Notulae ad floram Sloveniae 56   
Notulae ad floram Sloveniae
Scorpiurium sendtneri (Schimp.) M. Fleisch.
Potrditev uspevanja redke vrste mahu na območju Nove Gorice
Confirmation of the presence of a rare moss species in the area of Nova Gorica
0047/4 Slovenija, Primorska, širše območje Nove Gorice, Pristava, 6 m južno od južnega 
vhoda v predor Kostanjevica, gramozna tla ob kanalu s stoječo vodo, 45° 56' 57,4'' 
N, 13° 38' 00,3'' E. Leg. K. Pegan, det. S. Strgulc Krajšek, 13. 11. 2021. Herbarijska 
zbirka LJU.
Novembra 2021 smo na gramoznih tleh na območju Nove Gorice na Primorskem nabrali 
primerek vrste Scorpiurium sendtneri (Schimp.) M. Fleisch. To je droben plevrokarpen 
mah, zelene do rumenkasto zelene barve, z gosto preprogasto razrastjo in valjastimi, 
nekoliko ukrivljenimi poganjki. Prvi primerek te vrste je nabral Theodor Suse Riva del 
Garda leta 1897 v italijanski deželi Trentino-Alto Adige in novo vrsto posvetil nemškemu 
botaniku Ottu Sendtnerju (1813–1859) (cortInI PeDrottI 2015). Vrsto v literaturi najdemo 
tudi pod naslednjimi sinonimi: S. leskeoides Suse, Eurhynchium circinatum var. leskeoides 
(Suse) Moenk. (cortInI PeDrottI 2015), S. circinatum fo. leskeoides Moenkm. (MartInčIč 
2003) in Thamnium cossyrense Bott. (MastraccI 2001).
Vrsta Scorpiurium sendtneri uspeva v Sredozemlju, potrjena je v Franciji, Italiji, na 
Madeiri, v San Marinu, na Siciliji, Kreti, Hrvaškem, v Grčiji, Črni Gori in Sloveniji. V 
Španiji sodi med vrste z nezadostno količino podatkov (DD), podobno v Albaniji, kjer pa 
je bila najdena nedavno (hoDgetts & lochhart 2020). V Evropskem rdečem seznamu je 
uvrščena v kategorijo najmanj ogroženih vrst – LC (ang. least concern) (Ho Dgett S & al. 
2019), v Sloveniji pa je v kategoriji prizadetih vrst – EN (ang. endangered) (MartInčIč 
2016).
Po literaturnih podatkih je vrsta S. sendtneri v Sloveniji prisotna le v submediteranskem 
fitogeografskem območju (MartInčIč 2003), in sicer je njeno edino potrjeno nahajališče v 
okolici Škocjanskih jam, kjer je vrsto nabral Grom leta 1959, določil pa Pilous ( MartInčIč 
2003). MartInčIč (2003) navaja tudi, da je vrsta omenjena v seznamu mahov Jugoslavije 
(Düll & al. 1999), v katerem je zapisano, da vrsta uspeva v Gorici, vendar ni jasno, ali gre 
za italijansko "staro" Gorico ali za slovensko Novo Gorico. Z našo najdbo iz leta 2021 smo 
potrdili uspevanje vrste S. sendtneri na območju Nove Gorice, torej v Sloveniji, ki tudi leži 
v submediteranskem fitogeografskem območju.
V Evropi poleg vrste S. sendtneri uspevata še vrsti S. circinatum (Bruch) M. Fleisch. & 
Loeske in S. deflexifolium (Solms) M. Fleisch. & Loeske. (Ho Dgett S & al. 2020).
Vrsta S. circinatum v Sloveniji uspeva v submediteranskem in dinarskem 
fitogeografskem območju. Za submediteransko območje jo navaja MartInčIč (2003), več 
novejših nabirkov pa je shranjenih tudi v herbariju LJU. V herbariju LJU je prav tako 
shranjen nabirek iz okolice Divjega jezera pri Idriji (leg. & det. Martinčič 1966), ki potrjuje 

Hladnikia 50: 56–65 (2022) 57
uspevanje vrste v dinarskem fitogeografskem območju. Za predalpsko območje obstajajo 
le literaturni podatki izpred leta 1960 (MartInčIč 2003).
Vrsta S. deflexifolium je bila na podlagi dveh nahajališč v objavi g rom (1963) vključena 
v Rdeči seznam iz leta 1992 kot prizadeta vrsta (EN) (MartInčIč 1992), a je bila kasneje 
izključena iz Seznama listnatih mahov (MartInčIč 2003) in tudi iz zadnje izdaje Rdečega 
seznama (MartInčIč 2016). Vrsta uspeva v sosednji Italiji (hoDgetts & lochhart 2020).
Vrste tega rodu so dvodomne, vse imajo gosto preprogasto razrast in nepravilno razvejene 
polegle poganjke s šopki rizoidov. Stebelni listi imajo jajčasto dno in so bolj ali manj naglo 
zoženi v koničast vrh (cortInI PeDrottI 2015). Za vse predstavnike rodu je značilno tudi 
to, da so listi v suhem stanju prilegli in so zato suhi poganjki valjasti. Vlažni listi so štrleči.
Preglednica 1: Primerjava vrst S. sendtneri in S. circinatum, povzeta po cortInI PeDrottI 
(2015)
1
, MastraccI (2001)
2
, f rey & al. (2006)
3
 in l ütH (2019)
4
.
Table 1: Comparison of S. sendtneri and S. circinatum species according to cortInI PeDrottI 
(2015)
1
, MastraccI (2001)
2
, f rey & al. (2006)
3
 and l ütH (2019)
4
.
Znak Scorpiurium sendtneri Scorpiurium circinatum
Velikost rastline Drobna
1
, stranski poganjki tanjši 
od 0,4 mm
4
Majhna
1
, stranski poganjki 
debelejši od 0,5 mm
4
 
Dolžina vejic 0,5 cm
1
0,6–1 cm
1
Ukrivljenost vejic V suhem stanju rahlo ukrivljene
1, 3
 
Večinoma ravne
2
V suhem stanju močno ukrivljene
1
 
Večinoma ukrivljene
2
Površina vejic Bleščeča
2
 Nebleščeča
2
 
Listi vejic Večinoma suličasti
2
Večinoma jajčasto-suličasti
2
 
Stebelni listi Jajčasto-srčasti, veliki 0,8–1 × 0,3–
0,5 mm
1
, običajno z dolgo konico, 
ki se proti vrhu postopoma zoži
2, 3
, 
rahlo drobno nazobčani
3
 
Jajčasto-trikotni, veliki 0,7–1 × 
0,4–0,5 mm
1
, običajno s kratko 
konico, ki se proti vrhu naglo zoži
2
, 
ostro in opazno nazobčani
3
 
Žila stebelnih listov Šibka, sega približno do polovice 
lista
1
Močna, konča se tik pod vrhom 
lista
1
Rastišča Tla, skale in debla
1
Senčne ali izpostavljene skale, 
prodnata tla
1
Vrsta S. sendtneri je izmed treh vrst najmanjša. Njena stebla so polegla in krhka, dolga 
1–3 cm in nepravilno razvejena. Iz njih izraščajo šopki rizoidov. Mehke, v suhem stanju rahlo 
ukrivljene vejice zrastejo do 0,5 cm v dolžino. Listi vejic in stebelni listi so prilegli, kadar 
so suhi, ko se navlažijo, pa so štrleči. Velikost stebelnih listov je 0,8–1 × 0,3–0,5 mm. So 
jajčasto-srčaste oblike, naglo zoženi v dolg, oster, včasih ukrivljen vrh. Robovi so lahko drobno 
nazobčani. Žila je šibka, na dorzalni strani nekoliko papilozna in sega do približno polovice 
lista. Celice v osrednjem delu lista so romboidne, velike 20–30 × 2,5–5 µm. Apikalne celice so 
daljše in ožje, bazalne celice pa kvadratne do kratko pravokotne. Krilne celice, ki so številne, 
bolj ali manj kvadratne oblike in nekoliko neprozorne, se iztezajo vzdolž listnega roba. Listi 

Notulae ad floram Sloveniae 58   
vejic so veliki 0,6–0,8 × 0,2–0,3 mm in so jajčasto-suličaste oblike. Njihov vrh je široko koničast 
do kratek ozko koničast, robovi pa ravni in v zgornji polovici nazobčani. Žila je močnejša in se 
konča na dveh tretjinah dolžine lista. Sporofiti niso znani ( cortInI PeDrottI 2015).
Vrsti S. sendtneri in S. circinatum sta si precej podobni. Primerjava izbranih morfoloških 
znakov med njima je v Preglednici 1.
Vrsta S. deflexifolium je izmed vseh treh največja, vejice so dolge 2–3 cm, temno zelene 
barve in manj ukrivljene kot pri drugih dveh vrstah. Listi so široko jajčasto-suličasti in topo 
koničasti z močno žilo, ki je na bazi lista široka > 70 µm (cortInI PeDrottI 2015, MastraccI 
2001, f rey & al. 2006). 
Ključ za določanje vrst iz rodu Scorpiurium povzemamo po literaturi (cortInI PeDrottI 
2015, f rey & al. 2006).
1. Rastline srednje velike, z 2–3 cm dolgimi vejicami, stebelni listi in listi vejic med seboj 
podobni, široko jajčasti do skoraj okrogli, vrh topo koničast, žila na bazi stebelnih listov 
široka več kot 70 µm     S. deflexifolium
- Rastline majhne ali drobne, z največ 1 cm dolgimi vejicami, stebelni listi z zaokroženim 
dnom in koničasti, stebelni listi se nakoliko razlikujejo od listov vejic, žila na bazi 
stebelnih listov ožja od 70 µm     2
2. Majhne rastline, vejice dolge 0,6–1 cm, v suhem stanju močno ukrivljene in nebleščeče, 
stebelni listi se postopno zožijo v dolgo konico, listni rob razločno nazobčan, žila 
stebelnih listov se konča v konici lista     S. circinatum
- Drobne in krhke rastline, vejice dolge 0,5 cm, v suhem stanju le rahlo ukrivljene in 
bleščeče, stebelni listi se naglo zožijo v dolgo konico, listni rob le rahlo nazobčan, žila 
stebelnih listov sega le do polovice lista      S. sendtneri
Rodovno ime Scorpiurium se nanaša na vrhove ukrivljenih valjastih stranskih poganjkov 
mahu, ki spominjajo na škorpijonov značilno oblikovan zadnji del zadka. Zato bi rodu 
ustrezalo slovensko ime škorpijonasti mah. Predlagamo tudi uporabo naslednjih slovenskih 
imen za vrste: S. sendtneri - Sendtnerjev škorpijonasti mah, S. circinatum - navadni 
škorpijonasti mah in S. deflexifolium - veliki škorpijonasti mah.
Najdba primerka S. sendtneri na območju Nove Gorice pomeni potrditev več kot 60 
let starega podatka o uspevanju vrste v Sloveniji in potrditev drugega nahajališča vrste v 
submediteranskem fitogeografskem območju. Najdba nam predstavlja spodbudo za nadaljnje 
odkrivanje slovenske mahovne flore, predvsem v nekoliko manj raziskani Primorski regiji.
LITERATURA
cortInI PeDrottI, C., 2015: Flora dei muschi d‘Italia: Bryopsida, II parte, 1. ed. Antonio 
Delfino Editore medicina-scienze, Rim, 1236 pp.
frey, W., J.-P. frahM, e. fIscher & W. loBIn, 2006: The Liverworts, Mosses and Ferns of 
Europe. Harley Books, Essex, 512 pp.
hoDgetts, n. & n. lockhart, 2020: Checklist and country status of European bryophytes 
–update 2020. Irish Wildlife Manuals, No. 123. National Parks and Wildlife Service, 
Department of Culture, Heritage and the Gaeltacht, Ireland. 214 pp. 

Hladnikia 50: 56–65 (2022) 59
hoDgetts, n. g., l. söDerströM, t. l. Blockeel, s. casParI, M. s. Ignatov, n. a. 
konstantInov a, n. lockhart, B. PaPP, c. schröck, M. sIM-sIM, D. Bell, n. e. Bell, 
h. h. BloM, M. a. BruggeMan-nannenga, M. Brugués, J. enroth, k. I. flatBerg, r. 
garIlletI, l. heDenäs, D. t. holyoak, v . hugonnot, I. karIyaWasaM, h. köckInger, J. 
kučera, f. lara & r. D. Porley, 2020: An annotated checklist of bryophytes of Europe, 
Macaronesia and Cyprus. Journal of Bryology 42: 1–116. 
hoDgetts, n., M. cálIx, e. englefIelD, n. fettes, M. garcía crIaDo, l. PatIn, a. nIeto, 
a.BergaMInI, I. BIsang, e. BaIshev a, P. caMPIsI, a. cogonI, t. hallIngBäck, n. 
konstantInov a, n. lockhart, M. saBovlJevIc, n. schnyDer, c. schröck, c. sérgIo, 
M. sIM sIM, J. vrBa, c. c. ferreIra, o. afonIna, t. Blockeel, h. BloM, s. casParI, 
r. gaBrIel, c. garcIa, r. garIlletI, J. gonzález ManceBo, I. golDBerg, l. heDenäs, 
D. holyoak, v . hugonnot, s. huttunen, M. Ignatov, e. Ignatov a, M. Infante, r. 
JuutInen, t. kIeBacher, h. köckInger, J. kučera, n. lönnell, M. lüth, a. MartIns, o. 
Maslovsky, B. PaPP, r. Porley, g.rothero, l. söDerströM, s. Ştefǎnuţ, k. syrJänen, 
a. untereIner, J. Ɨ. váňa, a. vanDerPoorten, k. vellak, M. aleffI, J. Bates, n. Bell, 
M. Brugués, n. cronBerg, J. Denyer, J. Duckett, h. J. DurIng, J. enroth, v . feDosov, 
k.-I. flatBerg, a. ganev a, P. gorskI, u. gunnarsson, k. hassel, h. hesPanhol, M. 
hIll, r. hoDD, k. hylanDer, n. IngerPuu, s. laaka-lInDBerg, f. lara, v . MazIMPaka, 
a. Mežaka, f. Müller, J. D. orgaz, J. PatIño, s. PIlkIngton, f. Puche, r. M. ros, f. 
ruMsey, J.g. segarra-Moragues, a. seneca, a. steBel, r. vIrtanen, h. WeIBull, J. 
WIlBrahaM & J. ŻarnoWIec, 2019: A miniature world in decline: European Red List of 
Mosses, Liverworts and Hornworts. IUCN, Brussels, 87 pp.
l ütH , M., 2019: Mosses of Europe, A photographic Flora. Michael Lüth, Freiburg, 1360 pp.
MartInčIč, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Bryopsida) v Sloveniji, Hacquetia 2: 91–166.
MartInčIč, A., 2016: Updated Red List of bryophytes of Slovenia, Hacquetia 15: 107–126.
MastraccI, M., 2001: Taxonomic status of Thamnium cossyrense and T. cossyrense var. 
melitense (Bryopsida). Annales Botanici Fennici, 38: 45–46.
katarIna Pegan & sIMona strgulc kraJšek 
Fossombronia wondraczekii (Corda) Dumort. ex Lindb.
Nova podatka o uspevanju redke vrste jetrenjaka v Sloveniji
New data on the occurrence of a rare liverwort species in Slovenia
9950/3 Slovenija, Severna Primorska, Idrija, Pečnik, 100 m vzhodno od hiše na naslovu 
Pečnik 17, na južnem robu vrtače, 800 m n. m. Leg. Dren Dolničar, det. Simona 
Strgulc Krajšek, 30. 10. 2021. 
9852/4 Slovenija, osrednja Slovenija, Ljubljana, Šentvid, Gunclje, 60 m južno od hiše na 
naslovu Cesta v Dvor 21, njiva ob gozdu, 324 m n. m. Leg. Neža Kokalj, det. Simona 
Strgulc Krajšek, 15. 10. 2022.