Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja meseCno enkrat. - Uredništvo In upravnIStvo Je v Salendrovi ulici Štev. 6. - Telefon Štev. 2383. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni urednik Ivan Frelih.
ftev. 7.
Ljubljana, 5. oktobra 1933.
Leto XIII.
Previsoka ocenitev lastnih stanovanj in
lokalov
Nujni predlog občinskega svetnika Ivana Freliha na zadnji seji občinskega sveta.
Na zadnji seji ljubljanskega , občinskega sveta se je razvila obširna debata o davčni praksi, ki so jo pričele izvajati v zadnjem času naše davčne oblasti. Povod za to razpravo je dal nujni predlog obč. svetnika Freliha, ki se glasi:
Prejšnji hišno-najemninski davek je bil nad sto let star in so se v tem času lastna stanovanja hišnih lastnikov nižje ocenjevala kakor pa v najem oddana, čeprav tudi takratni zakon ni imel določbe o taki izjemi. Te olajšave so bili hišni lastniki deležni, ker morajo za državo vršiti razne posle. Upoštevalo se je tudi dejstvo, da mora hišni lastnik plačati od lastnega stanovanja davek z dokladami vred.
Tudi, ko je stopil novi davčni zakon z dnem 1. januarjem 1929 v veljavo, so naše davčne oblasti lastna stanovanja in lokale nižje ocenjevale, upoštevaje navedene razloge in prakse iz prejšnjih časov. Zadnja leta pa je ministrstvo za finance izdalo stroge ukaze davčnim oblastem, da morajo lastna stanovanja prav tako ocenjevati kakor pa v najem oddana. Finančno ministrstvo je šlo pri tem tako daleč, da je izdalo celo odlok finančnim direkcijam, naj se hišni lastnik kaznuje po čl. 142 zakona o neposrednih davkih, če se bo pritožil na višjo instanco in če bo pritožba kot neutemeljena zavrnjena. Predpisala naj bi se v tem primeru razen še običajne zgradarine še dvakratna zgradarina kot kazen. čl. 142. pa te kazni nikjer ne predvideva in zato nikakor ni upravičen ukaz finančnega ministrstva, oddelek za davke, da bi se smel kaznovati, kdor neupravičeno vloži pritožbo.
Upoštevajoč te ukaze ministrstva za finance so davčne uprave, med temi tudi v Ljubljani, letos zvišale hišnim lastnikom stanovanja in lokale za 100 do 200% in tudi več od prejšnje ocenitve. Ker pa znašajo v Ljubljani avtonomne doklade 117%, bo povišanje dvakrat do štirikrat večje kakor lanska zgradarina. Kako bodo posestniki to zmogli, je veliko vprašanje in bati se je, da pride do velikih davčnih zaostankov in eksekutivnih izterjanj davčnih predpisov. Pomisliti je pri tem treba, da smo tri četrtletja plačevali zgradari-no z dokladami po lanskem predpisu in da bo vso diferenco treba plačati v zadnjem četrtletju. Ta razlika bo znašala v več slučajih še enkrat toliko, kakor se je plačevalo v prejšnjih četrtletjih. Ugotoviti moramo tudi dejstvo, da se je zgradarina za nove hiše povišala od 3% na 6%, odnosno celo na 12% in da bodo morali tudi lastniki novih hiš ves ta povišek plačati v četrtem četrtletju 1933.
V Ljubljani se je povišala ocenitev lastnih stanovanj pri starih hišah za okrog
10 milijonov, pri novih pa za okrog dva milijona dinarjev. Vled tega povišanja bodo morali lastniki starih hiš letos plačati na zgradarini in avtonomnih dokladah okroglo 2,500.000 Din in vso to visoko vsoto v enem samem četrtletju, kar je popolnoma nemogoče. V I. 1934 pa bi morali plačati razen tega od poviška še vodarino, gostaščino in kanalsko pristojbino, za kar bo treba odstotek primerno znižati.
Tudi je več hišnih posestnikov, ki imajo na stanovanju siromašne ljudi za prav nizke najemnine, a davčne uprave ne smejo trpeti teh nizkih najemnin, temveč jih uradno povišujejo na običajne najemnine. Če ima posestnik sirotnaka v svoji hiši za nizko najemnino- je gotovo nepravilno, da mora potem plačati davek od večje najemnine kakor pa jo prejme.
Od vseh strani, bodisi iz vrst najemnikov, kakor od raznih oblasti prihaja apel na hišne posestnike, zlasti v zadnjem času, naj v sedanji težki krizi najemnine primerno znižajo. Zaradi navedenega poviška pa bo to znižanje nemogoče in bo zelo slabo vplivalo na hišne posestnike, ker bodo morali ravno v sedanjem času plačevati tako ogromno diferenco.
Iz tega jasno sledi, da je nujna potreba, da se tudi mestna občina ljubljanska zavzame za svoje davkoplačevalce in skuša doseči omiljenje davčne prakse, kakor tudi znižanje izvršenih predpisov. Delati mora tudi na to, da se davčni zakon primerno izpremeni, da ne bo drugače ta visoka obremenitev oslabela davčne moči, kar bi najkvarneje vplivalo tudi na finančne razmere mestne občine ljubljanske same. Ker pa hišni posestniki ne bodo mogli vse diference plačati naenkrat in ker neštete pritožbe gotovo še ne bodo rešene kmalu, je nujna potreba, da se za plačevanje navedene diference doseže dovoljenje, da se za sedaj plača zgradarina v izmeri prejšnjih četrtletjih, diferenco pa morebiti v obrokih v 1. 1934., v kolikor se ne bo doseglo znižanje predpisov. Občinski svetnik Frelih je predlagal naj g. župan takoj odpošlje v obrazloženem smislu prošnjo ministru za finance kakor tudi finančni direkciji dravske banovine in morda tudi osebno posreduje v navedenem smislu. Prav tako naj se naprosita ministra dr. Kramer in Pucelj za posredovanje, da bi ministrstvo za finance naročilo podrejenim finančnim oblastem, naj takoj izvrše revizijo predpisanih ocenitev za lastna stanovanja in lokale in v kolikor bi to ne bilo več izvedljivo, da se vsaj blagohotno rešujejo vložene pritožbe proti odmeri zgradarine in da se v četrtem četrtletju tega leta zapadla diferenca na
zgradarini izterjuje v primernih obrokih. Pri sestavi občinskega proračuna za mesto Ljubljano za I. 1934. naj se tudi upošteva event. zvišanje zgradarine pri določanju občinskih doklad. Deluje naj se tudi na spremembo davčnega zakona.
K temu predlogu so obširno govorili občinski svetnik gg. Tavčar Ivan, Rupnik Franjo, Rebek Ivan in senator dr. Vladimir Ravnihar. V številkah so dokazovali kako raste od leta do leta obremenitev ljubljanskih davkoplačevalcev. Predlog je bil nato soglasno sprejet.
Poziv
k vložitvi prijav dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1934.
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času
od 1. do 31. oktobra 1933.
Davčno prijavo je vložiti za vsak objekt, ki je v katastru posebej popisan, četudi ima dve hišni številki. Za več objeJc-tov se vloži le tedaj ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so podpisani skupno v enem samem katastrskem listu.
Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost.
Davčno prijavo izpolni in vloži:
1.	) Dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj.
2.	) Za zadruge starešina.
3.	) Za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji, odnosno varuhi, in
4.	) za mase njihovi zastopniki.
Davčno prijavo vloži lahko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo.
Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu.
V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko.
Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši nadaljnjega zasliševanja in izpraševanja kakor tudi eventualnih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo vpisati, odnosno v davčni prijavi napovedati znesek letne kosmate najemnine, in sicer po stanju ob času objave poziva zla vložitev prijave, tedaj je za podlago merodajna najemnina pogojena za mesec september 1933 pomnožena z 12.
Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo napravi in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kot odškodnina za uporabe zgradb se smatra:
1.	) Najemnina v gotovini.
2.	) Vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje in dolguje hišnemu lastniku.
3.	) Dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično).
4.	) Stroški za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo, odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo najemnino.
5.	) Namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd.
Vrednost odškodnin iz točk 2. in 1. je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo, ako bi jo oddali v najem.
Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljive.
Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500 kvadratnih metrov, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za vrt in zemljišče.
Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združene z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 kvadratnih metrov, za opremo, za orodje ali slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, se mora v opombo vpisati, v kakšnem razmerju je pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z- najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hišo kakor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati.
Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
Na prvi strani davčne prijave se mora vpisati, ali ima davčni zavezanec še kakšr no zgradbo in eventualno kje.
Razpredelki, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsak posebej sešteti, in prav tako razpredelki, v katerih je vpisana jetna najemnina.
Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem oddani prostori).
Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiši' iznos najemnini', katero plačuje za zgradbo, stanovanje in obratne prostore.
Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismen poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega obvezanca posledice iz člena 142. zakona o,neposrednih davkih zaradi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po členu 138. zakona o neposrednih davkih s 50 do 500 Din.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
V to svrho pravilne odmere samskega davka mora vpisati vsak hišni lastnik na prvi strani prijave sledeče podatke:
1.) rojstno leto; 2.) ali je oženjen, samec, vdovec, sodno ločen; 3.) število zakonskih otrok; 4.) pri sodno ločenih je navesti tudi ali plačuje vzdrževalnino za ženo in otroke; 5.) ako je zgradba solastnina, je navesti imena in poklice vseh solastnikov in s kolikim deležem je vsakteri solastnik zgradbe; nato pa je za vsakega solastnika navesti podatke pod 1—4. Inozemci, popolni invalidi, osebe pod skrbstvom so med drugimi oproščene samskega davka. Zato naj to okolnost na prijavi pripomnijo.
Zaščita hišne posesti
Zaščita pred dražbami in predčasnim izterjevanjem hipotek, kakor tudi olajšava odplačevanja.
Glavna Zveza društev hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije v Zagrebu je na posebni konferenci v Beogradu obravnavala sedanji položaj hišnih posestnikov ter sklenila in izročila pristojnim ministrom naslednjo spomenico:
Nove zgradbe so po večini obremenjene s posojili, najetimi za zgradbo odnosno za popravilo stanovanjskih poslopij. Poleg tega so znatno povečana javna bremena, zlasti davki in druge dajatve na dohodke stanovanjskih hiš. Razumljivo je, da se je vsled tega znatno zmanjšala plačilna sposobnost hišnih posestnikov, zaradi česar tudi davki vedno bolj zaostajajo. Znano je dejstvo, da so mnogi denarni zavodi prišli v težave ter bili zaradi tega prisiljeni zahtevati zaščito v smislu člena
5.	odnosno 6. zakona o zaščiti kmetov. Ti zavodi si sedaj prizadevajo, da za vsako ceno dosežejo zopet mobilnost svojih plačilnih sredstev in v to svrho med drugim odpovedujejo tudi hišnim posestnikom dovoljena hipotekarna posojila ali pa zahtevajo tako velika odplačila, da jih hišni posestniki pri zmanjšani plačilni sposobnosti nikakor ne zmorejo. Zato se vedno češče dogaja, da se taka posojila odpovedujejo, menice in obveznice iztožijo, kar dovede naposled do sodne dražbe. Zaradi splošnega pomanjkanja gotovine take dražbe navadno končujejo s tem, da se hiše prodajo izpod cene, tako da izkupiček ne zadostuje niti za pokritje toženih terjatev, dočim izgube hišni posestniki vse svoje imetje. V zadnjem času se je pojavilo tudi mnogo brezvestnih zasebnikov, ki dajejo posojila za horendne obresti in pod najtežjimi pogoji, kar pospešuje ode-ruštvo. Zaradi tega je Zveza hišnih posestnikov zaprosila za uvedbo posebne zaščite hišnih posetnikov. V to svrho naj bi se v smislu zakona o zaščiti kmetov izdala naslednja uredba:
§ 1. Denarni zavodi ne smejo odpovedati posojil na hišno posest, ako se obresti in dogovorjene anuitete redno plačujejo. To velja tako za one denarne zavode, ki so pod zaščito § 5. odnosno § 6. zakona o zaščiti kmetov, kakor tudi za one, ki niso zaščiteni. Prav tako velja to tudi za one zasebnike, ki so zadnja 3 leta dali posojila na hišno posest.
§ 2. Omenjeni denarni zavodi ne smejo računati za taka posojila na račun stro-
škov itd. večje obrestne mere, kakor dvakratni iznos obrestne mere, ki jo ti zavodi plačujejo za svoje vloge.
§ 3. Taki zavodi so brezpogojno dolžni sprejemati na račun odplačila in obresti lastne vložne knjižice od svojih dolžnikov, ki so hišni posestniki.
§ 4. Na zahtevo dolžnika hišnega posestnika morajo denarni zavodi brezpogojno dovoliti, da se dovoljena kratkoročna posojila (na menice, obveznice, tekoče račune itd.) pretvorijo v dolgoročna večletna odplačila.
§ 5. Če dolžniki hišni posestniki zaradi zmanjšanih dohodkov svojih poslopij ne morejo zadostiti svojim obveznostim v pogledu dogovorjenih anuitet, morajo denarni zavodi na njihovo zahtevo dovoliti znižanje dogovorjenih odplačilnih obrokov in primer o podaljšanju amortizacijske dobe sorazmerno z dejanskimi dohodki iz obremenjenih hiš, pri čemer se sme v to svrho računati največ ena tretjina čistega dohodka.
§ 6. Predčasno se sme posojilo izterjati samo, če dolžnik hišni posestnik izostane s plačilom dolžnih anuitet in obresti za najmanj dve leti.
Zveza hišnih posetnikov bo o tem svojem predlogu obvestila tudi vse narodne poslance in senatorje še pred prihodnjim sestankom Narod, predstavništva.
Naredba
bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju. — Službeni list 307/48, II. No. 9720-1.	v
(Konec.)
§ 76. Snaženje oken.
Okna visokih pritličij in gorenjih nadstropij se ne smejo snažiti na način, da bi osebe pri tem delu stale na zunanjem robu okna ali se preveč nagibale skozi okno.
Snažilci morajo biti privezani ali na drug način zavarovani zoper padec.
§ 77. Snaženje znakov za orientacijo, uličnih in hišnih tablic.
Napisi in znaki, ki služijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, posebno ulične in hišne tablice, se morajo vzdrževati v dobrem in čistem stanju. Hišni lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnjk je odgovoren, da oni, ki je dolžan te napise in znake postaviti in vzdrževati, oskrbuje tudi čiščenje.
XII.
VZDRŽEVANJE REDA IN MIRU NA JAVNIH CESTAH IN PROSTORIH
§ 78. Splošna odredba.
Na cestah, trgih in drugih javnih ali javnosti dostopnih prostorih se morata vzdrževati mir in red. Prepovedano je posebno vsako kaljenje nočnega miru s preglasnim govorjenjem, petjem, razgrajanjem, hrupnimi vožnjami in drugim.
§ 79. Produkcije in obhodi.
Glasbene produkcije, podoknice itd. na javnih prostorih in trgih se smejo vršiti le z dovoljenjem državnega policijskega oblastva, v Ptuju pa mestnega načelstva in le tako, da ni oviran promet. Isto velja tudi za razne obhode in prireditve na javni cesti, na primer Miklavževe obhode, tombole, predpustne sprevode itd.
§ 80. Gramofonski in radijski zvočniki,
godba in obratovanje v gostilnah itd.
Postavljanje gramofonskih in radijskih zvočnikov ob javnih cestah, ulicah, trgih in
drugih javnih prostorih je prepovedano. Ce so ti aparati nameščeni na gostilniških ali zasebnih vrtovih in dvoriščih, ne smejo imeti premočnega zvoka, po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se pa tudi ne smejo uporabljati.
V posebnih primerih, kakor ob slavnostnih prireditvah, sme dovoliti izjeme v § 79. navedeno oblastvo.
Enako se smejo glasovirji, gramofoni in zvočniki v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih uporabljati samo do 22. ure zvečer in po 7. uri zjutraj.
Prepovedano je petje v gostilnah, kavarnah in sličnih obratovalnicah pri odprtih oknih. Po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v takih obratovalnicah ne snu* kaliti javni mir.
§ 81. Zapiranje proda,jalniških zatvorov.
Železne prodajalniške zatvore je treba spuščati tako, da se prepreči ropot, ki bi mogel vznemirjati ljudi in plašiti živino.
§ 82. Piščalke prodajalcev in smetarjev.
Prodajalci premoga in smetarji smejo uporabljati le piščalke ali znake, ki jih odobri v § 79. navedeno oblastvo.
§ 83. Dirke.
Dirke z motornimi vozili v okoliših, za katere velja ta naredba, se načelno ne dovoljujejo. Izjemno se morejo dovoliti start ali cilj na cestah na mestni periferiji, ali dirke, ki bi bile posebnega ali mednarodnega pomena.
Prepovedano je uporabljati mestne ulice za vaje v vožnji onim, ki niso še dosti vešči, in za nepotrebno ali nagajivo vo-zarjenje.
§ 84. Igre.
Prepovedano je na javnih cestah, ulicah, trgih in nasadih lučati kamenje, kepati se s snegom, biti žogo ali izvajati druge igre. Drugod se igre dopuščajo le na prostorih, kjer se z njimi ne nadleguje prebivalstvo in ne ovira promet.
Prostore, ki naj se redno uporabljajo za igre, odreja občina sporazumno z državnim policijskim oblastvom, odnosno sreskim načelstvom.
§ 85. Fotografiranje pasantov.
Fotografiranje pasantov na cestah brez njihovega dovoljenja je prepovedano.
§ 86. Smučanje.
Smučanje v notranjem mestu je prepovedano.
XIII.
KAZNI IN PRISTOJNOST.
§ 87. Kazni.
Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih ali kakega drugega zakona, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo Din 10-— do Din 1000-—, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od I do 20 dni.
Kaznivo je vsako dejanje ali opustitev, ki nasprotuje izrečnim prepovedim ali zapovedim te naredbe, kršitev predpisov, izraženih v obliki navodil, pa le tedaj, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi pristojnih oblastev ali organov.
§ 88. Pristojnost.
Za preiskovanje in kaznovanje prekrškov te naredbe so pristojni uprava policije v Ljubljani, predstojništvo mestne policije v Mariboru in v Celju in mestno načelstvo v Ptuju. Sresko načelstvo v Ljubljani je pristojno za kaznovanje prekrškov iz poglavja IV., kolikor bi bili storjeni v
srezu zunaj okoliša uprave policije v Ljubljani.
XIV.
KONČNE IN PREHODNE ODREDBE.
§ 89. Notranje mesto.
Za notranje mesto v smislu te naredbe velja:
1.	V L j u b Ij a n i vse mesto znotraj črte: Bleiweisova cesta—Rimska cesta— del Emonske ceste—Cojzova cesta—Šentjakobski most—Trubarjeva ulica—Sv. Jakoba trg—del Rožne ulice—del Florjanske ulice—Stari trg—Mestni trg—Pred Škofijo —Krekov trg—Poljanska cesta—Ambrožev trg—Šentpeterski most—del Škofje ulice— del Sv. Petra ceste—Jegličeva cesta—Ma-sarykova cesta, ter vse hiše in druge zgradbe ob zunanjem delu komunikacij, ki jo obdajajo.
2.	V Mariboru mesto, ki ga obkrožajo:
Železniška proga od glavnega do koroškega kolodvora—Smoletova ulica—Drava —Strma ulica—Vrtna ulica—Gosposvetska cesta — Strosmajerjeva—Koroščeva — Maistrova—in Kopitarjeva ulica. Kolikor tvorijo to črto ceste in ulice, spadajo v notranje mesto tudi vse hiše in druge zgradbe ob njihovem zunanjem robu.
3.	V Celju mesto, ki ga obkrožajo: Savinja, Sušnica, del Jurčičeve ulice, Gregorčičeva ulica, Levstikova ulica, Koprivnica do izliva v Voglajno in Voglajna do izliva v Savinjo. Kolikor tvorijo to črto ceste in ulice, spadajo k notranjemu mestu tudi vse hiše in zgradbe ob njihovem zunanjem robu.
4.	V Ptuju vse mesto.
§ 90. Izjeme za kraje s selskim značajem.
V	krajih s selskim značajem se morejo dopuščati olajšave od predpisov te naredbe, posebno od predpisov poglavij VI. (pešci), Vlil. (živina in druge živali) in XI. (snaga na javnih cestah, ulicah, trgih in nasadih).
Kadar nastane dvom o uporabi posameznih predpisov za kraje s selskim značajem, odloča pristojno državno policijsko oblastvo po zaslišanju pristojne občine.
§ 91. Električna cestna železnica.
Predpisi IV. poglavja veljajo tudi za občino Št. Vid nad Ljubljano. Njihova veljavnost se avtomatično razširi na vse kraje, kjer bi se v bodoče zgradila cestna električna železnica.
Za cestno električno železnico veljajo poleg predpisov IV. poglavja te naredbe tudi službeni predpisi za osebje, zaposleno pri tramvajskem obratu.
§ 92. Razveljavljenje dosedanjih predpisov.
S to naredbo so razveljavljeni vsi cestni policijski in čistilni redi za mesta Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj in vsi razglasi in odredbe v predmetih te naredbe.
§ 93. Veljavnost naredbe.
Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovinec.
V	Ljubljani, dne 30. maja 1933.
Ban:
dr. Marušič s. r.
Plačevanje prispevkov v bednostnl fond
Glasom pravilnika o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna »Bed-nostnega sklada dravske banovine za leto 1933-34, Služb, list 406 kos 63 z dne 5. avgusta 1933 morajo službodajalci odpremlja-ti mesečno v gotovini s seznamom v duplo izza dne 1. 7. 1933 pristojni davčni upravi
od zaslužkov odnosno mezd od svojih nameščencev in delavcev, ki so zavezani socijalnomu zavarovanju in pokojninski ustanovi od vseh prejemkov pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov po pol odstotka od zaslužka oziroma prejemkov, in sicer plača en odstotek delodajalec ozir. pokojn. ustanova in pol odstotka delojemalec ozir. vpokojenec pokojn. ustanove, od uslužbencev, ki pa niso podvrženi usluž-benskemu davku plača 1 odstotek od zaslužka samo delodajalec. Za zaposlitev oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam, od prejemkov en odstotek pri mesečnih prejemkih od 2.500 Din do 3.500 Din. Za Vsakih nadaljnjih polnih 1.000 Din me-sječno, se davčna stopnja zviša za pol odstotka, vendar pa ne sme znašati več kot 12 odstotkov. Če se zaslužek plačuje tedensko ali dnevno, se preračuni na mesečni iznos.
FIrana se računi kot gotovina, in sicer za zaposlence (pomočniki itd.) mesečno 250 Din s stanovanjem vred, brez stanovanja 200 Din mesečno. Za posle (služkinje, sluge) se računi mesečno 175 Din s stanovanjem, brez stanovanja 150 Din. Ta vrednost se mora prišteti k mesečnemu zaslužku.
Denar je oddati davčni upravi mesečno po spodaj natisnjenem vzorcu, in sicer v dveh izvodih, sedaj za nazaj za mesec julij, avgust in september, potem za vsak mesec posebej.
Ime delodajalca:
SPISEK
prispevkov za hednostni sklad za mesec:............... 193..
Zap. štev.	Nameščenec* j	Mesečni zaslužek	Odpade na | bednostni sklad !»/•%		Opomba
			Din	P II	
i	N. N.	700-	10	50 50	za 3 mesece Din 31*50
2	N. N.	900-	13		za 3 mesece Din 40*50
					
		Skupaj .	24		
V Ljubljani, dne	193
Podpis:
i:	____________
Naredba
bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih za Dravsko banovino.*
(Občni cestni red.)
Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem:
I. Zaščita javnih cest.
Člen 1. Žive meje, nasadi, grmovje, drevje in ograje, skladanje materiala.
Žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže ko 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati više nego 1.50 m nad cestni nivo in se morajo obsekati ali obstriči, kadar presežejo to višino.
Nobena ograja, nasad ali druga naprava v razdalji 50 m od železniških križišč, dalje ob cestnih križiščih ter ob ozkih ovinkih ne sme zastirati preglednosti križišč in ovinkov.
Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa ali zastirati pregleda na javni cesti. Drevje in vejevje, ki visi na'gemlji-šče javne ceste, ovira promet ali zastira pregled, se mora brez poziva odstraniti v
* »Službeni list štev. 305/48 II. No. 9720/1.
roku šestih mesecev od dne, ko dobi ta naredba obvezno moč.
Bliže ko 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča se brez dovoljenja cestne uprave ne sme skladati les, kamenje, opeka in drug material. Na mestih, označenih v drugem odstavku tega člena, se material nikdar ne sme skladati tako, da bi zastiral preglednost križišč in ovinkov.
Člen 2. Oranje (»h cesti.
V razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča se ne sme orati v smeri proti cestišču, marveč samo vzporedno s cesto.
Člen 3. Ograje iz bodeče žice.
Ob javnih cestah bliže ko 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča je tudi v krajih z odobrenimi regulačnimi načrti prepovedano postavljati ali vzdrževati proti cesti nezavarovane ograje iz bodeče žice. Ograje, ki so postavljene proti temu predpisu, se morajo odstraniti v šestih mesecih od dne, ko dobi ta naredba obvezno moč.
Člen 4. Odvajanje vode.
Voda s streh ali zasebnih zemljišč se sme odvajati v cestne jarke samo s privolitvijo pristojne cestne uprave.
Lastniki ali posestniki zemljišč ob javnih cestah ne smejo samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iz cestnih jarkov na zasebno zemljišče.
Člen 5. Postavljanje zgradb.
Brez dovoljenja banske uprave se ne smejo postaviti bliže nego 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča poleg zgradb in naprav po § 1. zakona z dne 5. decembra 1931., »Službeni list« štev 616/81 iz leta 1931., vobče nikakšne zgradbe, kolikor zakoniti predpisi ne določajo drugače.
Člen 6. Odprava nedostatkov.
Ako se nedostatki po čl. 1., odst. 3., in po čl. 3. ne odpravijo v navedenem roku in nedostatki po čl. 1., odst. 1., 2. in 4. ter po členu 4. na poziv pristojne cestne uprave, se postopa po odredbah § 1. zakona z dne 5. decembra 1931., »Službeni list« štev. 616/81 iz leta 1931. Po istem zakonitem predpisu se postopa v primeru čl. 5. te naredbe.
Člen 7. Zapora cest ob popravilih in zgradbah.
Ob večjih popravilih ali zgradbah na javnih cestah sme pristojno oblastvo občne uprave prve stopnje na predlog cestne uprave začasno zapreti določeni del ceste in speljati promet na sosednje ceste. Prepoved se označi na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom.
Člen 8. Dela ob cestah.
Dela, ki morejo promet na javni cesti posredno ali neposredno ogražati, kakor odvajanje vode, razstreljevanje kamenja, spuščanje hlodov, izkopavanje in slično se smejo neglede na oblastveno dovoljenje, potrebno po drugih predpisih, izvrševati le z dovoljenjem pristojne cestne uprave.
Člen 9. Zaščita mostov.
Pristojna cestna uprava sme predpisati za posamezne mostove, posebno za lesene, najvišjo dovoljeno težo vozil in tovorov.
Mednarodni kongres hišnih posestnikov v Rimu
Predsednik kongresa je bil g. Jean Larmeroux (Pariz), ki se je izkazal kot
zelo vešč voditelj raznih zborovanj in ki je Mednarodno unijo hišnih posestnikov, katero je tudi sam ustanovil, zelo učinkovito zastopal ob vseh reprezentativnih prilikah.
Poizkušali bomo na kratko navesti rezultate vseh razprav na tem kongresu.
Pfva komisija se je bavila z zaščito najemnikov in nekaterimi specijalnim! vprašanji, ki za gotove države iz tega izhajajo. Kongres priporoča tam, kjer še obstojajo omejitve, čim hitrejši povratek k stanovanjski svobodi. Skušnja nas uči, da obstoja edino sredstvo proti stanovanjski krizi v tem, da je hišni lastnini potom izenačenega prometa s stanovanji zagotovljen normalen dohodek. Prva komisija se je nadalje bavila z razlastitvenim pravom; z odobritvijo kongresa je izrazila iste postavke, ki jih že obsega nov zakon o razlastitvi.
Z ozirom na delo druge komisije je kongres v interesu narodnega gospodarstva smatral za potrebno, da se vlade zavzamejo za težak položaj hišne lastnine. Zboljšanje je namreč pričakovati:
a)	z znižanjem davkov,
b)	z olajšanjem skupnega dela vseh korporacij, ki stoje v zvezi s hišno lastnino v smislu enotnosti vse akcije,
c)	z ukrepi, kateri obrestno mero za stalno ali pa na novo sklepajoča se hipotekarna posojila spravijo v ravnovesje s sedanjimi prilikami hišne lastnine,
d)	z podpiranjem različnih kreditnih zavodov, ki služijo vzdrževanju in popravljanju hiš, s tem obenem zboljšavajo stanovanjske razmere in dajo razmah stavbnemu gibanju.
V	ostalem je bil kongres mnenja, da velika javna dela zboljšavajo splošen gospodarski položaj in jih torej treba tudi s stališča hišne lastnirie kar najtopleje pozdraviti.
Kongres je dal posebnemu odboru Mednarodne unije nalog, da osnuje mednaroden zemlješki kreditni zavod od koder pa po našem mnenju ni mnogo pričakovati. Isti načrt je že pred leti izšel od iste strani, pozneje so se velebanke zanj zelo zanimale, vendar ta mednarodna ustanova ni prišla do nadaljnjega razvoja.
V	tretji komisiji se je obravnavala tema Hišna posest in kriza«. V posebni resoluciji je kongres poudarjal, da ne smemo iskati izhoda krizi v raznih omejitvenih ukrepih, ampak nasprotno, ustvariti je zopet treba zaupanje, ojačiti privatno inicijativo in poklicati na pomoč za premaga-nje težav vse narodove sile, pri čemer pripada hišni lastnini kot delodajalcu posebno važna vloga.
V	isti okvir je padla tema »Državno in komunalno grajenje hiš«. Kongres je ugotovil, da državna in občinska intervencija v območju stavbnega gibanja, izključivši pri tem obteženje javnih financ, povzroča nezaupanje privatne inicijative in radi tega bi bila javna uprava prisiljena, da bi stopila na njeno mesto; taka situacija more na škodo prebivalstva kvarno vplivati na normalne funkcije države in občine. Kongres je ponovno potrdil, da mora biti grajenje nepremičnin prepuščeno privatni inicijativi.
Četrta komisija se je posvetila nacijo-nalni in internacijonalni organiziciji hišne lastnine. Kar se tiče prve se nahajamo na pravi poti. Kongres je namreč v svoji resoluciji predpostavljal dosego čim večjega števila članstva. Združenje vseh teh članov naj se ne izvede po raznih ohlapnih organizacijah, ampak v čim tesnejši medsebojni zvezi in jih privesti do tega, da jih oblasti kot oficijelne zastopnike hišne lastnine pritegnejo k vsem posvetovanjem,
ki se jih tičejo. Kongres nadalje priporoča posvetovanja članov v vseh vprašanjih nepremičnin, nadalje dajanje pravnih pojasnil, ustanavljanje samopomoči za lažje dobivanje kreditov itd.
Z ozirom na mednarodno organizacijo priporoča kongres, naj se pri mednarodni uniji hišnih posestnikov osnuje specijelni urad, ki se naj zavzema za interese onih hišnih lastnikov, ki imajo svoje hiše in posestvo v inozemstvu. Nadalje se je izrazila žel ja, na j dosedan ji bul letni postane internacijonalni mesečnik. Na ta način bi se tudi mogla pospeševati posvetovanja na kongresih. V neki resoluciji se je izrazilo, da naj se kongres vrši vsako leto pod predpostavko, da bi se poročila o posameznih temah pravočasno sestavila in v časopisju zadostno objasnila.
Na tem mestu na kratko podanih resolucij pa ne smemo smatrati kot edini rezultat kongresa. Udeležba na razpravah in možnost osebnega razgovarjanja zelo mnogo pomaga pri razmotrivanju perečih problemov.
Smemo torej reči, da kongres ni bil samo v zunanjem pogledu nadvse učinkovit, ampak tudi v stvarnem pogledu zelo koristen. Glavna zveza društev hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije na tem kongresu ni bila zastopana.
Razno
Od katerih poslopij se plača 6 in od katerih 12% davka? Oddelek davkov v finančnem ministrstvu je izdal pojasnilo glede pravilnega tolmačenja § 9. zakona o naknadnih in izrednih kreditih v proračunu za leto 1932-33, ki je z njimi izpreme-njena stopnja zgradarine za zgradbe z davčno olajšavo. Za vprašanje, ali se plača 6 ali 12% zgradarine, ni merodajen dan, od katerega teče davčna olajšava, temveč dan postanka davčne obveznosti. Če je v zakonu rečeno, da se bo plačevalo 6% zgradarine od poslopij, ki so postala podvržena davku do 31. decembra 1931, sledi iz tega, da mora po tej stopnji plačevati davke od onih poslopij, ki je bila za nje zaprošena davčna oprostitev v letu 1932 ali pozneje, če je njihova obveznost nastala pred 1. januarjam 1932. Primer: Poslopje je postalo podvrženo davku 1. avgusta 1931, a za davčno olajšavo je bilo zaprošeno 1. avgusta 1932. Öd tega poslopja se plača davek v polnem iznosu, kakor da je staro, in sicer do 31. julija 1932., od 1. avusta 1932 do konca tega leta se pa plača 3%, od 1. januarja 1933 do konca oprostitve pa 6%. Poslopja, ki jim je davčna obveznost nastopila 1. januarja 1932 ali pozneje ne glede na to, kdaj se je zidanje začelo in zaključilo, če niso dobila davčne olajšave, pa plačajo 12% začenši od 1. januarja 1933.
Ocenitev lastnih stanovanj in lokalov. Kako visoko naj ocenijo hišni lastniki lastna stanovanja in poslovne prostore v davčnih prijavah za 1. 1934. dobe pojasnila v naši društveni pisarni.
Pose h n e pole k prijavam za z g r a d arin o- Ministrstvo financ je v smislu čl. 108 davč. zakona odredilo, da morajo hišni lastniki davčnim prijavam za zgradarino za 1. 1934. priložiti posebne pole, v katerih so popisani vsi davčni ob-vezanci dotične hiše. Broz teh posebnih pol davčne uprave ne smejo sprejemati davčnih pol za zgradarino. Tudi te pole so dobe v naši društveni pisarni.
*