Sodelovanje prostovoljnih
gasilskih društev z industrijski-
mi gasilskimi četami
Temelj gospodarske moči posa-meznika kot celote sloni na bazi na-predka industrije in njenih praizvo-dov, izdelanih v domači zemlji z laetnimi sredstvi.. Da se tej industriji zagotovi res nemoteno delovanje in da se pravočasno zaščiti pred po-žarnimi katastrofami, je naše delov-no ljudstvo že samo pristopilo k osaiovanju prostovoljnih in industrij-skih gasilskih čet. Prvotno so pred-stavljale te čete zasilno pomožno ekipo ža prvi udar, kmalu za tem pa so se pričele z ozirora na razsež-nošt podjetja cblikovati prave gasil-ske čete. Z navodili ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za imdiistrijo pa je bil postavljen trden temelj požarne službe v našd indu-striji. Podrobno so bila izdelana a-vodila, ki so zajela.vse panoge naše industrije in predvidevajo vse mož-llosti požarov.
! Da pa ho varnost krajev in podje-tij zagotovljena, mora biti delo in-dustrijskih gasilskih čet tesno pove-zano z delosm krajevndh prostovolj-nih gasilskib. društev, odnoono kra-jevnimi LO in obratno. Skupen na-stop obeh prostovoljnih gasilskih čet mare biti uspešen šele tedaj, če je bila že predhodno tesno sodelovanje med obema vrštama čet, ki more priti najbolie do izraza s skupnimi pFaktičnimi vajami, teoretičnimi raz-glabljanji ter predavanji. Lahko smo prepričani, da bo potem skupen na-stop v nezgodi popoln.oma uspešen. Zato bi bilo brez dvoma napačno, če bi se' industrijske gasilske čete popolnoma izolirale od prostovolj-nih gasilskih društev. Res je, da sta obe vrsti čet po delovnem okolju in bližini nalog, ki ju čakajo ob po-žarni nezgodi, različni, to pa ne more izključevati njihove medseboj-ne pomoši in skupnega nastopa bo-disi pri požaru v industrijtskih ob-jektih, bodisi pri požaru v naselju. Če pa naj  bo ta skupen nastop res
udaren, se morata obe vrsti čet že prej pripravljati nanj s teim, da dru-ga drugo obveščata o varnostnih na-pravah na svojem področju, da si posredujeta izkixstva, ki sta si jih doslej pridobili v gasilski organiza-ciji, da medsebojno razpravljata o težavah v svojem delu ter o novih načrtih, ki jih je uresničiti v bližnji bodoČnoeti v cilju izboljšanja po-žarno-varnostne službe, da si med-sebojno nudita pomoč v dobrih pre-davanjih itd. Napačno bi seveda bilo, če bi se ta medsebojna pomoč in sodelovanje omejevalo le na orga-nizacijskem, kulturno-prosvetnem in tearetičnem poliu, ne pa tudi na organizacijo skupnih prakti&nih vaj, bodisi na tovarnižfkih oibjektih, bo-disi na objektih naselij. Brez takih skupftih praktičnih vaj si uspešnega nastopa ob požaru ne moremo niti zamisliti. Seveda pa morejo biti te vaje pripravljene in izvedeaie tako, da je koaispiracija naše industrije zajami&ena.
Posebej opazarjamo ob tej priliKi zlasti na to, da se člani obeh vrst gasilskibj čet dobro seznaniijo z vse-mi vodnimi in varnostnim.1 napra-vaml ne le na svojem področju, tem-več tudi na področju druge čete.
Ce je v kraju več prostovoljnih društev in več industtijskih podje-tij, naj se kar najtesneje povežejo med seboj zlasti vse industrijske 5ete, vsaka teh čet pa tudi z bliž-njim prostovoljnim gasilskim dru-štvom. Pri tem pa moramo posvetiti posebno pozornast organizaciji ob-veščevalne službe (telefon, sirena, požarni rog itd.). Dobra organizacija obveščevalne službe in brezhibno funikcioniranje obveščevalcev ozir. naprav pomeni hitro pomoč, to pa preprečitev večje škode na ljudski imovini. Zato pristapimo takoj k čim tesnej&emu sodelovanju, ki nam bo v piraksa prineslo ogroimne koristi.