Večer.
Na jasiio, razpelo, Tcčerao nebo, Tak rado ozira so nioje okd, Kjcr zvezdice drobiie prijazno migljajo. In luno sestrico med sabo imajo.
Tak mirno in tiho, ganljivo je vse, Kjer Večnemn slava se vedno dajč, Tam gori je tsmpelj nebeSto* nam prari, Odpira jedino se božjej le slavi.
F. P.