Glasilo „Slovenskega lovskega društva“:
Štev. 1. si List za lov in ribarstvo. s Leto IT.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. /
VSEBINA:
LOV:
Podgorski: Po jäzbinah. — Srnogoj: O gojitvi srna. — Julij Bučar: Velika divja raca. — A. Schweitzer: . Letošnja kupčija s kožuhovino. — lz lovskega oprtnika.
RIBARSTVO:
Iz ribarske mreže.
LISTEK:
M. Pirnat: Lisjak v pepelnjaku.
igsaQiaisiSioaosiQOiSBsaiaexaooe)© Listnica uredništva.
PRILOGA: Vabilo na občni zbor. — Mala oznanila. — Oglasi.
Slovensko lovsko društvo
glasilo „Lovec“ “91
Društvo je namenjeno slovenskim lovcem vseh pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani.
v
Članarina znaša na leto 6 Kron. Kdor pa plača enkrat za vselej 60 kron, postane ustanovni član in je nadaljnjih letnih prispevkov oproščen.
Društvo izdaja svoje glasilo „Lovec“, in sicer po enkrat na mesec.
Člani dobivajo „Lovca“ brezplačno; za nečlane v Avstro-Ogrski pa znaša naročnina 8 kron na leto; oni, ki bivajo v inozemstvu, imajo doplačati še poštnino.
List priobčuje tudi oznanila.
Društveno znamenje dobe člani pri odboru za 2 kroni. Pisma in pošiljatve je naslavljati na:
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani.
Prva borovska orož- UPTiyB llIPDliVfi notvorniška družba iLi 1 UK MVEinilil]
dr. z om. z.
v Borovljah, Borošho.
Na I. mednarodni lovski razstavi odlikovana z državno kolajno.
Izdeluje najnovejše in priznano prvovrstne lovske puške vseh sestav za drob in kroglo
z najboljšim strelnim učinkom.	__
Bogata zaloga Browning, Steyer in drugih avtomatičnih pištol, samokresov, zračnih pušk, sploh vsega v stroko spadajočega orožja. Prejema vsakovrstna popravila in predelave s polnim jamstvom po najnižji ceni. — Cenovnikt brezplačno in poštnine prosto.
VABILO
VI. redni občni zbor
Slovenskega lovskega društva v Ljubljani
ki bo
na Svečnico, dne 2. svečna 1913, ob dveh popoldne v restavraciji južnega kolodvora v Ljubljani.
H H
SPORED:
1.	Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, gospodarja in revizorjev.
2.	Volitve.
3.	Samostalni predlogi.
4.	Slučajnosti.
OPOMBA: Če ob dveh ne bi bila zbrana tretjina članov in ne bi bili sklepčni, se vrši ob treh občni zbor ne glede na število udeležencev. Vsak navzočni član lahko zastopa 5 nenavzočnih članov. Samostojni predlogi se morajo prej pismeno prijaviti odboru.
Posebno člane zunaj Kranjskega vabimo na zborovanje, da se posvetujemo, kako bi se dalo naše društvo uspešneje kakor dosedaj razširiti v obmejnih pokrajinah; od tega je odvisno vse. Vsak član, ki pride na ples, naj počaka tudi občnega zbora.
Prav obilne udeležbe pričakuje
ODBOR.
MALA OZNANILA.
Naprodaj je Mannlicher repetirka. Cena 100 K. — Poizve sc pri F. K. Kaiserju, puškarju v Ljubljani.	)
Dva čistokrvna, rjava jazbečarja ima naprodaj 1. Valentinčič, Ljubljana, Dunajska cesta 29.
Psico-frmačko, garantirano čiste nemške pasme, krasne rasti, posebno priporočilo za pleme, oče in mati odlikovana, in 6 mesečnega frmača ima poceni naprodaj Karel Čeč, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 6.
Brake, 3 starejše, 3 mlajše, vse iz pesarnice v Podgori, izborne gonjače na srne in zajce, proda „Lovski klub“. Več pove uredništvo „Lovca“.
Lep frmač, 18 mesečen, izvrstno šolan, se proda za 160 K. Vsako jamstvo! — Vprašati gosp. Ivana Ruparja, Sv. Križ pri Kostanjevici.
Dam v rejo in šolo mlade čistokrvne Istrijane, v take kraje, kjer ni srn. Nagrada po dogovoru. — Pesarnica „Podgora“ v Sodražici.
Frmačko, zelo lepo, angleško seterco, 20 mesecev staro, že dresirano, proda poceni Anton Burkeljca, Laze v Tuhinju.
Kdor želi kupiti polhovke in podlage za suknje, se obrni do Franja Laha, trgovca v Ložu pri Rakeku. Cene nizke, postrežba točna, blago lepo in solidno. Izvršujejo se tudi najmanjša naročila.
Iščem ribiča, ki je navajen loviti postrvi (od sedaj naprej) t. j. drsteče kot plemenke. Lovil bi od Sv. Lucije na Tolminskem do Podbrda — okoli 30 do 40 kilometrov — v ravšlje, s sakom, z mrežo itd. Plača po dogovoru.. — Jakob Kleindienst, župnik v Begunjah na Gorenjskem.
Naprodaj je puška-risanica, leva cev kal. 16, desna za kroglo kaliber 9 3, z montiranim daljnogledom, in puška za tarčo (Scheibenstutzen). Cena za obe 200 K. F. K. Kaiser, puškar v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6.
JOSIP ROJIMR LJUBLJRfin
Krojačnica za gospode.
Elegantne obleke.	Najnovejši kroj.
Priporoča vsakovrstnih športnih, lovskih oblek in lovskih uniform.
V «dogi najfinejše, angleško, trpežno blago. Elegantne promenadne obleke in uniforme vseh vrst. Točna, solidna in hitra postrežba.

LOV
Po jazbinah.
Pripoveduje Podgorski.	j
Moj tovariš P.
lep res ni	bil — toda bil je močan in hraber.	Kje	je zagledal luč
sveta,	se nikoli ni zvedelo. Prišel je pred	leti	z družbo kome-
dijanta, ki je bil konec trga postavil svoj šator. V tej družbi se mu menda ni godilo predobro, zakaj takoj prvi dan jo je zapustil in se pomešal med kmečke tovariše. Ko se je komedijant odpravljal dalje, ga	ni nihče	poklical, on se pa prostovoljno tudi	ni	zglasil in tako je
—	ostal na	kmetih. Seveda tudi na kmetih ne gre,	da bi se človek
potepal okrog; treba se je držati gotove hiše, udomačiti se in prijeti za to ali ono delo. Naš junak je bil dobre glave, tudi mu delo ni mrzelo. Prav hitro je uvidel, da bo še najbolje, če se loti kakšnega rokodelstva in ponudil se je pastirju Trobcu za poganjiča. Pastir Trobec je imel nadvse rad živali in vesel je bil tudi svojega novega poganjiča — naš junak je bil namreč pes. Krstil ga je brez botra in botre „Pubi“ in to ime je kužetu na mojo neutešno nevoljo ostalo do smrti.
Takrat je bilo Pubiju komaj dobrih deset mesecev; ravno prava starost za učenje. Trobec ga je seveda jemal vsako jutro s seboj na pašo in ga učil kako je treba poganjati, kako zavračati, kako prijeti v strah sivko ali čado, ki se je preveč oddaljila od cede, ali zašla v škodo. Ker pa Trobčeva čeda ni bila ne številna, ne nagajiva, je Pubiju kljubu temu, da je vestno opravljal svoj posel, preostajalo toliko prostega časa, da ni vedel kam ž njim. Da bi si preganjal dolgčas, je začel raziskavati krtine. Takale krtina ima svoj posebni duh in
.Lovec", IV. letnik št. 1, 1913.
Pubija je ščegetal ta duh tako neznansko po nosu, da je venomer vtikal svoj gobček v luknjo. „Tukaj notri mora biti pa nekaj posebno lepega!“ si je menda mislil in začel kopati, da je prst kar škropila okrog; kako vztrajen je bil ob tem delu! Izkopal je tako jamo, da se je ves skril vanjo. Ko se mu je pa parkrat posrečilo, razvozlati uganko vabljive krtine in odkopati mehkodlakega rovokopa, ni poznala njegova strast nobene meje več. Že pri kopanju krtin se je pokazalo, koliko je to vredno, da ni imel tankih ravnih nožič, kakor drugi njegovi vrstniki, ampak debele, močne in kratke noge, v členkih malo zvinjene vunkaj. Te njegove lopate so nedvomno pričale, da se je v njegovih žilah pretakala kri jazbečarja; pa tudi život je bil malone jazbečarski. Pubi je bil truplast, nizek pa širok, krajši, toda malo višji, kakor so jazbečarji. Samo glava, ta nesrečna glava, ta ni imela nič jazbečarskega na sebi! Gobec mu je bil klinast, kratek, čeljusti napete, čelo nizko, široko) ušesca majhna, na pol pokončna, vrat kratek in sila močan. Zobovje, osobito kočniki, so bili izredno silni, toda sekavci ne tako močni, kakor pri jazbečarjih ali terijerjih; tudi okli so bili krajši, dasi močni. Rep, ta je bil pa čez vse! V korenu in na koncu skoro enako debel, je bil v sredi dvakrat zavit v kačico. Nosil ga ni ne pokonci, ne povešenega, ampak držal ga je pravokotno na stran, da je bil podoben kljuki pri golidri (lajni). Zaradi tega repa je moral ubogi naš Pubi požreti marsikatero zabavljico. Posebno lovec Blaž mu ni dejal nikdar drugače, kakor — rogljač. Tako se namreč imenuje veliki strugalnik (oblič), ki ima na strani ročaj. Če še povem, da je bil Pubi kratke dlake, bele barve ter rumeno lisast in pegast in da je imel velike sive oči, si ga čitatelj ne bo težko predstavljal. Jaz sem sodil njegovo pokoljenje tako: mešanica jazbečarja in buldoga, seveda ne čistokrvnega. Po prvem je podedoval kratke noge, izredno dober nos in neukročeno lovsko strast, po drugem pa tršato truplo, močno zobovje, oči in pa
—	naravnost divjo hrabrost. Da, hraber, neustrašen je bil ta Pubi, da sem jih še malo videl, ki bi mu bili kos.
Ko se je Pubi dodobra izuril v kopanju krtov in miši ter si utrdil svoje lopate, je napovedal vojsko vsem ježem. Slučajno je namreč zvečer ob robu gozda našel bridko oboroženega iglarja. Krepko je hlastnil Pubi na ves gobec, toda joj! Ta „krt“ ni imel tako mehke kožice, kakor so jo imeli drugi, ta presneto bode. Jezno je otresel krvaveči gobec in začel plesati okrog tega, doslej neznanega mu ponočnjaka. Pa prišel je Trobec na lice mesta, pohvalil Pubija, ježa pa spravil v klobuk, ga drugi dan doma odrl, skuhal in pojedel. Pubi je bil seveda ves čas pri tem delu in prežal na kosti. Dobro si je zapomnil ta dogodek, in če je bil potem ponoči zunaj, je najrajši iskal
—	ježa. Strah pred bodicami ga je kmalu minil in mojstrski je znal
pes prijeti bodljivca. Vrtil in obračal ga je toliko časa, dokler ni prišel Trobec in spravil bodača v klobuk.
Ježu je sledil zajec. Srečala sta se zarana v detelji. Tako čudno mu je dišalo po tej detelji, ko je stikal za mišmi. Tako ne diši ne miš, ne krt, pa tudi jež ne — kaj bi moglo neki biti? Počasi je ril z gobčkom po detelji, srkal ščegetajoči vonj ter zadovoljno mahljal z repom. Vedno močneje je dišalo.
„Brrr!“ se nekaj zapraši iz detelje. Pubi se strahoma strese, ves preplašen dvigne glavo.
„Oho, glej jo, glej, od kod je pa ta siva mačka prišla v deteljo? Alo, za njo!“
Toda, ali je to res mačka? Osvaja ga doslej neokušena strast in slast, vleče ga za to živaljo, mu zavozla jezik. Z glasnim „Av, a v, av 1" se spusti za njo. Toda to ni vonj mačji, to je isti vonj, kakor prejšnji. In kako lahko je slediti temu vonju; to je vse kaj drugega, kakor vonj miši, krta ježa ali celo mačke. Daleč bi lahko dirjal za tem prijetnim vonjem, toda kaj poreče Trobec? Ves upehan se Pubi vrne k cedi, z novim doživljajem v srcu.
Odslej mu ta dogodek ni izginil izpred oči in vedno ga je vlekla magična sila na tisto mesto nazaj.
Pa to ni še nič proti temu, kar je sledilo sedaj. Trobec je redil — kunce in ž njimi kupčeval, seveda ne na debelo. Vendar so mu zamerili kunci to kupčevanje toliko, da se mu niso dali izlahka loviti. Da bi se laže skrivali, so si izkopali iz hleva pod skedenj podzemeljski rov, in kadar so začutili Trobčevo roko v luknji, so se pomaknili skozi ta rov pod skedenj; do tja pa Trobčeva roka ni segla, bili so na varnem. Kajpak, Pubija je to Trobčevo početje sila zanimalo, posebno po onem doživljaju v detelji; saj so se mu videli tile kunci prav taki, kakor tista žival. Rad, strašno rad bi mu bil pomagal, kar stresalo ga je od same strasti. Pa Trobec mu je bil to ostro prepovedal; kuncem ni smel skriviti nobene dlake. Ker se pa kunci na noben način niso hoteli podati, tedaj Trobcu ni preostalo nič druzega, kakor najti pot pod skedenj. Toda, kdo pojde tja? Skedenj je bil samo toliko privzdignjen, da je bilo spodaj komaj za slab pedenj prostora in še to ne povsodi. Trobec je legel na trebuh in študiral, kako bi osvojil to zajčjo trdnjavo. Vzel je iz skednja podajač in ž njim podrezal pod pod. Kunci so res preplašeni zbežali nazaj v hlev. Ko so pa zopet začutili, da se jim bliža Trobčeva neusmiljena roka, so jo ubrali zopet pod skedenj. To se je ponavljalo, da je Trobcu kapal pot od čela. Ko je videl, da sam ne opravi nič, je pošteno zaklel in se ozrl okrog, kje bi dobil koga, ki bi mu pomagal.	(Dalje prih.)
013 0[2)®[3j!lt2)l2!2ii3)[3i 00(3] (31013)012) (3	01312)011
O gojitvi srna.
Spisal Srnogoj.
kotudi je srna skoraj naša najodličnejša divjačina, vendar jo love
pri nas tako nespametno, ali bolje rečeno lahkomiselno, in za-
nemarjajo njeno gojitev tako neprevidno, da od leta do leta čim dalje tem bolj gine iz naših gozdov.
Pleme kranjskih srna se glede moči in utrjenosti lahko kosa malodane z vsemi srnami naše monarhije in tudi vsi drugi važni živ-ljenski pogoji so pii nas za to divjačino taki, da bi imeli lahko naravnost idealna lovišča za srne. Toda, ako se ozremo naokrog po deželi, lahko seštejemo res dobra lovišča za srne na prstih ene roke. Seveda tu ne upoštevam zasebnih lovišč graščakov-lovcev, ki so pa itak stebri dobrega lova sploh.
Navadno navajajo najemniki-lovci razne kvarne vzroke: slabe sosede, izsekavanje gozdov, tatinske lovce in bogsigavedi kaj še vse. V istini je pa krivo temu žalostnemu dejstvu zlasti brakiranje s psi in še po vrhu slabo in prepogosto brakiranje z divjimi psi, dalje slabo varstvo lovišč, pomanjkanje 'pojma o gojitvi vobče ter nekoliko tudi kratka najemna doba petih let.
V mislih imam seveda tu lovišča, kjer so srne glavna divjačina in kjer se tudi stalno drže radi ugodnosti in obsežnosti lovišča.
Lovcem, ki imajo v svojih loviščih srne le kod prehodno divjačino, bi bilo pač priporočati, da ravnajo obzirneje, če jim je sploh kaj do tega, ali jih imenujemo dobre, prave lovce ali pa samo konjederce — šintarje!
Ako hočemo pomnožiti število srna po naših loviščih, moramo z brakadami zaenkrat popolnoma prenehati vsaj po tistih delih lovišča, kjer bivajo srne navadno in rade. Dalje nam je treba kolikor mogoče natančno dognati, koliko srna se še stalno nahaja v našem lovišču. Ako imamo dobre in zanesljive lovske čuvaje, smo kmalu o tem obveščeni, posebno še, ako tudi sami pridno pohajamo v revir. Najboljša priložnost za štetje srna je pa zimski čas, ko zapade sneg.
Recimo, da smo našteli meseca januarja v svojem lovu približno 40 srna. Ako računamo s 30% prirastkom kozličev, imamo 1. junija okrog 50 srna. Ker pa naše lovišče radi obsežnosti in dobre lege zadostuje v vsakem oziru za približno 100 srna, zato moramo biti z odstrelom zelo previdni, da vsaj v treh do štirih letih dosežemo približno to število.
Podlaga vsemu temu pa mora biti: zagotovljena desetletna na-emna doba tega lovišča.
Da zatorej dosežemo to število srna, se moramo omejiti le na odstrel par srnjakov in srna-jalovk ter leto za letom pridno opazovati na vseh koncih in krajih revirja to divjačino tako, da poznamo sčasoma vsakega srnjaka in srno, ter da vemo, kako napreduje število in kaj je treba odstreliti in kje.
Nadalje moramo napraviti na ugodnih krajih, najbolje na ste-činah blizu posek, gozdnih jas in travnikov nekaj solnic, katerih se pa srne navadno ne lotijo tako kmalu, posebno ne, ako ima zemlja dovolj soli v sebi. Ako se srne navadijo solnic, je to velepomembno za lovišče; zato je treba, da najprvo poizkušamo, saj ena solnica ne stane več kot 6 do 8 kron.
Paziti moramo tudi, da se ne zaplode preveč lisice, ker so sčasoma, posebno v hudih zimah, srnam jako nevarne. Veliko pozornost moramo obračati na pse, kateri se klatijo po lovišču; loveči psi utegnejo narediti velikansko škodo. Tudi moramo tatinskim lovcem in zanikarnim barabskim za likarjem preskrbeti primerno stanovanje in ričet, drugače je naš trud jalov.
Skratka: skrbeti moramo za najlepši mir, zlasti tedaj, ko so se okozile srne. Bodi nam glavna skrb, da se srne počutijo v našem lovu varne, ker le tedaj smemo upati, da se ne izselijo v sosednja lovišča.
Da pa moremo vse to izvesti, za to je treba resnih in izšolanih lovskih čuvajev, ki umejo tudi kaj drugega, kakor samo pobirati divjad, in ki nadzirajo lovišče ob vsakem vremenu podnevi in ponoči. Za to je pa zopet treba primerne plače. Od naših slabo plačanih takoime-novanih „zaprisežencev“ kajpada ne moremo zahtevati korektnega poslovanja; to je poudarjal že g. Hanzlovsky v II. letniku „Lovca“.
Vprašanje, kako bi temu odpomogli, je težko rešiti. Lovec po poklicu stane na leto najmanj 600 do 800 kron. Menim pa: ako damo za lov na leto po 1500 kron in še več, dajmo tudi še 600 do 800 K, od njih bomo imeli gotovo lepe obresti. Kdor je pa tako srečen, da si bolj poceni vzgoji dobrega varuha med domačimi zapriseženci, temu le čestitamo.
Vrnimo se v svoje idealno lovišče, kjer smo povzdignili število srna približno do stotine, da se odškodujemo za svoj trud in troške in da dobimo za nagrado rogovja močnih kozlov šesterakov. Da pa tudi zanaprej obdržimo to število srna v svojem lovu, odstrelimo lahko po našem računu letno okrog 30 srna in od teh 16 do 18 srnjakov. Seveda srnjakov ne smemo izbirati med samimi šesteraki, v poštev pridejo tudi tisti enoletni ki (Spiesser)in tisti vilarji, katere je soditi po splošni slabotnosti ali po slabo razvitem rogovju kot nesposobne za pleme.
(Konec prih.)
01313) 000i(3j 013)0] 0 0012113(3(3013131313 ¡3 00 [3(312)[2)[2il30000i3)l2i00
Velika divja raca.
Lovsko zoološka razprava. Piše Julij Bučar.
Divjih rac je približno 180 vrst, ki se dele v kakih 36 skupin. Med temi se nahaja skupina rac, živečih po sladkih vodah. Ena najlepših in tudi najokusnejših izmed njih je velika divja raca. Nemci imajo zanjo mnogo imen. Najnavadnejši imeni sta Stockente ali Wildente sploh ; Linné ji je dal latinsko ime Anas boschas.
Preden jo jamemo opisovati, naj podamo nekoliko znakov rac v splošnem.
Vse race imajo zobčast, precej širok kljun, prevlečen z mehko kožico. Ob koncu je oborožen z nastavkom, podobnim trnu. Veliki mesnati jezik je ob robeh roženast ; to pa ne zmanjšuje občutljivosti. Ta kakovost kljuna in jezika ima svoj poseben pomen. Ko brodi raca po blatu in vodi, obdrži v kljunu le prikladne tvarine, vse drugo izbrizga kakor skozi rešeto. Noge so daleč zadaj. Spredaj imajo tri prste, prevlečene s plavno kožico in oborožene z močnimi krem-peljčki, zadaj pa en prst, ki je krnast. Koža nog je fino mrežasta. Peroti so srednjevelike, ozke, spredaj koničaste. Prva tri peresa so najdaljša, tvorijo konico, drugo pero je malo daljše od tretjega. Rep je kratek, širok, zaokrožen ali koničast in ima 14—20 peres. Malo perje je zelo gosto, pokriva život na debelo in je fino kakor svila. Race se razlikujejo od gosi v tem, da imajo nižje noge, ploščat kljun, plitvo glavo in tanjši vrat. Hodijo navadno teže, manj okretno, zato pa plavajo ter se potapljajo nedosežno spretno.
Race so srednje velike ptice. Največja doseže velikost male gosi, najmanjša pa je manjša od poljske jerebice. Samice se brijejo le enkrat na leto, samci pa dvakrat. Glavna britev se pričenja pri samcih tedaj, ko samice še vale. Golitev je popolna. Tedaj dobi samec obleko, podobno oni samice. To je takozvana letna obleka. Malo pred zimo se brije samec drugič. Ta britev je delna in jemlje le malo perje. Samec dobi tedaj svojo ženitovanjsko, zimsko obleko. Samice se brijejo še le tedaj, ko pričenjajo mladice letati. Zunanja krilna peresa izpadejo pri obeh spolih skoraj hkrati. Preden vzrasejo nova, raca ne more leteti. To traja nekaj tednov. Prede ji huda. Ne preostaja ji nič drugega, nego da se skriva, kolikor more. Tedaj je zelo nezaupljiva in skrajno plaha. Vidiš jo ob takem času le jako redkoma. Daši sem že mnogo let lovec in sem se vedno zanimal najbolj za race, sem bil samo enkrat tako srečen, da sem naletel na raco z golimi perutnicami.
Moj pesfrmač je stal meseca avgusta pred gostim grmom na obrežju reke Krke blizu Srebrniškega otoka. Vzleteti ni hotelo nič. Pošljem psa v
grm in zapazim, da plava žival pod vodno površino k otoku. Izgine mi izpred oči. Gledam za njo v grm, kjer je skrita, ali ne zapazim nič. Pošljem psa tjakaj. Ko se približa grmu, vidim, da beži ona žival zopet pod vodo ob potoku na drugi konec, obrasel z gostim bičevjem. Pes za njo. Ptica zopet nazaj. To se je ponavljalo. Že sem nameraval pustiti vse skupaj, misleč, da je pondirek (potapljalec). Tedaj sem zapazil sredi gostega grma samo glavo, molečo iz vode. Na strel mi je prinesel pes veliko divjo raco s popolnoma golimi perutmi. To me je presenetilo tembolj, ker do tedaj še nisem videl kaj takega in sem spoznal šele čez nekoliko časa, da so peruti gole vsled golitve.
V obleki so mladiči podobni starim samicam. Iz jajca ¡zlezejo popolnoma razviti, gledajo, hodijo takoj kakor piške, puh pa jim je svetel, oljnat in leži čvrsto ob životu. Rep ima takoj početkoma trde peresne bučke. Spodnja volna je mehka, dobro razvita. Puh izgine račicam najprvo na spodnjem delu života, potem na hrbtu in glavi. Prav na zadnje se razvijejo peroti ob času, ko je mlada raca že dorasla.
Race nosijo vrat v obliki črke S, život pa navadno vodoravno. Letajo lahko- in zelo hitro. S perotmi mahajo hitro zaporedoma. V zraku se sliši šumenje ali žvižg peroti „Fiviviviv!“ Letajo včasi v zelo velikih jatah, ki štejejo na stotine in stotine. Razvrste se tako, da tvorijo trikot, odprt nazad. Spredaj leti navadno star samec. Ako je rac več vrst, tvorijo race ene in iste vrste svojo posebno skupino. Kadar pa so race sparjene in letajo v posameznih parih, je samica vedno prva, samec pa za njo.
Race so zelo inteligentne, prekanjene, navihane. Via, sluh in vonj so izvrstni. Njih glas je nekako kvakanje, regljanje: „Kvak, kvak! Rekrekrek!“ Mladiči piskajo „Fi, fi!“
Race žive od rastlin, koreninic, semen, žita, želoda, žuželk, črvov, polžev, školjk, žab, rib, žabjih in ribjih iker itd.
Zdaj pa si natančneje oglejmo veliko divjo raco. Kljun ji je umazano svetlorumenozelen, tudi sivozelen, posut s pomarančastimi pegami. Srednja peresa v perotih, (ščit, Schild, Spiegel^) so modro zelena in se spreminjajo v vijoličasto barvo. Zgoraj in spodaj so črna, precej na široko belo obrobljena, da jih moremo prav lahko opaziti od daleč. Število peres v repu ni stalno. Dobiš jih šestnajst do dvajset. Ta divja raca je manjša in živahnejša, kakor domača raca, ki je njenega rodu.
Daši so večkrat domače race malone podobne divjim, vendar spoznaš domačo raco po debelem vratu, debelejši glavi. Vrat divje race je jako tenak. Domača raca je težja od divje in hodi bolj neokretno, raca. Domača raca ne more leteti, le bolj frfota, divja pa se sicer težko
dvigne od tal, posebno od vode, leti pa mojstrski. Racmani imajo koščen mehur na sapniku. Kakor pri vseh živalih se tudi pri divjih racah iste vrste nahajajo razlike v velikosti. Velika divja raca je navadno dolga 55—56 cm, z razpetimi krili meri 95 cm, kljun 5 A cm, rep pa 87 cm. Noge so visoke 6 cm. Težka pa je raca približno poldrug kilogram.
Samec, racman, se razlikuje od samice po perju. Ločiti je zimsko ali ženitovanjsko obleko od poletne ter perje starke in mladice. Racman v zimski obleki je krasen. Na njem vidiš skoro vse barve. Glava in vrat sta temnozelena s kovinastim bleskom. Sredi vratu je snežnobel obroč. Golša je temnokostanjaste bleščeče barve, ki se polagoma gubi navzdol; vratni koren, strani, pleča, prsi, trebuh in stegna so svetlosiva, preprežena s temnorjavimi valovitimi črtami, zatorej grahasti. Spodnje vrhovno perje v repu je baršunasto črno. Tuli velikih peres v perotih so rjavi. Najdaljše, nekoliko koničasto perje na plečih je svetlosivo, proti robu temnejše. Hrbet je zgoraj temnorjav in ima svetlosive pičice. Spodaj pa je pravtako popolnoma črn kakor mrda in gorenji vrh repa. Poroti sta sivi in imata v sredi velik ščit modre barve, ki vleče na vijoličasto, nekoliko zelenkasto barvo s kovinastim bleskom. Ščit je zgoraj in spodaj baršunasto črn, belo obrobljen. Peresa v repu so rjavkasto siva s širokimi belimi robovi. Srednja štiri peresa so popolnoma črna.
Velike divje race imajo posebnost, ki jih odlikuje od vseh drugih vrst. To so takoimenovani krivci; z njimi se morejo ponašati samo racmani. Na mrdi ima star samec dva para peresec, zakrivljenih kakor kodre, mladič pa le po en par. S takimi krivci krase lovci kaj radi svoje klobuke.
Tak je racman približno od konca oktobra do majnika. Potem pride britev, ki samca popolnoma predrugači. Racman dobi namreč letno obleko, ki nikakor ni tako lepa kakor zimska. Saj mu tega tudi ni treba. Čas snubitve je potekel in zanimanje med spoloma je ohlajeno. V letni obleki nalikuje samec samici, samo da je barva nekoliko temnejša, rjastorumenosiva. Golša je svetlokostanjasta in ima temno-rjave pege. Poleti samec nima krivcev, zato ga na prvi pogled težko razločiš od samice.
Raca samica ni posebno lepa. S samcem se niti ne more meriti. Glavna barva je rjastorunienorjava s temnorjavimi pegami. Kljun je zelenkastosiv, oko rjavkastordeče. Peroti imajo, kakor racmanove, vijoličasto zelen ščit, ki pa ni tako izrazit kakor pri samcih, marveč bolj medel, zapran.
Čisto mlade race so spodaj rumene, zgoraj črnikastozelene. Od kljuna preko oči do ozadja glave se razteza rjava črta. Nad očmi pa je širok rumenkast pas. Obleka je popolna proti koncu oktobra.
Račja gorenja čeljust je zelo gibčna, Kadar kvaka ali zeha, to lahko zapaziš. Pri zimskem racmanu je olivasto rumenozelena, pri poletnem temnoolivastozelena, pri mladiču rumenkasto mesne barve. Oko je v starosti temnorjavo, v mladosti medlejše, sivorjavo. Noge stark so živorumenordeče, noge mladic svetlejše pomerančaste, noge mladičev v prvem letu pa rjavkastorumene. Pri vseh živalih pa se nahajajo izpremembe bodisi v velikosti, bodisi v barvi perja. Prav redka je popolnoma bela raca (albino). Raca krivokljunka (Krummschnabelente, Anas adunca L.) ima daljši, navzdol zakrivljen kljun, sicer pa je popolnoma podobna naši veliki divji raci. V Grenlandiji živi velika divja raca, ki ima osemnajst peres v repu. Imenuje se severna raca (Nordente, Anas conboschas Br.) Po Brehmu izhaja naša domača raca prav od te severne race ; to je pa seveda le domneva, Brehmova trditev bi se težko dala dokazati.
Velika divja raca se nahaja po vseh naših vodah in je stalna divjačina v več krajih, koder je ne zasledujejo. Sicer je razširjena malone po vsem svetu. Tu jo dobiš pogostoma, tam redkeje. Izogiblje se samo prav severnih krajev, saj živi večinoma na vodi; ako je ta zamrzla, ne pride žival do svoje hrane. Na raco naletiš po vsej Evropi, Aziji, Severni Afriki in Severni Ameriki.	(Dalje prih.)
(2liaj[a)I3jl3j[ai@j[3jl2)i2)i3j[a)(2l[3j(SJl2l(3)i2jl3)12l(2)0(2)OSiS)Sji3)OS)S)i2)i2Jt3Ji2j[S)12)(2)i2J
Letošnja kupčija s kožuhovino.
Poroča A. Schweitzer.
Z gotovostjo naprej poročati, kakšen bo letos tržni položaj za kože, to spričo današnjega denarnega stanja ni mogoče; vendar pa obetajo poznavatelji svetovnega trga, da bodo letošnje cene za kožuhovino podobne lanjskim. Poudarjajo pa, da se bodo slabo ohranjene kože težko prodajale, ker je konfekcijski trg preplavljen od izvrstnih inozemskih imitacij. Zatorej bodi na tem mestu še enkrat povedano: kdor želi svoje blago dobro prodati, naj pazi nanj; osehla kri dela svalke v dlaki, razjeda površno kožico (podkožico) in pri strojbi nastane tam golina.
Letošnja zima tudi ni ugodna za pridobitev dobro zaraslih kožuhov; čim hujši je mraz, tem gostejša je dlaka. Pri kožuhovini dela samo dlaka ceno; umevno je, da je koža brez goste spodnje, takozvane volnene dlake manj vredna in da krznar za tako robo ne plača polne cene. Letošnja mehka zima seveda ne obeta,
da bi se izpraznile zaloge velikih tovarn. Ker pa je dandanes moda, ta tiranka vsega sveta, dekretirala, da se morajo vse toalete, tudi plesne, opremiti s kožuhovino, ni dvoma, da bodo lovci kožuharji imeli kolikortoliko dobička. Lov na sobolja, tega najplemenitejšega zastopnika kunjega plemena, je na Ruskem za nedogleden čas prepovedan. Zavoljo tega bodo cene naših kun zlatic ostale precej enake, navzlic temu, da je moda pritisnila kune nekoliko v ozadje. Prepoved lova na sobolja po Ruskem je popolnoma umestna. Zadnji čas so zaradi visokih cen lovili sobolje prestrastno, in se je bilo bati, da jih iztrebijo popolnoma.
V nastopnem podajam poročilo o cenah najvažnejših kož; po njem utegne vsak presoditi sam, kakšna bo letos ta kupčija.
Iz akcij največje svetovne tvrdke za prodajo kožuhovine, tvrdke Lampson & Comp. v Londonu se razvidi, da se dobro blago še vedno lahko proda po visokih cenah. Tudi v Nižjem Novgorodu, ki je merodajen za iztočno Evropo, je bilo lani zelo živahno trgovanje. Prometa je bilo za semnja tam 170 milijonov rubljev. Tako cenijo dobri poznavatelji; ta vsota presega srednjo vsoto letnega tržnega prometa zadnjih 5—10 let skoro za 20 milijonov rubljev. Seveda je ves 3 tedenski semenj zelo pogrešal gotovega denarja. Zahtevali in dovoljevali so mnogo prolongacij za stare obveznosti. Za nove nakupe se je zahtevalo precej kredita, katerega so največkrat dovolili, tako da je približno 65—70% vse kupčije bilo sklenjeno na kredit. Tudi v Lipskem, ki ima največjo zalogo kožuhovine, ni bilo lani preveč zaloge; zato smemo upati, da bo konsumiral mnogo blaga tudi ta trg, ki ga moramo upoštevati zlasti Jugoslovani. Cene pri nas ostanejo prejkone stalne, ker radi balkanske vojne ne prihaja skoraj nič blaga iz ondotnih krajev na naše trge. V Londonu, kakor v Nižjem Novgorodu so dosegle lisice, kune, vidre, zajci, srne, mački povsem lanjske cene, popolnoma slične našim.
Svetujemo prodajalcem, naj se nihče ne prenagli in naj ne prodaja svojega blaga prekmalu. Največkrat se namreč približno tri ali štiri tedne po takoimenovani „ljubljanski borzi“ dosežejo pri nas najvišje cene in kupcev je vedno dovolj!
Lovski ples. Gotovo se vsak posetnik z zadovoljstvom in zadoščenjem spominja plesa, ki ga je priredilo Slovensko lovsko društvo 1. februarja 1911. v ljubljanskem Narodnem domu. Zadovoljni smo bili tedaj vsi, zakaj tako prisrčno in neprisiljeno se nismo zabavali še nikjer drugod in obljubili smo vsi, da se čez dve leti zopet snidemo na lovskem plesu. Tudi letos priredi Slovensko lovsko društvo svojim članom in prijateljem lovski ples v vseh gorenjih prostorih Narodnega doma. To lovsko rajanje mora po svoji aniniiranosti prekašati predlanjsko prireditev in vse letošnje plese, za to so nam porok lovci in lovski prijatelji, zlasti pa naše požrtvovalne narodne gospe in gospodične. Plesni odbor je sestavljen iz najboljših moči in je že zdavnaj preskrbel in zagotovil prostore za ples, ki se vrši v soboto pred Svečnico, 1. februarja t. 1. Da bo vsestransko poskrbljeno za zabavo, ni treba še posebej poudarjati; za to nam jamči slovenska filharmonija in pa brhki lovci, ki prihite tega dne od vseh krajev v Ljubljano. V obilici bo najboljše kapljice in najokusnejših jedil. Želeti bi bilo, da pridejo posetniki lovskega plesa v lovskih oblekah ali pa v narodnih nošah, ali v turistovskih oblekah — sicer pa je dobro došel vsak prijatelj društva tudi v promenadni toaleti. Vsem lovcem in prijateljem Slovenskega lovskega društva kličemo: Na svidenje 1. februarja v Narodnem domu!
Poročilo iz Medvod. Prvo polovico zime je prezimila divjačina še precej dobro, vendar je pa želeti, da bi bila druga polovica bolj suha, ker vsled prevelike vlage nastanejo lahko bolezni, posebno med zajci. Čul sem predkratkim, da se je letos v Poljanski dolini pojavila metljavost zajcev, katero pospešuje bržkone tudi prevelika moča. Zgodaj novembra je letos zapadel visok sneg, ki je precej vznemiril vso divjad. Posebno srne so bile prve dni tega snega vedno pokoncu ; sledili so jih celo po logeh ob Sori. Tam so se pasle po jelševih grmih in robidovju ob vodi. Tukaj smo sledili tudi v tem snegu po dolgih letih zopet vidro. Letos opažamo, da nosijo srnjaki nenavadno dolgo rogovje, mladi kakor stari. To zimo pogrešajo divji petelini in kokoši kostanj, ki vsled pozno pomladi
pate slane ni obrodil po naših hribih. Kostanj je prava slaščica tej veledivjadi kakor tudi srnam ; spretno ga znajo luščiti iz bodeče lupine. Vsem pravim lovcem mnogo uspeha v novem letu!	F. K.
Medved v ovčjaku. Dva Pivčana sta vzela naše senožeti in pašnike čez poletje v najem ter po njih pasla čedo ovac; imela sta jih do 300. Naredila sta si dobro uro daleč od vasi bajto in poleg te ovčjak. V začetku oktobra je ponoči prilomastil med ovce medved, si izbral eno ter jo načel. Druge so se razkropile v divjem begu. Ovčarja, ki sta kurila poleg bajte, sta pregnala medveda z žarečimi ogorki, ki sta jih metala proti njemu. Prav nerad in godrnjaje se je umaknil. Ko sta lovila razkropljene ovce, se je vrnil ter odnesel načeto ovco. Iz previdnosti sta se drugi dan ovčarja s čedo preselila v bližnjo vas. Posestnik lova ju je odškodoval za ugrabljeno ovco. Sodimo, da je ta izredno predrzni medved tisti, ki je lani v naših gozdih raztrgal dva jelena.
Babino polje, 1. decembra 1912.	Af.
Iz Portovega gozda. Portov gozd se razteza ob reki Krki med Kandijo pri Novem mestu in Irčjo vasjo. V njem se nahajajo večinoma hrasti, više gori smreke in bori, vmes pa je sempatam zelo gosto grmičevje in trnje. Svoj čas je nudil ta gozd krasen pogled. Hrastje velikani so se ponosno šopirili in gosto smrečje je vabilo v hladno senco. Zapela je sekira. Hraste velikane je požrla trgovina, smreke pa so bile žrtev lubadnikov. Danes se ti srce od žalosti topi ob spominu nekdanjih dni. Gozd je prozoren. Poletno solnce te žene izpod mladih dreves in komaj najdeš hladu med smrekami, ki so se rešile pred pogubonosno sekiro. Pred mnogimi leti je bil tukaj lov na zajce in lisice najzabavnejši, najiz-datnejši. Srečen lovec pripoveduje, da je na enem in istem stajališču ubil devet zajcev. Danes tega pri nas na Dolenjskem ni nikjer več. Dolgo pa ni bilo tako. Lovišče se je zanemarjalo in lovski tatovi so v njem brez ovire uganjali svoje burke. Zajec je bil v tem lovišču redka prikazen.. Konec tem žalostnim razmeram je naredil sedanji zakupnik, gospod Rudolf Smola. Nič več ni prirejal lova v Portovem gozdu in je tatinskim lovcem trdo stopal na noge. V istem zmislu deluje sedanji podzakupnik, gospod Emil Durini. Lani je priredil lov za poiz-kušnjo. Ubili so šest zajcev v par urah. Toda vreme ni bilo ugodno in lovci so pozabili dobi o meriti. Letos pa se je izkazal lov za sedanje razmere naravnost sijajen. Dne 24. oktobra je padlo v treh urah štirinajst zajcev, veliko jih je odneslo zdravo kožo, velik del lovišča pa lovci niso prebrakirali. Spoznali so, da mora biti še mnogo zajcev v lovišču. Glede na to je popolnoma upravičeno, da je gospod Durini priredil še drugo brakado, in sicer dne 29. decembra. Kar se tiče divjačine, uspeh sicer ni bil sijajen — padlo je v treh urah devet zajcev. Pihal je topel veter in vršalo je po suhem listju, da se je malo slišalo, toda pripetilo se je nekaj posebnega, kar bomo pomnili udeležniki tega lova še dolgo. Gospod, ki je poklican, da pazi na javni mir in red, je imel svoje stajališče ob smrečju, tam, kjer je dne 24. oktobra sam gospod predsednik „Lovskega društva“ s kruto roko poslal tri zajce na oni svet. Skril se je za gost grm. Kmalu na to zasliši šumenje. Pogleda po poti — i, kaj pa je zopet to? Dva možakarja korakata proti njemu tako oprezno, da je gospod takoj spoznal, s kom ima opraviti. Prvi možakar je imel kratko puško napeto in pripravljeno za strel. Vžigalna kapica se je kaj lepo svetila na pistonu. Kar zagrmi pred nepovabljenima gostoma: „Stojta — puško sem!“ Smrten strah se je lotil tako nenadoma in tako čudno pozdravljenih. Gospod, korenjak od vrha do tal, je stal pred njima s puško ob Ilcu. Junaka sta se vdala seveda takoj. Ko je gospod dobil tatovo puško, je velel
obema, naj sedeta na tla in počakata, da pride prirednik lova. To sta storila takoj. Prvo vprašanje pa je bilo: „Jezes, gospod, koliko pa bo kazni?“ Zvedela sta, da rešitev tega vprašanja ne spada v tempelj Dianin. Glasno, živahno zvonenje brakov je odmevalo po lovišču. Gospod Durmi pride in si zapiše nacionale grešnikov. Njegov gost pa pazi na oba junaka, da ne bi ušla. Kar zašumi gospodoma za hrbtom. Velik lisjak švrkne deset korakov zadaj skozi grmovje. Pravila sta, da se jima je zdelo, kakor bi se bil stari navihanec naglas zasmejal, ker jima je kašo upihal. Takoj na to skoči preko poti zajec; tega je pa ustavil podzakupnikov gost z urnim strelom. Sedaj jočeta lovska tatova in milo prosita prizanašanja, katerega pa junaki z zankami niso vredni.
Dolgo, lopov, si brez kazni po lovišču tujem žel, zdaj pa si se vendar enkrat kar nenadoma ujel.
Sla je puška. Prej kosti zajcev le ubiral si, zdaj pa v luknji nem boš hiral, ko boš ričet le požiral.
Novo mesto, 30. decembra 1912.	J. B.
Kuna zlatica v Gorjancih. V Gorjancih je dne 10. novembra g. A. ustrelil na brakadi krasno kuno zlatico, ki mu je bila prišla po tleh. Redek primer. J. B.
Divje mačke v Gorjancih. Letos so ustrelili troje divjih mačk v Gorjancih, poslednjo 23. novembra. Pa pravijo, da je divjih mačk tako malo!	J. B.
Iz ribarske mreže.
Poziv ribičem na Kranjskem, zlasti na Gorenjskem. Že večkrat so nas opozorili razni naši ribiči, da se postavno določeni, odnosno prepovedani ribolovni časi ne ujemajo z drestjo sulcev in lipanov v kranjskih, posebno v gorenjskih vodah. Pravkar nam zopet piše izkušen gorenjski ribič, da se drest navedenih rib, posebno sulcev v Savi, nikdar ne pričenja v marcu, temveč šele v aprilu, največkrat od 7. do 15. dne tega meseca. Posledica tega je, da se drest navedenih ribjih plemen zavleče za cel mesec in traja navadno do 15. maja. To pa je vestnemu ribiču zelo neprijetno, ker mora upoštevati ne samo postavno določeni ribolovni čas, ampak tudi ljubezensko razpoloženje teh plemen, skrbečih za svoj zarod. Ker se je ribolovni šport po Kranjskem, zlasti na Gorenjskem, precej razvil, želimo, da se odpravijo postavni nedostatki. Naša malomarnost bi nam utegnila toliko škoditi, da bi imeli pri nas v doglednem času prazne vode. Prosimo tedaj naše ribiče, posebno gorenjske, da se oglase k besedi in nam čimprej naznanijo svoje izkušnje o dresti navedenih ribjih plemen, posebno sulcev. Vsakdo naj izvoli izjaviti, ali postavno določeni ribolovni čas soglaša z resnično drestjo, kdaj se ta prične in kdaj neha.
=HP
Božična dogodba. Spisal M. Pirnat.
Tišlarjeva Urša!
Srednje velika ženska, čokata, širokega obraza, pa močna, da bi se lahko merila z marsikaterim moškim. Lepa ni bila, tudi delo ji ni šlo posebno uspešno od rok; imela pa je dobro, pošteno srce, in kar ji je človek naložil, tega se je lotila z vso marljivostjo in vztrajnostjo in je tudi vsekdar pošteno opravila svoje delo.
Danes so seveda opešale njene moči. Tarejo j(i že leta; kmalu jih bo imela osemdeset na hrbtu. Za težje delo ni več, kar pa more, naredi še vedno rada. Sedaj bi ji predla slaba, toda dobra soseda, Brdarjeva Lenka, že poskrbi, da Urši ni treba trpeti pomanjkanja. Lenka pravi: „Ne bi bilo prav, da bi stradala naša Urša. Saj je bila vse svoje življenje delavna in poštena in vsakemu je rada storila dobro in mu pomagala, če je le mogla. Sedaj je pa naša dolžnost, da mi njej pomagamo v «jeni revi in starosti!“
Urša se ni rodila pri Tišlarjevih. Njena sestra Mana se je tja primožila in ž njo je prišla k Tišlarju tudi Urša. Sestra je umrla, tudi Tišlar je šel počivat v Jurkovo Brezje, čeprav se je smrti upiral nad devetdeset let. Urši pa je izgovoril kot v hiši, pri kateri je pustila vso moč svojega telesa, vso silo marljivih svojih rok.
Midva z Uršo sva stara prijatelja. Kolikokrat mi je, malemu dečaku, v žepe nasula temnomodrih cimbar, ki so dozorevale za Tišlarjevim hlevom. Kolikokrat mi naložila okusnih hrušk Ovsenek, ki jih je rodilo v zgodnjem poletju mogočno hruševo drevo pred Tiš-ierjevo hišo. Še danes sem Urši hvaležen za njene cinibare in hruške. Malenkosti so tole, pa jih človek ne pozabi nikdar.
Urša prebiva zdaj sama v mali Tišlarjevi koči. Skromna, pa prijetna kočica je to. Tisti del, kjer je „hiša“ z veliko zeleno pečjo, je postavljen na kamenit podstavek; drugi del je shramba in je pomaknjen v breg, tako da moreš stopiti brez lestve s tal v podstrešje.
V Tišlarjevi koči sem se neštetokrat mudil mlad dijak; ondi sem se rad oglašal tudi pozneje, kadar me je pot privedla v ljubo mojo rojstno vas Podkraj v prijazni Moravski dolini.
Posebno rad sem jo zavil gori proti Tišlarju, dokler je še živel stari Jaka, mož vedno vesel in ob vsaki priliki pripravljen, da je razdrl kako smešno. Imel je toliko zdravega humorja, da sem mu ga zavidal.
K Tišlarju me je vabila tudi prijetna lega hiše. Tišlarjeva koča stoji najviše v naši vasi, tik pod robom gozda, ki odeva severno pobočje strmega Cicla. Od Tišlarja se nudi prav prijeten razgled po Moravski dolini, pa po Lukoviškem, Zlatopoljskem in Črešnjiškem hribovju. Kolikokrat smo posedali na Tišlarjevem vrtu, se pogovarjali in kramljali, se smejali od srca Jakovim šalam pa se ozirali po lepi naši pokrajini in se veselili njene mirne, skromne lepote. Tega in onega že ni več iz naše tedanje družbe. Pomrli so. Ostala pa je še ljuba naša Urša. Njej se je lanjske božične praznike pripetilo nekaj posebnega.
Napočil je praznik sv. Štefana. Okrog treh zjutraj se je zbudila Urša. Zunaj je bilo še vse tiho. Skoro pa so se od vseh strani oglasili praznični zvonovi. Začeli so pritrkavati in zvoniti dan pri fari in pri podružnicah. Zapel je v Moravčah sv. Martin mogočno in slovesno, kakor se spodobi farnemu zvonu. Na Limbarski gori se je oglasil sv. Valentin, pridružila sta se v dolini sv. Andrej in sv. Peter na Vrhpolju in na prijaznih gričih sta se odzvala sv. Mohor in sv. Trojica. Rečem vam, da je bila vsa moravška dolina polna zvo-nenja. Od Limbarske gore do sv. Trojice, pa od Javoršice in Podkraja do Prikrnice so odmevali in se prelivali glasovi in so našli odzival tudi v Uršinem resnično pobožnem srcu.
Sklonila se je na postelji, predla za silo in zmolila najprvo angelovo češčenje, potem pa vzela s stene ob postelji rožnivenec ter začela prebirati debele jagode. Bilo ji je tako nekam mehko in prijetno pri srcu, ko ji je češčenamarija za češčenomarijo hitela s pobožnih ustnic. Spominjala se je v molitvi svojih dragih znancev, živih in mrtvih, in je njih kakor tudi samo sebe vroče priporočala Bogu pa Mariji pa sv. Štefanu, ki je tako stanovitno izpričal svojo vero.
Proti štirim so utihnili zvonovi. Urša konča svojo molitev, se počasi prekriža in vstane s pobožnim vzdihljajem: „Bog in sv. Križ
božji, da bi bil današnji dan srečen!“ Umije se, vzame iz rdeče pobarvane skrinje praznično obleko in se napravi vanjo. Na glavo si priveže modrosvilen robec z velikimi rdečkastimi rožami,, kupila ga je pred dvajsetimi leti ob porcijunkuli v Kamniku; pa še danes je bil kakor	nov, tako skrbno	ga	je	znala	varovati. Ogrne se v
debelo veliko	ruto, zapre kočo	in	jo	krene	doli	po bregu mimo
Kočija na Vrhpolje k jutranji maši. Počasi se ji odseda pot; stopanje ji je bilo že okorno. Ko je začel vabiti zvon k maši, je Urša sedela že v cerkvi v klopi, ki jo je imela tam pod ženskim žagradom v skritem kotu.
Po maši,	približno ob sedmih,	se	Urša	zopet	vrne naravnost
domov. Sleče	pražnjo obleko in	obleče	hodnično,	zakuri v peči in
• pristavi piskrček mleka, ki ga ji je bila na Sveti dan podarila Brdar-jeva Lenka.
Naenkrat pa se ji zdi, da se nekaj pregiblje pod ognjiščem v pepelnjaku. Sklone se okorno in pogleda, kaj bi bilo.
Pomagaj Mati božja z Drtije in sv. Valentin z Limbarske gore! Rjava žival se stiska v pepelnjaku, bulji s svetlim pogledom proti Urši in ji kaže svoje bele zobe.	(Konec prih.)
Listnica uredništva.
Gg. sotrudnike, katerih spisi niso prišli na vrsto, prosimo blagohotnega potrpljenja, ker smo morali v 1. štev. uvrstiti nekaj prav aktualnih stvari.
Vse častite gg. sotrudnike prosimo vljudno, naj popišejo samo eno stran vsakega lista, tako da je mogoče list v tiskarni prestriči in dati posamezne dele dvema stavcema ali — v svrho hitrega stavljenja — tudi trem stavcem obenem. Prosimo tudi, naj puste pri vsakem spisu ob strani nekoliko praznega roba za eventualne poprave, pripombe ali dodatke.
DS
□o
QF
□n
Listnica upravništva.
ss
oo
Vse gg. člane in naročnike opozarjamo, da znaša članarina 6 K, naročnina pa 8 K na leto in prosimo gg., ki so nam za letos eno ali drugo že poslali, da ostanek pošljejo po poštnih položnicah, pridejanih tej šlevilki.
1. štev. tega letnika pa pošiljamo vsem dosedanjim članom in naročnikom, ki niso izrecno izstopili, ozir. odpovedali. Kdor noče biti več član, mora to pismeno naznaniti, samo zavrnitve lista ne moremo smatrati za izstop, ker se je že večkrat pripetilo, da je „Lovca“ kdo drugi vrnil brez vednosti našege člana.
Imenik članov
„Slovenskega lovskega društva“
v Ljubijani,
po stanju dne i. marca 1913.
Ljubljana 1913.
Imenik
„Slovenskega lovskega
po stanju dne
Benčina Ivan, trgovec, Stari trg pri Ložu.
dr. Bretl Edvard, zobozdravnik, Ljubljana.
dr. vitez Gorup Aleks,, Reka, Viale Francesco Dčak, vila Gorup.
Ivančič Milan, tov., Medvode.
Jelovšek Gabrijel, tov., Vrhnika.
dr. Lovrenčič Ivan, odvetnik, Ljubljana.
dr. Lukan Mir., c. kr. okr. komisar, Ljubljana.
Klobučar Dragotin, bančni uradnik, Ljubljana.
članov
društva“ v Ljubljani,
1. marca 1913.
Martinc Anton, uradnik »Vzajemn. podpornega društva«, Ljubljana.
Moravec J. J., Mill Creek, Howe Sound B. C., Vancouver, Canada.
Paximadi Stefan E., veleposest., Sežana.
Pic ek Fran, trgovec, Ribnica.
R a h n e J a n k o, c. kr. notar, Brdo, p. Lukovica.
Urbanc Fran ml., veletržec, Ljubljana.
Zmitek Peter, prof., Ljubljana, Pod Rožnikom, Vila Rak.
Redni člani:
Achtschin Rudolf, c. kr. davčni nad-upravitelj, Kostanjevica.
Adamič Fran, c. kr. davčni asistent, Trebnje.
Adler Stanko, c. kr. evid. nadgeo-meter, Kamnik.
Ahačič Fran, Tržič, Gorenjsko.
Ahačič Ivan, c. kr. gozdar, Kobarid.
Ahačič Niko, Tržič, Gorenjsko.
dr. Ahazhizh Viktor, c. kr. sodni svetnik, Rudolfovo.
Ambrož Ivan, c. in kr. župnik voj. mar. v p., Predtrg, p. Radovljica.
Ančik Josip star., lekarnar, Ribnica.
Ančik Josip ml., Ribnica.
Andoljšek Bernard, nadučitelj, Litija.
Antoš Josip, pivovaritelj, Vrhnika.
Apat Lavoslav, veleposest., Kapla pri Vranskem, Štajersko.
bar. Apfaltrern Oton, dež. poslanec itd., Sv. Križ pri Kamniku.
Arko Anton, hotelir, Ribnica.
Arko Fran, posestnik, Postojna.
Arko Josip, inštalater, Ribnica.
Arko Stanko, stud. med. vet., Tier-arztl. Ilochschule, Dunaj III.
Auer Juri, posestnik, Begunje, Gorenjsko.
Avčin Fran, c. kr. agr. geometer, Ljubljana.
Avser Karol, Sv. Lucija ob Soči.
Babnik Josip, knjigovodja, Medvode.
Bajželj J., Stražišče pri Kranju.
Balon Josip, gostilničar, Ljubljana.
Baraga Andrej, pos. tajnik, Postojna.
Barbič Fran, P. O. B. Nr. 1063, New York, City.
Barborič Karel, trgovec, Novomesto.
Barle Konrad, učitelj, Metlika.
Bartol Fran, župan itd., Sodražica.
Bečan Josip, lovec na Seničici št 5., p. Medvode.
Benedik Fran, Stražišče pri Kranju.
Benedik Karel, nadučitelj, Brezovica pri Ljubljani.
Benkovič Franjo, Blagovica, pošta Lukovica.
dr. Bercé Janko, magistr. koncipist, Ljubljana.
Bercé Vinko, nadučitelj, St. Janž na Dolenjskem.
Berdajs Leopold, posestnik, Sava.
Bervar Fran, c. kr. davčni uprav., Vipava.
Birolla Ivan, posestnik, Zagorje ob Savi.
dr. pl. Bleiweis Demeter vitez Trste-niški, Ljubljana.
pl. Bleiweis Janko vitez Trsteniški, mag. svetnik, Ljubljana.
dr. Bohm Ljud., Reka, Via Trieste 2.
Bolle Fran, učitelj, Vatovlje, pošta Divača.
Boltavzar Rajko, magistr. računski oficijal, Ljubljana.
Borovnik Ludovik, puškar, Borovlje, Koroško.
Božič Anton, posestnik, Jurovo, p. Metlika.
Bračun F., gimn. učitelj, Gradec, Eichendorfstrasse 6/1.
Bratuš J., Peteline, p. St. Peter na Krasu.
Bregant Josip, priv. uradnik, Gorica.
Breginc Andrej, c. kr. poštar v p., Serpenica.
Brenčič Alojzij, dijak, Gaberje pri Celju, h. št. 91.
Bricelj Fran, gostilničar in posest., Dobrova pri Ljubljani.
Brinar Josip, ravnatelj, Postojna.
Bučar John, 34 Yale Avenue, Brooklyn, N. A.
Bučar Julij, c. kr. sodni svetnik, Novomesto.
Bunc Rudolf, knjigovodja tvrdke Bolaffio & sinovi, Spodnja Šiška.
Burgar Fran, not. kand., Ribnica.
Burger Alojzij, hotelir itd., Postojna.
Burger Fran, c. kr. fin. straže resp., Postojna.
Burica Alojzij, posestnik, Dragomelj, p. Domžale.
Burja J., župan, Koroška Bela.
Burkeljca Anton, Laze, p. Šmartno v Tuhinju.
Candolini Hinko, oddelni načelnik zavarovalnice proti nezgodam, Trst, Via Valdirivo 40 I.
Carli Anton, c. kr. notar, Zužemperk.
Čebin Fran, Otavice, Dolenjsko, p. Ribnica.
Cerar Matej, pos. in gostilničar, Domžale.
grof Chorinsky Rudolf, c. kr. dvorni svetnik, Ljubljana.
Cimerman Milan, odv. solicitator, Ljubljana.
Ciril Jenko, uradnik, Hrastnik.
Clarici Ivan, ravnatelj, Konjice, Štajersko.
Confidenti Franc, trgovec, Zavodna, Celje.
Cvar Josip, knjigovodja, Kranj.
Čenčur Ivan, lovec kneza Windisch-graetza, Hrušica, p. Gor .Logatec.
dr. Černe Franc, odv. kand., Ljubljana.
Černe Ivan, c. kr. jetniški paznik, Ljubljana, Marije Terezije c. 10.
Černe Janko, davčni eksekutor na Brdu, p. Lukovica.
Černe Miha, hotelir, Bled.
Česnik Dragotin, nadučitelj, Knežak.
Čoki Ignacij, učitelj, Kostrivnica, p. Podplat, Štajersko.
Dagarin Matej, kaplan, Ribnica.
Debevc Rudolf, trgovec, Kamnik.
Dekleva Leopold, posestnik itd., Buje, p. Dolenja Košana.
Dekleva Teod., posestnik, Postojna.
Dereani Val., Žužemperk.
Dernovšek Ivan, gostilničar, Hrastnik.
Detiček Makso, trgovski sotrudnik, Ljubljana,
Deu Fran, Tržič, Gorenjsko.
Diehl Karol, Godovič.
Diehl Robert, Celje.
Jakob Dimnik, župan, Dev. Mar. v Polju.
Ditrich Fran, trgovec, Spodnja Šiška.
Dolenc Anton, c. kr. davčni oficijal, Senožeče.
Dolenz Edv., trgovec, Kranj.
Dolenc Fran, trgovec z lesom, Stara Loka, p. Škofja Loka.
Dolenc Matija, posestnik, Praprotno, p. Škofja Loka.
Dolenc Valentin, blag. c. kr. dež. plač. urada, Ljubljana.
Doganoc Ferdo, trgovec, Velike Lašiče.
Doln Fran, c. kr. višji oficijal, Pulj.
Dolničar Matija, veletržec, Šmartno ob Savi.
Dolžina Josip, Brnakovo, p. Velike Lašiče.
Domicelj Fran, trgovec, Rakek.
Dominico Fran, c. kr. sodnik, Komen.
Dralka Viktor, c. kr. gozdar, Kostanjevica.
Drašler Anton, gostilničar, Borovnica.
Drelse Oton, tovarnar, Ljubljana.
Drenik Bojan, dež. uradnik,Ljubljana.
Droll Jakob, c. kr. davčni upravitelj, Postojna.
Duffe Ivan, stavbni nadsvetnik, Ljubljana.
Dunaj Fran, župan, Cezanjevci, pošta Ljutomer.
Durini Emil, trgovec, Rudolfovo.
Egger Lavoslav, eksped. c. priv. južne želez., Ljubljana, Streliška ulica 10.
Engelsberger Ivan, Tržič, Gorenjsko.
Erhartič Ivan, c. kr. sodni svetnik, Celje.
Erhartič Miroslav, akademik, Gradec, Lessingstrasse 26.
Erhovnic Konrad, uradnik tvrdke Reininghaus, Spodnja Šiška.
Erzin Miha, posestnik, Šmartno v Tuhinju.
dr. Eržen Ivan, zobozdravnik, Gorica.
Fabiani Karel, uradnik Jadranske banke, Trst.
dr. pl. Fabris Ant., Gorica.
dr. pl. Fabris Srečko, c. kr. notar, Tolmin.
Faleskini Rudolf, tovarnar, Straža, Dolenjsko. •
Ferjan Gabriel, Ribno pri Bledu.
Ferlič Milan, knjigovodja, Blansko, Moravsko.
Filip Hinko, računovodja, Krmelj.
Finžgar Fran, c. kr. profesor itd., Gorica.
Finžgar F. S., župnik, Sora, pošta Medvode.
Fišer Bogumil, oskrbnik, Ribnica.
dr. Flerin Val., c. kr. okr. sodnik, Zužemperk.
Flis Slavko, učitelj, Škofja Loka.
Florjančič Ivan, železniški strojevodja, Ljubljana, Cerkvena ul. 21. .
Frandolič Jos., c. kr. davčni uprav., Kobarid.
Gačnik Ivan, posestnik, Boričevo, p. Kandija.
Garbas Fran, c. kr. carinski revident, Ljubljana.
Gašpari Peter, posestnik, Štanjel.
Gerčar Hinko, učitelj, Podkraj, pošta Zagorje ob Savi.
Geč Ivan, Sela, p. Brežice.
Glaser Frid., oskrbnik, Smolnik, p. Ruše.
dr. Glaser Ivan, odvetnik, Maribor.
Glaser Viktor, veletržec, Smolnik, p. Ruše.
Glesčič Ivan, gost. »Pri petelinu«, Gorica, Nunska ulica 7.
Globevnik Ivan, posestnik, Škocijan, Dolenjsko.
Glogenscheg Jakob, c. kr. gozdar, Klana.
Godec Anton, učitelj, Limbuš pri Mariboru.
Gbderer Josip, Ortnek.
Golja Ivan, trgovec, Metlika.
Golob Janez, lovec pri kranj. ind. družbi, Jesenice, Gorenjsko.
Golob Janko, nadučitelj, Raka.
Golob Josip, Tržič, Gorenjsko.
Gologranc Ferd., stavbni podjetnik, Gaberje pri Celju.
dr. Goričar Jos., zdravnik, Mozirje.
dr. Gorišek Milan, odvetnik, Št. Lenart v Slov. goricah.
Goriup Alojzij, trgovec, Prosek pri T rstu.
Gorše Anton, gostiln, pri »Novem Svetu«, Ljubljana.
Gostiša Mih., inženir, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Grašek Janko, trgovec, Kamnik.
Graner Albert, železniški uradnik, Grobelno.
Gregorič Fran, c. kr. fin. nadstražnik, Komen.
Gregorič Josip, Retje, pošta Travnik na Kranjskem.
dr. Gregorič Viktor, zdravnik, Ilirska Bistrica.
Gričar Ivan, Ljubljana.
Grilc Alojzij, delavec c. kr. tobačne tovarne, Ljubljana.
Grobotek Mijo, Bohinjska Bistrica.
Groschel Andr., ing. chem., Ljubljana, Poljanska cesta 7.
Gruden Mirko, bančni uradnik, Ljubljana.
Griinfeld Leopold, višji nadzornik, Ljubljana, Prisojna ulica št. 1.
Gruntar Anton, učitelj, Staroselo, Kobarid.
dr. Gruntar Rudolf, odvetnik, Tolmin.
Guštin Franjo, c. kr. poštar in posestnik, Metlika.
Guzelj Oton, veleposestnik, Škofja Loka.
Gvajz Joso, c. kr. nadgeometer, Pliberk, Koroško.
Hafner Fran, posestnik, Zabnica pri Škofji Loki.
Hafner Matej, c. kr. notar, Ljubljana.
Hanzlovsky Mir., c. kr. gozdar, Mrzli studenec, p. Gornje Gorje.
Hanzlovsky Vaclav, c. kr. gozdarski pristav, Dol, p. Ajdovščina.
Hauptmann Peter, župnik, Stari trg pri Rakeku.
Hauptmann U., učitelj, Ribnica na Pohorju.
Helmich Vaclav, c. kr. nadpoštar, Idrija.
Herfort Viktor, gatilec, Ljubljana, Stanko Vrazov trg 1.
dr. Herle Vlad., c. kr. prof., Kranj.
Hirschmann Alojzij, c. kr. sodni sluga, Ilirska Bistrica.
Hmelak Fran, trgovec, Trst.
Hočevar Alojzij, Velike Lašiče.
Hočevar Ivan ml., Velike Lašiče.
Hočevar Makso, strokovni učitelj, Krško.
dr. Hočevar Matija, zdravnik,Domžale.
Hodnik Kristjan, posestnik, Ilirska Bistrica.
Hogler Jože, gozdar, Hlevcndol-Struge, p. Videm pri Dobrcpoljah.
Hogler Matija, lovec, Struge pri Ortneku.
HolzR., c. kr. poštni uradnik, Dunaj I., T elegrafen-Zentrale.
dr. Homan Alojzij, zdravnik, Radeče.
Homan Anton, posestnik, Škofja Loka.
Hrast Janko, c. kr. gozdar, Zabiče, p. Ilirska Bistrica.
Hrast Simon, Livek, Goriško.
dr. Hrašovec Šandor, odv. kand., Celje.
Hrehorič Fran, uradnik tvrdke I. C. Mayer, Ljubljana.
Hren Fran, c. kr. agrarni pristav, Ljubljana.
Hribar Ivan, ravnatelj, Ljubljana.
Hrovatin Anton, posestnik, Vipava.
Hus Juri, lekarnar, Vipava.
Hutter Ivan, c. kr. sodnik, Litija.
Inocente Ivan, slikar, Postojna.
Inocente Maks, trgovec, Rieka.
Ivanc Maks, c. kr. davčni oficijal, Radeče pri Zid. mostu.
Jakil And., tovarnar, Rupa, p. Miren pri Gorici.
Jakončič A., vodja Monta, Gorica.
Jakše Miha, Rob, p. Velike Lašiče.
Jakše Zvonko, eare of Knauth Nachod & Kiihne, William Street, New-York, City.
dr. Jamšek Janko, odvetnik, Litija.
dr. Jan Jakob, c. kr. sodnik, Krško.
dr. Janc Igo, odvetnik, Radovljica.
Janežič Anton, posestnik, Stari trg pri Rakeku.
Janežič Josip, Stara vas, p. Brežice.
Janežič Matej, župan, Domžale.
Janežič Mihael, veleposestnik, Župe-levec, p. Brežice.
Jaš Jakob, Mislinja, Štajersko.
Jausenberger Krist., Ribičev laz pri Bohinjski Bistrici.
Jebačin Fran, načelnik postaje, Pod-nart-Kropa.
Jecel Pran, cestni mojster, Gorenji Logatec.
Jelenc Matija, Velike Lašiče.
dr. Jeločnik Viktor, Wollersdorf, N. Ö.
Jenčič Fran, Ribnica na Pohorju, Štajersko.
Jenko Ciril, uradnik, Hrastnik.
Jerkič Anton, fotograf, Trst, Poštna ulica 10.
Jerman Ivan, c. kr. fin. rač. svetnik, Ljubljana.
Jesenko Rado, c. kr. gozdar, Otlica, p. Ajdovščina.
Jesih Josip, mesar, Medvode.
Jež Fran, lovec kneza Windisch-graetza, Hrušica, p. Gorenji Logatec.
Jonko Leop., Bovec, Goriško.
Jurca Adolf, veleposestnik, Postojna.
Jurko Ivan, učitelj, Razbor pri Loki, pošta Zidani most.
Jurman Karol, optik, Ljubljana, Še-lenburgova ulica.
Justin Feliks, c. kr. ev. geometer, Ljubljana.
Jutraš Ludovik, c. kr. davčni oficijal, Metlika.
Juvan F., uslužbenec južne železnice, Moste pri Ljubljani, h. št. 76.
Juvan Fran, župni upravitelj, Sv. Križ nad Jesenicami, Gorenjsko.
Kac Ivan, pesestnik, Šmartno pri Slov. gradcu.
Kaiser Fran, puškar, Ljubljana.
Kajfež Anton, c. kr. sodnik, Radovljica.
Kajfež Josip, c. kr. poštar, Novasela pri Kočevju.
Kalan Anton Emil, učitelj, Bovec.
dr. Kalan Fr., c. kr. sodnik, Ribnica.
Kanc Ivan, posestnik in gostilničar, Podsmereka, pošta Dobrova pri Ljubljani.
Kandare Ivan, posest, in gostilničar, Dane, p. Stari trg pri Rakeku.
pl. Kapus Adolf, Kamnagorica.
Kapš Rudolf, kaplan, Vipava.
Karlin, kavarnar, Škofja Loka.
Kašman Anton, trgovec, Škofja Loka.
Kavčič Edmund, trgovec, Ljubljana.
dr. Kavčič Ivan, c. kr. sod. avsk., Ljubljana.
Kavšek Karel, zemljemerec, Ljubljana.
Kek Jožef, župan itd., Pluska, pošta Velika Loka.
Kemperle Jernej, trgovec, Kamnik.
Kenda Fran, c. kr. gozdni pristav, Volovsko.
Kenda Josip, c. kr. gozdni oskrbnik, Klana (Istra).
dr. Kersnik Janko, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana.
Kette Albert, inženir, Bled.
Kette Oton, c. kr. deželnovladni koncipist, Kamnik.
Kiauta Jozve, posestnik, Landol, p. Hraše pri Postojni.
Klančnik Mihael, trg. poslovodja Sv. Lucija ob Soči.
Klauder K., podjetnik, Semič.
Klavs Al., posestnik, Gorcnjavas pri Ribnici.
Kleindienst Jak., župnik, Begunje pri Lescah.
Klemenc Fran, posestnik, Medvode.
Klemenšek Alojzij, Ljubno, Štajersko.
Klemenšek Matevž, Solčava, Štajersko.
Klinar Fort., poslovodja, Ribnica.
Kloiutar Alojzij, c. kr. davč. oficijal, Radeče pri Zidanem mostu.
Klofutar Josip, Tržič, Gorenjsko.
Klun Anton, Dolenja vas pri Ribnici.
Klun Ivan, trgovec in posestnik, Ribnica 49.
Klun Josip, cand. med., Dunaj I.
Knaflič Fran, tovarnar, Šmartno pri Litiji.
Knaflič J. F., načelnik presbiroa bos.-herc. deželne vlade, Sarajevo.
Knap Andrej, posestnik, Cerknica.
Knap Jakob, posestnik, Begunje pri Cerknici.
Knavs A., zasebnik, Loški potok, p. Travnik na Kranjskem.
Knez Leopold, trgovec, Šmartno pri Litiji.
Knific Emil, c. in kr. nadporočnik 17. pešpolka, Ljubljana.
Kocbek Fran, nadučitelj, Gornji grad.
Kocijančič Ivan, nadučitelj, Bušeča vas, p. Krška vas.
Kočevar John, Box: 143, Ely Mun., Amerika.
Kofol Avgust, c. kr. logar, Postojna.
Kofol Leopold, Cepovan.
Kokalj Rud., veleposestnik, Kranj.
Kolenc Anton, trgovec, Celje.
Koller Rikard, c. kr. davčni oficijal, Postojna.
Koman Fran, Škofja Loka.
Komel Alojzij, trgovec, Komen.
Komotar Ant., c. kr. notar, Vrhnika.
Konda Ivan, posestnik, Praproče, p. Semič.
Kopač Leopold, učitelj, Postojna.
Koprivc Slavko, učitelj, Rob, pošta Velike Lasiče.
Koprivc Tomo, gostilničar, Zagorje ob Savi.
Korbar A., priv. uradnik, Ljubljana.
Korent Fran, asistent c. kr. tobačne tovarne, Ljubljana.
Korošec Anton, c. kr. okr. višji živinozdravnik, Kranj.
Kos Ivan, lovski najemnik, Vrhnika.
Kosmač Ivan, Boršt pri Trstu 67.
Kosič Janez, najemnik lova na Raki 15.
Koštomaj Ant., hotelir, Brežice.
dr. Kotnik Josip, c. kr. okr. sodnik, Celje.
Kovač J., železniški uradnik, Ljubljana, Križevniška ulica št. 3.
Kovač Karl, trgovec, Stari trg pri Rakeku.
Kovačič Em., Stražišče, p. Kranj.
Košak Fran ml., Grosuplje.
Koschier Janko, trgovec, Kamnik.
Košir Stanko, c. kr. davčni asistent, Lož.
Kožuh Lud., gostilničar, Šmartno pri Litiji.
Kraigher Peter, posestnik, Hraše pri Postojni.
Krajec Pavel, stud. med., Germ, p. Rudolfovo.
Krajnc Josip, veleposestnik, Gornji grad.
Krakar Ivan st., Ljubljana.
Kralj Fran, deželni boletni uradnik, Medvode.
Kralj Ivan, lovec, Domžale.
Krapeš Fran, kavarnar, Ljubljana.
Krašovec Ant., uradnik tvrdke Žagar, Pudob, p. Stari trg pri Rakeku.
Krašovec Ivan, ribič, Pudob, pošta Stari trg pri Rakeku.
Krainer Fran, c. kr. davčni upravitelj, Kamnik.
dr. Kraut Alojzij, odvetnik, Kamnik.
dr. Krisper Val., odvetnik, Ljubljana.
Kristan Alojzij, Št. Vid pri Stični.
Križaj Fran, trgovec, Št. Peter na Krasu.
Križman Anton, c. kr. davčni nad-upravitelj, Kamnik.
Križman Fran, trgovec, Ribnica.
Krhlikar Nikolaj, Litija.
Kromer Marko, višji oficijal južne železnice, Ljubljana.
Krsnik Anton, Brdo, p. Lukovica.
Krže Janez, lovec, Gora, p. Sodražica.
Kukovec Božidar, posestnik, Ljutomer.
dr. Kukovec Flor., odvet. kandidat, Ljubljana.
Kulovic Ivan, posestnik, Valtavas št. 23, p. Straža-Toplice.
Kunej Anton, uradnik Zadružne zveze, Celje.
dr. Kunej Ferd., Sv. Peter pri Brežicah.
Kunstler Fran, Litija.
Kurbus Bogdan, Celje, Špitalska ulica 13.
Kuštrin Fr., ofic. pri c. kr. okr. sodniji, Ljubljana.
Kiissel Franjo, c. kr. sodnik, Žu-žemperk.
Lah Franjo, trgovec, Lož.
Lah Milan, c. kr. poštar, Lož.
Lah Miroslav, c. kr. nadpoštar, Postojna.
Lampreht Gašpar, posestnik in Ieso-tržec v Kumenu, p. Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Lap Ivan, Litija.
vitez Laschan Viljem pl. Moorland, c. kr. dvorni svetnik, Ljubljana.
Lasič Andrej, c. kr. okr. šolski nadzornik, Tolmin.
Lavrenčič Matija, železnični uradnik, Trst, Rojano 2.
Lavrič Josip, posestnik, St. Vid pri Stični.
Lavrič Ivo, c. kr. davčni upravitelj, Ljubljana, Breg 20.
Laznik Anton, župan itd., Dobrova pri Ljubljani.
Leban Fran, učitelj - voditelj, Trnovo pri Gorici.
Leban Mirosl., Trst, Jadranska banka.
Lebar Fran, učitelj, Hrastnik.
Leitgeb Avgust, c. kr. sodni avskul-tant, Rudolfovo.
Lenarčič Milan, inž., veleposestnik, Ribnica na Pohorju.
Lenček Niko, c. kr. notar, Škofja Loka.
dr. Leupušček Jos., odvet., Gorica.
dr. Levičnik Avg., zdravnik, Ljubljana, Sodna ulica 11.
Levstik Josip, oskrbnik v Bizeljskem gradu, p. Št. Peter pod Sv. Gorami.
grof Lichtenberg Karl, Ljubljana.
Lingelj Karl, posestnik, Ruše.
Logonder Josip, posestnik, Zabnica, p. Škofja Loka.
Lokar Artur, c. kr. notar, Ajdovščina.
Lorene Pavel, ravnatelj, Senožeče.
Lovšin Janez, lovec, Goriča vas, p. Ribnica.
Ludvik Avgust, postajenačelnik, Zidani most.
pl. Lukane Anton, c. in kr. nadporočnik, Celovec.
pl. Lukane Mih., c. in kr. poročnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica 1.
Lutman Andrej, župan, Štandrež, Goriško.
Lužnik Jožef, posestnikov sin, Gru-šovlje, Rečica v Sav. dolini.
Macher Ivan, lic. ravnatelj, Ljubljana.
Maček Josip, gostilničar, Ljubljana.
Magajna Viktor, posestnik, Divača.
Magušar Ivan, Dunaj IV., Luisengasse, 35. II. II. 18.
Majaron Ivan ml., mlinar, Zabočevo, p. Borovnica.
Majer Fran, logarna Ravnik, p. Dol. Logatec.
Majerle Peter, krčmar, mesar itd., Predgrad, h. št. 8, pošta Nemška Loka pri Kočevju.
Makar Dako, veleposestnik, Metlika.
Malenšek Josip, uradnik Kmetske posojilnice, Ljubljana.
dr. Malnerič Ignacij, odvet. kandidat, Rudolfovo.
Maly Ivan, uradnik »Gospodarske zveze«, Ljubljana.
Mandeljc J., oficijal južne železnice, Ljubljana.
Marenčič Rajko, trgovec, Kranj.
grof Margheri Rud., c. kr. deželno-vladni svetnik v pok. itd., Stari grad, p. Št. Peter pri Novem mestu.
Markež Fran, graščinski logar, Gornji grad pri Celju.
Markež Janez, Stara Fužina 21, p. Srednja vas v Bohinju.
Martelanc Ant., Barkovlje 44, Trst.
Martelanc Frid., Barkovlje-Trst.
Martelanc Svetko, stavbni podjetnik, Barkovlje - Trst.
Martinčič Miroslav, c. kr. davkar v pok., Ilirska Bistrica.
Mastnak Fr., not. koncipijent, Radeče pri Zidanem mostu.
Matajc Leon, Stražišče pri Kranju.
dr. Mayer Fran, odvetnik, Šoštanj.
Mayer Karol, graščak, Lože, Vipava.
Mayer Karol, c. kr. poštni oficijal, Ljubljana.
Mazelle Julij, veleposestnik, Krupa, pošta Gradac.
Mazi Viljem, učitelj, Rakovnik pri Ljubljani.
Mazlu Alfonz, učitelj, Gorica, Via Levada 59, (Jasna Poljana).
Meden Anton, posestnik, Begunje pri Cerknici.
Meden Juri, Begunje pri Cerknici.
Meden Viktor, trgovec, Ljubljana.
Medved Franjo, oskrbnik, Konjiča, Hercegovina.
Meglič Mirko, knjigovodja, Celje.
Mejač Andrej, župan, Komenda pri Kamniku.
Melliwa Anton, knežji lovec, Lukanja, p. Oplotnica pri Konjicah.
Mercina Ivan, učitelj, Lože, pošta Vipava.
Meršol Vinko, c. kr. gozdar v Kar-nici, p. Trnovo pri Gorici.
Milavec Alojzij, trg. potnik, Logatec.
dr. Mischitz Fr., c. kr. gimn. prof., Kranj.
Mišja Anton, posojilnični tajnik, Ljutomer.
Miklavčič Jernej, posestnik, Zagon 10, p. Postojna.
Mladič Tone, c. kr. okrajni sodnik, Šmarje pri Jelšah, Štajersko.
Mlinar Konst., c. kr. sodni uradnik, Kobarid.
Modic Fran, Lahovo, Nova vas pri Rakeku.
dr. Modic Ivan, c. kr. okrajni sodnik na Brdu.
Modic Ivan ml., Nova vas pri Rakeku.
Modic Ludovik, posestnik, Bloška polica, p. Lož.
Mohar Karel, posestnik, Šegova vas, p. Travnik na Kranjskem.
Mohor Ciril, organist, Kranj.
Mohorič Nace, posestnik, Podgradje, p. Ljutomer.
Moravec Makso, davčni izterjevalec, Senožeče.
Morega Eligij, poslovodja, S. Lucija ob Soči.
Morel Jakob, posestnik, Hraše pri Postojni.
Mramor France, vlakovodja, Trebnje.
Mrhar Ignacij, župan, Dolenja vas pri Ribnici.
Mrmolja Fran, Dobravlje (Cesta), Goriško.
Müller Viktor, posestnik, Zagorje ob Savi.
Müller Ignacij, posestnik, Črnomelj.
Munda Avgust, c. kr. sodni avskul-tant, Ljubljana.
Murnik Rado, pisatelj, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 20.
Mursa Josip,, veleposestnik, Krapje, p. Cven pri Ljutomeru.
Navratil Bogomil, c. kr. evidenčni geometer, Postojna.
Nardin Anton, Sv. Mar. Magdalena spodnja 298, Trst.
Nosan Ivan, c. kr. deželnosodni 1 svetnik v pok., Vipava.
dr. Novak Fran, odvetnik, Ljubljana.
Novak Ivan, pek, Ribnica.
Novak Karl, ekonom, Stročjavas, p. Ljutomer.
Obere Janez, posestnik, Škocijan, Dolenjsko.
Obljubek Fran, Krasno, p. Kojsko, Goriško.
Ochineri Franc, lovski paznik, graščina Turn-Skale, pošta Velenje, Štajersko.
Ogorelec Vinko, Škofljica.
Ogorevc Pavel, veletržec, Konjice, Štajersko.
Ogrin Ivan, zid. mojster in hišni posestnik, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.
Orožen Emil, c. kr. notar, Kamnik.
Ozimek Jožef, inštalater, Dolenja vas pri Ribnici.
Pahernik Franjo, posestnik, Vuhred pri Mariboru.
dr. Pajnič Edv., c. kr. drž. pravd, nam., Ljubljana.
Pakiž Karol, posestnik, Zamostec, p. Sodražica.
Palme J., uradnik »Zadružne zveze», Ljubljana.
Panič Janko, ispdn, Miszla, Komitat, Tolna.
Paternost Fran, hotelir, Postojna.
Paternost Rado, Dane, pošta Stari trg pri Rakeku.
Paulin Alojzij, c. kr. živinozdravniški nadzornik, Ljubljana.
Paulin Makso, c. kr. okr. višji živi-nozdravnik, Črnomelj.
Paulin Mirko, c. kr. davčni oficijal, Vipava.
Pauser Adolf, posestnik, Novo mesto.
Pavše Matevž, Kot, pošta Prevalje, Koroško.
Pečenko Josip, kavarnar, Gorica.
Pegan Alojzij, c. kr. notar, Idrija.
dr. Pegan Vlad., odvetnik, Ljubljana.
Peharz Jos., strojar, Tržič.
Pehani Alojzij, župnik, Knežak.
Pehani Friderik, nadučitelj, Trebnje.
Perdan Josip, trgovec, Ljubljana.
Perhavc M. B., posestnik in deželni poslanec, Vipava.
Pernat Alfonz, St. Lovrenc nad Mariborom.
dr. Perčič Em., c. kr. kot. sudac, Krk - Vegi i a.
Perne Viktor, Vrhnika.
Pertot Josip, mesar, Prosek-Trst.
Perušek Fran, posestnik, Podcerkev, p. Stari trg pri Rakeku.
Petek Miha, lovec in posetnik, Otavce 27, p. Ribnica.
Peterlin Fran, c. kr. sodni svetnik, Kranjska gora.
Peternel Jakob, hotelir, Bled.
Petrovčič Fran, p. d. Cerk, Borovnica.
Peruzzi Avgust, tajnik Kmetske posojilnice, Ljubljana.
Pevec Fran, tovarnar, Dol pri Ljubljani.
Pfeifer J., Škofja Loka, »Merkur«.
dr. Pfeifer Viljem, c. kr. deželno-vladni konc. praktikant, Ljubljana.
Picek Edvard, c. kr. okrajni sodnik, Senožeče.
Picek Juri, trgovec, Novo mesto.
dr. Piki B., zobozdravnik, Gorica,
Pintar Mihael, notarski kandidat, Mokronog.
Pišek Fran, posojilnični tajnik, Maribor.
Pitschmann Aleks., Št. Peter na Krasu.
Planinšek Anton, strokovni učitelj na Grmu, Kandija-Novomesto.
Pleivveiss Josip, velepos., Ljubljana.
Pock Fran, posestnik in gostilničar, Ljubljana, Opekarska cesta 26.
Počivavšek A., posestnik, Trbovlje.
Podbrežnik Fran, tajnik, Gornji grad, Štajersko.
Podlesnik Ivan ml., trgovec, Ljubljana, Stari trg.
Podvinski Ant., župnik, Remšnik, p. Marenberg.
Pogačnik Hinko, Ruše, Štajersko.
vitez Pogačnik Jos., državni poslanec itd., Podnart.
Pogačnik Rudolf, plačilni natakar, Divača.
Poglajen Fran, lovec, Preska, pošta Šmartno pri Litiji.
Pogorelec Ivan, c. kr. pošt. adjunkt, Sodražica.
Poklukar Janez, žagar, Krnica, p. Gornje Gorje.
Poklukar Jos., posest, itd., Ljubljana.
Polajnar Andrej, Sv. Lovrenc-Bašelj, p. Tupaliče.
Polajner Karel, Ljubljana, kavarna »Prešeren«.
Polan Vaclav, graščinski oskrbnik, Šmartno pri Litiji.
Poljšak Anton, župnik, Bevke, p. Vrhnika.
dr. Ponebšek Janko, c. kr. finančni svetnik, Ljubljana.
Ponikvar Fran, Št. Vid nad Cerknico.
Ponikvar Janez, posestnik, Peščenik, p. Višnjagora.
o. Povoden Norb. Jos., župnik in gvardijan, Ptuj.
Prah Fran, c. kr. gozdar, Jesenice ob Savi, Dolenjsko.
Pravhar Jože, župnik, Loški potok, p. Travnik na Kranjskem.
Praznik Štefan, c. kr. davčni oficijal, Krško.
pl. Premerstein Fr., c. kr. deželno-vladni konc. praktikant, Logatec.
pl. Premerstein Kaj., veleposestnik, Idrija.
pl. Premerstein Kaj., Ljubljana.
Premrou Miroslav, c. kr. notar, Kobarid.
dr. Premru Ivan, zdravnik, Litija.
Premrov Fran, trgovec, Martinjak, p. Cerknica.
Preši Viktor, c. kr. okr. gozdar, T olmin.
Prijatelj Rado, uradnik Kmetske posojilnice, Ljubljana.
Primc Josip, pristav c. kr. priv. južne železnice, Ljubljana, Nova ulica 5.
Pristov Filip, slikar, Ljubljana.
Prorazil I., lekarnar, Konjice, Štajersko.
Prosekar Mat., posestnik, Kotmara-ves, Koroško.
Pucelj Ivan, Velike Lašiče.
Puconja Franjo, posestnik, Ljutomer-Cven.
Puppis Miroslav, trgovski sotrudnik, Gornji Logatec.
Pustaverh Janez, lovec, Gabrje 15, p. Dobrova pri Ljubljani.
Putrich Anton, posestnik, Ljubljana.
Rabič Janez, lovec, Mojstrana.
Rajh Jožko, veleposestnik, Mota, Ljutomer.
Rakovšček Alojzij, Bela, Idrija.
Rakove Fran, tovarnar, Kranj.
Rakušček Karol, 97. pešp. 7. stot., Kobarid.
Rambousek Marcel, trgovec, Ribnica.
Ramor Rudolf, lek. Ub. pl. Trn-koezy, -Ljubljana.
Ravnihar Aleks., c. kr. sodni svetnik, Litija.
Ravnihar Marijan, knjigovodja Kmetske posojilnice, Ljubljana.
dr. Ravnihar Vlad., odvet., Ljubljana.
dr. Ratajec Anton, profesor, Št. Vid nad Ljubljano.
Rauch Peter, graščak, Podbrežje, p. Črnomelj.
Raztočnik Janez, posestnik, Šmihel, p. Mozirje.
Regorschek Fr. nasled., trgovec, Ljubljana.
Rekar Fran, c. kr. sodni svetnik, Tržič.
Remec Bogumil, ravnatelj Slovenske trgovske šole, Ljubljana.
Remec Fran, star., trgovski potnik, Ljubljana, Sodna ulica.
Remsjosef, Knauth,Nachod&Kiihne, William Street, New-York, City.
Repič Alojzij, c. kr. profespr, Ljubljana, Emonska cesta.
Repovš Friderik, nadučitelj, Tržič.
Režabek Blaže, pristav kneza Win-dischgrâtza, Konjice.
de Ricci Pietro, Barkovlje pri Trstu.
Rihar Ivan, posestnik in gostilničar, Logatec.
Rihteršič Ivan, Bohinjska Srednja vas.
Robavs Ivan, posestnik itd., Šmartno pri Litiji.
Robič Feliks, ekonom, Limbuš, p. Bistrica pri Mariboru.
dr. Robič Hugon, Dunaj IX, Laza-rethgasse 18, T. 7.
Robida Ivan, c. kr. pismonoša v p., Ljubljana, Tržaška cesta 22.
Roblek Fran, veleposestnik, Žalec.
Rohrman Jožef, c. kr. notar, Kostanjevica.
Rooss Edm., trgovec, Kranj.
Ropret Jožef, Velesovo, p. Cerklje.
Rosina Dragotin, Gorica, Via Ca-serma, 13.
dr. Rosina Fran, odvet., Maribor.
Roster Ludovik, restavrater, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Rostohar Dragotin, nadučitelj, Vel. Trn, p. Krško.
Roš Ferdinand, velepos., Hrastnik.
Roš Miloš, učitelj, Hrastnik.
Roš Vekoslav, Hrastnik.
Rovan A., posestnik, Col nad Vipavo.
Rozman Ivan, c. kr. sodni oficijal, Velike Lašiče.
Rozman Ivan, c. kr. gimn. sluga, Ljubljana, Sv. Cirila in Metoda ulica 13.
Rudesch Anton, veleposest., Ribnica.
dr. Rudež Stanko, odvet. kandidat, Gorica.
Rudolf Janko, nadučitelj in posestnik, Št. Vid pri Vipavi.
Rund Leon, Škofljica.
Rupar Ivan Val., trgovec, Sv. Križ pri Kostanjevici.
Rus Fr., nadučitelj itd., Bled.
Rus Fran, gostilničar, Loški potok, p. Travnik na Kranjskem.
Rus Ivan, župan, Žaga, p. Ribnica.
Rus Ivan, tovarnar, Loški potok, p. Travnik na Kranjskem.
Rus Josip, c. kr. dom. nadporočnik, Gradec, Anzengruberstr. 21/11.
Rus Josip, trgovec, Gor. Logatec.
Ružička Jan, c. kr. evid. nadzornik v pok., Ljubljana, Sodna ulica 2.
Salmič Rajko, Celje.
Samik Fran, c. kr. davčni upravitelj, Gorica.
Saunig Fran, puškar, Gorica.
Sauniglvan, veleposestnik in tovarnar, Bilje, Goriško.
Schauer Franc, graščak, Vransko,
Schauta Josip, gozdarski mojster, Ig-Studenec.
della Schiava Ivan, Sveto, pošta Komen.
Schiffermuller G., trgovec, Ljubljana.
Schneider Fran Ksav., nadučitelj, Cezanjevci, p. Ljutomer.
Schrey Jean, posestnik, Ljubljana.
Schwegel Fran, posestnik, Rečica, p. Bled.
Schweitzer Albin, gatilec, Ljubljana, Kapitelska ul. 5.
Sedej Jakob, plačilni marker, Ljubljana, kavarna Pri slonu.
Seidl Jos., posestnik in trgovec v Spodnji Šiški.
dr. Senčar Matija, c. kr. okrajni sodnik v. p., Celje.
dr. Sernec Gvidon, Ormož.
dr. Sernec Janko, Celje.
dr. Sernec Josip, odvetnik, Celje.
Sernec Mihael, trgovec, Ruše.
Sever Ferdinand, trg. potnik, Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Sever Franjo, veleposestnik in gostilničar, Ljutomer.
Sever Josip, Ljubljana, Pražakova ulica 3.
Sfiligoi Evgen, c. kr. davč. asistent, Vipava.
Sicherl Ivan, posestnik, Logatec.
Simenthal Leon, živinozdravnik, Mokronog.
dr. Skaberne Pavel, c. kr. sodnik, Litija.
Skalicky Bohuslav, c. kr. vinarski nadzornik, Rudolfovo.
Skubic Jaka, c. kr. fin. straže nadkom., Ljubljana.
Slane Fran, veleposestnik, Litija.
Slatnar Valentin, lovec, Bistrica pri Kamniku.
Smodej Josip, c. kr. notar, Velike Lašiče.
Smola Rudolf, graščak, Graben, pošta Rudolfovo.
Smolnikar Ivan, šolski vodja, Zavodnje, p. Šoštanj.
Smuk Simon, Retnje pri Tržiču.
Sobčič Ivan, Ljubljana, Martinova cesta h. št. 35.
Sojer Alojzij, Nova vas pri Rakeku.
Soklič Ivan, želez, uradnik, Divača.
Sorglcchner Rudolf, Velike Lašiče.
ga. dr. Souvanova Ljubljana.
dr. Souvan Hubert, tajnik c. kr. fin. prokurature, Ljubljana.
Souvan Leon, veletržec, Ljubljana.
Špindler Martin, c. kr. fin. tajnik, Ljubljana.
Spitz Ivan, oskrbnik, Grmače, pošta Šmartno pri Litiji.
Stanič Fran, c. kr. davčni oficijal, Brežice.
Stanzer Hinko, trgovec, Krško.
dr. Stare Emil, odvetnik, Ljubljana.
Stare Franc, posestnik in slikar, Ljubljana.
Stele Fran, Kamnik.
Stepančič Karol, velepos., Temnica, p. Kostanjevica.
Steržaj Fran, župnik, Koprivnik, p. Bohinjska Bistrica.
dr. Stiker Ljudevit, odvetnik, Brežice.
Strajher Fran, strojevodja južne železnice, Ljubljana, Jenkova ulica h. št. 13.
dr. Strelec Franc, c. kr. notar, Ormož.
Strubelj Janez, Brvace, p. Grosuplje.
Stuhly Leopold, c. in kr. major, Bled.
Sturm Valentin, hotelir in posestnik, Poljče, pošta Begunje pri Lescah.
Suhadolnik Fran, Borovnica.
Supančič Filip, stavbni podjetnik, Ljubljana.
Svanjak Miloš, učitelj, Strojna, pošta Prevalje, Koroško.
Svetec Pavel, c. kr. okr. komisar, Litija.
Svetlič Ivan, not. kand., Tiubljana.
dr. Šabcc Fran, zdravnik, Vrhnika.
Šaplja Ivan, hotelir, Šturije, pošta Ajdovščina.
Šarh Ivan, gozdar, Gornji grad pri Celju.
Šentjurc Ferd., učitelj, Sromlje, Štajersko.
Šepetave Josip, župan, Idrija.
Šerko Arnošt, trgovec, Cerknica.
Šeško Josip, odv. solicitator, Ljubljana.
Šetina Egidij, ravnatelj valjčnega mlina P. Majdič v Jaršah, Jarše-Mengeš.
Ševar Ludovik, gostilničar, Rakek.
Ševčik Fran, puškar, Ljubljana.
Sinkovič Ivan, c. kr. sodnik, Ljubljana.
Sivec Viktor, zidar, Tolmin.
Šivic Anton, c. kr. gozd. komisar, Ljubljana.
Škerbinc Janko, nadučitelj, Višnja gora.
dr. Škof, zdravnik, Ribnica na Pohorju.
Šlajpah Jože, posestnik, Velika Loka.
Šmid Josip, pivovarnar, Škofja Loka.
Šmid Pavel, posestnik, Gaštej, pošta Kranj.
Šolar Josip, župnik, Lipoglav, pošta Šmarije-Sap.
Špin Janez, lovec in gozdar, Kamniška Bistrica, pošta Kamnik.
Štirn Josip, veleposestnik, Volosko.
Švigelj Karl, veleposestnik, Ruše.
Šuflaj Eman., c. in kr. poročnik 17. pešpolka, Ljubljana, Poljanski nasip 14.
Šuflaj Milan, c. in kr. poročnik, 96. pešp., Petrovaradin, Slavonija.
Šuštaršič Josip, posestnik in župan, Medvode.
Taa Rudolf, c. kr. gozdni pristav, Dol, pošta Ajdovščina.
Tančič Viktor, pivovarna Union, Ljubljana.
Tavčar Edvard, posestnik, Ljubljana.
dr. Tavčar Ivan, odvetnik itd. itd., Ljubljana.
dr. Tavčar Ivan ml., odv. kand., Ljubljana.
Tavčar Miha, oskrbnik, Bled.
Tekaučič Ivan, c. kr. dež. vlade svetnik v p., Ljubljana, Beethovenova ulica 6.
Terčak Josip, nadučitelj, Sv. Frančišek na Stražah, p. Ksaverij v Savinjski dolini.
Terstenjak Anton, kontrolor Mestne hranilnice, Ljubljana.
dr. Tičar Josip, župan itd., Kranjska gora.
Toman Janko, nadučitelj, Moravče.
Tomše Zdravko, c. kr. nadgozdar, Selovec, p. Trnovo pri Gorici.
Tomšič Ivan, trgovec, Igavas, pošta Stari trg pri Rakeku.
Tomšič Miha, posestnik, Vrhnika.
de Toni Ant., c. kr. evid. geometer, Ljubljana.
Treffner Nikola, Planina pri Sevnici.
dr. Treo Luče, c. kr. sodnik v. p., Gorica.
Troha Andrej, gostilničar in trgovec, Babnapolica,p. Stari trgpri Rakeku.
Troha Fran, c. kr. gozdar, Dol, pošta Ajdovščina.
Truden Jakob, lesni trg., Kozarišče, p. Staritrg pri Rakeku.
Turk Hugo, veterin, zdravnik, Stična.
Turk Josip, posestnik, Ljubljana.
Turšič Ivan, Dole, p. Borovnica.
Tykač Alojzij, ravnatelj Kreditne banke, Ljubljana.
Urbanc Jakob, posestnik in župan, Lehn, p. Lehen pri Mariboru.
Urbas Ivan, c. kr. gozdni komisar, Rudolfovo.
Uršič Andrej, knežji lovec, Bistrica pri Kamniku.
Uršič Anton, posestnik, Kobarid.
Vacha Milan, lekarnar, Metlika.
Vahčič Ivan, trgovec, Cerklje, pošta Krška vas.
Vahtar Anton, ravnatelj, Opatija.
Valenčič Ivan, posestnik, Trnovo pri Ilirski Bistrici.
Valentič Mate, brivec, Ljubljana.
Valentinčič Ignacij, mestnega užitnin. zakupa nadzornik, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vanossi Josip, kavarnar, Kamnik.
Vardjan Josip, c. kr. davčni uprav., Velike Lašiče.
Vašič Ludovik, graščinski oskrbnik, Rakovnik, p. Št. Rupert, Dolenjsko.
Vavpotič Juri, lovec, Podgorje, pošta Kamnik.
Vehovec Alojzij, posest., Žužemperk.
Vehovec Ivan, deželni poslanec, župan itd., Žužemperk.
Vencajz Edvard, c. kr. davčni upravitelj, Trebnje.
Verbič Ivan, knjigovodja tvrdke I. C. Mayer, Ljubljana.
Verbič Josip, zasebnik, Ljubljana, Knaflova ulica 10.
Verdnigjos., lesotržec, Meža ob Dravi.
Vernik Jože, lesotržec, Meža, pošta Spodnji Dravograd.
Vernik Žani, trg. potnik, Ljubljana, Slomšekova ul. 3.
Verovšek Miha, mag. rač. oficijal, Ljubljana.
Veršec Vladimir, knjigovodja, Ljubljana.
Vesel Ivan, mizarski mojster, Gora 27, p. Sodražica.
Vesel Josip, trgovec, Ljubljana, Prešernova ulica.
Vesel Primož, posestnik, Zamostec, p. Sodražica.
Vevnik Aleš pri g. Juriju Povšnarju, gostilničarju v Spodnji Kokri, p. Kokra.
Vidmar Ivan, trgovec, Črni vrh nad Idrijo.
Vidmar Valentin, ribič, Ljubljana, Trnovo.
dr. Vidovič Fran, c. kr. sodnik, Krško.
Vilar Fran, trgovec,' Pudob, pošta Stari trg pri Rakeku.
Vilar Janko, trgovec, Dob pri Ljubljani.
Virant Josip, Velike Lašiče.
Vodušek Žiga, odv. kand., Ljubljana.
Vojska Vladimir, pos., Novomesto.
dr. Vončina Fran, c. kr. okr. komisar, Ljubljana, c. kr. deželna vlada.
Vouk Josip, uradnik Kmetske posojilnice, Ljubljana, Wolfova ul. 4.
Vovk Peter, c. kr. davč. upravitelj, Velike Lašiče.
Vozelj Janko, učitelj, Trebnje.
dr. Vrtačnik Ivan, c. kr. okrajni komisar, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10.
Vulč Josip, Čezsoča, p. Bovec.
Weber Leopold, posestnik, Zalilog, p. Železniki.
dr. Weibl Rud., okrož. zdravnik itd., Metlika.
Wend Ladislav, inženir, Hrastnik.
Wernig Peter, puškar itd., Borovlje.
Werli Ant, trgovec, Cerknica.
Wibbe Hinko, knjigovodja, Ljubljana. Streliška ulica 6./I.
Wieltschnigg Mat., grašč. oskrbnik, Križ pri Kamniku.
Winter Josip, župan in veleposest., Zreče pri Konjicah, Štajersko.
Wölfling Oton, trgovec, Bled.
Wolny Fran, logar, Šneperk, pošta Staritrg pri Rakeku.
Wregg Fran, ravnatelj perilnice, Trst, Via Belvedere 35.
Zadnek Fran, trgovec, Senožeče.
Zajc Anton, gostilničar, Bistrica, p. Št. Rupert.
Zajc Fran, c. kr. okr. gozdar v p., Radovljica.
Zajec Fr. P., optik, Ljubljana, Stari trg št. 9.
Zakrajšek Edvard, Ponikva, pošta Videm pri Dobrepoljah.
Zakrajšek Fran, posest., Runarsko, p. Novavas pri Rakeku.
Zalaznik Jakob, slaščičar, Ljubljana.
Zarli Josip, c. kr. pis. oficijal, Tolmin.
Zdolšek Anton, c. kr. sodnik, I.aškitrg.
Zelen Ivan, trgovec Senožeče.
Zeunikar Daniel, Ljubljana, Cesta na južni kolodvor.
Zevnik Jože, Rakovnik, p. Medvode.
Zidar Gregor, Trst-Rozzol, Strada di Fiume.
Zorec Fran, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21.
Zorko France, ekspozit, Šmihel, pošta Št. Peter na Krasu.
Zupan France, pos. in strojnik rud., Prapretno, pošta Hrastnik.
Zupan Ivan, železniški uradnik, Ljubljana.
Zupan Josip, lesni trgovec, Mojstrana.
Zupan Leonard, lovec, Kropa.
Zupanc Karol, Sevnica, Štajersko.
Zupanc Urban, veletržec, Ljubljana.
Zupančič Fran, nadučitelj, Rateče-Belapeč.
Zupančič Fran, posestnik, Mokronog. Zupančič Franc, inženir, Trst, Via Commerciale, 44.
Zupet Pavel, pos. in mesar, Škocijan.
Žgur Avg., kavarnar, Novomesto. Žnidaršič Alojzij, župan, Lož. Žnideršič Franjo, c. kr. ravn., Gorica. Žuljan Ivan, Lokva, pošta Trnovo pri Gorici.
Žumer Ivan, hotelir, Cerknica.
Seznam naročnikov »Lovca« :
Barle Karol, učitelj, Šmartno pri Slov. Gradcu, Štajersko.
Čeč Karol, faktor„Katoliške tiskarne“, Ljubljana.
Čibej Edmund, nadučitelj, Dol, pošta Ajdovščina.
Čitalnica v Brežicah.
Demšar Gojmir, c. kr. notar, Lož.
Frlan Ivan, krojač, Predmost, pošta Poljane, Škofja Loka.
Grizold I., posestnik, Smolnik, p. Ruše.
Grželj Fran, Janžev vrh, p. Ribnica na Pohorju.
Hamperl Josip, strojevodja v. p., Domžale.
Hlebš Jernej, zidar in posestnik, Ljubljana, FIradeckega vas 32.
Hribernik Fran, posestnik, Puštal pri Škofji Loki.
Ilc Janko, kaplan, Št. Pavel pri Preboldu.
Kavarna »Balkan«, Trst.
Kavarna »Evropa«, Ljubljana.
Kavarna »Merkur«, Ljubljana.
Kavarna »Union«, Ljubljana.
Kemperle Ivan, trgovec in posest. Češnjica pri Železnikih.
Kovač Ivan, c. kr. fin. rač. svetnik, Ljubljana.
Kranjsko društvo za varstvo lova, Ljubljana.
Križ Fran Sev., Čabar, Hrvaško.
Lovska družba, Zgornja Šiška.
Lovsko društvo v Vidmu pri Dobre-poljah.
Lovsko društvo, Vrhnika.
Myohl Zora, Nova Gradiška, Slavonija.
Narodna čitalnica, Ljubljana.
Ogoreutz Karl, postajenač., Škofja Loka.
Okrajna učiteljska knjižnica, Ribnica.
Ožbalt Ivan, lovec, Kršan (lstra_J, otok Krk.
Pellegrini Josip, c. kr. deželnosodni svetnik, Lož.
Plesničar Josip, c. kr. gozdar v p., Ajdovščina.
Polanec Juri, posestnik, Središče, Štajersko.
Polley Avgust, Tržič, Primorsko.
Premrov Fran, posestnik, Martinjak.
Restavracija »Roža«, Ljubljana.
Riedl Jos., graščinski oskrbnik, Jablje, (Habbach), p. Trzin.
Salokar Karl, trgovec, Ljubljana, Florjanska ulica 31.
pl. Schollmayer-Lichtenberg Henrik, deželni poslanec itd., Šneperk, p. Stari trg pri Rakeku.
Simončič Fr&n, Sevnica.
Skrem Alojzij, narednik pri dopolnilnem poveljstvu 17. c. in kr. pešpolka, Ljubljana.
Slovenska knjižnica c. kr. gornje gimnazije, Kranj.
Svet Ivan, posestnik; Dolenjavas pri Cerknici.
Schulz Rudolf, tov. vodja, Ljubljana, Gradišče 9.
dr. Schmidinger Karel, c. kr. notar, Ljubljana.
Uršič Josip, Kobarid št. 23, Goriško.
»Lovca« dobivajo :
a)	za
Slovensko kat. akademično društvo »Danica«, Dunaj Vlil, Schönborngasse 9, T. 4.
Slovensko akademično društvo »Ilirija«, Praha-Kral. Vinohrady, Td-borskä 14.
b)	v za
»Gospodarska Smotra«, Križevci. »Kmetovalec«, Ljubljana. »Lovačko-ribarski Vestnik«, Zagreb.
c)	v r e k 1 a i
»Dan«, Ljubljana.
»Laibacher Zeitung«, Ljubljana. »Ljubljanski Zvon«, Ljubljana.
d)	d o 1 ž n o s
C.	kr. dvorna knjižnica, Dunaj.
C. kr. policijsko predsedstvo, Dunaj.
C. kr. predsedstvo ministrskega sveta, Dunaj.
t o n j :
Slovensko akad. društvo »Kras«, Dunaj XVIII, Lazaristengasse 12. Slovensko akad. društvo »Slovenija«, Dunaj.
Slovensko akademično društvo veterinarjev, Dunaj IH., Tierärztliche Hochschule.
meno:
»Österreichische Forst- und JagdZeitung«, Dunaj I, Schautlerg. 6. »Planinski Vestnik«, Ljubljana.
ane svrhe:
»Slovenec«, Ljubljana.
»Slovenski Narod«, Ljubljana. »Veda«, Gorica.
Ine izvode:
C. kr. deželna vlada, Ljubljana.
C. kr. državno pravdništvo, Ljubljana. C. kr. polic, ravnateljstvo, Ljubljana. C. kr. študijska knjižnica, Ljubljana.