oođnslci____
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa
gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž
Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska,
Cveta Zalokar-Oražem. '
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik:
Franc Mazovec, tel.: 323-841.
Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 26.10. LETO XXIII, ŠTEVILKA 14
Koncert iz naših krajev
V vrsti zabavnih radijskih oddaj so v novem Domu družbene samozaščite v Ihanu 6. 10.1984 pripravili prireditev Koncert iz naših krajev. Na tej prireditvi, ki je bila izjemno dobro obiskana, so spregovorili obširneje o svojem kraju, nastopili pa so tudi domači pevci in dva ansambla domače glasbe: ansambel Mihe Dov-žana s pevci in ansambel Tineta Stare!;« iz Domžal. Na sliki: ihanski pevci ter v razgovoru voditelj oddaje Boris Kopitar in predsednik skupščine Krajevne skupnosti Ihan Franc Gnidovec.
Iz dela osnovnih organizacij ZK
V domžalskem Napredku so pred dnevi pripravili akcijsko konferenco o stabilizaciji, pogojih gospodarjenja in oceni lastnega dela. Delovanje komunistov je glede na to, da gre za trgovsko gostinsko delovno organizacijo, zelo mnogovrstno. Predstavniki O K ZKS Domžale so ocenili, da je ob dobri pripravi akcijska konferenca zelo uspela, saj so bila obravnavana domala vsa problemska področja, dobro začrtana problematika in tudi nakazani načini reševanja posameznih vprašanj.
Ko so pregledali gibanje rasti dohodka, so ugotovili, da se je ta dvigal bistveno počasneje kot v industriji. Kljub temu pa so si tudi na rovaš počasnejšega dvigovanja osebnih dohodkov namenili vfft sredstev za razširitev materialne osnove dela. V Napredku vse bolj občutijo problematiko nizkih osebnih dohodkov, ki v povprečju zaostajajo že za 17 %.
To dejstvo je v mnogočem posledica neurejenih cen. Nizka razlika v ceni od proizvodne do prodajne ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo; posebno kritičen je položaj v trgovini z živili, ki v tej organizaciji že »ekaj let posluje brez akumulacije. Le nizki osebni dohodki so razlog, da ne pride do izgub v poslovanju. Tako stanje, če se bo še nadaljevalo, bo Imelo za posledico, da trgovina ne bo mogla več normalno vršiti preskrbe prebivalstva. Sredstva, ki jih namenjalo v sklade za materialno razširitev dela, se v celoti porabijo za odplačevanje posojil, ki izvirajo iz naložb v preteklih letih. Te naložbe pa so predvsem trgovine po vaseh, katerih grad-
nja pa je bila za preskrbo prebivalstva nujna. Na terenu se zopet tako kot v preteklih letih pojavljajo zahteve po graditvi trgovin. Napredek je pod pritiskom občanov, ki na zborih zahtevajo trgovine, pa je iz leta v leto investicijsko manj sposoben. Po novem zakonu o zagotovitvi obratnih sredstev pa so v Napredku y tem trenutku nesposobni za kakršnokoli novogradnjo. Kljub manjšemu številu zaposlenih, se je promet realno povečal. V treh temeljnih organizacijah so izdelali programe za odpravo motenj v poslovanju, kjer so ugotovili določene pomanjkljivosti, ki jih sedaj odpravljajo. Skušajo uvesti stimulativnejše nagrajevanje, kar pa je glede na velika nihanja v prometu izredno težko. Kljub prizadevanjem na različnih področjih, pa je ključni problem ostal nespremenjen. S tako razliko v ceni, kot velja sedaj, trgovina ne more živeti. Treba bi jo bilo izenačiti in ji dati enake možnosti, kot jih ima gospodarstvo, ne pa v deklaracijah ugotavljati, da je položaj v trgovini, posebej še v živilski in trgovini na drobno, slab, ko pa je to potrebno
konkretizirati, pa je stanje popolnoma drugačno. To dokazuje 29. člen novega osnutka Zakona o družbeni kontroli cen, ki predvideva za trgovino nadaljevanje administrativnega urejanja cen tudi v letu 1985, medtem ko naj bi proizvodnja v večini primerov oblikovala cene svojih proizvodov po pogojih tržišča. Če hoče trgovina svoj položaj izboljšati, mora biti v enakopravnem položaju s proizvodnjo ter mora skupaj z njo dogovoriti ceno dela zase in za proizvodnjo.
Komunisti v Napredku podpirajo uveljavitev osnutka Zakona o sistemu družbene kontrole cen, ki dopušča trgovskim organizacijam združenega dela samostojno odločanje o cenah v povezavi s -proizvajalci. O deležih za kritje stroškov trgovine se skupno dogovorita trgovina in proizvodnja v okviru dogovorjene maloprodajne cene.
To in pa naloga, da bi v tej trgovinsko gostinski delovni organizaciji več delali na nagrajevanju, stimuliranju dobrega dela, povečevanju razlike v nagrajevanju med delom v trgovini, skladiščih na eni in delom. v administraciji na drugi strani, ostajata temeljni stvari pri reševanju problematike Napredka. Komunisti bodo v Napredku težili prvi za razrešitev teh perečih vprašanj, ob tem pa bodo v vseh osnovnih organizacijah po TOZD pregledovali delo njih samih. Na akcijski konferenci naj se nato oceni vloga ZK v delovni organizaciji.
Pred problemsko konferenco o prometu:
odatki iz analize o prometu
Strokovne osnove za dolgoročno reševanje te problematike so podane v študiji z naslovom „Razvojne možnosti v prometu na območju občine Domžale", ki jo je v letu 1984 izdelal Investicijsko razvojni center Planum TOZD Gea projekt Ljubljana v tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci iz občine Domžale. Študija je bila sofinancirana s strani Občinske raziskovalne skupnosti ter Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domža/p
Tovorni promet
Glede na zbrane podatke prometnih tokov tovornega prometa in ob ! Upoštevanju ostalih predpostavk (struktura vozil, zasedenost) lahko sklepamo,, da se na območju občine Domžale zadržuje dnevno cca 33 Železniških vagonov in cca. 6.462 tovornih vozil cestnega prometa.
Potniški promet
V potniškem prometu ocenjujejo udeležbo 209.628 potnikov na dan in sicer v cestnem in železniškem prometu. Od tega ocenjujejo, gre v tranzitni promet 21.377 potnikov na dan, to pa je le desetina od lastnega prometa, ki znaša 188.251 potnikov na dan.
Izvozni promet obsega dnevno
mmmmmmimmtammm ummmtmm i
migracijo. Le ta znaša 111.998 potnikov na dan. V to sta zajeti predvsem dve kategoriji potnikov, in sicer zaposlenih in šolska mladina; zbrani podatki nam kažejo, da se z individualnim prevozom oz. z osebnimi vozili prepelje cca 48.000 potnikov na dan ali 36 % in da sredstva javnega potniškega prevoza istočasno prepeljejo cca 85.000 potnikov na dan ali 64% celotnega izvoznega in tranzitnega prometa. Od tega prepelje leta 1978 ponovno vpeljani železniški potniški promet cca 6.000 potnikov na dan.
Sicer pa je v študiji cela vrsta alternativ razvoja prometa in možnosti, o tem pa potem, ko bo problemska konferenca povedala še kaj več. b.
Ob mesecu požarne varnosti:
Dobski gasilci — viceprvaki v državi
Pred dnevi so se vrnili z zveznega tekmovanja v Kraljevu gasi/ci G D Dob, ki so na vsezveznem tekmovanju 14 najboljših ekip iz vse države v gasilskih veščinah zasedli drugo mesto. S tem tekmovanjem so si —kot kaže— gasilci pridobili pravico do nastopa na olimpijadi prihodnje leto v Rimu.
Zagotovo je tudi drugo mesto Dobljanov za ekipo druge slovenske ekipe iz Slovenjskih Konjic uspeh, ki ga je malokdo pričakoval. Uspeh Dobljanov pomeni tudi velik uspeh organiziranosti gasilstva v občini.
Krajani Doba so svoje tekmovalce — gasilce pričakali na prostoru pred Gasilskim domom in trgovino. V imenu gasilskega društva Dob, DPO, občanov Doba, krajevne skupnosti. Občinske gasilske zveze in Požarne skupnosti Domžale je spregovoril ob navzočnosti številnih sorodnikov in drugih občanov Sandi Rihtar.
Poudaril je ponos, ki preveva slehernega v društvu ob uspehu, ki je ponesel ime kraja izven meja republike. Zahvalil se je za večletni trud, ki je rezultirat ta uspeh, neštete vaje in nastope, strokovno in kondicijsko pripravljenost, tovariško vzdušje in odnos. Le tako je bilo lahko dosežen uspeh, ki so ga dosegli: desetar Milan Hribar, strojnik Pavle Orehek, sel Mitja Vi/ar, 1. napadalec Vili Pevec, 2. napadalec Tone Ažman, 1. vodar Rajko Cvetko, 2. vodar Franc Štrukelj, 1. Cevar Janez Cerar, 2. cevar Vid Vilar in rezerva Pavle Vojska. Na tekmovanju so bili navzoči še Janez Breceljnik kot predstavnik Občinske gasilske zveze Domžale, predsednik društva Ciril Zupane in preporščak Franc Zavrl.
Tovariški odnosi, vzdušje, dobra strokovno-tehnična pripravljenost, so bili temelj velikega uspeha. Tega je desetina že začela graditi kot mladin*
Sandi Rihtar med pozdravnim govorom ob sprejemu gasilske desetine po tekmovanju v Kraljevu.
ska desetina od republiškega prvenstva v Laškem pred leti. Ta uspeh je še večji zato, ker ne gre zgolj za športne rezultate, pač pa za doseganje kakovosti v humani organizaciji, kakršna je gasilska.
Ob koncu — ko so v Dobu pripravili manjše slavje — smo poprosili še vodjo desetine Milana Hribarja, da pove, kako je bilo v Kraljevu:
..Tekmovanje 14 najboljših ekip se je pričelo v petek z uradnim treningom, ko smo se zelo dobro odrezali, saj smo bili najboljši. Smolo pa smo imeli z žrebom, saj smo na uradnem tekmovanju morali nastopiti kot prvi. Žal pa nam na tekmovanju prva vaja ni šla, kot bi bilo treba. Čeprav smo drugi dve vaji izpeljali najbolje, nam je to prineslo „le" drugo mesto, ki pa še vedno pomeni izjemen uspeh. Zaradi nekaj kazenskih točk smo osvojili drugo mesto; zagotovo je ta uspeh afirmacijo gasilstva v občini v celoti.
Srebrni gasilci — fantje gasilske desetine G D Dob, ki so kot predstavniki Slovenije nastopili na zveznem tekmovanju v Kraljevu in osvojili odlično 2. mesto.
Gospodarjenje januar — avgust 1984:
Več od pričakovanj
Ko je bila ob koncu lanskega leta izdelana projekcija industrijske rasti v občini Domžale za letošnje leto, smo predvidevali 3,5 odstotno rast. Namesto načrtovane se je povečala kar za 8 odstotkov, še posebej v kemični in tekstilni industriji.
Kljub stalnim težavam s slabo oskrbljenostjo s surovinami in repromateriali, trajnih virov obratnih sredstev in drugim težavam (likvidnost) so organizacije združenega dela v domžalski občini dobro poslovale in dosegle rezultate nad pričakovanji.
na pokrivanje uvoza z izvozom, ki je 125-odstotno v primerjavi z lanskimi 47 odstotki, je zunanjetrgovinska menjava prinesla 917 milijonov dinarjev presežka.
Na področju kmetijstva se doseženi rezultati bistveno ne razlikujejo od lanskih. Kmetijske organizacije združenega dela so prodale za 1.302 milijonov dinarjev blaga, torej za 36 odstotkov več. Če pa upoštevamo rast cen, je ta odstotek mnogo nižji.
Vzroke za to je treba iskati predvsem v zmanjšani prodaji prašičev za pitanje in pleme ter klavnega goveda.
Nekoliko bolje je z odkupom od zasebnih kmetovalcev, ki je znašal 200 milijonov dinarjev ali 37 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Realno pa je bil za odstotek slabši zaradi manjšega odkupa mladega pitanega goveda.
Na ploščadi pred Veleblagovnico Domžale je domžalski Napredek pripravil v dneh od 15. do 20. oktobra Teden kmetijske mehanizacije, ki je privabila mnogo kupcev.
Izvoz naj bi po predvidevanjih v prvih osmih mesecih porasel za petnajst odstotkov, vendar so rezultati še boljši, saj znaša skupen izvoz 4.591 milijonov dinarjev, kar je za 22 odstotkov več kot lani. Organizacije združenega dela so več svojega blaga prodale v razvitih zahodnih državah, toda tudi izvoz v socialistične države ne zaostaja in se je v letošnjem letu povečal za 31 odstotkov. Iz naše občine sta tako šli na konvertibilno tržišče dve tretjini izdelkov, medtem ko se je izvoz v države v razvoju zmanjšal. Hkrati z izvozom je letos za 43 odstotkov večji tudi uvoz, predvsem s klirinškega področja, ki je znašal 3 674 milijonov dinarjev. Glede
Poziv vsem občanom in delovnim ljudem naše občine
Občinski odbor Rdečega križa Domžale oz. njegovo predsedstvo POZIVA vse delovne ljudi in občane, da oddajo rabljena oblačila, obutev, posteljnino in ostale uporabne predmete, ki jih ne potrebujejo
v skladišče v ulici Veljka Vlahoviča 4 b v Domžalah (zaklonišče) in sicer vsako prvo sredo v mesecu.
Predhodno naj o tem obvestijo Občinski odbor RK, lahko po telefonu 721-246 ali osebno v pisarniških prostorih na Ljubljanski 70 (stavba pri avtobusni postaji).
Ves zbrani material se bo uporabil za socialno ogrožene občane in delovne ljudi naše občine.
Vsem, ki bodo karkoli prispevale, hvala za darovano pomoč.
Občinski odbor RK Domžale
Karel Kušar — petdesetletnik
Predsednik Skupščine občine Domžale in dolgoletni direktor Delavske univerze, družbenopolitični i', kulturnoprosvetni delavec Karel Kušar praznuje 30. oktobra svoj petdeseti življenjski jubilej. Rojen je bil v Stobu, najstarejšem delu Domžal. Po končanem šolanju v domačem kraju, pa je nadaljeval v gimnaziji v Kamniku, po maturi pa je študiral zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Kot absolvent je leta 1959 postal direktor Delavske univerze in to delo je opravljal vse do aprila 1982, ko je prevzel predsedniško funkcjo v najvišjem občinskem samoupravnem telesu.
Več kot dve desetletji je Kušarjevo delo neločljivo povezano z domžalsko Delavsko univerzo. Tej pomembni izobraževalni ustanovi je ustvaril temelje in jo vodil k nenehni širitvi njene dejavnosti. Pod njegovim vodstvom je Delavska univerza organizirala družbenopolitično, izobraževanje ter različne oblike osnovnega, srednjega in dopolnilnega šolanja ob delu. V njenem okviru so poleg osnovne šole za odrasle delovali nekaj časa tudi oddelki srednje ekonomske šole in srednje tehnične šole tekstilne stroke. V okviru Delavske univerze sta se kot posebno enoti razvili knjižnica in tiskarna. Ta ustanova je prevzela tudi administrativno delo za glasilo občinske konference SZDL Občinski poročevalec, jubilant pa je bil od 1974 do 1982 njegov glavni urednik, nekaj časa pa še odgovorni urednik. S to dejavnostjo si je pridobil veliko zaslug za napredek informiranja v domžalski občini. Karel Kušar pa se ni uveljavil le kot uspešen organizator in vodja različnih oblik izobraževanja, temveč tudi kot vsestranski predavatelj. Z odličnim poznavanjem problematike in pedagoškimi sposobnostmi je zna) pritegniti pozornost in poglabljati znanje na številnih predavanjih zlasti o družbenopolitičnem sistemu, mednarodnih odnosih ter o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Prav ob tej predavateljski aktivnosti se jc tudi
sam izpopolnjeval za zahtevno in odgovorno funkcijo, ki jo sedaj opravlja.
Zanjo pa se je usposabljal tudi z občudovanja vrednim požrtvovalnim delom v družbenopolitičnih, kulturnoprosvetih in drugih organizacijah. Že na domžalski nižji gimnaziji je postal predsednik mladinske organizacije. Kot dijak in študent je bil aktiven športnik v Nogometnem klubu, v Godbi na pihala je dalj časa opravljal tudi tajniške naloge, nastopal pa je še v domžalski Svobodi. Na kulturnoprosvetnem področju so jubilantu že leta 1950 zaupali vodenje Občinskega sveta Svobod in funkcijo podpredsednika Okrajenega sveta Svobod. Sedem let je kot vodilni funkcionar usmerjal delovanje kulturnoprosvetnih društev v domžalski občini. Nato je prevzemal vedno odgovornejše funkcije v občinskih forumih ZSS, SZDL in ZKS ter v Skupščini občine Domžale. Pred izvolitvijo za njenega predsednika je bil izvršni sekretar za SLO in DS pri Občinskemu komiteju ZKS in podpredsednik Družbenopolitičnega zbora. Karel Kušar je „županskr>" funkcijo prevzel v času gospodarske stabilizacije, ko so se problemi na vseh področjih zaostrili in ko je v vsako pridobitev na družbenem ali gospodarskem področju treba vložiti dvojne napore. Z vztrajnim delom, s posluhom za težave, s poglabljanjem sodelovanja vseh dejavnikov ter s pobudami za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, si prizadeva dati kar najbolj tehten delež v skupnih naporih, da bi ne le uspešno obvladali probleme, temveč si ustvarili tudi pogoje za nadaljnji razvoj domžalske občine in širše skupnosti. Ponovna izvolitev za predsednika Skupščine občine izkazuje, da je svoje zahtevne naloge uspešno opravljal.
Tudi številna priznanja in pohvale govore, da družba ceni jubilantovo bogato, vsestransko in uspešno aktivnost. Za kultur-
noprosvetno delo je dobil tudi zlato plaketo Zveze Svobod Slovenije in Kersnikovo plaketo, za aktivnost na področju SLO in DS je prejel tudi priznanje republiške konference ZRVS in medaljo za vojaške zasluge, za družbenopolitično delo pa srebrno priznanje OF ter bronasto in srebrno priznanje občine Domžale.
Petdesetletnica je na življenjski poti tak mejnik, da smo ob njem jubilantu prvič opravdi kratko inventuro dosedanji delovnih rezultatov. Srečanje z Abrahamom pa je zlasti prilika, da v najboljših srednjih letih, tako vsaj mislimo vsi, ki smo blizu tega jubileja, snujemo načrtekakšnecilje bi še radi dosegli in katere delovne naloge bi še želeli izpolniti. Vsi, ki ga poznamo kot skromnega in požrtvovalnega človeka, spoštujejo občudovanja vredno energijo pri reševanju življenjskih in delovnih problemov, ki Karla Kušarja cenimo kot iskrenega sodelavca in prijatelja, smo prepričani, da bo vse na novo zastavljene in tudi vse stare načrte uspešno uresničil, kar mu iskreno želimo.
M.S.
Živahno družbenopolitično delovanje:
Aktualne problemske konference
OK SZDL pripravlja vrsto problemskih konferenc, ki se lotevajo aktualnih družbenih vprašanj in perspektiv razvoja določenih področij v prihodnje.
V okviru izredno razvejane dejavnosti OK SZDL Domžala tačas pripravljajo nekaj problemskih konferenc in sekcijskih razprav, v katerih so podane vse obstoječe okoliščine, ocena stanja, možnosti razvoja, alternative, posledice posameznih alternativ. Tak pristop k posameznim področjem je potreben tudi zaradi priprave različnih planskih dokumentov za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno obdobje. Za vsako od teh področij, ki jih bodo obravnavali na problemskih konferencah oz. sekčijski razpravi, je pripravljeno posebno gradivo oz. strokovni elaborat, ki dobro prikazuje stanje na teh področjih. Problemske konference o:
— energetiki,
— prometu,
— kmetijstvu
— turizmu
— varstvu okolja
— računalništvu
in sekcijska razprava o knjižničarstvu bodo pripravljene do 15. novembra 1984.
Prvi dve sta že sklicani oz. je problemska konferenca o energetiki (o njej bomo poročali) dne, 23.10.1984 že mimo. Naslednja — o prometu je sklicana za ponedeljek, 29.10.1984 ob 16. uri v Slamniku.
S temi problemskimi konferencami bo moč doseči večjo vključevanje v javno razpravo, večjo javnost in demokratičnost postopkov pri izpeljavi sprejemanja dokumentov ter bo pripomoček za realno planiranje v prihodnjem letu.
O posameznih problemskih konferencah bomo še poročali.
B.
Življenjski jubilej:
Marija I vkovič-Cvetka šestdesetletnica
Pred kratkim je minil praznik, ki ga v vsakdanjem vrvežu življenja skorajda nismo opazili. Šel je mimo nas tiho in mirno, čeprav bi se ga zaradi zaslug žene, ki ga je praznovala, morali spomniti vsi. Marija Ivkovič — Cvetka, ena najbolj delavnih in zaslužnih občank občine Domžale, je namreč praznovala visok življenjski jubilej — šest deset letnico.
Tovarišica Ivkovičeva se je rodila 30. septembra 1924 v napredni delavski družini, ki si je že na samem začetku z vsemi svojimi močmi vključila v naš narodnoosvobodilni boj. Marija je že leta 1942. začela delati v organizaciji OF in postala obveščevalka na področju Vira in Moravč.
Zgodaj spomladi leta 1943 se je prostovoljno pridružila borcem Kamniško—Zasavskega bataljona, v katerem je bila njena mati in dva brata. Očeta . so ji izselili v Nemčijo. Zaradi svoje hrabrosti je bila pri borcih zelo priljubljena in kmalu so jo imenovali za bolničarko. Cvetka pa ni bila samo borka in bolničarka, ampak je delovala tudi na političnem področju. Meseca maja 1943. leta, ko so zbirali prostovoljce za Savinjski bataljon, se je prijavila tudi ona. Udeležila se je hudih bojev na Štajerskem in Gorenjskem in pri napadu na Letuš vedno pripravljena reševati in bodriti ranjene borce Pri formiranju Šlan-drove brigade se je v hudih bojih s tovariši prebila preko Murovice in Save na Dolenjsko in se vključila v borbene enote na Dolenjskem.
Po kapitulaciji Italije, ko se je formirala Železniška brigada, je bila Cvetka imenovana za brigadno bolničarko. Ves čas pa je opravljala poleg bolničarskih dolžnosti še vrsto političnih funkcij. V hudih bojih je bila težko ranjena v glavo. Zaradi svoje hrabrosti, ugleda in politične predanosti je postala rezervni starešina JLA. Po osvoboditvi je študirala na šoli v Beogradu. Po končanem šolanju pa se je aktivno vključila v delo pri obnavljanju porušene domovine. V raznih družbenopolitičnih in samo-
upravnih organih je vestno opravljala delo, zato je prejela visoka vojaška in mirnodobna odlikovanja. Izvoljena je bila za republiško poslanko, več let je opravljala funkcijo republiške pred' sednice otroškega varstva. Bila je predsednica družbenopolitičnega zbora Sob Domžale in predsednica občinske konference SZDL. S svojim delom je dosegla pomembne rezultate na področju otroškega varstva ter socialnega in zdravstvenega skrbstva v občini in Krajevni skupnosti Vir.
Leta 1981 seje upokojila, vendar ji njen nemirni duh ni dovolil, da bi se prepustila brezdelju. Z občudovanja vredno marljivostjo se je lotila na novem področju - ohraniti pred pozabo aktivistično delo v času NOB na področju Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir. Dolga leta je zbirala podatke in jih vestno urejala in rezu l tati njenega dela se bodo prav kmalu pokazali. Konec leta bo izšla njena knjiga „ZBORNIK" Krajevne skupnosti, ki bo pomemben prispevek za celovito podobo narodnoosvobodilnega gibanja, ki smo jo dolžni zapustiti našim potomcem.
Tovariški Ivkovičevi ob njeni šestdesetletnici iz srca čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in uspešnih let. Z
Ob mesecu požarne varnosti:
Prizadevanja za vse večjo požarno varnost v občini Domžale
Slovenska gasilska organizacija je imela svoj jubilejni X. kongres v mesecu juniju ti. v Mariboru. Delegati kongresa so pregledali minulo 4-letno delo in si na osnovi analiz postavili nove smernice nadaljnjega dela. Sklepi in resolucije kongresa obvezujejo tudi našo zvezo pri izvajanju programa. Skupščina SRS je sprejela dopolnjeni Zakon o varstvu pred požarom, ki daje novo pomembno vlogo gasilski organizaciji v naši samoupravni socialistični družbi. Iz vsega tega so podani konkretni napotki za delo gasilske organizacije na celotnem slovenskem prostoru. Vse te usmeritve obvezujejo tudi naše nadaljnje delo k še večji krepitvi požarne varnosti in kulture.
Občinska gasilska zveza in njene nalog, samoupravne organe in možno-aktivnosti po kongresu sti strokovnega napredovanja v vseh
kvalifikacijskih stopnjah.   V naših Občinska gasilska zveza je že v    društvih je včlanjenih blizu 500 žena, drugem mandatnem obdobju, odkar    mladink in pionirk. Skoraj polovica
To pa ne, da bi bila cev pretežka in opasač prevelik! Mladi se v vse večjem številu vključujejo v množična gasilska tekmovanja
kjer opravljajo najrazličnejše delovne naloge. Organiziramo tudi krajše seminarje kot npr. rokovanje z motornimi črpalkami, s težjimi gasilskimi vozili ter vodenjem knjigovodskih nalog po društvih. Problematiko nadaljnjega izobraževanja moramo pozorno spremljati, slediti tehničnemu razvoju ter organizacijskemu dograjevanju oblik dela po društvih.
Preizkus znanja — odraz usposobljenosti gasilcev
V letošnjem letu smo organizirali tekmovanja v gasilskih veščinah. Skupno je tekmovalo blizu 180 gasilskih enot pionirjev, mladine, članstva obeh splov ter pripadnikov enote CZ kar pomeni, da je uspešno opravilo to preverjanje znanja skoraj 1800 občanov. Člani tekmovanih enot so opravili v povprečju preko 20.000 učnih ur prostovoljnega usposabljanja. Ti podatki nam dokazujejo zavest naših članov pri podružbljanju gasilske organizacije. S takšnim načinom dela se uspešno vključujemo v koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Izbirnim kriterijem Gasilske zveze Slovenije je zadovoljilo skupno sedem desetin iz naše Občinske gasilske zveze in to: 5 enot iz Gasilskega društva Dob in po ena iz Gasilskega društva Mengeš ter Gasilskega društva Prevoje. Kriterijem Gasilske zveze Jugoslavije pa je zadovoljila gasilska desetina iz Doba. Ta enota je tekmovala na zveznem tekmovanju v Kraljevem in se uvrstila na odlično drugo mesto.
Veščine gasilskih opravil ne pridejo same. Osvojiš jih v dolgotrajnem delu, treningu, nastopih...
Rek: »Na mladih svet stoji!« še posebno velja v gasilstvu. V tekmovanje »mladi gasilec« se vključuje vse več pionirjev, (foto: Peter Rejc)
Kot vrhunska oblika preizkusa mobilnosti enot pa predstavljajo vaje po sektorjih s prikazom „gašenja in reševanja". V letošnjem letu smo že izvedli 12 takšnih preizkusov.
Sodobna oprema - jamstvo za uspešno akcijo
Velika požarna obremenitev objektov delovnih organizacij, številnih obrtnih delavnic, gospodarskih poslopij in stanovanjskih enota zahte-
ima izvoljene organe kolektivnega vodstva, kot najvišje oblike demokratičnega odločanja in vodenja požarno varnostne dejavnosti. Delo na posameznih interesnih področjih je zaupano posameznim komisijam, katerih delovni program je bil sprejet na občnem zboru. Takšna oblika dela je dala pohvalne rezultate in jih moramo v nadaljnjem delu še dopolnjevati. Delo komisij v celoti zadovoljuje dejavnost požarne varnosti. Še posebno pa izstopa dejavnost na področju dela z mladimi, vključevanju žena v gasilstvo, strokovne vzgoje in praktičnih preizkusili operativnega znanja.
Pomembnejša področja delovanja
Delo s pionirji in mladino
Komisija za delo s pionirji je opravila ogromno začetno delo na pridobivanja pomladka. Organizirala je usta: navijanje pionirskih društev „Mladi gasilec" na vseh osmih matičnih osnovnih šolah, kjer je včlanjenih blizu 550 pionirjev. Razpisala in organizirala je pisanje nalog ter risanje na temo: Požarne varnosti. Po šolah so dopolnjevali učne programe in tako krepili požarno kulturo naših najmlajših. Mnogi učenci na teh šolah so že prejemniki bronastih, srebrnih in zlatih značk iz tekmovanj na temo »Preprečujmo požare", s čimer so dokazali osnovno znanje iz požarne preventive. S tem načinom pridobivanja in vzgoje pionirjev bomo nadaljevali tudi v bodoče in na ta način že v najmlajšemu rodu opozarjali na nevarnosti ognjenih stihij m drugih naravnih nesreč. Številni učenci so že vzljubili humana načela gasilske dejavnosti in še včlanili v teritorialno gasilsko društvo. Ta novi kader bo postopno nadomeščal starejše generacije gasilcev.   _____
Delo žena gasilk se enakopravno vključuje v delo društev, operativnih
žena v naši občini je zaposlenih kar pomeni, da so vključene v proizvodne procese, kjer vsepovsod preti nevarnost požara. To nas obvezuje, da moramo tudi žene — proizvajalke seznanjati z nevarnostmi ognja in drugih nesreč. Nevarnosti požara je žena izpostavljena tudi pri opravljanju gospodinjskih in drugih del. Iz tega sledi, da je žena praktično ves dan izpostavljena nevarnosti požara, kar pomeni, da mora biti nujno seznanjena z osnovnimi pojmi požarne preventive.
In kako se strokovno izpopolnjujemo?
V minulem letu smo zaključili šest tečajev za naziv „gasilec", ki smo jih organizirali skupno z Delavsko univerzo in Sekretariatom za ljudsko obram- ( bo. V letošnjem letu pa izvajamo že dva tečaja ter načrtujemo še nadaljnje štiri tečaje. Slušatelji si pridobijo znanje in se lahko vključijo v enote,
Mojca Lukovica pred novogradnjo:
Gasilstvo kot ena humanitarnih dejavnosti vse bolj prodira tudi v ženske vrste.
va sodobno gasilsko - reševalno opremo.
Naših 27 teritorialnih gasilskih društev, 6 industrijskih društev in 2 gasilski enoti uporablja 12 težkih gasilskih vozil, 35 lažjih vozil in 38 motornih črpalk z ustrezno pripadajočo opremo za gasilskoreševalne potrebe. V perspektivnem načrtu požarnega varstva v občini Domžale je izgradnja gasilskega centra z ustrezno radijsko povezavo, alarmnim sistemom ter organiziranje stalne dežurne službe. Pri realizaciji navedenega programa mora sodelovati širša družbena skupnost in ne samo gasilska organizacija.
Gasilsko - reševalne intervencije
Naše operativne enote so sodelovale v preteklem letu na 38 najrazličnejših intervencijah kot gašenje požarov, iskanje izgubljenih oseb, pri vdorih vode ter dovozih pitne vode.
Omenimo naj samo to, da je bilo opravljeno 287 prevozov pitne vode na področju Moravč, Črnega grabna, Ihana in Dobena. Klicu sirene se vedno odzove nadštevilno vozil in gasilcev. Intervencije so bile vedno uspešne. Relativno majhno število požarov pa je zanesljivo odraz dobre preventive med prebivalci doma kot na delovnem mestu in v splošnem merilu rezultat zadovoljive požarne kulture.
pripravila: L.-S.
Pridobitve: več izvoza — več zaposlitev
V Planikini TOZD Mojca iz Lukovice, kjer izdelujejo zgornje dele Adidasove športne obutve, načrtujejo razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti. Zaradi velikega povpraševanje po izdelkih, katerih soustvarjalec je „Mojca", ter zaradi dobrih obetov v izvozu tudi v prihodnje, so se odločili, da bodo dosedanje proizvodne zmogljivosti občutno razširili. O tem je povedal nekaj podatkov direktor te Planikine TOZD Franc CAPUDER.
Planika Kranj, v katere okviru deluje lukovška temeljna organizacija, izvaža preko 60% svojega proizvodnega programa. Predvsem gre za športno obutev firme Adidas. Pri tej obutvi ima Mojca odločilno besedo, saj izdeluje zgornje dele te obutve velikih
količinah. Približno 200 delavcev dnevno proizvede — sicer različno glede na tip artikla - 1500 in več zgornjih delov različnih tipov športne obutve. Potrebe po njihovih storitvah pa so še večje, zlasti še, ker gre Adidas športna obutev v celoti v izvoz in sicer
po vsem svetu. Zato so se v Lukovici odločili za razširitev proizvodnih zmogljivosti, ker je na tem območju dovolj tudi ustrezne delovne sile.
V teku so pripravljalna dela, izdelana pa je v celoti tudi že lokacijska in gradbena dokumentacija. Investitor — Planika Kianj TOZD Mojca Lukovica predvideva, da bo investicija stala 120 milijonov dinarjev, v kolikor bodo seveda še potrajali sedanji pogoji gradnje in cen gradbenega materiala, storitev in .opreme. Izvajalec gradbenih pripravljalnih del je. Gradbinec Kranj TOZD Ljubljana, za samo gradnjo pa
bodo v kratkem tudi podpisali ustrezne pogodbe.
V Lukovici želijo gradnjo opraviti čimpreje, saj sorazmerna hitrost zagotavlja tudi cenejšo gradnjo. Vsekakor pa pričakujejo, da bodo objekt dogradili do maja prihodnjega leta. Za Lukovico in okolico, predvsem pa za Črni graben, pomeni nova gradnja Mojce veliko pridobitev, zlasti kar zadeva zaposlovanje, saj bo lahko dobilo delo skoraj še enkrat toliko ljudi, kolikor jih je v Mojci Lukovica zaposleno tačas.
B.
Ob letovanju domžalskih cicibanov na Debelem rtiču
Pri j etno s koristnim
Že četrto leto po vrsi so cicibani, ki sicer obiskujejo različne enote domžalske vžgojno-varstvene organizacije (več kot 100 jih je bilo) sredi septembra skupaj s svojimi tovarišicami ..odpotovali" na 10-dnevno letovanje na Debeli rtič.
„Naš smoter ni le preverjanje in utrjevanje otrokove plovnosti, temveč tudi posebej spremljamo otrokovo vedenje, saj navadno prvič v življenju zapusti "i toplo in varno domače ..gnezdo" in je daljši čas od doma," je povedala tov. Maruša Krampe/i, vodja letovanja. In res večjih pretresov ob odhodu malčkov iz Domžal ni bilo, čeprav je tu in tam spolzela kakšna solzica po ličkih malih nadobudnežev, oboroženih s potovalkami in kovčki, pa tudi marsikatero oko staršev ni ostalo čisto suho.
Vožnja s prijatelji in tovarišico, ki je že pred odhodom pripravila program in vzela s seboj najpomembnejše stvari, pa namestitev na prijaznem Debelem rtiču, kjer so si vseskozi prizadevali, da bi jim bilo čimudob-nejše, prvi pogled in sprehod ob morju, vse to je pomagalo, da so se malčki vživeli, zvečer na spoznavnem večeru pa veselo zaplesali. Se pravljica za lahko noč, otožen spomin na „domačo" posteljo in prvi dan je bil
mimo. Nato pa sonček in dva dni kopanja, sprehodi po čudovitem parku, razgovor z vrtnarjem, ki o rožah ve veliko več kot tovarišica, joj, kako lepo smo se imeli. Sledil je izlet •z ladjo v Piran, pa tortica (joj, kako dobra je bila), ogled akvarija, le škoda, daje bil pomorski muzej zaprt, smo pa pobirali školjke in pripravili razstavo, ki so si jo ogledali tudi otroci iz zavoda Crna na Koroškem. Otroci zlepa ne bodo pozabili tovariši-
Delo smo si razdelili
Prvi dan pouka v šolskem letu 1984/85. Imeli smo sestanek zbora delegatov za pomoč pri šolski prehrani. Prisotni so bili delegati prav vseh razrednih skupnosti z izjemo prvih razredov, ki jih bomo vključili v sodelovanje šele, ko se med seboj spoznajo, toda najkasneje do prvega decembra.
Dnevni red sestanka smo sestavili že v juniju lansko šolsko leto. Bil je zelo obsežen. Sestanek je vodila lanskoletna predsednica Irena. Tudi zapisnikar je bil še lanski. Izvolili pa smo že oba nova. Imenovali smo tudi člane izvršnega odbora in delegate - učence, ki skrbijo za vsklajeno potekanje dežurstva.
Seznanili smo se z nalogami delegacij, vodij delegacij in posameznih delegatov. Glavna naloga vsakega posameznega delegata je, da zastopa svojo razredno skupnost. Ta mu je zaupala, da bo dobro delal in se boril za interese svojega razreda, na sestanek bo prenašal pripombe in želje, nazaj v razredno skupnost pa sklepe zbora.
Sprejeli smo pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev pri šolski prehrani ter smernice za delo posameznih dežurnih skupin. Tudi letni delovni načrt smo potrdili oz. dopolnili lanskoletnega. Pomemben predlog za dopolnitev letnega programa se mi zdi predlog Iztoka, da skrbimo za bolne učence, ki so naročeni na kosilo in v času kosila nimajo nikogar doma. Strinjali smo se tudi s predloženim razporedom dežurstev, le odgovorne učence za pripravo razporedov po razredih smo imenovali tako, da se bo lanskoletno delo nemoteno nadaljevalo. Tudi ueewci, ki skrbe za povezavo s pionirsko in mladinsko organizacijo, z vodstvom šole in za obveščanje preko zvočnika in oglasne deske ali druge oblike obveščanja smo imenovali.
Razpravljali smo tudi o predlogih, ki so jih posredovale razredne skupnosti, sprejete na osnovi predelanih smernic. Sprejete sklepe so si delegati zapisali, da jih bodo posredovah' svojim razrednim skupnostim. Sprejeli smo tudi sklep, da izračunamo ekonomsko ceno za malico in kosilo s pomočjo vseh učencev v razredni skupnosti. Zapisnik sestanka bomo objavili na oglasni deski.
Dejavnost delegatov pri šolski prehrani se nam zdi zelo odgovorna, soodločanje se nam zdi pomembno, predvsem zato, ker sc .akoj soočimo s posledicami naših odločitev.
Za obveščanje skrbi IRENA OKRAR OŠ Šlandrove brigade Domžale
ci s harmoniko in kitaro, ki znata pesmic za cel dopoldan, pa iskanje sladkega zaklada, ki ga je tov. Milan pripeljal iz Domžal in so ga bili> deležni tudi otroci na bolniškem oddelku.
Pa spet sprehodi, guganje na gugalnicali, igre v res lepo urejenem parku z mnogimi igrali, pa branje kartic, ki so jih pošiljali starši od doma (če so kateri pozabili, je pa zapisala kar tovarišica, da le ni bilo žalosti), dovolj časa pa je ostalo tudi za igro s punčkami in avtomobilčki, ki so „disali" po domu. Nato pa slovo od Debelega rtiča, vožnja do mamice in očija, pa drugič spet.
„Letovanjc je v precejšnji meri omogočila Skupnost otroškega varstva, saj smo starše obremenili le polovično' pove tov. Maruša in nadaljuje: „vendar smo kljub temu opazili, da so bili otroci iz najrazličnejših družin, verjetno marsikatera družina letos tudi zaradi stabilizacije ni bila na morju, pa se je odločila, da tja pošlje vsaj otroke. Povedati-pa je tudi potrebno, da starši te oblike (sem sodi tudi zimovanje na Blokah) že poznajo, vedo, kako koristne so in se zanje kljub draginji radi odločajo.
Tako VVO tudi letos pripravlja zimovanje, vendar se tovarišice kar bojijo cene, ki zaradi podražitev, ki si sledijo, verjetno ne bo nizka. Kljub vsemu, pa so prepričane, da niti starši, niti širša družbena skupnost ne bodo skušali začenjati stabilizacije tudi na tem področju in da bomo s skupnimi močmi kar največjemu številu otrok zagotovili letovanja tako pozimi na Blokah, kot poleti na Debelem rtiču.
V.V.
Takole so mladi na plaži preživljali prijetne urice počitnic ob skrbnem nadzoru tovarišice...
..takole pa so krajšali čas ob slabem vremenu na izletih.
Domžalčan Drago Flis, novinar radia na poti po svetu:
Pisati se ne sme
VIDEZ SOŽITJA. KIJE UTVARA?
Po kratkem skoku iz Larnace v Tel Aviv smo končno na izraelskih tleh, prvič v tuji in svojevrstni deželi. Na letališču seveda vedo, da je prispel arabski ekspres s Cipra, mladi varnostniki postavijo Spalir pred letalom, za vsak primer sta ob letališkem avtobusu tudi dva do zob oborožena izraelska vojaka.
Izraelske iniličnice, ki žigosajo potne liste, pa so do Arabcev nenavadno prijazne; uradni Izrael očitno hoče dokazovati, da je sožitje med Židi in Arabci možno- Pred letališko zgradbo spet špalir Arabcev, ki čakajo svojce.
Še nekaj časa ostanem v letališki zgradbi, bilo je sredi noči v Izraelu, Arabci so se s številnimi svojci hitro odpeljali in kmalu ni nikogar več bilo- Čakalnica letališča Ben Gurion ima nizki strop, židovska miselnost ne prenese visokih pompoznih zgradb; tudi kip ustanovitelja
Urejeno Kurivo — \ teh jesenskih dneh se marsikdo napoti na Kurivo. Presenečen je nad urejenostjo, dobro založenostjo, preglednostjo ter primernim prometnim režimom v poslovalnici. Za vse omenjeno je treba dati Napredku vse priznanje!
židovske države in njenega prvega premiera Ben Guriona, je zelo skromen.
JUTRO V IZRAELU
Jutranji Izrael je prav taktkot ga je bilo pričakovati. Vsepovsod ob cesti pomarančna ali limonina polja, seveda bi legel pod pomarančevec; toda za to ni bilo časa, treba je bilo delati. Izrael je zelena pokrajina, toda podobna je morala biti Palestina najbrž že prej, seveda potem, ko so prišli Žid je, so deželo še naprej negovali. Ob avtocesti proti Jeruzalemu je videti nešteto vasi s kmetijskimi stroji, polja in sadovnjaki so povsod lepo obdelani. Pred Jeruzalemom se pot pričenja vzpenjati, skoraj vijugati med gostimi borovimi in ci presni mi gozdovi. Naenkrat Jeruzalem: prvi pogled seveda razočara: postaja ni prav posebno urejena, na njej je videti nekaj vojakov z brzostrelkami in vojak in j v uniformah s črnim klobučkom in torbicami za izhod v mesto.
MESTO, Kl JE PRELILO TOLIKO KRVI
Do starega dela mesta je treba iti še nekaj časa peš. Končno je na dlani tudi staro mesto. Jeruzalem. Jeruzalem . . . Za to mesto so v njegovi večtisočletni zgodovini prelili največ krvi, najbrž za nobeno mesto toliko: najprej Židje in Rimljani, potem Bizantinci, Arabci, Turki, več stoletij križarji, potem Britanci in nazadnje Arabci in izraelski Židje. Jeruzalem ali Jer u šalajm kot ga imenujejo Izraelci, je središče sveta za večino ver sveta, razen za vhodnoazijske. Središče sveta je za kristjane, saj so tukaj najpomembnejša krščanska svetišča, potem za muslimane, tukaj sta mošeji Al Aksa in Omarjeva, ki sta skupaj z Mekko in Medino najpomembnejši islamski svetišči, nazadnje pa je tukaj tudi zid solza, ki je središče sveta za Žide.
V Cerkvi, kjer naj bi križali Jezusa Kristusa, je seveda treba biti odkrit, v obeh mošejah bos, ob zidu solza pa obvezno pokrit z majhnim pokrivalom — jarmulko, ki pa se jo da dobiti tudi na posodo. Vsaka od treh ver ima torej nekaj posebnega, kar potem neguje in neguje. Drugače vsa svetišča strpno živijo skupaj. Čeprav staremu Jerzualemu vladajo Izraelci, svetišča še vedno upravljajo ustrezne verske oblasti krščanskih cerkva, islama in židov-
stva. To se tudi z izraelsko zasedbo ni spremenilo, le zid solza je prišel v izraelske roke.
„OD TOD NIKOLI VEČ!"
„Prej tam pred zidom ni bilo nič, Jordanci so ob zidu naredili živilski trg, toda sedaj je mesto ponovno združeno in nazaj smo dobili tudi zid solza," govori mladi Žid, ki se je v Izrael preselil iz Amerike.
,,Še leta 1966 se spomnim, ko me je oče peljal do mejne črte, ki je delila stari in novi Jerzualem. Takrat nismo mogli do zidu, nismo mogli moliti," pravi navdušeni Žid, ki je pravi fanatik: „Po dva tisoč letih pregnanstva sem končno prišel domov in sedaj me od tukaj nihče več ne spravi," zagotavlja. Res me zanima zid solza, ki naj bi bil najpomembnejši židovski hram, saj so ga zgradili na temeljih nekdanjega Salomonovega templja. Ob zidu solza molijo Židje iz vsega sveta, največ seveda Izraelski in to tisti skrajno pobožni. Ta del izrr?lskega prebivalstva je zelo majhen, morda kvečjemu en odstotek- To so Židje v dolgih črnih suknjičih, pokriti s temnimi klobuki ali kučmami, lase pa imajo zvite v več kit, ki jim gledajo izpod klobuka. Rad bi se pogovarjal z njimi.
„Ali govorite jidiš? " me vsakdo vpraša. Skrajno pobožni Židje na upoštevajo niti hebrejščine. ki je uradni jezik izraelske države, kaj šele evropske jezike. Sodijo, da je hebrejščina preveč posvetna, z ničemer, kar je posvetno, pa ti Židje ne marajo nič skupnega. Govorijo samo v srednjeevropskem židovskem narečju jidiš, ki je mešanica nemščine in nekaj slovanskih jezikov. Drugače molijo, proučujejo svete knjige in čakajo na Mesijo, ki naj bi se vrnil na zemljo. Skrajno pobožni Židje so oproščeni celo vojaščine, saj vojsko drugače kot večina prebivalstva odklanjajo, ker je pač posvetna stvar, s katero se ultraortodoksni Židje ne smejo ukvarjati.
V katakombah s tabcrnaklji je spet veliko Židov v črnih oblačilih, ki fanatično molijo. Toda ta verski fanatizem se zdi nepristen, narejen, zato je morda še bolj fanatičen. Vse te vtise skušam zapisati v beležnico.
„Kaj pa pišeš? Ali ne veš, da se tukaj ne sme pisati? " me opomni mlajši „super" pobožni Žid.
„ Tukaj se samo moli in bere, ne sme pa se pisati, da boš vedel!" še pravi.
Seveda, iz tujih navad in pravil se ni šaliti, zato se rabiju opravičim: „Veste, nisem vedel, prvič sem tukaj, to je zame nekaj novega!" <
Pobožnež me pusti in naprej bere psalme iz stare zaveze. Vsenaokoli je množica knjig, knjige so tudi v krščanskih cerkvah, verzije korana pa v džamijah. Seveda, saj so navsezadnje vse vere isto, vsaka ima nekaj svojih svetih pisanj, ki so navadno obsežna in vera jc potem, katerakoli že je. v bistvu le branje teh pisanj. Seveda pa ljudje berejo razmeroma malo. Vernik katerekoli religije v celem življenju morda ne prebere niti vsega pisanja svoje vere, kaj šele drugih. Tako vsakdo ostaja pri svojem: Židje pri stari zavezi in talmundskih traktatih, kristjani pri stari in novi zavezi, muslimani pa pri koranu. V teh pisanjih je najti vse: od zgodovine rodbinskega prava, preko nasvetov za obnašanje med ljudmi do vojaških zapovedi... Potem ima vsaka vera eno ali več osrednjih svetišč, ki pa so prav v Jeruzalemu na dlani za židovstvo, islam in krščanstvo. Noben problem seveda ni sožitje teh svetih mest. Toda v zgodovini so se pravzaprav ljudje največ vojskovali zaradi vere. Če bi več brali in če bi vsi prebrali tudi knjige drugih ver, morda nikoli ne bi bilo vojn; videli bi, da je pravzaprav vse podobno, če ne celo isto.
Toda kaj, ko pa jc vsaka posamezna vrsta vere človeka vedno navdajala z občutkom dokončnosti, nezmotljivosti, od tod vojne za koran, za sveto pismo, za zid solza ...
Stari Jeruzalem ima krščanski, muslimanski, armenski in židovski del. Seveda jc židovski najbolj moderen, za njim stoji moč izraelske države, vse jc tam zgrajeno na novo, stoletja židovskega dela v Jeruzalemu pravzaprav sploh ni bilo, šele po letu. 1967 so ga tja prinesli. V židovskem delu je vse mirno in urejeno, Židje z jarmulkami pripetimi za lase razpravljajo o politiki in vojni, pravzaprav počivajo, saj je sabat -židovska sobota, ko morajo Židje počivati. Streljaj stran je arabski del, ki nasprotno prav buči od množic. Arabski del je pravzaprav ogromni bazar, v katerem je mogoče kupiti prav vse: arabski trgovci prodajajo židovske Davidove zvezde, pa židovske sedemrogeljnike - menore, na katere židovske družine ob prazniku hanukki prižigajo majhne svečice, menore pa postavijo na okno, da je povsod videti, kje živijo židovske družine.
NOV   KORAK   K   ZAGOTAVLJANJU   SOCIALNE   VARNOSTI OBČANOV
Pomoč potrebnim občanom...
Dosedanje urejanje socialne varnosti delavcev in drugih občanov v številnih samoupravnih aktih posameznih SIS je onemogočalo celovitejši vpogled v vse pravice in dolžnosti na tem področju. Tako Skupnost socialnega skrbstva ureja socialne pomoči občanom, ki nimajo svojih sredstev za preživljanje ter plačila oz. doplačila k oskrbnim stroškom v socialnih zavodih ter tujih družinah. Skupnost otroškega varstva ureja družbenodenarne pomoči otrokom ter plačila oz. doplačila k oskrbnim stroškom otrok v vrtcih, Skupnost za zaposlovanje skrbi za socialne pomoči v primerih brezposelnosti ter štipendijsko politiko, Samoupravna stanovanjska skupnost daje možnosti za nadomeščanje stanarin ter pridobitev solidarnostnega stanovanja, Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja pa ureja pravice upokojencev z nizkimi pokojninami do varstvenega dodatka.
Vsak od teh skupnosti je doslej v svojih aktih urejala osnove in merila ter postopke za uveljavitev pravic do
teh ppmoči, žal pa so bila merila med posameznimi skupnostmi dokaj različna. Tako so se delegati teh skupnosti
Kako bodo otroci praznovali letos Dedka Mraza:
Ali (neenaka) obdaritev ali več prireditev
OK SZDL skuša s svojimi aktivnostmi preko ustreznega koordinacijskega odbora doseči, da bo v novoletnem praznovanju poudarek na pripravi različnih lepih novoletnih prireditev.
Že več let v domžalski občini skušamo doseči tak način novoletnega obdarovanja otrok, ki bo omogočil, da bodo obdarjeni v približno enaki meri vsi otroci, ki bodo ob tem deležni tudi več lepih, otroke osrečujočih prireditev. Posamezne de/ovne organizacije so že sklenile samoupravni sporazum, vendar le posamezne.
Nekatere delovne organizacije so podpis tega akta odklonile ter še naprej organizirajo praznovanje Dedka Mraza (in seveda obdarovanja) po svoje, znotraj tovarniškega zidu seveda. Ob tem so starši, katerih DO niso združile sredstev za obdarovanje seveda dodatno še peljali otroka po darilce k Dedku Mrazu, kije nastopal v krajevni skupnosti in ki so mu koš napolnili z zbranimi sredstvi samoupravnega sporazuma, DPM, ZPM, krajvenih skupnosti itd.
S temi vprašanji se v SZDL ukvarja poseben koordinacijski odbor, ki za letos vendarle načrtuje, da bodo samoupravni sporazum podpisale vse delovne organizacije. Želja je, da bi otrokom dali lepo novoletno vzdušje, mnogo novoletnih prireditev, novoletni spored, otroški novoletni sejem in podobno.
Za Domžale predlagajo, da bi za uresničitev te ideje organizirali novoletni sejem v Kolodvorski ulici, ki naj bi bila od 20. do 30. decembra v
celoti zaprta za ves promet, predlagajo obsežnejšo okrasitev in osvetlitev mesta, ozvočenje, vsakodnevni sprevod Dedka Mraza, kinopredstave in predvajanja risank in otroških filmov, lutkovne predstave, otroške zabavno-glasbene prireditve v šolah, vrtcih in Hali Komunalnega centra. Predlagajo, naj bi podobne prireditve in vzdušje pripravili tudi v Mengšu, Radomljah, Lukovici in Moravčah.
To so zamisli, glede katerih se bodo po javni razpravi do konca oktobra opredelile delovne organizacije in krajevne skupnosti iv katerih oblikah in kakšnem obsegu bomo novoletno praznovanje pripravili. ,
Če bomo vsaj letos pokazali večjo mero humanosti, pripravljenosti razumeti vse otroke in tudi na nek način tudi zrelosti, tedaj bodo starši v delovnih organizacijah rekli svojo besedo „ZA" samoupravni sporazum, kot ga KO Za organizacijo novoletnih prireditev skuša uresničiti že nekaj let.
B.
Tole je sporno semafori/.irano križišče pri Toku. Mnogi v njem vidijo kamen spotike, saj semaforji dobršen del dneva samevajo, mi pa želimo opozoriti na nekaj drugega: Občani zasebnih hiš v bližini so ob pomanjkanju usmerjevalnih tabel in kažipotov izpostavljeni nenehnemu spraševanju tujcev — kje se gre v Ihan, kako do Re-Povža, kje je Zaboršt, kje je pot za Dol itd. Kdo in kdaj bo zagotovil te table, da bodo prebivalci okoliških hiš lahko mirno spali in jih izgubljeni vozniki ne bodo metali kvišku. V tem smislu je posredovala javno vprašanje občanka M. P. iz Domžal.
že na prehodu v to srednjeročno obdobje dogovorili v Skupnosti socialnega varstva Slovenije, da bodo te osnove in merila za socialne pomoči poenotili. To se je zgodilo letos, ko smo sprejeli republiški samoupravni sporazum o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. Nov sporazum bo zlasti omogočil delavcem in drugim občanom boljši vpogled v vse pravice in obveznosti na celotnem področju socialne varnosti ter bo v pomoč tudi kadrovsko socialnim službam v organizacijah združenega dela, ki bodo sprejemale vloge zaposlenih za social-novarstvene pomoči ter krajevnim skupnostim, ki bodo dajale mnenja o posameznih primerih.
V teh zaostrenih gospodarskih razmerah, ki so najbolj prizadele družine in posameznike z najnižjimi dohodki, je namreč na voljo tudi vedno manj sredstev za družbene pomoči najbolj prizadetim. Zavoljo tega je bolj kot doslej pomembno, da si vsak zagotavlja socialno varnost predvsem z lastnim delom, naloga družbe pa je, da mu tako delo zagotovi in ga spodbuja k boljšemu in produktivnejšemu delu.
Sprejeti samoupravni sporazum zaostruje merila za upravičenost do pomoči in le tedaj, ko si družine oz. posamezniki resnično ne morejo s svojim delom zagotoviti primerne življenjske ravni, so upravičeni, db
družbene pomoči. Seveda pa nihče od prejemnikov socialnovarstvenih pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju, kot so tisti, ki si sami zagotavljajo socialno varnost.
Podlaga za presojo upravičenosti do pomoči bo stvarni socialni položaj družine ali posameznika v primerjavi z dogovorjeno ravnijo socialne varnosti. Stvarne socialne razmere družine ali posameznika pa lahko ugotavljamo le v okolju, v katerem živi, zato bo pri tem potrebna večja angažiranost socialne službe pa tudi OZD, zlasti kadrovskih služb ter 00 ZSS, pa tudi krajevnih skupnosti.
S sporazumom si nadalje prizadevamo poenostaviti in pospešiti postopek uveljavljanja socialnovarstvenih pomoči, tako da z njimi ne bi obremenjevali občanov in ne povečevali administracije. Nujen pogoj za dosledno uresničevanje sporazuma pa je tudi enotna, skupna evidenca prejemnikov socialnovarstvenih pomoči, ki smo jo v občini tudi že pričeli uvajati.
Poudarjamo, da je uresničevanje samoupravnega sporazuma pomembna družbenopolitična akcija, ki naj bi omogočila še večje podružbljanje, selektiven, pravičnejši in racionalenjši pristop pri ugotavljanju upravičenost; do socialnovarstvenih pomoči, kar bomo dosegli tako z boljšo organiziranostjo socialne službe, zlasti pa z aktivnejšo vlogo organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti.
Iz dejavnosti KO ZRVS Trzin
Krajevna organizacija ZRVS Trzin, v kateri dela blizu 80 članov ZRVS, je v letošnjem letu z vrsto pestrih aktivnosti aktivirala ne le svoje člane, temveč s svojim delom seznanila tudi druge delovne ljudi in dbčane KS Trzin.
Ena izmed takih aktivnosti je bil pohod po potek aktivistov OF, ki so ga člani ZRVS skupaj z ostalimi družbenoDOlitični-mi organizacijami organizirali ob Dnevu borca in prazniku KS Trzin. Pohod je bil popestren z delovnimi nalogami, v okviru katerih so člani ZRVS preizkusili znanja v streljanju z MK puško in pištolo. Tega zanimivega pohoda se je udeležilo tudi nekaj članov ZRVS iz KO Mengeš.
V sodelovanju s Strelsko družino in drugimi je bilo organizirano strelsko tekmovanje s pištolo, katerega se je udeležilo 22 članov ZRVS, med njimi tudi 1 član ZZB NOV   in   1   mladinec.   Kljub slabemu
vremenu je tekmovanje zelo uspelo. Zmagal je Anton Poje, za njim se je uvrstil Tomaž Jugovič, tretji pa je bil Maks Prelovšek.
Ob 43-obletnici bitke na Mohorju je bil organiziran memorialni pohod v spomin na padlega Tineta Kmetica, katerega so se poleg članov ZRVS udeležili tudi člani ZZB NOV in učenci OŠ iz Trzina, katerih odred nosi ime padlega borca. Spomine na NOB so ob spominskem obeležju obudili tov. Franc Avbelj-Lojko, Franc Kmetic, Anton Poje in generalmajor Kosta Bizjak. Položili so tudi venec.
Omenim naj tudi dobro sodelovanje med OŠ in KO ZRVS, ob pomoči katere so si ob koncu šolskega leta učenci ogledali vsa spominska obeležja v KS Trzin. Pri tem so sodelovali tudi predstavniki KO ZZB NOV Trzin.
Vojislav Savkovič
Sodelovanje z Reko traja že nekaj let. Najprej so se srečali strokovni delavci Centar za odgoj i Obrazovanje Reka in strokovni delavci Invalidskega centra v Mengšu. To sodelovanje so še naprej negovali in razvijali predvsem na področju izmenjave izkušenj pri,organizaciji deta v delavnicah, katere so prav po vzoru v Mengšu v letu 1983 tudi odprli na Reki. Sodelovanje strokovnih delavcev je nato prešlo v sodelovanje staršev.
V maju leta 1984 je Društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik organiziralo izlet na Reko. Izleta se je udeležilo 49 staršev in strokovni delavci INCE. Potovali so kar z vlakom. Na Reki so jih na železniški postaji pričakali predstavniki društva in Centra. Skupaj so odšli v Center, kjer jim je direktor Centra tovariš Slobodan Roknič predstavil delo in življenje v. Centru, predsednica društva tovarišica Marija Blaževič in tajnik tovariš Ivo Mihaj-levič pa sta seznanila starše z delom društva na Reki, ki v letošnjem letu praznuje 25 letnico.
Nato so si ogledali Center na Reki v okviru katerega deluje vrtec, oddelki za delovno usposabljanje in POŠ, poklicno usposabljanje in na novo odprte delavnice pod posebnimi pogoji.
Prijazni gostitelji so jih povabili tudi na kosilo, po kosilu pa so jim pokazali Reko. Tako je kar prehitro minil dan, ob slovesu na železniški postaji pa so si še zaklicali: „Nasvidenje v jeseni v Mengšu!
V soboto 15. septembra so starši reškega društva in strokovni delavci Centra prišli v Mengeš. Izvršni odbor društva jim je pripravit pester program. Ob prihodu v Mengeš, so goste z Reke pričakali predstavniki Domžalsko-Kamniškega društva, sekretarka SIS socialnega skrbstva in predsednik Skupščine socialnega skrbstva iz Domžal ter predstavniki INCE.
Direktor Centra tovariš Bruno Kocbek je predstavil delo Centra, predsednik društva tovariš Marjan Urankar pa delo društva.
Po predstavitvi so si gostje ogledali INCE. Po ogledu jih je še pozdravil predsednik Skupščine občine Domžale tovariš Karel Kušar. Nato so se gostje v spremstvu predstavnikov društva odpeljali v Kamniško Bistrico, ob povratku pa so si ogledali Arboretum v Volčjem potoku.
Med tem časom so člani 10 društva in strokovni delavci INCE v lepem ambientu obnovljenih stavb pripraviti vse potrebno za tovariško srečanje staršev društva z Reke in domačinov.
Ob povratku v Mengeš je najprej nastopila folklorna skupina Svobode iz Mengša, ki je zaplesala venček gorenjskih plesov. Vse so postregli z okusnim golažem, ki so ga pripravili v kotlu kar na dvorišču. Seveda ni manjkalo čevapčičev in pijače.
Ob prijetnem igranju mladih fantov ansambla bratov Stopar iz Mengša so se starši zavrteli ob poskočnih polkah in valčkih. Dan je kar prehitro minil, prišel je čas slovesa. Stkala so se nova poznanstva, prijateljstva in želja, da se ponovno srečajo.
Jože MLAKAR
Pomoč prizadetemu prebivalstvu Kopaonika
Verjetno ni med nami človeka, ki ne bi bil seznanjen s posledicami, ki jih že od leta 1978 (13. aprila tega leta je bil tu prvi močnejši potres) povzročajo potresni sunki (do danes so jih našteli blizu 38.000, od tega 7.500 močnejših). Podatki že sami po sebi povedo, kakšno strahoto predstavlja nenehno tresenje tal za prebivalstvo tega območja in kako pomembna je pomoč in solidarnost za ljudi v teh krajih.
Zato je KO za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti v okviru SZDL sprejel naslednje ZA KLJUČ KE:
— Glede na težke razmere na prizadetem območju, ki so še posebej zaostrene po ponovnem potresu 7.9.1984 ter da bi zagotovili najnujnejše pogoje za prezimitev prebivalstva, predlagajo, da se pospeši in še bolj intenzivira akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov delovnih ljudi in občanov Slovenije, OZD, družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev. Akcija naj poteka tako v KS, zlasti v okviru družbenopolitičnih in humanitarnih organizacij ter v okviru OZD.
Denarni prispevek naj se tako kot doslej posredujejo na skupni žiro račun:
RKS štev.: 50101-678-51579 -za Kopaonik
- Zelo nujne so tudi potrebe po gradbenem lesu in stavbnem pohištvu, elektromaterialu, pocinkani pločevini in pocinkanih ceveh, raznim montažnim objektom ter opreme za vaške ambulante in šole. Informacije o tem je posredoval Republiški komite za robni promet SR Srbije, Nemanjina 22, Beograd (685-553), ki tudi sprejema ponudbe, enako pa tudi organizacija Rdečega križa v tej republiki (Beograd 621-346). V kolikor imate možnosti, da z zgoraj navedenimi artikli pomagate prizadetemu območju,  zaradi enotnejšega vodenja in
večje učinkovitosti tovrstnega nuđenja pomoči obvestite o tem Gospodarsko zbornico oz. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Rdeči križ Slovenije bo tako kot doslej tudi nadalje sodeloval pri oskrbi prebivalstva, razdeljevanju dospele pomoči, pomagal pri manjših sanacijah poškodovanih hiš ob sodelovanju gradbene operative, nudil socialno zdravstveno pomoč in drugo.
— Posebno skrb za pomoč temu območju ter sodelovanje naj tako kot doslej nudijo tudi pobratene občine SR Slovenije in SR Srbije,
- Še naprej bodo temu območju pomagale specializirane brigade.
OK SZDL Domžale in Občinski odbor RK Domžale pozivata vse delovne ljudi in občane, krajevne skupnosti, delovne organizacije in skupnosti, ter vsa interesna združenja občanov, da se v aktivnosti vključijo in tako solidarno pomagajo razreševati težko situacijo delovnih ljudi in občanov na območju Kopaonika.
31. oktober - Dan varčevanja:
Letos mineva 60 let, odkar so na kongresu hranilnic v Milanu sklenili, naj bo 31. oktober svetovni dan varčevanja. Imenovanega-kongresa se je udeležil tudi slovenski predstavnik.
Sicer pa ima varčevanje in hranilništvo na Slovenskem že dolgoletno tradicijo, saj so se prvi napotki za vzgojo mladine k varčevanju porajali že v dobi razsvetljenstva, ko je Marko Pohlin prevedel Beckerjevo knjigo: KMETAM SA POTREBO INU POMOZH, ki je izšla leta 1789. V Ljubljani pa je bila ustanovljena Kranjska hranilnica že leta 1820, vlagateljev pa je bilo 151 oseb. Prvo šolsko hranilnico na Slovenskem pa je ustanovil Peter Musi v Šoštanju, kjer je služboval kot učitelj leta 1844.
Namen varčevanja je bil v tistih časih predvsem v tem, da bi imeli naši ljudje, ki so bili v tistih časih še dokaj revni, potreben denar ob nesreči in na stara leta, kajti pri nas takrat še ni bilo javnih hranilnic, zato je bilo zelo težko dobiti posojilo in naši ljudje so bili nekje prisiljeni k varčevanju.
Neprecenljive zasluge pri vzgoji otrok glede varčevanja in pri ustanavljanju šolskih hranilnic pa imajo prav gotovo takratni slovenski učitelji in drugi izobraženci.
Danes pa lahko z veseljem ugotavljamo, da je na območju naše Ljubljanske banke - Banke Domžale, tudi precejšnje število učiteljic in učiteljev, ki se zavedajo vzgojne vloge varčevanja pri oblikovanju otrokovega značaja in nadaljuje z delom svojih daljnih predhodnikov in prav njim gre velika zahvala za stanje hranilnih vlog in s tem finančne moči našega gospodarstva, občine, banke in nenazadnje tudi nas občanov.
Na območju naše banke imamo Iri pionirske hranilnice, v katerih poslujejo otroci sami, seveda pod vodstvom svojega mentorja. Te pionirske hranilnice se nahajajo v Moravčah. Krašnji in na Brdu. Bilo pa bi zelo zažcljeno! da bi se tudi po ostalih šolali na našem območju zgledovali po preje omenjenih treh. kajti kar se otroci navadijo, jim te navade ostanejo tudi v poznejših letih, ko se zaposlijo in prično ustvarjati novo ustvarjeno vrednost.
Prav gotovo je nujno vedeti tudi dejstvo, da predstavljajo sredstva občanov v naši banki že 41 % vseh skupnih sredstev banke, kar se temeljito odraža pri razvoju našega gospo-, darstva, šolstva, zdravstva in tudi pri naši življenjski ravni. Nadalje ne smemo pozabiti, da ima naša banka odprtih približno 90.000 partij računov za občane, kar pomeni, da je lahko vsak občan naše občine tudi varčevalec naše banke. Od tega imamo cca 8.600 mladih varčevalcev, štipendije prejema preko hranilnih knjižic že 501 štipendist, pa tudi 404 novorojenčki imajo že svoje hranilne knjižice. Zbir vseh teh številk spremenjenih " konkretno dinarsko vrednost pa predstavlja 2.800.000.00 din (novih, da ne bi bilo mišljeno starih), kar predstavlja kot že rečeno 41 % vsega finančnega potenciala naše banke. Ta številka prav gotovo ni zanemarljiva, jo je pa prav gotovo možno še povečevati, seveda ob določenih pogojih, predvsem pa prostorsko in kadrovsko povečanje in ojača-nje. Ena od možnosti tega povečanja bo ustvarjena že tekom meseca novembra letos, ko bo odprta nova ekspozitura Ljubljanske banke • -Banke Domžale v poslovno-stanovanj-
ski stavbi SPB-1 na Ljubljanski cesti, ki bo lahko v dokajšnji meri razbremenila oddelek poslovanja z občani v stavbi sedeža naše banke. Ta razbremenitev pa bo omogočila tudi nuđenje boljših uslug varčevalcem - komitentom banke, predvsem kar se tiče diskretnosti bančnega poslovanja z občani pri bančnih okencih, kar je v sedanjih prostorih to delo zelo otež-kočeno. Seveda pa bo nujno potrebno nove mlade kadre, ki bodo morali dopolniti obstoječo kadrovsko zasedbo, primerno podučiti poleg čisto bančne tehnike tudi o odnosu do našega varčevalca in to od diskretnosti do eventuelne pomoči pri izpolnjevanju potrebnih bančnih tiskovin.
Menim namreč, da bi morali biti bančni delavec pri okencih vzgojitelji varčevalcev, kajti misliti moramo na povečan brezgotovinski promet potom tekočih računov in čimmanj hranilnih knjižic, pa tudi promet potom raznih vrednostnih oziroma čekovnih kartic se povečuje in da bi prihajalo po možnosti do čim manj napak in pomot v tem poslovanju je nujno, da so delavci pri bančnih okencih čimboljše strokovno usposobljeni, da imajo velik smisel za vzpostavljanje osebnega kontakta s svojimi strankami in seveda, da so tudi moralno neoporečni.
Teh nekaj besed, ki se nanašajo na delo pri okencih sem napisal zato, ker bančni delavci pri okencih lahko zelo pomirljivo in prijetno vplivajo na nas varčevalce, ki moramo včasih malo dalj čakati v vrsti pred okenci, zaradi prostorske omejitve, ob določenih konicah, kot so izplačila osebnih dohodkov v gospodarstvu in ustanovah, pa tudi izplačila pokojnin. Dokaj pogosto pa tudi zaradi okvare računalnika ali njegove preobremenjenosti. Da so bančni računalniki pogosto v okvari je v/.rok najbrž v tem, da so njihove kapacitete za obstoječe poslovanje premajhne, da so tudi že iz trošeni, vprašanje pa je tudi, če so poenoteni itd. V letih 1970 do 1972 je bilo izplačevanje osebnih dohodkov v glavnem preneseno v SR Sloveniji iz gotovinskih izplačil na tekoče račune in hranilne knjižice, seveda pa banke takrat še niso imele možnosti nabave računalnikov s tako obsežnimi kapacitetami, danes pa so te možnosti še bolj omejene z ozirom na prepovedan uvoz teh računalnikov, dočim imamo z domačimi računalniki prav zdaj pri uvedbi novih ogromne težave. Na vsak način upamo, da bodo te težave kmalu odpravljene in da bomo imeli komitenti naše banke čimboljši servis. Sicer pa lahko varčevalci v naši banki ugotavljamo, da smo z vsemi uslugami, ki nam jih banka nudijzelo zadovoljni, saj to dejstvo potrjujejo tudi
OPTIK	
M.ii lili;) Skotil l.|ii'p||.ii^k.i N~! l)inii/.ik'	Delovni čas:
	-- vsak dan od 8.00 do 12.00 dopoldne
	- sobota: od 8.00 do 12.00.
	
	
številni varčevalci, ki prihajajo v našo banko iz Ljubljane, Kranja, Kamnika in še od drugod.
Žal pa moram na tem mestu iznesti tudi negativno dejstvo, ki pa je jugoslovanskega značaja v samoupravni organiziranosti bančništva.
Zelo veliko je bilo napisanega o preobrazbi bančništva v Jugoslaviji, še več je bilo napisanih polemik okrog njega. Pri nekaterih ljudeh je opaziti prepričanje, da je treba preobrazbo bančništva izvršiti zaradi tega, ker so nekatere banke nelikvidne, ker poslujejo z izgubo itd. in da če bodo združevali dobre, poslovne, likvidne banke z bankami, ki slabo poslujejo, poslujejo z izgubo in so nelikvidne, da bodo na ta način rešili problem preobrazbe bančništva.
Prepričan sem, da na tak način ne moremo izvršiti preobrazbe bančništva, pač pa se je nujno poglobiti v način preobrazbe, v vzroke zaradi katerih naj bi se preobrazba izvršila in na kakšen način.
Za primer naj navedem dejstvo, da kot že rečeno predstavljajo sredstva občanov v naši banki 41 % pa tudi v Ljubljanski banki - Združeni banki je položaj približno enak, vsega finančnega potenciala in mi varčevalci, nimamo nobene samoupravne pravice soodločati o teh naših sredstvih. Predsednik sveta varčevalcev ali predsed nik konference varčevalcev lahko sedita na sejah izvršilnega odbora temeljne banke, oziroma Združene banke, lahko poslušata in dajeta predloge, soodločati pa nimata pta-vice. Prepričan sem. da so tu okrnjene temeljne pravice varčevalcev ker nimajo pravice soodločati o svojem denarju, kako naj se in zakaj naj se uporablja. Če bi tudi varčevalci imeli pravico soodločanja o razpolaganju s svojim denarjem, potem sem prepričan, da bi se število nerentabilnih in neumestnih investicij temeljito zmanjšalo. Tako privarčevan denar bi bil na ta način prav gotovo smotrneje investiran, veliko manj bi bilo glavobola pa tudi sej in sestankov, kar je tudi sestavni del varčevanja.
Drugi neprijeten slučaj seje pripetil konec julija meseca, ko je LB — Gospodarska banka Ljubljana sklepala pogodbe v imenu in za račun posameznih organizacij združenega dela z občani, ki sojini prodali devizna sredstva, zato pa dobili dinarske kredite po 25 % obrestni meri in ne po 42 % obrestni meri, kot je bilo dogovorjeno z medbančnim samoupravnim sporazumom v SFRJ.
Za kršenje imenovanega samoupravnega sporazuma pa so v njem predvidene tudi sankcije. Na te sankcije pa ni bilo treba dolgo čakati, kajti že 2. avgusta letos je generalni sekretar Združenja bank Jugoslavije, baje po telefonskem sporazumu s svojim predsednikom zahteval od Narodne banke Jugoslavije in Jugoslovanskega denarnega trga in vrednostnih papirjev, da podvzamejo vse ukrepe iz 36. člena samoupravnega sporazuma in vse druge ukrepe, za katere je pooblaščena Narodna banka. Tako so te sankcije prizadele tudi varčevalce Ljubljanske banke - Združene banke in vseh njenih temeljnih bank, kajti sledila je prepoved dvigovanja denarja iz dinarskih hranilnih knjižic in tekočih računov varčevalcev Ljubljansko banke pri drugih bankah v Jugoslaviji, ki so seveda obvestile tudi trgovsko mrežo, predvsem ob jadranski obali, da varčevalci Ljubljanske banke na
počitnicah niso mogli vnovčevati svojih čekov ne v bankah in ne v trgovinah. Menim, da si lahko vsakdo sam predstavlja kaj to pomeni, ostati na počitnicah brez vsakega denarja. Prepričan sem, da je bil s strani generalnega sekretarja Združenja bank Jugoslavije tudi kršen omenjeni sporazum, kajti v njem jasno in glasno stoji, da je za odločitev sankcij pristojen izvršilni. odbor Združenja bank in ne predsednik ali generalni sekretar sam, kot to jasno vsebuje tudi člen 36. istega sporazuma.
Seveda pa pri tem ukrepu nismo bili oškodovani samo varčevalci, temveč je bila povzročena ogromna škoda celotnemu sistemu Ljubljanske banke - Združene banke, predvsem kar tiče njenega ugleda in tudi slabši finančni rezultat ne bo izvzet zaradi tega.
Zaradi tega je naš svet varčevalcev LB - Banke Domžale na svoji redni seji dne 06. septembra letos razpravljal o tem neljubem in neprijetnem dogodku ter sprejel sklep, da se predlaga konferenci varčevalcev Ljubljanske banke r Združene banke, da uvede postopek za uvedbo korekture 22. člena Samoupravnega sporazuma, oziroma zahteva izbris sankcij, ki. zadevajo varčevalce, ki pri celi zadevi niso nič krivi. Tudi tej zadevi bi se verjetno lahko izognili, če bi imeli varčevalci več besede oziroma pravice pri odločanju in sprejemanju samoupravnih aktov in prav gotovo ne bi nikdar pristali na sankcije, ki prizadevajo lahko varčevalce popolnoma po tuji krivdi. Menim, da bo morala tudi naša zakonodaja poseči vmes in dopolniti vse tri Zakone, ki govore nekje tudi o zaščiti in jamstvu varčevalcev in to so zakoni:
- Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema,
- Zakon o Narodni banki Jugoslavije in enotnem monetarnem poslovanju Narodnih bank republik in Narod-nik bank avtonomnih pokrajin in
- Zakon o jamstvu Narodne banke za hranilne vloge pri bankah in hranilnicah.
Ob koncu svojega izvajanja pa bi želel iznesti še nekaj svojih pogledov na varčevanje. Vse moje dosedanje besede se nekje nanašajo na denarno varčevanje, vendar imamo v konkretnem življenju še celo vrsto načinov varčevanja, kar se pa v končni fazi dobi denarno ovrednotenje varčevanja. Varčuje se lahko praktično na vseh ravneh od posameznika pri njegovem delu in obnašanju, v gospodarstvu, v družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah občin, pokrajin, republik in federacije. O osebnem varčevanju je danes resnično teže govoriti, ker vemo vsi, da življenjska raven občutno upada, predvsem pri občanih z nižjimi osebnimi prejemki, ki pa sicer že celo življenje še kako varčujejo, da preživijo sebe in svoje družine, pa kljub temu imajo še privarčevane skromne denarje, tako kot
naši davni predniki, ki so varčevali za slučaj težkih časov, nesreč in za starost. Veliko pa se da še privarčevati v gospodarstvu, kjer so praktično neizčrpne možnosti za prihranke, pa naj bo to v porabi ali pa izkoriščanju proizvajalnih sredstev, ali porabi reprodukcijskega materiala in pomožnega materiala, pa preko inventivne dejavnosti, predvsem pa v prekomernih zalogah reprodukcijskih in pomožnih materialov iz domačih in uvoznih virov. Zelo zanimiva in tudi koristna bi bila študija, če bi jo napravili o teh zalogah, koliko bi bilo privarčevanega denarja, če bi se vse dobave materialov in blaga dobavljale v točno določenih rokih industriji in tudi trgovini. Da bi se materiali iz uvoza nabavljali v čašu, ko na svetovnem trgu ni konjuk-ture in so cene v upadanju itd. Zunaj imamo ogromno svojih predstavnikov tudi naša LB - ZB, ki bi morali o položaju na svetovnih trgih sproti obveščati svoje službe v centralah itd. Žal vsega tega ni, ali pa v odločno premajhnem obsegu. Kar pa tiče domačega trga, bi pa morali nujno uvesti stabilnejšo gospodarsko politiko z ustaljenejšim gospodarskim instrumentarijem in podobno.
Menim tudi, da bi morali več pozornosti posvetiti tudi varčevanju s plodno zemljo in to tudi v naši občini. Na eni strani investiramo ogromne denarje v pridobivanje orne in plodne zmelje, po drugi strani pa dovoljujemo gradnje na že plodni in orni zemlji, kjer pa že povzročamo s tem stroške v zvezi z ekologijo.
Posebno pozornost pa bomo morali posvetiti tudi izkoriščanju našega časa, predvsem na sejah in sestankih. Seja ali sestanek, ki ni v naprej temeljito pripravljena, nam ne more biti v nobeno korist, pač pa samo v škodo, kajti ljudje zgubljajo voljo do sestankovanja, če na njem nič ne pridobijo in samo izgubljajo svoj dragoceni čas. Tudi v tem našem obnašanju je možno še ogromno privarčevati.
Naj končam ta svoj prispevek o varčevanju, o mesecu oktobru, kot mesecu varčevanja pri nas in vsem občanom želim ob dnevu varčevanja 31. oktobru obilo uspehov pri svojih naporih za povečanje obsega in načinov varčevanja z željo, da bi rezultate svojega varčevanja potem tudi vlagali v našo banko Ljubljansko banko -Banko Domžale, katera bo prav gotovo poskrbela, da bodo naša privarčevana sredstva varno naložena, pametno, koristno in ekonomsko upravičeno investirana v nadaljnji razvoj našega gospodarstva, razvoj našega stanovanjskega in komunalnega sistema, razvoj naše družbene teritorialne politične skupnosti, kar vse se v končni obliki odraža pri nas samih kot občanih, samoupravljalcih in varčevalcih.
Predsednik sveta varčevalcev LB - Banke Domžale Stane ROZMAN
6 STRAN
ČINSkl POROČEVALK C
velika
Voda
pridobitev za Dobeno
Velika dobenska pridobitev je zdrava voda, ki je tako zelo potrebna za življenje človeka v teh krajih. Prebivalci Dobena so od vsega začetka naselitve dalje, preteklo je že pet stoletij, živeli izključno od deževnice in snega. Po zadnjem in morda tudi prvem pregledu o kvaliteti vode 22. julija 1973 so bili iz obstoječih vodnjakov odvzeti vzorci vode in predloženi v analizo republiškemu Zavodu za zdravstvo. Izvidi kvalitete vode so bili porazni. Niti en sam vzorec vode kateregakoli vodnjaka ni bil neoporečen. Kakovost, vode: neustrezna. Vsi vodnjaki so bili po številu aerobnih bakterij okuženi. Število bakterij je znašalo od 3000-12000 na 1 ml vode.
Od prvih besed o potrebnem vodovodu na Dobeno pa do izvedbe vodovoda, je minilo skoraj 11 let, t.j. od 20.11.1973 pa do 17.6.1984 oz. do slavnostnega zaključka.
Prve besede o gradnji vodovoda za Dobeno so bile izrečene na sestanku KS Mengeš pri Ručigaju. Sestanek je vodil tedanji predsednik KS Mengeš Anton Blejc.
Na sestanku leta 1975, ki ga je zopet vodil tov. Anton Blejc, so se že slišale prve pozitivne besede o nujni in možni graditvi vodovoda na Dobeno. Vsi razlogi, ki so bili tedaj prikazani,, so govorili o tem, da je dotedanja voda za uživanje do skrajnosti škodljiva, da bo bodoči vodovod strateškega pomena, da bo pomenil zagotovilo tudi za napredek malega gospodarstva itd. Tedaj je bilo tudi prvič zapisano, da je nujno potrebno misliti o obnovitvi električnega voda.
5. aprila 1975 je bila izrečena zahvala gasilskemu društvu za dotedanje dovažanje vode ob evidentni potrebi oz. pomanjkanju na Dobenu. Vedno večje potrebe po vodi so seveda ponovno spodbujale gradnjo vodovoda.
Leto 1977 je bilo leto ugibanj, ki so nas tlačila in hkrati tudi bodrila. Zbrali smo se kot vedno pri Ručigaju
in tudi vedno stoodstotno. Z veseljem so predstavniki KS Mengeš prisotnim sporočili, da je bilo zbranega za gradnjo vodovoda že nekaj denarja in tudi že nabavljene cevi. To naj bi bil finančni in materialni zametek gradnje. Zopet je bil tov. Anton Blejc tista pogonska sila, ki je znal s sebi značilno silo premagati pomisleke in nastale ovire. Še pravi čas je dal vsa zagotovila, kako bomo prebrodili te ovire.
20. oktobra 1977 je napočil odločilni trenutek za zamišljeno izvedbo vodovodnih del. Pričela so se dela na trasi. Vodstvo KS Mengeš se je pričelo dogovarjati z lastniki parcel, da dovolijo izkop po vsej trasi brezodškodninskih zahtev. Celotna zadeva je bila urejena in vse pripravljeno za začetek izkopa, bolje rečeno izstreljevanja.
Po tolikih zadržkih so se dela pričela z mehanizacijo in izstreljevan-jem vse do mesta, kjer je bila določena mikrolokacija za rezervoar. V letu 1981 so že pognali vodo navzgor do rezervoarja in kasneje s priključki na kmetijska posestva na srednjem in gornjem Dobenu. V letošnjem letu 1984 pa že lahko zabeležimo datum 10. marec, ki je pomenil začetek celovitega priklap-
ljanja na vodovodno omrežje. V tem času, v času od ustanovnega zbora naprej, so bili zbrani možje, ki so bili garant za bodoča dogovorjena dela, pa najsibo delo administrativno ali fizično. Delo smo razdelili po nekaj skupinah. Vodje skupin pa so sestavljali vodstveni odbor. Nosilec vodstvenega odbora, ki je pokazal največ sposobne agilnosti, je bil Franc Dragan. Vsi so zmotivirali vse interesente, bilo jih je 70, za delo, za boj; ne z zemljo, ampak s skalami. Bilo je kaj slišati! V pravem spopadu s trdim sovražnikom so delali ljudje in stroji, bilo je razbijanja, streljanja, nervoze, bilo je kakor na pravi bojni črti. Pričakovali smo vodo, pa smo najprej pričakali to, da smo bili mokri od znoja. Delo je potekalo naprej.
Nikogar ni bilo, ki bi priganjal k delu, delalo se je iz zavesti. Tudi strokovno delo zaposlenih v Komunali je bilo opravljeno v redu; ni bilo treba skrbeti kje in kdaj bo zagotovljen material.
Dan 17. julij 1984 pa nam bo ostal v spominu. Bil je lep in zmagoslaven. Na slavju smo slišali zaključne besede blagajnika, kaj nam je prostovoljno delo prineslo. Vse to ob vodstvu prvega moža te velike akcije in človeka, ki je deloval strokovno ter na volonterski bazi - Franca Dragana.
V poročilu nekajkrat omenim pokojnega Antona Blejca iz Mengša. Zato naj tudi tukaj izrabim priliko, da se javno zahvalim tov. Antonu Blejcu za večletni trud, zlasti v pripravah za gradnjo dobenskega vodovoda. Zahvala tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k razvoju Dobena in njegovega turizma.
IVAN DOBOVŠEK
Spet publikacija Zavoda za geodezijo občine Domžale:
Nova izdaja
Občanovega priročnika
Po dveh letih smo vnovič dočakali novo — že 6. predelano izdajo Občanovega priročnika, specifične informativne publikacije, ki jo izdaja Zavod za geodezijo občine Domžale od leta 1975. Čeprav gre za drobno publikacijo, je njena informativna vrednost izredno velikega pomena, ki ima veliko vlogo pri obveščanju prebivalstva pa tudi izobraževanju mladih, ki v šoli spoznavajo svoj domači kraj.
Kot je uvodoma zapisal predsednik SO Domžale Karel Kušar, lahko najdemo v statističnih podatkih, geografskih pregledih in slikovnem gradivu vse, kar se dogaja v posameznih krajih, krajevnih skupnostih in v občini, kar vpliva na življenjsko raven delovnih ljudi in občanov in kar je nenazadnje tudi rezultat njihovega lastnega in skupnega materialnega sodelovanja. To lahko zasledujemo na številnih kartah, ki prikazujejo posamezne infrastrukture in komunalne objekte, vse od cest, kanalizacije, telefonije do šol, vrtcev, trgovine, domov v krajevnih skupnostih in novih stanovanjskih blokov in sosesk. Posebno velja poudariti spremembe na področju kmetijstva, nova vlaganja za kvalitetnejša zemljišča in razširitev družbenih objektov na tepi področju. K pregledu razvoja posameznih delovnih organizacij pa je potrebno dodati tudi področje malega gospodarstva oziroma obrtništva, saj ima velik družbeni, gospodarski in zaposlitveni pomen.
Področje življenja in dela v domžalski občini je obdelano na 35 specifičnih kartah, ki sta jih izrisali delavki Zavoda za geodezijo občine Domžale in Geodetskega zavoda SRS.
Kot novost so bili letos v publikacijo uvrščeni tudi teksti, ki osvetljujejo pod skupnim naslovom „Naša preteklost" različne aspekte naše minule dobe. Avtorja Tone Ravnikar in Matjaž Brojan sta prispevala podatke o prazgodovinski dobi, srednjeveških gradovih, sakralnih dragocenostih na območju občine, Adamu Ravbarju in njegovemu boju s Turki, genezi krajevnih imen, predstavljeni pa so tudi literarni, likovni in drugi ustvarjalci, ki so delali ali živeli na območju današnje občine Domžale.
Publikacija ..Občanov priročnik" je izšla v nakladi 500 izvodov, razposlali pa so jo tudi javnim pomembnim kulturnoizobraževalnim in družbenopolitičnim ustanovam, univerzi, knjižnicam, NUK, DPO, tovarnam in drugim. Prejele so jo tudi vse osnovne in srednje šole v domžalski občini, v katerih bodo mladi spoznavali svoj kraj in svojo občino. To pa bo dalo brošuri novo vrednost v merjenju njene informativne in izobraževalne vrednosti.
Tokrat drugič, vendar
zanesljivo ne zadnjič
OK SZDL Domžale in Slovensko kegljaško društvo Slovenije iz Rutija v Švici sta bila začetnika sodelovanja, ki se je v nekaj letih precej razmahnilo in tudi kvalitetno popestrilo.
Ena izmed oblik tega sodelovanja, ki je nastala na osnovi želja otrok Slovenske dopolnilne šole iz Rapersvvila je tudi enotedensko bivanje teh otrok v naši občini, v katerega se je z veliko razumevanja vključila Osnovna šola Šlandrove brigade .katere vodstvo in delavci so ob letošnjem obisku prevzeli nase kompletno organizacijo in izvedbo tega obiska, kar nikakor ni bilo lahko in je terjalo veliko njihovega prostega časa.
Tako je 9. oktobra 1984 v našo občino pripotovalo 19 otrok, učencev od 4. do 8. razreda, ki so skupaj s svojima tovarišicama Marijo Martelanc in Darinko Dobravec preživeli s svojimi vrstniki iz OŠ Šlandrove brigade prijeten teden dni.
Največ časa so bili s svojimi vrstniki tako pri pouku, kot tudi na njihovih domovih. Praktično so izpopolnjevali svojo ..slovenščino", ki se je učijo le v dopolnilni šoli in marsikomu med njimi je to že kar tretji „jezik". Pa so jih pohvalili in tudi zaključni nastop je pokazal, koliko truda in dobre volje njih samih in tovarišic je v sleherni slovenski besedi. V tem kratkem času so spoznali precej znamenitosti domovine svojih staršev, ogledali so si kulturne spomenike naše Gorenjske,
obiskali dom našega največjega pesnika, si ogledali Begunje in se mimogrede zapeljali tudi na otoček na Bledu, nič manj pa ni bil zanimiv tudi drugi izlet, katerega največje doživetje je bil obisk svetovno znane Postonjske jame, pot pa jih je vodila tudi v Bistro, Lipico, Novo Gorico in Ajdovščino.
Pozorno so prisluhnili tudi slovenski besedi v filmu Pastirici, katerega ogled je omogočila Zveza prijateljev mladine Domžale, vso svojo pestro dejavnost pa so skupaj s svojimi vrstniki prikazali v zaključnem nastopu, katerega so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini. Vsem zbranim je spregovoril predsednik Skupščine občine Domžale tov. Karel Kušar, ki je poudaril pomembnost
slovenskega pouka v tujini in prijateljskih vezi med učenci iz naše občine in Švice. Vsi prisotni so z zanimanjem spremljali program naših gostov, ki so z lastnimi spisi predstavili svojo novo domovino, rojstne kraje svojih staršev, povedali nekaj besed o pouku v Švici in predstavili tudi zanimivo izvedbo Zlate ladje. Prisluhnili smo vedrim zvokom harmonike, iz katere je zazve-nela slovenska in švicarska pesem, raznežila pa nas je tudi pesem o vetru, ki jo je skupaj z očkom zapela učenka Dagmar, ki je večkrat zapela tudi našim rojakom v Švici, pa tudi v Sloveniji ni neznana. Učenci so se zahvalili za gostoljubnost, v njihovem imenu pa je spominska darila izročila njihova tovarišica Marija Martelanc, ki ni pozabila posebej poudariti velikih prizadevanj vodstva OŠ Šlandrove brigade in prisrčne gostoljubnosti vseh učiteljev, učencev in njihovih staršev.
Teden je minil in učenci so se vrnili na svoje domove v Švici, trdno odločeni, da to ni bilo zadnje srečanje in v upanju, da jih bodo morda že v prihodnjem letu obiskali na njihovih domovih v Švici vrstniki iz Domžal.
• V.V.
Zgornja Javorščica:
Roza in njeni pujski
Roza JERMAN, kmetica iz vasi Zgornja Javorščica Št. 1 v Krajevni skupnosti Vrhpolje -Zalog, poseduje 12 ha zemlje, od tega 2 ha obdelovalne, 5 ha gozda, 5 ha pa je pašnikov. Zemlja je slaba, leži v hribovitem predelu, pa še kamnita je, zato je obdelovanje težavno. Pridelek je zato slabši kot v dolini. Kmetija je zaščitena, na njej pa živi tričlanska družina. Roza se poleg kmetije ukvarja tudi z vzrejo plemenskih svinj. Trenutno ima v svinjaku plemensko svinjo, ki je skotila 9 pujskov; ti so bili start ob mojem obisku komaj 7 tednov, zdravi in krepki. Roza pravi, da se boji, da pujskov ne bi mogla prodati. Sicer pa je sedaj tak čas, da za pujske ni povpraševanja. Če jih ne bo prodala, pravi, se bo že nekako znašla.
bo nekaj pujskov obdržala za dom, ostale pa skušala
Sicer oddati.
Roza je pred nekaj leti redila tri plemenske svinje, ki so skotile 20 pujskov, vsi so bili zdravi, vse pa je tudi prodala. Tako upa, da bo tudi sedaj. Tudi mi ji želimo, da bi ji njeno delo na kmetiji napravilo še mnogo veselja, zaslužek za delo pa tako mora priti...
Radijski reporter na obisku v naših jamah:
Popoldne vMatetovi jami
Lepo jesensko popoldne. Nebo je kot umito, gozd se sveti v paleti jesenskih barv, osem nasmejanih obrazov jamarjev. Danes grem prvič v jamo, brez vnaprejšnjega tečaja ali priprave. Pogum tudi nekaj velja; posebno ob takšnih fantih in možeh, kot so domžalski jamarji, ti ne more srce uiti v hlače. A vendarle...
Ko se peljemo s kombijem proti Studencu, zvem nekaj osnovnih podatkov. Domžalskih jamarjev je čez trideset, vendar je le dobra polovica aktivnih. Po poroki se vsakdo izvija
po svoje. Torej je jamarstvo šport mladih. Na našem področju je večja skupina kraških osamelcev. Več deset odkritih jam. Občani še najbolj poznajo Železno jamo, ki je tudi
Mladi jamar Aleš v jami pri prehodu.
DAN PLANINCEV NA GORJANCIH
Bližal se je dan planincev na Gorjancih, odločil sem se, da se ga udeležim. Toda kaj, ko je bilo vreme tako nestalno in bolj radodarno z , dežjem kot soncem. Vseeno sem se malo pozanimal,kdo od znancev bi še odšel na izlet in priprave so nekako stekle.
Odhod je bil zjutraj malo pred šesto uro in ko se zbudim,je seveda veselo padal dež. Okrog pete ure je le ponehal, toda nebo ni kazalo prav nič prijaznega obraza, bilo je hladno in neprijetno. Zavrtim telefon in končno ugotovimo, da se odpravimo na pot, nazaj se še vedno lahko obrnemo. V Ljubljani se nas zbira vedno več in dobra volja se kar sama po sebi širi od enega do drugega.
Vlak nas popelje do Novega mesta, kjer nas že čakajo avtobusi za prevoz do Penderjevke. Od tam do Sv. Miklavža, kjer je osrednja proslava dneva planincev, je hoje za debelo uro. In to prav planinske hoje — v potu svojega obraza, strmo je in spolzko, noga nima nobene prave opore, vse je razmočeno od dežja. Vseeno je pot hitro za nami in na Miklavžu je vse pripravljeno za številne obiskovalce. Sledil je kulturni program, vse je pozdravil in nagovoril tov. Franc Šetinc.
Miklavž ni ravno obsijan s soncem, pustega vremena pa se pravzaprav niti ne zavedamo, toliko je znancev, toliko pozdravov in stiskov rok, prijetno je na takih srečanjih planincev.
Po končanem programu se počasi spuščamo iz Miklavža navzdol do Gospodične. Na Gospodični pa nas pričaka toplo in prijazno sonce in vsi posedemo po klopeh in uživamo prijetno toploto. Ko se dodobra ogrejemo in naklepetamo, se spustimo še navzdol do kraja Gabrje, kjer nas zopet čakajo avtobusi. Tudi v Gabrjah je prijetno sončno in kar nekako težko nam je, ker že moramo oditi proti domu. Z avtobusi smo hitro v Novem mestu in na vlaku še podoživijamo minuli dan. Vsi smo veseli, da nam ni zjutraj upadel pogum, ker dan je bil res lep, še en lep spomin na srečanje z naravo in planinci.
gd.
DELOVNA AKCIJA AO DOMŽALE
Najbrž nas je več takih, ki si pred naporno turo zaželimo dežja. Ko pa ugotovimo, da ga ni in ga ne bo, smo še bolj zadovoljni.
V soboto, 29. septembra je bila tura domžalskih alpinistov in pripravnikov malo drugačna. Odpravili smo se na delovno akcijo k Domžalskemu domu na Veliki planini. Jutro je bilo precej megleno, a na cilju nas je že čakalo sonce. In delo tudi. Razdelili smo se na dve skupini. Ena je urejevala škarpo, ostali smo pa žagali drva in jih potem spravljali v klet. Čas je hitro mineval in po odmoru za kosilo smo z delom nadaljevali do večera. Svojo nalogo smo opravili in utrujeni, a zadovoljni smo ujeli še zadnjo gondolo... Natalija MIHAJLOVIČ
ODPRAVE DOMŽALSKIH ALPINISTOV NA STENSKEM KOLEDARJU PZS
PZS je za prihodnje leto pripravila koledar z naslovom „Gore sveta", ki prikazuje praktično vsa gorstva koder so naši alpinisti hodili zadnja leta. Večine teh odprav se je udeležil tudi vsaj po en član domžalskega AO, kar tri od teh pa so organizirali alpinisti naše občine: Tirichmir 1978, Grenland 1981 in Patagonija 1983. Cena v maloprodaji bo 250.-din, naročila pa sprejema PZS.
odprta za turiste, žal pa mnogi tega ne vedo. Kje je Krumperk, še vemo, kje pa jamarski dom, Železna jama, jamarska zbirka, kdo je bil Simon Robič ... vse to pa je že preveč, pa čeprav je tudi to delež naše kulturne dediščine in hkrati ponos dobrega ducata zagnanih jamarjev. Ob tem takoj pade predlog za nedeljski izlet: jamarski dom na Gorjuši, tri kilometre iz Domžal, ogled Železne jame, ogled jamarske zbirke v jamarskem domu, obisk Robičeve sobe. Tudi ob slabšem vremenu je v domu eden izmed dežurnih jamarjev.
Vsak začetek je težak
Najprej si ogledamo miren studen-ček, ki teče izpod hriba. Nataknem si kombinezon, obujejo me v velike škornje, okoli pasu pa mi navežejo nekaj železja: ročna primeža, dvoko-lutna zavora, prsna primeža, poseben jamarski pas, karbidovka za razsvetljavo ...
Stopim v hrib. Objame nas zlata jesen v gozdu. Diši po gobah, po trhlem dračju, po jesenskem cvetju. Najraje bi ostal v gozdu in ne bi rinil tja dol, v jamo, ki ima komajda takšno žrelo, da se bom s težavo zrinil vanjo.
Pred prvim spustom predsednik Stane naredi načrt. Ti boš pomeril v jami temperaturo, ti boš nastavil za male živalce, ti boš vzel vzorec vode, vidva bosta poizkusila prebiti steno, za katero se verjetno odpira druga jama. Potem se začnejo spuščati. Najprej najbolj izkušeni, kmalu pa navežejo na vrv tudi mene. Tedaj mi šele močno poskoči srce. Kako se je že treba spuščati? Kako je treba popuščati ročno prižemo, da ne zdrsneš kar tako v globino? Koliko je pravzaprav globoka? Ali me bo spodaj kdo počakal? Kaj pa, če se zagozdim? Ali mi bo karbidovka dobro gorela? Ali imam rezervno baterijo?
Sto vprašanj se mi začne motati po glavi, vse pa so v povezavi s strahom za lastni obstoj. Potem pokličem v pomoč — glede na to, da grem prvič v jamo — vse naravne in nadnaravne sile in se spustim. Najprej tri metre, potem deset, nato še dvajset. Mate-tova jama je pravzaprav ozko brezno, ki se razširi šele spodaj. Vsenaokrog same skalne gmote, nametane počez, tako skupaj, da se komajda spustim v nedrje hriba.
Ko pristanem spodaj, ha koncu zadnje vrvi, na trdnih notranjih tleh jame, je prvo vprašanje, kaj bi bilo, če bi prišlo do potresa. Izkušeni jamarji pravijo, da se potres v jami skorajda ne občuti. Fantje se razdelijo po svojih opravkih. Ugotovijo temperaturo jame; dobrih devet stopinj Celzija. Nastavijo lončke za živalce, ki jih bodo prišli iskat čez kakšne štirinajst dni. Vzamejo vzorec vode. Saj res, tu, v notranjosti, teče prav tisti potoček, ki smo ga videli prej zunaj! To so že pred leti dokazali z barvanjem. Na stropu visi netopir. Dva fanta gresta prebijat rov na koncu hodnika. Enemu ugasne karbidovka, kmalu pa začne tudi Stanetu tako izhajati plin, da jo mora vreči v blato, da ne bi prišlo do eksplozije. Ko ogenj le ugasne, Stane popravi karbidovko v temi tako dobro, da spet gori. Še slika za spomin in gremo ven!
Vzpenjanje pa je seveda nekaj drugega. Izhod je na vrhu, štirideset metrov navzgor po vrvi. Na srečo imajo jamarji kar dobro opremo. Treba se je potegniti nekaj pedi navzgor, zakačiš zavoro, se oddahneš in spet naprej. Tako ped za pedjo, meter za metrom. Če ti kdaj postane žal, zakaj nimaš boljše kondicije, ti prav gotovo sedaj. Pravi jamar pleza med gmotami skal z lahkoto, sam pa se moram kar dobro potruditi. Večkrat obvisim na vrvi kot pajek. Z nogami opletam po strmih skalah. Bo vrv popustila? Ne more, prenese trideset ljudi naenkrat, ne pa enega ali dva. Povrhu je dobro privezana, tako da resnično ni nobene nevarnosti. Treba se je samo previdno vzpenjati naprej.
Ko začutim zgoraj svež zrak, se oddahnem. Nemogoče, zunaj je že tema! Koliko časa pa smo bili v jami? Več ur! Zdelo se mi je, da komaj nekaj minut. Počutim se kot prerojen. Spodaj, v popolni samoti, med skalami in kapniki, odpade vse drugo, zunanje. Ko se spuščaš, predvsem pa, ko plezaš ven, se ukvarjaš predvsem s samim seboj. Za druge stvari ne časa ne moči. Nekje v daljavi se ti zasvita,
Predsednik društva Stane Stražar in avtor reportaže Ivan Sivec na dnu jame.
zakaj plezajo jamarji tako radi po teh luknjah.
Pozneje se v jamarskem domu razgovori tudi predsednik. Predvsem o tem, kako so gradili z velikim zanosom jamarski dom, večinoma prostovoljno, zdaj pa kar nekam preveč , sameva ob gozdu. Ljubljančani sploh ne vedo zanj, še vsi Dornžalčani ne. Pripoveduje, da so letos, ob 160-letnici rojstva, odkrili prvemu jamarju in raziskovalcu na Domžalskem Simonu Robiču spominsko ploščo v Kranjski gori, kjer je bil rojen. Bil je kaplan na Dobu, skupaj z mežnarjem pa sta obredla že precej jam na tem koncu Slovenije. Na Simona Robiča spominja tudi spominsko obeležje na Gorjuši. Pisal je dobre strokovne članke o jamarstvu v Bleivveisove Novice. Ogledam si tudi kar obsežno jamarsko zbirko in posebno, Robičevo sobo.
Čeprav nekateri gledajo na jamarje nekoliko postrani, je treba povedati, da so bile jame od nekdaj človekovo
zavetje. Stane celo pravi, da je bil ogenj sredi varne jame nekaj tako udobnega, kakor danes večer ob televizorju. V jamah je edinole še čista voda, ki nam bo morda prišla kdaj še presneto prav. V jame jih žene tudi strast po odkrivanju novega, po spoznavanju svoje bližnje okolice, rastlinstva in živalstva. In ne navsezadnje: jamarstvo ni nevarna dejavnost, saj imajo sorazmerno dobro opremo, vse vrvi ali lestvice so vedno dobro pritrjene, za začetnike imajo dobre vpeljevalne tečaje.
Popoldne v Matetovi jami je minilo kot hip, kdor pa si ne želi ogledovati kraških osamelcev tako od blizu, in tako podrobno, bi morda z veseljem stopil v Železno jamo na Gorjuši. Vanje lahko gre na ogled in sprehod prav vsakdo, osvetljena je z električno svetlobo, vstopnina pa ni predraga. Kakšna sreča, pravijo navdušenci, malo Postojnsko jamo imamo kar doma!
Ivan SIVEC
Mladi jamar Svetlin na poti v globino.
Dober dan, domžalski občan:
Dominik Pirnat
Malokdaj je v Občinskem poročevalcu predstavljen kakšen pomemben občan iz Moravske doline. Prav bi bilo, da bi bilo teh več, saj tudi tu živijo ljudje, o katerih bi bilo treba pisati. In eden takih je kmet in graščak Dominik Pirnat. Že dolga desetletja brez družbene podpore skrbi za pomemben spomenik grajske arhitekture z arkadnim dvoriščem grad Tustanj, edini grad, ki je še ostal v Moravski dolini.
Naj tudi tokrat zapišem nekaj osnovnih podatkov zanj, ki mi jih je rad posredoval, saj ga že dalj časa poznam. '
,,Rodil sem se v gradu Tustanj leta 1925. Očetu Antonu in mami Frančiški, se je v zakonu rodilo 10 otrok. Oče, ki je bil kmet in izučen tudi za kovača, je umrl ko sem bil star 4 mesece in tako je morala mama sama skrbeti za številno družino. Stari oče Luka je bil Kebrov iz Krtine. Bil je vrtnar na tustanjskem gradu in se je leta 1854 prvič poročil z baronico Maksimi-. ljano Skarja in tako postal lastnik gradu, drugič se je pa poročil z Ano Marijano Resnik iz Blagovice."
Kdaj ste pa vi postali lastnik gradu?
„Omenil sem že, da je po očetovi smrti leta 1925 gospodarila na gradu mama Frančiška in to do leta 1960. Tega leta sem postal gospodar tega gradu. Čeprav sem graščak, sem v bistvu kmet. V zakonu z ženo Anico rojeno Klopčič, rojeno v bližnjem Vrhpolju, sc nama je v zakonu rodilo četvero otrok. Najstarejša Marjanca je ing. ekonomije in je zaposlena v Nami Ljubljana, sin Janez je končal kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju in bo prihodnji teden oblekel vojaško suknjo, sin Peter obiskuje srednjo kovinarsko šolo v Domžalah, najmlajša hčerka Anica pa obiskuje 8. razred osnovne šole. Ker sem kmet, naj naveden tudi podatke o naši kmetiji. V hlevu imamo 26 glav goveje živine, konja in nekaj prašičev. £e ne bi imeli mehanizacijo, bi bilo delo na zemlji zemljiškega maksimuma izredno težko. Imam tudi 14 panjev čebel.
Omenili ste že, da vsa leta sami skrbite za grad.. .
„Res je, za vzdrževanje in obnovo gradu še nihče ni dal niti dinarja, vsa leta ga vzdržujem sam. Pred leti sem samo za prekritje strehe porabil vagon opeke. Zamenjati je bilo treba tudi nekaj špirovcev. Ker jih pa nisem obelil v gozdu in dobil na dom tesarja „kubikarja", sem moral zato plačati še kazen. Grad, predvsem pa kapelo, sta močno poškodovala potresa 1895, kapelo pa predvsem potres leta 1963. Tako grad, predvsem pa kapela} sta potrebna temeljitega popravila."
Kako se spominjate okupacije?
„Pri nas so se velikokrat zadrževali partizani, saj je mimo nas vodila pot, ki je povezovala Štajersko in Dolenjsko. Partizani so pri nas dobivali hrano, pijačo, pa tudi prespali so velikokrat. Naša hiša je bila
vedno odprta tudi aktivistom in ilegalcem. Meseca maja 1942 je bil pri naši graščini sklican sestanek med štajerskim in gorenjskim političnim vodstvom, vendar so na poti na sestanek Jože Gričar, Sergcj Kraigher in Lojze Hohkraut padli v zasedo. V Begunjah sta bila zaprta brata Miha in Jože, v begunjskih zaporih sem bil pa tudi sam dvakrat zaprt. V partizanih sta padla brata Miha in France. Na srečo mama ni bila izseljena. Pri nas so se pa tudi večkrat zadrževali Nemci, ki so imeli hajke po Moravski dolini."
PISMA BRALCEV
GRAD TUSTANJ SKOZI ČAS
Nad vhodom v tustanjski grad je vzidana kamnita plošča, ki pove, da je bil grad sezidan leta 1490. V letih 1667-1671 je grof Franc Bernard Lichtenberg grad popolnoma prezi-dal in taksen se nam je ohranil do današnjih dni.
Za Lichtenbergi so postali lastniki gradu grofje Auerspergi, za njimi grofje Skarja, leta 1854 pa je grad prešel v domače roke, ko je postala lastnika gradu rodbina Pirnat.
Kapela zgrajena leta 1671 hrani Jelovškove freske iz leta 1725, Laverjevo sliko Janeza Nepomuka in na steklo slikan križev pot.
Kaj pa življenje po vojni?
„Po vojni so nam vzeli 7 ha zemlje, pustili so nam le zemljiški maksimum. Silili so nas tudi v zadrugo, toda nismo šli. Bilo je težko. Enkrat nismo pravočasno oddali prašiča za obvezno oddajo, zato je morala mama dva meseca na prisilno delo v Domžale v Kemično tovarno. Vsekakor mama za vso pomoč, ki so jo bili v času vojne deležni aktivisti, ilegalci in partizani, tega ni zaslužila."
Na gradu je bil rojen tudi ff če pokojnega slikarja, kiparja in grafika Nika Pirnata.
„Oče Nikolaja Pirnata, moj stric prof. Maks Pirnat, je bil na gradu Tustanj rojen leta 1875. Bil je slavist in poljudnoznanstveni pisatelj. Dolga leta je bil profesor na idrijski realki. V Idriji se je rodil tudi njegov sin Nikolaj. Večkrat na leto so prihajali na naš grad, tako tudi sin Nikolaja Pirnata, kipar Janez Pirnat."
Bližnja okolica hrani verjetno Se več starih domačij?
„Stara hiša je Klandrova, kjer je bila pred približno 150 leti gostilna, zanimiva je tudi Jerenkova hiša, na kateri je ohranjena stara slika križanja, star in zanimiv je tudi Mecetov mlin, pa še 82 let stari Mecetov oče ve dosti povedati. Zanimive so tudi legende iz našega konca, saj je o zakladu pri treh kronah, Turki na Limbarski gori, dvojčka bosta dvignila zaklad na Limbarski gori, o čemer je pisal Rado Radešček v knjigi Slovenske legende, ki je izšla lani."
Graščak in kmet Dominik Pirnat je za izreden kulturni občutek za ohranjanje edinega še obstoječega gradu Tustanj v Moravski dolini predlagan, da se mu podeli zlata Kersnikova plaketa. Pred skupščino Kulturne skupnosti Domžale stoji torej pomembna odločitev, da ta predlog osvoji. Poleg tega, da skrbi za ohranitev gradu, skrbi tudi za bogato muzejsko zbirko na gradu, ki med drugim hrani številne urbarje, stare listine, pogodbe, slike, krožnike iz Napoleonove dobe, špinet in številne druge pomembne muzejske predmete. Pri gradu, zgrajenem leta 1490 stoji tudi približno 400 let stara lipa, približno 250 let stara platana, pa še kapela z Jelovškovimi freskami.
Čeprav se Kulturna skupnost Domžale zavzema za to, da bi namenila del sredstev za ohranitev tega, v občini pomembnega kulturnega spomenika in še edinega ohranjenega gradu v Moravski dolini, Dominik Pirnat zaenkrat še vztraja pri tem, da bo še. naprej sam skrbel za vzdrževanje tega gradu, ki ga je zob časa že močno načel. Nastaja pa vsekakor vprašanje, koliko časa bo lahko to sam še zmogel, da ne bi prišlo do nepopravljive škode.       Tone Ravnikar
)ober dan, Domžale... iz šentjakobske smeri
Cesta pa taka...
Krajane KS Krtina, predvsem delavce in učence, ki se vozimo s kolesi, že dalj časa jezi naslednje:
Lokalna cesta št. 68 Vir-Dob-Krtina na odseku zasebne žage tov. Srebotnjaka v Dobu je za kolesarje in pešce v času slabega vremena neprehodna, saj se na njej nabere tudi do 15 cm in več vode in blatne brozge, kar je posledica deponije lesa ob tej cesti. Poleg tega je cesta pogostokrat neprehodna iz varnostnih razlogov, saj vemo, da je vožnja mimo kamiona, ki razklada les oziroma pod dvignjenimi vilicami viličarja z naloženimi hlodi lahko smrtno nevarna. Oboje se predvsem v sezoni spravila lesa, Često dogaja.
Pripomniti velja še naslednje:
- omenjena cesta je po tolmačenju So Domžale „cesta širšega družbenega pomena";
- preostali del makadamskega cestišča je razmeroma dobro vzdrževan.
Ker opisano stanje na cesti traja že več let, prizadeti krajani javno sprašujemo:
1. Kdo je dolžan za vzdrževanje lokalne ceste št. 68 Vir-Dob-Krtina do II./336 (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/84)?
2. Zakaj cesta na odseku zasebne žage tov. Srebotnjaka v Dobu ni vzdrževana tako, da bi bila normalno prehodna tudi ob slabem vremenu?
3. Kdo je izdal zasebnemu obrtniku tov. Srebotnjaku dovoljenje, da uporablja omenjeno cesto „širšega družbenega pomena" za svojo obrtno dejavnost s tem, da je onemogoča za ostali promet?
4. Kje so pri vsem tem občinske inšpekcijske službe oziroma kakšne so njihove pristojnosti.
Krajani KS Krtina
Odgovor Branka Srebotnjaka:
Cesta, ki je sporna, je dejansko izredno obremenjena. Njena izvedba je že sicer po sami strukturi materiala v njej zelo slaba in je tudi v neprevelikem in ne predolgotraj-nem vremenu razmočena. Po njej poteka celoten promet do vasi Krtina, upravljajo pa jo delavci, kmetje za traktorski promet in drugi, seveda pa je na odseku, koder je namenjen prostor za hlodovino, dodatno obremenjena zaradi moje specifične dejavnosti. Kot zasebnik - uporabnik te ceste se izjemno trudim, da z posipanjem, dovaža-njem gromoza in urejanjem cestišča pripomorem k boljšemu stanju te', ceste. Uspeh teh mojih prizadevanj in tudi stroškov v zvezi s tem je kratkotrajen, saj je cesta že kmalu spet v enakem stanju kot prej.
Zlasti še, ker je zelo uporabljena ob I    sobotni in nedeljski zapori glavnih cest, ko
Ipo tem odseku vozijo vsi tovornjaki proti Moravčam in celo v Zasavje.
Najhuje pa je bila cesta (gre samo za krajši odsek - dobrih 100 m) poškodovana s strani izvajalca del na melioracijah v bližini. Tedaj so prav po tej cesti dovažali material za drenažo in veliko število velikih težkih naloženih kamionov ob nedavnem hudem deževju je najbolj poškodovalo cestišče.
Kot uporabnik ceste sem že večkrat ob tem opozoril vzdrževalca Cestno podjetje Ljubljana oz. tov. POKORNA, da poskrbi tudi on za nasutje ceste, vendar mi je izjavil, da je bila z njegove strani pismeno opozorjena Vodna skupnost o tem, da mora prispevati k vzdrževanju ceste. Po njegovih besedah Vodna skupnost na njegov dopis sploh ni reagirala.
S svojo dejavnostjo sem le eden od uporabnikov ceste, zato me čudi, da se izpostavlja le mene, ko pa vozniki tovornjakov v smeri proti Moravčam vozijo tudi 50 km na uro in mečejo ceste ob tem, da hlodovine po tej cesti tovornjaki ne morejo prek udarnih jam voziti hitreje kot 10 km na uro.
Sicer pa predlagam rešitev v asfaltiranju spornega dela ceste, za katero sem po svojih močeh tudi pripravljen v sodelovanju s krajevnimi dejavniki tudi finančno sodelovati.
Branko SREBOTNJAK Dob, Kidričeva 22
Bravo
kinematografi!
Pravijo, pokaži mi knjižno polico, pa bom vedel, kakšen človek si. Govorijo, povej, kakšne filme si ogleduješ, pa te bom spoznal. Že dalj časa razmišljam o sporedu v kinematografih v Domžalah, Radomljah in Mengšu, v prejšnjem Občinskem poročevalcu pa je bil natisnjen tudi mesečni spored. Vse v redu in lepo, prepričan pa sem, da bi moral biti spored natisnjen na zadnji, humoristični strani.
V domžalski občini smo sami seksualni manijaki (Emanuela II—anti-devica), sami potencialni morilci (Morilec iz samostana Shoalin), sami zagovorniki trde roke (Psi vojne, Jekleni mož), sami rezervni kavboji (Sled za prekletim), sami prikriti teroristi (Bombarder) in sodobni prevaranti (Super fant).
Kdor misli drugače, naj si sam ogleda mesečni spored. Pula po Puli je resnično takšna, kakor smo lahko prebrali v predprejšnji številki (saj ni važno, kakšna je, glavno je, da je, kar je), otroke lahko vzgajamo samo z dobrimi seksualnimi, pretepaškimi in nasploh „vzgojnimi" junaki, starejši pa naj še naprej sedijo doma. Nesram neži, le kako si drznejo pomisliti, da bi bil v domžalskih kinematografih tudi kakšen drugačen, umetniški film. Tak se vendarle ne izplača, takšni Domžalčani v občinskem pomenu besede vendarle niso!
Bravo, kinematografi, celo bra visimo!
I. Sivec
• iz ljubljanske smeri...
.iz ihanske smeri.
kultura ih kulturhe prireditve
Knjige - naše (predragocene) prijateljice
Splošno izobraževalna knjižnica je s svojim knjižnim gradivom, ki ga zbira, hrani, obdeluje in daje na razpolago uporabnikom, namenjena splošnemu izobraževanju, informiranju, razširjanju znanstvenih spoznanj, kulturni vzgoji in delovanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb občanov. Obenem naj bi bila knjižnica tudi naravni kulturni center družbenem skupnosti, ki bi med drugim omogočil odraslim, mladini in otrokom, da se preko najrazličnejših knjižničnih gradiv in drugih oblik zapisov ter knjižničarske dejavnosti seznanjajo -z dosežki preteklega in sedanjega človekovega znanja in kulture.
Trenutno stanje v naši občini
Osrednja splošna izobraževalna knjižnica s čitalnico je v središču Domžal, stalni izposojevališči sta v Mengšu in Moravčah, omenimo pa naj tudi izposojevališča potujoče knjižnice, dve strokovni knjižnici, več knjižnic v delovnih organizacijah in knjižnice so tudi v vseh šolah. Skupaj naj bi knjižnice imele v letošnjem letu po predvidevanjih 40.000 obiskovalcev, ki bodo skupaj prebrali blizu 80.000 knjig. Pri tem uspešnem delu pa se srečuje z vrsto problemov, ki jih bo nujno razrešiti, če bomo hoteli, da bo v skladu z zakonom o knjižni-čarstu samostojna knjižnica še naprej v Domžalah.
Kratka zgodovina
Katoliško izobraževalno in podporno društvo je v letu 1904 ustanovilo knjižnico, katere osnovni fond je obsegal 452 knjig, od katerih je bilo v tem letu izoosoienih le 43, v naslednjem pa že čez 1.000. Prelomnica je bila 1. svetovna vojna, ko so vse knjige razdelili vojakom-ranjencem v zasilni bolnišnici v Društvenem domu. Svoje kulturno poslanstvo je knjižnica nadaljevala leta 1922 in do 1939, po vojni pa se je na novo formirala pod okriljem OF in nato kot knjižnica SKUD-a Svobode Domžale. V skladu s sprejeto zakonodajo se je organiziranost in tudi okrilje knjižnice spreminjalo, dokler ni bila v letu 1968 priključena kot posebna poslovna enota k Delavski univerzi Domžale, že v letu 1960 pa je dobila sedanje prostore na Kolodvorski 8.
Matična knjižnica?
Izhajajoč iz novega zakona o knjižničarstvu, ki posveča pomembno skrb tudi oblikovanju mreže knjižnic v SR Sloveniji, bo potrebno ta prizadevanja matičnosti posamezne knjižnice zagotoviti vse pogoje, sicer pa bo knjižnica priključena k drugi matični knjižnici. Matična knjižnica pa v
skladu z novo zakonodajo pomeni tisto knjižnico, ki na svojem območju razvija strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti, skrbi za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjižnicah in za usklajevanje nabavne politike knjižničnega gradiva, vodi razvid knjižnic.in usmerja gradivo, ki ga splošno izobraževalne knjižnice izločajo, je pa še vrsta drugih nalog, ki jih bo opravljala.
Kako do matične knjižnice v Domžalah?
Izhajajoč iz novega zakona o knjižničarstvu bo v občini Domžale potrebno urediti. 1. kadrovska popolnitev knjižnica mora imeti najkasneje do leta
Literarni kotiček:
Mir jam Novak: STRAH
V majhnem vrtu majhna hiša.
V hiši stare ženščine.
V izbah zibljejo otroke, zibljejo svoj nori strah.
Nore in pijane ure v tihi noči se vrste. Brez telesa je prikazen, ki iz izbe v izbo gre.
Zjutraj spijo še otroci. Stara žena v daljo zre. Nočna mora spet je mimo. Nov je dan in hladno je.
Izbrala: Cveta Zalokar-Oražem
1990 1 strokovnega in 1 tehničnega knjižničarskega delavca na vsakih 10.000 prebivalcev, kar bi pomenilo, da bi morali do tega leta v Domžalah zaposliti poleg 4 delavcev, ki so doslej že zaposleni,: še 4 delavce in sicer 2 višja knjižničarja, 1 bibliotekarja in 1 knjižničarja.
2. gradivo
do tega obdobja bi moral osnovni knjižni fond obsegati čez 80.000 knjig, kar pomeni, da moramo vsako leto dokupiti najmanj 4.000 knjig in 200 naslovov periodičnega tiska. To bi dosegli tako, da bi v naslednjih 5 letih vsako leto dokupili 8.000 knjig, od tega polovico s sredstvi Kulturne skupnosti Domžale, polovico novega knjižnega fonda pa naj bi zagotovili z darovi s strani Kulturne skupnosti Slovenije, delovnih organizacij in skupnosti in posameznikov.
3. prostor in tehnična opremljenost knjižnice:
nujno bi bilo potrebno zagotoviti večje prostore, v zvezi s tem je odbor za varstvo kulturne in naravne dediščine že sprejel sklep, da se ugotovi možnost uporabe celotne stavbe, v kateri sedaj dela knjižnica, vendar je to le delna rešitev, saj na tak način ne bo doseženega 2/3 prostorskega standarda. Rešitve je potrebno iskati tudi z zagotavljanjem novih izposojevališč (npr. Črni graben, Radomlje, Ihan, Trzin), kar bo možno v sodelovanju s KS.
Sekcijska razprava
Na predlog Sveta za kulturo Predsedstva OKS SZDL Domžale bo o vseh odprtih vprašanjih v zvezi z razreševanjem problematike knjižničarstva organizirana sekcijska razprava, na katero že sedaj vabimo vse delovne ljudi in občane, ki jih ta dejavnost zanima (vabilo bo objavljeno v Občinskem poročevalcu).
Ob tem pa naj zapišemo tudi misel, ki so jo ob zaključku osnovnega gradiva za sekcijsko razpravo zapisali njeni priprav-ljalci:
problem knjižničarstva v naši občini ni samo problem delavcev knjižnice ali Delavske univerze, niti samo problem Kulturne skupnosti, ampak problem vsem delovnih ljudi in občanov. (V.V.)
35-letnica kulturnega društva Miran Jarc Škocjan
V letošnjem letu je KUD Miran Jarc Škocjan praznovalo 35-letnico uspešnega delovanja. Čeprav so ga praznovali dokaj skromno, so za ta jubilej pripravili obširen program.
Za letošnjo zimo so z otroci uprizorili Partljičevo komedijo „Učna ura", s katero so ustregli gorečim željam otrok in jim prikazali gledališko življenje. Upanje, da se bo to obrestovalo, se je že izpolnilo, saj imajo mladi že sedaj drugačen odnos do društvene imovine in do vsega. S tem delom so imeli številna gostovanja. V Moravčah so imeli kombiniran program z Andrejem Šifrerjem, prav tako v Lukovici z mlado in izredno kvalitetno folklorno skupino iz Vnanjih goric pri Ljubljani. Na Viru so to delo uprizorili za šolsko mladino, drugič pa v okviru „Naše besede". Z učno uro so zadnjič nastopili v Osnovni šoli Krtina, kjer je sodeloval tudi priznani glasbenik Borut Lesjak. Ob tej priliki je bil izveden tudi recital pesmi domačina in dolgoletnega člana društva Miran Jarc Škocjan Franceta Stražarja v izvedbi Dragice Jeretina in Mihe Kavčiča.
V mesecu juniju je društvo povabilo na gostovanje ljubljansko Dramo, ki je uprizorila Partljičevo trago komedijo „Moj ata socialistični kulak". Društvo je imelo veliko težav, da je dobilo v goste tako priznano gledališče, ki je dokaj skeptično gledalo na uprizoritev v kraju, ki je odmaknjen od občinskega središča. Po predstavi se je mnenje spremenilo, saj so obiskovalci, vzpostavili stik z izvajalci. Obisk je bil izreden, preko 1.200 ljudi. Po predstavi je vodstvo ljubljanske Drame že pričelo razmišljati o tem,s katero predstavo bi lahko nastopili v prihodnji sezoni. Igralka Milena Zupančičeva je izjavila, da si je gledališče v Škocjanu predstavljala na travniku. Ko pa je prišla sem, se je počutila prijetno in domače, pa še ambient jo je prevzel. Igralec Drame Polde Bibič je po predstavi izjavil, da je že prehodil in igral v velikih krajih, vendar je dosedaj le redko naletel na tako zorganizirano amatersko društvo.
Člani društva so v jubilejnem letu v mesecu septembru v letnem gledališču zelo uspešno izvedli komedijo Josipa Kolana „Klobčič". Na premieri je bilo cca. 800 obiskovalcev, na reprizi cca 600, na tretji predstavi cca. 900 in zadnji več kot 300. Predvsem je pohvaliti izredno obetavno igralko Renato Capuder za zahtevno podano vlogo Rože. Doslej je nastopila le v Učni uri. Pri njej je vredno največ to, daje sprejemljiva za režiserjeva navodila. Izredno pomembno je tudi to, da je tako kratkem času obvladala tako obširen tekst, kar se je močno poznalo tudi v njenem nastopu. Pa še to, prav v času, ko je bila na sporedu ta igra, je bila tik pred koncem študija. Zaradi odličnega uspeha pa je bila celo oproščena mature. Pohvaliti je tudi njeno vsestransko delo v društvu.
Glavni nosilec te predstave je bil Stane Maselj v vlogi Josina. Tako kot v neštetih predstavah doslej, je tudi tokrat simpatične odigral svojo vlogo, za kar je bil pri obisko-
valcih deležen še posebnega aplavza. Ostali igralci,predvsem Ivanka Mlakar, Pavle Nahtigal, Dragica Jeretina, Brigita Jeretina, Jože Lekan, Andrej Majdič, Marko Capuder, Anica Kovač in Janez Cerar, pa tudi statisti Janez Jasene, Zvonko Ravnikar in Dušan Ravnikar so svoje vloge pravtako prijetno odigrali. Vsekakor je Lojze Stražar komedijo izredno prikupno postavil na oder. Maske so bile tokrat delo Mihe Kavčiča, ki že dalj časa z veseljem pomaga društvu, scensko zasnovo je izdelal Saša Kump iz Kranja, glasbo pa Borut Lesjak. Poznalo se je tudi, da je bila razsvetljava v letnem gledališču letos precej boljša kot ponavadi, saj je društvo obnovilo električno napeljavo. Zato ima prav gotovo veliko zaslug Marjan Jančar. Za razsvetljavo sta tokrat skrbela Mavricij Grošelj in Marjan Jančar.
V društvu je izredo veliko mladih, pa ne samo igralcev, pač pa tudi takih, ki skrbijo za ton, obleke, pripravo kulis, urejanje parkirišča in ostalo. Na zadnji predstavi Klobčiča je predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek v priložnostnem govoru na kratko orisal delovanje izredno prizadevnega' društva Miran Jarc Škocjan v obdobju teh 35 let. Ob tej priliki je društvu in nekaterim dolgoletnim članom podelil priznanja ZKO Domžale.
Zadnja jesenska prireditev, ki je bila v jubilejnem letu predvidena v letnem gledališču na Studencu je bila zaradi slabega vremena izvedena v Hali komunalnega centra v Domžalah. Alpski kvintet, Vinko Šimek - Jaka Šraufzieger, Nela Eržiščnik, Edvin Fliser in Ivanka Kraševec so pripomogli k temu, da se je preko 1.000 obiskovalcev zabavalo več kot dve uri in s tem uspešno zaključilo jubilejno 35-letno delovanje Kulturnega društva Miran Jarc Kocjan. Tone RAVNIKAR
Kulturni koledar
26.10-3.11.     Preddverje hale Domžale:
Razstava skuJptur in grafik Jožeta Stražarja
V. srečanje slovenskih igralcev v monodramah in
komornih igrah
2.11. ob 19.30   Kinodvorana Domžale:
Klub mladih Murska Sobota Eugene lonesco: Učna ura
9.11. ob 19.30   Kinodvorana Domžale: Pantomimik Andres Valdez Črno in belo
16.11. ob 19.30 Kinodvorana Domžale:
Eksperimentalno gledališče Glej Aleš Valič in Alja Tkačeva Herbert Achternbusch: Ela
100-letnica rojstva zgodovinarja dr. Josipa Mala
22. decembra 1984 bo poteklo 100 let, odkar se je očetu zemljak* Francu Malu in njegovi ženi Ivani pri Pečah v Moravski dolini rodil sil Josip, poznejši najvidnejši slovenski zgodovinar in muzealec.
Osnovno šolo je obiskoval v Pečah, gimnazije pa v letih 1896-1904 v Ljubljani. Tuje tudi maturiral. Na dunajski univerzi je od leta 1904-1909 študiral zgodovino, zemljepis in zgodovino umetnosti. Leta 1909 je promoviral za doktorja modroslov-ja. Od leta 1907-1909 je bil tudi član avstrijskega zgodovinskega instituta na Dunaju. Tu je opravil tudi strokovni izpit za službo v arhivih, knjižnicah in muzejih iz zgodovine, zgodovinskih pomožnih ved in zgodovine umetnosti. Največ je študiral zgodovino virov, paleografijo in študij listin. Po uspešno opravljenem strokovnem izpitu je leta 1909 nastopil službo volon-terja pri Kranjskem deželnem muzeju v Ljubljani, kjer je kasneje postal tudi kustos. Od leta 1924-1945 je bil ravnatelj tega muzeja, ki se je kasneje preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani. Leta 1938 je uredil 14 dvoran novega Ljubljanskega Mestnega muzeja in zanj zbral in pridobil gradivo, predvsem iz zgodovine stilnega pohištva, skoro do slehernega eksponata izključno sam. Za novi muzej je napisal tudi „Vodnik po Ljubljanskem Mestnem muzeju".
Leta 1950 je postal ravnatelj tega muzeja in na tem mestu ostal do upokojitve leta 1962.
Razprave in članke je pričel pisati že zgodaj. Napisal jih je preko 150. Pisal je tudi kritike in študije o delih drugih avtorjev in napisal vseh recenzij preko 300. Njegov prvi članek je izšel v „Času" že leta 1909 z naslovom „K poglavju starejše zgodovine Slovencev". Te razprave in članki so izhajali v številnih Ustih, časopisih in strokovnih publikacijah doma in v tujini. Naj navedem nekaj najvažnejših:
Pomen in organizacija arhivov, Neuere Kroatische Historiographie, K poglavju starejše zgodovine Slovencev II, Kustos Freyer med slavisti, Sloviti slikarji v Ljubljani, Cerkev na Otoku in izsušitev Blejskega jezera, Doneski k Vodnikovemu življenjepisu, Pomanjkanje in lakota v Ljubljani, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem, Nova pota slovenske historiografije, Eipolog k staroslovenski svobodi, Umetnostno-zgodo-vinski zapisi, Iz zgodovine koroškega slovenskega šolstva, Slavinja, apostol Kranjski in Istre, Muzejska kronika, Kratka navodila za ohranitev in ureditev manjših arhivov, Prešernovo odvetništvo in še kaj, Francozi na Slovenskem, K zgodovini slovenskega višjega šolstva, Okrog ilirizma, Museatvvesen in Slowenien, Pred sodnim stolom predmarčne birokracije, Iz torbe
predmarčne birokracije, Ljubljana in volitve za frankturtski državni zbor leta 1848, Božjepotni spominki in „odpustki". Narodni muzej v Ljubljani izza prevrata, Slomškovo društvo za izdajanje ljudskih knjig, Emigranti iz prve srbske vstaje v Celovcu, Karantanisches Kroatien, Schvva-benspigel in Koroško ustoličenje, Svoboda in sužnost, Naše muzejsko društvo v teku sto let, Slovenske mitološke starine, Odklonjena podložniška prisega hrvatskih stanov leta 1814, Rota-Starpslovenska prisega, Osnove ustoličenja karantanskega kneza, Contributo alla mitologia slovena, Čast ognja v mitologiji in ljudske izročilu, V Rusiji pred 400 leti, Z oglejskim vizitator-jem po Sloveniji 1485-1487, Policija in Prešernov nagrobnik, Tenje iz stare Ljublja-! ne, Roka pravice - kako. težka je bila nekoč, Po stezah zgodovinarja, Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država. Pripombe k slovenskemu bajeslovju, Ljub-; ljanske fajančne delavnice, Muzeji iz zgodovine. Skvarjeni poprtnik, Die Eigenart deS Karantanischen Herzogtums, Slike koroškega ustoličenja v londonskem rokopisu, Ist das Edlings problem wirklich unlosbar,' Beseda o krajevnem izrazoslovju.
Prve knjige in brošure je izdal že le#i 1916 in to: Grb in barve dežele Kranjske*; leta 1924 Zgodovine umetnosti pri Sloveni cih, Hrvatih in Srbih ter Uskoške seobe in slovenske pokrajine, leta 1931 Vodnik p° kulturnozgodovinskih zbirkah Narodnega; muzeja v Ljubljani, leta 1949 Kontinuitet'; slovenske karantanske kneževine. Njegov" največje delo pa je nedvomno Zgodovin' slovenskega naroda - Najnovejša doba, K1 je izšla v 10. svezkih od leta 1928-1939 pf> Mohorjevi družbi na 1.213 straneh. Pole? tega je izdal leta 1939 še Probleme aus de'; FrUgeschichte der Slovenen in Vodnik p* ljubljanskem Mestnem muzeju in leta 1957; knjigo Stara Ljubljana in njeni ljudje. 1>\ tisk je imel pripravljene še knjige Slog $ pohištvu in Izpiske iz arhivov o umetnikih« ki so živeli in delovali v Ljubljani in zapiski o ljubljanskih gradbenih spomenikih.
Leta 1971 mu je Skupnost muzeje* Slovenije za posebne dosežke v muzejstv« podelila Valvasorjevo nagrado.
Prav bi bilo, da bi dobila ob 100-letnici rojstva tudi ena domžalskih ulic ime p°' njem, ob primerni proslavi, naj bi mu o1> 100-letnici rojstva na njegovi rojstni hiši V Preteržu vzidali spominsko ploščo, s čemel) bi se tudi domžalski občani oddolžili velikemu zgodovinarju in muzealcu, rojaku lepe Moravske doline.
Tone RAVNIKAR
Skupščina občine Domžale bo v letošnjem letu zasedala še štirikrat, kar je potrebno predvsem zaradi priprav na novo plansko obdobje.
Na zasedanju skupščine 8.11.1984 bomo obravnavali predvsem dokumente, ki se nanašajo na razlastitve po zazidalnih načrtih v Trzinu, Ihanu in Radomljah, poleg tega bomo predvidoma obravnavali tudi predlog odloka o hišnem redu, predlog odloka o podstanovalskih razmerjih in predlog odloka o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki.Na tem zasedanju naj bi obravnavali tudi sklepno poročilo o izvajanju začasnih ukrepov v delovni organizaciji Avtoservis. Glede na poročilo, ki ga je pripravil začasni organ v tej delovni organizaciji in predlog zbora delavcev Avtoservisa,naj bi prenehali ukrepi pred iztekom roka, za katerega so bili uvedeni začasni ukrepi.
Na zasedanju zborov skupščine, dne 21.11.1984 naj bi predvsem obravnavali analizo dolgoročnih razvojnih možnosti občine Domžale in analizo srednjeročnih razvojnih možnosti občine Domžale. Poleg tega naj bi razpravljali tudi o uresničevanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale v letošnjem letu ter osnutku resolucije za prihodnje leto. Na tem zasedanju bomo razpravljali tudi o poročilu o uporabi sredstev v samoupravnih interesnih skupnostih, v javno razpravo pa bo dan tudi osnutek proračuna za prihodnje leto.
Na zasedanju zborov skupščine, dne 13.12.1984 bomo zopet obravnavali zadeve
s področja urbanizma, saj bo predvidoma v obravnavi predlog zazidalnega načrta v starem delu Trzina, enak predlog odloka se bo nanašal na Moravče, v fazi osnutka pa bomo obravnavah tudi spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Domžale za to srednjeročno obdobje. Predvidevamo, da bo na tem zasedanju dan v javno razpravo tudi osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji.
Na zasedanju zborov dne, 28.12.1984 pa bomo predvidoma obravnavali smernice za pripravo dolgoročnega plana občine Domžale, smernice za,pripravo družbenega
plana občine Domžale za naslednje srednjeročno obdobje, prav tako bo v fazi predloga obravnavana resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Domžale za prihodnje leto, v fazi predloga bomo obravnavali tudi proračun občine Domžale za prihodnje leto in predlog odloka o prispevnih stopnjah v letu 1985. Glede na pomembnost obravnavanih zadev v letošnjem letu, bo v vseh okoljih potrebno intenzivirati delo delegacij, zlasti pa še izboljšati povezanost delegacij z njihovim okoljem ter z organi upravljanja, kajti le tako bomo sprejeli takšne odločitve, ki bodo pomenile resničen napredek za delo v letu 1985.
10. in 11. oktobra 1984 so se po poletnem premoru ponovno sestali delegati zborov Skupščine občine Domžale
Podrobneje o združenem . delu in stanovanjski problemi
Osrednja točka na prvem jesenskem zasedanju Zbora združenega dela je bila razprava o gospodarskih gibanjih občine Domžale v prvi polovici leta 1984,na Zboru krajevnih skupnosti ter Družbenopolitičnem zboru pa so podrobneje spregovorili o stanovanjski problematiki ter o realizaciji sklepov, katere je Skupščina občine sprejela ob obravnavi omenjene problematike v preteklem letu.
Delegati so sprejeli tudi predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Domžale za leto 1984 ter predlog odloka o spremembi odloka o javnem redu in miru v občini Domžale.
V javno razpravo pa so dali osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale ter osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda.
Rezultati poslovanja v prvi polovici leta ugodni
Delegati Zbora združenega dela so se seznanili s poročilom o gospodarskih gibanjih v občini Domžale v obdobju januar do junij 1984,informacija pa je bila podana tudi o rezultatih poslovanja za obdobje do avgusta letošnjega leta. Izražena je bila splošna ocena, da so rezultati gospodarjenja v občini Domžale v letošnjem letu dobri,saj presegamo z resolucijo načrtovane rezultate.
Z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine je bila predvidena 3 % realna rast družbenega proizvoda^v prvem polletju pa so bila ta predvidevanja uresničena k temu pa je največ prispevala rast industrijske proizvodnje, ki je bila v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta za "I % večja. Zelo ugodni rezultati so bili doseženi tudi na področju ekonomskih odnosov s tujino. Skupen izvoz je bil za 26% večji kot v enakem obdobju preteklega leta, najbolj pa se je povečal izvoz v socialistične države in sicer za 46 %, medtem ko se je izvoz v zahodne države povečal za 38 %. Izvoz v države v razvoju je bil 16 % manjši.
Na področju zaposlovanja so se v letošnjem letu nadaljevala gibanja iz drugega polletja lanskega leta. Število zaposlenih v gospodarstvu občine se je povečalo za 423 delavcev ali za 5 % večje število zaposlenih delavcev pa je rezultat večjega zaposlovanja v industriji.
Doseženi finančni rezultati so bili dobri, dohodek se je namreč povečal za 74 %, osebni dohodek pa za 52 %. Delitev dohodka in čistega dohodka je bila ugodna, saj so se sredstva za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela povečala za 111 %.
*Na področju kmetijstva so bih doseženi rezultati na nivoju enakega obdobja lanskega leta. Prodaja kmetijskega blaga organizacij združenega dela s področja kmetijstva je bila do avgusta letošnjega leta dosežena v višini 1302 milijona dinarjev in se je nominalno povečala za 36%. Ob upošte-. vanju rasti cen je bila prodaja kmetijskega blaga za 2 % večja kot v enakem obdobju lan,skega leta. Na relativno nizko rast prodaje kmetijskega blaga je vplivalo predvsem zmanjšanje prodaje prašičev za pitanje in Pleme ter klavnega goveda.
Delegatka,delegacije iz Napredka SKOK Jana je izpostavila problematiko, s katero se srečuje delovna organizacija NAPRE-
DEK. V trgovini namreč rezultati daleč zaostajajo za dosežki gospodarstva in industrije. Indeks celotne industrije je 185, trgovine pa le 153. Neustrezna razlika v ceni (marže) je prispevala, da je indeks dohodka dosegel višino le 142, medtem ko je indeks dohodka v industriji 191. Kljub ugotovitvi o neustreznih gibanjih v celotnem prihodku in dohodku je v DO NAPREDEK razporejenih kar 64 % več sredstev, v sklad za razširitev materialne osnove dela, kot v enakem obdobju preteklega leta. Tnkšna razporeditev je bila možna le na račun nizkih osebnih dohodkov. Obstoječa tendenca razporeditve dohodka je imela tudi za posledico, da so osebni dohodki iz leta v leto bolj zaostajali za osebnimi dohodki v gospodarstvu. Tako je v prvi polovici letošnjega leta znašal povprečni osebni dohodek občine v gospodarstvu 23.726 dinarjev, v Napredku pa le 19.659 dinarjev. Iz tega je razvidno, da v letošnjem letu zaostajajo kar za 17 %jiajnovejši pokazatelji pa kažejo, da se ta razlika še povečuje. Tako stanje povzroča odhode najboljših kadrov in tudi sicer negativno vpliva na delavce. Delegatka je ocenila, daje razlogov za tako slab ekonomski položaj v trgovini več, glavni pa je nedvomno večletno družbeno poseganje v oblikovanje cen (zamrznjene marže vse do julija tega leta), pomanjkanje blaga, padec realne kupne moči prebivalstva in zvišanje stroškov na katere delovna organizacija nima pomembnejšega vpliva. Tudi nizka razlika v ceni ne zadošča niti za enostavno reprodukcijo. Tako je posebno kritičen položaj v trgovini z živili, ki že nekaj let posluje brez akumulacije. Delegatka se je zato zavzela, da se v celoti podpre 9. člen osnutka zakona o sistemu družbene kontrole cen, ki dopušča trgovinskim organizacijam združenega dela samostojno odločanje o cenah o povezavi s proizvajalnimi organizacijami združenega dela. Administrativno določeni deleži za kritje stroškov trgovine naj bi veljali le pri tistih proizvodih, kjer bo tudi v proizvodnji uveden ukrep družbene kontrole cen in sicer določitev najvišjega nivoja cen.
Delegat delegacije iz Agroemone TOZD Prašičereja Ihan GNIDOVEC Franc je opozoril, da Prašičereja Ihan v letošnjem letu še ne beleži izgub, tako kot že nekaj farm v JugoslavijijVprašljiva pa je že rentabilnost poslovanja za prihodnje leto. Problematika nastaja predvsem zaradi visoke cene krmil. Opozoril je tudi na občutni padec nakupa plemenske živine s strani kmetov ,kar je zelo negativen pokazatelj.
S spremembo statuta do racionalnejše organizacije strokovnih služb Skupščine občine Domžale
Zbori Skupščine občine so sprejeli in dali v javno razpravo tudi osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Domžale. Spremembe se nanašajo na reorganizacijo in delo dosedanjega zavoda za geodezijo občine Domžale ter strokovnih služb Skupščine občine Domžale.
Upravni organi za področje geodezije so dobili nove obveznosti pri vodenju evidenc o stavbnih zemljiščih ter zbirne evidence o uporabi zemljišč. Zato je potrebno, da se Zavod za geodezijo občine Domžale ukine, ustanovi pa se Geodetska uprava občine Domžale, njene pristojnosti pa določijo tako, da bodo v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
Po veljavnem statutu občine so organizirane v okviru Skupščine občine tri strokovne službe in sicer Sekretariat skupščine, Sekretariat izvršnega sveta in Sekretariat za kadrovske zadeve. V želji, da bi racionalizirali delo je v osnutku sprememb statuta predvideno, da naj bi se vse tri strokovne službe združile v eno, z nazivom Sekrcta-■ riat skupščine in izvršnega sveta. V sestavi te strokovne službe pa bi delovala občinska kadrovska služba, s spremembo se ukinja mesto sekretarja Izvršnega sveta, s prerazporeditvijo del in nalog v okviru sekretariata pa bo doseženo tudi zmanjšanje zaposlenih še za dva delavca.
Zidava na kmetijski zemlji dražja?
Delegati so sprejeli spremembo dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije je že v začetku leta dala pobudo za spremembo navedenega dogovora, ki naj bi prispeval k nadaljnji izboljšavi, pridobivanju, urejanju in varstvu kmetijskih zemljišč in gozda zaradi enotnejšega izvajanja kmetijske zemljiške politike.
Dogovor bo stopil v veljavo le pod pogojem, da k njemu pristopi vsaj 40 občin v republiki. Dogovor je pripravljen tako, da določa razmerja med najnižjo in vsemi drugimi odškodninami ter ga zato v prihodnje ob valorizacijah odškodnine ne bo potrebno več spreminjati. V ilustracijo naj navedemo, da bi po uveljavitvi tega dogovora in sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za kmetijska obdelovalna zemljišča tretjega, drugega ali prvega katastrskega razreda od 320 din m2 do 400 din m2 za ostale katastrske razreda pa od 20 din m2 do 40 din m2.
Razprava v zboru združenega dela je pokazala, da so si stališča do sprejetja novega odloka nasprotujoča. Delegati so sprejeli sklep, da gre osnutek navedenega odloka v javno razpravo, kjer naj bi se dokončno izoblikovala stališča in predlogi za uveljavitev novih odškodnin-
Ponovno o stanovanjski problematiki
Na vseh zborih skupščine je potekala široka razprava o poročilu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, ki je bilo pripravljeno na podlagi sklepov občinske skupščine že v preteklem letu ob obravnavi uresničevanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Poročilo je bilo dobro pripravljeno, saj iz njega izhaja, da samoupravna stanovanjska skupnost dejansko izvaja funkcije, ki izhajajo iz njenih samoupravnih splošnih aktov, pa tudi srednjeročnih družbenih aktov občine Domžale. Ugotavlja se, da se blokovna in individualna gradnja v občini izvaja skladno z načrtovano politiko, izdelana je bila tudi energetska študija, pripravljen je program dolgoročnega vzdrževanja stanovanjskega fonda, izvršuje se začrtana stanovanjska politika v okviru materialnih možnosti združenega dela v občini, pričakuje pa se tudi, da v prihodnje ne bo prihajalo do pomanjkanja infrastrukturnih objektov. Do poročila pa se je opredelilo tudi predsedstvo občinske konference SZDL Domžale, ki v svojem poročilu ocenjuje, da poročilo celovito prikazuje stanje in problematiko na področju stanovanjskega gospodarstva.
Prav tako ocenjuje, da so bili na področju uresničevanja zakona o stanovanjskem gospodarstvu doseženi pozitivni rezultati tako v organizacijskem kot vsebinskem smislu. V veliki meri so rezultat dobrega sodelovanja organov samoupravne stanovanjske skupnosti, njene strokovne službe ter aktivnosti nosilcev nalog, ki izhajajo iz akcijskega programa za realizacijo sklepov okrogle mize o stanovanjskem gospodarstvu, ki ga je lani organiziral Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk skupaj z Koordinacijskim odborom za uresničevanje zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Stališča k navedeni problematiki sta podali tudi Komisija za razvoj krajevnih skupnosti Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Domžale ter Komisija za družbenoekonomske odnose Zbora združenega dela Skupščine občine Domžale.
Delegatka delegacije HELIOS Domžale je postavila vprašanje u zakaj prihaja do občutnih razlik med ceno centralne kurjave in stanarino, ler zakaj je gradnja za trg in gradnja   najemniških   stanovanj enaka.
Poudarila je tudi, da je gradnja v stanovanjsko poslovnem bloku nesolidna, kar dokazujejo številne reklamacije, kljub urgencam pa napake v dveh letih še vedno niso odpravljene. Odgovor je podal Končan Janez, vodja delovne skupnosti SIS materialne proizvodnje občine Domžale, ki je dejal, da ima ogrevanje ekonomsko ceno, stanarine pa te cene še niso dosegle. Glede napak pri gradnji pa je dodal, da je do le teh prihajalo že v fazi same gradnje, prav tako pa so bili kupci stanovanj leta 1982 obveščeni, da stanovanja ne bodo takšna kot je bilo prvotno projektirano. Vse napake so bile sproti evidentirane. Predvidoma naj bi se pomanjkljivosti začele odpravljati v začetku leta 1985.
Delegat krajevne skupnosti MENGEŠ Franc ZABRET je poudaril, da v poročilu niso bila upoštevana stališča krajevne skupnosti Mengeš glede blokovne in individualne gradnje ZAVRTI Mengeš, kjer opozarjajo, da je obstoječa infrastruktura za tako veliko novogradnjo preslaba. V odgovoru je predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Vito HABJAN dejal, da so stališče krajevne skupnosti Mengeš na Stanovanjski skupnosti že obravnavali, vendar v tem poročilu še ni zajeto. Glede na ponovne pobude s strani Republiških organov o ustanavljanju posebnih sodišč, ki bi delovala samo za stanovanjske zadeve, je delegat krajevne skupnosti Venclja PERKA Domžale Franc HABJAN vprašal, kakšni materialni stroški bi nastali z ustanovitvijo tega sodišča ter koliko sredstev izgubimo iče tega sodišča ne ustanovimo?
V odgovoru je Vito HABJAN dejal, da je ustanovitev takega sodišča za našo občino povsem nesprejemljivo, saj imamo letno le okoli 320 sporov, ki pa so rešeni»v zelo kratkem času, tako da smo z delom sodišča zadovoljni. Problemi pa se pojavljajo v Ljubljani, kjer ima samo Staninvest več kot 25.000 tožb in za Ljubljano bi morali ustanoviti posebno sodišče. Pri ustanovitvi takega sodišča pa bi delovalo okrog 200 sodnikov poleg tega pa še veliko število administrativnih delavcev, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo, saj nam nihče ne garantira, da se bo z ustanovitvijo takšnih sodišč bistveno povečala učinkovitost delovanja takega sodišča.
Po sklenjeni obravnavi tega poročila, so bili izoblikovani sklepi, ki so objavljeni v tej številki v Uradnem vestniku občine Domžale.
Program aktivnosti ZTKO Domžale
NOVEMBER 1.-^25.11.1984
1.-25.11.1984 8.-15.11.1984 15.11.1984
10.11.1984 dalje DECEMBER
1.-25.12.1984
14.12.1984
8.12.1984 (sobota)
ŠAH — Sončev memorial, Restavracija Pošta (Repovž) $
KEGLJANJE - posamezno, (Jarše) NAMIZNI TENIS - posamezno, (Jarše) NAMIZNI TENIS - ŠŠD, OŠ Venclja Perka in OŠJ.B. Tito KOŠARKA - ŠŠD, liga, telovadnice OŠ
KOŠARKA - ŠŠD - nadaljevanje lige, telovadnice OŠ
KOŠARKA - TRI M liga, dvorana KC Domžale
ODBOJKA - ŠŠD, dvorana KC, OŠ Venclja Perka
ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA LETO
h1984, dvorana KC
Strokovna služba ZTKO
Delegacija Krajevne skupnosti Jarše-Rodica:
Vprašanje:
Prispevna stopnja za Kulturno skupnost se bo znižala za 0,10%, za Telesnokulturno skupnost pa za 0,0 3 %. Doslej je bilo za Kulturno skupnost namenjeno 0,43 %, za Telesnokulturno skupnost pa 0,71 %. Mar to pomeni forsiranje telesne kulture na račun kulture?
ODGOVOR:
Za leto 1984 so bili programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za 20 % povečani glede na valorizirane programe iz leta 1983. Prispevne stopnje na začetku leta so bile izračunane na podlagi te rasti. Po prvem tromesečju so bile spremenjene, ker so bili poračunani vsi presežki, ki so se ustvarili pri posameznih interesnih skupnostih. Sedaj veljavne prispevne stopnje pa so izračunane na podlagi nove ocene rasti dohodka v gospodarstvu, za katerim mora skupna poraba za 20 % zaostaja-tiTako jc dovoljena 40 % rast sredstev za skupno porabo glede na valorizirane programe iz preteklega leta.
Istočasno pa je treba tudi povedati, da je prispevna stopnja za Kulturno skupnost 0,33 % iz BOD samo občinska in da se hkrati zbira še 0,50 % iz BOD za Kulturno skupnost Slovenije, medtem ko se pri Telesno-kulturni skupnosti s prispevno stopnjo 0,71 % iz BOD zbirajo tudi sredstva za Telesnokulturno skupnost Slovenije.
(odgovor pripravila tov. Ivica Šetina, dipl.oec, predsednik Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj).
Delegacija Krajevne skupnosti Slavko Šlander Domžale
VPRAŠANJE:
Zanima nas, ali se ve, kje bodo gradili avtocesto po naši občini. ODGOVOR:
Trase bodočih avtocest po naši "občini so vrisane v urbanističnem redu naselij občine Domžale in so na vpogled pri Komiteju za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale, soba št. 60). •
(odgovor pripravil tov. Anton Preskar, tehnični vodja DS SIS materialne proizvodnje občine Domžale).
Delegacije Krajevnih skupnosti Slavko Šlander, Vencelj Perko in Simon Jenko Domžale
VPRAŠANJE:
• Kaj je storjenega s čiščenjem in vzdrževanjem kanalizacije in kanalskih jarkov? ODGOVOR:
Komunalno podjetje ima v svojem upravljanju in vzdrževanju kanalizacijo Domžal, Mengša, Radomelj, Vira in ostalih naselij, ki imajo organizirano odvajanje odplak. Kanalizacijo so izvajali poleg pooblaščenih in kvalificiranih DO še razni nekvalificirani izvajalci, v veliko primerih pa celo občani sami. Vse tako izvedene kanalizacije smo po združevanju v enotni kanalizacijski sistem prevzeli v upravljanje, za nadaljnje vzdrževanje in gradnjo pripravili in sprejeli občinski odlok, ki ga sedaj izvajamo v praksi. Zatečeno stanje kaže na hude tehnične pomanjkljivosti na jaških kanalih in hišnih priključkih. Izrazit primer nekvalitetno izvedene kanalizacije je v kompleksu blokov Veljka Vlahoviča, ki sta izvedeni že dve sanaciji na kanalih, ki so brez ustreznega padca. V tako zgrajeni kanalizaciji prihaja do zaslajanja fekalij in širjenja neprijetnega vonja po stopniščih in stanovanjih, naši vzdrževalci imajo pri tako izvedenih kanalizacijah po več inter-
vencij na mesec, kar pri kvalitetno zgijeni kanalizaciji ni potrebno. Primeri nekvalitetno grajevnih kanalizacij so še pri bloku SPB-1, na Muljavi v Mengšu, Levstikovi cesti v Domžalah, novem naselju Trzin, itd. Posebno je potrebno poudariti nekulturen odnos nekaterih uporabnikov do kanalskih vodov, v katere odmetavajo in odlagajo gradbeni material, perejo betonske mešalce in spuščajo vodo mešano z betonom v cestne požiralnike, odkrivajo pokrove jaškov in mečejo vanje razne odpadke, celo zaboje za pivo in drugo.
Izvedba kolektorja, primarnih vodov in razvodnega mestnega omrežja je kvalitetna, redno čiščena in ni problemov z distribucijo odplak.
Navedene pomanjkljivosti in nedoslednosti has obvezujejo, da v bodoče poostrimo nadzor nad gradnjo kanalizacije, izvedbo priključkov in ostalih kanalskih objektov, da zaupamo gradnjo samo strokovno usposobljenim in za tako delo pooblaščenim izvajalcem. Delo našega vzdrževanja poteka po planiranem čiščenju in pregledu kanalizacijskih vodov ob upoštevanju obremenjenosti posameznih kanalizacij in tehnični kvaliteti teh vodov. Za vse kanale, ki so v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti, hišnih svetov in drugih uporabnikov in so zgrajeni nekvalitetno, smo pripravljeni izvajati vše storitve po posebno pripravljenem dogovoru ali poslovniku.
(odgovor pripravil toy. Janez Repnik, vodja TOZD Komunala v DO Komunalno podjetje Domžale).
Delegacija Krajevne skupnosti Simon Jenko Domžale
VPRAŠANJE:
Od vodne skupnosti bi radi stalno obveščanje o rezultatih meritev1 kvalitete pitne vode.
ODGOVOR:
Med važnejšimi nalogami našega vzdrževanja je kontinuirano spremljanje kvalitete vode na vseh naših črpališčih in gravitacijskih virih. Mesečno nam Zdravstveni dom Domžale -Higiensko epidemiološka služba vzame 15-20 vzorcev vode za bakteriološko preiskavo, ki jo opravi Zavod SRS za zdravstveno varstvo - oddelek za sanitarno mikrobiologijo v Ljubljani. Do sedaj odvzeti vzorci so poleg' bakteriološke neoporečnosti primerni tudi po kemični sestavi. '    yse trj
krajevne skupnosti v Domžalah se oskrbujejo z vodo na centralnem črpališču domžalsko-niengeškega polja. V zadnjih 15 letih še nismo zabeležili bakteriološko neprimerne vode, vendar pa se kvaliteta spreminja. Iz navedenega sledi, daje potrebno širše- družbeno angažiranje pri zaščiti podtalnice, pri izvajanju odloka o zaščitnih pasovih, saj se severno od naših črpališč nahajajo potencialni onesnaževalci kot so Lek Mengeš, predvidena deponija Komunalnega podjetja Kamnik in ostala industrija.
Analize preiskav vode so arhivirane pri naši DO in pri Sanitarni inšpekciji Skupščine občine Domžale, kjer so na vpogled predstavnikom krajevnih skupnosti.
(odgovor pripravil tov. Janez Repnik, vodja TOZD Komunala v DO Komunalno podjetje Domžale).
Delegacija Krajevnih skupnosti Slavko Šlander, Vencelj Perko in Simon Jenkt Domžale
VPRAŠANJA:
1. Kaj je z Mlinščico od odcepa Kamniške Bistrice do konca in kdo je upra^|jalec industrijskega kanala in jo je dolžan vzdrževati ter katera podjetja jo uporabljajo za svojo dejavnost.
2. Upravni organ daje soglasje za zaprtje vodotoka skozi celo leto. Kanal bi bil lahko zaprt samo v zimskem in zgodnjem pomladanskem času. Kanal je neočiščen in se še vedno v strugo mečejo vsemogoči odpadki in odplake, ki povzročajo neznosen smrad. ■
Kdaj bo -končno očiščen kanal mlinščice in kdaj bo zasut kanal opuščene Mlinščice.
ODGOVOR:
Vse do letošnjega , leta status odprtih javnih kanalov —" mlinščic ni bil rešen, saj ni bilo jasno ali gre za zgolj industrijski kanal, katerega upravljala so delovne organizacije (npr. Helios Domžale, Helios Koli-čevo, Induplati Jarše, Papirnica, Žito — mlini Homec in Vir, mlinarji -Kralj, Slabič, itd.), ali pa za vodotok, katerega upravljalec je Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava. V letu 1977 je bil v Občinskem poročevalcu objavljen osnutek odloka o določitvi meje pribrežnih zemljišč, načina gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenje potokov, jarkov in odprtih vodnih kanalov mlinščic na območju občine Domžale, žal pa sam odlok doslej še ni bil sprejet. Vseskozi je iniciativo za urejanje te problematike vodil SK1S Domžale ter tudi v letu 1979 poslal zainteresiranim delovnim organizacijam in uporabnikom osnutek sporazuma o financiranju vzdrževanja Mlinščice, ki pa zaradi materialnih obvez ni bil realiziran. Tekom vseh teh let je SKIS Domžale delno financirala urejanje Mlinščic, vendar glede na to, da ni bilo financiranje sistemsko rešeno, še zdaleč premalo, da bi bili občani zadovoljni. Tako smo dotirali KS Jarše-Rodica za enkratno akcijo čiščenja v Domžalah, redno vsako leto pa smo vršili deratizacijo. Šele z odlokom o komunalnih dejavnostih na območju občine Domžale (Uradni vestnik 2/84) smo definirali, da je urejanje in vzdrževanje odprtih javnih vodnih jarkov - mlinščic komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena ter legalizirali možnost vlaganja »komunalnega denarja" v to dejavnost. Glede na to, da kljub razši ritvi pojma „komunalnih dejavnosti" ni bil dan nov dodatni vir (kot ni bil ob predaji vzdrževanja javne razsvetljave in pokopališke dejavnosti — od KS na Komunalno podjetje Domžale) ni veliko možnosti, da bo situacija kanalov kaj boljša kot doslej. Ravno obratno - v letošnjem letu smo vir sredstev, ki se nabira za vzdrževanje objektov kolektivne komunalne rabe celo zmanjšali za 10 %. Tudi v režimu zapiranja in odpiranja mlinščic se bo potrebno dogovoriti oziroma končno sprejeti odlok, katerega osnutek je bil objavljen že leta 1977. Ravno tako bi morali doseči boljšo osveščenost občanov, da ne bi v mlinščice metali različen odpadni material. Ob vsem tem naj povemo, da imamo že izdelane načrte za kompleksno ureditev mlinščice skozi Domžale, vendar za tako naložbo ni in še dolgo ne bo prepotrebnih sredstev. Kanal opuščene Mlinščice,ki poteka mimo Toka bomo predvidoma zasuli v letu 1985.
(odgovor pripravil tov. Anton Preskar, tehnični vodja DS SIS material -ne proizvodnje).
3. V kakšni fazi so priprave za ureditev domžalske tržnice. Pojavljajo se namreč primeri DO in privatnih pridelovalcev zelenjave in sadja, ki bi si želeli pridobiti stalen prostor za prodajo svojih pridelkov. Pojavljajo se potrebe za prestavitev obstoječih kioskov. KS smatrajo, da je potrebno pospešiti pripravo in izgradnjo tržnice, dokler pa to ni gotovo, z improviziranimi kioski ne bi nadaljevali.
ODGOVOR:
SKIS Domžale ima obvezo preko srednjeročnega družbenega plana, da realizira tržnico v Domžalah ter je pričel priprave v zvezi z urbanistično in tehnično dokumentacijo in pridobivanjem zemljišča v centralnem delu Domžal ob tem, da obstaja več možnih variant (varianta za delavnico Toko - vstop na cesto pri avtopral-nici; na obstoječi lokaciji, itd.). Ko bodo projektne rešitve znane, bodo občani preko Občinskega poročevalca o tem pravočasno seznanjeni. Istočasno naj omenimo, da SKIS Domžale skladno s srednjeročnim družbenim planom vrši priprave za gradnjo hotela v Domžalah (možne lokacije; na področju Alka; na kareju ob Zdravstvenem domu - Novoprem, itd.; kare blizu OŠ Slavka Šlandra).
(odgovor pripravil tov. Anton Preskar, tehnični vodja DS SIS materialne proizvodnje).
Delegacija Krajevn skupnosti Trzin
VPRAŠANJE:
Novi del Trzina je v poletnih mesecih večkrat brez vode. Zanima nas, koliko časa bo še trajal priključek novega dela Trzina na novo črpališče?-
ODGOVOR:
Po naših informacijah se je vodo-oskrba v Trzinu v 2. polovici leta bistveno poboljšala, saj je Komunalno podjetje Domžale navezalo na obstoječe omrežje Trzina svoja črpališča z mengeškega polja ter jih vklapljala v primeru nizkega vodost.oja krvavške vode ali prevelike potrošnje vode. V kratkem bo preko Komunalnega dokončno razrešila problem vodo-oskrbe Trzina, saj je rezervoar vezan s črpališčem IV. na mengeškem polju z močnim cevovodom. Na 4a način bo" oziroma je realiziran velik del prepo-trebne infrastrukture v vaši krajevni skupnosti (že zgrajeni vrtec in trgovina ter avtobusno in železniško postajališče, peš pot ter v fazi realizacije šola in vodovod).
(odgovor pripravil tov. Anton Preskar, tehnični vodja DS .SIS materialne proizvodnje).
Delegacija HELIOS Domžale: VPRAŠANJE:
Na 20. zasedanju zbora združenega dela, dne 9.2.1984 so bili v zvezi z obravnavo poročila o varstvu okolja sprejeti sklepi za razreševanje proble-. rnatike na tem področju.
S tem v zvezi zastavljajo vprašanje, v kakšni meri je realiziran 14. sklep, sprejet na omenjenem zasedanju, ki se nanaša na ureditev skupnega odlagališča strupenih odpadkov in strupenih snovi, ki nastajajo pri nekaterih tehnoloških procesih v kemični industriji?
ODGOVOR:
Problematika skupnega odlagališča strupenih odpadkov in strupenih snovi je izredno težka ter v sloven-
skem in jugoslovanskem prostoru nerešena. Aktivnosti občine Domžale na tem področju so precej močne, saj konkretno predstavnik SKIS-a sodeluje v strokovni komisiji pri Konzorciju za ravnanje s posebnimi odpadki za ljubljansko regijo (v konzorcij so vključeni iz naše občine predvsem Helios in Lek) kot tudi v posebni strokovni komisiji pri Republiškem komiteju za zdravstveno varstvo, katerega^ naloga je pripraviti vrsto podzakonskih predpisov s tega področja. Danes Slovenija še nima niti lastne definicije, kaj so to „posebni odpadki". Prav tako se bodo morali domžalski delegati aktivirati ob obravnavi planskih dokumentov (dolgoročnih in srednjeročnih) SR Slovenije, saj to področje ni v njih ustrezno opredeljeno ter niso nakazane nikakršne rešitve. Situacija v Sloveniji je trenutno takšna, da vsaka regija načrtuje reševati te problematike po svoje, osnovne republiške ali celo zvezne strategije pa ni.
Konkretno je konzorcij za ravnanje s posebnimi odpadki za ljubljansko regijo v letu 1984 izdelal:
- Kataster posebnih odpadkov za ljubljansko regijo (Inštitut Boris Kidrič);
- Prostorsko preveritev makrolo-kacij za deponijo posebnih odpadkov na območju ljubljanske regije (izdelal Urbanistični inštitut Slovenije).
V tej zadnji študiji so obravnavane sledeče možne makrolokacije:
dolina Bezenice (SO Ljubljana-V ič -Rudnik; dolina Žabnice pri Ihanu; dolina Gradolskega potoka (SO Lj u b 1 j a n a - M o s t e - KS Besnica); dolina potoka Gostinice (SO Ljubljana -Moste-Polje, KS Besnica); dolina pod Konjem (SO Litija), dolina pod Svibnim (SO Litija); dolina Konjskega potoka (SO Litija); dolina potoka Meljek (SO Litija).
Nadaljnje naloge konzorcija so, da se izdela študijo tehnologij tretiranja odpadkov ter lokacijska dokumentacija za optimalno lokacijo. Poleg tega se naj bi na novi ljubljanski deponiji lahko deponirali nekateri posebni odpadki po posebnih režimih. Po grobih ocenah se naj bi centralna deponija posebnih odpadkov realizirala v 2. polovici naslednjega srednjeročnega obdobja.
Prav zaradi zgoraj navedenih dejstev ter vprašanja, kdaj bo kaj v SR Sloveniji in Jugoslavji realizirano s tega področja, mora še posebej DO Helios pri svojem bodočem načrtovanju naložb poseben poudarek dajati posebnim ostankom svoje tehnologije ter iskati take rešitve, ki bodo varne, za za okolje neposredno ob tovarnah kot tudi širše gledano (podtalnice, zrak, itd.). DO Helios'se mora maksimalno angažirati (strokovno in finančno) pri reševanju že obstoječe problematike posebnih odpadkov, saj le-ti predstavljajo izredno visoko požarno obremenitev.
GODBA NA PIHALA DOMŽALE Pripravljalni odbor za pripravo praznovanja 100 letnice
HVALA SODELUJOČIM!
V letošnjem letu smo praznovali 100 letnico godbe, zato se želimo ob tej priložnosti zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli sodelovali, da so prireditve ob našem jubileju tako lepo uspele.
Iskrena hvala velja tako vsem sodelujočim v povorki, nastopajočim na prireditvah, vsem, ki ste nam amatersko priskočili v pripravi in izvedbi prireditve na pomoč.
V imenu pripravljalnega odbora Stane HABE
•K?
OBVESTILO BRALCEM
Bralce »Občinskega poročevalca" obveščamo, da nekateri občani niso'prejeli 11. in 12. številke našega časopisa, ker smo pošti dostavili premajhno število izvodov.
Med tem časom smo — ker je nekaj številk v celoti pošlo — povečali naklado za 1000 izvodov, tako da bo doslej časopisa dovolj na voljo.
Že 13. številka je izšla tako v povečani nakladi, tako da je pošta prejela v zadostni količini, ko naj bi svoj izvod prejelo vsako gospodnijstvo v občini. Če temu ni tako ali če številno časopisa dobite prepozno, javite to z imenom in priimkom ter z ostalimi podatki na uredništvo Občinskega poročevalca, Ljubljanska 94, Domžale tel. 721-686 ali OK SZDL Domžale, tel. 721-359, da bomo na podlagi podatkov vedeli ukrepati.
OKSZDL
Odprta Rcpanškova galerija. Znani domžalski kulturni delavec Janez Rcpanšek je pred dnevi ob prisotnosti velikega števila občanov odprl na Rudniku pri Volčjem potoku svojo galerijo, v kateri je za začetek razstavil svoje usnjene reliefe ih skulpture. Kot je v priložnostnem katalogu zapisal direktor Modenu galerije Zoran Kržišnik, je vključitev usnja, kot prvobitnega materiala, v njegovih delih izrazito estetizirajoča in funkcionalna.
ljudje in zsmufl
Izboljšajmo higiensko kvaliteto mleka!
Količine odkupljenega mleka na področju občine Domžale se iz leta v leto povečujejo, povprečno za 4 % za vsako leto. Lahko smo zadovoljni s količino odkupljenega mleka, ne moremo pa biti zadovoljni z njegovo kvaliteto. Analize kažejo, da je veliko odkupljenega mleka izredno slabe kakovosti. Po veljavnih predpisih bi lahko imelo mleko v kubičnem milimetru tri milijone mikroorganizmov, da bi ga šteli za dobro higiensko kvaliteto. Odkup pa kaže, da je kar 29 % mleka slabe higienske kvalitete, to pomeni, da ima več kot 3 milijone mikroorganizmov.
Higieno pridobivanja mleka kontroliramo s mikrobiološkimi in mikro-^kemičnimi analizami, ki pokažejo j^sto in obseg okužbe. Za ugotavljanje dobre oz. slabe higienske kvalitete je v veljavi reduktazna preizkušnja z meti-fenskim modrilom, ki kaže aktivnost l^ikroogranizmov in je samo groba 'ndikacija    za    število mikro-
organizmov. Reduktazna preizkušnja je le kontrolna metoda za ugotavljanje slabe oz. dobre higienske kvalitete mleka. Pri tej preizkušnji se vzorcu mleka doda metileusko modrilo, zatem pa se po 2 urah ugotavlja razbarvanje barvila. Vzorec, ki je ob kontroli razbarvan do 2/3 vsebine, je slabe higienske kvalitete (ne ustreza
VABLJENI STE V FOTOGRAFSKI TEČAJ
FKK Mavrica Radomlje bo v mesecu novembru priredil tečaj fotografije za začetnike.
Prijave sprejema po pošti na naslov: FKK MA VRICA, 61235 RADOMLJE.
Podrobnejše informacije bodo interesenti — prijavnice prejeli po pošti.
Vabimo zlasti mladino, da spozna to lepo veščino.
___ Turistično Agencija
INTEGRAL BOLFTURIST
OBVEŠČA:
— pripravljamo programe za zimske počitnice v Italiji, Avstriji, ČSSR, Franciji in na domačih smučiščih
— pripravljamo izlete na Dan republike
— pripravljamo silvestrovanje in novoletna praznovanja v SZ (za 12 dni je cena samo 3M), na Jadran itd.
— pripravljamo cenene programe za šolo v naravi po želji
— priprav/jamo enodnevne zimske pakete za skupine in posameznike na Veliki planini
— pripravljamo druge izlete po željah naročnikov.
Preselili smo se — pridite, poglejte, prepričajte se. Oglasite se na naš telefon, veseli bomo vašega poziva!
Tel. 721-014 in 721-587.
predpisani kakovosti), še modro obarvani vzorec pa je dobre higienske kvalitete.
Ob higienski proizvodnji mleka naraste število mikroorganizmov v enem mililitru do več deset ali sto milijonov. Tako mleko je v vsakem pogledu nekvalitetno. Zelo vznemirljive so primerjave z drugimi državami (Švica, Danska, Norveška, itd.), kjer analize kažejo manj kot 100.000 mikroorganizmov v mililitru.
Mikroorganizmi pridejo v mleko z mehansko nesnago (dlaka, stelja, iztrebki, ipd.), s slabo očiščeno opremo in z nerazkuženo posodo in opremo za molžo. Mikroorganizmi poškodujejo ali spremenijo sestavine, na primer mlečni sladkor v mlečno kislino. Že manjša količina mlečne kisline poškoduje beljakovine, ki se zato spontano ali ob toplotni obdelavi mleka (kuhanje, pasterizacija) izkosmičijo. Navedena ni edina napaka, saj različne vrste mikroorganizmov povzročajo različne spremembe na različnih sestavinah mleka.
Glavni dejavniki, katere moramo upoštevati pri proizvodnji mleka, da bomo imeli v mleku čimmanjše število mikroorganizmov:
1. priprava krave za molžo (oprema molznika, umivanje vimena z mlačno vodo, brisanje umitega vime-
Čigava je cesta?
Večkrat sem že doživel na morju, da so si ljudje lastili plažo, prostor za počitek, del kampa. To, kar sem pa doživel v sredo, 17. oktobra 1984 okrog 9. ure pa presega vse meje.
Lastnik in lastnica kioska zelenjave v Kolodvorski ulici v Domžalah nasproti frizerja - si lastita celo cesto in ročno podita oz. preganjata z urejenih in zaznamovanih parkirnih prostorov pred kioskom voznike parkiranih vozil.
Sprašujem se — čigava je cesta in kdo bo ostarelima, vendar temperamentno podjetnima prodajalcema zelenjave povedal, da cesta ni njuna.
Občan
(naslov v uredništvu)
na s suho brisačo, odvzem prvih c urkov mleka v posodo s črnim dnom — kontroliramo zdravje vimena (mas-titis), v tem mleku je tudi največ mikroorganizmov.
2. molža
a) ročna (temeljito čiščenje vse molzne opreme, ki jo uporabljamo za molžo
b) strojna molža - natikanje molzne enote - paziti, da sesnih tulcev in gum ne vlečemo po tleh, da
se ne zamažejo, zamenjati iztrošene sesne gume, temeljito čiščenje molzne opreme:
- izplakovanje, takoj po molži z mlačno vodo
— čiščenje in razkuževanje, z raztopino vode in kemičnimi sredstvi (kombisan, bis) v vodi, ki ima okoli 50 do 60°C (glede koncentracije sredstev moramo upoštevati navodila proizvajalca),
— izključno izplako vanje, vso opremo izplakujemo s čisto pitno vodo,
- po izplakovanju pustimo opremo, da se osuši, varujemo jo pred mrčesom, pred ponovno uporabo pa jo izplaknemo.
3. precejanje mleka — namolženo mleko moramo čimpreje iz hleva prenesti v mlekarno in ga pri ročni (ali
pri strojni molži, če nimamo filtrirnih vložkov) precedimo skozi kovinska cedila (z vložki iz vate, ki jih po vsakokratni uporabi sežgemo). Precejanje je opravičljivo le ob higienski proizvodnji. Na cedilu ostane mehanska nesnaga, mikroorganizmi pa se izpirajo v mleko.
4. Hlajenje mleka - s hlajenjem lahko obdržimo kvaliteto mleka, ne moremo pa je izboljšati.Mleko hladimo takoj po končani molži. Število mikroorganizmov s tem postopkom ne zmanjšamo, zavremo pa delovanje tistih vrst, ki se pri višjih temperaturah hitro razmnožujejo. Priporočljivo je, da mleko čimpreje ohladimo na temperaturo pod 10"C, skladiščimo pa ga pri temperaturi od 4 do 6°C.
V kolikor bodo pri proizvodnji mleka upoštevani vsi zgoraj navedeni dejavniki, se bo sigurno izboljšala kvaliteta mleka, s tem bo tudi mleko bolje plačano (pri slabi higienski kvaliteti se mleko plača 10 % ceneje) in to bo v zadovoljstvo tako proizvajalcem mleka, organizatorjem odkupa (kmetijske zadruge) in tudi Ljubljanskih mlekarn, ki odkupujejo mleko s tega področja.
Pospeševalna služba ing. Janez Ocepek
Pereč komunalni problem:
Kje bo nova tržnica?
Občani že dalj časa obiskujejo tržnico, ki pa ni urejena, na prostoru ob Slaščičarni Bistrica.
Ob tem je tudi po vsem mestu mnogo različnih kioskov, še več pa je pritiskov občanov, da bi v mestu odprli nove in nove kioske z različno ponudbo.
Glede na to, da v mestu načrtujemo dokončno lokacijo tržnice na mestu oz. v bližni mesta, koder je sedaj mizarska delavnica tovarne Toko (nasproti Doma upokojencev Domaž/e), od nedavna skušajo v občini interesentom med delovnimi organizacijami in zasebniki predlagati, da kioske postavijo na tržnici, ko bo urejena. Tako je tudi stališče Krajevnih skupnosti Domžale.
Po srednjeročnem planu je za ureditev tega perečega vprašanja zadolžena Samoupravna komunalna interesna skupnost, zanjo pa že pripravljajo urbanistično in tehnično dokumentacijo.
Občani in interesenti za postavitev kioskov upajo, da bo tržnica nared čimprej.
I
I I I I I I I I i I I 1 I I 1 I
šport in TEiEsnn kultura
Motošoort ob koncu sezone:
Domžalčana na vrhu
V najbolj razširjenem razredu, ki ima v cestno hitrostnih dirkah največ privržencev in zvabi na dirkališče tudi največ tekmovalcev, to je do 250 ccmS, zelo uspešno tekmujeta tudi dva člana AMD Domžale. Silvo HA BAT iz Trzina in Martin ŠRAJ iz Radomelj. Oba sta v vrhu tega športa, saj je Silvo Habat v letošnji sezoni osvojil celo prvo mesto in je torej državni prvak, Martin Šraj pa je v isti konkurenci zasedel tretje mesto. Gotovo je to izjemen uspeh, saj je konkurenca v kategoriji do 250 ccmS najmočnejša
Tu sta razgovora z njima.
SILVO HABAT, star 29 let, sliko-pleskar iz Trzina:
Poglejva najprej nekoliko i nazaj:
Letošnja sezona je bila tretja, odkar tekmujem, vseskozi kot član AMD Domžale. Eno sezono sem tekmoval v razredu MZ. Lani sem osvojil na državnem prvenstvu 5. mesto, letos pa
Je pot do naslova državnega prvaka težka?
Konkurenca je največja, največ -se jih trudi prav v razredu do 250 ccm-*. Kar 25—28 tekmovalcev iz vseh republik se zbere na dirkališču.
Letos so bile v tekmovanju za državno prvenstvo štiri dirke, medtem
ko se točkujejo tri. Na prvi dirki v Novem Sadu sem zaradi okvare odstopil, v Kraljevu sem bil prvi, v Slavonski Požegi tretji, na Grobniku pa spet prvi. Skupno sem zasedel prvo mesto.
Pa neposredni tekmeci? Kateri so najnevarnejši?
Ta šport je najbolj razvit v Sloveniji in Hrvaški, od tu so tudi največji konkurenti. Najnevarnejši je Božo Janežič iz AMD Kamnik, ki je imel žal 3 odstope, pa Zeljak iz Zagreba.
Čemu priprisujete največ zaslug za res velik uspeh?
Uspeh je rezultat dobre psihične, fizične priprave, dobre priprave motorja. Res se mi je po odstopu v
III. šahovski turnir memorial Ivana Sonca
Šahovsko društvo Domžale želi trajno ohraniti spomin na svojega dolgoletnega predsednika Iva Sonca, zato organizira ob 3. obletnici njegove smrti spominski šahovski turnir v Domžalah, ki nosi naslov „Memorial Ivana Sonca 1984". Pokrovitelja turnirja sta Papirnica Količevo, v kateri je bil Ivo Sonc dolgoletni direktor in Telesno-kulturna skupnost Domžale.
Šahovski turnir se je pričel 22.10,in bo trajal do 10.11.1984. Turnir se bo odigral v sejni sobi „garderob in klubskih prostorov" v Športnem parku Domžale. S to prireditvijo se je pričel uporabljati objekt na katerega so športniki in športni delavci še kako ponosni.
Šahovski turnir je po kvaliteti eden boljših v Slovenji saj nastopajo tako mojstri FIDE, mojstri in mojstrski kandidati. Na 3. „Memorialu Iva Sonca" nastopa 12 šahistov in sicer: Osotin Milan, MK Domžale, Podlesnik Bogdan, M Iskra Ljubljana, Mencinger Vojko, MF Jesenice, Mazi Leon, MK Domžale, Vavpetič Vide, MK Domžale, Plesec Damjan, MK Domžale, Gostiša I^eon, M Iskra, Ljubljana, Osterman Rudi, M Lesce, Šifrer Darko, M Iskra Ljubljana, Slak Marjan MK Žalec, Horvateč Igor MK Domžale in Ivačič Vlado, MK Domžale.
Dnevna kola se igrajo v delavnikih v času od 16.30 do 21.30 v sobotah od 9- do 14. ure. Igra se po pravilih FIDE, ŠZS a pravilniku,za izjemne primere se smiselno uporabljajo uradna tolmačenja kongresov FIDE. Glavni sodnik je Stane Laznik, republiški sodnik, njegov pomočnik pa mojstrski kandidat Rihard Lorbek.
M.Gorza
JESENSKI KROS OBČINSKIH REPREZENTANC ZA POKALE UREDNIŠTVA „DELA" ZA LETO 1984
•Na 19. tekmovanju občinskih reprezentanc za pokale „Dela" je bilo zastopanih 45 občin s 1682 tekači in tekačicami. Tekmovali so v 18 kategorijah, ekipa naše občine naj bi tekmovala v 17 kategorijah, vendar nam ni uspelo v vseh kategorijah pripraviti ekip. Prijavili smo 14 ekip vendar se je samega tekmovanja udeležilo samo 10 ekip. Ekipna uvrstitev je letošnje leto nekoliko slabša, vendar so posamezne ekipe v kategorijah in posameznikih dosegli več vidnih uvrstitev. Med mlajšimi pionirji letnik 1972 je učenec OS Janko Kersnik Pogačar Janez zasedel 14. mesto, v kategoriji starejših pionirjev letnih 1969 je v hudi konkurenci Zajdela Klemen osvojil 3. mesto in s tem bronasto medaljo. V isti kategoriji starejših pionirk se je Mateja Cerar uvrstila na 4. mesto, v kategoriji mlajših mladincev pa je Maks Mav osvojil 3. mesto in bronasto medaljo ter se izenačil po vrednosti rezultata z Žajdela Klemenom. Ekipno pri mlajših mladincih je ekipa v postavi Mav Maksa, Drolc Tomaž in Bokalič Aleš osvojila 1. mesto in osvojila pokal v kategoriji. V kategoriji mlajši mladink je odlično 6.
mesto zasedla Lisjak Zvonka, na 5. mesto pa je v kategoriji članic pritekla Mihalec Irena.
Vsi udeleženci 19. krosa občinskih* reprezentanc so s svojim nastopom izpolnili pričakovanja saj je bilo veliko uvrstitev do 15. oz. 20. mesta v kategorijah ko je nastopalo preko 100 tekmovalcev.
Kljub skrbni pripravi pri formiranju občinske reprezentance se je žal pokazala neresnost iz preteklih let in nenastopanje posameznih tekmovalcev in tekmovalk, čeprav je bilo to na treningih in občinskem jesenskem krosu vse dogovorjeno. Velik izpad v posameznih kategorijah pa je bil največji vzrok, da nismo ponovili uspešnih nastopov iz preteklih let, ko smo se vedno uvrščali med prvih deset občinskih reprezentanc v Sloveniji.
M. Gorza
ATLETSKI RAZGLEDI
Dobre atletske novice prihajajo iz večine tekmovanj(na katerih tekmujejo mladi atleti Atletskega kluba Domžale. Tokrat je bilo tekmovanje v Titovem Velenju in sicer za „Atletski pokal Slovenije" za mlajše mladince in mladinke.
Možnost nastopa so imeli tekmovalci in tekmovalke, ki so se s svojimi rezultati uvrstili med 12 najboljših v Sloveniji v kategoriji mlajših mladincev in mladink. To pravico so si pridobili z dobrjmi rezultati naslednji: Tomaž DROLC v teku na 1000 metrov, Borut GORZA v metu kopja, Mateja CERAR, ter Marija VODLAN v metu diska in krogle.
Trener Mladen Mihalec je bil po končanem tekmovanju izredno zadovoljen z doseženimi rezultati, saj je večina nastopajočih dosegla svoje osebne rekorde oz. najboljše rezultate v letošnjem letu. Rezultati so bili naslednji: Najuspešnejši je bil Tomaž, ki je v teku na lOOO metrov osvojil tretje mesto ter bronasto medaljo, Borutu je bil v metu kopja 10. z metom 40,66 m, ki mu je bil tudi osebni rekord, Mateja je v teku na 800 metrov bila peta z osebnim rekordom, Vesna je bila v skupni uvrstitvi v teku na 200 metrov deveta. Marija je v krogli zasedlo osmo mesto, deveto mesto pa v metu diska. Ekipno sta bila mlajša mladinca dvanajsta od petnajst atletskih organizacij, mlajše mladinke pa so se uvrstile na deseto mesto med štirinajstimi ekipami.
M.GORZA
Novem Sadu že marsikaj podiralo, vendar je kasneje bilo vse v redu. Če bi moral koga pohvaliti, je to NIKO MATJAŽ, ki v* je trener, mehanik, prijatelj. Nekakšen mentor nam je. Duša vsega.
Gotovo se bova spet pogovarjala o denarju . ..
Res je. Denarja ni. Klub v Domžalah pomaga po svojih najboljših močeh, od AMZ sem za eno leto kot vrhunski tekmovalec prejel dva stara milijona, to pa je tudi vse. Ostalo moram „nositi" sam.
Pa mednarodni nastopi?
V tujini sem nastopil le nekajkrat, doslej z ne prevelikimi uspehi; na prvem tekmovanju ,,zunaj" (prireja ga ADAC klub) sem osvojil 26. mesto med 66 tekmovalci. V Schleizu (NDR) sem bil 7. med 54 tekmovalci, na Ostereichringu sem odstopil zaradi padca. Na Grobniku sem bil med Jugoslovani najhitrejši, pa še vedno za finale premalo hiter.. .
Želje, hotenja, ideje,...
Zelo rad bi vozil dirko za evropsko in svetovno prvenstvo, vse to pa je povezano z denarjem. Sponzor — firma FE—FO mi zelo pomaga, vendar ker ena sezona stane od 80-100 starih milijonov, je zbrati ta denar zelo težavna naloga.
Kako do konca leta ...
Dirk je za letos konec. Pred mano je le še podelitev naslova prvaka, ki bo opravljena do konca leta. Uspeha sem seveda zelo vesel in mi pomeni veliko vzpodbudo za naprej.
MARTIN ŠRAJ, 23 let, doma iz Radomelj, končuje študij na strojni fakulteti, zaposlen v domači delavnici:
Kdaj so te dirke prevzele do te mere, da si se odločil, da bodo pomenile tvoj šport?
Tekmovalca Martin Šraj in Silvo Habat, ki sta v letošnjem letu z velikim uspehom tekmovala v dirkah za državno prvenstvo, s svojim tehničnim svetovalcem in prijateljem Nikom Matjažem z Bleda.
Z dirkami sem se spoznal že pred precej leti, zdi se mi leta 1977, ko sem opravil prvo dirko na motociklu do 50 ccm3 serijske izvedbe. Za to me je navdušil znani dirkač Peter Verbič, ki mi je v začetku in_tudi kasneje pomagal na različne načine.
Kdaj si se tega športa resneje opri-
jel?
Tega športa sem se lotil resneje leta 1983, ko sem začel tekmovati v najzanimivejši in najmnožičnejši kategoriji - razredu do IbU ccm3.
Kako je šlo v prvi tvoji sezoni oz. z motorjem do 250 ccm3?
Lani, to je prvo leto, ko sem vozil v tej kategoriji, nisem imel ne sreče, ne dobrega motorja,, l pa je uspeh izostal. Letos je bilo že bolje.
Je ta optimizem realen?
Upam, da je. Letos tekmujem na novem motorju YAMAHA, ki sem ga dobil med samim tekmovanjem za državno prvenstvo. Z njim sem doslej osvojil dvakrat tretje in enkrat četrto mesto. To mi je skupno prineslo tretje mesto v dokončni uvrstitvi za državno prvenstvo.
Koliko treniraš? Malo, dosti, preveč?
Vsekakor treniram premalo, pred-; vsem zato, ker vsak trening na Grobj niku vzame ves vikend, stroški so praV; tako veliki, obrablja se motor, gume,| in deli motorja .. . Morali bi vsekakofj trenirativeč, če bi želeli imeti večjej uspehe . ..
Pa mednarodna tekmovanja?
Zame je bilo letošnje leto zelo pomembno, saj sem dobil FIM licen-i co, da bom lahko poslej smel peljati) tudi mednarodne dirke, kvalifikacij^ za SP in podobno. ( |
Domžalčani tvorite že močno ekipno ...
Res je, tekmovalci se dobro razuj memo, odličnega tehničnega sveto valca Nika Matjaža imamo. Jožeta Posavca in Gregorja Laznika imamo p da mi pomagata pri pripravi na dirkoj in na njej sami.
Se ve med občani dovolj o vašit tekmovanjih, uspehih?
Dosti premalo. Dogovorili smo se. da se bomo s tekmovanj večkrat sami oglasili ter tako prispevali, da se bo" moto športu in tekmovalcih AMD Domžale vedelo več.
ŠPORTNI FELJTON - 4
Piše: JOŽE BLEJC
1000 km po Sloveniji
VII. ETAPA, 29.6.1984
BOVEC - KRANJSKA GORA 50 km
Start smo preložili na 9,30, saj je ob 4n zjutraj še lilo kot iz škafa. Po zajtrku se pričnemo pripravljati za odhod; menjavamo zobčenike, medtem še en defekt na mestu, kar imenujemo kolesarski pozdrav PSSSSS. No pa imamo 14. gumi defekt.
Točno ob 9,30 krenemo na našo nakrajšo, toda težko etapo, treba se je povzpeti na 1.611 m visoki Vršič. Do Trente se po zelo slabi cesti ogrevamo, nato pa se začnemo vzpenjati in gristi v klanec. Mlajši se poženejo naprej, starejši in verjetno pametnejši pa lepo počasi napredujejo meter za metrom. Med vzponom nas spet malo namoči mrzla prha. Vsi avtomobilisti in potniki v avtobusih nas navdušeno pozdravljajo. Ko po dveh urah p.rihro-pemo na Vršič, nas navdušeno pozdravlja skupina Mengšanov in nam celo prinese torto, katere se z užitkom lotimo v Tičarjevem domu. Zares je to prijetno presenečenje za vse nas, da se nam jezijo lasje in celo solze sreče je opaziti.
Po enournem postanku se spustimo proti Kranjski gori do hotela Erika, kjer imamo rezervirano prenočišče.
VIII. ETAPA, 03.6.1984 KRANJSKA GORA - MENGEŠ 110 km
Dan, ko se podamo na pot šele popoldan in se nam je malo daljši počitek kar prilegel. Toda kljub temu nekateri po zajtrku igrajo tenis, drugi se podajo peš v Kranjsko goro in dopoldne mimogrede mine. Po kosilu priprave za odhod na zadnjo etapo naše poti. Točno ob 15. uri startamo izpred hotela Erika, pa skozi Kranjsko goro in naprej proti Jesenicam. V Mostah skočimo k Trebušaku na kavico in y Begunjah že ujamemo prve kaplje dežja. Ugotavljamo, da bomo za zaključek naše turneje še dobro skopani in res v Naklem že lije kot za stavo. Kljub dežju se ustavimo na Kokrici pri Pletiljstvu Zalokar Brede ter se ji zahvalimo za darilo 15 dresov in ji za spomin poklonimo skromno darilce.
Ko se peljemo proti Brniku preneha deževati; v Lahovčah pa novo presenečenje. Pot nam zapro in nas pozdravijo naši prijatelji kolesarji iz .Mengša, ki so nam v velikem številu prišli naproti in nas potem pospremili do cilja.
V Mengšu pa so nas pričakali še kolesarji Doba s kombijem in muziko, le-ti so dan pred nami končali pot 1 000 km po Sloveniji. Vsi skupaj smo se zapeljali na končni cilj - Letno gledališče Mengeš, kjer je bil v počastitev krajevnega praznika partizanski miting in so nas vsi prisrčno sprejeli; predsednik Skupščine KS Mengeš, tovariš Dimec, pa nam je v
imenu pokrovitelja naše akcije, KS Mengeš izročil pokal.
Tudi na zadnji etapi ni šlo biei defektov, tako smo v osmih dnel) preluknjali skupaj 18 zračnic, toda1 drugih večjih okvar nismo imeli in Ki sreči tudi padcev ne.
Na tej naporn^a lepi turneji smo dodobra spoznali lepote naše Slove-nije, navezali mnogo prijateljskih stikov tako pri nas, kot tudi pfi zamejskih Slovencih.
Dolžni smo zahvalo vsem delo'/' nim organizacijam, društvom, obrtni' kom in vsem, ki so na karkšenkollj način pomagali pri izpeljati te akcije.; posebno pa se zahvaljujemo K'| Mengeš in DPO Mengša za pokrovitelj; stvo.
Ekipo kolesarjev, ki je prevozil'1 transverzalo pa smo sestavljali: Sita*, Tone, Rogelj Jože, Merše Janez &\ Andrej, Majcen Lado, Hribar Bojafl'1 Burgar Darko, Lah Marjan, Jurštf Zvone, Skok Marjan, Jagodic Cveto.j Blejc Jože ter spremstvo Friškove11! Tinca in Tone.
Vsem kolesarjem - rekreativcei"! priporočamo, da se ob priliki odloči]" prevoziti 1 000 km dolgo pot po Sle veniji in se prepričajo o lepotah na# ožje domovine, katero s kolesom vidi' in spoznaš veliko bolje kot naprintf' iz avtomobila, vlaka ipd. Če bostf dobro fizično pripravljeni in diseipl1' nirani, vam bo taka pot pravi užiteK'
Jože BLEJ^
se n; la št N P P'
Oj
je
Si
v.
^999999
Mali oglasi
Prodam STADLER peč 2500 kal. z bojler jem za centralno ogrevanje. Simon, Kraigherjeva 16, Domžale.
Zakonski par išče kakršnokoli honorarno delo. Nudim tudi svoj prostor. Šifra: popoldne.
Kakršnokoli ročno delo sprejmem na dom. Naslov v uredništvu.
Iščemo delavce — Servis avtogum Gregorc, Mengeš, Cankarjeva 19. Pogoj: odslužen vojaški rok.
Prodam eno leto staro tuš kabino, 50 literski bojler in dvo tarif ni števec ter uro. Tel. 722-123.
Starejša tovarišica, ki je 10. oktobra 1984 ob 22. uri bila na obisku v sadovnjaku na Kol i cevem in pri tem pozabila kolo in dve torbi, naj pride po svoje stvari. V nasprotnem primeru jo bomo v prihodnji številki Občinskega poročevalca z imenom pozvali, naj se oglasi.
Varstvo za dve deklici vsak drugi teden dopoldne iščem na vašem ali našem domu, — oddam tudi gramoz za nasutje. Tel. 721-839.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega
RENEJA CENTE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali in nam lajšali bolečino ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Najlepša hvala vsem za podarjeno cvetje, pevcem za zapete pesmi, govorniku za Poslovilne besede in g. župniku za opravljen obred. Posebno se zahvaljujemo delavcem delovnih organizacij Slikoplesk-termoplast in Toko za vso izkazano pomoč.
Vsi njegovi
AVTO-MOTO DRUŠTVO DOMŽALE
RPZGIP5I, OBJflV/E, RAZPISI
Z A H V A L A Ob smrti naše drage mame
LUCIJE MASELJ
upokojene babice iz ICrašnje 9
se zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v njeni bolezni, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
hčerke z družinami
V SPOMIN
JOŽETU PERGARJU
13. novembra mineva 5 let, odkar te ni več med svojimi najdražjimi. Kruta je resnica, da se ne boš več vrnil med nas, vendar živel boš še naprej v naših srcih in čas nikoli ne bo izbrisal spomina nate.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta
KARLA DIMCA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, izrazili, jiožalje in darovali cvetje. Hvala delavcem Papirnice Količcvo in Heliosa za izkazano spoštovanje. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Domžale za skrb in nego.
Posebna hvala pevcem Društva upokojencev Domžale in duhovniku za lepo
opravljen pogrebni obred. Vsem, ki Ste našega dragega ata spoštovali in imeli radi - HVALA.
Vsi njegovi Domžale, Ljubljana, oktobra 1984
OBJAVA
Avto—moto društvo Domžale obvešča, da se bo tečaj cestno prometnih predpisov za voznike B kategorije začel
v ponedeljek, dne 5.11.1984, ob 18.00 uri v učilnici društva v Domžalah, Krakovska 18.
Prijavite se lahko vsak dan od 9.00 do 12.00 in popoldan od 16. do 18.00 ure v društveni pisarni.
Dalje vas obveščamo, da pričenjamo s tečajem o varnem delu s traktorji in traktorskimi priključki. Ta tečaj je obvezen za prdobilev dovoljenja za vožnjo s traktorjem.
VABLJENI!
Bistro „MINUTA " Bojan Repovž Ljubljanska 89, Domžale
nudi
honorarno zaposlitev za jutranje čiščenje lokala in delno pomivanje posode v dopoldanskem času.
Zaželena je mlajša upokojenka.
Ponudbe pošljite ali se osebno oglasite v bistroju „MINUTA ".
I I I
i
l l i l l
J
BOJANA VRENJAK.VIR
VAS OBVEŠČA, DA LAHKO SVOJA OBLAČILA ODDATE V KEMIČNO ClSCENJE
TUDI V LOKALU
Kocjančič DOMŽALE, LJUBLJANSKA 89 POLEG LOKALA „BUREK—DOBROTA"
PRIDITE, PREPRIČALI SE BOSTE, DA ČISTIMO SOLIDNO IN PO ZMERNIH CENAH.
TO S A M A
Tovarna sanitetnega materiala n.sol.o. Vir, Šaranovičeva 35, Domžale
Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb, objavljamo prosto delovno mesto
1. POKLICNI GASILEC
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- končana šola za poklicne gasilce pri RSNZ SRS
- da je šofer B kategorije in da ima opravljen izpit za strojnika gasilskih črpalk in tečaj prve pomoči
- natančnost
- zanesljivost.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi samoupravnega organa.
Novi poslovni
prostori
za domžalsko
društvo
invalidov
Društvo invalidov Domžale je v letošnjem letu pridobilo v SPB—2 (nasproti Milice) prostore v izmeri 27 m . Te prostore, ki bodo služili kot pisarna in prostor za sestanke, so že zelo potrebovali, saj so dovolj dolgo delovali v zelo slabih pogojih stare Alkove hiše.
Društvo invalidov Domžale združuje 1120 članov prve, druge, tretje kategorije, pa teže invalide, v zadnjem času pa tudi invalide—kmete, ki so se poškodovali v delu s kmetijsko mehanizacijo. Društvo deluje na kulturnem in športnem področju, za svoje člane pa letno pripravi mnogo prireditev, srečanj in izletov. Enega ali dva bodo — kot je povedal predsednik društva Janko VVeit — pripravili še letos, saj bodo obiskali Goriška Brda.
Pred novim letom pa nameravajo v preddverju Hale KC pripraviti še eno razstavo ročnih del invalidov, saj je prva razstava ročnih del invalidov v juniju zelo lepo uspela. Želja obiskovalcev je tedaj bila, da bi bila taka razstava vsaj dvakrat letno. Predvidevajo, da bo ta druga letošnja razstava tudi prodajna. Želijo jo pripraviti v sklopu prireditev novoletnega praznovanja v domžalski hali.
B.
Nov lokal v Domžalah:
Pravo
bogastvo
pletenin
V centru Domžal domačini vsak mesec opazijo novo trgovino. V velikem stanovanjsko-poslovnem bloku SPB-1 so pred dnevj odprli boutique „VIDA", ki ponuja pestro izbiro vsakovrstnih pletenin za oba spola. Cene modnih pletenin, katere lastnica Vida Retelj ponuja občanom, so nekoliko nižje od cen podobnih izdelkov„pri drugih ponudnikih. Zlasti velika jc izbira za mlade, ki so v spremstvu staršev to trgovino že „našli".
STRAN 19
STISKE SONČNIH UPRAVITELJEV
Vse bolj nas davi huda stiska zavoljo gostilniškega obiska: Iz klape naše vsaka taca je v stiski hudega štrapaca, to huda že je nam turneja
— od bifeja - do bifeja. So odprti toliki lokali
— ne vemo več, kam bi se djali!
KAKO NE BI - LAKIRALI
V zadnjem času nam vse večkra* očitajo, da v naši občini in tudi v glasilih vse preveč lakiramo.
„Ja, lakiramo pa precej," odgovarjamo.
„Kako tudi ne bi, ko pa imamo v občini eno najuglednejših tovarn barv in lakov..."
SEDAJ VEDO .....
V dnevniku Delo je pred dnevi pisalo, da bodo v domžalskem Napredku odprli novo vinoteko v Domžalah. Kot smo izvedeli — za vinoteko v Napredku ne vedo nič.
Da se ne bodo kasneje izgovarjali: Sedaj vedo!
★
LEP POZDRAV
Uredništvo prisrčno pozdravlja vrnitev domžalske kulturne Jacinte, ki se je naposled vrnila v okrilje lepe doline Sentdomžalske, ki se, kot je znano, razteza od Trojan preko Korp do Črnuč.
SIMBOL
Domžalski natakarji v Slamniku imajo svoj emblem pred Veleblagovnico v napisu Restavracija DISCO. Mimoidoči smo v emblemu prepoznali -POLŽA.
VEDO, KJE JE KUPNA MOČ . .
Menda bodo novo Tržnico zgradili v bližini oz. nasproti Doma upokojencev Domžale.
... Že vedo, kje je kupna moč ...
Veliki požirajo male
Še so pridni...
Nekako velja zmotno mnenje, da smo čedalje bolj leni, nepripravljeni delati, da smo delomrzneži itd- Pa to sploh ni res. Ob tem ko se množično krade predmete za zabavo (denimo kasetofone in drugo), smo prišli tako daleč, da se krade tudi tisto, s čemer je treba — delati.
Tako je bilo okrog 12. oktobra 1984 občanu Bojanu Bogataju s Ceste • Talcev 23 v Domžalah, „skliznjena" samokolnica, kateri se v Domžalah po domače reče „ŠAJTRGA ".
Ker je neobičajno tumpaste, nepriročne oblike, Bojan Bogataj želi srečnemu človeku obilo delovnih uspehov in prepeljanih kubi kov ter užitka ob zadevi, ki jo bo nemara moral novi lastnik krepko porivati pred sabo.
Da se pa kdaj samokolnica vrne lastniku — Bojan le upa.
B.
NOVA MOČ
Iz „Minute" so na občino dobili ustrezno kuharsko moč, ki se je iz znanega domžalskega občinskega lokala preselila - v občinsko kuhinjo.
KONKURENCA
Domžalski oštir Stane Kovač -Keber je resno zaskrbljen, da bo odslej mentor košarkarjev Skansi iz pizzerije.
... .TEKA ... TEKA
Te dni v Domžalah potekajo priprave na sekcijsko razpravo o bibliotekarstvu oz. biblioteki:
- odpiramo pa vinoteko----
ŠE ENA DOBRODOŠLICA
To dobrodošlico namenjamo novima domžalskima obrtnikoma.'Odkar je „Gori vatra" v Radomljah, se je vseh 6000 gasilcev s posebno pozornostjo obrnilo proti temu kraju, od koder je „Gori vatra".
Tovariš „Topom ću te gađat" je iudi zraven. Upam le, da tega topa nista namerila proti davčni upravi.
BLIŽA SE NOVO LETO ...
Kot delavci so v precej tovarnah mnogi proti temu, da bi tovarne namenile kak dinar za novoletno obdarovanje otrok v krajevni skupnosti ...
Kot starši že komaj čakajo, kdaj bodo v te krajevne skupnosti peljali svoje otroke na obdaritev ...
ŽE VEDO ...
Mnogi občani se pritožujejo, da na avtobusni postaji v Domžalah ni niti ene same javne ure.
Kaj bi si delali stroške: skoraj vsak ve, koliko je ura.....
Domžale danes
in nikoli več
Saj ne more biti res, pa je!
Gordijsko vozlišče pri Pavovcu
V šoli so nas učili, da je križišče prostor, kjer se stikata dve poti, dve cesti, lahko tudi več. Zdi se, da nastane tam, kjer jih je več, takoj križ s križiščem. Posebno, recimo, v primeru, kot je pri Pavovcu v Mengšu. Nekaj podrobnosti:
Če se. pripelješ iz kamniške smeri in bi hotel zaviti na primer na Kolodvorsko, ker imaš opravek na banki, ker greš nakupovat v Kovino-tehno, potem moraš:
1) Zaviješ pač, tako kot smo to delali že desetletja doslej, kaj desetletja: stoletja, in če ni prevelikega prometa in če te ne vidi miličnik, je vse v najlepšem redu.
2) Druga možnost je, da prepelješ križišče in greš obrnit nekje na stransko ulico, potem pa iz ljubljanske smeri zapelješ na Kolodvorsko. To je celo dovoljeno.
3) Lahko se že na skrajno severnem delu Mengša, pred razbremenilni kom Pšate odločiš, da boš šel na banko ali v Kovinotehno in se zapodiš po obrežju razbremenilnika do mostu za Jarše, zaviješ prek mostu na Kolodvorsko in že si na cilju. Če ne poznaš severnega Mengša, ti pač ni pomoči.
Če se pripelješ iz kamniške smeri in bi v svoji predrznosti hotel celo v samopostrežno trgovino Rašica. Do nedavnega so bile trgovine zato, da si v njih nakupoval.
1) Lahko se zapelješ skozi križišče in greš obrnit, recimo, do šole ali kjerkoli imajo kakšno večje dvorišče v Mengšu. Potem se iz ljubljanske smeri preprosto zapelješ na parkirni prostor in že si v trgovini.
2) Tisti, ki ni iz Mengša, in ne pozna mengeških stranskih ulic in dvorišč, gre lahko obrnit, recimo, v Trzin, odvisno od tega, kako je razpoložen in koliko ima goriva, morda tudi v Ljubljano.
3) Lahko storiš, kakor je opisano za obisk banke ali Kovinotehne, s tem modnim dodatkom, da potem parkiraš ob Kovinotehni —zgornji seveda— in znosiš nakupljene stvari iz trgovine tistih dobrih sto metrov. Na srečo je zadnje čase tako drago, da košarica ni pretežka.
Če stanuješ po naključju v novih blokih ob trgovini Rašica, voziš pa se v službo ali kamorkoli proti ljubljanski smeri, potem moraš storiti naslednje:
1) Pogledaš gor in dol, ugotoviš, da ni nikjer nobenega miličnika in jo -smuk— potegneš preko polnih črt proti Ljubljani. Tako dela večina in to je tudi najkrajša in najbolj logična pot.
2) Obvezna smer te sili, da prevoziš križišče, potem pa se usmeriš po Kolodvorski proti Jaršam, najdeš kje kakšno stransko ulico, obrneš avto in se ponovno vključiš v promet pri Pavovcu kot pošten voznik, brez prekrška v srcu.
3) Obvezna smer te prisili proti Kamniku, po Kamniški cesti, greš obrnit nekam ob razbremenilni k Pšate, potem pa se kot pošten voznik vključiš v promet, kakor da si doma iz Kamnika, Stahovice ali Tuhinja. Na srečo imamo vsi LJ na tablicah, tako da je popolnoma vseeno, od kod prihajaš.
Tri malenkosti, devet rešitev, občani se v največji meri poslužujejo variant št. 1. Tako se zdi tudi logično. Te variante odpadejo samo tedaj, kadar nadzorujejo križišče pri Pavovcu miličniki. Tedaj je treba ukrepati po varianti dve ali tri.
Nekdo, ki je bil že od nekdaj precej siten, pa je ob tem vprašal:
a) Ali so križišča, posebno nova, moderna, kot je mengeško, namenjena ljudem ali pa je spomenik nesposobnemu arhitektu, ki ni predvidel še dodatnih zavijalnih pasov?
b) Ali je križišče moderno in izboljšano, če so njegove funkcije slabše kot v času, ko smo vozili z volovski mi vpregami?
c) Ali „šparamo" tako, da smo prisiljeni spoznavati Mengeš na stranskih poteh, kjer moramo obračati?
d) Ali se je varnost povečala, ko pa moramo zavestno kršiti cestno— prometna pravila?
e) Ali je to križišče kdo prej videl narisanega, oziroma ali so bili tisti, ki so ga videli, sami pešci?
In še vprašanje upravljalcem: Utripa rumena luč samo zato, ker je to ceneje, ali pa —posebno ob jutranji prometni konici— bo semafor, ki je drugače gotovo velika pridobitev, deloval predvsem toliko časa tako, da se bo zgodila nesreča. Menim, da smo ga postavili zaradi boljše varnosti, predvsem šolarjev. Rumena utripajoča luč pa se ne zdi preveč varna...
Vsi prej opisani primeri pa naj bi služili, če se novega, modernega vozlišča pri Pavovcu pač ne da popraviti, predvsem v premislek tistemu, ki si ga je izmislil za risalno mizo, skozi njega pa se gotovo ne vozi. Žal, drugače bi našel boljše rešitve. Nad polovično verjetno tudi sam ne bi bil zadovoljen... ,.WfC