Stran 298. Novice. — Osebne vesti. Gospod ravnatelj Fran Kak tel j, naduČitelj-voditelj II. deške mestne Šole, je stopil prostovoljno v pokoj. — Sodni nadoficial v Mokronogu g. Alojzij Szabathv je imenovan voditeljem zemljiške knjige pri okr. sodišču v Novem mestu. — Katehet na ljubljanskem učiteljišču gospod Anton Keržič je pomaknjen v VIII. činovni razred. — Učiteljica in voditeljica na čipkarski šoli v Idriji gdč. Amalija Korbar je premeščena v Bovec," na njeno mesto pa pride gdč. Ivana Jereb iz Bovca — Polkovni zdravnik v Klatovem gosp. dr. Vit. červinka je imenovan okrožnim zdravnikom v Žužemberku. — Kuratorij kmetijsko-kemičnega preskuševališča je sestavljen tako-le: Načelnik deželni glavar Oton pl. Detel a; člani: okr. glavar Viljem vit. Lasehan deželnovladni svetnik dr. Fr. Zupane, dež. poslanec Fr. vitez Langer, predsednik trgovske in obrtne zbornice Jos. Lenarčič, dež odbornik Po v še in odvetnik dr. Makso pl. Wurzbach. — »Slovenska Šolska Matica«. Ker se bodo začele društvene knjige za 1. 1902 v kratkem tiskati, tako da izidejo vsekako proti koncu tega leta, je treba že zdaj določiti število letošnjih društvenikov „Slov. Šolske Matice". Zato prosi odbor gg. poverjenike, da vsaj do konca julija t. 1. naznanijo odboru svoje člane in pošljejo zanje letnino po 4 krone. — Za letos izda društvo velezanimive knjige: 1) Pedagoški Letopis, 2) Zgodovino (2. snopič) in 3) Učne slike k čitankam. — Razen tega založi Matica: Slovenski jezik. Vadnica za tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju V 5 zvezkih. Spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak. Letos izideta prva dva zvezka. — Obenem se prosi, naj se pošiljajo dopisi administrativne vsebine tajniku, gosp. nadučitelju Fr. Grabršku, denar pa blagajniku, gosp. gimn, ravnatelju Andr. Senekoviču v Ljubljani. — Za 1. 1901. izdane knjige je še dobiti pri društvenem odboru. — Devet ustanov za kranjske učitelje. Za 1. 1902 je razpisanih šestero ustanov prof. Fr. Metelka za učitelje na Kranjskem po 84 kron in troje ustanov bivšega vrtnarskega društva po 75 kron 60 vin. Opravičeni za prve ustanove, so nravni, vestni, slovenščino v ljudskih šolah skrbno goječi in z vrtnarstvom se baveči učitelji. Za druge ustanove pa so opravičeni učitelji, ki so oskrbovali šolske vrte ter dajali pouk v vrtnarstvu. Prošnje učiteljev iz ljubljanskega, postojin-skega in novomeškega okraja je poslati najkasneje do 31. julija t. 1. predpisanim potom deželni vladi. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici vabi k XVII. redni veliki skupščini, ki bode v četrtek, dne 7. avgusta 1. 1902 Vspored: I. Sv. maša ob V210. uri v dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri v hotelu „Ilirijatt. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagaj-nikovo poročilo. 4. Nadzorništva poročilo, o. Volitev jedne tretjine družbenega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: Tomo Zupan, Ivan Hribai, Luka Svetec, Ivan Šubic. 6. Volitev nadzorništva (5 članov) 7. Volitev nadzorništva (5 članov). — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je maturi -tetne skušnje delalo 61 kandidatov in 2 kandidatinji. Z odliko so napravili maturo Ciril Ažman iz Št. Jurja pod Kumom, Ivan Krisch iz Reke pri Kočevju, Fran Ogrin iz Stare Vrhnike, Alojzij Sodnik iz Ljubljane, Fran S tur m iz Ko-šane, Ivan Ur bas iz Volčja pri Blokah in Fran Zorko iz Široke Seti pri Vačah. Z dobrim uspehom jih je napravilo skušnjo 32. 17 kandidatov mora v septembru ponoviti skušnjo iz jed-nega predmeta, 7 jih je bilo reprobiranih, med temi dva eksternista že v drugič. Tudi obe gospodični Berta Braun iz Korneuburga in Helena Turnwald iz Liebenaua na Štajerskem sta maturo z dobrim uspehom prebili. — Nov most čez Savo. Za zgradbo savskega mostu v Zagorju ustanovila se je posebna zadruga ter že vložila prošnjo za podelitev dovoljenja za zgradbo železnega mostu čez Savo kakih 500 metrov pod železniško postajo Zagorje in za zgradbo nove ceste od mostu Mediškega potoka ob progi južne železnice do novega železnega mostu. Komisijska obravnava na licu mesta se bo vršila dne 31. julija. Poskušnje z novimi topovi. V Menišiji pri Cerknici so te dni poskušali streljati z novimi topovi. Ti novi topovi nosijo silno daleč. Prebivalci vasi Dobec »o morali zaradi tega streljanja vsi zapustiti svoja bivališča, za kar pa jih vojni erar odškodi. — Vodovod brez vode. V Bezuljaku pri Cerknici imajo nov vodovod, pa vender nič vode in morajo hoditi v Begunje po vodo. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 kron 50 vin. je deželna vlada priznala pomožnemu uradniku gosp. Viktorju Jebačinu v Ljubljani, ki je z nevarnostjo za lastno življenje rešil iz vode neko ženo. — Reforma štajerskega deželnozborskega volilnega reda — propadla. V torek se je v seji štajerskega deželnega zbora odločila usoda tega načrta, ki je bil osnovan popolnoma v smislu nemških nacijonalcev. Zato pač ni nikaka škoda, da je namera propadla. Manjšina — socialni demokrat Eiegler in klerikalci - so k vsakemu paragrafu predlagali spremembo, katere predloge je večina vselej odbila. Tako se je predlagalo, naj se odpravijo privilegiji takozvanega v deželno desko vpisanega veleposestva, število veleposestniških mandatov naj se zniža od 12 na 6. Najhujša krivica pa je tudi v novem volilnem načrtu, da bi nekateri trgi še nadalje volili s kmečkimi občinami. Zato je popolnoma v smislu Slovencev predlagal poslanec Hagenhofer, naj se nastopni spodnje-štajerski trgi, ki naj bi po novem načrtu še vedno volili s kmečkimi občinami, uvrste v skupino mest in trgov: Šent Jurij na južni železnici, Kozje, Podsreda, Podčetrtek, Pilštanj, Vransko, Braslovče, Konjice, Vitanje, Lemberg, Šmarje, Rečica, Planina, Rajhenburg, Velenje, Makole, Studenice, Št. Lenard v Slovenski Gorici, Št. Lovrenc, Veržej in Ptujska gora. Pri vsakem imenu se je posebej glasovalo. Ker je večina vse predloge manjšine zavrgla, je zadnja zapustila dvorano, na kar se je moral načrt opustiti, ker ni bilo dvetretjinske večine. Stran 299. — Posredovanje za kmetijske moške posle. Vojno ministrstvo je dovolilo graški dobrodelni posredovalnici, da ji pošljejo vsi vojaški oddelki, ki se dopolnjujejo na Štajerskem, zaznamke vojakov iz slojev kmetijskih delavcev, ki si želijo po dosluženi vojaški dobi službe kot kmetijski posli in delavci. Posredovalnica bo to preskrbovala brezplačno. — V Šoštanju so postavili temelj za novo nemško šolo, ki jo bo zidal „Schulverein". Povedati moramo, da se uprizarja že zdaj gonja na lov za slovenskimi otroci, da bi napolnili novo šolo. — Načrt zakona o uredbi učiteljskih plač na Goriškem je izdelan in že predložen. Plače so 600, 700 800 z razmerjem po vrstah I 3/io' H Vic ^- Vio- ~" Stanarina: vodja ljudske šole 500 kron, začasnim učiteljem 400 kron - Opravnina 100, 150, 200, 300 kron (1-4 razredne šole). — Cela pokojnina v 40 letih — Ako je kdo služil le 5 let, pa je postal nesposoben, ako temu ni sam kriv, dobi pokojnino za 10 let. Drugače dobi odpravnino do 5 let službe enkratno, pozneje pa dvakratno letno plačo. Toda manj nego 800 kron za učitelja in 600 kron za učiteljico pokojnina ne sme znašati. — Udove dobe polovico pokojnine, ki bi tikala soprogu, toda ne pod 600 kron in ne nad 80 % zadnje možove plače. Otroci dobe do 20. leta po 166 kron. Ako so otroci v šolah tudi po 20 letu, jim lahko ostane prispevek do 24 leta Ta načrt pride baje že jeseni v razpravo! — Laška demonstracija. V zadnji seji obč. odbora v Pazinu je predlagalo županstvo, naj se izreče cesarju zahvala za 1000 kron, katere je daroval za zgradbo cerkve. Proti temu, da se izreče cesarju zahvala za ta dar, sta glasovala c kr. notar dr. Cech in c kr. višji davčni blagajnik Kovis. Kako se o tem dogodku sodi, pač ni treba šele pripovedovati. — Roparski napad pri belem dnevu. V četrtek teden je poskusil neki hudobnež na javni cesti v Trstu oropati poštnega raznašalca denarnih vrednotnic Napadeni se je branil ter dosegel, da je bil napadalec prijet. — Samomor v zaporu. V Senožečah je bil v preiskavi oženjeni Josip Mahnič iz Dolenje vasi pri Senožečah. Bil je na sumu, da je izvršil zavraten umor. Pred nekaj dnevi so ga našli mrtvega. Obesil se je bil z vrvjo, ki jo je napravil iz svoje srajce. Bržčas ga je pognala v smrt zavest, da bo obsojen zaradi umora. — Ubil se je na mostu pri Otočah železniški uslužbenec g. Albin Jakše iz Ljubljane. Pripeljal se je sinoči z Bleda na kolesu brez zavore ter padel s tako silo ob ograjo, da je obležal mrtev. — Nenavaden žar o zahodu solnca. Z Dunaja se javlja, da so v petek dne 12. t. m. opazovali Čuden Žar o zahodu solnca. Nebo je bilo na več krajih v raznih rdečih barvah razsvetljeno in sicer ne, kakor navadno, vse v eni barvi, ampak različno rdeče svetlo in rdeče temno. Ta pojav so napovedali učenjaki in že na več krajih se je pokazal v drugih deželah v Angliji in Nemčiji. Pripisati ga je zadnjim vulkanskim izbruhom na Martiniku, kateri so ozračje napolnili s pepelom, ki se po ozračju vrti in ti oblaki prahu in pepela po-vzroČujejo take pojave. — Vročina je bila te dni prav neznosna osobito v Trstu, kjer ni bilo čuti najmanjše sapice vetra, a po dnevu od solnca ugrete stene še po noči povzročale veliko sparino. Vse te dni so imeli oi 30 do 32 ° C vročine. Tuli po drugih mestih je vročina velika, na Francoskem je v nekaterih mestih dosegla 36 ° C. V Parizu je bilo dosedaj do 36° C, a je vsled velikanskega pocestnega prometa zrak popolnoma zadušljiv. V Italiji je vročina tako velika, da ljudje umirajo vsled solnčarice. Ministrstvo je dobilo obvestilo,* da je umrlo po raznih mestih okoli 100 oseb. — Slovanska praznika, 14. in 15. julij sta slavna spominska dneva češkega in poljskega naroda. 14. jul. 1420 je pregnal junak Jan Žižka na gori Vitkovo prvo roparsko nemško „križarskoM vojsko, — a 15. julija 1410 so zmagali Poljaki roparske nemške križarje pod Grunewaldom. Razni češki junaki so teiaj hiteli bratom Poljakom na pomoč. In po zmagi je pesnik Jan Hus zapel junakom Poljakom slavo. — V znamenju križa so drli Nemci v slovanske zemlje, da bi uničili Slovana in ukradli njegove zemlje. — Poskusen umor in samomor. 12. t. m. so hoteli zapreti v Belgradu civilnega inženerja Jurija Selica, in sicer radi nekega prestopka proti nravnosti. Selic pa je streljal na svoje zasledovalce, in ko je videl, da se ne more rešiti, je ustrelil z revolverjem, ki ga je imel seboj, samega sebe. Selic je bil star 35 let, neoženjen in je bil v Belgradu lastnik neke agencijske prodajalne. — Čudna strela. V Belgiji so med nevihto zadnjo nedeljo v neki gostilni veselo plesali. Naenkrat trešči v hišo in plesalci obstali so strahu kakor okamneli. Nikdo se ni upal bežati. Ko je minul prvi strah jeli so se ogledovati začudeno drug druzega, ker vsi so črni kot zamorci. Strela je namreč z svojim udarcem ometla ves dimnik in saje so se vsule na spodaj stoječe plesalce, ter jih popolnoma počrnila. Veseli so bili, da so odšli hujšej nesreči, zadovoljili so se z to svojo najnovejšo podobo. — Napad na drž. pravnika v sodišču. Pred kr. sodiščem v Italiji je bila razprava, ko v sodnijsko dvorano vstopi advokat Vekoslav Pagliano. Šel je naravnost proti državnemu pravdniku odvetniku Jos. Bellavita in je nanj ustrelil. Bellavita lahko ranjen je hitel k sodnikom, da se za njih skrije, ali sodniki so tudi bežali v bližnjo sobo in se ondi zaprli. Nastala je silna zmešnjava, ker so vsi bežali in hiteli, da se obvarujejo Paglianovega revolverja. Pagliani ni pa mogel streljati, ker ga je ustavil kancelist Grrattarola, kateri mu je tudi revolver odvzel, moža potisnil v bližnjo sobo, kjer ga je zaprl in stražam izročil. Uzrok napadu ni poznan, menenja so, da je Pagliano to izvršil v nezavednosti. — Neprestreljiva tkanina. Neki mladi Italijan Be-nedeti je izumil neko vrsto tkanine, ki je neprestreljiva: 8. t. m. so se vršili v Eimu poskusi v pričo vojnega ministra in zast. druzih držav. Ovili so s to tkanino jednega osla in jednega petelina in streljali nanja z angleškimi najmočnejšimi revolverji in italijanskimi vojaškimi puškami Poskusi so se izvrstno sponesli, kajti kroglje so odletele in niso tkanine nič poškodovale. Ta tkanina je debela tri milimetre. Iznajdi-telj ni dovolil, da bi si tkanino kdo natanko ogledoval, marveč konstatirati so smeli samo, kako kroglje odletajo. Poročajo, da se bodo vršili poskusi tudi s šrapneli in topovi. — »Novi Petrograd« v konkurzu. Pred tremi leti je nakupil petrograjski stavbenik in milijonar šalit na otoku reke Neve z imenom Galodaj razsežna zemljišča z namenom, da sezida tu mesto „Nori Petrograd". Delniška družba, ki se je pod jednakim imenom ustanovila ter vložila kapitala 12 milijonov rubljev, je začela zidati mesto in je sezidala že 800 šestnadstropnih modernih poslopij. Ali nade, ki jih je stavila družba v svoje ogromno podjetje, se niso izpolnile in se je nadalnje zidanje ustavilo. Družba je prišla v konkurz, stavbišča se prodajo na dražbi in delničarji imajo škode 5 milijonov rubljev. — Nov izbruh na Martiniku. Iz Fort de France javljajo 12. t. m : Minulo noč okoli polnoči se je pojavil nov izbruh, ki je povzročil mej prebivalstvom veliko vznemirjenje. Povzročena škoda še ni znana. Brzojavna zveza je pretrgana. — Kuga v Indiji. Ruski list „Vjestnik Sudehnoj Medicini" poroča o kugi v Indiji in pravi da je obolelo na tej strašni bolezni v Bombay-u od 5 maja do 9 junija 853 oseb; od teh da jih je umrlo 815; v provinciji Pengiat pa jih je v isti dobi obolelo 23.642, a umrlo jih je 22.042. V tem času je v Indiji umrlo za kugo skupaj 28.334 oseb. Stran 300. — Nov zdravilni vrelec, 35° C toplote, je jel izvirati vsled zadnjega potresa v Solunu. — Brezžični brzojav in šah. Popotniki na ladiji „Campaniau so se dolgočasili. Imeli so pa na ladiji aparat za brzojavljenje brez žic. Brzojavili so kar na slepo in brezžični brzojavni aparat na 80 milj oddaljeni ladiji „Philadel-pbia" se je odzval. Na to so ponudili potniki ladije nCam-pania" onim na „Philadelphijiu igro na šah in le ti so se odzvali, da sprejmejo ponudbo. Ob 2. uri popoludne so na obeh ladij ah na krovu razprostrli šahni deski in igra potom brezžičnega brzojava se je pričela. Igrali so do večera. Zvezo je pretrgala ladija „Lucaniau, ki je brzojavila, da ima brzojavna naročila sporočiti „Campaniji". — Dežela, v kateri ni ječ ne policijstov, je Islandija. Ljudje so ondi vseskozi pošteni in zgodovina te dežele ve povedati samo dva slučaja v katerih sta bila kaznovana dva človeka radi tatvine. Prvi je kradel za svojo stradajočo družino ter je bil kaznovan dovolj s sramoto, katero si je nadel s tem činom. Drugi pa je bil bogat, vender je vkradel sedemnajst ovac. Kazen za to bila mu je od nalašč za to sklicanega zbora naložena: da mora plačati storjeno škodo, prodati svoje posestvo ter za vedno zapustiti deželo, kar je tudi takoj storil. Islandija spada k danski državi in tam se rešujejo slučajno tožbe v tej ali oni zadevi. V Islandiji sami pa nimajo jetnišnic in sodnikov. — Kolera na Kitajskem. V Pekingu, glavnem mestu Kitajske, se kolera tako širi, da umrje vsaki dan na stotine oseb na tej epidemiji. — Mišji »dež«. Nedavno se je pojavila v bližini mesteca Bougie v Algeriji čudna prikazen. Naenkrat se stemni nebo in na zemljo so začele padati črne miši tako gosto, da so bila tla v malih sekundah popolnoma pokrita samih miši. Mnogo teh živalic se je nataknilo v padcu na špicaste kole, s katerimi so ograjena domovja. Arabci, ki prebivajo v teh krajih, so se te prikazni tako prestrašili, da so bežali in klicali: „Alah, Alah!" misleč, da je kazen božja. Ta prirodna uganjka pa je bila kmalu razvozljana, Močen vihar (ciklon), ki je pribučal iz puščave, kjer vse mrgoli miši, je te živalice dvignil tam od tal ter jih nesel po zraku pred mestece Bougie, kjer so popadale na zemljo. — Nov način lepotičenja. V Ameriki, v deželi iz-najdeb, so se začeli na povsem nov način lepotičiti; geslo tega lepotičenja je — miruj. Lepotici se na ta način: Vleže se na zemljo, z obrazom proti nebu. Vse napete mišice vratu, rok, nog, sploh celega telesa se morajo umiriti tako, da klijent niti ne sme čutiti, ako mu kdo vzdigne glavo. Imeti mora čut, kakor da bi ne imel glave, in glava mora sloneti popolnoma v roki dotičnega. Isto se mora čutiti tudi pri roki ali nogi. Ako človek pride po dolgotrajnem mirovanju do te virtuoznosti, potem postane — lep ! Seveda je vse to amerikansko.