Št. 74. V Gorici, v torek dne 15. septcinbra 1908. Letnik X. Iihftja tsak torek in ioboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dncva prainik ixide dan prej ob 6. zvečer. Staue po poltiprejeman ali v Gorici na dorn poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in äetrtletno 2*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz r Šolskih ulicah, Jelleriitx r Nunakih ulicah in Le- biDU Verdijeyem tekalilfiu po 8 Tin. Uredništvo in upravništvo «e nahajata t «Narodni tiikarni>, ulica Vetturini b. it. 9. Dopiie je nailOTiti na uredniitro, oglaie in naročnino pa na upravniätvo >Gorice«. Oglasi ie rafiunijo po petit- Tritah in iicer ako ie tiikajo 1-krat po i 14 tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie TeČkrat tiikajo, raču- nijo §e po pogodbi. Ixdajatelj in odgororni arednik Anton Bavfiar. Tiaka „Narodna tlskarna" (odgor. L. Lukežič). i Odkrilie nagrobnika in spominske plosce Simonu GregorčičiL (I)aljo.) Zavesa, ki je krila Simon Gregor- čičet nagrobnik, 86 je raamaknila, spo- menik pri Sr. Lovrencu je bil odkrit. Množice so se še dolgo goetle tamokoli, B spoitljivoBtjo s:> gledale v marmor iz- lesan obraz velikega ljudskega pesnik», sli naposled jo bilo treba rzeti alovo od oesnikovega grob». Ob dveh urah pc- >oldne je bilo treba biti že na VrEner», xi leži visoko nad sv. Lovrencom ob po- bočju sivega Krra?. Vr&ta za stbto se je rila navzgor po atrmi, ali vendar pri- ietni potij, katera vodi od p^kopališča na pol are, oddaijeno L;kušnje. Šlo je gor staro in mlado, bthka deklcta in ömti fantje so hiteli brzih mg napre', pcsta- rani možje bo b počasnejširoikoraki speli za njimi. Na Libušnjem, prijaxni vasici, . okrašeni z nsrodnimi zastavami bo Be ožice okropčale z dobrim obßdom, leri ata pripravila domain gostilničarja a hvaleiredno skrbnoatjo. Ž9 ob eni uri so začeli ljadje odhajsti po lepi in zložni ie&ti na Vrjno, ki si je bilo nadelo ta Ian praznično lice. Ža od daleč je po- ^.dravljalo prihajajoče pokanje topiče» in ob vsoj poti skozi vas so vihrale bIc- veneke trobojnice. Sredi vasi se jo vspe- njai pni slavolok z napisom: Slara Gre- gorčiču in tik pred pesnikovo rojstno hiio je stal drugi alavolok z ie omenje- nim napisom: Mogočna nisi, ne pro- storna, stavil te nraetnik ni! Ob dveh so bile vse vaške ailice okoli Pomoiceve (Gregqröiöeve) hiše natlačeno polne ob- činstva, po hodnikih sosednih hiš so se trli ljadje in vbb okna ao bila p Ina gledalcev. Pri drngem sl&voloku je po- zdravil prišleca v imenu stareiinetva g. žapan Berginc in zahfalil S3 nou je pred- aednik odbora g. deželni odbornik prcf. Berbač. Perci so zapeli ua to „Našo zvezdo" in na oder je stopil kot pr?i govornik g. c. kr. vadnični učitslj Fr. Sivec, ki je ob svečanostni tišini izvajal približDO sledeče miali : „Veliki, pleiae- ßiti čioi Tzbajajo v nas občudovanje ter navduaenje in apoätovanje do onih, ki so jib. dovrsili. Velike zasluge bo odliku- ' jejo 8 čaatnimi znak', s svetlimi k?ižci in Bvetinjami, ki se na slovesen oaiiin pripno zaslužencem na prsi. Tadi ti, o borna kmetBka hiäa, si pridobila za Bloreneki narod nevenljirih zaalog, podariväi ma da^evnega reliken», '' yelikega pesnika. Car njegote poezije se je liki sretlo boIqcq razlil po vsej slc- venski zemlji in je pretreai 1 naša srcft ¦ do zadnjega kotička. Zato smo danes od vseh str&n*' pri- hiteli k tebi, o stlska hiša ti, da ti iz- kažemo sroje veliko apcštovanjc, da te po BTOjih skromuih močeh počastimo in iz T&e daše zahvalimo. Pripeii smo ti na prsi skromen znak našega spoštov^nja in hvaležno8ti (zaveaa pade, ploiča se prikaže), da bodo videli tadi oai, ki pri- dejo za nami, da si bila blsgoslofljena, da ti je bilo auojeno dali n«m pevca izvoljerica, in dali jebiluarod hvaležen. In Bedaj stojimo pred teboj plam- ! teče doše, navdnšenih arc in polni h?a- ležnosti, da si nam poslala na božji vrt poezije mojstra vrtaarja, ki je tzgojil cvetiice najkraaoejših barr in najpleme- nitejšegu dnba, da Hmo na nje tadi pred tnjcem lahko ponosni. Dete, ki se j« rc- dilo ˇ prostorih to hišc, deček, ki je nekdaj skakai okoli njenih voglov, je kasneje kot zrel mož zabreokal na ubrane atrane svoje harfe ter očaralvse slovenske pokr&jiae, da so ttrme pri- slnškovale glasoTom nebeške h&rcoonije. Ia ti, o ekromoa selska hiša, ti si ma bila krašna mati, kakor te tvoj ve- liki sin sam nazivlja; ti siga spremljala Bkozi vae življenje. Videla si ga 7 zi- belki, videla si ga, ko je prvič odhajal v avet; videla si ga, ko se je kot novo- mašnik prišel poslovit, ridela si ga kas- neje, ko je z žaloBtnim obrazom io ble- dih lie prihajal k tebi ; videla ei ga sled- njič že posmrtno mirnegA in ndanega; bila je med vama nepretrgana nežaa vez. In zato, o draga hiäa, zhto ker si bila telikemu pokojnika tuko bliza, zato stojimo danea pred teboj s tolikim spo- štoTanjem, s tolikimnaTduienjem in hva- ležnoatjo. \i dna dnäe Dam govori pe^- nik sam t slavospeva, ki ga je posvetil tvojim vrstnicam : ! —-------ne palač ogromnih in njih bleaku no bom elavil; a tebi; dom aeljakor skrommh, neamrten renec rad bi zvil! slaTa ti, slava ti ! ' Navdaieni slata-klici bo zadoneli, gOTomikore beBede so bile izv&bile mno- gim sorojakom Bolze ginjenosti r oči. (Dalje pride.) ----------- f liberalne sleparije z de- želnimilrfaminaKrasu. (iJopis s Kra&a.) Č'tal 'Hjtf^jjL,Jgyim>''i*LiBtat< dopiB nckfga reservifita, rinrterem pravi, da praTi Toni-pek, da so csleparili kcmenski liberelci držaio pri trUh le za 120 K — ter da prati itti Tcni-pek ? pokritje li- hcralne lnrnp&rije, da 80 klerika'ci csle- \ ptiili deželo yri nabavi sen», Tonipek, ; ki signrira kot rH*UG dcbičfca.ki ga je imel t tieti prekofčtvalec s trtami kije naročil I iz deždoe trtcice v Gorici najprsj 9350 (reci devet tisoč tristo .peldeset) cepljenk , na svoje ime, ki je drngič naročil na iz- mišljeni priimek Kovačič-a na Vojščici čt. 20, in tretjiö na ime nekega Keršc- • yana na r hemberški gtrani zopet ogromno • stevüo cepljfck iz dež. trtnice. Prašamo naprednega regimentstamburja, Toni-peka: ali ve, da ni na Vojščici nobenega KovačiČ-&? Ali ve, da nista mogla ! dež. niadnika dobiti onega Eorsovana, ; i na katerega ime so bile odposlane | : trte? AH ve, da je ostal dctični Iiberaloi i ¦ prckupčeT&lcc celo dolžan precejinje ¦ Število krön da eo ga morali tirjati? Ali | , Te, da je imel dotični liberalec dne 16. ' maja t. 1. v i b o k o b i s k, da Bta ga ¦ namreč obiskala dež. aradnika dr. Por- ; telli in Klavž*r ravno zaradi onih prev- ; ! zetih cepljenk, katere je prodal ˇ Dal- | macijo in celo v Farlanijo ? Ali ?e, da niBta dobila ta dva gospoda dctičnega liberalnega prekupöefalca doma ? Nalo yprasamo Toni-peka, ni-li dotični pre- kupčtvalec eden najz8grizenejših nje- gofih pristaše? ? Ko Toni-pek, napredni regiments- tambar, na to odgovori, poda naj od- govor tndi svojema komandantn, Štreklju, ki naj ga Bkrbno shrani in takrat, ko bode pregledoral, koliko *o klerikalci oslepariii vlado, naj ga potegne iz žepa ter primerja! Da ni Toni-pek tarn b oral tiko nenmnc-zabito, molčali bi o tej umazani zadeti z deželniini trtami, ker smo bili ogorčeni že ntd lomparijo z državnimi trtami. Da emo se oglasili, in da ao Lomo še oglaaili t trtui zadevi, zato naj se zahvali napredni Generaist&b komenske- mu regimeLU't&mburju — Toni peka 1 Kraševci-somišljeniki, na dan z vseno, kar je nepcatcnega in še neobja^Ieafga v zadevi trt, bediai državoh — bodisi deždnib. Svar n»j se aßisti! Liberaina Bebičnoet naj Be pokaže v prtvi loci ! Dopisi. Iz Dcrnbeiga. — Naši čislani go- spodje naeprotniki bo že večkrat s silo ¦ nastopali proti nam, a tsh zamsn! Zdaj pa je začelj ačitelj Brie. V zadnji občin- eki 8eji je napravil proiDJo, da n&j ae an pcdeli orgljarska slažba r Dornbergo. Id sicer, da sprejme složbo za 160 K, med tern ko ina sedanji organist 160 g!. place ; torej za polovico manj. V s^oji prošnji piše, da je to splošoa želja ljud- sWa. Boljie bi bil rekel, da je to sploš- nja želja libera'cev, katerih je okroglo število 60. Se li ne spominja, gospod Brie, da go mu v Rihembergu tadi pc- kazali, koliko ?elja in bo rajši dali se- danjemn organiatu trikrat toliko, kakor je Brie položil t svojo prtšujo. S^ še spomiDja gosp. Brie, kako jo bilo tisti ^lan, ko je kričal na dornboräkem zunp- nem thedo : rKancel paregraf'; ali se ne speminj?, kako je biio nekega Tecera ˇ pozni noč;, ko so ma jih nckaj na žteli, ker si ga .je bilo preteč privclčil in je vsled tega streaal avo.o sitneat ? Če ee speminja gotpod Brie Tiega tega, L1STEK. • P. Martin Bavčar \ prvi zgodovinar goriški. ; Piiobčil .losip IJulio. ; (Konec.) Razen omenjenih dveh del pripiaaje ! Delia Bona Bavčarja tadi nek slavnoBtni , in adanostni govor, k&terega je baje I predaval v jezuvltekem gimnazijn 1. 1660. o prilki, ko je cesar Leopold I. poaetil Gorico. Jezuvitje bo dali ta govor na- tisniti pod naalovom: „O/atio in caesareo ; societatis Jeau goritiano Gymnasio re- ; I citata per Gandentium Hilariam 1660". i Delia Bona meni nainreč, da ^Gaidencij ! Hilarij" ni nihee dragi, nego Bavöar z izmišljenim itnenom. Toda fraimo se k prejšnjima dve- Ma deloma. Ali se še kje dobe avto- grtü onih del, mi ni znano. Manjega | dela origiual se je nekdaj hranil ˇ jem- Yitski kolegijaloi knjižnici v Gradcu. Avtograf veöjega spisa pa je dolgo čaaa akoro pczabljen tičal ˇ jezuvitskem Ko je bil J. 1773. jezaviski red zstrt, polaslili bo se bili menda jezavit- ske bogate hijižnico in arhiva v Gorici razni poklcani in nepoklicani ijodje in mnogo zgodovinsko jako važnega se je bilo takrat poizgubilo. 01 vsega so OBtale le malenkosti, ki te nahajajo zdaj de- loma pri sedanjih oo. jezuvitib, deloma ˇ knjižnici centr. semeniiča pod vzglav- jem „Jesuitica", nekoliko tadi po za- Bebnih hišab. Omenjeni Bavčarjer avtc- grtf pa je bil takrat dobil v roke pisatelj Rudolf grcf Goronini, ki jo pri razpuBta kolegija prisoetvoval kot c. kr. komiaar. JL-den prepis tegd dela je takrat za stojo knjižnico poskrbel znani pospeiitelj lepih umeteljnoati Gaidobald grof Koboncel. V prepiaih ae Bafčarjevi deli hra- nite zdaj, kolikor je meni znano, ˇ knjižnici centr. aemeuišča, v licealni in ˇ mestni knjižnici, kamor bid priäli po smrti notarja Dalla Bone. Škoda velika bi bila za domačo povestnico, ako bi bo redko ie ohranjeni prepisi Bavcarjevih del obrabili in po- zgubili. Kranjci so v tern obziru pač ßkrbeli so za novo izdajo Valfazorjevih dei, četudi ni kila neobhodno potrebna. Zakaj bi torej torej tadi mi naiega Bav- 1 čarja eikrat na d&n ne spravili? Ugodna | prilika zato jo bila pnč o proslav. itiri- stoletnicd avstrijskega tladanja na Go- ] risks m, a zamudili smo, žal, to lepo 1 prilcžnOit. A zdaj ko obhajamo in ala- vimo demantni jubilej Njih apostolskega Teličanatva presvetlpga cesarja, nudi se ! zopet prilika, da se v tern obziru kaj ! nkrene. Z izdanjem Bavcarjevih del na deželne Btroška ötoril bi deželni zbor le svojo sveto dolžnost, rekla je neka ugledna oseba iz domačega plemstva piicu tehle vrstic, ko je biia o tern za Bvet povprašan». Na delo torej! Saj tukaj tendar ni treba diazega, nego malo dobre volje, Ker je draitvo krščansko mislečega aöiteljatva v tern pogledu naredilo pri deželnem zboru potrebne korake, uparao da naši poalanci brez razlike narodnoati in mišljenja agodno rešijo to vrlo patri- jctično «deio. KONEC. V poljasnem večeru. (Iz- libtov prijatelja. Objavil D.) V poljasnem večeru poznega po- letja se člorek rad Bpcminja v radosti in sreči prežitih dni pomladi, Z^smeje se mu »rce, ko vidi dimo pisane, s cve- tovi preikane träte, mi mo katerih je že tameril stoj korak, vzradoati se mu duša ob glasih krilatih pevcer, ki priha- jajo ie kot lahek odinev iz cvetoöih ic- gov, cb katerih pogledn se jo naslajat med potjo.^Zre po prebojeni stezi razno barvnega cvetj», prijetnega duhtenja in večnolepega življenji ; tedaj vakipi v sreu neutešno hrepenenje po stezi, ki vodi v raj, nasejan s cvetjem radosti in obdan s prijetnim duhom sreöe evetor, Kako rad bi nazaj, kako rad bi. spet nživai BTOjo v detinski sreöi nemoteno ml&dosi 1 A glej, pred njim je visok, močan plot, ki ma brani f atop na Btezo. Tiha žaloat se mu sedaj vseli v hrepe- neče arce. Vidi skozi odprtine v raj, a ne more vanj. In zgodi se takrat, da se človek obrne od plota na začrtano pot ma mordt oe bo tcžto spoznati, da mi katoliš o-narodni Dornberiani takega or- ganista prar nič ne potrebojemo in ga tadi ne marama. Mi hočemo organiata, ki ma nn bi hodil po glari „Rancal pa- ra graf" in pa „farika gonja" ; hoöemo pa tadi organiata, ki zna kaj tec ko pa zna gospod Brie. Ste li razameli? Torej ravnajte se potem ! Iz Temoee. Vsaka eharicasi želi Bfojega poöitka. Tega je bil vredeu in potrabeo tadi nai dopisnik. No, sedaj se je prebndil iz spanja. — Nasa vas loži na griča, a kojega je razgied lepii nego z Tseh drog'h kraških vasi. Z*to bi imeli pri nas labko vaako leto mnogo letovi- Ščarjer.^oziroma izletniko?. Dd jih nima- mo so vzrok temn jako slabe ceste od vseh itirih tetro?. — Ceeto čez Recce bi ie labko da?no imeli, če bi se pobrigal naš očka žnpan, ker sta se tako pomenili pred 2 leti občini Temnica in Renče. Costa se je biia pričeia delati ta- krat na obeb straneh, potem pa je spet ˇ86 zaspüo. R»nLani so aže nekoliko Btotakov zatolkli za isto, za kar so do- bili deželne in državne podpere. Vsema team je bil kriv nai očka žapan, ki sedi že ?eö ko 20 let na žopanskem siola. A apanje je; da ga apokojimo in da ma damo zaslažai križec, toda ne takegs, kakorinega aigon želi. Posebno pa bi se bil on morp.l pctrad ti za reguliranje cest ˇ konenskem okraja, ker zaseda čabtno meslo podpredsednika v ceBtnem , odbcra za komecski okraj. Kakor sedaj kraäka burja brije, je celo za predsed- nik, ker so Ladorika upofcojiii. Polifični pregled. izboljSaDJe i>Iač usiužbencem državnih železuic. „Nemška narodna korespondenca" obj&vija: Železniško ministerstvo porabi za izboljšanje položaja aradnikom in aslužbencem držarnih železnic 10 mi- lijonoT kron, in sicer 8,300.000 K is onih 80 milijono? kron, ki jih je doro- lila zbornicakoncem poletnega zasedanja, 1,700 000 K se pa iztažd ˇ proračnna I za leto 1909. Zato se večina izboljianj izrede 1. oktobra t. 1. manjsi del pa 1. januarja 1909. DoToljene tsote se sle- | deče porazdele: Izboljšase sistemiziranje in pomnože se osobito mesta VII. činov- nega razreda. Iagpektorji postanejo ena- kopravni z državnimi aradniki enakega činovnega razreda, za kar porabijo 50.000 K. Uradaiki, ki morajo nositi uniformo, dobe uniformski pavJale letnih 120 kron, za kar se porabi 40.000 R. Za aradnike, podaradnike in nslnžbence S5 nvedejo sledeča izboljianja : Eaotne postavke pri vračananja nataralnih sta- novanj ee znižajo za 20 do 30 odstot- kor, za kar porabijo 60.000 K. üredi se stanarina v mestih, kjer znaša manj, ka- kor aktititetna doklada držarnih arad- nikor, zriia ne nočna doklada promet- nim nradnikom t dispozcijakih postajah na 2 K, za brzojavne aradnike na 1 K, ; za ostale na 1 K 50 h, osiroma 75 h. Kjer že obstajsjo uočae doklade, se zri- šajo na 1 K 50 h, odnosno 75h.Ojobje, > ki sentavlja vlake, tndi dobi nočne do- j klade, ki bedo stale 50.000 K. Postajni načelniki dobe fjnkeijsko doklado, za ! kar porabijo 380 thoökroa, nadaljo bodo i dobili potae pav-ale ualnžaenci za vzdr- j žeranje proge od 1. oktobra t. !., karbo i stalo 22.000 K. — Strojni niojstri dobe mesečno doklado 40 K, kar bo ?eljalo | 80.000 K. Vožne pristojbine spremlje- ! Talnega in lokomotivnega osobja se zvi- , sajo za 20 odstotkov, kar bo slalo 2 mi- j lijona kron. Nadalje dobe doklade bla- gajniški in kalkalacijski nradniki lctcih i 702 do 144 K. za kar bodo potrebovali 230.000 K. Zi preiakoianje kotlor se do- | foli po 10 K. Končno se omogoöi pom- nožiter dopustot in se poeaaöijooradne in slažbene are. Z\ izboljšanjo avtoma- tičnega napredovanja v slažbi se name- rava izdhti 1 milijoo, za povišanje dnin j in za nreditey oadar po skiadtščih pa dra in pol milijooa kron. ( AvHtrijako noraariško miaisterstvo. $ Listi poročajo, da se mornariäka ! sekeija izloči od vojnega mini^tsrjtra in I da se nstanovi posebno avstrijsko mor- : nariiko noimaterstvo ter da Be astanovita tadi meati mornariškib inšpektorjer. ! Osmi ogrski katoliäki shod. i Dne 13. t. no. je bil v Badimpešli | otvorjea osmi katoiiški »bod, na kateri i je priilo veö škcfov in muoga »ristokratov, > Vrsila se je tadi e«h«ri ti ;na proceaija, | katere se je adeležilo 20.000 cneb. S)- \ ciatisti so mctiii procesijo, tako da je \ morala posredovati poiicija z golitni sab- j Ijami. Več oseb je biio ranjenih, mnogo • pa aretiranib. Pj poaovnih spopadih se j je polieiji posreöilo napraviti mir, tako \ da je mogla procesija gkoraj nemoteno nadaljevati &tojo pot. Sociali'ti so ob- metRTali aielfžiike s kameajem ia \ blatom, ne da bi bili koga posebno pc- ikodovali, Hloiderski goljuf. Iz Rodanja poročajo, da je birii j danski minister * Alberti ogoljafnl kot ravnatelj kmečke branilnice kmete za too kot 10 milijonov kron. Vse se čadi zakaj je rabil toliko deoarja, ker ni raz- košno živel. Kralj ni mogel verjeti po- ročil o goijafi;ah. Bije je tadi kralja ope- haril za eel milijon, ki ma ga je posodil, Alberti je bil, predno je postal minister, T Kodanja advokat. Star je zdaj 58 let. Sicer so pa čivkali že vrabci, da t kmečki hranilnici ni Tse tako, kakor bi moralo biti. Saj je defravdiral dr. Alberti 14 let! Dasi so ga zaradi goljufij napadali po listib, je obče?al v najbolai kodanjaki drnfvbi in na d?ora. Sestanek Izvolskega z Aehrenthalom. Baron Aehrenthal se snide z raskim zananjim ministrom Izfolskim. Državnika | se razgovorita o nadaljoem postopanjar j Taöiji. j Neinški ccsar prati razoroievanju. I Sedaj je znano, da sestanek r Rronberga ni imel zaželjenfga nspeha. NemŠki cesar J9 brezpDgojno odklonil nasvet angleškega kralja, naj bi si vele- sile no nabarljale novih Tojnih ladij. Kralj Elvard je bil vsled tega zelo slabe ˇolje ter je sknial v Ula pridobiti ce- sarja Franca Jožefa za posredovaoje, kar pa je ce?ar odklonil. Deinialja danske vlade. Goljcfije bivšfga daoskega jastiö- j nfga ministra A'bertija so povzročile da j je izroöil ministerski predsedaik Cbri- stensen kralja demiaijo. Gbrietensen je izgabil zaapanje, ker se je zavzeraal za Aibertij», dasi ga je zaradi poneverjenj že napadalo časopi?jp. Darovi. Za „S 1 o V. si r o ti S <5 e" je došlo n»5pmn upravništvn : ŽapansUo ˇ Podgori 300 K. Novice. Seja S. K. S. Z. bo nocoj zreöer ob 8h v drnMv^nih pro.itorih. V*e od- bornic^ in odborniki so vabljeni, da se 1 gotoro odoleže. Jubilejae proresije na sv. Ooro se je adeležla ogromna množica Ijadatra. Cenüo gejennddesettisoč ver- niko», ki so prihiteü od vaeh strani de- žele počastit sfetogorsško Mater Božjo in j ondi molit za osivla jabilanta ßvetega ¦ očeta in avetlega cssarja. P^oc9sija ae | je uv'sila r redo brez vaake najmanjie ; nezgode. Smrtna koaa. Dr. Adalbert Grertaeher, predsfldnik tržaškeg* viijega deželneg. aodišč»r je amrl ˇ npdeljo ob 1. ur; po- j poladae po kratki bolezni ˇ 62. letu sfoje staro8ki. — Pred okolo deaetioii dnevi se je pokojnik vrnil z dopnsta, ier 86 je takoj prišedži v Trst podal r srojo piearno, kjer je ostal okolo poldrago uro. Popoladae se je že počatil slabega, ; tako da je moral v posteljo. Oboiel je 1 na vnetju rebmica, čemur se je pri- pridrožilo oslabljenje srca, katerej kom- i plikaciji je pokojnik podlegel. Pokojnik je zaöel srojo sodnijsko karijero na Krtnjskero, od koder je šel slažbovat na Šiajersko. Is Štajerskega je bil imeaofan t Trat kakor višji držarni pravdnik, od koder je bil poklican v ju- stično miniateratro. Ko se je izpraznilo uieato predsednika viiega deielnega so- diä^a v Zadru, postal je pokojnik f ^d- sednikom tržaškega sodišča,. od koder je bil premeščen po smrti tržaikega bivšega predsednika Kindinger-ja, na poslednjega mesto. Pokojnik je bil delaven, Testen ia praviöen nradnik in na ylasa kakor vse- stransko izobražen pravnik. Ie njegotega peresa je poteklo ˇ prarniških listifa mnogo temeljitib näenih razpra?. V zadnjem äasa se je mnogo peäal z raednarodoim pomor- skim pravom. V Dalmacijr je iz temelja preastrojil sodne razmere ter dosledno pOYspeieval rabo hrvahkfga jezika na tamoinjib sodiÄöih, vslnd öesar je bil v Dalmaciji pribljnbljen. Meoda veled tega 86 je pred meaeci mnogo govorilo o nje- gOTej kandidatari za dalmatinskega na- mestnika. Tadi kakor predsednik naäega ˇiftjega sodisöa ee je pokojnik pokazal pravičoega glede naš h zabter po izve- ! denja jezikoine rarnopravDOsti na naäib 8odiiöih, kakor ciido pred njira. Gororil je pokojnik razon nemsöiae persiktno vse tri dezeine jesike (slovea^ki, hrvatski in itaiijanski),. ter je s Slorenci in Hrvati principielno občeval t njih jezika. V pokojuika srao zgabiii delavaegä, stro- kovüo izobražanega, ve&tnega in v na- rodnem obzira praričnega sodnika, ka- terema ne bo lahko najti vrednega naslednika. N. p. ˇ ra.! f Mihael pl. ITrbaučič. — Pred- sednik dezeine sodnije v pokoja g. Mi- hel pl. Urbanciö je amrl včeraj nagle smrti. Smrt ga je zalctila na potoyanja v BoloDJi. Pokojnik je bil rojen v Brestjab pri Kojakem ? Brdib, kjer je bil oöe nje- gov veleposj8tnik. Šolal se je ˇ öor.ci. Po zrršeni srednji ioli obiskal je ani- ˇerzo na Danaja in po dorršenih jari- dieaih stadijab je stopii ˇ sodno prakso pri okrožci eodniji v Gorici. Potem je alnžiorai y Trsta, na to kakor državni pravdnik v Gjrici, kasneje kakor viši državni prardnik v Trata, dckler ni bil menoraa predsednikom dezeine eodnijo v Trata, na katerem mesta je ostnl da vpokojenja leta 1906. Pokojnik je bil simpatičnaprikazan, do nradnikov jako dobroten. Narodno se ni ekaponiral, ali nasprotnega se ni ka- zal nikdar. Mož je bii jako nadarjen in je bistro presojai hipni položaj. Hudajužna. — Zi Grahorsko občino razan Kaeže a-jtanovljena kmeöka po8ojilnica in hranilnica s aedežem v Hadajažni je zaöela poslovati 6. septem- bra. Uradne are so ob nedeijah popoldna od 3. do 4. in pol. Vloge se obreatnjejo po 4 in pol od sto, posojila pa po 5 in pol od sto. Članarina znaia. 2 kroni, ˇstopnina 1 krono. Tržaški „narodnjaki" so t spomin pred sto leti na Vrdeli pri Trstn ro- jenega pesnika rodoljaba Joaipa Godina- Vrdelskega, ki je bil pobožen mož, pro- slavili na ta način, da so mesta st. maie priredili pies in, kar je tadi anikam, spominsko ploščo rojst?a vzidali ˇ hišo, ˇ kateri Josip Godina-Vrdelski sploh ni bil rojen in sicer zato. ker je prava rojstna hiša prereč aboga ra tržaške frakarje. Ro je sUfnostni g3vornik kon- rosnih oči, a vendar b sladkim spomi- nom T düäi. Gleda na pot pred seboj. Kako res dragi prizorl Nikjer ni pogleda, onega pogleda namreč, ki lije ˇ daio teäljir balzam za rane skeleöega spomina. Ma- glene plasti ovijajo gore t daljini, goz- dori bo poBtali sfetlejši in zarjavelo listje pada na pot. To je ista prerano doifa jeBen, jeBen 8 gadjera, a tendar jeaen brec eadoT, ali vaajjesen z nezre- limi, grenkimi sadoTi. Njegovo oko se ne more rsesati na meglo ˇ dalji, na stetle gozdofe in na padajoöe listje. la zgodi 86 rečkrat, da zaso?raži človek jesensko sliko in obrne pogled akozi plot ˇ jasno pretekloat, prošloBt brez meglenega paj- čolana. Ia spet vstane neatešno hrepe- nenje porojeno ob izliva prikritib solza. Zdi ae člofeka, da eliši odmer, plajoö od poljasnega jatra : Nejaana je Uoja bodoönoBt in nemogoö Uoj pofratek. Ob takih poljasnih ?ečerih paznega poletja začati člorek t sebi veliko praz- noto, nepregledno pal^o. Vidi meglene jenen in nepristopno pomlad in zazre ˇ mmhi nnirAAn«ca ROnoteTaloa. Ni öado. da zahrepeni takrat po nečem, kar bi ma dalo rešilno Trr, ki bi ga potegnila iz prepada paiče in praznote, ni čado, da zahrepeni takrat po objemih devojke^ ovite v belo haljo in z ostro koso na ramena. * Ob takem, poljasnem teöera ae je vBtavila noga na stezi pred pogledom na sliko, predstaTljajoöo jesen. — V me- glenem jatra so padali iiati raz dre- ?esa, rdeča grenke sadove, in na Ysi sliki je ležalo aekaj, kakor težta, nud- leina mora. Obrnil je ölorek pogled od prihodnjo8ti in se zagledal skozi plotovo odprtino ˇ daljo. Veiika raian je leiala ˇ TBi BTOji kraBoti pred njim. Cretelo je na nji t različnih bar?ah, dabtelo je iz ! polnih čašic in nekaj, kakor zdraro Üt- | Ijenje je zrlo izza zelenih listoY. Mladoat je šla po veliki, pisani pre- progi. Odeta je bila ˇ haljo lilijinega I oreta in na njenih okroglih, roinih lieih ¦ je odseTala nezavedana radoat. Š!a je mimo lilijinega polja in dobila tebe, Irka, ko si se igrala a polonico ob belih cre- torih ! Poklicala te je in porabila s 86- boj. Odletela je polonica caz belo pre- progo dišečih liiij in ti ai šla z miadostjo mimo veöue srače in brezkondne radosti. Stal sem takrat na koačani stezi. Gledal sem za varaa, kako ate se gabili y dalji, in milo se mi je storilo v daši. Sei bi daleö za Txma, dohitel bi vaja in bi Tama ponadil ˇ sebi spremljeyalca enakih častav. A glej, Ivka, končana je bila steza ia pred menoj je cretelo polje li li j in bodečih, nizkih rot. AU naj drvim čez nje? Naj-li pomandram belecvetove? lzrajem naj-li rdeče cvetore indopolnim 8tezo? Ne. Smililo se mi je ctetao polje. PosloTil Bern se 8 pogledom od vajine alike ˇ dalji in se vrnil z vznemirjenim sreem. A t daii je vatal ap : Se ja boi azrl. * Dolg je bil oviiiok ob roba liliji- nega pol ja in ob 8trani diseöih roä. Soince je ratno rstajalo izza ze- lene dobrare. Njega žarki so se zrcalili T milijonih rosnih kapljic na belih in rdečih CTetotih. Lahka aapica je ?ela od one strani, kamor ate izginiliz mladoatjo, Veiika je bila razdalja, a še reöji hre- penenje ˇ prviö dotaknjenem srca. In prašam te, Irka, ali niste peli takrat, ko se je soince Tzdigovalo nad dolino, tiste lepe pesni o rozoeoa jatra in o prvi pomladi? Zielo se mi je, da som čal odmere prijetnega glasa, ki je dal mojim korakom nove moči... Hodil sem Tse jatro, tob dan in äe pol večera in prehodil sem ovinek. Bil sem enak človeka, ki je prehodil pianino in priiel z željnim sreem na rob, da ˇidi na ravnino pred seboj. Prar na koncu ovinka ste bili takrat kosem bil jaz na končani stezi. Pogledal sem na ravao pred se. D?e temni senci ste izginjali t objema daljine idoöi mimo novega polja, polja rdeöih nageljev. Takrat se mi je zazdela razdalja mnogo veöja, da skoraj nedoaežaa. Dolgo sem hodil, dan za dnem, hitrih korakor, Bližala 86 je dalje vedno bolj in ra örnima aencama so se *&~ örtali jasni obriai. In že sem ridel, kako so ße gibtli kodri t lahkem zeHra. (Dalje pride.) I öal avoj g)vor, je neka Horodnica Godine- Vrdeljakoga pred vem oböiastrom rekla : „Goatje Slovan', vi sto varani. Hiša, na kateri jß vzidana ploš^», ni rojRtna hiša pokojnika." OHrazi, ki so jih pri t«h be- sedah napravili prireditelji slnvnosti, se v svoji dolgo^ti in presenečenosti, ne dujo zlepa opi?ati... Nov »vübodoiniselni krat. Fran- coski svobodoroBelci bt radi odpravili vbo zakramentp. Fa to jim ne zadrstoje: izmišijajo si druge na „laiöni podlagi". Nodivao je žapan v Saint Pierre kraul nekega otroka „v imena repablike in svobodne nrsli v svcbodnega^držsvljaoa". Za botra jo b 1 nvobodomiaelni očitelj. Nato je ptariJe mgovoril, č>§, da se bodo odzdaj olroei krstili s „-ivobodo in napredkom" ia ne vrč z „vodo in soljo". Kafror se vid1, franconkim svobodomiael- cem res poll manjkr. Tako daleč bi priSli tadi pri nap, ako bi zavladali liberalni nčilelji s bv jo nf slanosij >. Veselica društva „Zvezda" * Sovodnjah-Rabijah, ki ae je vršua mi- nalo nfdoljo je irosla dobro. VUopnic se je prodalo do 600. Pev*ki zbor dro- šlva „Zvfzda" port epretnim vodstvom njega p vovodjf? ttud. iar. Job. Rojeca zastoži priznaDJe. Pel je lepo.* Kiako znani peveki zfcor BPreierno»u iz Št. Petrn pod vcdatvom znanfga mojstra pevovodje g. nada*. M. Lavrončiča. Ta dva zbora eta gotovo najboljša na Goriikem. Naj ee gredo akrit Komelorci in Frlatotci. Skladbe kakor n. pr. „Večer na Sati", „Čolnička", „Slovsnski brod" niso špae. Eiako igralci so izvratno igrali. Maten,ala irra „Ztezda" dovolj na razpolago za napraviti kaj lapega. — Vesnalico se je adeležilo tadi lepo šteiilo koleasrjev „Jai?o*lovano7w od kolesarske- ga dmšUa „Gor ca'1. Hrvatska katoliška stranka. — „HrvaUtvo" javlja, da bo odalej hrvaška katoliška stranka p&mostojno naetopala. Je bil že akrajni čas ! Eicktrični tramvaj v Goriciše ne teče, feravno bi moral teči po pcgodbi že pred meatci. Govori te, da se ne od- pre hkratu cela čta namreč jnžni in državni kolodvor, marvee da bo tekei za ceciaj le z jažnega kolodvora do Koroja. Rajhove hiše na Kornju ie niso podrli. Najprej so se prepiralt z g. Draičekom zaradi njegove biše in nia niso hoteli dati take odäkodnine, kakoräno je on za- hteval za olepšanje hiäe, ki poatano po- trebno, ko se Rajhova hiša podere. Se- daj cincajo s podiranjem Rajhove hie. Danajska električna dražba in drngi pod- jetniki, katere teie pogodba z goriškira magistratom, žfižgajo na pogodbo in lepo komodno delajo kakor se jim bai zljabi. Montiranje električnega tramvaja se vle- če že skoro dve leti in ovira cejtni pro- met. AH res ni nobene jeklene roke, ki bi posegla ta vines in napravila enkrat konec tern čadnim raztneram! Poprej so bili naii mestni očetje tako navduieai za električni tramyaj in že pred letom so sklenili, da bodo aslažbenci pri tram- vaja samo Labi. Seveda to so dovolj zgodaj znali skleniti, kajti v njih glavah je globoko vcepljeno prepričanje, da je bolj važno, kakšne narodnosti bodo aslažbenci pri tramvaja ko tramvaj sara. Da bi pa sedaj prisilili razne podjetni- ke v to, da bi se delo končalo, tega ne I Pa saj earn magistrat zavlačuje vso za- devo. Koliko časa ae je prepiral z gosp. Draičekom zaradi njegove hišel Sicer pa bomo tudi Slovenci znali abrati pravo pot napram tramvaja z ozirom na fa- mozni sklep magistrata v zadevi tram- vajskih aslužbencov. Eaa za drugo ! — S Eraaa se nam poroča, da je tarn straäno veliko gosenic na repi in na jesenski vrtnini. Crvi, gosenice na drevju, kobilice, — zdaj ie gosenice na repi! Teh je toliko, ^a ni znamenja repe; vse je golo in snedeno. Pad res natačno se spolnjajejo be- 8ede bt. pisma, govorjete po preroka Joela: „PoBlaiajte vi ataröki in sprejmite * taäi ašesi ?si prebivalci semlje, če se je godilo v vaSih dnftvih hli v dneh va- i ših očetov?! In to povejt^ vaiim aioo- Tom in sinovi drogema roda. Kor bo ostalo gosenicam, snedle bcdo kobilice, kar bo kobilicara o4t«lo, snedlibodočrvi, in kar bo črvom ostaio, snela bo rija". Kolesarsko društvb „Gorica" je imelo v soboto izrcdni občni zbor, na katerem so se reševale notranje dru- šlvene zadcve. Nas zaninia pred vsem vprašanje, ki ga je na ol>čneni zboru sprožil dr. B r l- c e 1 j: Ali in zakaj je društvo clan liberalne „Zveze" na- rodnili dnistev. Dr. Brecelj je zastopal stališče, di bi tako športiio društvo, kakor je „Gorica" mor ilo biti neutraliio, nestrank.irsko. Saj v takih društvih bi morali delati skupno. soda, če se dru- štvo postavlja na liberalno stališče s (em, da ie v Zvezi" liberalnili društev, je skupno delovanje iiemrg-n'e. Posamez- niin članom društva, in tuJi odbornikom snio že vcčkrat i/.razili to svoje statišče. Vsi so izjavljali, da je to provzročilo par gospodov inteligeutov, a da se drugi Člani nn o^revajo za liberalno „Zvezo". Ker snio bili torej prepričanja, da je velik del kolesarjev nezadovoljen s tem, da je društvo v liberaini „Zvezi", snio dosiej priobčevali društveue oglase. Na občneni zboru se je pokazalo, dj je res precejšen del Ciannv, ki noče, da bi bilo kok-sarsko društvo privcsek te ali one stranke. Zato piiCakujemo, da se na priliodnjein rednein občnem zboru stvar uredi. Ce se to ne zgodi, vcmo, kaj nam je storiti. — Zi župuiku v Oipu v Ittri je bil iz*oljen č. g. Bidin. žapnik v So- 6ergi. 01 86 glasov je dobil 85. Družba sv. 3Ioliurja šteje letos 84.389 odor, f. j. 5533 več, kakor lani. Drntba torej nicer ni se dospela popol- uom« na uhanec 1. 1904, a vendar je upati, da bode tj Ätevilo p-ekoraülo v teka prihodnjih let. Sij lja*je veliko Teč berejo kot n^kdaj, in Dražha si bo pri- zhdevale, dajati 1/aiem berila, ki bode res za vse. V goriiki nadftkcß i je letoa 746 Moharj&nov več ko laoi. L-to9 dobi slovenaki narod od Dražbe sv. Mohorja iznova 506 334 iepih kojig. 11275.810 knjig je Drazba do lan- sktga leta pcd.*la Slovencem, z letoä- njimi pride torej lu stevilko 11,882.144. Kdo preceoi, koliko sg je t teh spisth dalo SloveDcem izobrazbe, koliko zabave, koliko razvedrila, koliko veaelja, koliko se je slabegf zabranilo. Zato pa je slo- venskega oaroda častna dolžnoat, delati tadi zanaprej za ta zavod, za katerega Slovence dragi narodi zavidajo, katerega drogi poaoemajo. Dne 1. septembra so se priöele razpoäiljftti letošnje dražbane kajige in prizadeval se bo odbor, da čaatiti adje dobijo knjige najprej ko mogaöe. Oipra- ˇili se bodo zaboje h knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika, Afrika in Adja, 2- KrštA škofija. 3. Razni kraji. 4. Lavan- tinska škofija. 5. Ljabljanska škofija, 6. Goriika uadäkofija. 7. Tržaiko-koperska äkofija. Ker je letos odbor prejel vpiso- valne pole večinoma že začetkom fe- braarja, je bilo mogoče z razpošiljatvijo knjig priöeti skoro za nuesec dni prej. Genjeae gospode poverjenike, kate- rim se knjige poSiijajo, odbor naj do pro- si, naj takoj, ko dobijo »avizo", poiljejo po nje na pošto ali železniiko postajo, da ne bodo sitnih reklamacij, ki povzro- öajejo samo zamado in nepotrebne stro- ške. — Stroške, katere so imeli gg. po- refjeniki za odposlatev denarja in pre- jem knjig, morajo jim posamezni adje poTrniti. One gg. poverjenikc, ki dobivajo Btoje knjige neposredno v dražbini ti- Bkarni, prost odbor, naj öim preje po- iljejo po nje, da zavoji ne zastavljajo propotreboega prostora. — Cesta od Loga v Trento. Leta 1906 predloiilo je trcntsko žopanstvo deželnema odbora proinjo, naj okrene pri vladi vse potrebno, da se zgradi cestR od Loga do cerkve v Treoti. De- želni zbor je to proinjo toplo priporočil vladi in povdarjal, da bi izvriitev te ceste prinesla Trentarjem velike kor'mti, prvi?, ker bi si nmglo revno ljudstvo pri dpla kaj zasložiti, pctem bi pa moglo Rvoj živfž, ki ga mora *edaj pronaint na hrbta po dve are hoda, prevežiti po novi cesti. Ministerstvo notranjih atvari se je izjavil", da je pripravlj^no podeliti k aknpnemu potro^ka K 20.000 prisoevek K 6000 s pogoj^m, da dovoli tadi dež^la primerno podporo in da se zaj&mči kritje optale potrebViiao, kakor tali bo- doče vzdržnTanj« ceste. Na ^Tgo ia- panetra v Trenti je namestniitvo ob- ljabil^, da poveri izdelanje načrta drživnim iiiženirjero. Ker bi približni potro^ek za tgradbo ceete zrai, posval se je ctivno v€- denj9 cestnega oibora napram rgradbi ceste po trentski doliai brarpü nembio, pričeti z izdeloTanjem načrtf. Tadi cb- čina trenteka je vedno itražala ie željo, da bi se cast) zgradilo, in se pa nikdar ni hctela odločiti, da bi pri«pevala z kakim zaeskom. Z ozirom na to, pravi da;je namestništvo, ae pač da eklepat', da niti krajerai činitelji oe pripisojejo dodelanja ceste tiste vaiaosti, ki ma jo je pripi8ovalo ministerstvo notranjih zadev, ko je obljabilo državti prispevek K 6000. Proiaja zt zvišanje državnega ! prispevka bila bi zatoraj vsaj sedaj brezo*peSna. 0 t6m sta se obvestila cestni odbor \ bovSki in trentaka občina z uaročilom, naj pretresajeta ie enkrat vprašanje o ! pris|»erka za zgradbo ceste in o njenem ; vzdrževanju. Vlogo trentskega žapanstra je odposial deželni odbor namestništra, naßlikaje ma ponovno žilostni položaj tarakajšnjih prebivalcev in nnjno potrebo zgradbe ceste, da se siromašno Ijadatvo ˇsaj deloma opomore. hjavil je tadi, da je pripravljen predlagati deželnema zbora naj dovoli primerno podporo. K zakljačka je pozial vlado, naj čim prej izdela načrt sa zgradbo te ceste, kakor tadi, naj iz- poslaje izvišanje državnega prispevka. Sicer pa ae je zgradba ceste od L?ga do cerkve v Trenti sprejela v vladni program, ki zadeva gospodarako povzdigo Primroskega. — Surovo postopaaje tržnega komisarja Resena. Zaani tržni komisar, proti kateremu ae sliäijo večne pritožbe, kako samooblaatno in bratalno postopa posebno z okoliškimi Ž9nskami, ja pred nedolgira čaaom akazal odvzeti vrö mleka deklici in ga dal prec nesti po nekemn. deökn. Na jok uboge in prestraiene deklice pri- hiti njena sorodkinja, ki ni vedela, kaj se je zgodilo. Ko ji pove, da ji je deöek vzel mleko z vrčom, hiti za njim misleč, da je deček akradel vrö z mlekom in ma vrö vzame. Sale ko ji ta pove, da ga nose na akaz komisirja Rssen-a, ma ga da nazaj. Proti obema ženakama pa je sedaj proalali Resen naprtil aodnijako tožbo. Vpraša se, kam je hotel Reaen mleko odnesti? Ta Reaen vedno na- pravlja posebno naäim okoliöanskim ženskam obilo sitnosti. Šikanira jih na T8akoyrstne naöiae, jim jemlje jerbase, | naglavnike in drage reči s& vsako ni- ' Čarijo. Naie ženske trepeöejo pred njim. Kot kak tariki paDa se obnala na trga. Toda fnkrat bo prenpbalo to njegovo paievanje. Morda kmala .... — N* Slovenski pripravnici za srednje Sol*», »o letos »prejeli, kakor obi- čajno, le 40 dijakov, vse drage so od- klonili. Ker čajenao, da je letos naval nöencev oilno v alike, zahtevamo, da se otvori do ea razred, kakor se je to zgo- dilo lani na laški priprarljavnici za srednje Sole. — Poiar v Dutovljah. Dne 11. t. m. ob 8. ari zveöer vnfll Be je y tu- kajšni vasi velik poiar, ki j? pretil ani- čiti malone rso dolenjo va*. Polar se je ynel pod lopo poseBtnika Štoka po do- mace Fdbrota. Ker je lopa slamnata, po- gorcla je do tal. Na to ae je »nel senik in hiev posestnika Tavčarja p. d. Ž včev. lUeg« je požar ratnotako uničil do tal. O^iema bo vrli občaoi reiili vao živino in btago razan sena in «lame, katere pa ab&olatno ni bilo možno resit*. Vse škode je bilo približno lOCO K. Pcgorelca ata zatarorana. — Ad5m Mrak. — Die 9. t. m je nmrl v Gorici odvetnik dr. Adam Mrach v Btaroati 84 let. Pokojaik je bil veteran italijanske liberalne stranke istrske. Skczi več let je bil žapan pa- ; zinski in predsedaik italijanskeg» politič- nega draätva. Zidnja leta je preživel v Gjrici. 1 — Prvi sneg. — V Kranjski gori ' bo ˇ ned'ljo raj dobiii prvi aneg Zjatraj | je bil cbčatljtv mrsz. S)lnc9 mend« ne 1 bo se tatoj vzelo saega ; ga je preveč. ! — Nemška tolovajstva. — Ob priliki 23. glavne skapščine „Dražba st. C rila ia Metaia", ki se je vriila v ne- 1 deljo v Ptaja, so nemški štadentje in dragi pobalini napadli Slovence. Priilo je do had h bojev. Policij* jc bilaseveda 1 z Nemc . Nekema slovea^keua kmeta so v pretepa Nemci iz iepa akradli 260 K- To je nemška kaltara! j — Solske knjige za srednje sole. , Profesor dr. Anton Madved v Mtribora spiäoje cerkvene zgodoviao za VIII. raz- red srednjih šol. | — Povodom ceearskih jvaj na j Ogrsketn odklanjajo ogrske državne že- j leznice V8pr?jemaaje tovornega bla^a, iz- . Tzemši živino in lahko se pokvarjajoöe \ stvari na in čez progs Ciellervar- Jatasgvö:-Jatas-Ve8zprem, Jatas-Dambo- var počenii s 18. do viteväega 21. ki- moTca. V istem obsega odklanja tad jažna žsle^nica na ogrski progi Badim- peita-Zakany aprejem tovornega blaga od 17. do 21. kimoTca. Vse imeaovane pošiljatvft se tedaj v avatrijskih postajah Le od 14. t. m, do vltetega 20. t. m. ne sprejeuoajo. — Uvoz amerlSke^a žita v Ev- ropo. — Iz trgovskih krogov se dozoaje, da je izvoz žita iz Amerike že do sedaj prekoračil 2 mil. kvintalov. V zadnjih dveh tednih se je izvoztlo v Erropo 1 mil. kvint. pie nice veö nego lani v dobi najveöega izvažinja. — Propadla konsumna zadruga. V Palja je priila v konkarz ondotaade- lavska konsamna zadraga. Aktiva znaiajo K 58.057-85, pasiva (dolgovi) pa kron 60.068 53. Med aktivi je vštetih tadi kron 27.810 77, ki so jih ölani dolžni zadragi. „Pnčki Prijateij" pristavlja : Ta konkarz bodi dober opomin naäim zadragam. — Prodajati na dolg, pomenja delati na pro- past sadrage. Zato je v obče bolje, da taka zadraga niti ne obstoji, nego da prodaJH na apanje, ker na eni strani so navadijo člani brez potrebe delati Bi stroške in nepremialjeno napravljati dol- gove, m z drage strani propida ogled drugih zadrag. — Francoski 2urnalisti, ki ae ma- dijo v Avstriji, bo se peljali s planiasko ielezn:co skozi Gorico y Trat, kjer se ustavijo par dni; ogledovali si bodo tadi moraki kopaliiöi Portorose in Gradež. Slovenec naj podpira SloveneaH Loterijske številke. 12. soptembra. Trst.......36 89 82 83 86 Line ....... 78 79 67 24 17 Rojaki! hupujte narodni Web Jolshega flomo". : Teyarna to oAlilraa na olrbi , s« razsta^i t &orici 1.1900 & FRANC KRAU i - Gorica, Kapucinska ulica St. 9 - , priporoča cenj. gg. trgovcem razno- ; vrstnega kisa. Cene zmerne, po- 1 strežba točrip. in poštena. Cerhveno mizorska dela u rimshem in gctishEin slogy izdeluje H. Cernigoj-Gorica. Epilepsija. KdoT Upi na epilepsiji, bplezen sv. Va lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno "Schwan en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tu dobi tozadevno brošuro biezplačno čevljar . v Semeniški ulici 1. v tftorici priporoča se za raznovrstna naročila po-meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. Ivan Bednafik priporoea svojo knjigoveznicc v Gorici ulica della Croce štev. 6. pFva goriška tovaraa ometnih ognjev , s strojnim obratom izdelujc: rakete bengaliöne Iuči, rimskc svzče, ko~ lesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- f. pič.e. Zlasti priporoča jubilejne traspa- r.ente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in lOOcmX 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. (i. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ---------palače.)---------- Olvorifev nove mesnice = u Gorici = ulica Sv. Ivana št. 3. Slavncmu občinstvu in. posebno go- riškim gg. gostilničarjem tcr p. n. ^avodom naznanjam, da otvorim s 1. septembrom t I. Iastno mesnieo v Qorici v srediui mesta nlica Sv. Ivana st. 3. Zagotavljam točno in dobro po- ' stre^bo tcr se priporočam za obi- leu obisk udani | Adolf Urbančič. mesar. i v mizar in v lesni trgovec v Pßüpri, i null mm ždeniiškep loita (na cesti, ki fieljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi 2. opeko. ima ve- liko zalogo vsakovrstuega tnle- ga iu mekhega lesa domacega in tujega, veliko zalogo poliišt- va, vinskihposod, stiskalnic itd. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so \z prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu izTrstiio pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanotn pekovski mojstor MOD BRUTUS v Lorici Nol^ka ulica Ht. i\. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČovppa nilina. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka KHica šf. 25 priporoča čssliti duhovščini in slav- nemu občinstvu v meslu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- 'on. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V« kila in od onega iunta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-oveg^ v Ajdovščini. Vseblago nnrn tr*>r>4n \\ Komi st 11. GORIcn m Kornu it. 11. S&dlarska delavnica Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalog različne konjske potrebščine, potovalne potiebsčinc, kakor: kovčeke, torbice, denar- nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. Popravila st rzvšujejo tocno. — U^" CtTit ITTitRTlt. "^9^ JOSIP BONANNI | naslednik T. Slabanja srebrsr in pozlator v Gorici i lica Morelll 1Z : odlikovan z zlato svetinjo \ se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbnišivom za < vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje l se tudi na obroke. Konkurenca w cenah izključena. ^ Cenike gratis franko na dorn. i V möji trgovini »tarin je na prodaj original na ! slika Matere Božje svetogorske pri Gorici v okvirju, kalero je podaril akvilejski patrijarh Marko Grimani I. 1544. Iv. Oyra v Gorici, Via Contavale. CENJ. PAME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. ¦ Uriginai-uictona stroji deiajo §« po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najPnPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolaqo strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriyinal-öictopia stroji so najbop izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. I Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, \ dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo] št. 9.