St. 3. V Mariboru, sobota 8. januarja. IH. tečaj. (870.
Vtorek, ćetrtek in §o- ss^sssj — ^^^^ g^p^p^
boto M ■ ■ Lmi^PsVOfl Bi       s^B ^     *Y^k ■ tm
II SLOVENSKI NAROD, i
i
VredniitTo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. št. 179. Rokopisi se ite vTI&jb^ dopisi naj se blagovoljno frankujejo.
enkrat karte Giskro-Herbstove stranke in nemških gospodoželjnikov na mizo padle, tako da jih vsak lehko videl.
BN. f. Pr.* lomi roke in si za božjo voljo pred oči postavi, da je morda vendar le res, ka je „n e m Š k i svet podoben ostarelemu hirajočemu starcu," ki bode moral dedšino pustiti mlademu vzdigajočemu se slovanstvu ? I Tako se s strahom vpraša, pa takoj, vsem nesrečnim enako, išče tolažbe in jo najde. Ne, — pravi — nemški narod je še zmerom idealist, torej je mlad. Že v zibeli je dobil večno mladost. (Torej narod samih bogov!) Le eno napako, pravi, mora odpraviti. Premehek je namreč, torej mora v boji s Slovani postati resen in oster.
Ali ni to naravnost klic na boj, klic, ki se glasi z drugimi besedami: Nemec zatri, potlači Slovana, landgraf werde h a r t!
Precej pase temu nemškemu Jeremiju zopet solze udero in pravi: „Naj bo, če se res narodsko preseljevanje privali črez nas Nemce, osnovali si bomo novo domačijo onkraj oceana, v Ameriki. Ali v srce mora vsacega Nemca zapeči, če pomisli, da postanejo te krasne planjave, ktere Alpe blagoslavljajo, te reke, kjer nemške ladije plavajo, ta mesta, kjer je nemška čednost in nemška pridnost vladala, Če vse to postane s 1 o-vanska last ni j a! Vse to ni sanjarska misel, če se pogleda, kako ruska bidra napreduje, kako se mora nemštvo umikati." To se ve, da so temu Jeremiju vse gore, reke in mesta, kamor je le en Nemec ali po-nemčenec zašel, že »nemške." Mnogo naših slovanskih gor, rek in mest je res padlo Nemcem v naročje. Šteli bo, da dobodo tudi te, kar jih imamo mi Slo-vanje še. Duh časa jim je stopil nasproti. Od tod rolkove solze, ktere nam kažejo, da med ustavoverci in gospodožoljei ni posebnega poguma, niti prevelicega upanja. Torej ni čudo, če nam nočejo pravični biti, če imajo zlomljivo hišo za trdnjavo, in se boje, da bi tudi mi pomagali zidati novo boljšo.
Tako sami rinejo v svojo pogubo, sami kličejo na boj duha časa,, ter namestu da bi se zadovolili s tem, kar opravičeno imajo, česar jim Slovanje ne mislijo
jemati, vedno pevajo zastarelo in jim škodljivvo: dal deutsche vaterland muss grosser sein ! Naj rinejo, kamor hote, mi budimo mlado čvrsto Slovanstvo, da bodo bilo boj, kterega nam obetajo, - - in zmagalo!
Pomirjanje v Kitki.
O čemer se je pogovarjalo, to se je zgodilo: podmaršal bar. Rodič se je podal v Boko kotorsko na svoje pomirljivo poslanstvo. To je že tretjič, da se je poskusilo iz Dunaja po mirni poti rešiti kotorske homatije. Kakor so časniki bili oznanili, napotil se jo bil v ta namen najprej polkovnik Jovanovič. Komaj se je bilo to še v Kotoru razvedelo. raznel so je bil žovojni ogenj. Jovanovič sam je moral v boj in ranjen jo iz njega komaj odnesel življenje. Za njim jo prišel na vrsto gen. Auersperg. Tudi on jc pomirljive nameno seboj nosil, ali on je ravno bil na potu, ko so se najveće grdobije godile v Boki , požigala sela; ljudje so so obešali, ko je on potoval iz prestolico v Kotor. In še več! Gen. Auerspergu so iz rok vzeli človeka, ki mu je imel pri pomitjenji pomagati, in ga vrgli v ječo. —
Ko se je naznanilo po Časnikih pomirljivo poslanstvo bar. Rodiča, zasukalo se je vse na pomirljivo stran. Boka je bila takoj vsa mirna, razen Krivošij razen Majne in Brajča, pa tudi s Krivošijani in z Brajčem začeli so se dogovori o miru. Ros ko bi bilo verjeti poročilom, ki so se iz Kotora pošiljala na Dunaj, še bi treba ne bilo, da bi se podmaršal Rodič premaknil z mesta.
Ako korak za korakom pregledujemo vse, kar so jo v Kotoru godilo od začetka opora pa do denašnjega dne, videli bomo dve protivni si načeli v neprostrani borbi. Že od početka upora je delala ena stranka za to, da so stvari poravnajo tiho in mirno, a druga, da se s silo orožja spokorč oni. ki so po pomotah zapeljani zgrabili za orožje. Te dve stranki ste stali okolo Wagnerja že septembra meseci, ko jo četnik Bizaro od ene strani podučeval kotorsko  skupščino   o deželni
Kdo bo zmagal ?
Tako vpraša, kakor dopisnik iz Prage v 1. št. letošnjega našega lista poroča, prvi češki list na trditev dunajskega ministerskega glasila, ktero pravi, da je avstrijsko vprašanje le vprašanje moči, ne pravičnosti, vprašanje ali vladajo Slovanje ali Nemci. To vprašanje bomo kratko posvetili, pa takoj od kraja povemo, da imamo kot Slovanje ves in cel pogum in vse upanje; pri tem pa jako malo strahu in respekta pred nemško-avstrijsko stranko, ako je ta res zastopana v taborji „ustavovernih liberalcev."
Kakšni so ti ustavoverni liberalci pri nas ? Že 1. 1862 jih je znani velikonemški politikar Julius Frobel dobro zaznamoval rekoč o njib: .Liberalizem jim je namen sam na sebi. Ž njim se z al oz e j o, z a-ližejo v svojo polževo hišo, pa mislijo, da so tudi duha zdanjega časa seboj vzeli. Ali duh časa ostane zunaj in — jim bo s svojim črevljem od zunaj polževo hiše p o tri.*
Zdanja polževa hiša jim je .ustava" ali bolje : nemško gospodstvo. V to so se zalezli in nemiljeno zavpijejo, če se jim sem ter tam duh časa in duh Avstrije bliža, da bi jim veče, prostorneje in trdneje bivališče ustvaril, v kterem bi razen njih v miru in bratovstvu tudi drugi prebivali.
Dolgo časa so mirno prebivali v svojih sedežih in nemško telo je rastlo in se je množilo. Slovanje v Avstriji vemo o tem veliko praviti. A zdaj se pa stvarca zaobrača. S strahom spoznavajo Nemci, da duh časa ni pri njih, temuč da je zbudil Slovane in narode sploh, kjer se je nemški živelj širil, pijoče in sesajoče korenine svoje z asa j al, kakor vrba ob vodi, ktere ne iztrebiš več, ako se je zarodila. In pridejo jim včaai trenotki, ko nam glasno in razločno dovolj kažejo ta svoj strah, da je z njih gosposkim bleskom in svitom pri Slovanih — proč in konec.
Ta trenotek je imel največi dunajski časopis, znana ,Neue Freie Presse", kteri so v članku 4. t. m. od straha pred duhom časa in pred Slovani zopet
IS enadno!*)
(Poljski spisal Edvard Dulski, pofilovenil L. O. PodgoriĆan.)
V majhnem, a prijaznem bivališči v tretjem nadstropji starega doma v akademiškej ulici v Lvovu je bival Bpan" Josip, pravnik in akademik od nog do vrha, od vrha do tal. Imel jo tam palice, sekire, zaboje i omarice na plašči, pa klobuke za tovariše, ki so ga obiskavali. Druga soba je bila malo veča; stala je v njej postelja, oblačilnica, blazinec in miza, na mizi pa so bile knjige, pisma, peresa in druga pisalna roba je na njej ležala — lepo vredjena. Nad posteljo je visel Čentochowske Matere Božje obraz, poleg Matere Božje na širokem, rudečem traku je bila pa plunka. A nij znano, ali je „panu" Josipu krasila sobo, ali je le podoknice igral na-njo, s kratka: Josip —akademik je gotovo poznal i čestil nje važnost. Prav pri vajšnici na omarici je stala lehka Avgustovka v železnej nož-
*) Ta povest je 1853. leta dobila prvo darilo, ki ga je bil razpisal poljski Časopis: Dnevnik literarni.
znici. Kdor koli jo je zagledal, brž jo jo potegnil iz nožnice in mahal z njo po zraku; za tega del j so jej rekali: .mučenica". Vrhi tega pa je bila svitla, pri-ročuna, lehka in že z ranami posuta, odkar jo je bil prvi mojster sukal na borišči. Na drugej steni so visele lule — primerno razobešene, a v lulah so tičale cevi različnega obraza in razmerja. Razobešene so bile prilično tako, da so imele ostrolistovo (stechpalme) podobo ; deblo je bila dolga višnjeva cev z jantarom in turško glavico, vrh pa majhna lula, kakor operel vršič. Ta tako imenovanu „tobakarnica" „pana" Josipa tovarišem nij šegetala samo zavzetja, temuč bezala je tudi njih zavist. Vsi krasoljubi so mu zavidali ta srečni dovtip, to pametno uvrstitbo, verno ohranitev tega moJ8terskega dela, vsega umenja, dične nežnosti in zanimljivosti. Nad oblačilnico je viselo majhno zrkalo, na oblačilnici pa so na ocvetličonem prti bile razmerno razložene priprave—potrebne moškej toiletti. Da si nij bila draga, vondar-lo je bila vredna skrbnega ogleda, zato ker je bila čista, leskeča, vtipno zložena, s kratka: celota se je bahala z redom, — no zameri čitatelj, besedam : ugajala je res vsakojakim zahtevam in željam, o kakoršnih  se mora senjati le akademiku.
Skozi tega pokojišča okno jo hivatolj videl na majhno dvorišče, ktero je gradil visok zid, ter očem branil pogled na sosednji dom. Pred akademikovim bivali-liščem je bila vstopnica, za vstopnico pa jo bilo pro-čelno, prostorno bivališče, a vhodnica jo sosedavala mostovžu. Tamkaj je bil gospod X. - - granatec, moški, kterega je bil pično zaznamoval carju Napoleona upljiv, resno bila prekrižala starost. X. jc navadno verno služil tako kakor vreteno, služil od samega dolgega časa — za tega delj, ker nij imel ni k a kov epa, drugačoga posla; služil je zato, ker je njegova čestitost zahtevala neumorno delavnost; služil vesolji v druščini z dostoj-nici; služil je prav za prav za tega delj, da bi pričakal vojsko, brezi ktere, kar je sam trdil, vojščak še svojega imena nij vreden.
Kapitanova soproga je bila blizu tridesetletna ženska, rudečega, veselega obličja. Njo nekdaj nežna postava jc imela ta čas že veče razmerje i živost., kakoršna bolj moškim pristoje; ta je kapitana tako zanimala, da jo je celo v G5. loti svojo starosti mla-denški ognjeno ljubil. Gospod kapitan je bil na videz resen do svojih pokornikov, surov kaznovalce, neomaj-ljiv v svojih sklepih; zmerom se je moški vel, zato pa
1523
brambi, a vite« Wagner kakor bo pripoveduje ni hotel po nasvetu vit. Franza ubogati Bizara iti priti v skupščino, ampak je poslal polkovnika Elgera, ki je skup-Ščinarje obdolžil za puntarje. Tudi takrat sto to dve stranki obdelavah vit. \Vagnerja, ko je poslanec Voj-novič meseca oktobra osnovavši skupščino v Ercegnovu, a se vit. Franz ni hotel lotiti posla in pomagati, da bi se skupščina sešla.
Potem je Rtopil gen. Auersperg na VVagnerjevo mesto, vešala odpravil in vitez Franz je postal pomiri-telj, ali nasprotni si stranki niste zapustile Boke. Sicer bi no mogli razumeti, kako jo bil kapitan M. JurkoviČ najprvo v ječo vržen, potem pa izpuščen, kako je bil v Kotoru priljubljeni človek g. Peričič prognan , kako se jc na Dnnaji na pomirenje mislilo in kako je vit. Franz sani trdil, da za pomirenje dela, a so se vendar njegovi prijatelji in privrženci časnikarski na Dunaji in v Zadru protivili pomirenju.
Mi nočemo na dolgo in široko popisavati teh protivnih si strank, kakor ste delali v Kotorskih homatijah, samo opomniti hočemo, da je bilo treba najprej to protivnost odpraviti, ako se je hotelo s pomilovanjem priti do zaželenega cilja. Sliši se, da je podmaršal bar. Rodič zaukozal, da se mora. vit. Franz iz Boke kotorske odpraviti. Mi mislimo, da je s tem odpravljena najveća rnoč, ki pomirjenjo orivala. Ali ne moremo zatajiti dvoje šumenj: da se je to prekasno storilo in da z vit. Fran-zom niše vse odpravljeno, kar je pomirjenju škodljivo.
Gosp. podmaršal Rodič pozna Boko kotorsko od kraja do kraja in obdarovan je s toliko razumnostjo, da mu ni treba od nas nauka, kako naj bi sprevidel, kterih korakov je še od njegove strani treba, da se odpravi vsaka zapreka pomirjenju. Ako je bil on prepričan, o čemur je bil vsak v Bokeljskih poslih dobro podučen človek prepričan, namreč da je bilo potrebno odpraviti viteza Franza, potem bodo spoznal še druge stvari, ki so pomirjenju koristne ali škodljive. Da pa more tem lažje priti do cilja, hočemo še mi nekaj navesti.
Dokler je vit. Franz tam deloval, naj se ozremo že na prvo dobo, ko je hotel s silo orožja, ognja in v< šal Bokelje pameti naučiti, ali ko je vse stavil na pomirenje, vse od prvega začetka do zadnjega konca delal je na to , kako bi red napravil na podlagi nesloge in sovraštva med raznimi srenjami, med posameznimi oddelki prebivalstva. To nam priča že meseca septembra tobožnja deputacija iz Lustico, ktero jo on peljal pred Wagnerja, da bi so mu togotila in pritoževala proti Župljanom ; to nam spričujajo poskušnje oborožiti Pastroviče proti Majnom in Brajčem ; to dokazuje ko-nečno Ubijanom in družim sclom storjena ponudba, naj udarijo na Krivošijanc. Mi tega no pišemo , da bi vit. Franza tožili, mi hočemo s tem samo konstatirati njegovo navado, da je kjerkoli je on bil po Dalmaciji, povsod z enim oddelkom prebivalstva si hotel pokoriti
drugi oddelek: tako tudi v Kotoru. To pa je tudi naj-veča rana, kar jih ima baron Rodič celiti.
Boka kotorska seje med drugimi okraji dalmatinskimi odlikovala do zdaj po složni enodušuosti vsega ljudstva. Bilo je sicer tudi tam nevrednežev, ki so si prizadevali zasejeti neslogo in razdor; ali to poskušnje se nikdar niso kaj prida obneslo, in vsigdar, kader je vse prebivalstvo prišlo do dela, odmaknili so se oni nevred-neži v kraj in sveta sloga vseobča je prevladala. Tako stanje zopet uvesti v Boko, to je glavna naloga bar. Kodira. Ako on pomiri med seboj ljudi, sela in občine, ki so za časa zadnjih nemirov bili med seboj v prepiru in sovraštvu, potem bo on položil najčvrsteji temelj pomirjanju in bo zaseja) semo najlepšemu napredku, kar ga more narod in kralj pričakovati od njegovega delovanja. ,Narodni list."
\ Dopisi.
Iz Itjubljane, 5. jan. [Izv. dop.] Komaj je tega 14 dni, ko je mestni odbor s konstitucijonalnim društvom vred na stielišči praznoval obletnico Slovencem
mena, nobene važnosti. Gotovo je, da te baŽe zaupnice kolikor toliko podpirajo sedanjo vlado in svet motijo o pravem mišljenji slov. ljudstva. Razlogov pa nimamo niti podpiritu vlado, niti pustiti, da bi se po svetu sodilo, da je kranjska dežela zadovoljna z ministerstvom, ki bo, ako še ostane, okušalo znebiti se nepovoljnih deželnih in državnih poslancev. Gotovo je tudi, da nasprotniki slov. naroda, med ktere smemo brez skrbi šteti tudi mestni odbor, trdno pričakujejo, da bode ako ne prej vsaj pa v 2 letih večina kranjskega zbora zopet — nemškutarska. Izid volitev novih mestnih odborov v Kranji in Kameniku dosti jasno kaže, kako delavna jo maloštevilna protinarodna stranka, in kako nedelavna pa — velika narodna. — Pristop c. kr. deželnega predsednika k konetitucijonalnemu društvu gotovo ni bil brez upi j iva na spočetje ministerske adrese — ker roka roko omije, nobena teh rok pa ne — naroda. Enakih zaupnic se je bati zdaj tudi iz Kamenika in Kranja. Dokler gospodari v Ljubljani sedanji odbor, bode vedno pihal po naši deželi ministerski veter, mostni interesi pa bodo bolj in bolj zanemarjali se. Mestni odbor izvzemši enake demonstracije itak samo životari, in občinstva, ki je k poprejšnjemu zboru tako
tako malo priljubljene deceraberske ustave, in že se je rado zahajalo v seje, pri sedanjih sejah ni videti. Pa v mestnem zboru izlegla druga dogodba, ki Slovencem čemu tudi, saj se v mestni dvorani ne skrbi za obsta-
ravno tako bije v obraz. V včerajšnji seji mestnega odbora je naše sedanjemu ministorstvu privrženo mestno starešinstvo na predlog odbornika Malica sklenilo poslati Giskra-Herbstovi stranki zaupno pismo, češ, da se vjema z nje politikovnujem ne le odbor sam, ampak da je z njo enih misli tudi vsa kranjska dežela. To ravnanje pa vendar že predaleč sega. Ali je g. Malic, ko je svoj nasvet s težavo bral iz svojega lista, pač mislil, da je večina ljublj. občinstva temu nasvetu protivna V Ali bodo pošteni ljublj. meščani, kterim je Še kaj mar za čast bele Ljubljane in slovenskega naroda, dopuščali, da se v imenu mesta in dežele take adrese pošiljajo na Dunaj ? Ali se nikdo mestnih odbornikov ne spominja absolutnega mestnega župana Fischerja, ki je moral leta 1848. iz Ljubljane pobegniti? Kje jo človek , ki bo vodel kaj povedati o zaslugah mestnega odbora za glavuo mesto kranjske dežele, ako mu noče to v zasluge šteti, da se je v Ljubljani, odkar Giskri-ni aposteljni tu gospodarijo, vsaka stvar vsakdanjega življenja podražila najmanj za 20 procentov ? In tak odbor zaupanje izreka v imenu vsega mesta tisti vladi, ki s slovenskim narodom ravna tako „liberalno", kakor do zdaj še nobena ne! Čas je , da se naši domorodni možje na noge postavijo ter da mestnemu odboru za-kličejo : Stoj l dosti je tvojega humbuga 1 Kaj bo reklo slovensko ljudstvo, kaj slov. drž. poslanci k taki zaupnici ? Pregovor pravi : Kdor molči, pritrjuje 1 Upamo, da bo slov. ljudstvo tako ali tako izreklo svojo nezadovoljnost h tako zaupnico. A kaj bodo storili slov. drž. poslanci ? Naj nikar ne mislijo , da nima zaupnica nobenega po-
so ga sploh čestili i ljubili, a njegova stotnina je bila resnično vzorna. Vrh tega je „pan" kapitan bil tudi ljubeznjiv, znal se je priljubiti drugim, tako da ga je vsakdo kmalu po Beznanji prijateljski ljubil.
Gospod kapitan je rad imel svojo soprogo, strastno jo je ljubil; ljubosumil je zaradi slobrne roalosti, ali vendar-le je bila soproga zapoveduiea v hiši, gospod pak je poslušno zvrševal ukaze. Kapitauka si je odločila dnevni red i svojemu dnevniku jo bila vernn, da ko je ura bila ena, stala je že jed na mizi, gorje pa kapitanu, če jo le dve minoti zamudil. Gospod kapitan je bil že tako vajen temu resnemu redu, da jo često nalašč zamudil se kde, samo za tega delj, da so jo malo potješil se soproginim pokregom.
„Denes me, dušica moja, ne bode k večerji, poj-dem k gospodu majorju. Da so zopet vidiva, gospa moja, ali ne za bi, da sem se ti oglasil, angelj moj lu
„Denes ne bodeš večerjal donui, včeraj nijsi obedoval doma, zmerom imaš kakove izgovore - " hudo-vala se je kapitanka in oblaček nevoljnosti jej je splaval po lepem čelu v zrak.
„ Odpusti mi, le ta pot mi prizanesi, angelj moj, moram iti k tisočniku zaradi neke bojne okolnosti, si-
cer pa bodem na migljaj zmerom poslušen tvojim ukazom."
Gospa kapitanka nij odgovorila, temuč po kratkem molčanji so jo možu obesila okrog vratu, stotnik pa je odšel se solzo radosti v očesi i krenil k majorju. Ko je bil konec ulice, ozre se še enkrat v okno svojega bivališča, od koder je stotnica vročo pozdravila svojega soproga.
Gospod kapitan jo ubere po sosednjej ulici, kapitanka pa zapre okno, vzame klobuk in puhovko, zaklene bivališče, pride okrog Josipovega pokojišču, prime za kljuko, še enkrat ozre so okrog sebe in klikne skozi duri: „0b osmih 1" —
„Pan" Josip jo bil prav to trenotje skončal rimskega prava paragraf o služabništvu in začel glasno brati nekov „citat" v Julinijanu, kar začuje besedi: „ob osmih". Kakor bi mignil, tako hitro zapisek porine od sebe in skozi duri šine na stopnice. Vse kote to trenotje preišče njegovo oko, vsako stopnico, naposled pa zagleda kapitanko, da po prvih stopnicah stopa nazvdol. Dolgo časa je gledal za njo, a ko mu izgine izpred oči, nastavi uho, da bi slišal vsaj njenega krila šum. (Dalje prih.)
nek meščanov, ampak za obstanek ministerstva, ki je g. Svetcu odgovarjalo na njegove pritožbe — z vislicami I
Iz Maribora. ^ [Izv. dop.]  (Kdo je nemirne ž v — Politiško stanje Avstrije. — Naloga slovenskih  rodoljubov.)   Do zdaj smo po kriku in viku naših narodnih  nasprotnikov menili, da so samo  slovenski doktorji, kaplani in pa — vsaj po bistroumnih besedah „taborskega govornika" Breceljoa — slovenski študentje oni, ki javni mir kalijo. Odkar pa je poslanica okrajnega  mariborskega zastopa luč sveta zagledala, se je svet hudo  moral pohujšati in pravičnega s tremi prižganimi svečami pri belem dnevu zastonj  iščeš;   imenovana poslanica državnemu zboru imenuje namreč že same ministre nemirneže (uhruhestifter). O dragi moj Bortolo! ki si to poslanico sestavil, kamo je Tvoj politiški  mezeg zašel?   A.ko so ministri sami vže nemirneži, potem  bodeš še samega boga očeta v nebesih med  hudodelnike dejal, ker Ti je strni no s točo pokončal, ter ga bodeš nekega belega dne še na sodno klop spravil.   0o spon Bortolo i ali ne veš, da se svet suče, in to ne po glavi  nekterih libe-ralskih vitezov, ampak po trdnih in nepremakljivih zakonih prirode ? Tega, ki bi to tajil, bi ti imenoval „kle-rikalca" ,  „zatemnjača"  in  bi ga ekskomuuiciral; — samo slovanski narod naj  ostane,  kar je še nedavno bil, — „bete noire (črna žival). Taka je Tvoja viteška logika, s ktero se raji pojdi soliti — Politiško stanje naše države se še tudi po novem   letu v ničem  ni spremenilo.   Toliko je o ministerskih  spomenicah znano, da je govor o federalizmu.   S tem pa nikakor še ni rečeno, kako da se bode ta za Avstrijo edino rešilni obraz ustave že  v kratkem vresničil.   Sicer sadje na Jiskrinem  drevesu   že zori   in bode od dne do dne bolj zorelo, dokler še ena burjica  odkod ne popihne; potem  pa  bodo  centralistično — ustavni orehi  z vej rožljali in  federalisti jih  pobirali  in povžili.   Da pa Avstrija pri tej od dne do dne rastoči upornosti nezadovoljnih in med seboj se prepirajočih narodov zunanjih nevarnosti prestati ne more, kakor tuđi ne naprej životariti, „to jest faktum".   Porazumljenje mora priti, ali pa razpad. — Slovenskim rodoljubom priporočamo čvrsto delavnost v novem letu.  Vsaki delaj v svojem krogu po svojej  zmožnosti in po svojem nravu. Eden podučnj  neuko ljudstvo ter se ves posveti temu poslu; drugi mu pomagaj s svetom in z denarjem k blagostanju;  tretji mu spisu j  koristnih   knjig.   Nobeden pa se ne zanašaj na delavnost drugih.  Politični uspehi so le sad dušnega dela narodovega;  in le kolikor narod v obrazovanji in v delovanji napreduje, toliko čestnejše mesto   bode   med   narodi   zasedal.   Od edinih poli-tiških kombinacij  nikdar ne bodemo odebeleli in obogateli!
Iz Celja, 4. januarja. [Izv. dop.] Na novaga leta večer so bili napravili  odgojenci tukajŠnega dijaškega
semenišča veselico, ki bo vsem, ki smo vsled prijaznega povabila gospoda profesorja Krušic-a pričajoči bili, v blagem spominu ostala. Ker še dosedaj v ovem za-zavodu takih veselic ni bilo, smo res prav radovedni šli gledat prve poskušuje. Že prvi govornik, Stajnko sedmošolec, se je bil vsem pričujočim jako priljubil, kajti milo je ubiral strune narodnega pa tudi tu pa tam cerkvenega čutja v krasnem svojem govoru, razpravljaje: „kaj je domovina in kaj smo domovini dolžni?" pa — wkaj je narodnost." — Po govoru je prišla na vrsto glediščna igra: „Strast i krepost." Zapopadek te igre je sicer vzet iz okrožja dijaškega življenja, pa vendar smo se čudili, da so posamezne osebe vsaka svojo nalogo tako izvrstno rešile, ker še niso popred na odru bile ; njih gibčno, raznim situacijam vedno primerno obnašanje jo estetičnemu okusu kaj dobro dejalo, in priča, da so se zadevajoči prav prikupljivega, ker olikanega vedenja privadili, akoravno ni njih zibelka v gosposkih dvoranah tekla. Košar, sedmošolec, je bil dr. Slavomil; Trobaj, tudi sedmošolec, je igral Ton-četa Lonci ča; Je raj, tovariš poprejšnih, pa Lovreta Pehana. Praprotnik, osmošolec je bil Miha Černe; Vamberger, sedmošolec, Micika, sestra Lončičeva; P eter lin, šestošolec pa Ema.
Po igri je še govoril šestošolec Sevnik v dolgem prav dobro sestavljenem govoru o PreŠirnu in dobi njegovi. V začetku govora je povdarjal visoki pomen pesništva sploh. Tudi mi Slovenci smo dobili pesnikov; ko je bil Vodnik utihnil, je začel Preširen svoje blagoglasne žalostiuke prepevati. Peval je o ljubavi, o iskrenem domoljubji. Tudi se javlja v njegovih poezijah hrepenenje po boljem svetu od tega; njegovo čutljivo in blago srce je sovražilo ovi svet, ker ne hrepeni po viši izobraženosti in kreposti, ki lika in povzdiguje vsacega človeka itd. Živahno ploskanje, ki mu je po dokončanem govoru zadonelo, je pričalo, da je tudi on svojo nalogo prav dobro rešil. Med posameznemi oddelki veseličnega načrta so nas razveseljevali sami seminiški pevci s svojim res vbranira petjem; h koncu pa so še navdušeno zapeli: „Slovan." — Vsi pričujoči so željo izrekli, da bi se še večkrat take veselice napravile, ker so za dijake jako omikavne, pa tudi oživljajo v srcu odgojencev veselje in ljubezen do zavoda in navdušujejo k nevtrudnem prizadevanju in delovanju. Ravnateljstvo je obljubilo, tej želji po mogočosti ustreči, pri tahih prilikah pa tudi dijakom priložnost dati, tudi znanje tujih jezikov v deklamacijah pokazati. — Slaval
Z Dolenjskega. [Izv. dop.] Pri nas zdaj vse povprek merijo železnico. Kmetje, posebne obcestni, ki imajo zaslužek od malega trgovanja in prevažanja deželnih pridelkov, malo sumljivo gledajo novega konkurenta, ki jim bo „škodoval." Mnogo pa jih je, ki niti ne verujejo, da bo hlapon kedaj dirjal od Ljub-jane navzdol. Vse to, bojazen pred škodo ali pa malomarnost, se naravno da razlagati iz udržnega (konservativnega) značaja kmetskega. Dobro pa je, čeravno težavno delo, prepričavati ljudi da se bode po železnici naša uboga dežela v splošnosti povzdignila, ker bode nam prinesla obrtnije v veči meri. Dolenjsko kranjsko ljudstvo je bistroglavo in iznajdljivo, torej ustvarjeno za obrtnijo. Koliko različnih fabrik se bi dalo eb Krki napraviti, pa dozdaj ima dolenjska stran samo eno imena vredno , ker izdelkov ni bilo mogoče prevažati. To so bili menda tudi v teoriji nekteri c. k. pašetje spoznali in na vrat na nos ceste delali. Posebno proti Krki. Ali jako nesrečni so bili. Litijski poglavar Auersperg si je Bog ve kaj obetal od ceste, ki jo je delal od Grosupljega na Krko čez skoraj dve uri dolg gozd Prostrano. Cesta je zdaj dodelana, tisoč in tisoč gold. je uboga dežela plačati morala — zdaj pa vidimo, da so proč vrženi. Zakaj po cesti raste praprot in drugo stelje, pri Boštanjski graščini jo voda zaliva, in po nji hodi k večerau kakov — zajec po noči. *)
Politični razgled.
Cesar je zopet iz Dunaja odpotoval v Pešto.
*) Drugi del je oseben, imenovati.
Morali bi nam poroke za istino Vred.
Torej je verjetno, da se je izločitev večine ali manjšine ministerstva iz vlade še odložila do sklepa adresne debate. — Med tem se je zopet vnel živ hoj med dunajskimi časniki. „N. fr. Pr." divje okoli sebe oteplje, trde, ka je nemogočo pogoditi se s Čehi, Slovenci in Poljaki, in skazovaje, da bodo Nemci v Avstriji pogubljeni, ako se ustava spremeni, kakor večina avstrijskih narodov hoče.
Zadnja „PoI." jo začela vrsto zauimljivih sestavkov o viši sodniji in višem državnem pravdni š t v u za Štirsko, Koroško in Kranjsko, kterih prvega končuje z ozirom na v tej zadevi obstoječe razmere glede Slovencev s klicem: „Razvidno jo, da imamo tudi mi (Slovenci) svoje VVagnerjo, Franzo, Lapene, Alezanije itd. ** V prihodnjem listu ponatisnemo vos sestavek.
Korupcija hrvaške vlade mora hiti strahovita Mesece že to dokazuje organ hrvaške opozicije „Zatočnik" na enem izgledu, v zadevi Lonjskega polja. Zdaj ste vzeli to stvar v roko tudi praška „Politik" in dunajska „Zukunft" in prinašati poročila, ki dokazu jejo, da je bar. Raucb sebi iu nekemu društvu na korist vedel v uradniškem „saboru" in potom pri visoki vladi sposlovati postavo, vsled ktere se je 118.000 ljudem vzela njih prava lastnina 4000 oral zemlje in sc jo tem ljudem še naložilo, da bodo morali 10—11 milijonov gld. plačati, zato da so ta njih lastnina uravna in skuša vodi ubraniti, da pa svojo pravo lastnino v 25 letih brez odškodovanja zgube in da pride tako ura* dano zemljišče v last dežele, t.j. ogerskega finančnega ministra. Poročevalec končuje svoj spis, kterega vsacemu komur „Zuk." ali „Pol." v roke pride, živo priporočamo, s sledečim drastičnim, a resničnim izrekom: ,,V starih barbaričnih in železnih časih so so obešali tato vje na križe, a za naše dobe se obešajo križići na prsi
— tatov"! In vsemu temu nasproti Ituuch molči in naprej deželo berači.
Iz Rima smo v zadnjem listu poročali po nemških časnikih novico, da je slavni jugoslovanski narodnjak, vladika StroBtnajor med vodniki svobodoumne opozicijo na koncilu. Denes dostavljamo kar so piše o tem hrvaškemu „Zatočniku", čigar glavni vrednik, g. Miškatovič, je katolišk duhovnik.   „Med zborskimi otci
— piše Z. — sti dve stranki: svobodouinna in ultra-montanska. V veri pač ni med njima razlike ; ali ne zlagate se v tem, kak položaj da bi imel zbor z eno strani proti glavi cerkve, z drugo proti zdanjemu državnemu društvu. Ona druga (ultramontansku) stranka bi hotela, da so papež „govoreč iz stolice (ex chatedra loquens)" proglasi kot nezmotljiv (nepogriešivim), pa da zbor naredi cerkveuc zaukaže tudi v tacih vprašu-njih znanosti in državnegu življenju, ki niso z vero naravnost v zvevi, in o kterih prva svodoumna stranka misli, da tirja modrost iu previdnost, da se preko njih preide. Vladika Strosmajer je kot član poslednjo imenovano ud avstrijsko-ogersko pa tudi francoske škofovske skupščine. Prvi pot je govoril v seji 30. doc. in sicor celo poldrugo uro, proti poslovnemu reduktori inicijativo cerkvenemu zboru preveč jemlje in jo papežu dajo. Med drugim je pobijal, da se zborski dekreti začenjajo z obliko : „Pius IX. episeopus, sacro concilio aprobante", ter želel, da se pridrži oblika prejšnjih zborov: „Sacra occutuenica svnodus in špiritu saucto legitime congregata." Jasno je da prva oblika je onih, ki se potegujejo za nezmotljivost papeževo — Vladika je govoril ostroumno in zgovorno. Predsedujoči kardinal mu jo enkrat v besedo segel, da so o poslovnem redu ne sme govoriti, ker je nepremcnljivo ustanovljen. Govornik jo ugovoril, da jo od nekdaj vajen govoriti po vesti in prepričanju in da bodo tako dokler živi. Vtisek Strosiuajcrjevoga govora jo bil neizmeren. Čestitali so mu potem francosk in iamerikanski škoijo. Dopisnik „Zat." končuje dopis: uaj znajo hrvatski čitatelji, da on, ki jo svoje možko prepričanje zastopal v Zagrebu, Pešti in Beču, ni se mu tudi v Kimu izneveril.
Ker se je novo francosko ministorstvo, pod nekdaj republikanskim, zdaj pa Napoleonu odanim liberalnim Ollivierom  prav s težavo  sestavilo, kaže so,
da niti liberalni Napoleonovci nič prav ne zaupajo novi eri, ki je v Francoski počila, kakor trde vladni listi. — Lo kar se razmere z Rimom tiče, pričakujejo francoski iu nemški časniki, da bode kaka sprememba, ker je Ollivier Se 1. 18G8 v zbornici govoril za „svobodno cerkev v svobodni državi" in zoper podpiranjo papeževe vlade s francoskimi vojaki.
Iz Španije se piše da nekteri hočejo zdaj, ko kralja od nikoder ni dobiti, začasnega vladarja Serano s kraljevsko oblastjo obdati. Vendar večina kortesov se temu upira. Tako je mogoče, da naposled republika zmaga, kot poslednji pripomoček, dasiravno ni upati, ka bi precej čista republikanska sistema obvoljala, kakor jo zagovarja Kastelar.
V B e r o 1 i n u imajo spremembo francoskega ministerstva za znamenje, da so bode med severonemško zvezo in Francosko ohranil tudi na dalje mir. To je menda: za nekoliko časa ali nekaj let. Prodno se nemško vprašanje, zedinjenje Nemčije, reši, je boj s Francijo naravna potrebnost.
Razne stvari.
* (Anekdota iz kranjskega doželnega zbora). V 14. seji jo povedal poslanec dr. /urnik sledečo dogodbico: Bral sem v nedavno v Pekingu izišli hrošurici, da imajo v Pekingu tudi državni zbor, v Šangaju pa deželni zbor in tudi trgovinsko zbornico kakor mi. Trgovinska zbornica jo tam tudi volila svojega poslanca v deželni zbor in sicer moža izmed tiste stranke, ktora je v šangajskoin deželnem zboru v večini. Mož, k t eri je k tisti stranki spadal in kterega so volili v zbor, bil jo poprej učitelj v Pekingu. Ko jo bila v Šangaju volitov za državni zbor, poslali so tudi toga poslanca trgovinske zbornice v državni zbor. Zdaj v Pekingu jo pa ministorstvo precej pri dohodu na njega tak vpljiv imelo, da se je poslanec „stante pede" dal od ministerstva imenovati za mandarina zli gumhami, kar je tam toliko, kakor pri nas dvorni svetnik ali hofruth. Vsled tega je moral ta mož z vlado držati in prestopil jc k stranki, ki jo pri volitvi njemu protivna bilu, ki pa je bila skoz in skoz rainisterska. To ga pa čisto nič ni zadrževalo, da ne bi bil prišel zopet t,saus gene" v Šaugaj v deželni zbor, akoravno so mu njegovi volilci skoraj soglasno velikansko nezaupnico poslali. Ko jc prišel v deželni zbor, bil je tako nesramen, da so prisede manjšini, in večina, kteri je pred svojo volitvijo v državni zbor s seganjem v desnico svoje poštenje zastavil, da bo zmerom možato njona načela zastopal, bila je vsa obupna premišljevaje, kako bi tega predrznega in nesramnega mandarina iz zbora odpravila. Pa vse pošiljanje neznano jasnih nezaupnic in pozivov je bilo za tega mandarina bob ob steno, akoravno imajo v Kini mandarini že s 3 ali 4 gumbami navado, da mandat polože, ako državno službo nastopijo. Dade se potem še enkrat voliti, ako imajo še zaupanjo svojih volileov. Kakor veste, gospoda moja, ta navada pa ni samo v Kini udomačena, temuč tudi po vsej Evropi in Ameriki. Ali naš poslance šangajsko trgovsko zbornice ni hotol nič o tem vedeti niti čuti. Nesramno so je prav po pekingsko po koucn postavil in veličastveno rekol : Gospčnla moja! jaz sem mandarin / 11 gumbami, kaj mi hočete? vse vaše natezanje je zastonj ! (Gromovit smeh v zbornici.) In potem ko se zgodi, da je tudi večina v Šaugaju javno mu očitala, da je besedo, roko dal, da bodo brž odstopil, ako ne bode več po volji svojih volilcev delal, vse nič ni pomagalo. Potem so zbrani poslanci večine rekli : Ker se ga ne moremo na noben načiu znebiti, bodemo še skrajno sredstvo poskusili. Parlamentarni običaji so namreč na Kitajskem mnogo bolj prvotni, predpotopni in prostejši, nego pri nas v Evropi. Sklene torej ta večina, da so ima ta nesramni mandarin črez okno vreči, in res ga po sklepu precej strežaji zgrabijo in skoz okno \z zbornice zažene. Da je šangajska večina to zadnje in skrajno sredstvo vpo-trcbila, zgodilo se je zato, ker je imela tudi, kakor letos  pri nas,  namestnika deželnega  odbornika voliti,
in ravno tega mandarina glas je imel pri tej volitvi odločiti. V tej dvorani pa, ker Kitajci pri vsem zborovanji opium piju, imajo v sredi svoj dimnik. In glej ! ko komaj 5 minut preteče, mandarin zopet skoz dimnik v zbornico pade in obsedi na svojem starem sedeži pri peči v deželnem zboru šangajskem!! (Gromoviti smeh med poslanci). Gospoda moja, le slučajno se jo potem pripetilo, da je šangajska večina za namestnika v deželnem odboru volila svojega moža! Pa tudi v kranjskem zboru se more večini kuj tacega zgoditi." Komu je bila ta Zarnikova anekdota namenjena, kterega mandarina je hotel ž njo pobožati, lahko ugane vsakdo, kdor količkaj pozna razmero kranjskega deželnega zbora.
* (Prof. dra. Gust. Lindnerja) v Celji je volilo društvo za znanstveno pedagogiko v Lipski za predstoj-niškega člena omenjenega, po vsej Nemčiji razširjenega društva. Tako časte izven Avstrije učenega celjskega profesorja; po imenovanji vodja za mariborsko gimnazijo bomo videli, ali ga vedo tudi avstrijski „pe-dagogi" dostojno čislati.
* (Dvoboj). Okrožna sodruja celjska je obsodila uradnika južno železnice, g. D. v Mariboru na 14 dni zapora zarad zločina dvoboja.
Tiskovna pravda „1)1. Mar."
pred  porotno sodnijo celjsko 13. decom,
1869. (Dalje,)
Ko je g. predsednik prebral obtožene članke v 92. št. „Slov. Nar.", zapisnikar pa ^avtentične" prestave teh člankov, dobi besedo g. državni pravd-nik in od besede do besede tako-le govori: „Gospodjo porotniki I Novine imajo nalogo pravično težave ljudstva vladi na znanje dati in na tako vižo pomoč prinest i ; če pa novine no spoštujejo postav , če k sovraštvu ali črtu zoper vlado ali proti raznim narodom šuntajo, te je dolžnost vsakega poštenega in častivrednega moža in posebno vsakega porotnika , vlado podpirati i h jo braniti, č e „t o ž b o vzdigne" zavoljo kakšue-nega pregreška v postavi. V denašnji obravnavi imamo sploh več takih prestopov ali pregreškov v postavi in sicer v listu 92. časopisa „Slov. Nar." dne 7. uvg., kterega izdaja g. Tomšič v Mariburgu: V dopisu iz Ljubljane dne 5. avgusta, tam se popisujejo zgodbe v Trstu in med drugim jo rečeno, kaj je mestni župan dr. d' Angeli enega nagovarjal ubegniti. Po tem je rečeno, na koliko let zapora bi bil poprejšnji ljubljanski župan obsojen, če bi on bil kaj takega „sturil". V teh vrstah so gosposke po krivem obsojeue, da so pristrane, nepravične zoper Slovence. To krivo obdolženje je po §. 300 kazenske postave pregrešek zoper javni mir in pokoj.   Pri tistem popisu iz  Sav i tiske   doline dne 4.
avgusta je rečeno, kaj so Slovenci po zgodovinski krivici pod oblastijo Štajersko in kaj poglavar nikdar ni hotel slovenski poglavar biti.   V tem je namen zoper deželno  upravo  zastran Štajersko ljudstvo k sovraštvu itn tati   in  je po §. 65. knz. postave hudodelstvo motenja javnega  pokoja.   V teh vrstah je na dalje šun-tanjo  zoper  deželni  urad,   zoper poglavarja Štajercev m je po §.  300 pregrešek.   Dalje je rečeno :  mi smo bili in ostanemo  Slovenci;   drugi prebivalci štajerske deželo pa so Nemci, spadajoči k onemu čudnemu novo-nemškemu plemenu, ki je  danes prijatelj in zaveznik Magjarov in Turkov, največih sovražnikov in tlačiteljev slovanskega rodu in tu je rečeno, da ravno zavolj tega ne moremo nikdar prijatelji biti  divjih Turkov, kakor tudi turčkih zaveznikov — Nemcev — ne;   drugač bi še mogli enkrat  pod  nemško komando za Turke tako svojo kri prelivati in miljone plačoveti, kakor smo do-zdaj   vselej   za   nesrečno  nemško   politiko avstrijske vlado svojo slovensko kri prelivali in za nemško trdnjavo na veliki smeh pametnih Prusov  milijone plačevali. Skoz to jo no samo suntano zoper Nemce, ampak tudi „ferordinge" avstrijske vlado so smešno napravljene in jo pregrešek po §§. 300 in 302.   Pri tej priložnosti bi jaz na „cajte" se postavil, kaj je  to  posebne kazni vredno zavoljo tega, da jo toto šuntanje ravno za tiste krajo nevarno, v kterih so Nemci in Slovenci /mirom v najlepši prijaznosti,  v najboljem miru živeli. Poglejte tiBte kraje, kjer se Nemci in Slovenci vkup stikajo, ali ste slišali od kakšnega prepira, ali od kake sovražnosti zavoljo tega, da bi Nemec Slovencu kako krivico sturil ? Tam je bilo zmirom v lepem redu, nikoli nismo slišali kaj takega 1   Pa ravno zavoljo tega, ko zmirom v časopisih šuntajo proti Nemcem, kteri nikdar niso kaj storili Slovencem, je ta sestavek posebno kažnjiv." |
kole brani proti tožbi: „Gospod tožnik si je dolgo vrsto različnih paragrafov iz naše kazenske postave v rešto nabral, je s to rešto nekoliko časa rožljal okolo naših glav, zdaj pa jo je meni vrgel okolo vratu in morebiti pričakuje, da se ta rešta v Vaših rokah, možje porotniki, spremeni v železno verigo, ki bi imela po tožnikovih željah v kratkem rožljnti okolo mojih udov. M. p. Že to da Vas vidim tu sedeti na častnem mestu, mi je dokaz, da niste za svojo osebo še nikdar imeli nič opraviti s hudodelstvi in kakor Vas vidim, mislim, da Rto se v svojem navadnem Življenji z vsem morebiti več pečali kakor s kazenskimi paragrafi. Zatorej je lahko mogoče, da je tolika kopica paragrafov na mojo glavo zbranih, že Vašo sodbo proti meni nagnila. Gospod tožnik je natanko vedel, da je že sumnja hudodelstva zbujena proti temu ali onemu — dobro strašilo za vsacega poštenega Človeka. Moj gospod zagovornik Vam bo kasneje razložil, da je tu g. tožnik čisto po krivem nektore paragrafe v vojsko proti meni poslal in bo že s tem dokazal, da nisem tako strašen človek, kakor Vam me je g. tožnik namalal. Jaz pa Vam bom pokazal, da je g. tožnik še v drugi stvari krivo ravnal proti meni in Vam.
V prisegi, ktero ste ravnokar prisegli v roke našemu g. predsedniku, niste nobene besedice slišali ali govorili o paragrafih, kterih brž ko ne Še ne poznate; tam ste le obljubili, da hočete kot pošteni možje soditi tako, kakor boste mogli svojo sodbo opravičiti pred Dogom in pred svojo vestjo. Vsi paragrafi tega sveta Vas torej na tem mestu čisto nič ne brigajo. Namestu da Vam je torej g. tožnik tu naštel in napovedal mnogo paragrafov, mnogo bolje hi bil storil, ko bi bil poskušal Vam zadeve, za ktere tu gre, na vse strani razjasniti, tako da bi jih Vi popolnoma spoznali, da bi
Ko je potem g. tožuik prebral notico: „nemškega si mogli napraviti svoje prepričanje, svojo sodbo, ktero agitatorja" toži jo tako-le: „ Gospodje porotniki! Jaz,bi lahko zagovarjali pred svojo vestjo, mislim, da se že dolgo ni taka krivica „ naprej držala" 1J Kar je moj tožnik zamudil, hočem popra-Poglejto samo štajersko deželo, pa se hote prepričali, j v i t i jaz. Govoril bom čisto mirno in trezno, govo-kaj so več slovenskih uradnikov ali beamterjev na rila bo iz mene čista vest in sveto prepričanje in od nemških tleh v javnih cesarskih službah, kakor nemških | Vas, m. p. pričakujem, da bo dobra beseda dobro v slovenskem kraju.   Pa no samo teh služeb, tudi jej mesto našla. (Dalje prih.)
več slovenskih uradnikov, ki imajo v Gradcu, na Duna-
Llstnlca vredni&tva.
ju pri miuisterstvu itd., posebno pa je Čehov — ki so ■
tudi slovenskega rodu, po vseh deželah avstrijskih raz- a ka____n „ . ... .     . ...
° ' r j     • i      i   i   ' «• Sumen Brumen: Ne zamerite, v šaljivem hitu bi bil
trešeno  in  imajo  cesarsko  službe;  žo dosti let vlada Vaš Humoristični spis prav na svojem mestu, v „S1ot. Nar.« si
pod Avstrijo načelo, da ima vsak enake pravice, ali je!*a ne upamo .tiskati, W presega naie meje Za dopise« pa l>ui* "'""J" "ovwiw,   tm r »       j  j prav lepo prosimo. — Znance pozdravih — odzdravljamo v svo-
Nemec ali Slovenec.   Skoz to  šuntanje se je  krivega jem iu njih imenu. — G. Podgoričsn v St. L. vse po volji,
list menda redno dohaja, sicer mi poroči, da se popravi; priporočam se tudi v prihodnje. Zdravi
napravil hudodelstva po §. 65."
Notico pod napisom „dunajske veče novine" g. drž. pravdnik takole toži: „Skoz to je skušano grofa Heusta na posmeh prinašati in jo zopet pregrešek zopor §. 300. Državna pravdnija toži g. Antona Tomšiča kot vrednika ^Slovenskega Naroda" imenovanih hudodelstev in pregreškov."
Na to dobi z a toženec besedo in se blezo ta-
Eni koMicIpiJent,
kteri je slovenskega jezika zmožen, se precej vzame v avokaturno pisarnico dr. Lorber-a v Mariboru. (2.)
vzajemno-z
„Concordia" zavaruje proti škodi, ktero napravi požar ali tresk, tudi proti vsaki škodi, ki se primeri pri gašenji, podiranji ali izpraznjevanji I    bodisi pri pohištvih  za stanovanje, ali za gospodarstvo ali za fabrike, pri  maši n ah   in pri spravljenih   poljskih pri-gg delkih.
Za Maribor iu okolico se je glavnu agentura izročila    Ed. Krennerju.
Glavna agentura na Dunaji.
Ozirajo so na predstoječo pismo mislim, da sem  za sprejemanje ponudeh za zavarovanje  kolikor najboljo  priporočen in bom na vsako dotično ;L    vprašanje radostno odgovarjal. Ed PLPGITIIGF™
LP*
Pisarnica na velikem trgu v Mariboru pod kavarno „Merkur."
^^>§S^^^^^^ ^^^^^E 2^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^      ^^^^^^ ^^^^^S^ ^^^v^^ ^^^^^^      ^^^T^^^ 2^^^^^f^3^^^^i r^f*i^^^^r^^^^^^
Izdatclj in vrt-dnik Anton Tomšič
Lastniki: Dr. Jož*' VoHujak In drugI.
Tiskar Kdunnl Jantić.