Politični ogled. — Vinski zakon. Kakor poročajo, bo zakon o prometn z vinom in vinskim moštom, ki je že 12. aprila t. 1. dobil cesarjevo potrjenje, v kratkem razglašen. V moč stopi zakon v treh mesecih po razglasitvi v državnem zakoniku. Iz tegra eledi, da bo zakon imel že moč na letošnje vinske pridelke. — Rešitev kmečkega vprašanja na Ruskem. Slnžbeni listi poroeajo, da vlada hoče prodati kmetom 10 milijonov desetin, to je 109.000 km2. Vendar pa ne bo razdelila takoj vsega rzemeljskega fonda", smpak letos samo 722.000 desetin ali 80O.OQ0 ha. Eni obitelji se ne bode prodalo več kot 20 desetin v nerodovitnih krajih, v rodovitnih pa osem in pol desetine. — Shod kršč. socijalnega delavstva v Avstriji bo dne 29. in 30. sept. v Lincn. Slov. kršč socijalno delavstvo bo zastopal drž. poslanec dr. Krek. — Hrvatska kmečka stranka je sklicala za 25. t. m. v Zagreb veliki shod. V vzporedu je tudi obhod po mestu, kjer se bode govorilo pred spomeniki Preradoviča in Jelačiča. — Hrvaške razmere. Ni še dolgo, odkar je bil imenovan Rakodczay hrvaškim banom, že je mož nemogoč. Nikdo ga več resno ne vpošteva. Celo mažarski listi se norčujejo iz njega in pravijo, da je strašilo za vrabce. Niti najhnjši klečeplazci se mu nočejo vdinjatr, da bi prevzeli prve in najodličnejše hrvaške službe, ker ved6, da ne bo dolgo, ko bo uioral pobrati svoja šila in kopita iti odkuriti. Od vseh stranij žo lete nanj osoljeni dovtipi. Revež je še vedno sain in ne more dobiti niti jednega pomagača. Mi Slorenci želinio svojim hrvaškiin bratoia, da bi se čim prej odkrižali tega moža, ki ga jim je poslala sovražna ogrska vlada, da bi jih tcpel s šibo. — Hrvaško - ogrski spor se še nadaljnje. In kako tudi ne? Pretečeni tuden je K< šut zopet zapovedal zagrebŠkemu poStnemu ravnateljstvu, da se smejo za promct v tnje dežele Ic vporabljati ti^kovine z mažarskim in francoskim jezikom. Hrvaški jezik pri tem ne pride v poUev. Medtem pa, ko dobivajo Hrvatje od Mažarov klofato za klofnto, sc pa med scboj prepirajo in to vedno bolj in bolj. Mažarji se pa med tein lepo pripravljajo za poslednji usodni udarec. Zagrebčani iniajo poscben bcjkotni odbor, ki se bo te dni pcsvetoval, kako prekiniti vsako trgovsko zvezo z Ogrsko. Seveda so Košnt in njpgovi lepi privrženci nad tem silno razburjeni — vendar za enkrat bržkone brpz potrebe. Ogrska vlada povdirja, da je treba nagodbo izpreminiti tako. da ae bo priznnla mažarska državna jednota. To bi se zgodilo tako, da bi brvaških poalancev ne volil sabor, ampak Hrvaška bi se morala razdeliti v enake volivne okraje skupno z Ogrsko ter tako naravnost volila poslance v budimpeštansko zbornico. Ta načrt je Vekerle tudi predložil cesarju, ki ga menda odobroje. Hrvaški ban Rakodcaj pa misli ustanoviti novo stranko iu na ta način rešiti to vprašanje. Čakajmo, kaj pride. Mala polifična namanila. Dne 6. avgusta: Francozi so izkrcali v Casablanci svoje oete in nagnali uporne Maročane v beg. Vojnd ladije so pa obstreljale okolico mesta. Dne7. avgusta: Vlada nainerava baje sklicati bodoče zasedanje državnega zbora koncem meseca oktobra. V. tera zasedanju pride na vrsto tudi preosnova tiskovnega zakona^ — Ceška katoliška stranka se je izrekla za splošno in enako voliluo pravico v deželni zbor. — Tudi v deželnem zboru Bukovine pride v jesenskem zasedanja ua dnevni red volilna preosnova. Dne8. avgusta: Francoski križarji so strelja'li v mesto Casablanca; del mesta gori. — (Cesar je imenovaj bolgarskega kralja za imejitelja, 11. lmzarskega polka, y katerem je služil kralj kot nadporočnik, ko je bil izvoljen za kralja. — Tudi v marokanskem mestu Mazagan so se pojavili napadi na Evropejce. Francoska križarka je zaSela na mesto streljati. Dne 9. avgusta: Več vojakov v boju pri Casablanci je umrlo, čeravno so imeli lahke poškodbe. Zdravniki pravijo, da so bile kroglje Marokancev zastrupljene. — Povodom obletni,ce papeževega kronanja je služil papež slovesno sv* mašo v sikstinski kapeli^ — Danes je obiskal siamski kralj nemškega ,cesarja. — V Casablanci. je mir. Mesto je zasedlo 200 vojakov. — Mesto Juby v Maroki so napadli Maročani. Rešil se je samo guverner. Vfojake so _>obili/ ali pa ujeli. — V Indijl se širi agita,cija proti Angležem. .V Kalkuti so napadli Indijci dva angleška policaja. Anglija zbira v Indiji vojaštvo. Dne 10. avgusta. Italijanski zunanji minister Tittoni obišče dne 22. t. m. našega zunanjega ministra Aerenthala. Sredi septembra pa ga obišče ruski zunanji minister Izvolskj. — Na Portngalskem je priredilo ljudstvo proti kralju Karolu v mestu Pedros Sa'yodus hrnpne demonstracije. Kralj se je hitro odpeljal. — Španski kralj in kraljica bosta obiskala našega cesarja. Dne 11. avgnsta. Dne 16. t. m. stopi v veljavo novi obrtDi red. ¦— Število novincev za n.ornarieo se bozvišalo. — Neka erška banda je odvedla iz Soluna bogatega Angleža in zahteva za njega čez 100.000. — 3000 Maročanov je napadlo genera Drude, ki tabori pred Casablanco. — Korejske čete sa se v rafstn Voucu nprle Japoncem. Po dvearnem boju so zmagali Japonci. — Evharističnega kongresa v Metzu se je udeležilo 6000 duhovnikov. — Telegrafisti v Ameriki stavkajo. Dne 12. avgusta: V perzijskem parlamentu so se vršili bnrni prizori. Zbornica je pozvala novega šaba, naj prizna ustavo, sicer se je bati nemirov. — Listi poročajo, da je v Maroko mir, toda ta novica je zelo malo verjetna, ker general Drade zahteva 3000 do 4000 mož pomoči. Med mohamedanskim prebivalstvom v Maroko vre.