za druge rešilno sredstvo za tistega, ki se gospodarsko že potaplja. Mnogi mislijo, da tisti, ki podpišejo kako menico pride končno na kant in na — „krvavo rilito“. Temu pa vendar ni tako!
Menica se je rodila v Italiji in je plod naravnega razvoja svetovne trgovine. Kdor kupi kako blago v večjih množinah, pa ne more ali noče istega takoj plačati, izda prodajalcu blaga menico mesto denarja. Kupec-navadno to kupnino plača šele, ko kupljeno blago zopet proda naprej. Kdaj prilično ga bo prodal, to navadno že ve. Zato izstavi menico n. pr. na 30 dni ali na 3 mesece, pol leta in podobno — na čas, ko bo večji del kupljenega blaga že dalje prodal in torej mogel plačati. Prodajalec blaga pa časih tudi ne more čakati predolgo; zaraditega prejeto menico eskomptira. Na primer: Nek pekovski mojster rabi moko. Stopi v bližnji mlin in kupi 1000 kg moke, ostane pa mlinu kupnino dolžan. Mlin pa je moral žito kupiti na kmetih. Mlin pravi torej peku: Ti izstaviš meni menico, v kateri se zavežeš v gotovem roku, n. pr. v 30 dneh, plačati kmetu N. N., ki mi je prodal žito, kupnino po Din 6000. — Menica bi se toraj glasila nekako takole:	Celje,
1. svečana 1923. V šestih mesecih a dato plačate (pek namreč) na to menico na povelje N. N. (to je kmet, ki je mlinu prodal žito) znesek Din 6000.— v gotovini. Gospodu peku N. N. — Podpisi: Mlin N. N., pek N. N., zadnji kot akcep-tant.
Kar pade bralcu v oči je gotovo to, da je besedilo težko in skoro nerazumljivo. Kratko povedano, bi se to reklo: Mlin N. N. nakaže peku, da plača proti izročitvi menice v 6 mesecih proti kmetu N. N. Din 6000.— Ce je pek s tem zadovoljen, napiše na menico počez: Akceptirano in se podpiše. Menico dobi kmet, ki jo bo prišel kasirat v 6 mesecih.
Postava označuje menico, ki se pravilno glasi po predpisu, kot vrednostni papir. Menica pa more imeti tudi drug pomen. Jaz n. pr. rabim denar, grem k znancu, ki mi ga posodi proti menici. V tem slučaju moram jaz izdati in podpisati menico, ki jo je moral moj znanec, ki mi je posodil denar, akceptirati1.
Glede menice obstoji posebno menično pravo. To pravo rabi polno tujk, n. pr. žirant, Remitent, Indosant, Ava-list .Trasant, Akceptant, Domiliciant itd. V praksi se ta imena le malokdaj rabijo. Težišče menice je navadno beseda „in-dosament", ki jo označuje kot cirkula-cijski kreditni popir. Beseda „indosa-ment“ izvira iz laške besede „dorso“ in pomeni, da se izstavi pravzaprav novo
menico, kar se izvrši s posebno pismeno pripombo na meničnem hrbtu. Če imam n. pr. jaz A v roki menico, glasom katere mi mora plačati B. 1. maja posojeni mu znesek Din 1000.— jaz pa sem ravnotoliko dolžan tretjemu (C), izročim menico le temu. Ta jo zopet lahko odda naprej in tako potuje menica iz rok v roke ali kakor pravimo cirkulira ter je toliko vredna kot bankovec za Din • 1000.—
Menico izstavi lahko vsakdo, ki je polnoleten. Menica pa ima vrednost samo tedaj, če jo kdo akceptira, ki je na glasu, da more znesek, na katerega se glasi, tudi plačati, če dolžnik menice ne plača ko zapade v plačilo, mora njen imetnik dvigniti protest pri notarju ali pa sodišču in sicer v kraju, kjer redno biva dolžnik. Ako se je menica po neprevidnosti izgubila, se jo mora amortizirati in znaša amortizačni rok le 45 dni. Ako se menica sodno vto-žuje, postane menični plačilni nalog pravomočen že v 3 dneh.
Kdor bi menico p o n a r e di 1 zapade kazni zaradi g o 1 j u f i j e in se kaznuje z ječo od 6 mesecev do enega leta. Kdor je dolžan, more pri sodišču ugovarjati le pristnosti podpisa ali zaradi podobnih reči, ne pa zaradi osebe, ki je upravičena dobiti denar.
Narodno gospodarski pomen menice je, ker lahko cirkulira kot denar, odnosno zanesljiv kreditni papir. Pri večjih trgovskih kupčijah je koristna, ker ni treba prenašati gotovine in je izguba na obrestih manjša.
Menično pravo se skuša neprestano izboljševati in posplošiti. Prav močna je struja, ki hoče z 'ozirom na svetovno trgovino doseči, da bi bilo menično pravo za vise evropske države enako, to je, da bi slonelo na istih principih. Trgovina je pač internacijonalna. V tej smeri gre ves gospodarski razvoj kapitalistične družbe v njeni zaduji epohi. V naši državi še danes nimamo enotnega meničnega zakona in se za to nihče ne briga. Ja, naši ministri in njihova „ministrstva“ so pač preblizu — Albanije.
Žitne cene v Somboru. Pšenica po 1800 kron, koruza do 1100 kron, oves do 1240 kron, moka št. 0 pa po 2700 kron.
Žitne cene v Zagrebu. Pšenica 1800 kron, koruza do 1100 kron, moka št. 0 po 2800 kron.
Cena živine v Zagrebu. Voli prvovrstni do 48 kron za kilo žive teže. drugovrstni do 40 kron. Krave prvovrstne 44, drugovrstne 40 kron. Svinje prvovrstne 104 krone, drugovrstne 100 kron.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
se obrne na
Naznanil)!
slikarski mojster v Ljubljani Florjanska uliea št. 16.
—_	p- n- ^
ot cinstvu ier
znancem, prijateljem in go-W	stom	z	dežele	vljudno naznanjava.
da sva odprla 28. februarja opoldne
b m\ palači Ljubljanstie Kreditne banke, naspr. glav. pošte prvovrstno kavarno
r. z. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po ©% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po B 1/2°/0-Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po G V20/0.
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
optcmijeno se vsem komtortom
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, ^ upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se ^	priporočava za naklonjenost.
Jan In Kati vA* FIALA.
RESTAVRACIJA se pozneje in se bo to sl. občin-
odpre nekaj dni stvu naznanilo po časopisih.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenie!
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad
HO milijon ov kron hran Inih vlop in n d 1,100 000 kron rRzervnih
zafclad^V. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici\ na hi-  poteke in v tekočem računu.
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem računu od 1. januarja 1923 po
PODRUŽNICE s
Msribap, Nova mesto, R kek, Sloven gradeč Slovenska Bistrica
EKSPOZITURE b
Konjice, Meia-Dravogn., Ljubljana (me ijalnica v Kolodvorski ulic*)
Berite
ravnokar izšlo brošuro sloveni, Slovani in Jugoslovani11, ki ie najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več.
Valentin Vojska
pleskar in ličar, Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11. se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. Delo solidno. Knjigoveznica, kartonaža in galanterija
Novim zvonovom
Prlproste pozdravne pesmi. (Za mešani in moški zbor, Nada Zborska op. 3.)
Ima oganist, Rozman, Vel. Nedelja. Cena: denar naprej 4, po povzetju 9 D.
Šmarnične trte.
Proda se 15.000 prvovrstnih in boljše vrste belih šmarničnih trt, komad po 3 krone. Oglasi se pri Vinko Vunk, Senčak, pošta Juršinci pri Ptuju.
Vaše blagorodje!
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom naj
Tccdop Horn, Ljubljane
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih Instalacijskih del kakor tudi za pokrivanje s tv eh.
Vsa stavblnska ln kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalažd in pločevine.
Miroslav Bivic, Ljubljana.
Su. Petra cesta štev. 29
Se priporoča sl. občinstvu p n. tvrdkam za naročila vseh v to stroko spadajočih del. Velika zaloga šoIsHh map, notesov in blokov. Cene nizke. Postrežba točna. Delo solidno.
Vezanega ..Avtonomista"
iz leta 1921 in 1922 se proda Cena za letnik 1921 Din 35'—, cena za letnik 1922 pa Din 50'—. Dobi se v upravi.
„Nove zapiske**
letnik 1922. Nevezane se dobi istotam. Cena Din 25 —.
g* "**	'a*
Prometni zavod za premog “
d. d. v Ljubljani
prodaja J as slo ven. premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premtrg ^
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za indusrljska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora
ter priporoča posebno
la čehoslovaški in angleški koks za livarno in domačo vporako, kovaški premog, šrni premog in briketo.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 1511. Podružnica v Novem Sadu (Bačka).