celjski tednik CF.UE. II. MARCA 1960 LETO XI., ŠTEV. 10 glasilo SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVa OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA CASOPLSNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIB UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO 8 SEJE OKRA J|N EGA KOMIT^EJA ZK8 V CELJU URESNIČEVANJE PROGRAMA poglavitna naloga organizacij ZK NA DNEVNEM REDU DVE VA2NI NALOGI: PROGRAM DELA ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV TER IZOBRAŽE- VANJE DELAVCEV Na seji Okrajnega komiteja ZKS v Celju so pred dnevi raz- pravljali o dveh izredno važnih stvareh. O programu dela organi- zacij Zveze komunistov v letošnjem letu je poročal organizacijski sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. STANE DIVJAK, o nekaterih problemih v zvezi z izobraževanjem in nagrajevanjem delavcev pa je govoril predsednik OSS tov. JOŽE JOST. Po poročilih so člani komiteja v iivahni razpravi osvetlili in konkre- tizhrali nekatera dejstva in sprejeli program dela organizacij Zveze ko- munistov za letošnje leto. Proble- mi, o katerih so tokrat na seji okraj- nega komiteja razpravljali, so bili tako obsežni in aktualni, da je amanjkalo časa za razpravo, v ka- tero bi posegli še mnogi člani komii- teja in tako dopolnili s praktičnimi »tališči vsebino te važne seje. Uvodna referata in razprava je bila tako obsežna in vsebinsko bo- gata, da je nemogoče v enem se- stavku obdelati obširno področje, o katerem so na seji razpravljali, zato se bomo tokrat omejili le na nekaj najvažnejših misli in zaključkov s te seje. Sprejet program dela organizacij Zveze komunistov v celjskem okra- ju predvideva v letošnjem letu na- daljnje uresničevanje Programa ZKJ, izpolnjevanje nalog in smer- nic VII. kongresa ZKJ in IV. kon- gresa ZKS. Hkrati s tem bodo mo- rale organizacije Zveze komunistov dosledno izvajati zaključke Pisma IK CK ZKJ v zvezi z odstranjeva- njem negativnih pojavov v politič- nem, gospodarskem in družbenem življenju, kakor tudi v zvezi z od- klanjanjem pomanjkljivosti v delu organizacij ZK. Pri izvajanju teh nalog bo aktivnost organizacij in komitejev ZKS v celjskem okraju osredotočena na naslednja vpraša- nja: # Dosedanji gospodarski in druž- beni napredek v okraju zahteva ma- ksimalna prizadevanja za še moč- nejše razvijanje politične aktivno- sti najširšega kroga delovnih ljudi in hitrejše sproščanje njihove ustvarjalne dejavnosti, pobud in kri- tik. Komunisti morajo nenehno vzpodbujati in pospeševati proces vključevanja vedno večjega števila delovnih ljudi v aktivno in nepo- sredno upravljanje družbenih zadev. To se mora odražati tudi v kvali- tetnejšem in vsebinsko naprednej- šem delovanju obstoječih organov delavskega in družbenega upravlja- nja, delovanju ljudske oblasti ter družbenih in društvenih organiza- cij. % Z vsebinsko poglobljenimi in bogatejšimi oblikami ideološko-po- litičnega dela je treba razvijati in krepiti idejno politično enotnost ko- munistov in vseh delovnih ljudi. % Komunisti morajo biti nosilci pobud in naporov za izpolnitev pet- letnega plana v tem letu in zlasti za hitrejše razvijanje kmetijstva, trgovine, turizma in gostinstva, za popolno uveljavljanje nagrajevanja po učinku in s tem za povečanje de- lovne storilnosti kot pogoja za ures- ničitev letos predvidenega dviga življenjskega in družbenega stan- darda delovnih ljudi. 9 Za uspešno uresničevanje za- stavljenih nalog in utrjevanje vloge organizacij Zveze komunistov je tre- ba izpopolnjevati in izgrajevati si- stem dela vodstev organizacij ZK, največ skrbi pa je potrebno posve- titi krepitvi družbene vloge osnov- nih organizacij Zveze komunistov. 9 V skladu s splošnim političnim razpoloženjem delovnih ljudi je tre- ba razširjati Zvezo komunistov s sprejemanjem novih članov pred- vsem iz vrst mladih delavcev, kme- tov in delovne inteligence. # Vedno širše družbene potrebe po sposobnih, razgledanih in na- prednih kadrih zahtevajo sistematič- no politično kadrovanje. Zlasti mo- rajo organizacije ZK z vso skrb- nostjo spremljati rast in razvoj mla- dih kadrov. % Letne konference osnovnih or- ganizacij ZK naj analizirajo dejav- nost članstva in organizacije v ob- «lobju od zadnje konference. Prav tako naj Okrajni komite ZKS ana- lizira delo od zadnje okrajne kon- ference, ki je bila marca leta 1958, ter tako prispeva k pripravam za konferenco celjskega okraja, ki bo oktobra letos. Kot že rečeno je to nekaj strnje- nih zaključkov, ki jih predvideva program dela organizacij ZK v le- tošnjem letu. V njem pa so podrob- no razčlenjene naloge organizacij in članstva Zveze komunistov v pod- jetjih, na vasi, v organih delavske- ga in družbenega upravljanja, v množičnih organizacijah in društvih v šolah pri izpolnjevanju planskih nalog, izobraževanju in nagrajeva- nju delavcev itd. Ta dokaj stvaren program dela bodo morali občinski komiteji ZK prilagoditi svojim prilikam in ga še bolj konkretizirati. V tem okviru bo- do morale tudi osnovne organizacije izdelati primerne programe dela. Zato imajo letne konference osnov- nih organizacij, ki bodo zaključene v marcu in aprilu, še poseben po- men, saj bo na njih prav gotovo •največ govora o programu dela in o načinu, kako ga bo moč najučin- koviteje uresničiti. To pa je pogla- vitna naloga organizacij in članov Zveze komunistov. -ma- KONCERT v Narodnem domu v počastitev 150. obletnine roj- stva Frederica Chopina je bil v sredo zvečer v Narodnem domu uspel koncert slušateljev ljub- ljanske Akademije za glasbo, na katerem so nastopili Aci Berton- celj. Vera Klemenškova, Marjana Koroščeva, Marija Kocjančičeva in Andrej Jarc. Komentator je bil Danilo Pokoren. O koncertu bomo šc poročali. Ob pomladnem soncu bodo tudi ob regulirani Savinji prijetni sprehodi ZAORAL! SO LEDINO S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA LMS CELJE — GRADILI BODO MLADINSKI DOM — USTANOVILI BODO PLESNI IN FILM- SKI KLUB. Pretekli teden je imel občinski komite Ljudske mladine v Celju svoj plenum. Poleg članov komiteja, referentov za zvezne pa tudi lokal- ne delovne akcije in referentov za kulturno in prosvetno delo v mla- dinskih aktivih so se plenuma ude- ležili tudi predsednik okrajnega ko- miteja Ljudske mladine Franček Knafelc, sekretar Emil Roje in ne- kateri drugi predstavniki okrajnega komiteja, nadalje predsednik celjske občine Franc Rupret in le nekateri povabljeni predstavniki celjskih dru- štev. Mladina je prvič pred širši krog postavila vprašanje zabavnega in kulturnega življenja. Po začetku del na zvezni delovni akciji v Srbiji je prva naloga vseh občinskih komitejev, d?, sestavijo mladinske delovne brigade. Uvodni referat o pripravah v celjski občini je podal komandant štaba za de- lovne akcije. Najvažnejše v življenju vsake brigade je politično ideološko delo, ki se odraža tudi potem, ko se mla- dinci razidejo po domovih. Nedvom- no bi njihove izkušnje lahko mnogo koristile delu vse mladinske orga- nizacije, zato bo treba paziti na to, da bodo brigadirje pravočasno vklju- čili v delo tudi na terenu. Letos bodo v brigade odšli le delavni in sposobni mladinci, kar bo hkrati tu- di nagrada za njihovo udejstvovanje med letom. Mladinske delovne akcije so pro- stovoljne, zato bi ne bilo prav, če bi brigadirjem obljubljali več, kot jim morejo v brigadi nuditi. Podjet- ja tudi ne bodo izplačevala briga- dirjem osebnih dohodkov. Da pa le-ti ne bi bili preveč oškodovani, lahko člani mladinske organizacije v podjetju s prostovoljnim delom nadomestijo tovariša. Tako bodo pomagali njemu, hkrati pa koristili podjetju, ker na izpraznjenem de- lovnem mestu ne bo treba zaposliti novega delavca. Prav tako važne so tudi lokalne delovne akcije. Mladinski aktivi bo- do gradili lastna športna igrišča, ostali pa se bodo združili v skupni lokalni brigadi. Organizirati zabav- no življenje v brigadi je poleg po- litično ideološkega dela eno največ- jih problemov, ki stojijo pred mla- dino. Povsem napak je, da se se- stavljajo pevski zbori šele v briga- di, ko bi že morali začeti peti, da šele tam iščejo in zbirajo dramske skupine, ko bi vendar vse to lahko opravili že doma. Na plenumu so razpravljali tudi o družabnem življenju mladine v celjski občini. Mladini je treba dati tisto, kar si želi, vendar v taki ob- liki, da bo vplivalo nanjo vzgojno. Spregovorili so o plesu kot o eni najbolj priljubljenih zabav mladih ljudi. Da bo ples v Celju postal res ples v pravem pomenu besede, bo- do ustanovili plesni klub. Doslej so v Celju prireditelji plesov zasle- dovali preveč komercialni učinek in pozabljali pri tem na kvaliteto. Ven- dar je treba priznati, da mladinskih plesov sploh ne bi bilo, če se zanje ne bi zavzeli nekateri posamezniki. In spet se pojavlja problem prosto- rov. Da bo lega enkrat konec, je mladina enoglasno sklenila, da bo letos pričela z zbiralno airedseduje tov. Drago Pre- dan, preizkušeni organizator pev- skih revij. Na tej reviji bo nasto- pil iz veake občine po en najboljša mladinski zbor. Tako 'bo imel Ža- lec ta dan priliko slišati najboljše občinske zbore celjskega okraja. Nastopalo bo 800 pevcev iz celega okraja. Prepričani smo, da bo priprav- ljalni odbor, kot Žalec in vsa Sa- vinjska dolina znala ceniti priza- devanja pevovodlj in mladih pev- cev in jim pripravila ter z njimi sodoživljala pravi praznik pesmi, poleta in mladosti. STATUS QUO Ni naključje, da moramo ubrati spet stare, že dodobra izzvenele strune. Se preden pa jih uberemo, je zelo verjetno, da nam bo kdo rekel: Mi kar pustimo času čas! naval na fil- me teče, ves naš odgovor, ves dokaz — naval na filme teče. Problem je torej rahitičen in celo zaudarja po plesnobi. in nikogar ni, da bi ga rešil, za- kaj vsak se boji, da bi se še sam nalezel kakih neprijetnih vonjav. V soboto (kakor vse dneve poprej, kadar je bil na sporedu kak film za široko potrošnjo) so ljudje zopet vzdihovali za vstopnicami in preklinjali, ker kratkomalo niso prišli na vr- sto. Pa kaj to! Prišli niso ni- ti v vrsto, ker te sploh nikjer ni bilo. Na prostoru pred bla- gajno se je prelivala in gnetla množica ljudi, kakor da pri blagajni delijo vsaj milijone. Popolnoma se strinjamo z mnenjem kino podjetja, da ima vsak Celjan, vključno najmanj- ših pobcev, ki običajno prav tako kot odrasli ne poznajo ne reda ne takta, popolno pravico do vseh in vsakršnih predstav (razen tistih, ki na papirju »pod 16 let niso dovoljene«:) nikakor pa sp ne strinjamo in se nikoli ne bomo strinjali z mnenjem, po katerem je treba do teh predstav priti z anar- hijo! Tega ni sicer n ihče rekel, toda mar poleg dejstev tudi molk ne govori? Kino uprava bi naposled, po tolikih slavospevih, ki jih je bi- la deležna, že lahko karkoli storila, ne toliko v obrambo miru in časti, kolikor zavoljo splošne potrebe in kulturnih odnosov med ljudmi. Zdi se, da bi bili ob tem in za to boljši konkretni ukrepi (recimo po- novna in redna predprodaja vstopnic dopoldne, prodaja vstopnic za vse tri predstave ločeno in tako dalje), kakor pa nikakršni ukrepi, držanje kri- žem rok in status quol dhr Nekoč „da" zdaj pa le „morda"! Njega dni se je domala sleherni večji osredek, pa naj je bil trg ali samo vas, na našem podeželju za- znavno in vsestransko udejstvoval. Med najbolj učinkovite dejavnosti ljudske prosvete je pač treba šteti prirejanje takih odrskih del, ki »no- tranje vznemirijo« ljudsko psiho, ki jo tolikanj zanihajo v razmišljanje o kulturnih in etičnih, občečloveških vrednotah, da nekako »zaživi«:! V primeru, ko kaj enakega ni moč ugotoviti, pa moramo reči, da ljud- ska prosvetna dejavnost v tem kra- ju »spi spanje pravičnega«:, ali pa morda, da je celo odmrla! Nekako tako sem razmišljal, ko sem bil priča 28. II. t. 1. v Žalcu igri v treh dejanjih (devetih slikah): »MOLČEČA USTA«: (Jonny Belin- da). Avtor: Elmer Harris, poslovenil Mile Klopčič. Scena: Emil Pintar. Režija: Rudi Hrovat. Ze suhi statistični podatki, ki go- vore, da so gledalci povsem napol- nili dvorano tudi pri reprizi (!). da načrtujejo še ponovitve — gledalci premiere in reprize so namreč po- nesli ugodne ocene po vsej okolici kar hkrati pomeni najučinkovitejšo reklamo —, da so gostovanja po celjskem okraju dejstvo, da igral- ska družina raču ta na okrajnem tekmovanju z ustreznim uspehom itd., precej povedo! Ce pa je temu tako. pa še malce pokramljajmo! Vednost, da domač in okoliški ži- velj zdaj bolj zdaj manj polnita kino dvorano, kjer predvajajo filme vseh vrst (tudi zgolj komercialne!) da prizadevni prosvetni delavci (zlasti učiteljstvo!) tu in tam uspe- vajo prijetno presenečati javnost s prireditvami, ki med njimi posre- duje kulturne in etične vrednote od avtorjev do množice zgolj mladina Osemletke, Vajenske šole in enakih ustanov, še nikakor ne more biti od- ločujoče merilo o kulturnem živ- ljenju določenega področja! Ljudsko prosveto moremo pozi- tivno oceniti šele takrat, ko je ta ali ona prireditev splošno priznanih del (klasičnih, ki zdrže vsa zadev- na merila) na moč vznemirila po- sredovalce in gledalce, to je ljud- sko psiho, in jih za mnogo dlje za- poslila z razmišljanjem o vsebini, kot n. pr. »komercialen film«:, ki nanj pozabiš takoj, ko si zapustil kino dvorano. In nekaj takega je moč zapisati za »MOLČEČA USTA«:! Poudarjam, da se je najprej ama- terska igralska družina (ca. 30) spoprijemala z zahtevnim delom na 32 vajah, kar hkrati pomeni, da se je teh 30 oseb ukvarjalo z bogast- vom svoje psihe, da jo usposobi za posredovanje odrskega dela jav- nosti! Ze žrtvovanje 32 večerov v neugodnih pogojih pomeni udarni- štvo! Ce pa temu dodamo, da je žalska igralska amaterska družina nudila precejšnji množici prijetno presenečenje, za tem po povzročila še razpravljanje o vsebini dela in zahtevo po ponovitvah, pomeni, da je uspela! Okvir tega zapisa ne dopušča kaj več ocenjevanja, pribijmo pa le dej- stvu, da je bilo nekaj vlog »izpilje- nih«: do oc,ene »odlično z majhnimi pripombami«:. Take so bile n. pr. Belinda Mc Donaldova (Majda Ga- beršek) in obe vaški klepetulji (Hil- da Matelič in Julka Bon). Skratka, igro vsega kolektiva je moč zelo ugodno oceniti, že zlasti zavoljo tega, ker so se domala vse vloge zlile v enovito dogajanje ma odru. Pripomniti je treba med drugim tudi negativno plat, da je bil n. pr. dr. Jack Roberts kljub igralčevi ru- tini le »predomač«:, to pomeni ta in ta iz Žalca, ki pa ni uspel kreirati lika v odrskem delu. Enako velja za Jimmy Dingwela! Locky Mc Cor- nick pa nikakor ni nudil niti po- vprečne kreacije, ki jo sicer amater- ska družina zmore. Morda je pod- povprečno igro nekaterih povzročit režiser, ki je kot prvi dolžan pre- prečiti uspeh pri publiki na »cenen Ob 70. obletnici ljudskoprosvetne dejavnosti je žalska družina uspešno izvedla Shakespearovega Romea in Julijo. (Na sliki: Vera Korent In Stane Seme.) način«:, zgolj z abotnimi pretiravanji tako imenovanih »hvaležnih«: vlog (n. pr. župnik in sodni sluga!). Ce sploh ocenjujemo vso družino, moramo izreči »minus prav dobrot, kar je sicer uspeh, pa vendarle le relativen uspeh. Zakaj? Tradicija odrske dejavnosti v Icd- cu je »stara«: že nad tri četrt sto- letja. Krajevna kronika govori o »velikih predstavah«: v preteklosti in v polpreteklosti. Pred 12 leti so Zal- čani 17-krat (!) »zaigrali«: zahtevne »Celjske grofe«: (dr. Bralko Kreft)! V tekmah s sorodnimi družinami je Žalec n. pr. v Kranju zasedel I. me- sto (med 16 tekmovalci!). Zmoglji- vosti žalske amaterske družine ni- kakor ni podcenjevati, saj jih zmore zbrati v primeru potrebe tudi 100. (Planinska roža«: — 67). Režiser-domačin se uspešno udej- stvuje na »deskah«: že 25 let, opravil je poseben tečaj 1. 1938 v Krškem. Vodja tečaja je bil Vladimir Skrbinr šek. Mimo tega se je »domač«: re-_ žiser Rudi Hrovat udeležil tudi ena^ kega tečaja leta 1948 — pod vod- stvom Frana Žižka in doslej z vet ali manj zelo dobrimi uspehi zrdr žir al nad 50 odrskih del (vključno mladinskih!). Samo teh nekaj dejstev nam vsi- ljuje nehote javno vprašanje. 1. Ali metropola Savinjske doline št. II Žalec zares ne zmore pri- vzgojiti več režiserjev? 2. Kako se je sploh moglo zgo- diti, da je Žalec ostal brez domače uprizoritve (gostovanj tujih igral- skih družin in mladinskih pri tem ne omenjamo) kar skoraj 6 let, od 1955 do 1960?- 3. Neusmiljeno se poraja tudi vprašanje, ali zares ni mogoče v tako pomembnem osredku ustvariti večjega odra, kot je oder v Domu TVD »Partizan«:? Mimogrede! Preden se namerava amaterski igralski kolektiv z »Mol- čečimi ustami«: odločiti za okrajno tekmovanje, bo treba še marsikaj storiti za izpopolnitev nivoja igre- To opozorilo velja predvsem reži- serju, pa tudi tistim kreatorjem po- sameznih vlog. ki prete, da bodo v primeru okrajnega tekmovanja za- voljo nedovršenosti ogrozili verjet- nost, da bo tako tekmovanje Zalcu vrnilo tisti sloves, ki si ga je pri- dobil — zdaj že moremo reči kar — »njega dnit! Pa še nekaj! Resda so letos * Zalcu začeli s sezono šele. ko se se- zona za igralske amaterske družini že odmika, še vendarle ne kaže »vreči puške v koruzo«:! Ze odobra- vanje publike je taka vzpodbuda, ^' je ni zavreči! Pa ne glede na to, i' zdaj kaže začeti z utrjevanjem ti- stih temeljev, ki omogočajo češle prirejanje klasičnih odrskih del, kot minulo sezono! Morda nekaj takega tudi načrtu- jejo! Toda zgolj načrtovanja še rt' nikakršno poroštvo! Pribijmo le to-le: Njega dni je veljal za Često ^ uspešno odrsko udejstvovanje ' Zalcu »DA.«: — brez pridržka! Dandanes omogoča naša novd družba ljudskoprosvetno dejavnost še zlasti amaterskim igralskim drU' žinam, vselej in povsod, kjer sta ^ volja in sposobnost! Zakaj bi torej v Zalcu mora^ prav zdaj reči glede na verjetno^ uspešne odrske dejavnosti v prihor nosti le »MORDAt? /. S. I •■LiSKi TEDNIK - STRV. 10 - 11 marca 1960 5 ifloga komunistov (laiasi je izredno važna Lani doseženi napredek • razvoju kmetijstva v celjskem okraju je treba letos še nada- lje intenzivno usmerjati tako o pogledu tehničnega napredka In modernizacije proizvodnje, kakor tudi glede krepitve soci- alističnih oblik proizvodnje. Zlasti družbena posestva, ki so že dosegla lepe uspehe, je tre- ba še naprej razvijati in jih po- godbeno povezovati s kmetij- tijstvom v okolici, da se bodo njihove pozitivne izkušnje še hitreje širile. Hitreje bo treba širiti tudi površine v družbeni lasti. Z vključevanjem zemlje splošno ljudskega premoženja, ki jo v mnogih primerih izkori- ščajo zasebni kmetovalci, z na- jemanjem in odkupovanjem zemlje v predelih, kjer se lah- ko hitreje okrepi socialistično kmetijstvo, se lahko znatno razširi splošni družbeno zem- ljiški sklad. Razen tega je treba stopnje- vati napore za širjenje koope- racije in to predvsem na več- jih zaključenih površinah in z višjimi oblikami pogodbenega sodelovanja. Ko so o vsem tem pred dnevi na zadnji seji okrajnega komi- teja ZKS razpravljali, so ugo- tovili, da je vloga komunistov na vasi izredno važna. Zato predvideva sprejeti program dela organizacij ZK na vasi, da je treba stopnjevati aktivnost komunistov v kmetijstvu, še po- sebej v zadružnih organizacijah ter da je treba krepiti vlogo in vpliv kmetijskih zadrug. Po- spešiti je treba graditev novih racionalnih objektov, ki bodo omogočali hitrejši prehod na nove, sodobnejše oblike kmetij- skega gospodarjenja. Osnovne organizacije ZK na vasi morajo oceniti svoje na- pore za moderno kmetijsko proizvodnjo kot najmočnejši vzvod za socialistično pre- obrazbo vasi. V tem smislu mo- rajo izdelati akcijski program na svojem področju (razne oblike sodelovanja zadruge s kmetovalci, zadružne ekonomi- je, naslonitev na družbena po- sestva, razvoj živinoreje itd.), saj je bilo doslej delo organi- zacij ZK na vasi marsikje pre- več deklarativno. Za realizaci- jo takega konkretnega progra- ma pa morajo komunisti na vasi mobilizirati vse družbene organizacije in temu primerno prilagoditi tudi ideološko, po- litično in prosvetno delo, pred- vsem pa gospodarsko, tehnično in kadrovsko usposobiti kmetij- ske zadruge za nove naloge. Komunisti se morajo lotiti borbe za socialistično pre- obrazbo vasi z enotnimi pogle- di in bolj organizirano kot do- slej. V tem smislu je treba razviti delo v aktivih komuni- stov na področju kmetijske za- druge. Organizacije ZK na va- si bi morale bolj skrbeti za kmečko mladino. V okraju bi ne smelo biti vasi. kjer bi ne bilo organizacije Ljudske mla- dine. Vaške organizacije ZK bi morale bolj skrbeti za kul- turni dvig vasi, da na vas hi- treje prodira tisk, radio in film, ki ima močan vpliv na zaosta- lost in zastarelo miselnost. V organizacije ZK na vasi bo treba sprejeti več kmetov, saj so le-ti neposredno vključeni v praktično delo za spremembo družbenih odnosov na vasi. Perspektiva, ki se vse bolj širo- ko na vasi odpira, bo brez dvo- ma dala nove borce za sociali- stično preobrazbo vasi, zlasti med mladimi kmeti, ki so želj- ni napredka. Zato bo treba te- žiti, da se bo število kmetov v organizacijah ZK v celjskem okraju povečalo najmanj tri- krat. Prav tako bo treba pove- čati število osnovnih organiza- cij ZK na vasi in v socialistič- nih kmetijskih obratih. KMETIJSTVO V HRIBIH včeraj, danes in jutri POGOVOR Z INŽENIRJEM VELJKOM KRIŽNIKOM O PROBLE- MIH, KI SE JIM NI IN NE BO MOGOČE IZOGNITI Zakaj je kmetijstvo v hribovitih predelih poseben problem in kakšni so vzroki te posebnosti? Najprej o vzrokih. Do konca prejšnjega stoletja vprašanja pomanjkanja delovne sile na podeželju sploh ni bilo. Indu- strija je bila nerazvita in da so se ljudje preživeli so krčili gozdove in širili poljedelstvo tudi v neprimer- nih okoliščinah. Potrebe ljudi niso segale daleč čez osnove kot je hra- na, zasilna obleka in streha nad glavo. Delovnih rok je bilo pri hiši dovolj, ljudje so delali domala za golo življenje. V dvajsetem stoletju, zlasti pa v zadnjih desetletjih, so se razmere močno spremenile. Dolina in mesta so nudila več zaslužka. Delovne si- le je bilo v hribih vedno manj. (V nekatere rudnike in tovarne hodijo mnogi hribovski fantje tudi po dve uri daleč. Op. pisca). Tisti, ki so ostali na zemlji so sicer gospoda- rili še po starem — predvsem za lastne potrebe, pač pa so postopoma opuščali obseg obdelovalne zemlje in deloma tudi zvrsti proizvodnje. V večini primerov je danes kmeto- vanje v hribovitih predelih vezano na pridelek za lastno prehrano, tržne viške pa predstavljata pred- vsem živina in les. Potemtakem kmetijstvo v sedanjih oblikah v hribovitih predelih nima nobene perspektive? Da, tako je. Konkurenčnost pro- izvodnje v dolinah z možnostmi ekstenzivnega pridelovanja polje- delskih kultur že sama po sebi spravlja kmečko proizvodnjo v hri- bih na neenakopravno podlago. Ved- no manj delovnih moči, ki spričo neizglednosti razmer v hribih be- žijo v mesta in industrijo, je drug grobar sedanjega stanja. Torej gre zdaj zato. Pustiti bol- nika umreti, ali pa ga zdraviti? Preusmeritev proizvodnje v višin- skih predelih je neizbežno potrebna. Ce si hoče zagotoviti nadaljnji ob- stoj, bo višinski kmetovalec moral spoznati, da se mu ne izplača sejati pšenice, ki ga, če vračuna svoje de- lo, stane 70 do 80 dinarjev po kilo- gramu, medtem ko enaka količina v dolini, zlasti pa v žitorodnih krajih nanese ceno od 25 do 30 dinarjev. Okopavine se tudi ne izplačajo, ker prvič v strmejših legah povzročajo erozijo zemlje in ker je spravilo predrago. Edino kar se izplača je živinoreja mesnega tipa, ki terja najmanj delovne sile, razmeroma malo stroškov, ker končno živina sama gre v dolino na trg. Zato pa je seveda treba vreči vse na proiz- vodnjo krme, travnike in deteljišča, kar je v strmejših legah, ker je zem- lja vedno pod zaščitno zeleno odejo, tudi rešitev pred vedno večjo erozijo zemljišč. Doslej sva govorila predvsem o privatni proizvodnji. Kaj pa druž- bena proizvodnja na podobnih po- vršinah? Tu so pogoji še veliko bolj za- ostreni. Ce za privatnega proizva- jalca pomeni preusmeritev proizvod- nje predvsem možnost obstoja na zemlji v hribih, potem mora druž- beni sektor skrbeti vsaj za minimal- ni čisti hektarski dohodek. V tem primeru bodo socialistične kmetijske organizacije morale poskrbeti za ekstenzivno proizvodnjo v višjih le- gah ravno tako kakor v dolinah in ravninskih področjih. Tu pride v po- štev le donosna vzreja plemenske in pitovne živine mesnatega tipa, ki ga pri nas pravzaprav še nimamo. Krave naj bi v hribih telile, prek po- letja bi z mlekom in pašo mlado živino v zdravem okolju pustili rasti, na jesen pa bi mladež spravili v pitališča v dolini in ga dopitali. V Nemčiji sem na primer videl tak živinorejski obrat. Živino tudi čez zimo ne hranijo v hlevih, ker bi to terjalo preveč ljudi. En sam člo- vek skrbi za stoglavo čredo in jo v snegu vodi do kopic sena, ki jih v košnjem času pustijo kar na seno- žetih. Telitve uravnavajo na po- mlad, da kravam v času dojenja ni treba dajati dodatnih krmil. V Ame- riki pa celo puščajo staro krmo ne- pokošeno, da jo živina čez zimo sa- ma poišče pod snegom, dajo pa čre- di občasne vitaminske dodatke. To je seveda mogoče le v krajih z raz- meroma blago zimo. Lahko je razumeti, da so potreb- ne temeljite preosnove proizvodnje v hribovitih področjih. Kaj pa v pri- merih, ko se niti to ne izplača? Taki primeri so nerešljivi. Prej ali slej bodo take površine morale do- biti spet svojo nekdanjo kulturo — gozdove. Ker pa sem že ravno pri gozdovih, pripominjam, da bodo tudi ti vedno manjši vir dohodkov za kmetovalce, ki so se s pomočjo lesa izogibali nerentabilnosti polje- delstva. Tudi v višinskih predelih bo moralo biti kmetijstvo prva veja, pravzaprav živinoreja in to eksten- zivna živinoreja. K Zadružnice so obiskale pitališče rac Dolsko. tBliPETKRSKE ZADRU2NICE na koristnem izletu NOBENA BESEDA NE ZALE2E TOLIKO IN TUDI PISANJE NE, KOLIKOR ZALE2E RESNICA VIDENA NA LASTNE OCl... BMzu osemdeset žena zadruž- nic s področja kmetijske zadruge Semipeter v Savinjski dolini se je pretekli teden z dvema »Kompa- se vima« avtobusoma odpeljalo na poučen izlet po nekaterih kme- tijskih kombinatih v ljubljanski okolici. Crnelo, Ihan, Dolsko in Zalog. To kar so videle na lastne oči, je bilo domala neverjetno tudi za zadružnice najnaprednejšega kme- tijskega področja v našem okraju. Pitališče mlade živine v Crne- lem, kjer vzrejajo baby beef na najsodobnejši način, jih je moralo prepričati, da se bo treba ires oprijeti novih oblik živinoreje, isto mnenje pa je prevladovalo tudi ob ogledu pitališča v Ihanu, kar je žene še posebej zanimalo. Dejstvo, da ti mesnati prašiči po- sebne vrste ne dobijo drugega kakor močna krmila in vodo, jih je presenetilo, zlasti one, ki še vedno na veliko uporabljajo svinj- ske kuhinje in se s svinjerejo vso preveč ubijajo. Pitališče nesnih in klavnih rac v Dolski je bilo spet doživetje zase. Na tisoče živali v razme- roma preprostih stajah in ob majhnem številu ljudi., ki pita- lišče oskrbujejo, prinaša lepe do- hodke in kar je še važnejše, ve- like količine jajc in perutnine za trg. Ogled nove tovarne za proiss- vodnjo mesnih izdelkov »Emona« v Zalogu je bil za premnoge vr- hunec izleta. Način kako po teko- čem traku predelujejo živino v najrazličnejše mesne dzdelke ia to v izredno velikih količinah jo bilo nekaj kar še nobena ix>prei ni videla. Za konec so si ogledale še pita- lišče klavnih piščancev v Zalogu, ki ima letno zmogljivost okoli milijon pohancev ali 1000 to« mesa. Ne izplača se na široko pi- sati o vtisih. Le-te bodo žene z živo besedo veliko bolje širile na svojo okolico. -C Očka - mamica - in otrok ODNOS V DRUŽINI ODLOČILNO VPLIVA NA VZGOJO OTROK Le težko si predstavljamo dom, kjer bi vladal med družinskimi čla- ni lep odnos, otroci pa bi bili slabi. V resnično toplem domu, kjer tudi pod površino ni ničesar razburkane- ga in kjer je cilj vsakega posamez- nega člana družine samo sreča nje- govih najdražjih, lahko odraščajo samo otroci enaki svojim staršem, kajti slabi vzori, ki jih sreča otrok pri igri, morajo zbledeti spričo har- monije in sreče doma. Pravilno bi bilo, da bi vsi otroci čutili v svojem domu le varno zatočišče in da bi vzrokov mladinskih prestopkov sploh ne mogli iskati na domovih prestop- nikov, toda ... Cesto je prav življenje doma tisti činitelj, ki odločilno vpliva na otro- kove nazore in na njegov odnos do ljudi. Starši se tega vse premalo zavedajo ali pa so v nekaterih pri- merih toliko brezobzirni, da jih otrokova navzočnost ne ovira tudi pri najbolj umazanih prepirih. Otrok pa, ki pozna vse od svojega rojstva samo in predvsem starše, se nujno po njih tudi zgleduje. Grobo- sti in prepiri pustijo sprva pri njem le nek občutek nepravilnega ravna- nja, sčasoma pa tudi otrok spozna, da je samo eden izmed staršev slab ali slabši, vsaj napram njemu in te- daj se na drugega roditelja naveže. Popoln razdor v družino prinese s seboj tudi medsebojno hujskanje, ker so starši ljubosumni. Otrok prerase v mladeniča ali mladenko in zapusti dom... Ali lahko pričakujemo od njega, ki je poznal samo prepire, laži in suro- vosti, da bo v svojem domu sam drugačen? Menim, da ne moremo in da mora na takšnega človeka vpli- vati nekaj zelo močnega, da mu more zastreti spomine na dom, ki sicer niso lepi, so pa vseeno spomini na dom. Pa ne gre tu samo za to .. Prvi vtisi o življenju in bitju od- ločilno vplivajo na razvoj otrokove duševnosti in miselnosti, iz malčka se razvije deček in mladenič, ki no- si globoko v srcu predvsem strup, ki sta ga vsadila mati in oče. Ob srečanjih z družbo se pri otroku po- javi občutek manjvrednosti in osam- ljenosti, če se druži s svojimi vrst- niki, ki žive v drugih prilikah in jim je srce polno sreče in veselja. Iz otroka zrase samotar, ki je sicer morda marljiv pri svojem delu, je pa navzlic temu, vse svoje življenje željan samo dobrote in priznanja, ki ju je pogrešal v zgodnjem detin- stvu. Pogosto pa so takšni otroci pozneje pravi strup za družbo, ker od dne do dne padajogloblje v bla- to, kamor sta ga počasi, a vztrajno rinila roditelja. Problem razuzdane, neukrotljive mladine, ki hlasta samo za užitki, že v zgodnji dobi pubertete, je zla- sti v zahodnih državah od dne do dne bolj pereč. Marsikje najdemo vzrok propalosti prav v prepirih in MOPED COLIBRI 03, 137.700 dli« neuravnovešenosti staršev teh otrok v prvih povojnih dneh. Res, da se pri nas tako imenovano huliganstva sploh ne javlja in da o kakšni mla- dinski kriminaliteti na splošno ne moremo niti govoriti. Povojna vzgo- ja je zavzela do vzgoje mladine pravilen odnos in posamezniki so plod drugih razmer, kakor prestop- niki v zahodnih državah in na Poljskem. O tem sem že govorila. Zato, starši, zavedajte se, da samo vi lahko popolnoma vplivate na svo- je otroke in da je vaš lik otroku vzor, če ste tega vredni ali ne. Za- vedajte se, da otroci vidijo tudi ti- sto, kar ste skušali vi skriti za ve- sel nasmeh in da je najbolje, da jim ničesar ne prikrivate. Oče in mati morata biti za otroka celota in med njima ne sme pasti žal beseda, naj- manj pa sme eden izmed roditeljev potožiti otroku čez drugega. Da se vse to zmore ni treba toliko dobrih lastnosti, kot predvsem ljubezen da svoje družine in človečnost. Eva Sprejem v Zvezo komunistov na Soli za medicinske sestre Pretekli teden so na Soli za me- dicinske sestre v Celju sprejeli r organizacijo Zveze komunistov osem mladink, tako da je sedaj na tej šoli 24 komunistk od 64 gojenk. Pomlad Irka na vrata... Pomladno sonce ob opoldnevih že prijetno greje in često nasedemo si- jaju in odlagamo temne, težke zim- ske plašče, pri tem pa pozabljamo, da niti po koledarju, kaj šele v res- nici, ni nastopila prava pomlad. To je čas, ki je najnevarnejši za gripe in prehlade in zanj velja: Kar se da dolgo obdržimo tople zimske ob- leke, prav tako kakor nosimo jeseni poletne obleke še v sive in deževne oktobrske dni. Zato torej ne odla- gajmo plaščev, še manj pa smemo to dovoliti našim otrokom. Otroci si lahkih oblek sicer običajno ne že- lijo kmalu obleči, pač pa je pri mno- gih otrocih skoraj bolestna želja, da bi že mogli obleči kratke nogavice. Zdravniki to odsvetujejo in izkuš- nje so pokazale, da imajo prav. V teh dneh se bodo pri marsiko- mu pokazali znaki utrujenosti. Teh ne gre prisojati kakšni bolezni, mar- več je to tista znana pomladanska utrujenost, ki se nas vseh loteva, ko sonce posije nekoliko topleje. Delo- ma vp iva na to utrujenost tudi po- manjkanje vitaminov, ki jih sedaj ni več dovolj v zelenjavi, pa tudi ne v jabolkah. V teh dneh jemo ko- likor mogoče veliko masla, medu, črnega kruha, pijmo mleko in uži- vajmo, če mogoče tudi pomaranče in limone. Poleg tega pa se gibaj- mo vsak dan nekaj časa na svežem zraku, da se mu bomo kmalu pri- vadili in takrat bo konec naši utru- jenosti; proti prehladom, gripam in anginam pa bomo bolj odporni. Podobno kakor za oblačenje, ve- lja tudi za ogrevanje prostorov, kjer preživljamo svoj dan. Jeseni se zla- goma navajamo na hlad, stanova- nja pa so še pregreta od poletja in ni potrebno, da ob prvem hladnem vremenu že zakurimo. Nasprotno pa so prostori pomladi hladni takoj, ko nehamo kuriti in če je zunaj to- plo, je doma hladneje kakor zunaj. Ko odpremo vrata, nastane prepih in prehlad je tu. Eva FEBRUARSKA REVIJA „Otrok in družina" Kakor vedno, tudi sedaj rcTija obrav- ■ava vrsto problemov, ki zadevajo vzgojo naših otrok ali pa naše družin- sko življenje. Posebej naj opozorimo le na prispevek dr. Bergantove, ki je sta- tistično ugotovila odstotek otrok, ki so brez enega roditelja in nas seznanja s prilikami, t katerih živijo. O koristnosti športnega dne, zlasti za najmlajše in o tem, kako lahko nare- dimo športni dan otrokom res prijeten, nam piše Meta Petkovškova. Kakor ved- no revija odgovarja na vprašanja za- skrbljenih staršev in jim skuša poma- gati pri vzgoji njihovih otrok. Revija *Otrok i» družina« izhaja vsak Mesec, naročite jo lahko t Ljablja«! pri aredništva revije »Otrak. ia in- Moja, noja mamic« CELJSKI TEDNIK Y VSAKO HiSOf SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO V VELENJU Pred dnevi je bil uspel nastop mladih v Velenju, ki so v nabito polni kino dvorani dokazovali, ka- ko poznajo svet in domovino. To je bila že druga tovrstna prireditev. Posamezniki in skupine, ki so od- govarjale pred komisijo, so se dobro odrezale. Tako je večina nastopajo- čih prišla do tretje preizkušnje. -ko PROSLAVA DNEVA 2ENA V BOLNIŠNICI Dan- žena so lepo proslavile tudi tovarišice v celjski bolnišnici. Na proslavi je o pomenu praznika go- vorila tov. Anica Urbančič. Sledila je zakuska in obdaritev s cvetjem. L. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto direktorja PRI TRGOVSKEM PODJETJU »PLAMEN« V STORAH Pogoj: visokokvalificiran trgovski delavec z 10-letno prakso na vodilnih mestih. Kandidati naj vlože prošnje do 25. marca 1960 na Občinski ljudski odbor Celje — komisija za imeno- vanje direktorjev. Poleg prošnje naj bo priložen še natančen popis dosedanjih delovnih mest in potrdilo, da kandidat nI v kazenskem postopku. 6 CELJSKI TEDNIK - STEV. 10 - 11. marca 1960 ZA NALC BRALCE TKANINA-GALANTERIJA JE NAGRADILA MLADE BRALCE Dragi mladi bralci, tudi to pot smo dobili na našo na- gradno uganko precej odgovo- rov — nekaj pravilnih in ne- kaj nepravilnin kot vedno. Ta- koj pa vas moramo opozoriti, da prihodnjič tistih pisem, v katerih ne bomo našli prispev- ka za našo rubriko, ne bomo upoštevali. Tokrat je žreb prvo nagrado določil Fegeš Rozaliji iz Za- grada, Dobila bo blago za obleko. Vse nagrade je prispe- valo grosistično trgovsko pod- jetje »Tkanina-galanterija«, Drugo nagrado — volnen pu- lover prejme Skorc Anton iz Ponikve pri Grobelnem; Športno srajco bo dobila Anica Ocvirk iz Teharij, Na uho naj vam povemo še, da je to že Aničina tretja nagrada. Četrto in peto nagrado — dve lepi igrači pa bosta dobila Cretnik Milena iz Selc in Ga- beršek Joži iz Šentjurja pri Celju. Vsi tisti, ki še niste d.vignili nagrad trgovskega podjetja »Volna«, lahko dobite nagrade v trgovini. NAS JOŽI Imam bratranca, k/i mu je ime Joži. Star je tri leta, je zelo pri- kupen, govori pa še precej po svo- je. Vsak dan pride k nam v vas, ker ima zelo rad mojo teto, pa tudi mene. Tako sem se ga nava- dila, da mi je kar dolg čas, če ga nekaj časa ne vidim. No, in ker ga imamo vsi tako radi, pri nas tudi vedno kaj dobi. Teta mu da kakšno igrači^, pripravi zanj kakšno slaščico, skratka vedno ga lepo sprejmemo. Pa si je za.dnjič zmisiil mali Jo- žek, da bo tudi on teti nekaj pri- nesel. Ulovil je doma precej tež- ko kokoš, ki ga vedno počaka, jo stisnil pod pazduho, in prav po- nosno prišel k nam. Na pragu je kokoš izpustil in poklical: »Teta, na pisko!« Teta je prišla pred hi- šo, pogledala njega in »pisko« ter ga pokarala, da mora piško od- nesti nazaj. »Tebi pisko nesel, mi 'mamo doma se pet pisk«, je ža- lostno pripomnil. Pet je njegova najljubša številka. Vendar je teta kokoš odnesla nazaj, čeprav je Jožek se vedno ponavljal: »'iVIamo dost' ma. 'Mamo se pet pisk.« Ocvirk Anica, Vrhe 21, p. Teharje Micka in Janez Pomlad Veter lahno je čez plan zavel in odnesel s sabo sneg; rožni grm ob potoku je vzcvetel in zapel je breg . . . Z listi veter se igra: »Kdo pomladi nima rad?« tiho veter šepeta: »Zdaj prišla je k nam pomlad«. Greta Koritnik, Celje, Aškerčeva 16 Reporter JANEZEK na maškaradli No, tudi letošnji pust je pobodel staro in mlado — pravijo, da mlado bolj in bolje. In ker je moja dolž- nost zvedeti za vse lepo — pa tudi slabo, sem se tokrat odpravil na otroško maškarado v Žalec. Kako sem spet dirjal, da bi ujel avtobus, skoraj pozabil doma svojo beležnico in fotoaparat in kako sem se spet Ples Indijancev jezil na svoj novinarski poklic, tega vam ne bom povedal, ker ne maram da bi čutili do mene kakršno koli usmiljenje. Samo to vam povem, da je bil ves moj trud dobro poplačan, saj je bila maškarada več kot zani- miva. Sicer pa, kar lepo po vrsti. V dvorano sem prišel, če mi ver- jamete ali ne, pravočasno! Že to je eden tako redkih dogodkov pri me- ni, da sem postal kar dobre volje. Zrinil sem se naprej, da bi bolje vi- del in slišal; uporabljal sem komol- ce, kajti dvorana je bila polna pre- lepih mask in njihovih staršev. Da sem se zaletel v metuljčka, ki mi je rekel, da sem neroda, me je kar sram povedati. Bil sem resnično užaljen, ker tega ne verjamem, če- prav so me zadnjič na drsališču ho- teli prepričati v to. Užaljenost meje kmalu minila, ka.iti prikupna napo- vedovalka na odru je predstavila Micko in Janeza, ki sta bila obleče- na v slovenski narodni noši in nista bila maskirana. Odpravila sta se po svetu, ker sta bila radovedna, kako kaj živijo ljudje drugje. Tako sta potovala v Španijo, Škotsko, Mehi- ko, Ameriko, Japonsko, Kitajsko, Afriko, skratka skoraj povsod, do- kler se nista vrnila v Savinjsko do- lino. Povsod sta srečevala ljudi in opazovala njihove običaje in plese. Gledalci so bili z mano vred na- vdušeni in kar nagledati se nisem mogel urnonogih Indijancev, temno- poltih zamorcev in vsekakor tudi — domačih obiralcev hmelja. Priredi- tev je bila pestra in odlično priprav- ljena, kar prehitro je je bilo konec. Nazaj grede sem metuljčku po- ravnal krila, da Iji popravil svojo prejšnjo nerodnost, pa me je tako grdo pogledal, da sem kar zgrabil »večno« beležnico in fotoaparat in se zgubil skozi vrata. Zapustil sem jih v veselem razpoloženju (vso pri- reditev so posneli tudi na magneto- fonski trak) in se odpeljal nazaj v Celje še ves v mislih na hudega me- tuljčka. Vaš reporter Janezek Decentralizacija taborniškega vodstva in večji stik z množičnimi organizacijami Taborniška organizacija v celj- skem okraju se kljub nekaterim te- žavam, ki hromijo uspešnejše delo, vedno bolj uveljavlja. Sedaj šteje organizacija že 17 samostojnih enot - odredov in samostojnih čet, v njih pa je vključeno 1253 članov. Številčno najmočnejša je taborni- ška organizacija v šmarski občini, saj je samo v Rog. Slatini včlanje- nih 313 mladih ljudi. Zadovoljivo je stanje tudi v Žalcu, kjer šteje taborniška organizacija 142 članov, ter v Preboldu, kjer je 110 taborni- kov. Številčno stanje vsekakor še ni zadovoljivo, saj bi moralo biti v tej koristni mladinski organizaciji ve- liko več mladine. V tem pogledu bodo morali stanje izboljšati v ko- njiški, šentjurski in celjski občini, prav tako tudi v Mozirju, Velenju in Šoštanju. V teh krajih, razen v Celju, taborniške organizacije sploh nimajo ali pa je njena dejavnost slaba, in prav to je vzrok, da je v celjskem okraju število tabornikov dokaj nizko. Okrajno starešinstvo Zveze tabor- nikov v Celju je zato sklenilo, da bo v letošnjem letu razpredlo mre- žo taborniških organizacij po vsem okraju in na ta način utrdilo orga- nizacijo, ki je za vzgojo doraščajoče mladine izredno važna. Pri tem ra- čunajo na pomoč prosvetnih delav- cev, saj je v veliki meri od njih odvisno, kakšni bodo uspehi. Izkuš- nje kažejo, da so uspehi tam, kjer se učitelji za taborniško organiza- cijo zanimajo, nasprotno pa je ne- zadovoljivo stanje v krajih, kjer se na šolah za taborništvo ne zani- majo. O delu taborniške organizacije je na zadnji seji razpravljala tudi ko- misija za družbene organizacije pri Okrajnem odboru SZDL. Osnovna ugotovitev je bila, da bo morala ta- borniška organizacija, če bo hotela doseči večje uspehe in postati mno- žičnejša, decentralizirati delo po občinah in povečati stike z drugimi sorodnimi množičnimi organizacija- mi. Dosedanje izkušnje kažejo, da je nemogoče uspešno voditi delo iz okrajnega središča, zlasti še, če je delo okrajnega starešinstva slonelo le na 4 ljudeh. Lani n. pr. so neka- teri člani starešinstva bili nedelav- ni, vse leto so bili brez gospodarja^ na jesen je pa zbolel še blagajnik' Razumljivo, da v takšnih pogojih ni mogoče pričakovati večjih uspehov Zato je nujnći, da bo letos tabor, niška organizacija ustanovila občin, ska taborniška vodstva, kar je v skladu z našimi principi o decentra- lizaciji. Ta potreba se že sedaj nuj- no kaže zlasti v Šmarju in Žalcu^ kjer je članstvo najštevilnejše. Z na- slonitvijo na komune bo taborniška organizacija najlaže reševala svoje probleme glede moralne in material- ne pomoči, brez katere ne more biti vidnejših uspehov. Pri tem, zlasti pa glede utrditve občinskih vodstev, bodo morali po- magati taborniški organizaciji ob- činski odbori Socialistične zveze, odnosno njihove komisije za druž- bene organizacije. V Celju pa mor- da še v Velenju, Šoštanju in kje drugje bo koristno, če bodo tudi ta- borniki prilagodili organizacijske oblike potrebam pravkar ustanov- ljenih stanovanjskih skupnosti. Ker je delo taborniške organizacije do- kaj pestro in vabljivo za mladino, se bo mladina rada vključila v vrste tabornikov, mnogi starši pa bodo veseli, da se otroci v prostem času koristno zaposlijo in tako odtegnejo slabemu vplivu ulice. Ker ima taborniška organizacija v svojem programu tudi obujanje tradicij iz narodnoosvobodilne voj- ne, bo koristno, da bodo taborniki vzpostavili tesnejše stike z organi- zacijami Zveze borcev. Za čim več- jo množičnost in izboljšanje dela pa bodo morali taborniki povečati stike še s pionirsko organizacijo, društvi prijateljev mladine in mla- dinsko organizacijo, saj so prav tu rezervoarji mladega rodu, ki je brez dvoma dovzeten tudi za aktivno de- lo v taborniški organizaciji. Spozna vanje domovine, življenje v naravi, obujanje svetlih tradicij iz naše naj- novejše zgodovine in še vrsta ko- ristnih zan.mivosti — to so vredno- te, katere mlad človek hitro vzljubi, le pravilno je treba pristopiti Ic njemu. -ma- Kromoir 24—28 (25-TO), krompir 80 {-), čebula 25-50 (45-65), česen 120-150 (160-200), visok fižol 115—120 (90-110), nizek fižol 100 (60-80), solata 90-100 (80—120), cvetača 35—70 (100), špinaoa 150 (200-300), motovileč — (250-300), radič 120—250 (250—300), ohrovt 60—68 (50-60), peteršilj 50-200 (70—150), ze- lena 80 (SO—120), koleraba — (40—50), korenjček 40—60. (60—80), redkev 30 (30—40), belo glavnato zelje 80—90 (40—60), rdeče glavnato zelje 50 (60), ribano zelje 50 (50), ribana repa 38—40 (40), jabolka 60-68 (40-70), pšenica - (50), koruza — (50), oves — (45), jajca 17 (14-17). Trg je bil v zadnjem tednu spet slabše založen, saj je zmanjkovalo povrtnine že v zgodnjih jutranjih urah, pri tem pa je bilo tisto malo zelenjave zelo slabe in skoraj neuporabne. Primanjkovalo je mleka, mlečnih izdelkov in perutnine. Kcanjkajiesrea ŽELEZO JE PADLO NA GLAVO Tomislavu Knezu iz Selc in mu jo po- škodovalo. KRAVA JE NABODLA Jakoba Planka iz Voduc pri Slivnici. Poškodovala mu je glavo. V PRETEPU je dobil poškodbe na glavi Jože Zgonc iz Podgrada pri Šentjurju. SOLNO KISLINO je pila v samomorilnem namenu A. P. iz Celja. Zdravi se v bolnišnici. OBSTRELIL SE JE Edvard Gorišek iz Lipe pri Frankolo- vem. Neprevidno je ravnal s samokre- som in se je ustrelil v trebuh. DLAN SI JE PREREZAL Jože Kranjec iz Leskovca pri Ljubečni. Z ALKOHOLOM SE JE ZASTRUPILA Štefka Legvart iz Levca in nezavestna obležala na cesti. NESREČA PRI DELU Pri nakladanju tračnic je padla trač- nica na nogo delavcu Janezu Rezovšku iz Zavoš pri Grobelnem in mu jo po- škodovala. NESREČNI PADCI Matija Jamnišek iz Škofje vasi je pa- del z voza in si poškodoval glavo. — Po stopnicah je padla in si poškodovala glavo Marija Pratneker s Teharske ce- ste. — V Aškerčevi ulici je umivala okna Marica Lazar. Zgubila je ravno- težje, padla z okna in dobila poškodbe po telesu. — Pri padcu si je zlomil nogo Viljem Kač iz Polzele. — S kolesom je padel in si poškodoval glavo Drago Ko- vač iz Hotunja pri Ponikvi, — Anton Trepanc iz Gotovelj si je pri padcu zlomil nogo. V časa od 27. februarja do 5, narca je bilo rojenih: 31 dečkov in 51 deklic. Poročili so se: Jožef Horjak, delavec in Amalija Pečnik, gospodinja, oba iz Šentjanža n(ad Storanii. Zvonimir Ceh, zidar in Po- lonija Košič,, šiviljska vajenka, oba ir. Creta. Janez Ločnikar, strojni klj^ča^f- ničar :z Pečovnika in Katica Franič, ši- vilja iz Celja. Alojzij Podgoršek, čev- ljar iz Celja in Marija Marzidošck, uslužbenka iz Zbelovega. Josip Pinler. železniški tehnik iz Karlovca in Irant Berglez, trgovska pomočnico iz Celja. Umrli: Anton Robnik, šolar iz Krnice, star 7 let, Milena Lazar, otrok iz PočJl'co- vega, stara 8 mesecev, Helena Sribar, gospodinja iz Zavednega, stara 47 let. Hen.rik Božičnik, otrok iz Blance, star 6 mesecev, Anton Kelhar, upokojenec ii Zabukovce, star 72 let, Rud^^lf Povalej, vzdrževana oseba iz Šentvida pri Gro- belnem, star 57 let, Terezija Korene, gospodinja iz Polžanske gorce, stara 4i let. Branko Maršnak, otrok iz Nežnice. star 3 dni. Jože Podpečan, upokojenec iz Celja, star 79 let. Neprevidnost Skozi šolska vrata se je v.'^ula množica otrok. Med njimi tudi jaz. Razleteli smo se na vse strani. Pred menoj je šla skupina razigranih deč- kov. Pot nas je vodila mimo trans- formatorja. Dečki so se posedli okoli in čakali, da smo drugi šli mimo. Bila pa sem radovedna, kaj bodo počeli, kajti vrata transformatorja so bila odprta. Skrila sem se za dre- vo in jih opazovaFa. Mislili so, da' so sami, saj ni bilo naokoli nikogar videti. N^k deček se je le splazil po ve- liki lestvi navzgor. Ostala dva st» čakala, da je prišel do konca. Tedaj se je oni, ki je bil najbolj pogumeir prijel za žice, ki pa niso bile izoli- rane. Vrglo ga je po tleh. Dečka, ki sta bila spodaj, najprej nista vedela, kaj bi počela. Sele potem sta pokli- cala na pomoč. Zal, ugotovili so, da je ta pogum terjal smrtno žrtev. »Najpogumnejši« je svoj »pogum* plačal z življenjem. Oba sta potem hitela vsak na svoj" dom. Jaz tudi in priznati moram, da sem se od groze tresla. Pomislil* sem še na to, da če bi bila vrat» zaprta, bi deček še danes živel. Trg bratov Vošnakov Fanika Spolar, Kdor drugemu jomo koplje sam vanjo padej Na počitnicah sem bila pri teti v Veliki Nedelji, majhnem kraju blizu Ormoža. Tisti dan, ko je sonce najbolj pripekalo, nam je teta rekla, da gremo na njivo okopavat korenje. Res smo odšli, vsi so delali, le midva s sestri- ćem sva iskala koruzo, da bi jo zvečer lahko doma spekla. Pa sva namesto koruze našla veliko, ve- liko bučo. Takoj sva jo utrgala in jo s težavo spravila domov. Tam sva ji najprej očistila semena, ko pa je bila prazna, sva ji naredila oči, nos in usta z velikimi zob- mi. Nato sva jo o vila z rdečim papirjem, vtaknila vanjo svečo, jo prižgala in pred nama je stala >^smrt«. Stemnilo se je. Napeto sva čakala trenutka, ko sva odšla k sosedovim in domačemu dečku povedala, kaj misliva storiti. Vsi skupaj smo slcrivnostno odšli. Ob cesti smo se ustavili in položili »smrt« na rob jarka, v kaiterega je skočil sosedov fant. Mimo je prišel nek starejši mo- žak, pogledal našo »smrt«, fant v Janku pa je začel stokati in go- drnjati. Mož je šel mimo, kot da se ni nič zgodilo. Tako je bilo tudi z drugim in tretjim. Silno smo bili začudeni, ker se ni nihče ustrašil. Cez nekaj časa pa je pri- vozil mimo kolesar, se ustavil ob naši buči in jo brcnil sosedovemu fantu v jarku točno v glavo. Zdaj se je ustrašil naš junak, jo po- pihal domov, midva s sestričem pa sva se ob razbiti buči hudo- mušno smejala. Fegeš Rozalija, Celje, Zagrad 92 Prišla![sta samo dva DRAGI OTROCI! Gotovo se še spominjate na- gradne uganke, ki jo je razpisala Komunalna banka v Celju. Prejš- nji četertek bi bili morali srečni nagrajenci dvigniti svoje nagra- de. Na mizi v sejni sobi je bil pripravljen cel kup najrazličnej- ših sladkarij, da bi se nagrajenci, ko bodo prišli, lahko posladkali. Kdo se ne bi? Toda ni jih bilo. Pravzaprav sta prišla samo dva — Jurij Koren iz Celja in Ivan Žo- har iz Latkove vasi. Sprejel ju je direktor Komunalne banke, tova- riš Slavko Verdel kar v svoji pi- sarni, kamor sta dve uslužbenki prinesli iz sejne sobe nekaj tistih dobrot. (Vse lahko vidite na naši sliki.) Preden jim^ .ie fovrriš direktor izročil hranilni knjižici, je govoril o pomenu varčevanja, pri čemer je poudaril, da ima Komunalna banka na tisoče velikih in malih vlagateljev, bolj točno, sedemnajst tisoč, ki imajo v hranilnih knji- žicah preko pet sto milijonov di- narjev. To je zelo veliko. Rekei je tudi, da se moramo naučiti sle- diti v mladih letih, da bomo po- tem vse življenje varčevali in ko- ristili sebi in skupnosti. Ob tej priliki moramo povedati še, da je bil Ivan Zohar (na sliki v sredini) že tretjič nagrajen in da je Jurij Koren (na levi) takoj, ko je dobil knjižico, vložil sedem sto dinarjev. Ko bo imel dovolj prihrankov, si bo kupil zračno puško. Ni to lepo? Plašna kol zajček Osem let mi je bilo, ko se je to zgodilo. Hodila sem v drugi raz- red in še nisem poznala gozdnih živali. Nekega dne sem pasla ži- vino na travniku. Bilo mi je lepo in toplo, živina je bila mirna, jaz pa ob zadnjih jesenskih sončnih žarkih razigrana. Dve uri sem že bila na travniku, ko se je iz gozda pripodila majhna žival. Prej je še nisem nikoli videla. Živina je pre- plašeno bežala proti domu in jaz, misleč, da mora biti ta majhna žival nekaj strašnega, če se jo bo- jijo velike krave, sem zdrvela za njimi. V hlevu pa me je čakal gospo- dar, začudeno pogledal živino, ki sem jo prezgodaj prignala domov in me vprašal, kaj mi vendar je, da sem tako prestrašena. Pove- dala sem mu vse, mu opisala ži- val, ki je povzročila tako zmedo, Smešnica Neki bahač se je hvalil, da je videl v nekem kraju tako veliko zeljno glavo, da bi lahko 500 ka- mionov stalo pod njo. Pa se je oglasil tisti, ki je stal poleg njega: »Jaz pa sem v nekem mestu videl tak kotel, ki ga je kovalo 100 mojstrov. Drug od drugega so bili tako oddaljeni, da se niso slišali tudi, če so najbolj kričali.« »Tristo medvedov, čemu pa jim je bil tisti kotel?« je bil radove- den prvi. »Hoteli so tvojo zeljno glavo v njem skuhati!« Reoinc Franci, Celje, Mariborska 79 on pa mi je smeje razložil, da sem se ustrašila zajca. Nekaj dni za tem ie začel nale^avati snee in ni mi bilo treba več pasti. Bilo pa me je sram, da sem si morala na tak način za^pomniti zajca. Kožuh Stanislava, IN ŠE NOVA UGANKA Tokrat bodo nagrade malo drugačne, s tem pa ni rečeno da jih ne boste prav tako ve- seli. »Naša knjiga« je prispe- vala za vas tri lepe knjige, ka- terih naslovov vam še ne iz- damo. Torej vsi tisti, ki radi berete, hitro odgovorite na uganko, priložite prispevek in oboje odpošljite. Prepričani smo, da bomo dobili veliko pi- sem. Uganka pa je takale: 1. Odgovorite iz katere pesmi je naslednji verz: 2ive naj vsi narodi, ki hrepene doral:at' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prosT bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Verjamemo, da vam to ne bo delalo preglavic. Seveda pa nam morate napisati tudi ime avtorja. 2 Kai vse lahko kupimo v »Naši knjgi«? 3. Ne po/a bite priložiti pri- spevka za našo rubriko. Želimo vam veliko sreče pr' naslednjem žrebanju, vi pa nam vs pišite. KOMISIJA ZA SKLEPANJE IN ODPOVEDOVANJE DELOVNIH RAZMERIJ pri podjetju »V O D O V O D« Žalec razpisuje naslednja delovna mesta: INŠTALATERSKI MOJSTER, VEC KVALIFICIRANIH INSTALATERJEV, VEC POLKVALIFICIRANIH INSTALATERJEV Plača po tar. pravilniku. Prošnje sprejemamo do 31. marca. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru! CELJSKI TEDNIK — STEV. 10 - 11. marca 1960 7 ponosni smo na uspehe Strelske organizacije v počastitev dneva žena in v okviTU zveznega tekmovanja je ^jjcrajni strelski odbor v Celju pri- oravil mdnulo nedeljo veliko tek- rnovanje ženskih ekip, hkrati pa tudi proslavo osmega marca. Le- te so se razen tekmovalk udele- žili še sekretar okrajnega komi- teje ZK Celje FRANC SIMONiC, jjj.ganizacijigki sekretar STANE niVJAK, sekretar okrajnega od- bora SZDL STANE SOTLAR, se- kretar dbčinsikega komiteja ZK CVETO PELKO, komandant celj- ske garnizije JLA, polkovnik in narodni heroj FRANC ROJSEK jji drugi. Po pozdravnih besedah predstavnice strelske organizacije je spd^Sovoril tov. Simonič, ki je najpi^j čestital ženam-sitrelkam za praznik osmega marca, zatem pa dejal: Mi moramo biti ponosni na uspehe, ki so jih dosegle strel- sike organizacije v našem okraju. Zato je prav, da se članom okraj- nega in občinskih odborov ter članom vseh strelskih družin za- hvalim za trud in jim izrečem javno priznanje za delo. V nadaljevanju je tov. Simonič govoril o pomenu strelske orga- nizacije in o vlogi žensk v njej. Prav tako je orisal nekatere naj- bolj značilne momente zunanje- političnega položaja in vlogo Ju- goslavije v borbi za ohranitev miru na svetu. Po govoru, ki so ga navzoči Lidija Leban: ali bo zadela v črnr, ali... spirejeli z dolgotrajnim ploska- njem, so članice okrajnega strel- skega odbora izročile tov. Simo- niču v dar malokalibrsko pušiko, kot zahvalo za podporo pri raz- širitvi strelskega športa. Za/tem so zastopnice občinskega strelskega odbora v Šoštanju podelile tov. Divjaku lepo diplomo; približno enako darilo pa je sprejel še tov. Sotlar iz rok članic občinskega strelskega odbora v Šmarju. Na tekmovanju je nastopilo 30 ženskih ekip, oziroma 120 strelk. Največ tekmovalk je poslal ob- činski strelski odbor v Šmarju in sicer 56, zatem Celje 24, Žalec 12 in Konjice 8. Proti pričakovanju se te prireditve niso udeležile strelke iz laške in mozirske ob- čine. V okviru oibčinskeh vrst so do- segle najboljše rezultate nasled- nje: ŠMARJE: Šket 93 od 100 možnih. To je bil tudi najboljši rezultat telonovanja. Kovačič 85 in Drofenik 73. CELJE: Zel j 88, Robič 86 in Skočir 85. ZALEC: Škodniik 73, Škorjanc 70, Telzac 69. ŠOŠTANJ: Napotnik 66, Go- stičnik 57 in Lužnik 50. KO- NJICE: Brezovnik 70, Margle 68 in Zidanšek 52. Najboljšim strelkam pa tudi ostalim delavkam v strelskih or- ganizacijah je prireditelj razdelil 30 lepih praktičnih nagrad. Razpis partizanskega pohoda Ob žici okupirane Ljubljane I • Kf-"'''" odbor zveze borcev NOV 1 JuDljana razpisuje v spomin na he- rojsko Ljubljano v letih okupacije in v počastitev 15. obletnice njene osvobo- PIR!lv''^'■^'^°"*''' P"*""* 2ICI OKU- PIRANE LJUBLJANE ZA LETO 1960«. hI,- Tekmovanje P" .f."..^'''PneSa značaja in bo izvedeno v stirih kategorijah: 1. v tekmovalnem pohodu za moške in ženske ekipe organizacije Zveze bor- cev NOV; 2. v tekmovalnem pohodu za vse druge moške in žer(ske ekipe; 3. v Stafetnem teku za moške in žen- ske ekipe in ™"''^'f'"eni partizanskem maršu za moške in ženske ter mešane ekipe. V vseh štirih kategorijah sestavlja ekipo po pet tekmovalcev, ki morajo na cilj prispeti istočasno, sicer se plasman in rezultat ne upoštevata. V tekmovalnem pohodu za vse druge moške in ženske ekipe imajo pravico nastopa vse osnovne družbene organi- zaci.ie v naši državi, nadalje odredi Predvojaške vzgoje ter enote JLA in Ljudske milice s tekmovalci, ki so ro- jem leta 1942 in poprej. Vse moške ekipe v tekmovalnem po- hodu tekmujejo na 25 km dolgi progi z višinsko razliko 15? metrov, vse ženske ekipe v tekmovalnem pohodu pa na 14 km dolgi progi z višinsko razliko 34 metrov. V stafetnem teku za moške in ženske ekipe imajo pravico nastopa reprezen- tance mest in občin z ohmočja naše države ter vabljene reprezentance ev- ropskih mest s tekmovalci, ki so rojeni leta 1941 in prej. Moške ekipe v stafetnem teku tekmu- jejo na 35 km dolgi progi (5 krat 7 km) z višinsko razliko 13" metrov, ženske ekipe pa na 9 km dolgi progi (5 krat ISOO metrov) z višinsko razliko 34 me- trov. V mncžičj-iem partizanskem maršu imajo pravico nastopa vse osnovne druž- bene organizacije z območja naše države s tekmovalci, ki so rojeni leta 1945 in prej. Ekipe partizanskega marša tekmujejo na 20 km dolgi progi z višinsko razliko 137 metrov. V letošnjem tekmovanju od- pade nošenje pušk, streljanje in pre- magovanje zaprek. Tekmovalci in tek- movalke lahko hodijo ali tečejo po vsej dolžini proge. Začetek tekmovanja bo ob 7. uri, start za posamezne kategorije pa bo objav- ljen po sprejemu prijav. Tekmovahm proga bo po vsej dolžini vidno označena. Ob njej bodo postav- ljene številne sodniške in rediteljske kontrole, ki bodo skrbele za pravilen in nemoten potek tekmovanja. Tekmovalci in tekmovalke se lahko poljubno oblečejo iji obujejo. Organi- zacije lahko predpi.iJcjo za -svoje člane posebno opremo in oznake. Na zahtevo člana zdravstvene komisije, na zdrav- stvenih postajah ali na progi, se morajo tekmovalci podrediti zdravstven/emu na- s^etu, vključno z zahtevo po odstopu od nadaljnjega tekmovanja. Za končni vrstni red, ki se določi po času, ki ga je ekipa porabila za svojo pot, bodo upoštevane samo ekipe, ki ne napravijo na poti nobenega prekrška proti razpisu in tekmovalrlm predpisom. Člani prvoplasirane ekipe v katego- riji tekmovalnega pohoda zti moške in ženske ekipe organizacije Zveze borcev, v kategoriji tekmovalnega pohoda za vse druge moške in ženske ekipe ter zmagovalna ekipa v stafetnem teku za moške in ženske prejmejo zlate, člani drugoplasiranih ekip srebrne in člani tretjeplas:ranih bronaste plakete. Vsi. ki preirneio te plakete dobijo še prak- tična darila. Zraven tega dobijo zma- govalne ekipe teh kategorij naslov »Zma- govalec partizanskega pohoda ob žici okupirane Ljubljane za leto 1960« ia pokal zmagovalca v trajno last. In kon- čno, vsi udeleženci tekmovalnega pohod« v prvih treh kategorijah prejmejo na- gradni kupon za žrebanje številnih prak- tičnih daril, če premagajo progo v manj kot petih nrah. Kupone za žrebanj« prejmejo tudi vsi člani ekip množičneg« partizanskega marša, ki nastopijo v eki- pah, ki bodo premagale progo v manj kot petih nrah. Vsak udeleženec partizanskega pohoda v vseh kategorijah prejme še spomin- sko značko. Odbor za izvedbo partizanskega po- iioda bo izdal posebne prijavne obrazce, ki bodo do 15. marca dostavljeni preko republiških zvez vsem osnovnim druž- benim organizacijam in drugim upra- vičencem pohoda. Prijava bo vseboval« klavzulo, da so bili vsi tekmovalci z« tekmovalni pohod oziroma za štafeini tek zdravniško pregledani. Za udeležen- ce v množičnem partizanskem maršu ni trebn izpolniti klavzule o zdravniškem pregledu. Vse ekipe, ki ne bodo imele na prijavi potrdil o poimenskem zdravni- škem pregledu udeležencev, bodo avto- matično uvrščene v kategorijo množič- nega partizanskega marša. Pravilno izpolnjene prijave se poši- ljajo na naslov: Odbor za izvedbo par- tizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane za leto 1960«, Ljubljana, Res- Ijeva cesta 9. Rok za pošiljanje prijav je 24. april 1960, dokaz za pravočasno odpremo prijave pa je datum poštnega pečata. Zakasnele prijave lahko odbor odkloni ali pa upošteva. Po zaključn;em tekmovanju bo zbor vseh tekmovalcev ob 18. uri na Trgn revolucije, kjer bo slovesna proglasiteT ter žrebanje kuponov za praktična da- rila. Morebitne pritožbe vlagajo vodje ekip pismeno pritožbeni komisiji, ki bo po- slovala na dan tekmovanja vse do 22. ure v stavbi Slovenske filharmonije, v naslednjih dneh do vključno 15. maja pa na Resljevi cesti 9. Stroške vožnje in prehrane za vse ude- ležence izven Ljubljane nosijo tekmo- valci oziroma organizacije, odredi iri enote, ki so jih poslali. Organizacije, ki potrebujejo prenočišča na večer pred tekmovanjem, morajo svoje potrebe Ja- viti hkrati s prijavo. Informacijska pisarna bo poslovala 7. in 8. maja od 6. do 22. ure v stavbi Slovenske filharmonije ter na glavni žo- ležniški postaji. Upravni odbor Rudnika rjavega premoga Laško razpisuje delovni mesti dveh obratnih električarjev Pogoj: kvalificiran električar. Plača po tarifnem pravilniku Ponudbe je poslati na naslov Rudnik Laško do 25. marca t. 1. Na razpolago je samsko stanovanje. .<;AH VISOK PORAZ V solfoto so obiskali mesto ob Savinji dijaki gimnazije iz Murske Sobote, ki so se pomerili s celjskimi dijaki v ša- hovskem dvoboju na desetih deskah. Oslabljeni domačini niso bili kos go- lfom, ki so pospravili visoko zmago 8:2. V domači ekipi so bili najboljši Pešec. KraJDC in Testen. * KLUBSKO PRVENSTVO. Pri celjskem Jaiovskem klubu so te dni začeli klub- sko-prvenstvo, na katerem igra 12 ša- faistoT. —tv Važič in tri članice Kladivarja v nedeljo je bila v Beogradu druga preizkušnja najboljših ju- goslovanskili tekačev na dolge proge za sestavo državne repre- zentance, ki bo sodelovala na Balkanskem krosu v Bukarešti. Čeprav je Važič nastopil samo na prvem izbirnem teku in ne na drugem, ga je kapetan vendarle izbral med šestorico, ki bodo se- stavljali državno ekipo. Le-ti bo- do: Mihalič, Subotič, Važič, Jo- vanovič, Ivanovič in Stojanovič. Na tem izbirnem tekmovanju v Beogradu je član celjskega Kla- divarja Rudi Male zasedel tri- najsto mesto. Ženske so imele izbirno tekmo- vanje že prejšnjo nedeljo. Po re- zultatih, ki so jih dosegle, je zvez- ni kapetan uvrstil kar tri članice AD Kladivarja med četvorico, ki bodo nastopile na Balkanskem krosu in to Ančko Slamnik-Gra- dišnik, Amalijo Belaj in Ančko Gašparut. KladivariRudar 10:2 v nedeljo popoldne je bila na GHaziji p^akalna tekma med li- ga,^ enajstorico Kladivarja in velenjsMrn Rudarjem. Začetek dvoboja, v katerem so gostje za- bili prvi gol, je obetal zanimivo in izenačeno igro. Zal, pa so to bila Le predvidevan jat Pozmejši dogodki so namreč pokazali, da Rudair ni bil dorasel Kladivarje- virn nogometašem. Tako se je že polčas končal z dvema goloma prednosti za domačine — 4:2. V drugern delu igre pa je Kladivar zabil še šest golov in postavil končni izid 10:2. Pri streljanju na gol sta bila najbolj uspešna Šega in Hočevar, ki sta dosegla kar šest golov, oziroma vsak po tri. OSTALI IZIDI NOGOMETNIH TEKEM KLADIVAR : LJUBLJANA (mladina) 2:2 MARIBOR B : CELJE 2:1 CELJE : KOVINAR (Štore) — mladina 5:1 OLIMP : SLOVAN (Ljubljana) v DRUGI DEL PRVENSTVENEGA TEKMOVANJA V nedeljo, 15. t. m. se bo začel spo- mladanski del prvenstvenega tekmova- nja v slovenski conski ligi. V njej na- stopa tudi celjski Kladivar, ki se bo v prvem kolu drugega dela pomeril z ljubljanskim Grafičarjem v Ljubljani. V prvi tekmi doma, lansko jesen, je zmagal Kladivar .s 5:1. Upajmo, da celj- ski ligaši ne bodo razočarali !n da bodo prinesli iz Ljubljane dve dragoceni točki. DAN 2ENA IN OBČNI ZBOR AD KLADIVARJA Mednarodni praznik osmega marca so '^Po počostili tudi pri atletskem dru- *'^n Kladivar, kjer je upravni odbor povabil na proslavo in družabno prire- ditev žene vseh funkcionarjev, stalnih ^elavcev in atletov. Po govoru o po- menu praznika, ki ga je imel predsednik •"Ustva Karel Jug, so nastopili pevci, 'eeitatorji in mladi godbeniki tretje "Snovne šole. * V nedeljo, 13. marca ob pol devetih, '* ho začel v dvorani društvenega doma "'^ Kersnikovi ulici redni letni občni Člani društva in ljubitelji atletike ^'Jndno vabljeni. ŠPORTNA IZ VELENJA : ^a/ljivi dvigalci uteži v Velenju so "'*U klubsko prvenstvo. Nastopilo je ^"najst tekmovalcev, predvsem mla- mcev. V posameznih kategorijah so "nagali: i-fEROLAHKA: Krevselj 227 kg; LAII- rj>' KOROŠEC 212.5 kg; SREDNJA: Ša- »^ 285 kg. Med člani je bil najbolj •*PeSen Sile, ki je v lahki kategoriji '^'gnil 225 kg. B. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 - postni predal 16 — telefon 25-23 v - uprava: Celje. Trg konpresa 3 — poštni predal 152 — telefon 23-75 in 20-89 — TekoCi ["Cun pri Komunalni banki Celje *«5-70-l-656 - izhaja o petkih - 'etna naročnina 300, polletna 250. 'etrtletna 125 din — posamezna »»evilka 15 din — rokopisev ne vračamo. Poštnina plačana ▼ gotovini. KOMISIJA ZA USLUZBENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU CELJE RAZPISUJE naslednja delovna mesta 1. Referenta v Upravi za dohodke (davkar ali davčni inšpektor). Pogoj: srednja ali višja izobrazba z ustrezno prakso v finančno davčni stroki. 2. Referenta za predračune okrajnih zavodov in usta- nov. Pogoj: srednja ali višja izobrazba z ustrezno prakso. 3. Strojepisko Ib ali Ia razreda v Uradu tajnika. Pogoj: administrativna šola ali ustrezna praksa. Za referenta v Upravi za dohodke na razpisanem de- lovnem mestu obstoja možnost dodelitve stanovanja do konca leta 1960. 4. V uradu tajnika: 1 šef urada tajnika. Pogoj: oprav- ljena pralna fakulteta in 3-letna praksa. 5. V oddelku za splošne zadeve: 1 administrativni in- špektor. Pogoj: referent II. vrste ali višji referent I. vrste. 6. V oddelku za družbene službe: 1 šef in referent za šolstvo. Pogoj: referent III. vrste ali učitelj. 7. V zavodu za planiranje: I šef odseka za ekonomske analize in analitik. Pogoj: višji referent I. vrste — ekonomist. 2 analitika. Pogoj: referent II. vrste ali višji referent I. vrste — ekonomist. 1 referent za planiranje kmetijstva in gozdarstva. Po- goj: gozdarski tehnik ali gozdarski inženir. 8. V Katastrskem uradu I: 2 geometra. Pogoj: srednja tehniška šola. 1 katastrski referent. Pogoj: srednja strok, izobrazba. 9. V Katastrskem uradu II: 1 geometer. Pogoj: srednja tehniška šola. 2 katastrska referenta. Pogoj: srednja strok, izobrazba. 10. V Katastrskem uradu Šoštanj: 1 geometer. Pogoj: srednja tehniška šola. 1 katastrski referent. Pogoj: srednja strok, izobrazba. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve v 15 dneh po objavi na Urad tajnika pri Okr. ljudskem odboru Celje. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Komisija za uslužbenske zadeve RAZPISI KADROVSKA KOMISIJA PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE • razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tajnika občine — pogoj pravna fa- kulteta ali višja upravna šola; 2. načelnika oddelka za gospodarstvo -— fakultetna izobrazba ali višja uprav- na šola; 3. načelnika oddelka za gradnje, komu- nalne in stanovanjske zadeve — gradbeni inženir; 4. referenta za komunalne zadeve — gradbeni inženir; 5. načelnika oddelka za splošne zadeve — višja upravna šola; 6. šefa sanitarne inšpekcije — zdravnik po upravljenem stažu; 7. sanitarni tehnik — prednja medi- cinska šola, šola za medicinske teh- nike; 8. referenta za zdravstvo — višja šola za socialne delavce, višja upravna šola ali popolna srednja šola; 9. sodnika za prekrške — pravna fa- kulteta ali višja upravn.'a šola; 10. dva (2) referenta za upravno pravne zadeve — pravna fakulteta; 11. Šefa uprave za dohodke — višja upravno šola, višja komercialna šola in 5 let upravne prakse; 13. referenta za odmero dohodkov — srednja strokovna izobrazba; 13. referenta za požarno varnost —nižja ali srednja strokovna izobrazba; 14. referenta za civilno zaščito — sred- nja strokovna izobrazba; inšpektorja — srednja ali višja strokovna izobrazba, (srednja ekonomska ali višja upravna šola) in opravljen strokovn,! izpit; 16. inšpektorja dela — srednja ali višja strokovna izobrazba, (srednja eko- nomska ali višja upravna šola) ter opravljen strokovni izpit. 17. vodjo sprejemne pisarne — srednja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse; 18. pisarniškega uslužbenca — srednja strokovna izobrazba (administrativna šola ali ekonomska srednja šola); 19. strojepisko l/a ali I/b razreda. Kandidati naj vložijo prošnje na Ob- činski ljudski odbor Celje opremljene z opisom dosedanjega dela in kratkim živ- ljenjepisom. Vlogi naj prilože še zadnje šolsko spričevalo. Rok prijav je do 25. marca 1960. RAZPIS RAZPISNA KOMISIJA PRI OKROŽNEM SODIŠČU V CELJU razpisuje za Okrožno sodišče v Celju 1. 2 mesti strojepisk, 2. 1. mesto kurjača in 3. 1. mesto pomožnega uslužbenca — kurirja (moškega). Pogoji : pod 1. dovršena nižja gimnazija ali njej ustrezna šolska izobrazba. Kandi- dati, ki se bodo prijavili, pa doslej ni- majo strojepisnega izpita, bodo morali opraviti za sprejem v službo preizkusni izpit; pod 2. kvalificiran delavec; pod 3. najmanj 4 razrede osnovne šole. Plača po zakonu o javnih nslužbencih oiiromo Uredbi o plačah tehničnega cksebja in pomožnih uslužbencev. Prošnje kolkovane s 50 din in življe- njepisom je vložiti najkasneje do 23. marca 1960 pri predsedništvu Okrožnega sodišču v Celju. Rok za vložitev pro- šenj teče rd dneva objave razpisa na oglasni deski okrožnega sodišča, to je cd 7. 3. 1960. Opr. St. Sn V1-68/60-2. Celje, dne 7. marca 1960. RAZPISNA KOMISIJA OBVESTILO NasleTov za oglase, ki so p»d Eifro, ne izdajamo, oziroma poiiljamo. Za takšne oglase vlo- iite piamene ponndbe. Za (Mtale oglase, za katere i« naalovi in informacije dajejo ▼ opravi lista, bomo pismeno od- govarjali le, 6e bodo pro&ilci v trojih pismih priložili znamko ■« 30 din. Sprejemanje ogla.'iov in objav aMJcljnĆujemo vsako sredo ob 12. Uprava Celjskega tednik« SLUŽBE GOSTILNA »HUM« LA.ŠKO sprejme v službo dve natakarici. Nastop službe takoj! ISCEM službo finančnega knjigovodje. Pogoj stanovanje v Celju. Naslov" v upravi lista. 1RGOVSKEGA POMOCN^KA-co sprej- memo Za neprekinjen delovni čas. Ru- darski magazin, Zabukovca. GOSPODINJSKO POMOČNICO k tro- članski družini za 8 ur dnevno, za nego otroka in kuhanje sprejmem. Plača po dogovoru. Vprašati osebno; Celje Otok. blok 3, stanovanje 14. ZA OSEMURNO oskrbo sprejmem dva otroka. Naslov v upravi lista. STANOVAK\}A ZAMENJAM enosobno stanovanje v cen- tru mesta za dvosobnega v mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. NAMEŠČENEC išče opremljeno sobo, po možnosti s kuhinio. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Takoj«. SOBO S POSEBN»'M vhodom, prazno oddam. Plačljivo par let naprej. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Udobno«. IŠČEM prazno sobo v Celju. Plačam za dve leti naprej. Naslov v upravi lista. PRODAM POSESTVO V VINSKEM VRHU, izmera 1 ha, z gospodarskim poslopjem, vi- nogradom, sadovnjakom in tremi nji- vami prodam. Vseljivo takoji Infor- macije pri Rahle, Knjigarna in pa- pirnica, Celje, Trg V. kongresa 3, ali pa osebno pri 2irovnik, Grobelno šte- vilka 10. SLADKO SENO in otavo prodam. Ko- sec, Celje, Polule. LEPO MAJHNO POSESTVO (okolica Celja), z gospodarskim poslopjem pro- dam, (elektrika!) Naslov v upravi lista. VSELJIVA ENODRUŽINSKA HISA, z U ari vrta na Ponikvi pri Grobelnem, ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »DELO SPOMLADI«. SLADKO MRVO in VOZ, nosilnost 600 kg pr'-dam. Stoklas, Zaerad 105, Celje. POSNEMALNIK »DOMO« 10 1, eno leto v nnorabi, prodam. Kovačič Anton, Sp. Poljčane. VSELJIVE POL HIŠE. podkletene, z vr- tom |>rndam. Ponudbe na upravo lista nod šifro »V Celju«. BREJE »CINCILA« ZAJOKE prodam. Cclie, Delavska 23. MANJŠE POSESTVO s hišo in gospo- darskim poslopjem na Vranskem pro- dam. Vprašati pri Perko, Celje, Trg V kongresa lO/III. ZIDAN ŠTEDILNIK skoraj nov z glavo- za levo stran prodam. Naslov v upravi lista. UTO (šupo) 4.5 X 7 m. prodam. Naslov v upravi lista. ZAZIDALNO PRAVICO PARCELE na lepi točki predam. Naslov v upravi lista. NOVO OGRODJE ZA DVA KAVČA s predali, divan, komodo in veliko sobno mizo (oreh) prodam. Ogled od 10.30 do 15. ure. Celje, Razlagova 13/1. - desno. KUPIM KUPIM DOBRO OHRANJEN KLAVIR. Naslov v upravi lista. VEČJI zidan štedilnik in gume za voa 6,70 X 15 kupim. Megojce 102, Griže. MANJŠE komfortno stanovanje v Celjn kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gotovina«. ZAHVALE ZAHVALA Vsem, ki ste spremljali našega nepo- zabnega očeta, moža, brata, strica in svaka MARTINA KITAKA na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje, se iskreno zahvaljujemo. Po- sebno zahvalo smo doFžni dr. Ločni- škarju za njegov trud v času bolezni in tov. Otavniku za njegovo požrtvoval- nost. Prisr(:'no se zahvaljujemo Sociali- stični zvezi in Zvezi komunistov Zalec, Sindikalni podružnici Komunalnega pod- jetja Žalec, Društvu Partizan Gotovlje— Žalec, godbi Rudnika Zabukovca, pev- cem »Svobode« Žalec, ter govornikom za poslovilne besede. Žalujoča žena Štefka, sinova Drago in Dušan, brata Stane in Edo ter sorodniki. Žalec, Celje, dne 9. marca 1960. ZAHVALA Po kratkem trpljenju je umrla moja ljubljena žena in predobra mama HELENA ŠRIBAR roj. Novak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v velikem številu spremili na zadnji poti ter izrazili sožalje. Prisrčna hvala darovalcem številnih vencev. Obenem s« zahvaljujemo tudi teharski đuhovšč'ini. Žalujoči mož Jože, sinova Jože in Roman, sestra Milka z možem in otroci. Celje, Teharje. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALKCE Sobota, 19. marca ob 16. in 20. uri: Mi- loš Mikeln: Golobje miru — Izven. Gostovanje Drame Slovenskega narod- nega gledališča Maribor. Opozarjamo občinstvo na to izredno gostovanje SNG Maribor, ki bo v sobot« 19. marca ob 16. uri za dijake in ob 20. uri za ostalo občinstvo. Vabimo Vas, da si čimprej nabavite vstopnice pri gledališki blagajni. KINO o KINO UNION Od 9.-12. 3. 1960 »VELIKO PRIČAKO- VANJE«, angleški film Od 13.-16. 3. 1960 »RIMLJANKA«, itali- janski film KINO METROPOL Od 10.-15. 3. 1960 »HREPENENJE PO ČLOVEKU«, ameriški barvni film Cse Od 14.-17. 3. 1960 »DOBRODOŠEL MR. MARSHAL«, španski film MATINEJA Dne 13. 3. 1960 »VLAK BREZ VOZNEGA REDA«, jugoslovanski film MLADINSKI KINO Dne 12. in 13. 3. 1960 »POKOLENJE«. poljski film Predstave so vsako soboto ob 15. is 17. nri in vsako nedeljo ob 10., 15. im 17. nri. PET LET PLOVBE Ko se je nekdanja cona B pri- kljiičila Jugoslaviji in je postala blaginja tega ozemlja ^rb naro- dov Jugoslavije, je v slikovitem Piranu nastajala Splošna plovba, kot edino slovensko podjetje te Zelengora se je pred nedavnim vrnila iz ZDA. Kot prva jugoslo- vanska tovorna ladja je imela urejen poseben prostor za zobno ambulanto, kar je mornarjem neizmerno olajšalo opravljanje te vrste zdravljenja, obenem pa omogočilo, da so mornarji z zobo- bolom lahko drugače uporabili svoj kratek čas na kopnem. vrste. Sprva je plovba razpola- gala le z majhnim številom že iz- trošenih in nemodernih plovnih objektov, vendar je prizadevanje takratnega kolektiva kmalu ro- dilo uspehe, ki so danes vidni in so ji utrli pot po svetu. Trem lad- jam, ki jih je imela plovba v za- četku, se je že naslednjega leta priključilo nekoliko ladij nekda- nje jugoslovanske trgovske mor- narice, ki se -je decentralizirala, pozneje pa je plovba nabavi j alla plovne objekte tudi v tujini. Zla- sti v zadnjih letih se je strojni park zelo izpopolnil, stare doslu- žene objekte so nadomestili mlaij- ši, modernejši. Sedaj ima Splošna plovba v Piranu 13 večjih in manjših ladij, v kratkem pa bo dobila še štiri nove ladje, ki jih gradijo v puljski ladjedelnici. Se- danje ladje plovbe imajo 81.382 BRT (bruitoregistrskih ton). Ves čas svojega obstoja so se v plovbi trudili predvsem za pre- voze izvoznih in uvoznih artik- lov. Takšna politika je doslej že privedla do tega, da je podjetje lani uvedlo ekspresno linijo s pot- niškcHtovomimi ladjami »Bled«, »Bohinj« in »Bovec« med Jadra- nom in ZDA, že letos pa bodo ladje tipa »Goranka« odprle linij- sko progo okoli sveta. V sklopu iplovibe delujeta še dva samostojna obrata, obalna plovba, ki razpolaga z U tovor- nimi objekti in 4 potniškimi čolni, ter piranska ladjedelnica, ki je svojo dejavnost (gradnjo lesenih ladij) preusmerila na zaključno gradnjo železnih plovnih objektov in ina popravila velikih preko- oceanskih ladij. Obalna plovba je v sklopu Splošne plovbe že obstojala in se je osamosvojila p,red dvema le- toma. Vendar je samostojna obal- na plovba v Kopru obstojala le krajši čas, kmalu pa je bila spet tistanovljena pri Splošni plovbi kot samostojen obrat. Obstoj ji je sedaj zagotovljen, saj so stare iz- trošene motorje nadomestili zad- nji Mercedesovi izdelki. Obalni plovbi je uspelo dobiti dovoljenje za izkop in prevoz peska iz Soče, kar bistveno vpliva na spremem- bo strukture stroškov. Svoje štiri potniške ladje in 10 tovornih ja- drnic, ki so povezani s trgovsko mrežo Splošne plovbe, je obalna plovba pravilno razporedila in jih popolnoma izkoristila. Leta 1956. se je piranska lad- jedelnica pripojila k Splošni plov- bi in kmalu nato je v njeni opremni luki pristala prva pre- kooceanska ladja »Komat«. De- javnost ladjedelnice se je že v tem letu popolnoma preusmerila na remonte velikih ladij, proti koncu leta pa so v ladjedelnici že začeli graditi sesalni bager »Peter Klepec«. Ves čas do danes je nastalo v piranski Ladjedel- nici 7 vlečnic, nekoliko ribiških ladij, več motornih in aluminija- stih čolnov, da niti ne omenjamo številnih remontov na veUkih in malih ladjah. Lajdedelnica se je posebno odlikovala pri izvrševa- nju remontov v zelo kratkem ro- ku, ki jih danes opravlja že tudi na ladjah Jadrolinije, Jugolinije in tudi na tujih ladjah. Največje težave za celotno pod- jetje predstavlja kadrovsko vpra- šanje. Podjetje sicer štipendira vrsito dijakov in študentov na po- morskih in visokih šolah širom po naši državi, vendar vedno no- va področja dela, h katerim plov- ba pristopa, zahtevajo nove stro- kovnjake. Kolektiv tega mladega podjetja je neizmerno ponosen na prehojeno pot in je ob vsakem času pripravljen vložiti vse na- pore za nove uspehe pdrarkske Splošne plovbe UTRINEK Misel, ki ga je obdajala ta- krat, je bila morda najlepša v njegovem življenju. Lepi spo- mini, topla čustva in — hrepe- nenje. Premišljeval je naslo- njen na sedež avtobusa in v mislih je bilo spet vse tako kot pred nekaj trenutki. Bila je ob njem, v njegovem objemu in ga božala po laseh. Toliko lepih spominov mu je ostalo. Zdaj je ni več. Morala sta se posloviti, moral je spet v kraj, kjer živi in dela. V srcu je ostala takšna praz- nina, ki je ni mogoče izpoveda- ti. Ostala je le še opojna misel nanjo, ki jo bo vedno ljubil. Toda, jo bo še kdaj videl? Motor avtobusa je enakomer- no brnel. Se vedno je razločno slišal njene besede: »Le kako dolgo bo trajala ta najina sre- ča?< In kot vedno ji le v mislih znova odgovarjal: »Vedno. Te- ga ni mogoče uničiti.« Brnenje motorja, njene bese- de in misel nanjo. Vse je pre- mislil še enkrat. Vedel je, da se ne vara. Bila je bitje njego- vih sanj, ki ga je vse dotlej iskal zaman. .. . Cas teče. Ne vidi je več niti ne sliši več njenega šepe- ta. Ostal je spomin. Ona se je izgubila prav tako skrivnostno kot je bila skrivnostna vedno. Tudi v Švici „HARINE ZLAKE" V Zurzachu ob gornjem toku Rena v Švici so preteklo jesen odkrili tople vrelce kar sredi trav- nikov. Toplota vode znaša 40 sto- pinj in je hkrati mineralna. Naj- dišče je takoj oblegalo vse polno preprostih ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdravljenja v razkošno urejenih kopališčih. Hkrati so se pojavili tudi razni denamiki, ki so hoteli zemljišče odkupiti, ker 6o zavohali, da v tisti vodi vre iz zemlje tudi denar. Tu pa so na- leteli na odpor ljudi, ki terjajo, da vsaj to »čudežno« kopališče prepusti j ©»•ljudem, ki so zdravja potrebni in nimajo sredstev. Tako se dnevno zgrinjalo na travnik, kjer je že nekaj primitivnih, toda snažnih stavb, bolniki iz vseh strani. Mnogi nosijo vodo tudi do- mov za .pomoč bolnikom, ki sami ne morejo na pot. Predvidevajo, da bodo s prostovoljnimi prispev- ki poskusili urediti izvir dn poskr- beti za red in snago. Tam seveda ni prišlo do »čudovitega« meša- nja bolnikov v isti kadi, kakor pri nas v »atomskih« toplicah v Harinih Zlakah pri Podčetrtku, kjer si poleg bolnika s kožno ibo- leznijo drugi izpira bolno grlo. Na sliki vidimo dekle, M si v leseni kadi »zdravi« svoje »bolne« noge. DOVOLJ KRUHA ZA VSE Jugoslovanski zavod za staiti- stiko je izdelal v lanskem letu ta- belo prirastka prebivalstva za po- slednjih deset let in prognozo za prirastek v naslednjih desetih le- tih. Leta 1948 je bilo v naši državi 15 milijonov in 900.000 ljudi. Za lansko leto računajo že 18 mili- jonov dn 448.000 prebivalcev, medtem ko po verjetnostnih me- rilih cenijo porast prebivalstva do leta 1970 že na 20 milijonov in 860.000 ljudi, torej domala 21 mi- lijonov. Nas Slovencev je bilo leta 1948 Imilijon in 443.000, leta 1970 pa nas bo že skoraj dva milijona. Toda naša država ni izjemna. Po vsem svetu beležijo viden po- rast prebivalstva in je domala v vseh državah sveta prirastek vsaj za enkrat večji od imirljivosti. Poleg tega se življenjska doba ne- prestano povečuje, mednarodna pomoč v omejevanju nalezljivih bolezni krepi, pravtako medna- rodna pomoč v preskrbi zaostalih in revnih ljudstev pomeni pove- čanje števila ljudi na zamlji. Pred vojno smo govorili o dveh milijardah in pol ljudi na vsej zemlji. Leta 1957 jih je bilo že dve milijardi in 790 milijonov. Samo na Kitajskem znaša vsako leto prirastek okoli 8 milijonov ljudi. Na tak način bomo zem- ljani v kratkem času dosegli šte- vilo dveh milijard, ob koncu tega stoletja, ki je hkrati začetek no- vega tisočletja, pa bo po računih statistikov 3 in pol do 4 milijarde ljudi. Da ljudje brez hrane ne mo- rejo živeti, je menda vsakemu jasno. Zato so tudi razumljivi vsi ukrepi pri nas doma in v svetu, da bi pridelali dovolj hrane. Ker hkrati pada odstotek prebivalstva na podeželju v primerjavi z na- glim porastom prebivalstva in- dustrijskih središč, je težnja po izdatnem pridelovanju živil po- polnoma razumljiva. Koliko porabimo ljudje za pre- hrano, naj povedo številke, ki te- meljijo na proizvodnji iz leta 1957: Pšenice smo na vsem svetu pri- delali okoli 150 milijonov ton. Ko- ruze okoli 160 milijonov ton. Riža, ki je v Aziji vsakdanji kruh, okoli 185 milijonov ton, krompirja 16 milijonov ton, mesa okoli 14 mi- lijonov ton. Leta 1957 je bilo na cvetu okoli 660 milijonov glav goveje živine in približno 350 milijonov pra- šičev. Zanimivo je pogledati, kje do- segajo najvišje pridelke. To je tam, kjer je gostota prebivalstva najvišja in se morajo preživeti. Na Japonskem je 245 ljudi na enem kvadratnem kilometru. Do- nos pšenice na Japonskem je bil leta 1957 18 stotov na hektar, medtem ko je bil takrat pri nas komaj 11 stotov. Zato pa je Ja- ponska porabila 273 kilogramov umetnih gnojil na hektar, Jugo- slavija pa komaj 10 kilogramov. Najvišji pridelek pšenice imata Nizozemska in Belgija z nad 30 stotov pšenice na hektar. Po vsem svetu spreminjajo mi- lijone hektarjev nerodovitnih po- vršin v rodna polja. Vse več hra- ne pridelujejo že na popolnoma industrijski način. Znanost po- sega za hrano tudi v morje, ne za ribami, temveč po algah in po- dobnem. Pri nas se pa še najdejo ljudje, ki pravijo: Zakaj nas silijo kme- tovati po novem, saj so naši pred- niki tudi živeli brez plantaž, farm, traktorjev in umetnih gnojil? »Akademik« Goša Te dni je po Ameriki gostoval rusiki dreser Ivan Kudriačev s svojim medvedom Gošo, ki je verjetno res najpametnejši med- ved na svetu, saj mu puiblika moskovskega cirkusa pravi »aka- demik« Goša. Najbolj izurjeni medvedje se naučijo po nekaj spretnosti. Goša jih ma kar 11. Zna voziti motorno kolo, stati na glavi, skakati žabo, po prednjih nogah plezati čez stopnice, žon- glirati z gorečimi baklami, po- čenjati klovnovske norčije, i>re- vračati kozolce in kar je najbolj čudovito, Goša prihaja eara ▼ areno cirkusa in brez povelj tre- nerja izvaja svoje točke. Za tur- nejo po Ameriki se je naučil cel*' veslati enosedežni čoln tako nag- lo, da ga njegovi kosmati bratje, izredno dobri plavalci, ne morej« dohajati. Nek znan ameriški komik, ki je nastopil skupaj z Gošo, je ta- kole povedal: — Ne samo to, da je ruska ra- keta pred nami dosegla rnesee, tudi Goša, simbolična ruska žaval, daleč nadkriljuje slona in osla. — Slon in osel sta simbola ame- riške demokratske in republikan- ske stranke. Genialnost Amerikancev je v tem, da naredijo vsako stvar za trajanje dvajsetih let, in tako, da je v dveh letih že zastarela ... Ljubezen tako dolgo ne bo ideal- na, dokler si zakonci prizadevajo biti le majčkeno resnicoljubni, majč- keno zvesti in majčkeno poročeni. ŽIVLJENJE NA OBROKE .. . Večini ljudi je vseeno koliko mo- rajo plačati za kakšno reč — le da niso prisiljeni plačati vsega naen- krat. Prevozno podjetje »AVTOUSLUGE«, CELJE razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE 6 prakso v stroku Nastop službe s 1. 4. 1960, ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj se javijo pri podjetju pismeno ali ustmeno.