
Poslovenil in razložil

P. FSach! Javornik,

benedildinar, c. k. učenik svetiga pisma st. z. in iztočnih
jezikov na bogoslovskim učilišu

v Celovci.

V Ljubljani.

Natisnil Jožef Blaznik

1


Predgovor.

ilovensko slovstvo , domorodno izobraženje
se zbuja, vzdiga in širi. Lepo in veselo
k je to, in Bog ohrani in osrečuj verle in
iskrene može, ki si to prisadevajo.

Med mnogoverstnimi koristnimi bukvami in spisi
pa, ki se od dne do dne na svitlo dajo, se še ved¬
no ene in sicer nar bolj potrebne pri nas pogrešajo,
ktere sicer imamo, vender ne v taki besedi in opra¬
vi, de bi bile današnjimu izobraženju slovenskiga je¬
zika in povzdigi družili učenost in znanstev primer-
jene. Za sveto pismo  namreč se je pri nas še
silo malo, ali saj veliko manj, kakor kar bi se bilo
imelo, zgodilo. Zakaj, kakor gotovo je, de mora
dušno oblagorenje in večno zveličanje človeku bolj
per sercu biti, kakor posvetno blagostanje in časna
sreča, ravno tako gotovo je, de je med vsimi pod¬
uki in pripomočki pot zveličanja hoditi, in tisto eno,
ki je potrebno, doseči, nar pervi in nar gotovši pri¬
pomoček in nar zvestejši voditelj sveto pismo,
ktero je, de njega imenitnost in visoko ceno ob e-
nim izrečem, beseda večniga, svetiga in modriga
Boga, ki nas ljubi in našiga izveličanja želi. In
ravno tako resnična je, de narodna izobražnost in
zvedrenost ni v pravi primeri, ako pri povzdigi svetnih

IV

učenost in znanstev duhovsko slovstvo zastaja, ali
saj enake stopnje z njimi ne dosega. De je pa ravno
sveto pismo nar važniši obstojni del duhovskiga ali
cerkveniga slovstva in steber vsili keršanskih učc-
nošt, že to spričuje, ker je — sveto pismo.

Pa kakor sim pomiljeval, se ponovim, — naše
neprecenljive Novice  so neko jasno blagostno luč
slovenskimi! svetu prižgale; od tistihmal, kar so se
one začele, že mnogo v raznih rečeh in zadevah
življenja koristnih in podučnih in clo učenostnih bu¬
kev štejemo, — ali zravin pa še vedno celotne v
duhu današnjiga jezika spisane prestave svetiga
pisma  pogrešamo. Pred kacimi 300 leti nam je
sicer Juri Dalmatin  pervi sveto pismo za takratni
čas dobro poslovenil; alj njegova prestava se pri nas
le redko dobi, in se tudi zavolj njegove vere pro¬
stim bravcam ne priporoča; za njim je konec pretek-
liga stoletja pridni domorodec Juri  Jap  el  celo sveto
pismo poslovenil, ki se povsod še pogostama najde
in bere. Verh imenovanih prestav imamo samo še
zgodbe svetiga pisma, na svitlo dane od rajniga viso¬
ko učeniga gosp. Matevža Ravnikarja,  pa le¬
po,  tode okrajšano prestavo peterih Mozesovih bu¬
kev od rajniga gosp. Drja. Klančnika.  Pa kaj,
gola prestava teh na več krajih temnih in težko raz-
jasnivnih bukev ni zadosti; ker taki kraji, ako se
clo ne, ali pa krivo umejo, niso v prid in poduk,
ampak clo v škodo. To zlasti velja od st ari ga
zakona.

Ti in enaki prevdarki in serčne želje, tudi svojo
trohico na oltar domorodstva položiti, so me naklo¬
nile, dragim domorodcam, zlasti pa častitim duhov-
skhn sobratam svojim v ti reči nekoliko postreči, in
jim saj en poskus svoje dobre volje ponuditi, de,
ako bi morde jez iz raznih ozirov za delo tako vi-

v

šoke pomembe poklican in ugodin ne bil, bi se vsaj
kdo drug verli domorodec te tako želj en e in potreb«
ne reči lotil, jo daljšal in srečno dokončal.

V pričujočim zvezku, dragi domorodec! ti te-
dej podam perve strani svetih bukev poslovenjene in
razložene za poskušnjo. Kar delo tiče, samo ob
kratkim spomnim, de sim se po moči trudil, vsako
reč jasno in umevno razložiti; v ta namen sini ved¬
no izvirni  spis (original) pred seboj imel, in na
težejili krajih z razlago pomena Hebrejske besede
pomen kalniga in težavniga kraja zvedriti si priza-
djal. Razlagal sim tudi s posebnim oziram na stare
šege, navade, zaderžanja in okoljšine časov in kra¬
jev, v kterih so Judovsko in druge takratne ljud¬
stva živele. Posebne raslagavze, po kterih sim se
pri svojim delu ravnal, imenujem Šranka,  Kal-
meta, Brentaneta, Vaj tena verja;  tudi druge
sim še prebiral. — Sklenil sim bil od konca, lastne
imena sveto - pisemskih oseb, dežela, rek in družili
reči popolnama tako, kakor se v Hebrejskim bero,
obderžati in pisati; zakaj meni se kar prav ne zdi,
de se v naši Vulgati lastne imena večidel tako od¬
stopno od Hebrejskih berejo. De bi pa prostiga
bravca s temi za-nj  novimi imeni ne motil, sim si
premislil, ter sim pri navadnih imenih ostal; vender
sim vselej, kader se je kako lastno ime pervikrat
bralo, med vejice zravin postavil ime, kakor se v
izvirnim spisu bere. Včasi sim pa tudi kar pravo
Hebrejsko ime perderžal, če ni bilo zlo različno od
navadniga.

Ako starost teh bukev, pomanjkljivost in rev-
šino jezika, v kterim so pisane, prevdariš, in po¬
misliš, de pri razlagi marsikteriga kraja dva razla¬
galca enake ne mislita, in de se na več mestih c!o
misli cerkovnih očetov in učenikov ne sklepajo, boš

VI

težavo taciga dela lahko presodil. Toliko z dobro
vestjo reči smem, de nikjer očitno krive misli svo-
joglavno terdil nisim, in je nikoli nebom. Zatega-
voljo sim pri verstah, ktere učeni razno in nesklep-
no razlagajo, njih nar imenitniši misli zapored na¬
štel, in samo povedal, ktera bi, bila po moji pameti
nar boljši in nar verjetniši. Če pa pri vsim tem
kakšino zmoto zapaziš, pa prizanesi in popravi*, sej
veš, kako lahko se človek zmoti.

Beri, presodi, kar je dobri ga, obrani. Ako
bom slišal, de ti dopade, bom z božjo pomočjo in s
podpiranjem verlih prijatlov svetiga pisma in sloven-
šine veselo in neutrudljivo naprej delal, kar sim za¬
čel in poskusil, če ne tako dolgo, de dokončam,
saj tako dolgo, dokler mi Bog življenje in sdravje
ohrani. Ti pa ne bo dopadlo, pa mojo dobro voljo
za delo vzemi$ morde se bo potem, kakor sim re¬
kel, kteri drugi z veči srečo tega dela podstopil,
in tako mi bo še vselej veseli spomin, s kterim sim
dosti zadovoljin, ostal, de sim namreč jez vsaj kej
dobriga včinil. Naj bo vse v božjo čast in duš iz-
veličanje!

V ( elovci veliciga šmarna dan 1847.

Javornik.

Vvod

v

»petereMozesoveliukTe ' 4  sploh,

in v „perve“ posebej. *)

Hl^ ai je splošni zapopadik „peterih Mozesovih bukev",
ali kaj nam te bukve perpovedujejo?

„Petere Mozesove bukve" nam perpovedujejo, karkoli je
bil Bog, dobrotljivi stvarnik neba in zemlje od stvarjenja sem no¬
ter do Mozesove smerti vredil, storil in sapovedal, de bi se bila
vera v eniga praviga Boga uterdila, ohranila in dalje in dalje raz¬
širjala, de bi ljudje njegove lastnosti in njegovo voljo spoznali, po
njegovih zapovedih živeli in se tako časne in večne sreče vdeležili.
Posebno lepo in živo nam pa te bukve govore od tega, kar je Bog
po Mozesu vredil in zapovedal, tako de se mora vse, kar se v
„pervih“ bukvah bere, kterih zgodba čas od stvarjenja do Moze-
soviga rojstva obseže, za vvod ali vpeljavo v sledeče čvetere bukve
ali v zakon (postavo), ki gaje Bog po Mozesu s svojim ljudstvam
storil, imeti; zatorej je zapopadik „pervih" bukev z zapopadkam
sledečih tako močno in tanjko sklenjen in zedinjen, debi sete brez
unih razjasniti in razumeti ne dale. —Imamo in štejemo sicer pet
bukev od Mozesa, ktere se pa po zapopadku v tri poglavne dele
razdeliti dajo, namreč v del vvoda (perve bukve) v del zakona
(druge, tretje in četerte bukve) in v del druziga zakona (pete
bukve, deuteronomium).

I. Vvod ali perve bukve se spet v dva posebna dela razde¬
lijo. Pervi del seže od I. noter do XI. poglavja 26. verste, in
obseže čas blizo dveh jezer let, od stvarjenja namreč noter de je

*) Ravnal sim se per tem vvodu po vvoda nekdajniga učeniga gosp. Jana,  ker se
mi njegov vvod med vsimi druzimi, kar sim jih bral, nar bolj jasin in razložin zdi.

VIII

V voil

bil Abraham rojen. Bero se v tem delu le posamezne reči, zlasti
zgodbe posebnih Abrahamovih prededov, ki so v praviga Boga
verovali in pobožno živeli, in ravno to vero in pobožnost tudi per
svojim zarodu ohranili in med druge ljudi razširjati se trudili. Z
zgodbo teh očakov je pa dostikrat zedinjeno tudi p crp ovc do vanj e
od družili, postavim od Kajna in njegoviga zaroda, in semtertje
se od celiga človeškiga rodu govori. Piše tedej sveti spisatelj teh
poglavij, kako milostljivo je sam Bog naše perve starše učil in na-
peljaval, ga prav spoznati in mu zvesto služiti, pove, kako de so
pervi starši volji božji nasproti ravnali in sebi dano lahko zapoved
prelomili, kako so svoj presrečni stan spohujšali in sami sebe in
celo človeštvo v nesrečo perpravili. Perpoveduje dalje, kako de
je v tretjim stoletju po stvarjenju skori celi Adamov zarod Boga,
svojiga stvarnika in dobrotnika, pozabil, in tako pregrešno in gerdb
živeti začel, de so tisti, ki so se še svojiga praviga Boga deržali,
vero va-nj in pobožnost ohranili, persiljeni bili, se otroke, to je,
učence božje imenovati, v razločik od tistih, ki so podučenje
božje zaničevali, na Boga ne porajtali, ter le po svojih pregreš¬
nih in gerdih nagibih hudobno živeli, in ktere so zategavoljo otro¬
ke ali učence ljudi klicali, ker so sc le po zapeljivim zgledu
spačenih ljudi, ne pa po volji božji ravnali. Ta razujzdanost in
pregrešnost je pa še veči in splošniši perhajala potem, ko so pra¬
vični in pobožni jeli hčere hudobnih za žene jemati, zakaj zarod
iz taeih nesrečnih zakonov je še hudobniši bil, ker so razujzdane
matere po svojih izgledih tudi svoje otroke razujzdano živeti uči¬
le, in v greh napeljevale. Hudobija je bila posihmal že tako ve¬
lika in splošna, de vse božje opominovanje, svarjenje in žuganje
nič več ni zdalo; sklene tedej pravični Bog vesoljno, nepoboljšljivo
človeštvo in vse, kar živi, zunej Noeta in njegovih in živaljskih
plemen, ktere je v veliki barki ohranil, v splošnim potopi vkončati,
kar je tudi v resnici storil potem, ko je še 120 let pokore in po-
boljšanja zastonj čakal. Ta potop se je v sedemnajstim stoletju po
stvarjenju pergodil. — Govori zadnjič še od Noetoviga zaroda in
imenuje kraje, v kterih so se njegovi sinovi in vnuki zaselili; spomni
tudi Babilonskiga stolpa (turna), ki so ga zidati jeli, in kteri je
posebiii uzrok bil, de so se ljudje po svetu razkropili, in v raz¬
nih krajih vdomovili; in poslednjič imenuje očake iz Noetoviga za¬
roda noter do Abrahama, po kterih ste se vera v praviga Boga
in pobožnost med ljudmi ohranile in razširjale.

Drugi del vvoda ali pervili Mozesovih bukev od pogl. 11,

V vod

IX

27 .  noter do pogl. 50, 26 .  ali do konca bukev ne perpoveduje več
tako posameznih reči kakor pervi del, ampak bolj celotne, zve¬
zane in razločne zgodbe očakov Hebrejskiga ljudstva, namreč
zgodbe Abrahama, Izaka in Jakoba noter do smerti Egiptovskiga
Jožefa. Ko je namreč, se bere v teh poglavjih, zarod Teraha,
očeta Abrahamoviga, že tudi v nevarnosti bil po zgledu družili v
malikovanje zapeljan biti in jih je beržkone zares že več iz njegove
hiše v ta greh zapeljanih bilo, pokliče Bog Abrahama iz očetove
hiše, in mu v četertim stoletju po splošnim potopu zapove, se v
Kanansko deželo preseliti. V r  tej deželi mu Bog zavolj njegove
velike pokoršine in pobožnosti večkrat obljubi, de sc bo njegov
zarod silno zlo namnožil, de bodo njegovi mlajši po Izaku, potem
ko bodo 400 let kakor ptujci v ptuji deželi prebivali, Kanansko
deželo v last dobili, in de bodo ob svojim času po njegovim zarodu
vse ljudstva svetli srečne in blagoslovljene; in ravno te Abrahamu
večkrat storjene obljube je Bog Izaku in Jakobu ponavljal, tako de
se morajo vse te obljube za sredniše (centrum) vsili zgodivšin tega
druziga dela imeti, ker se vse, karkoli se iz teh časov bere, na
storjene obljube nanaša.

II. Drugi poglavitni del peterih Mozesovih bukev obseže dru¬
ge, tretje in če ter te bukve, in zapopade zgodbo po Mozesu
daniga zakona ali postave. Nar poprej sveti spisatelj pokaže, ka¬
ko de so se obljube božje od množenja zaroda Abrahama, Izaka
in Jakoba že zdej v djanju spolnovati začele, kako je Abrahamov
zarod v Egipt prišel, kaj je ondi terpel, in kako je bil iz Egipta
rešen; kaj je bil Bog sklenil storiti in tudi storil, de bi se vera in
pobožnost na svetu ohranile in razširjale, naj bi tako enkrat vse
ljudstva po obljubljenim izveličarju osrečene bile. — Na tanjko je
tedej povedano, v kakošnih okoljšinah de je bil Mozes rojen, in
kako je bil smerti rešen, zakaj je mogel kraljevi dvor v Egiptu
zapustiti in v Arabijo bežati, in kako ga je bil Bog izvolil in po¬
klical, svoje ljudstvo iz Egiptovske sužnosti rešit. Zatorej so prav
živo popisane vse čudovite kazni, ktere so Egipčane persilile, He¬
brejsko ljudstvo iz britke in težavne sužnosti spustiti, Hebrejce
pa prepričale, de je Mozes v resnici v njih rešnika od Boga iz¬
voljen in poslan. Perpoveduje se dalje, na kako čudovito vižo so
Hebrejci skozi Arabski morski zatok šli, in kako de je bila cela
Egiptovska armada v morju vkončana. Potem so Hebrejci od Mo-
zesa vladani po Arabii popotvali, in noter do gore Iloreb, ktere
verh se Sinaj imenuje, prišli. Na tem popotvanju je bila grenka

X

Vvod

voda v kraju Mara z nekim lesam pitna storjena. Ob popotvanju
po kamnitni Arabii previdi dobrotljivi Bog Hebrejce, ki jim je
hrana pošla, z mano, potem s prepelicami; ko jim vode zmanjka,
Mozes na povelje božje s palico na skalo vdari, iz ktere obilno
dobre vode perteče. Premagajo potem Amalekičane. Mozes po¬
stavi sodnike čez ljudstvo, kar mu je njegov tast Jetro svetoval.
Iz verha Sinaj Bog Hebrejcam med bliskam ingromam zakon ali po¬
stave oznani, ki službo božjo, vero, zaderžanjske zapovedi in os¬
novo deržave zadene. To postavo Mozes potem zapiše in bolj na
tanjko razloži, in vse ljudstvo perseže, de bo po nji živelo, in
Bogu, kteriga si je tukej za kralja izvolilo, pokorno in zvesto.
Potlej Mozes zapovedi da zastran osnovanja svetiga šotorja ali
hiše božje, zastran posvečenja duhovnov, svetih posodb in obla¬
čil in družili reči, ktere k službi božji grejo; posebno živo pa
perporoči in zapove praznovanje in posvečenje Gospodoviga dne
ali sabote. Z britkim sercam tudi pove pregrešno nezvestobo ljud¬
stva, ktero je, komej de je Mozes z verha Sinaj prišel, že ma-
likvalo, in pod podobo zlatiga teleta po izgledu Egipčanov Boga
molilo, kar je po postavi ojstro ojstro prepovedano bilo; zatega-
voljo jim zopet ponovi, v čem de pravo praznovanje dneva Gos¬
podoviga ali prava služba božja obstoji.

Bero se dalje postave za zunajno službo božjo, posebno za
darovanje kervavih darov; perpoveduje se šega, kako so bili du¬
hovni posvečeni; razloži Mozes postave zastran nečistih žival, ki
se ne smejo Bogii darovati, per tej perložnosti govori tudi od ne¬
čistih ljudi, kteri se niso smeli per službi božji znajti; spomni tudi
nesnažnih hiš in oblačil, po kterih se ljudje oskrunijo. Berejo se
potem postave razniga zapopadka, in sicer brez vsiga reda kakor
so dane bile; na te postave slede obljube blagoslova za tiste, ki
bodo Bogu zvesto služili in po zapovedi živeli, in žuganja kazinj
za tiste, ki bodo zoper voljo božjo ravnali; potem tudi obljub spo¬
mni, in popiše, kako naj se obljube delajo in spolnujejo.

Halje sledi popisovanje, kako so se Hebrejci na pot perprav-
ljali: nar poprej se celo za vojsko godno ljudstvo prešteje, popi¬
še, razbere in pregleda; zapove se potem, kako naj se šotori sta¬
vijo, in kako naj se popotuje, popiše se, kako so bili LeA r iti bla¬
goslovljeni ali posvečeni, in koliko časa jim je bilo služiti. Drugo
leto po Egiptovski sužnosti se na pot napravijo in tri dni delječ
popotujejo; na enkrat pa začno razsajati in se puntati, in v tem
puntu se del šotorov zažge in zgori. Poglavarstva svetovavci se

V vod

XI

postavijo. Mirjamo, Mozesovo sestro, ki je zoper Mozesa goder-
nala, Bog z gobami, neznano hudo in gnusno boleznijo, kaznuje.
Potem gre dvanajst oglednikov v Kanansko deželo, jo ogledat,
kteri jo nazaj pridši sicer močno hvalijo, vender pa zunej Kaleba
in Jozveta vsi terdijo, de je zavolj terdnih gradov in taborjev, ka¬
kor tudi zavolj velikanov ne bo moč premagali in si jo osvojiti;
torej celo ljudstvo nad zmago obupa, se zopet spunta, in se že
hoče v Egipt nazaj verniti. V  tem puntu jim Bog zapove, se v
pušavo nazaj podati, in po kamnitni Arabii tako dolgo semtertje
popotvati, de vsi tisti pomerjb, ki so bili ob odhodu iz Egiptovske
sužnosti čez dvajset let stari; ljudstvo se je temu povelju božjimu
sicer podverglo, vender še le potem, ko se je zastonj trudilo in
vpiralo Kanano premagati in si jo osvojiti. Ob času sledečih 38
let, v kterih so Hebrejci po kamnitni Arabii popotvali, so bile nek-
tere postave dane zastran darovanja kervavih in nekervavih darov,
in huda kazin je žugana tistim, ki dneva Gospodoviga ne bodo
prav praznovali. Tukej Mozes tudi pove, kako de so se Korali,
Datan in Abiron spuntali, in kako de so bili zavolj tega strahova¬
ni; in na kako čudovito vižo je bil Aronov zarod za duhovski stan
izvoljen in poterjen; spomni tudi, kako de so se nečisti s pepelam
rudeče krave in z druzimi zapovedanimi rečmi' očišvali.

V  štirdesetim letu svojiga popotvanja je mladi Hebrejski zarod
po kamnitni Arabii spet do južne meje Kananske dežele prišel,
de bi tako od juga v njo planil. Previdi Mozes na povelje božje
svoje ljudstvo zopet s potrebno vodo, ko s palico na skalo vdari;
ker sta pa Mozes in Aron nad vsigamogočnostjo tega povelja bož-
jiga dvomila, jima v kazin ni bilo perpušeno v obljubljeno deželo
iti. Edomski kralj Hebrejcam popotvanje po svoji deželi prepove,
ter se morajo spet nazaj verniti, kar se jim zlo merzi; spet se
spuntajo, pa ojstro so kaznovani z ogrizi kač; vender so se smerti
oteli, ker so na bronasto kačo, ktero je Mozes po božjim povelju
postavil, pogledvali. Gredo potem proti jutru in prestopijo ob me¬
jah Moabičanov pervič reko Sered, potem reko Arnon; premagajo
kralja Sihona in Oga, ktera sta jim po svojih krajih popotvanje
prepovedala in jih z vojsko sprejela; ob kratkim si vse kraje od
reke Arnon noter do gore Antilibanon na uni strani Jordana v
svojo oblast perpravijo. Spomni potem sveti spisatelj zgodbe Bileja-
ma in posebne kazni božje, ktera je vse tiste zadela, ki so se
dali od Moabičanov in Midijaničanov v malikovanje zapeljati, na¬
pove pa tudi Midijaničanam maševavno vojsko. Prešteje, pregleda

XII

Vvocl

in popiše se v drugič celo Hebrejsko ljudstvo, in se nm postave
razniga zapopadka oznanijo; potem se nad Midijaničani mašujejo.
Razdeli se zemlja na uni strani Jordana med ltubnov in Gadov
zarod in med polzarod Manaseta s tem pogojem, de bodo svojim
bratam pomagali obljubljeno deželo premagati. Potem popiše Mo-
zes vse kraje, koder so Hebrejci po svojim izhodu iz Egipta šo¬
tore stavili, in koder so noter dozdej popotvali. Poslednjič je
še govorjenje, kako Bog Kanano razdeliti in obmejiti zapove; 48
mest je Levitam odločenih, med temi je 6 perbežaljšnih mest za
ubijavce.

III. Tretji poglavitni del se imenuje del druziga zakona
(deuteronomium) in pete Mozesove bukve zapopade. V tem delu
se berejo serčni opomini, zakon božji zvesto spolnovati; ponove in
bolj na tanjko se razlože ene postave, druge se vnovič dado; po¬
novljena je zopet obljuba posebniga časniga in večniga blagoslo¬
va, ako bodo Hebrejci z Rogam storjen zakon zvesto spolnovali,
ponovljeno je pa tudi žuganje hudih časnih in večnih kazinj, ako
bodo postavo božjo zaničevali in ji nasproti ravnali; bere se lepo
zložena pesem, ktere zapopadik je prihodna osdda celiga Hebrej-
skiga ljudstva..

Ese, kar se v tem delu bere, se že na posestvo Kananske
dežele nanaša; zato je bilo večkrat celimu ljudstvu prejbrano in
ponovljano. Pred vsim drugim se pa celimu ljudstvu živo perpo-
roča, naj bi vedno pomnilo, kako čudovito gaje  Bog iz Egipta
rešil, po pušavi vodil in z vsim potrebnim prcvidil, kako ga je v
vojskah s sovražniki podperal, in imenitniga in slovečiga storil;
opominja se potem, se ravno tako serčno in pogumno Kananejcov
lotiti, in si njih deželo osvojiti; zravin pa vselej po božji volji
ravnati se. Potem sledijo razne postave zastran prebivališ v Ka-
nani, in več že poprej danili postav se ponovi in bolj na tanjko
razloži. Potem se bere, kako Mozes svoje poglavarstvo čez He¬
brejce odloži, in kako živo jim še pred svojo smertjo perporoči,
zakon Gospodov vselej pred očmi imeti, in po njem živeti; očitno
pred celim ljudstvam poda on bukve zakona v roke duhovnov, in
jim zapove, te bukve v nar svetejšim kraju zravin skrinje zaveze
v šotoru božjim hraniti, in jih sleherno sedmo leto zbranimu ljud¬
stvu prejbrati; potem izvoli Jozveta za vodja Hebrejcov, naj bi
jih on v obljubljeno deželo peljal, taisto zmagal in med nje raz¬
delil; na to Mozes še enkrat blagoslovi svoje ljudstvo, in mu več

Vvod

XIII

prihodnjiga prerokuje; zadnjič gre na goro Nebo; pregleda od
ondot celo Kanansko deželo — in umerje.

§• 3 .

Ali je sam Mozes petere bukve spisal, ali pa so morde,
kakor neprijatli teli bukev terdijo, od kaciga druziga spi¬
sane bile?

Znaminja in sprički, iz kterili se lahko do živiga zagotovi¬
mo in prepričamo, de Mozes ne le biti zamore, ampak deje v
resnici, in sicer on sam spisatelj vsili teh bukev, se razdele v
notranje in zunanje.

I. Notranje znaminja se vperajo na zapopadik bukev, na vi¬
žo pisati, na šego perpovedovati, na jezik in na razne druge okolj-
šine, v kterili je sveti spisatelj živel, ko je te bukve zložil; •— iz
vsiga tega se bomo prepričali, de je spisatelj teh bukev zares rav¬
no tisti mož bil, ki ga Mozesa imenujemo. Zakaj 1) v petih ali
poslednjih Mozesovih bukvah govori mož, kije Hebrejsko ljudstvo
na čudovito vižo iz Egiptovske sužnosti rešil, ga noter do gore
Sinaj perpeljal, ga k eni veri in v eno deržavo združil, ga v
imeni božjim s postavami previdil, ga po kamnitni Arabii noter do
reke Jordana 40 let dolgo vodil in vladal, mu veliko dobrot skazal,
pa ga tudi, kader je treba bilo, s permerjenimi kaznimi strahoval;
govori s preserčno ljubeznijo, z besedami skerbniga umirajočiga
očeta, kterimu je na dobrostanji in na časni in večni sreči svojih
otrok, ktere bo kmalo zapustiti mogel, vse ležeče, govori tako
prosto, terdno in živo, kakor le tisti govoriti zamore, kteri je to¬
liko in tako velike reči, kakor Mozes, za ljudstvo storil in doper-
nesil, in kterimu je prihodnja osoda ljudstva zlo zlo per serci; —
z eno besedo, kdor v petih bukvah govori, je ves in popolnama v
okoljšinah Mozesa, in kar govori, je prav prilično in primerjeno
času, v kterim je Mozes živel, kakor tudi celinra stanu ljudstva,
kteriga vojvoda je on bil; ako bi bil kteri drugi, bodi si že kdor
in kader koli te bukve spisal, gotovo bi se ne bil mogel v čas in
v vse posebne in čudne okoljšine Mozesa tako prestaviti, in se
tako va-nje misliti, de bi si bil skozi in skozi zvest ostal, in se
ne semtertje zagovoril in na tako vižo izdal, kdo de je. Kdor
je pa pete bukve spisal, je na vsako vižo tudi troje sprednje,
namreč druge, tretje in četerte bukve spisati mogel, kterili za¬
popadik ima spisatelj petih bukev vedno pred očmi, spolnenje po¬
stav, ktere so v njih zapisane, terja in iz veselih in žalostnih per-
godb, ktere se v njih berejo, nagibe k zvestimu spolnenju zapoved

XIV

Vvod

jemlje; — kdor je tedej pete bukve spisal; je mogel tudi troje
sprednje, in ravno tisti tudi perve bukve pisati, ktere so, kakor
je bilo rečeno, s sledečimi tako močno zvezane in zedinjene, de
bi se te brez unih še zastopiti in razumeti ne dale.

2)  V peterih bukvah se veliko reči pripoveduje, ali saj ob
kratkim spomni, ktere zgodivšino, vero, deželjsko vladarstvo, zem-
Ijopis i. t. d. nar starejših časov in raznih dežela in ljudstev zla¬
sti Egipčanov in Arabcov zadenejo, in vse te reči se takratnim
čašam, deželam in narodam popolnama priležejo. Zravin tega je
tudi večkrat govorjenje od naravoslovskih reči, od mnogoterih
bolezin, zdravil, od umetnost, od vojaških ali vojsknih reči' i. t.
d. Tedej je mogel spisatelj teh bukev mož brihtne glave, že v
svoji mladosti dobro zučen in zvedren, in v vsih rečeh znajden
in skušen biti, kteri je v starih časih živel, — in vse to se
Mozesu prileže, kteri je bil v Egiptu rojen, na kraljevim dvoru
zrejen in v vsih umetnostih in znanstvih tistih časov podučen, in
kteri je per svojim štirdesetoletnim vladanju terdovratniga in nepo-
korniga ljudstva veliko skusil in prestal. Ko bi bil kteri drugi
pozneje te bukve spisal, bi nikakor ne bil vstani si per popisovanji
tako različnih reči vedno tako stanovitin ostati, de bi nikoli nikjer
kej taeiga ne bil zapisal, kar bi se s takratnimi časi, narodi in
kraji ne sklepalo.

3) Beseda je v stavkih, kteri so po pesemsko zloženi, olikana
in visoka, v nezvezanim ali prostim govorjenju pa gladka in umev¬
na, in boljši mem vsih družili Hebrejskih spisov, kakor se od bi-
stroumniga, na kraljevim dvoru zrejeniga Mozesa perčakovati sme
in mora. — Za Mozesa priča tudi razloženje in razdeljenje per-
povedovanih reči. V vvodu ali v vpeljavi pred vsim drugim tisto
pove in razloži, kar se znati in vediti mora, de se sledeče bukve
zastopijo in prav umejo, v kterili je od vere v praviga Boga, stvar¬
nika in vladarja sveta, že per pervim človeku začete in per oča¬
kih po božjih obljubah uterjene, od darov očakov, od rešenja iz
Egipta, ki je bilo kakor začetik spolnenja tistih obljub, in od dru¬
žili velicili reči in naprav govorjenje. Per popisovanju zakona
samo tiste zgodbe vmes zapiše, ktere so postavam priložnost dale,
ali ktere k spolnenju danih zapoved nagibajo ali pa terdovratnost
in samoglavnost ljudstva pripovedujejo. Vse postave skorej v rav¬
no tistim redi razloži' in zapiše, kakor so dane bile, in semtertje
kratke pergodbe, kakor tudi opomine, svarjenja, obljube in žuganja
perdene. Nektere postave, ktere so v preteki časa zanemarili ali

Vvod

XV

krivo zaumeli, ponovi in bolj na tanjko razloži, druge po novih
okoljšinah časa spremeni. — Naj bi bil tedej kdo drugi te bukve
spisal, bi se bil per voljitvi in razloženju raznih postav gotovo
bolj reda deržal, bi bil ponovljenje enih in ravno tistih zgodb in
opominov opustil, bi bil reči' in postave eniga ali enaciga zapopad-
ka tudi vkup in zaporedama spisal i. t. d.

Vender vse te notranje znaminja, od kterih smo do zdej go¬
vorili le toliko veljajo in zdajo, de reči zamoremo: Mozes vtegne
spisatelj teh bukev biti, ali kvečimu: beržkoneje Mozes spisatelj
teh bukev; de se tedej popolnama previžamo, prepričamo, in za¬
gotovimo, de je v resnici Mozes petere bukve spisal, je treba še

II. Zunanjih znaminj in spričb. De je mož, kteri v duhu in
okoljšinah zakonodavca in ravno tako v okoljšinah ljudstva go¬
vori' in piše, kteri red raznih predmetov ali reči ravno tako zade¬
ne, kakor sam zakonodavic; kteri se v vsih rečeh kakor silno u-
čeniga, izobraženiga in modriga kaže; kteri sgodbe in okoljšine
nar starjih časov in ljudstev dobro in popolnama ve, in se nar
boljšiga jezika takratnih časov v svojim spisu posluži, de je ta
mož zares Mozes bil, nam on sam večkrat in na ravnost pove,
proti koncu svojih zadnjih bukev V. Moz. bukv. 31, 9 —13. 22.
24  — 26.,  kjer se po šegi spisateljev jutrovili dežela podpiše ter
pravi, de so cele te bukve od začetka do konca od njega
spisane, in višini ljudstva in duhovnam zročene bile, naj bi jih v
svetim šotoru zraven skrinje zaveze shranili, in vsako sedmo leto
ob času podlopne obletnice (Testo tabernaculorum) celimu zbranimu
ljudstvu prejbrali. Kteri očitajo, de to samo od tistih bukev velja,
v kterib se Mozes spisatelja imenuje, tedej samo od petih, — naj
pomislijo, kar smo že zgorej pokazali, de namreč kdor je pete
bukve spisal, je tudi četerte, tretje, druge in perve spisati mogel.

Petere bukve spisatelj ne le v V.  Moz. 31, 9 13. 22.

24.  — 26. , ampak tudi v V.  Moz. 1, 5. •— 4, 44. 45. —
17, 18. — 28. 58. 61. — 29, 19. 20. 26. — 30, 10.,
imenuje zakon, po Hebrejsko hatora; tora pa v Hebrejskim je¬
ziku prav za prav pomeni podučenje, zlasti podučenje v veri, h
kterimu pa ne slišijo samo postave in sapovedi, ampak tudi poduk
od Doga, in cela tista zgodba božjih obljub, opominov, dobrot in
kazinj in družili naprav božjih, po kterih se je vera vstanovila, u-
terdila, ohranila in razširjala. Ker se pa te reči ne bero samo v
petih, ampak tudi v pervih, drugih, tretjih in četertih bukvah:
morajo besede zakon, ta zakon, bukve zakona,  celi, še ne v

XVI

V v o d

pet bukev razdeljen spis pomeniti in obseči. Iz tega se tedcj o-
čitno vidi, de je beseda zakon ali bukve zakona lastno ime vsili
Mozesovih bukev, in de se pod to besedo celi zapopadik peterih
bukev ne pa samo zapopadik petih bukev zastopi; v tem pomenu
tudi vsi drugi spisatelji svetiga pisma to besedo zastopijo in umejo.

Bere se vil. Moz. bukv. 17, 14. deje Bog Mozesu sapove-
dal, hudobno početje in djanje Amalckičanov, kteri so Hebrejce
neprenehama zalezovali in dražili, kakor tudi maševavno vojsko in
njih prihodno vkončanje v bukve zapisati; iz tega se vidi, de je
Mozes že takrat pisal ah' pisati začel zgodovinske bukve. — V II.
Moz. bukv. 24, 4, 7. — 34, 27. se bere, de Mozes ni samo
postav, ampak tudi vse božje naprave tedej zgodovinske reči v
bukve zapisal. — Ravno tako se tudi v IV. Moz. bukv. bere, de
je Mozes vse kraje, po kterili so Hebrejci v Arabii šotore stavili,
popisal. — Če je tedej Mozes od časa sem, kar je Egipt zapu¬
stil, postave in zgodbe v bukve zapisaval, morajo tedej te bukve
ravno tiste biti, ktere on v. V. Moz. bukv. 1, 5. — 4, 44. 45.
— 17, 18 — 28, 58. Cl. — 29, 19. 20. 26. — 30, 10 —
31, 9 — 13. 24 — 26. imenuje zakon, ta zakon, in bukve
zakona ali vere, in ktere je očitno duhovnam in visim ljudstva
izročil, de naj jih v svetim šotoru shranijo.— Gotova je tedej, de
nimamo bukev iz starih časov, v kterili bi se spisatelj tolikokrat
imenoval in tako vsim znan bil, kakor Mozes spisatelj teh bukev,
od kterili bi kraj, kje de je njih rokopis hranjen bil, tako dobro
in na tanjko vedili, kakor ga vemo od Mozesovih bukev, od kte-
rih bi celo ljudstvo tako očitno pričalo , kakor Hebrejci pričajo od
smerti Mozesa noter do današnjiga dneva od bukev, ktere je sam
Mozes spisal; zakaj vemo iz zgodovinšine Hebrejskiga ljudstva,
vemo iz njegove cerkvene in deželjske deržave, de je bil zapo¬
padik teh bukev Hebrejcam popolnama znan, de so se v vsili re¬
čeh po njem ravnali, de so postave spolnovali, zato ker so bile v
Mozesovih bukvah zapisane in od tistiga Boga dane, ki je vse
stvaril, povodnjo poslal, očakam imenitne obljube storil in jih ne¬
kaj že v djanju dopolnil, ki je v Egiptu in Arabii tiste velike ču¬
deže delal; de je tako bilo, nas vse svete bukve stare zaveze od
Jozvetovih noter do tistih, ki so nar nazadnje zložene bile, pre¬
pričajo. Priležno bi zdej bilo v poterjenje, de bi, kar smo sploh
povedali, iz raznih bukev svetiga pisma zvižali in razjasnili, ker
bi pa tako razjasnenje poleg posameznih krajev svetiga pisma pre¬
dolgo bilo, in nam naš vvod preveč zdaljšalo, ga moramo opustili.

Vvod

xvn

In sej se sam ljubi bravic svetiga pisma lahko prepričaš, de je ta¬
ko; le nekoliko beri bukve Jozveta ali bukve Kraljev, ali Psalme
ali Preroke, iz vsili in slednjih se boš prepričal, de je zapopadik
peterih Mozesovih bukev vsim spisateljem svetiga pisma popolnama
znan bil, de so se v svojim pisanju vedno po njem ravnali, de so
ga svojim bravcam zlo perporočvali in jih zmerej opominjevali, po
taistim živeti in Bogu služiti.

§• 3 -

Ali so bile petere Mozesovc bukve morde v poznejšim
času iz raznih spisov in sostavkov zložene, ali kakor ne-
prijatli Mozesovi pravijo, zmašene in stlačene? ali pa so
morebiti, kar zopet neprijatli peterih bukev terdijo, v
poznejšim času predelane, ponarejene, ali kakor si bodi
pokvarjene in spakedrane bile?

Ako ravno zg o rej razložene notranje in zunanje znaminja eno¬
glasno in očitno govore in pričajo za Mozesa kakor spisatelja pe¬
terih bukev, jih je vender dovolj, kteri to na ravnost taje, in se
zravin na več viž trudijo, veljavo in pristnost teh bukev ovreči.

I. Eni namreč pravijo, de so petere bukve veliko poznejši, nar
bcrž ob času kralja Davida ali pa ob času Babilonske sužnosti iz
raznih spisov sostavljene bile, in sicer iz postav, razun kterih edi¬
nih, kakor terdijo, Mozes kar nič druziga ni spisal, iz ustnih po¬
ročil, iz pesim, iz zgodovinskih stavkov, iz napisov občinskih v
spomin pomnježa vrednih reči postavljenih znaminj, in iz brez šte¬
vila veliko družili spisov. -—- Alj vsi, kteri to terdijo, ali boljši
reči, čenčajo, v velik nasprotik z zgodovinskimi okoljšinami Hc-
brejcov zajdejo. Zakaj Samaričani so imeli petere Mozesovc
bukve ravno tistiga zapopadka in reda ko Judje; vender taistih
niso od Judov, ampak so jih od duhovna desetih rodov, ki jim
je bil iz Asirske sužnosti poslan, jih zakona božjiga učit, prejeli;
de bi bilo pa deset rodov svoje petere bukve, kterih zapopadik
niso samo zapovedi zastran vere, službe božje, in družili duliov-
skili reči, ampak so tudi postave zastran deželiskih opravil, občnih
pravic in osnove cele deržave,— de bi, pravim, bukve tega zapo¬
padka deset rodov od Judov, s kterimi je v nar večini sovražtvu
in nar hujši razpertii živelo, prijeti hotelo ali clo prijelo, vsaj ne
bo nihče terdil. Kaj iz tega sledi? — de so petere Mozesovc
bukve ravno tistiga zapopadka in reda, kakor sojih Samaričani imeli,
in kakor jih še dan današnji beremo, že davno davno pred, pre-
diu se je bilo deset rodov od obeli rodov Juda in Benjamina loči-

XVIII

V vod

lo, popolnama znane biti mogle. Naj bi tako ne bilo, gotovo bi
bil Jeroboam, pervi kralj desetih rodov ali Israelcov, kteri sije
vse, karkoli mu je bilo mogoče, perzadjal, de bi svoje ljudstvo
bolj in bolj od Judov ločil in ga v vednim sovražtvu do taistih ob-
deržal, gotovo bi bil on tisti stari spis (kteriga samo dan današnji
nekteri za Mozesoviga spoznajo) na dan pernesil, ko bi bil le
kolikej za - nj vedil, bi ga bil preberati, z navadnim in sploh
znanim permerjati in Judam na ravnost očitati začel, de se to ali
uno v pravim in izvirnim Mozesovim spisu ne bere, kar Judje be¬
ro, de so bukve, ktere sploh za Mozesove imajo, spačene, spa-
kedrane, z brezšteviljno veliko perstavki oskrunjene, in de so le
tele, ktere je on zasledil in dobil, prave, čiste, samo, edino in
goli Mozesove; to bi bil Jeroboam toliko gotovši storil, ker je za-
popadik peterih bukev njegovimu ravnanju in početju na več kra¬
jih ravno nasproti bil; tako je bilo, postavim, v Mozesovih buk¬
vah zapovedano, duhovne in Levite samo iz Levitoviga rodu je¬
mati, ker so pa po storjeni ločitvi vsi duhovni in Levitje iz Levi¬
toviga rodu v Judovsko kraljestvo zbežali, je bil persiljen zoper
božjo zapoved ravnati, ter duhovne iz družili rodov voljiti; ojstro
je bilo po Mozesovi postavi prepovedano, Boga pod kako podobo
moliti, in vender so ga Israclci zoper to zapoved pod podobami
molili; ravno tako so Israelci ravnali tudi zoper postave, ki zade¬
nejo posvečenja raznih dni, praznikov i. t. d. — kako prav in po
volji bi bilo tedej za Jeroboama, ako bi bil dokazati in spričati
zamogel, de se vse te razne postave, zoper katere on in njegovo
ljudstvo ravna, v pristnim in izvirnim Mozesovim spisu ne bero;
•— vender Jeroboam nikoli ni kej taciga zinil, nikoli ni v Mozeso¬
vih kukvah kar besedice ne spremenil, ne izbrisal, ne perdjal, če¬
sar se iz zgodovinskih spričkov tega kraljestva in iz enoglasnosti
peterih bukev, ki so jih Samaričani imeli, s peterimi bukvami Ju¬
dov zagotovimo. Če zravin tega še prevdarimo, de je bil Moze-
sov rokopis v nar svetejšim kraju, v svetim šotoru hranjen, de je
bil koj od začetka silno velikrat prepisan, in de so te prepise ne
le duhovni, ampak tudi knezi zarodov, sodniki in drugi iz ljudstva
v rokah imeli in preberali: vidimo, de cIo mogoče ni bilo, izvirni
spis Mozesov pokvariti, s perstavki oskruniti, ali kakor si bodi
preongaviti, zakaj naj bi se bil kterikoli iz eniga obojih kraljestev kej
taciga podstopil, gotovo in nategama bi se mu bilo drugo kraljestvo
vstavilo in mu to očitati začelo, in tako bi se bilo besedvanje in pre¬
piranje med obema kraljestvama začelo, česar bi nam zgodopisci tistih

Vvod

XIX

časov gotovo zamolčali ne bili; — in vender nobedin ne spomni,
de bi se bilo kterikrat kej taciga permerilo. Iz tega se vidi, de
so petere Mozesove bukve, kakoršne mi imamo, okoli dve sto let
pred kraljem Salomonam že biti mogle, in de se tisti zlo zlo mo¬
tijo, kteri sumijo, de je stari Mozesov rokopis ob času Davida ali
Salomona z zgorej rečenimi spisi pomnožen, in tako, kakor ga
zdej imamo, predelan bil. De bi se bilo pa dve sto let pred Salo¬
monam, ob času sodnikov, to pomnoženje in prenarejanje z Moze-
sovim rokopisam zgodilo, ni moč misliti; —- tedej so bukve Moze¬
sove postave, kterih Jozv. 1, 3 —• 8. 8, 31 — 35. 24, 26.
spomni, ravno tiste bile, ki so jih Hebx - cjci ob času Jeroboama
imeli, ki so jih Samaričani imeli, in ki jih še mi dan današnji ima¬
mo — petere Mozesove bukve ravno tega zapopadka, ravno
tega reda in verstenja posameznih sostavkov, kakor zdej.

Slišati in ob kratkim presoditi moramo še, s čem ti, ki pra¬
vijo, de v peterih bukvah druziga ni od Mozesa, kakor postave,
in de so vse druge, zlasti zgodovinske reči veliko poznejši iz vi¬
rov, ki smo jih zgorej našteli, vzete in predjane bile, svoje misli
podpirajo in poterjujejo. Nar bolj se ti nad čudovitnimi deli, opra¬
vili in sploh nad čudeži, kteri so v peterih bukvah popisani, spo¬
tikajo, in pravijo, de so vse perpovedi čudežev zmišljene in nika¬
kor ne od Mozesa zapisane, ter takole modrujejo: „ako bi bil Mo-
zes zgodbo čudežev zapisal, bi bili ti čudeži resnični in božji; ker
sc pa čudeži zgoditi ne morejo, tedej tudi Mozes te zgodbe
(čudežev) pisal ni.“ Kakor gotovo, spričano in dognano reč že
tedej postavijo, kar bi imeli še le z veljavnimi in krepkimi sprički
dokazati in zvižati, de sc namreč čudeži (po božji vsigamogočnosti
in modrosti) v resnici zgoditi ne morejo; in zares so si eni zlo
in dolgo časa glavo belili, de bi bili to dokazali, ali vse njih zvi¬
te modrije in spričbe, ki bolj gole besede in imena, kakor pa reč
samo na sebi zadenejo, so tako šibke in puhle, de jih nar manjši
pihlej kaciga iz zdrave pameti zajetiga sprička podre.

Njih drugi sklepi in sprički pa (ki ne zadenejo čudežev) nič
druziga ne skažejo, kakor de vtegne ali zarnore biti, de so bile
petere bukve še le poznejši iz raznih poročilnih stavkov zložene,
ali pa semtertje kej spremenjene ali spakedrane; vender če se
pravi, kej prostovoljno vganjvati, si kej domišljevati, ali svojo-
glavno svojo misel trobiti, če.se to pravi sklepe delati, spričevati
in zagotoviti: smo mi po enaki viži vstani veljavo in pristnost sled¬
njih in vsacih starih še tako spoštovanih bukev ovreči. Alj, ni še

2 *

XX

V vod

dovolj, dvome zbujati in dramiti, kake nesklepnosti oslediti, raz-
deljenje celdtniga spisa v posamezne dele grajati, raznost jezi¬
ka, rasličnost besedniga dulia zapaziti i. t. d. ampak z veljavnimi
in terdnimi sprički se mora dokazati, de je celo zaderžanje in ve¬
denje spisatelja, deje zapopadik, beseda, red in razdeljenje posa¬
meznih reci, namen celiga spisa ali posameznih delov i. t. d. Mo-
zesu, njegovimi! času, krajem, v kterih je prebival, in drugim
okoljšinam popolnama nasproti, de od tega spisatelja in iz te¬
ga časa hiti ne more, in iz zgodovinskih ozirov kakor Mozesov
in v njegovim času zložen spis veljati ni vstani. In taki sprički
bi mogli veliko močnejši, krepkejši in živši biti mem tistih, ki za
pristnost, veljavo in nepopačenost Mozesovih bukev govore, in jih
branijo, bi mogli taki biti, de bi 1) steber, na kteriga se brani¬
telji in spoštovavci peterih bukev vpirajo, namreč podpis Moze-
soviga imena na rečenih krajih spodkopali in poderli; bi mogli
do živiga skazati, de sam Mozes in vsi sledeči spisatelji, ki od
njega pričajo, ali niso mogli ali ne liotli resnice povedati; bi mogli
2) spričati, de se petere bukve clo po nobeni ceni kakor spis
iz Mozesove roke in iz Mozesoviga časa misliti ne more¬
jo in ne dajo; —■ če iz razdeljenja bukev v več posameznih raz¬
tresenih delov, iz večkratnih ponovljenj, iz postav, ktere se v
poznejših bukvah spremenjene bero, in iz družili enačili reči skle¬
pajo, de zavolj tega Mozes ni zložnik bukev, naj nam pokažejo,
de Mozes sam te razdelitve in naprave, naj si bo že dobra in
hvaljna ali pa ne, svojim bukvam dati ni mogel; — če zavolj
različnosti in večkratne spremembe jezika terdijo, de je več mož
petere bukve pisalo, naj namzvižajo, de se prilastnost Mozesovi¬
ga jezika in duh njegove besede sčasama po toliko in tako raznih
pergodkih, ki jih je prestal, nista mogla in smela spremeniti; 3)
bi nam mogli sprički teh neprijatlov tudi na tanjko dokazati in
zvedriti, de je celo Hebrejsko ljudstvo, ktero je petere bukve
od Mosesove smerti sem noter do današnjiga dne po vsi njih ob¬
sežnosti za Mozesove spoznalo, spoštovalo in se po njih ravnalo,
kakor še per tl priči, goljufano in zapeljano bilo vervati, de je
Mozes spisatelj teh toliko obrajtanih in cenjenih bukev. Dokler
nam neprijatli peterih bukev tega in še veliko druziga dovolj in
veljavno ne dokažejo, nam oh kratkim opomnjenih reči z dostoj¬
nimi notranjimi in zunanjimi sprički ne overžejo, in sploh svojih
misel terdniši in veljavniši, kakor dosihmal, ne podpro, kar bi še
ne vtegnilo tako berž biti: tako dolgo spričana in dognana reč

V vod

XXI

ostane, deje sam Mozes, od Boga izvoljen in razsvetljen mož, spi-
satelj peterih bukev.

Ker protivniki vidijo, de s svojimi malo veljavnimi sprički, s
kterimi bi radi, kakor gre, dokazali, de so petere bukve poznejši
iz tistih raznih sestavkov, ki smo jili zgorej v mislili imeli, zložene
bile, ne izhajajo, in nam naših ovreči ne morejo, zato si še na
drugo vižo perzadevajo, veljavo Mozesovili podreti ali vsaj osla¬
biti. Po vsi sili namreč hočejo imeti, de so petere bukve, naj že
bodo od Mozesa, v poznejšim času predelane ali ponarejene bile;
tudi veljavo njih dozdev zastran te misli moramo preiskati in pre¬
soditi. Nar poprej bomo pa pokazali, de se to predelanje in pre-
narejenje, kteri čas koli naj si mislimo, clo zgoditi ni moglo; ker
pa še nikoli nobedin ni terdil, de bi bile Mozesove bukve pred
Davidam in po Ezri ponarejene in pokvarjene bile, si bomo ta čas
med Davidam in Ezram mislili, in prevdarili, ako seje vtem med-
časi kej taciga penneriti zamoglo.

I) Ko bi bile Mozesove bukve prenarejene, predelane in po¬
pravljene, bi bil njih govor in duh jezika novimu, poznejšimu času
priležin; bi se v njih narajmale besede, kakoršne se v spisih poz¬
nejših časov bero; postarane, ne več rabljene besede bi bile iz¬
brisane in z novimi nadomestene. 2)  Koliko reči bi bil prede-
lavic vse drugači vredil in zverstil, posameznih stavkov zapopadka
bi ne bil (ako strosenih, kakor jih je Mozes zapisal, pustil, ne bil
bi zdej postav, zdej pergddb, zdej opominov, in spet postav pi¬
sal; enih in ravno tistih postav bi ne bil tolikokrat ponovil, koli—
korkrat so dane bile; ali bi bil vsaj postave, ktere sev petih buk¬
vah spremenjene bero, v poprejšnih opustil; — in še veliko veli¬
ko družili reči bi bil predelavic po svoji termi prenesil, opustil,
perdjal, zverstil i. t. d. 3) Ako bi bile Mozesove bukve ob času
med kraljem Davidam in Ezram prenarejene, bi bili gotovo pre-
dedje kralja Davida v njih popolnama zapisani, ne pa samo pover-
hama in memo grede spomnjeni, kar sc je tako potrebno zdelo, de
je poznejši spisatclj bukev Rut tako rekoč persiljen bil, predede
Davidoviga zaroda popisati; predelavic Mozesovili bukev bi gotovo
tega zamudil ne bil, ako bi bile zares in v rečenim času predelane.
4) Ponarejene in predelane Mozesove bukve bi nikoli za verjetni,
pristni, in pravi spis Mozesov od desetih rodov lsraelskiga ljud¬
stva pod kraljem Davidam vzete in sprejete ne bile; zakaj, kakor
smo že v mislih imeli, v teh bukvah je prepovedano Boga pod
podobami moliti, duhovne iz druziga kakor iz JLevitoviga zaroda

XXII

Vvod

voljiti i. t. d.; vsimu temu so pa Israelci nasproti ravnali: naj bi
bile tedej petere bukve ob Davidovim času predelane, berž bi bil
Jeroboam stare izvirne bukve Mozesove poiskal in skazal, de teh
in teli postav ni v pravim Mozesovim spisu, de tedej on ne greši
in ne ravna zoper zapoved, če duhovne in Levite iz družili zaro¬
dov jemlje, Boga pod podobami moliti veli, praznike na druge čase
in dni, kakor je v ponarejenih bukvah zapovedano, prestavlja, i. t.
d. Nikdar bi tedej saj v tukej imenovanih rečeh ne, zapopadik
peterih bukev, kakor so jih Israelci imeli in Samaričani od Israel-
cov prejeli, popolnama enak in enoglasin ne bil z bukvami Judov,
kar je pa vender. Ni ga tedej časa, in protivniki nam ga nikakor
povedati in dokazati vstani niso, v kterim bi predelanje in po-
kvarjenje Mozesovih bukev mogoče bilo.

In kdo bi bil te bukve prenaredil in pokvaril? — i ) Ezra ali
edin iz njegoviga časa gotovo ne; lik in duh stariga jezika, ki v
Mozesovih hukvali veje, je nasproti besedi in viži pisati, kakoršno
v bukvah Ezra narajmamo. Kar so Judje in nekteri drugi nekdej
perpovedovali, de se je bil namreč del zakona enkrat zgubil, in de
ga je potem Ezra, ki ga je iz glave vedil, spet spisal in ohranil,
je zmišljena. žž) Drugi pravijo, de je duh o vin, ki je bil iz A-
sirske sužnosti v Samarijo poslan, ondotne prebivavce božjiga za¬
kona učit, Mozesove bukve predelal. Kako bi bil vstani, mož,
ki je toliko časa v ptuji deželi, Asirii, živel, v takim jeziki in ta¬
ko lepi Hebrejski besedi pisati, ob tisti dobi ko je Hebrejski jezik
že z veliko ptujimi izreki in besedami posebno Aramajskiga jezika
namešan bil; zravin. tega bi bil on, ker je Israelc bil, tisto pri-
godbo od zlatiga teleta, postave, de naj se Bog pod podobami ne
moli, de naj se duhovni iz Levitoviga zaroda jemljejo, de naj se
praznik podlopne obletnice sedmi (in ne osmi) mesic praznuje, i.
t. d. opustil in izbrisal; — in bi li bili Judje bukve, od spoštovavca
zlatiga teleta predelane, sprejeli?! 3) Ern’ poslednjič terdijo, de
je polegli. Kralj. 22 ,  8. — II. Kronik 34, 14. Hiikija Mozeso¬
ve bukve predelal in ponaredil, in jih potem kralju Joziju poslal,
rekoč de jih je v tempeljnu najdel, in de se je kralj silno pre¬
strašil. Vender se kralj ni znajdbi čudil, ampak se je le straš-
niga v poslanih bukvah braniga prekletstva in žuganja vstra-
šil, ktero se je že v djanju kazati in spolnovati začelo, ko se je
Asirski kralj s svojo nepremagljivo vojsko Judovskima kraljestvu
bližal. — In Samaričani bi gotovo ne bili od Hiikija, Judovskiga

V v o d

XXIII

duhovna ponarejenih bukev za prave in pristne spoznali in sprejeli,
ampak se svojiga — stariga spisa stanovitno deržali.

Iz kratko rečeniga se dovolj vidi, de petere bukve niso bile
poznejši iz mnozih stavkov, spisov in napisov, iz neverjetnih per-
poved in poročil, zložene, ali kakor protivniki govore, zmašene;
de tudi nikoli in v nobeni dobi niso bile spremenjene popravlje¬
ne, predelane ali kakor si bodi pokvarjene: ampak de so vse po
celim zapopadku in obsežku od Mozesa, božjiga zakonodaja,
zapisane in ob njegovi smerti od njega samiga ljudstvu in zbra¬
nim duhovnam izročene in od teh v nar svetejšim kraji svetiga šo¬
tora zvesto hranjene bile, in de 'so tako noter do današnjiga dne ne¬
spremenjene, neponarejene, v njih izvirni podobi in osnovi ostale.

§• 4.

Ali se je bil Mozes per pisanju svojih pervih bukev
starih spričnih spisov poslužil?

Ker se v pervih Mozesovih bukvah, ktere, kakor je znano, čas
od stvarjenja noter do Mozesoviga rojstva obsežejo, reči in zgodbe
bero, ki so se pred Mozesam godile, kterih tedej Mozes ni sam
skusil, vidil in slišal; je gotova, de se je on per popisovanju taistih
starih poročilnili spisov in pričnih stavkov poslužiti mogel. Zakaj sle¬
herna zgodba starih časov se mora iz poročilnili, verjetnih, iz ravno
tistih časov izvirnih spisov dokazati in spričati; kar pa od sleherne
stare zgodbe sploh velja, mora toliko več veljati od zgodbe tako sive
starosti in tolike imenitnosti, od zgodbe, ktere zapopadik v ležečnost
vesoljniga človeštva sega, ■— od pervih Mozesovih bukev.

Iz cele podobe, osnove in pripovedi pervih bukev se vidi, de
se je Mozes per njih zloženju v resnici tacili starih spričnih stav¬
kov poslužil. Tega nas prepričajo že razni nadpisi, ki se v per¬
vih poglavjih ponavljajo, postavim 2 ,  4. — 5, 1. -— 6, 9. — 10,
1. — 11, 10. 27 .  in nas vsakikrat na začetik noviga spričniga
sostavka spomnijo. To nam spričuje spremenljiva in razna viža;
pisati, ktera sc raznosti spričnih spisov perlega, in ktera je od
Mozesove šege pisati silno razločna, česar se vsak lahko pre¬
priča, ako le nekoliko Hebrejski jezik ume. Ravno to nam kažejo
razne in vender stanovitne imena, ki se Bogu prilagajo; tako se
postavim v poglavjih 4, 1 — 26. 6, 1 — 8. 11, 1 — 9. i. t. d.
pravi Bog imenuje Jehova; v pogl. 1, pa noter do 2 , 3 .  Elohim;
od 2 ,  4. noter do 3, 24. se pa z obema imenama kliče: Jehova-
Elohim, kar bi se pa gotovo ne bralo, ko bi Mozes teh krajev iz
več v raznih časih spisanih spričkov povzel ne bil.

XXIV

Vvod

Kar število spisanih spričkov, kterih se je Mozes per zlo-
ženju svojih pervili hukev poslužil, zadene, se učeni med seboj ne
edinijo. Pervi, kteri je bil zapazil, de je Mozes svoje perve bukve
poleg raznih starejših spričkov spisal, je bil Astruk, ki je v
pervi polovici 18iga stoletja živel; on se je trudil dokazati, de se
je Mozes 12 tacih starih sporočilnih spisov pozlužil; zravin tega
pa tudi terdi, de so še clo perve poglavja II. Mozesovili bukev,
v kterih je od Mozesoviga rojstva, mladosti in zrejenja govorjen¬
je, iz teh sporočilnih spisov prepisane, kar mu pa nobedin pame-
tin rad ne verjame. Gosp. Eichhorn, neki drugi učen je misel
Astruka sprcvergel, in terdil, de je Mozes per pisanju svojih per-
vili bukev samo dva taka sprična spisa pred sabo imel, eniga pod
imenam Jehova, eniga pa pod imenam Eloliim; vse drugo, kar
Mozes iz teh dveh spisov ni povzel, je po njegovih mislih od njega
samiga perdjano bilo. Tretji, učeni gosp. Ilgen meni, de se je
Mozes treh tacih spričkov poslužil, dveh pod imenam Eloliim, in
eniga pod imenam Jehova. Ako ravno so pa terjenja teh gospo¬
dov precej bistroumne in nevsakdanjo učenost razodevajo, veuder
nobena njih misel obstati in veljati ne more; ker se je sleherni teh
mož preveč prosto - in svojovoljno per tej dokazi ravnal, in menil,
de je bil Mozes per rabljenji tistih spisanih spričkov ravno teh
misel, kakor on. Ilgen je clo terdil, de Mozes nevskrižev, ali
sprotnih nesklepnost v rečenih spisih še poznal in za-nje clo ve-
dil ni, kar je pa scvede spričati pozabil. — In kaj je namen, kaj
je sad in korist težavniga še tako bistriga preiskovanja in skle¬
panja zastran te reči? Če tudi natanjčno in neoveržno število sta¬
rih spričkov, kterih se je Mozes poslužil, doišemo in zvemo, bo
li potem veljava, cena in spoštovavnost njegovih pervili bukev ve-
či? bo njih zapopadik jasniši? bo naša vera živši in terši? —
Starost, ali čas, iz kteriga sprični spiski, ki jih je Mozes
imel, izvirajo, povedati, nam zavolj pomanjkanja zgodovinskih spo¬
ročil zastran tega — ni mogoče. Toliko je gotova, de so stari
stari, in sicer sprednji veliko starejši ko zadnji, in te misli nam
clo tisti ne overajo, ki pravijo, de so te bukve ob času kralja Da¬
vida spisane bile. — Zakaj jezik je v sprednjih delih teh bukev
noter do časa splošniga potopa silno revin in nezmožin, beseda
terda in okorna; zavolj pomanjkanja besedi, se ena in ravno tista
beseda na raznih krajih v nar razniših pomenih bere, in veliko
besedi in izrekov, kterih bravci ob Mozesovim času že več niso
umeli, zato jili je on sam s perstavki besed enaciga pomena raz-

V vod

XXV

jasniti poskušal. Viža pisati ali govor jc /lasti v pervih sostav-
kih noter do Abrahamoviga časa vsa perpodobna in človeškim po-
čutkani permerjena; postavim, kača se z Evo pogovarja, Bog s
pervimi starši, potem ko so zapoved prelomili, govori; greli se
permerja divji, zgrabljivi zveri; Boga v serce zaboli, de je človeka
stvaril, i. t. d. Poznejši, po Vesoljnim potopu, je jezik že nemalo
bogatejši in premožniši, za izreke čeznatornih pomenov vgodniši,
in beseda ličniši.

Karkoli se pripoveduje, je prav priprosto, okoljšinam časa,
krajev in ljudi, od kterili je ravno govorjenje, permerjeno. Pred
vesoljnim potopam sv. spisatelj ne spomni ne malikovanja ne
malikovavcov, ampak le od divjiga in razujzdaniga življenja ljudi
govori, posebno živo pokaže zakaj in kako so ljudje Boga poza¬
bili. Tudi oltarjev noter do Noetoviga časa v misil ne vzame, am¬
pak samo Abeljnoviga in Kajnoviga darovanja spomni; enako po
potopu ne govori od tempeljnov ali hiš božjih, ampak od oltarjev,
ki so jih bogaboječi očaki živimu Bogu stavili r  in mu na njih da¬
rovali. še le v zgodovini Jakoba sc pervikrat od malikov in ma¬
likovanja bere. Vse to sivo starost tistih sporočilnih spisov spri-
čuje; zakaj ko bi bili v poznejšim času spisani, hi si bil njih spi¬
satelj težko težko v vsim tako zvest ostal, de bi včasi poneveda-
ma kej taciga, kar bi se s čašam in okoljšinami, od kterili piše,
ne sklepalo, ne zapisal, in tako svojiga časa, v kteriin je živel in
pisal, ne izdal.

Marsiktera reč in pergodba je v teh bukvah kakor občno in
popolnama znana le merno grede spomnjena, in kar nič razlagana
in izpeljana. Postavim spisatelj sostavka od zgodovine Lam eh a
I. Moz. 4, 23 — 24. nič dovolj ne razloži, kaj se je temu
možu permerilo, kaj de je prav za prav storil, in kaj de je pravi
pomen tiste pesmice, ki jo svojima dvema žename pove, — ker je
to ljudem tistiga časa, ko je ta sostavik zložen bil, sploh znano
hiti moglo; ravno tako spisatelj sostavka od velikanov I. Moz.
#, 4. samo pove, de so bili velikani od nekdej sloveči in mogoč*-
ni na zemlji, brez de bi jih kej bolj popisal, kdo in od kod so bili
in kaj so počeli; to velja tudi od Nimroda I. M. 10, 9. i. t. d.
— Vse to starost rečenih spričnih sostavkov kaže.

Kar še posebej sostavik pogl. 1 , — 2, 3. pervili Mozesovih
bukev tiče, so misli učenih zastran njegove starosti zlo saksebi.
IVekteri, s kterimi mi nar raji potegnemo, dobo njegoviga zloženja
v nar  starejši čas stavijo; drugi menijo, de ga je Abraham v sta-

XXVI

Vvod

novitin dokazik in spriček, kaj so on in vsi njegovi verovali, spi¬
sal; še drugi terdijo, de ga je sam Mozes zložil, ali pa saj, de
je on stari spis od stvarjenja vsili reči predelal; in zopet drugi
pravijo, de je spisatelj tega sostavka še le dolgo po Mozesovi
smerti živel; in še vselej drugi poslednjič mislijo, de je ta sosta-
vik sicer vtegnil v prestarim času zdelan biti, de mu je pa od
kaciga poznejšiga ta obraz, v kterim ga imajo Mozesove bukve,
dan bil.

Ker zgodovinskih sporočil in cnacih verjetnih spričkov zastran
tega sostavka pogrešamo, je silno težavna reč razsoditi, ktera teh
raznih misel je prava. Vender se da iz permere tega sostavka z
druzimi nar verjetniši sklep storiti, de je v nar starejšim času mo¬
gel spisan biti, •— deje starejši mem vsili druzih spričnih sostav-
kov pervih Mozesovih bukev. Zakaj vsi drugi sostavki teh bukev
nam pričajo, de je vera v Boga, neba in zemlje stvarnika kakor
tudi cela zgodba stvarjenja od nekdej, od naj staršiga časa sem
med ljudmi znana, ohranjena in razširjana bila. To nam spričuje
več sledečih sostavkov, v kterih se marsikej iz tega sostavka, od
kteriga govorimo, ponavlja, postavim v pogl. 6, 7. se vnovič bere,
de je Bog človeka in vse živali stvari], v pogl. 5, 1. 2 .  — 9, 6.
de je človek po božji podobi stvarjen i. t. d. — Gotovo je starejši
ta pervi sostavik, kakor spisek od splošniga potopa, zakaj v tem
se živali že v čiste in nečiste i. t. d. razločvajo, v unim se ta raz¬
ločka pogreša. Starejši je tudi, kakor rojstni spis v pogl. 5, ka¬
kor prepoved ubijati po vesoljnim potopu, ker je v teh dveh kra¬
jih samo ponovljeno, kar se v pervim sostavku, v pogl. 1, 26.
27 .  bere od človeka, de je bil namreč po božji podobi stvarjen.
Starejši je zadnjič tudi ta sostavik, kakor smo rekli, mem vsili
sostavkov pervih bukev, in tedej sevede tudi starejši ko sam Mo¬
zes; zakaj on je osnova in vstanovljenje, je steber vsiga, kar se
v peterih bukvah bere; za toliko starost tega sostavka priča nje¬
gov jezik in viža pisati, ki je mem vsili druzih sostavkov teli bu¬
kev nar rcvniši in okorniši, ter očitno začetje in mladost takratni-
ga jezika razodeva; rečeno starost tega sostavka kažejo tudi še
njegove druge posebnosti: njegov spisatelj dni ne šteje kakor Mo¬
zes od večera do večera, ampak od večera do jutra; on razdeli
vse živali v dve plemeni, pod enim zastopi vse živali, ki v vodi
in pod nebam žive, to je, ribe in tiče, pod enim pa vse živali,
ki na suhim žive, — te zopet razdeli v domače ali krotke, v div-

v vod XXVII

je in po zemlji lazijoče; — tudi živali tedej on vse drugači raz¬
deli in razloči, kakor Mozes. i. t. d.

Nadjam se, de te kratke opombe dovolj spričajo, de je ta spo¬
ročilni sostavik od vsili družili, kterili se je Mozes v svojih per-
vih bukvah poslužil, nar starejši, in de je tako rekoč osnova in
podpora Mozesovih bukev.

§■  s-

Ali so sprični spisi (sostavki), kterili se je Mozes v
svojih pervih bukvah poslužil, tudi verjetni?

Gotovo je to vprašanje imenitno in važno; zakaj, koga bi nam
pomagalo prepričani biti, de se je Mozes starih sporočilnih spisov
ali sostavkov poslužil, ako bi pa nad resničnostjo, verjetnostjo in
veljavnostjo teh sostavkov dvomili?

Ti sostavki, kakorkoli so stari, so vender nekoliko poznejši spi¬
sani bili, kakor so sev njih pripovedovane reči in zgodbe perme-
rile; tako de so se te spomina vredne zgodbe in perpovedi več
časa samo po ustnim izročenju per ljudeh sprejemale in ohranile.
Vender so se per vsim tem po njih bitju in zapopadku čiste in ne¬
popačene ohranile; in to niso basnji, niso čenče in zmišljave enake
tistim, kakoršne so druge prestare ljudstva imele, ampak so res¬
nične pergodbe; zakaj

I. Te sporočila so že okoli jezer let poprej, kakor basnji nar
starejših ljudstev, zapisane in potem v spisih ohranjene bile. Pre¬
din pa so bile zapisane, se ni treba bati, de bi se bile po ustnim
izročenju kej zlo pokvarile ali od svojiga izvirniga zapopadka kej
zgubile; zakaj živeli so takrat ljudje silno silno dolgo, tako de ni
bilo treba, de bi se bile po ustih veliko zarodov izročvale; Matu-
sala je prednjih 243  let svojiga življenja še z Adamam, v po¬
slednjih 600 z Noetam živel, in Noe je svojih zadnjih 58 let že
Abrahama za tovarša imel. Pergodbe od stvarjenja sveta, od o-
sodc naših pervih staršev, njih sinov in mlajših, in od vsiga kar
jim je bil Bog razodel, je tedej Matusala od Adama slišal, in
kakor je slišal, Noetu in ta Abrahamu sporočil, in mu tudi per¬
godbe, ki jih je on doživel, čudno zgodovino od vesoljniga poto¬
pa in svojiga ohranenja v barki i. t. d. povedal. Vidi se tedej ,
de si več, kakor štirih zarodovin treba misliti ni, po kterih se je
vse spomina vredno od začetka sveta, noter do Abrahamoviga ča¬
sa ohranilo, in per teh imenovanih očakih se sporočila gotovo niso
pokvarile. Ob Abrahamovim času je bila pa umetnost pisati že
znajdena in znana; zatorej so bile brez dvoma vse do tistihmal po

XXVIII

V vod

ustnim izročenju ohranjene zgodbe že ob Abrahamovim času ali
kmalo za njim zapisane, in tako popačenja posihmal še ložej ob-
varvane. Zravin tega je še treba prevdariti, de so ti’ pervi po¬
božni očaki tiste svoje sporočene pergodbe zlo zlo cenili in spoš¬
tovali, jih za steber svoje vere in božjiga razodenja imeli, ter jih
svojim sinovam globoko v serce vtisnili, jim jih brezšteviljnikrat še
v svoji sivi starosti ponovili, tako de se niso mogle napek zasto-
piti, ali kej pokvariti. Kar je bilo v pesmi zloženiga, kakor se
zdete versti I. Moz. 4, 23. — 24 .  je še veliko ložej in zvestejši
v glavi ostalo in ohranjeno bilo.

II. Zgodb iz nar starejših časov, ki so se sperviga samo po
ustnim izročenju ohranile, je clo malo, ako jih s poznejšimi per-
merimo. Tako nimamo od več kakor od šestnajst sto let predpo-
topniga časa nič druziga, kakor zgodbo in poduk od stvarjenja,
pervih staršev, perviga greha, pripoved od Kajna in Abeljna, od
razujzdanosti ljudi, bukve rojstva Noetoviga zaroda. Zgodovina
splošniga potopa je kakor prav posebna, čudna in strašna reč bolj
popolnama povedana. Po potopu se spet nič druziga posebniga
ne bere, kakor zgodba Noetova, kratek popis takrat znanih delov
zemlje, uzrok razkropljenja ljudi po zemlji, bukve rojstva od Še¬
ma do Abrahama i. t. d. Ni se torej bati, de bi bilo per sporo-
čenju tako malo in tako kratkih zgodb kej zlo spremenjeniga ali
ponarejeniga bilo.

III. Perpovedovanje teh reči in zgodb je prav priprosto, brez
kinča in lišpa besedi in njih stave, in vse drugačno, kakor per¬
povedovanje zmišljav in čenč ki so jih druge ljudstva verovale in
za prestare imele, in kterim se nikakor ne dajo permerjati; iz te¬
ga sledi, de te naše pergodbe prosto in golo resnico govore; kar
so clo nejeverniki starih časov, ki so laži in basnji svojiga ljud¬
stva zapustili in k veri Mozesoviga zakona prestopili, na ravnost
spoznali in poterdili.

IV. Basnji in zmišljave nejevernih ljudstev so posamezne, raz-
tergane in raztrosene povesti, ki se med seboj in s poglavitno perpove-
djo nič ne sprejemajo in ne sklepajo: naše zgodbe, naši sprični spisi
pa so celotni, med seboj zedinjeni, ki edin v druziga segajo, in se
vedno na perpoved poglavitne zgodivšine potegajo. Tako sledeči so-
stavki zapopadik poprejšnih kakor že popisan in sploh znan posta¬
vijo, se po njem ravnajo in ga semterlje ponavljajo. Tako je zgo¬
dovina Abrahama z rojstnim spisani njegovih prededov noter do
Noeta in Adama popolnama zvezana in zedinjena. De je človek po

Vvod

XXIX

božji podobi stvarjen pogl. 1, 26. 27. se v pogl. 5, 1. in zopet
v pogl. 9, 6. v kterim Bog ubijati prepove, ponovi. Pripoved gre¬
ha pervih staršev se dotika perpovedovanja od razujzdanosti ljudi
poznejših časov in to perpovedovanje zopet zgodbe splošniga po¬
topa. Povest od zmedenja jezika ob zidanju Babilonskiga stolpa je
zvezana s popisani razkropljenja in razširanja ljudi po zemlji, ker
je to zmešanje jezika perložnost dalo, de so se zarodi ločili. Zgo¬
dovine Abrahama, Izaka in Jakoba imajo eni veliki zapopadik, de
se je Bog zlasti v ta namen tem očakam razodeval in jim imenitne
obljube delal, naj bi se po njih prava vera in pobožnost na zemlji
ohranila in razširjala. Vse to ob kratkim spomnjeno je močin spri-
čik za verjetnost naših sporočilnih spisov.

V. In če slednjič zgodbo, ki se v naših spričnih stavkih bere,
permerimo s basnjimi in obledijami, ktere so drugi stari clo izo¬
braženi in zbrilitani narodi verovali, bomo njih verjetnosti in res¬
ničnosti še bolj zagotovljeni. Kakšine zapopade so imeli ti narodi
od božanstva in vere! Imeli so bogove, boginje in polbogove, ki
so v vednim kregi in prepiri med seboj živeli, si neprenehama
nagajali in se med seboj in ljudmi bojevali in prekucvali, ki so sa¬
mi vsi razujzdani in polni hudobije bili, v nesramno pečanje z ljud¬
mi zahajali, in eni zmed njih clo varili in branitelji posebnih hudob¬
nežev, postavim tatov, pijancov i. t. d. bili. ■— V naših sostavkih
pa se bere od eniga, praviga, živiga Boga, stvarnika neba in zem¬
lje, vladarja vesoljnosti, kteri pobožnost in pravico ljubi in plaču¬
je, hudobijo pa čerti in strahuje, kteriga sklepi in naprave le en
namen, cil in konec imajo, de bi se namreč vera, pobožnost in
pravičnost na zemlji uterdila, ohranila, razširjala in človeštvo osre¬
čila. Govore naši sostavki od razodenj in imenitnih obljub božjih,
ki jih je ta sveti Bog pobožnim očakam Abrahamu, Izaku in Ja¬
kobu storil, na te obljube in razodenja sledijo spomina vredne per-
godbe čudovitiga rešenja izvoljeniga ljudstva iz Egipta, oznanenja
slavniga zakona na gori Sinaj i. t. d. •— prerokuje se v teh so¬
stavkih tudi prav pogostama, desiravno še kalno in le v perpodob-
nih izrekih, nekdanji prihod srečniga časa, o kterim se bo prava
vera, pobožnost in pot izveličanja med vsimi narodi zemlje učila
in razširjala.

Še veliko veliko spričkov in dokaz bi lahko povedali v poter-
jcnje naših misel zastran sporočilnih spisov, poleg kterili je Mo-
zes svoje perve bukve zložil •  pa nadjamo se, de že iz tehle do¬
volj sledi njih starost, verjetnost, nepopačenost in veljava.

XXX

Vvod

Tole, dragi bravec, je kratik zapopadik nar važniših in po-
trebniših reč/, ktere moraš vediti in pred očmi imeti, de boš po¬
trebni prezir čez obsežik peterih bukev in njili posameznih delov
imel, in steber, na kteriga se njih verjetnost, starost in veljava
vpera, poznal, de boš njih razne pergodke v preteki časov, kakor
gre, vedil, se videznih nasprotkov in nesklepnost ogibati in praz¬
noto nar navadniših overkov in perzadetkov Mozesovih neprijatlov
in protivnikov spregledati in zavračati zamogel, — z eno besedo,
de boš svete Mozesove bukve po vrednosti cenil in spoštovanjih
prav umel, in Bogu v čast, svoji duši pa v poduk, prid in korist
preberal. To naj ti tedej bo vvod v petere Mozesove bukve.

Perve Mozesove bukve.

■V J'ujSfrP& ™

Poglavje I«

Zapopadik.

Od stvarjenja sveta, mnogoverstnosti in lepote stvarjenih reči, in
otl izobraženja človeka , kterimu je Bog vse, karkoli je stvaril, v oblast dal.

11,3.

4. In Bog je vidil svetlobo, de je bila dobra; in je ločil
svetlobo od terne.

5. In je imenoval svetlobo dan, temo pa noč; in je bil večer,
in je bilo jutro, pervi C er 0 dan.

6. Tudi je rekel Bog: Bodi terdina (jnebez) v sredi voda,
in naj loči vode od voda.

7.  In Bog je storil terdino, in je ločil vode, ktere so bile
pod terdino, od tistih, ki so bile nad terdino. In zgodilo
se je tako.

8. In terdino je Bog imenoval nebo. In je bil večer, in je
bilo jutro, drugi dan.

9* j e  pa rekel: Naj se stekd vode, ktere so pod neham
v en kraj, in naj se perkaže suho. In zgodilo se je tako.

K). In suho je Bog imenoval zemljo, in zbiraljša voda je ime¬
noval morja. In Bog je vidil, de je bilo dobro. Job 38, 4.

Ps. 33, 7 .  88, 13. 135, 6.

11. In Bog je rekel: Zemlja naj rodi zeljša, ktero zeleni in
seme dela, in rodovitne po svojim plemeni sadonosne dre-

32

Perve Mozesove bukve

vesa, ki naj svoje seme same v sebi imajo na zemlji.
In zgodilo se je tako.

12 .  In zemlja je pognala zeljše, ki zeleni in seme dela po
svojim plemeni, in sadono'sne drevesa, ki imajo seme,
sleherni po svojim rodi. In Bog je vidil, de je bilo dobro.

13. In je bil večer, in je bilo jutro, tretji dan.

14. Bog je pa rekel: Luči naj bodo na terdini neba, in naj
ločijo dan in noč, in naj bodo v znaminja in čase, v dne¬
ve in leta, Ps. 135, 7.

15. De svetijo na terdini neba in razsvetljujejo zemljo. In
zgodilo se je tako.

16. In Bog je storil dve velike luči: veči luč, de bi bila čez
dan, in manjši luč, de bi bila čez noč, in zvezde.

17. In Bog ju je postavil na terdino neba, de bi svetile nad
zemljo,

18. In bile čez dan in noč, in ločile svetlobo in temo. In
Bog je vidil, de je bilo dobro.

19. In je bil večer, in je bilo jutro, četerti dan.

20. Tudi je Bog rekel: Naj rodijo vode lazijočo žival in
ptiče na zemlji pod terdino neba.

21. In Bog je stvaril velike some, in vse žive in se gibajoče
stvari, kterih so mergolele vode po njih plemenih; in vse
ptice po njih ro'di. In Bog je vidil, de je bilo dobro.

22. In jih je blagoslovil rekoč: llasite in množite se in pol¬
nite vode morja; in ptice naj se množe nad zemljo'.

23. In je bil večer, in je bilo jutro, peti dan.

24. Tudi je Bog rekel: Zemlja naj rodi žival po nje rodi,
živino in laznjino, in zverine zemlje po njih plemenih. In
zgodilo se je tako.

25. In Bog je storil zverine zemlje po njih rodovih, in živino
in vso laznjino zemlje po nju rodi. In Bog je vidil, de
je bilo dobro.

26. In je rekel: Naredimo človeka po svoji podobi in po svoji
enakosti, in naj bo čez ribe morja in ptice neba, in čez
zverine in vso zemljo, in čez vso lazijočo žival, ktera
se po zemlji giblje, i. Kor. 11, 7. Kol. 3, 10.

27. In Bog je stvaril človeka po svoji podobi: po božji po¬
dobi ga je stvaril; moža in ženo ju je stvaril. Modr. 3,
33. Sirah. 17, 1. Matevž. 19, 4.

28. In Bog ju je blagoslovil rekoč: Rasita in množita se in
polnita zemljo, in spravita si jo v svojo oblast, in gospo-

33

Poglavje I.

dujta čez ribe morja, in ptice neba, in čes vse živali,
ktere se na zemlji gibljejo.

29. In Bog je rekel: Lejta, dal sim vama vse semenosno
zeljše na zemlji, in vse drevesa, ktere imajo same v sebi
seme svojiga rodu, de so vama v živež.

30. In vsim živalim zemlje in vsim pticam neba, in vsimu,
karkoli se giblje na zemlji (sim dal zeleno zeljše i. t. d.)
v živež. In zgodilo se je tako.

31. In Bog je vidil vse, kar je bil storil, in je bilo prav
dobro. In je bil večer, in je bilo jutro, šesti dan.

Razlaga I viga  poglavja.

1. (versta). „V začetku^, to je, v začetku časov, predin je
še kej bilo, pred vsim drugim; torej se stvarjenje sveta začetik
del božjih imenuje. — „Je Bog stvaril £< , po Hebrejsko se v iz¬
virnim spisu (originalu) berete besedi: v bara elohim u .  Glagol bara
(stvaril) je v edinjim, ime elohim  (bogovi) pa v množnim številu,
kakor postavim de bi po slovensko rekel: je stvaril bogovi;  ven-
der ne, de bi beseda elohim  v edinju navadna ne bila, zakaj bere
se v več krajih svetiga pisma tudi v edinju: eloah , postavim v pe¬
tih Mozesovih bukvah 32, 15. Ps. 49, 22; temuč Mozes glagol
bara  v edinju rabi zato, de kaže edinstvo bitja božjiga, elohim
pa v množnim številu, de nas opomni'množestva oseb božjih, to
je, presvete Trojice, kakor vsi učeni bogoslovi terdijo. Tudi mo¬
ramo opomniti, de Hebrejska beseda bara  tukej ravno toliko velja,
kakor v začetku kej storiti , ker pa v začetku nič ni bilo, iz česar
bi se svet storiti dal, mora toliko pomeniti, ko iz nič kej storiti,
to je po naše — stvariti.  Ako je tedej svet v začetku storjen,
stvarjen bil, je začetik imel, in poprej, ko je začel biti, ni bil,
ampak stvarila gaje neskončna vsigamogočnost božja. — Nebo in,
zemljo. De se morajo pod besedo nebo  solnce, zvezde, mesec in
vsi obstojni deli podnebja zastopiti, iz tega vidimo, ker Mozes v
celi perpovedbi stvarjenja nič več od podnebnih teles ne govori,
kakor samo četerti dan, kjer pa ne perpoveduje od stvarjenja
solnca, mesca in zvezd, ampak le od njih namena, namreč naj bi
te nebne luči svetile in čez dan in noč 'bile. Torej jih je Bog že
pervi dan stvaril, pa takrat so bile še temne, ter namenu ne per-
merjene, zato jim je Bog četerti dan svetlobo dal. Pod besedo
zemljo  se mora vse zastopiti, karkoli zemlja obseže in zapopade.

2. Zemlja pa je bila pusta in prazna. Hebrejske besedi
v>tohu ra bohu“  je sv. Jeronim po latinsko prestavil: inanis et
vacua  (pusta in prazna) sv. Avguštin pa po Gerških besedah
Aleksandrinskih prestavljavcov: invisibilis et incomposita  (nevidna
in neporedovna). Vender je sv. Jeronima prestava besede to¬
ku:  inanis (revna, pusta,) boljši, kakor sv. Avguština: invisibilis

34

Perve Mozesove bukve.

(nevidna); zakaj zemlja gotovo ni bila nevidna, ako bi le telesne
oči vpričo bile, in luč, skozi katero bi bile vidile. Nasproti je pa
sv. Avguštin besedo boku:  incomposita (neporedovna) bolj per-
merjeno prestavil, kakor sv. Jeronim: vacua (prazna); ker zemlja
ni bila prazna, ampak bila je le smešana, neporedovna gruča. Ker
nam je pa prestava sv. Jeronima zapovedana, moramo besedo praz¬
na  rabiti. S tema besedama nam Mozes hoče povedati, de je bila
zemlja v začetku temna, nezapopadljiva gruča, brežin brez reda
in razločbe.—'Tema je bila nad breznam. Tema je bila, ker še
ni bila luč stvarjena, to je, osnova luči, s ktere pomočjo bi se s
telesnimi očmi kej viditi moglo. Hebrejska beseda tekom  pomeni
brežin, v kterim se ni nič zversteniga, odločeniga, ampak vse ne-
poredovno in razneseno.—In duh božji seje prostiral nad vo¬
dami. Besedi: duh božji  učeni bogoslovi mnogoterno razlagajo. 1)
Skorej vsi sveti očetje terdijo, de besedi duh božji  sv. Huba po¬
menite; 2 ) pa veliko jih tudi pravi ?  de angeljca božjiga kažete;
3) sv. Ivrizostom meni, de naznanujete posebno krepost, ktera se
je nad vodami po volji božji razširjala, in vode močno gibala; 4)
Tertuljan in Judovski učitelji pa zadnjič pod besedama duh boshji
umejo silno močan veter. Iz tega se lahko vidi, de ste poslednje
dve stavi čerknimu pomenu bolj permerjene, in tudi v svetim pis¬
mu in Hebrejskim jeziku poterjene, ker se večkrat močna, velika
reč v svetim pismu z besedo elohim  (Bog — božja) v naj viši
stopnjo permerjene lastnosti doverši, postavim: drevesa, gore božje,
to je, prav visoke drevesa-gore, vinograd božji , to je, silno lep
vinograd i. t. d. Druga stava se ne da opravičiti, in perva je bolj
pobožna, kakor pa po čerki. Mislim, de je Krizostomova stava
pravi pomembi nar bliži, ker zrak ali veter še ni bil ločen od ne-
poredovne gruče. V  tej versti je brežin  ali voda  ena reč; kar
zgorej Mozes brežin imenuje, je imenovano tukej voda.

3. In Bog je rekel: Bodi svetloba! In svetloba je bila.
Zraven osnove, iz ktere je stvarnik solnce, mesec, zvezdje in vse
nebne telesa, in našo zemljo storil, je Bog tudi neko posebno in
tanjko osnovo stvari!, ktera se je zavolj svoje tenkote od bolj go¬
ste ločila, svojo lastno moč imela, in ktero svetlobo  imenujemo.
Tudi to osnovo je božja vsigamogočnost iz nič stvarila, in s to
lastnostjo obdarovala, de se z vsimi telesi sveta zedini, vse pro¬
store napolni, in vse kota, votline in špranje prešine. Vender je
pa doslej bila še tako zakrita, de je še neprenehama bila tema nad
breznam; kakor zakrita ali spijoča gorkota, ako se z derganjem
ne mika in ne zdrami, nič ne greje, ravno tako tudi svetloba, če
ni zbujena, ne sveti. Reče , to je, hoče  Bog: bodi svetloba, in ko
bi trenil •— v tem hipi je bila svetloba; to nam prav živo pokaže
neskončno vsigamogočnost božjo.

4. In Bog je vidil svetlobo, de je bila dobra. Vidi Bog
svetlobo, vender ne kakor umetnik ali rokodelc, kteri svoje stor¬
jeno delo preiskuje in pregleduje, in se veseli, ako taisto na¬
membi popolnama permerjeno sprevidi, ampak vidi Bog, de je
svetloba dobra, prav dobra, namenu popolnama godna, samo
zato, ker jo je on stvaril, in za dobro spoznal. Hebrejska beseda

Poglavje I.

35

tob  ima silno velik, obsežin pomen, ker namreč pomeni: dobro, le¬
po, perjetno, perročno, ugodno, namembi primerjeno i. t. d., in
vse te lastnosti se svetlobi perležejo, če njene lastnosti prevdarimo.
Svetloba je tanjka, urna, prelomljiva, pisana, ima tudi zmožnost
v sebi, gorkoto mikati in jo zdramiti. Tenkost svetlobe je tako
čudovitna, de je ne moremo razumeti; po vsili kotih in prostorih ?
po celim sveti je svetloba tako rekoč razcejena; ni kraja, tudi ne
pikice, kjer bi ona ne bila, in vender je tako čudno in modro
od stvarnika osnovana, de nobene, tudi nar manjši reči ne moti.
Ravno tako čudna je nje hitrost ali urnost; zvezdoznanci nas za¬
gotavljajo, de je zvezda Jupiter 42 000.OOO milj od naše zemlje
delječ, in vender luč ta strašno dolgi pot v 16’ 15” dokonča; po
njih nauku je solnce 21’000.000 milj od naše zemlje, in vender
luč to daljavo v 8’ 7y 2 ” predirja; iz 'tega lahko vidimo, kako ne¬
izrečeno urna de mora svetloba biti. Tudi ima svetloba to lastnost,
de se da navleči in odgnati, kriviti in prelomiti. Nobedin žar luči
ni sam, ampak vsak obstoji iz brez števila veliko družili razno
barvanih žarkov, kar lahko vidimo v mavrici, v raznih kapljicah
rose, vode, in per več družili rečeh. In te barve, ki se ob tacih
perložnostih vidijo, naravoslovi imenujejo poglavne barve, med
ktere štejejo: rudečo, pomerančno, rumeno, zeleno, višnjevo, in¬
dijsko in vijolnato; neskončno veliko je pa medbarv, to je, tacih,
ktere se s poglavnimi prečudno sklepajo, in se ena v drugo cedijo.
Zadnjič, ako ravno luč, ker je neskončno majhna in tanjka osnova
(reč), nima sama v sebi ne merzlote, ne gorkote, ima vender po¬
sebno moč in zmožnost v družili truplih in rečeh skrito gorkoto
mikati in jo zbuditi. Iz teh lastnost svetlobe (luči) se vidi, de je
bila v resnici in po vsili ozirih popolnama dobra.  — In je ločil
svetlobo od teme. To ločenje je Rog že v stvarjenji storil, ker
je luči to lastnost in moč dal, de po svoji natori temo odganja, in
vse temne kraje predere in sabo napolnuje. Ker je pa Bog doslej
še le osnovo svetlobe stvaril, in luč tako rekoč še ni bila peržga-
na, zatorej je še zmirej tri prihodnje dni tema bila nad breznam.

5. In je imenoval svetlobo dan, temo pa noč. Znano je
bilo previdnosti božji, de bodo ljudje čas, kader luč sveli dan ,
kader pa ne sveti, noč  imenovali.-—In je bil večer, in je bilo
jutro, pervi (en) dan. Hebrejci so dan šteli od večera do ve-
čera; zato so pervi večer začetik, drugi večer pa konec vsakdan-
jiga časa imenovali. Ravno zato pomeni večer  začetik in konec
dneva ali časa 24lih ur, v kterim sc zemlja okoli svoje osi za-
verti. En  namest pervi  so Aleksandrinski prestavljavci po Gerško
prestavili. Ta dan je bil pervi stvarjenja sveta, in se je v ravno
tistim hipi začel, ko se je reči zmnoglo, de je že kej stvarjeniga;
od tega hipa tudi vsi časi izvirajo. Beseda dan  pomeni čas 24tih
ui; ia\no ta čas si mi mislimo per vsili svojih delih in opravilih,
ravno take dni imajo prebivavci vsili in slednjih krajev zemlje, de-
siravno v več krajih solnce po-leti cele mesce ne zajde, po-zimi
pa ravno toliko časa ne izide.

Kteri dan tedna je Bog pač nebo in zemljo stvaril? — Brez
dvoma se sme reci, de pervi dan  tedna, to je, v nedeljo. Bog je

3 *

Perve Mezesove bukve.

36

namreč, ker je šesti dan opravilo stvarjenja dokončal, sedmi dan
od tega dela počival, to se pravi, sedmi dan ni nič več k popol-
namosti sveta perdjal. V ta spomin je tudi Mozes Hebrejcam po
božjim povelji sedmi dan  praznovati zapovedal, kteri dan so so¬
boto , dan počitka, imenovali. Pervi dan tedna je Bog nebo in
zemljo stvaril, ta dan se je pervo stvarjenje sveta začelo; ravno
ta dan je pa tudi Kristus od mertvih vstal, zato ga mi Gospodov
dan  imenujemo, in ravno o tem dnevi se je drugo stvarjenje, to
je, odrešenje sveta začelo. — Kaj pa je pred stvarjenjem, pred
čašam bilo? Bil je le Bog in večnost, ktera, ko se je čas začel,
ni jenjala biti; ktera je kakor neskončnost brez začetka, srede in
konca, in ktera je vselej cela, vselej ravno tista, tako de je niste
ne število ne mera motiti vstani; ravno tako tudi časi in delitve
časov ne morejo večnosti motiti ali kaziti. ■— Vse, kar smo do zdej
slišali, je bilo pervi dan  stvarjeno.

6. Tudi je rekel Bog: Bodi terdina (nebez) v sredi vo¬
da, in naj loči vode od voda. Pred vsimi drugimi rečmi se
mora tukej opomniti, de zdej Mozes, ker je že od stvarjenja ce-
liga sveta in od osnove luči povedal, začne samo od zemlje govo¬
riti. Iz tega lahko vidimo, de se morajo vode, ktere se bodo lo¬
čile, na naši zemlji in v tem, kar je njeniga, iskati, de nadzemlje
ali podnebje ne more delječ od nje biti, in de je njenimu zakonu
(postavi) služno. — Jez mislim, de se mora opravilo tega dneva
takole umeti in razložiti: Reče,  to je, hoče  Bog, naj se zemlja v
zemljo raznih rodov in plemen razdeli, in naj se v gore in ravni¬
ne, v hribe in doline, v kamnje in skalovje uterdi; kar se pa tako
dolgo ni zgodilo, dokler je bila preobilna močava, zrak in voda z
zemljo zedinjena. Vzdignil se je tedej zrak zavolj svoje lahkote
v višave, se je nad zemljo razcejal in razširal, in vse prazne
prostore med zemljo in vsimi nebnimi trupli napolnil. Ta zrak se
po Hebrejsko raka,  to je, razširanje, prostiranje  imenuje; mi
mu pa poleg Latinske prestave (firmament ) terdina  pravimo, in
pod to besedo podnebje, ali nebez zastopimo. Ker se je zemlja
zdej po volji božji uterdila, so postale globočine, v ktere se je od
zemlje ločena voda stekala, in tako so se začele zbiraljša voda,
kakor morja, jezera, močvirji, potoki, reke in druge vodiša.
Vzdignilo se je pa tudi po volji božji silno veliko vode na višave
zraka, zatorej je Bog stvaril nadzemlje, naj bi ločilo vode oblakov
od voda na zemlji; oblaki so tedej veliko hraniše nadzemeljskih
voda,_ ktere ali kakor dež ali kakor sneg, ali kakor toča stoke
zemeljskih vod polnijo.

7.  In Bog je storil terdino, in je ločil vode, ktere so
bile pod terdino, od tistih, ki so bile nad terdino. In ta¬
ko je bilo. Večidel si ljudje pod besedo terdina  ali podnebje
tisti kraj mislijo, na kterirn zvezde kakor zlati žeblji perbite sve¬
tijo? kar je pa vender samo zmamljivost oči. Misliti si tedej mo¬
ramo pod besedo podnebje,  kakor je že bilo rečeno, tisti zrak, ki
se nad zemljo prostira, in vse prostore med zemljo in nebnimi
trupli napolnuje. _ Ima pa ta zrak to posebno lastnost, de se z vo¬
do urno zedini, jo naglo raztopi in v se potegne, in tako se na-

Poglavje I. 37

rede oblaki, kteri po zraku plavajo. Tedej je nad nami voda, kte-
ro podnebje od spodnje ali pozemeljske vode loči.

8. In terdino je Bog imenoval nebo. Vedil je Bog, de jo
bodo ljudje nebo  imenovali. V Hebrejskim se nebo šamajim  ime¬
nuje, od koreninske besede sam,  ktera pomeni tam,  to je kraj
silno delječ od tod, ali pa sama,  ktera kaže reč na višavi. Judje
so si trojno nebo mislili, namreč: nebo ptic, nebo zvezd in nebo
angeljcov ali izvoljenih, ktero poslednje so nebes ali nebesa ime¬
novali; od teh nebes govori tudi sv. Pavl v II. Kor 12, 2.  Ktero
nebo se mora tukej umeti, je že rečeno bilo. — To je Bog drugi
dan stvari!.

Zakaj pa druginm dnevu ni perdjano: In Bog je vidil terdino,
de je bila dobra?  Aleksandrinski prestavljavci imajo sicer tudi tu¬
kej te besede, zato veliko učenih bogoslovov misli, de je to v
Mozesoviin rokopisu in v pervih prepisih zapisano bilo, de so pa
sčasama prepisavci te besede v svojih prepisih na tem mesti izpu¬
stili, in de se zato v poznejših prepisih in prestavah ne bero. Jez
bi pa djal, de imajo tisti učeni bolj prav, ki terdijo, de Mozes
teh besed v svojim rokopisu tukej ni postavil, ker ločenje voda od
zemlje še ni bilo popolnama.

9 •— 10. Bog je pa rekel: Kaj se steko vode, ktere so
pod nebam, v en kraj, in naj se pokaže suho. In tako je
bilo. — In suho je Bog imenoval zemljo, in zbiraljša voda
je imenoval morja. In Bog je vidil, de je bilo dobro. De-
siravno se je že pervi in drugi dan voda močno pomanjšala, ven¬
der še ni bila poveršinja zemlje tako posušena, de bi bila zamogla
že kej roditi; tretji dan ji je stvarnik še le to lastnost dodelil. — V
en kraj. To se ne sme tako umeti, kakor de bi zunej tega kraja
vode ne bilo, temuč misliti sije tukej le tisti kraj, v kteriga se
vse vode sveta stekajo, in kteriga imenujemo veliko morje, ki je
sicer na več krajih stisnjeno, vender od vsili strani odperto, tako
de je prav za prav le eno morje na zemlji.—In naj se pokaže
suho. Beseda suho  tukej pomeni prostost vse preobilne, ne pa za
razne rodove potrebne mokrote, in to suho se imenuje zemlja. — De
je bilo dobro, to je, svoji namembi, svojimu koncu popolnama
primerjeno.

Prav lepo in živo poje sv. David v 103. Ps. 6. — 8. od
stvarjenja tega dneva: „Giobočina jo (zemljo) pokriva, kakor ob-
„leka; vode stoje verb gora; — pobegnejo pred tvojim groženjem,
„in se boje pred glasam tvojiga groma; vzdignejo se gore, in po¬
ležejo sc doline v kraj, ki si jim ga storiI.“ Te besede se mo¬
rajo takole razjasniti: A oda je še zmirej celo zemljo kakor obleka,
odeja, pokrivala, tako de so bile tudi nar viši gore z njo odete;
vender so pa vode od moči in groma božjih povelj prestrašene hi¬
tro bezale v tisti kraj, ki jim ga je bil odločil; in ko seje bila
tako po volji stvarnika voda od zemlje ločila in se v široki brežin
morja stekla, so se naglo perkazali hribje, gore in griči, ravnine,
doline in planjave. •— Ravno tako lepo popisujejo veličavno delo
tega stvarniga dneva besede v bukvah Joba pogl. 38, 8 — II.,
\jcr sam Bog takole govori: „I£do je morju vrata zapahnil, ko je

38

Perve Mozesove bukve.

„(vim) pergromelo, kakor de bi bilo iz materniga telesa (vun)
„šlo; ko sim mu oblake dal v oblačilo, in ga v temo, kakor otro-
„ka v pelnice povil? Obdal sim ga s svojimi mejniki, in mu zapahe
„in vrata postavil in rekel: Do sem boš peršlo in ne pojdeš dalje,
„in tukej boš svoje napete (ošabne) valove razbilo.“ Te lepe lepe
perpodobne verste se morajo takole zvedriti: Kdo je morje z bre¬
govi obdal, ko se je na moje povelje od zemlje ločiti in se urno v
brezne izvaliti moglo (kar se je, kakor je bilo rečeno, drugi dan
stvarjenja zgodilo)? Kdo drugi, kakor jez Vsigamogočni mu vra¬
ta, mejnike in zapahe, to je, jezi in bregove postavi? Kdo drugi,
ko jez, mu zamore reči: tako delječ, in nič dalje ne pojdeš, tukej
boš razbilo svoje strašne prevzetne valove, to je, spoznalo, de
sim jez tvoj Gospod? — Drugi dan stvarjenja se je namreč po
povelji božjim voda v svoje odločene mesta stekla, zatorej se je
zemlja zdej hitrej uterdila; dosihmal pa je bila mehka in skorej
brez dna, ker je mogla taki silni tovor mokrote nositi na svoji po-
veršinji, ktera je sicer zdej že polna gora, hribov, dolin in pla¬
njav bila, vender pa še ni imela zlo visocih gora in globocih dolin,
zato je še vedno voda pozemeljsko poveršinjo krila. Še le zdej
tretji dan so se na božji izrek brezni in globine storile, v ktere
se je naglo stočila voda, in morje storila. Ker se je pa voda z
naj veči urnostjo in močjo v odmerjene globočine in brezne zlila,
je doline, po kterih je derla, globokejši zvotlila, zatorej so se na
enkrat viši gore in globočji doline perkazale.

11. In Dog je rekel: Zemlja naj rodi i. t. d. To je,
stvaril je Bog razne zeliša^ ktere so raznosti podnebij permerjene;
zakaj znano je, de ne požene slednje zeliše v slednjim podnebji
in zemljiši. Tako smo tudi mi govoriti navajeni, postavim, ta njiva
rodi pšenico, rež, to ali uno žito, ako jo ratar ž njim obseje, ne
rodi pa laškiga pšena (rajža), kave (kofeta) ali sladkorja (čukra)
i. t. d. ker zemlje z njimi ne obsevamo in jim tudi naše podnebje
ne služi. De se mora pod besedami zemlja naj rodi  stvarjenje
želiš, ne pa lastna rodivna moč in zmožnost zastopiti, tudi iz tega
vidimo, ker Bog ravno tako govori per stvarjenji žival: naj ro¬
dijo vode  i. t. d. naj rodi zemlja  i. t. d. Ne vode, ne zemlja,
ampak sam Bog je stvaril vse živali, ktere ali v vodah ali na su¬
him žive; ravno tako je tudi Bog sam, ne zemlja, vse zeliša za
razne podnebja stvaril. Zeliše, ktero zeleni,  to je, zeleno zeliše,
ker je večidel zeliše zelene barve, ako ravno se ga tudi veliko
najde rudeče, rumene, bele in clo pisane barve. In seme dela,
v besedi seme  je tukej vse zapopadeno, kar k pomnoženju zeliša
perpomore, kakor: sad, jagode, čebul, mladike, korenine, i. t. d.
Pod Hebrejsko besedo deše  se zastopi vse šibko, tanjko zeliše,
ktero samo od sebe raste, postavim, vsa trava; pod besedo ezeb
pa vse krepkejši, terdnejši zeliše, ktero sejemo ali sadimo, ka¬
kor: žito, drevesa i. t. d.

12.  In Bog je vidil, de je bilo dobro. Zares je bilo do¬
bro; zakaj zeliša in drevesa so celi zemlji v prav veliko lepoto,
so kakor zali pert, kteri prazno zemljo, gole gore in bose skale
odeva in lepša; so v prebivaljše in živež brezšteviljnim živalim;

I* oglavje I.

39

dajo človeku jed, dreva, barve, zdravila, in veliko veliko druzih
dobrot; ga vesele in k hvaležnosti do stvarnika obudajo. — Stvar¬
jenje zeliša nam je pa tudi porok, de Mozesovi dnevi, v kterih je
'bil ves svet stvarjen, niso bili daljši meni naših; in de se vsi tai¬
sti kar zlo motijo, in tako rekoč v natoro želiš pregreše, ki ter-
dijo, de so posamezni dnevi stvarjenja več jezer (tavžent) let ob-
segli; zakaj gotovo bi bilo moglo vse zeliše in drevje, ko bi tudi le
en mesec lirez svetlobe in gorkote bilo, vsahniti in konec vzeti.

14 — 19. Bog je pa rekel: Luči naj bodo na terdini ne¬
ba, in naj ločijo dan in noč, in naj bodo v znaminja in čas e,
v dneve in leta. — De svetijo na terdini neba in razsvet¬
ljujejo zemljo. In tako je bilo. — In Bog je storil dve velike
luči; veči luč, de bi bila čez dan, in manjši luč, de bi bila
čez noč in zvezde. — In Bog ju je postavil na terdino neba,
de bi svetile na zemljo. —Iii bile čez dan in noč, in ločile
svetlobo od teme. In Bog je vidil, de je bilo dobro. — In
je bil večer, in je bilo jutro, četerti dan. Teh šest verst nič
druziga ne pravi, kakor de je Bog ta dan svetlobi, ktero je že
pervi dan stvaril, moč in zmožnost svetili vdelil. Ta zdej vdeljena
zmožnost je storila, de je doslej skrita luč zares zasvetila in sve¬
tila, in de so se vse telesne reči zdramile, jo v se vzeti ali pa od¬
gnati. Zatorej se nam zdi, de imajo nektere nebne trupla svojo
lastno luč, kakor solnce, ker so z osnovo (bitjem) svetlobe veliko
bolj obdane; nektere pa ne, postavim planetje in njih spremlje-
vavci, ki le odgnano luč dobivajo in na-se vlečejo. — Zemlja se
verti od perve dobe svojiga stvarjenja vsak dan okoli svoje osi,
in vsako leto okoli solnca. V 24 urah se krog in krog zasuče,
in polovica, ktera je proti solncu obernjena, je razsvetljena in
ogrevana; solncu nasprotna polovica pa je temna in brez gorkote.
To verstenje svetlobe in teme, gorkote in hladu je posebno dob¬
rotno organskim truplam in zelišem, kterim nobena reč boljši ne
de, in jih bolj ne množi, kakor taka preminjava, ki je tudi vsim
živečim bitjem perjetna in koristna, de ob časi svetlobe po svojih
opravkih, ali pa (z oziram na živali v tesnejšim pomeni) po svo¬
jih natornih nagibih gredo, ob časi teme pa zlasti počitka išejo.
To verstenje luči in teme nam je dan  in noč, ktera sta si, dalej
ko smo od vravnovarja ali ekvatorja bolj neravna, vender tako,
fle kar dan na dolgoti zgubi, pa noč perdobi in narobe, po raz-
nosti letnih časov. Ta neravnost ali neenakost dolgote dneva in
noči od podolgovate hoje zemlje krog solnca izvira, ktera tudi
napravi ?  de je v raznih krajih razna gorkota in mraz, to je, veči
ali ntanj, dalj ali manj časa terpeča, in odtod  štiri letni časi
pridejo; čas pa, kteriga zemlja v celi obtek solnca poterbuje,
leto  imenujemo, ktero 36574 dni znese.

Kakor se zemlja koli solnca suče, ravno tako se tudi mesec
koli zemlje verti, in jo v 29 dneh, 12y a  urah od zahoda proti
izhodu obtece, in z njo vred koli solnca teka. Ta doba, v kteri
se mesec krog zemlje dovedi, nam tudi v štetev časa služi — ker
jo mesec  zovemo. — Ta delitev časa v dneve , mesce, letne čase  in
leta  jc tedej že v stvarjenji nebnih teles vstanovljena, in je za-

40

Perve Mozesove bukve.

dosti permerjena nar večini in potrebnišim opravilam človeka; manjši
delitev časa, kakor v ure, minute in sekunde i. t. d. je pa Bog
človeški prostovoljnosti izročil .—ln naj bodo v znaminja , to je,
v rečene znaminja časov, dnev in let i. t. d., ne pa v znaminja ču¬
dežev in pergodkov, kteri se na čeznatorno vižo ali na nebi ali
na zemlji po vsigamogočnosti božji zgode; torej naj po njih le
merimo daljave na nebi in na zemlji, te luči naj nam kažejo pota
po morji, pušavali in družili krajih, naj nam morja in jezera gib¬
ljejo, ile se ne osmrade, naj nam zrak gonijo, de se ne pokvari,
naj nam bodo v znaminja vremen, časov i. t. d. kakor je bilo
opomnjeno.

Dve velike luči.  Zares je solnce strašno veliko, i’400.000
krat veči, ko naša zemlja, vender se nam kar majhno dozdeva,
ker je 20’000.000 milj delječ od nas; tudi mesec se nam ne vidi
veliko manjši mem solnca; vender je strašni razločik med velikostjo
obojih, zakaj mesec je še 50 krat manjši, ko zemlja, in se nam
le zato enake velikosti s sobicam dozdeva, ker nam je med vsimi
nebnimi trupli nar bliži. Ker je tedej mesec v permeri z zemljo
clo majhin, in še veliko in neizrečeno manjši v permeri s solncam,
se že iz tega razločka lahko zastopi, de Mozes s perlogam velike
ni hotel velikosti njih vidne telesnosti naznaniti, ampak le velikost
njih luči za našo zemljo. Zakaj tudi druge nebne trupla so velike,
nektere še veči ko solnce, postavim nepremične zvezde, ki imajo
tudi svojo lastno luč in gorkoto; vender nam vse te skupej naše
zemlje toliko ne grejejo in ne razsvetljavajo — ko samo solnce,
ker so še veliko veliko viši od nas ko solnce, tako de nas žarki
njih svetlobe in gorkote zlo dosegati ne morejo. Ravno tako nam
mesec sam s svojo od solnca prejeto lučjo noč bolj razsvetljuje,
ko vsi planetje, še veliko bolj ko nepremične zvezde s svojo lastno
lučjo, ker nam je nar bliži. Perlog velike  se mora tedej samo na
njih zmožnost našo zemljo ogrevati in obsijati, ne pa na njih te¬
lesno velikost potegati.

In Bog je vidil, de je bilo dobro. V resnici je bilo dobro,
prav dobro zavolj rečenih in silno veliko družili dobrot, ki jih od
ta dan stvarjenih reči prejemljemo.

Veliko prestavljavcov je, ki terdijo, de je Bog še le četerti
dan solnce, mesec in zvezde stvaril. Ako bi temu tako bilo, bi
beseda nebo  v pervi versti po čerki prav nič ne pomenila. Stvaril
je Bog? kakor je bilo rečeno, že pervi dan nebne trupla, vender
še niso svetile, ker jim še ni zmožnost svetiti vdeljena bila, kar
se je bilo še le četerti dan zgodilo. Pervi  in četerti  stvarni dan
sta tedej v ravno taki permeri, kakor doba, ko se sveča vlije, in
doba, ko se pcržge.

Zakaj pa vender Mozes stvarjenje četertiga dne tako živo
popisuje? Zato, ker so takrat, ko je on živel, skorej vsi ljudje
svojiga stvarnika pozabili, in solnce, mesec, zvezde, in clo več
pozemeljskih reči, od kterih so kej dobriga dobivali, ali pa se kej
hudiga bali, molili, častili in za bogove imeli. De bi tedej Mozes
Judovsko ljudstvo pregrešniga malištva obvaroval, in tiste, ki so
že v to slepoto zašli, na pravi pot perpcljal, pokaže prav živo

Poglavje I.

41

namen in natoro nebnih teles, de niso namreč bogovi, ampak le stvari,
k naš im u pridu in v našo korist od dobrotljiviga Boga stvarjene.

20. Naj rodijo vode, te besede ravno tako zastopi, kakor zgo-
rej (v. 11.) kjer je od zeliša govorjenje bilo. Vode so prebivaljša
ne le ribam, ampak tudi več drugim živalim, merčesam in červam.
Tem se morajo tudi perštevati živali, ktere več časa svojiga ži-
vetja sicer na suhim prebivajo, vender se v vodi, ali saj v mo¬
krih krajih rode, in kej časa po porodi tam ostanejo, kakor ža¬
be. krastavice, mačaradi i. t. d. ki jajca v vodi ali močvirji le¬
žejo, tam mlade zvale, in še le z odrašenimi mladiči od ondi
na suho pridejo.—Lazijočo žival. Rib sicer lazijočim živalim
ne perštevamo, vender pa v resnici lazijo, ker se laziti  nič dru-
ziga ne pravi, kakor s trebuham in persmi se nad drugim trup-
lam brez nog gibati ali premikati; ker se pa tudi ribe na tako
vižo pa vodi gibljejo in sprehajajo, jih brez pomislika lahko lazi¬
jočo žival imenujemo.-—In ptice naj letajo nad zemljo pod ter-
dino neba. Storil je Bog ne le ptice, ampak tudi vse druge
merčcse, kteri kakor ptice letajo. —- Prašati bi se tukej smelo, ali
so ptice, kakor lazijoča žival tudi iz vode? Ako imamo samoto
versto pred očmi, bi komej kej druziga misliti zamogli, kakor de
so ptice in drugi leteči merčesi iz vode na suho prišli. Ali bere
se v II. poglavji 19. versti ravno teh bukev takole: „Potem, ko
je bil Gospod Bog iz zemlje storil vse živali polja (pozemeljske
živali) in vse ptice neba i. t. d.‘ {  Iz tega lahko vidimo, de so se
ptice in drugi leteči merčesi na zemlji, ne pa v vodah začeli. To
tudi terdi izvirna beseda v Hebrejskim, kjer se bere: „naj lazi lazi¬
joča žival v vodah, in naj letajo ptice nad zemljo,“ kar sv. Jeronim
nima v svoji latinski prestavi. Vender ni tolikanj na tem ležeče,
ali vodo ali zemljo začetik ptic in letečih merčesov imenuješ; dosti
je, de vemo, Bog jih je iz nič stvaril k svoji časti in k našimu
pridu in veselju.

21. Velike some, in vse žive in se gibajoče bitja. He¬
brejska beseda taninim  pomeni vse velike, nevarne in strašne ži¬
vali, ktere ali v vodi, ali na zemlji žive, kakor krokodile, strupene
kače, morske some, in druge pošasti; prestavljena je tukej: ve¬
like some,  in s sledečimi besedami nič druziga ne kaže, kakor:
stvaril je Bog vse povodnje in pozemeljske živali od nar večih in
strašnejših do nar manjših. Besedi žive  je tukej beseda se gibam
joče  perdjana, po kteri lastnosti se sploh živali od želiš spoznajo,
ki so same od sebe nepremične.

22. In jih je blagoslovil. Ta blagoslov nič druziga ne pomeni,
ko vdelitev zmožnosti, druge po svojim plemeni roditi. To zmož-
nost je stvarnik tudi zeljšu dal; vender per zeljši le poredkama
odlocik spola zapazimo, in per kterih je spol ločen, je previdnost
božja skerbela, de se seme od eniga spola do druziga z vetram,
ah pa od čebelj in druzih živalic zanese in sad rodi. Ker je
pa per živalih spol ločen, je modrost božja s tem, de jih je svo-
'0' 110 ‘ gibene storila, skerbela, de se ob času shoda ali poja
tanko najdejo, in se tako iz lastniga nagiba množe po svojih ple¬
menih. De bi pa živali v ti reči svoje svobodnosti napek ne obra-

43

Perve Mozegove bukve.

čale, je stvarnik tudi oskerbel, de jih ta pohot ali pojoželjnost le
v odločenih časih mika in budi, de bi tako tudi ložej za svoje
mladiče skerbele. — liasite, beseda rasti  tukej pomeni se množiti,
to je, rasti v števili ne v telesni velikosti in debelosti, ker so bile
vse stvari od Boga v stanu popolnamosti stvarjene, naj bi se koj
po svojih natornih postavah vedle in svoj namen dosegati začele;
tudi Hebrejska beseda fara  ravno to pove, ki pomeni spočeti in
roditi, v čemur ravno množitev obstoji.

34. Tudi je Bog rekel: Zemlja naj rodi žival po nje
rodi, živino in laznjino in zverine zemlje po njih plemenih.
Izrek: naj rodi  se mora ravno tako umeti, kakor je bilo že od
zeljša (v. 11) opomnjeno. — Govorjenje je tukej od vsili žival,
ktere na suhim prebivajo, in niso s perutami previdene. Pod Heb¬
rejsko besedo behema  se večidel domača živina, kakor vol, krava,
konj, i. t. d., pod besedo kaj a  pa zverina, kakor ris, lev, slon
i. t. d. zastopi.

Večkrat se je že prašalo, ali so zveri, kakor risi, levi, kro¬
kodili i. t. d. koj, ko so bile stvarjene od ropa živele, ali pa so
morde krotkost in lastnosti domače živine imele, in le travo, zeljše
i. t. d. žerle? ali so strupene stvari že koj v začetku svoj strup
imele ?  in tako že takrat človeku in drugim stvarem nevarne in
škodljive bile? •— Gotovo je, de bi se ne bilo človeku nič bati,
ko hi grešil ne bil, ne zven' ne strupenih žival in zeljš, in de bi
ne bil od njih nikoli nič liudiga terpel, in to sicer ne zavolj njih
drugačne natore, ampak zavolj božje naprave. Gotovo so tedej
te živali in zeljša že v stvarjenji svojo divjačnost in svoj strup in
ravno to natoro prejele, kakoršno imajo dan današnji; sej se niso
kakor priproste in neumne stvari v nobeni reči pregrešile, ter njih
današnja natora ne more nasledik kaciga zadolženja biti, in njih
osoda tudi ne tako silno huda in žalostna, kakor si jo mar misli¬
mo. — Marsikdo bi si tudi vtegnil misliti, ali ni božjimu veličastvu
nasprotno in Bogu v nečast, de je tudi nar slabši in od nas clo
zaničevane živali in reči stvaril, in de še dosihmal za-nje skerbi?
■— Pred božjimi očmi ni nobena stvar malovredna, zaničljiva in
nepridna, tudi nar manjši ne; vsaka ima svoj namen, svoj cil in
konec, in je v versti stvarstva potrebna, če ravno vselej presoditi
ne moremo, zakaj in kako. Pred Bogam ni nič razločka med nar
manjši in zaničljivši mušico, in grosovitim velikanam morja. Vse
naj nam oznanuje božjo vsigamogočnost, modrost in dobroto.

35. In Bog je vidil, de je bilo dobro. Pač dobro, nei-
žrečeno dobro, zakaj brezštevilno dobrot prejmemo od žival, ne
le od velicili, ampak od nar manjših tudi, in clo videzna nadlega
ali škoda nekterih je dostikrat le k našiinu pridu. Kako nehva¬
ležno, neusmiljeno in gerdo je tedej, ljubo živinco na kakoršno
vižo si bodi mučiti ali jo nje namenu nasproti obračati. * )

Ne morem sezdcržati, per ti priliki umevno in krasno spisanih bukvic: ,,Milo-
serčnost do žival“ Ljubljani 1846, natisnil .Jožef Blaznik) opomniti, ki
prav lepo stvarjenje petiga in sestiga dne po redu Mozesove perpovedbe,
namen žival, njih mnogotere čuda in lastnosti, kakor tudi vsigamogočnost,
modrost in dobroto božjo, ki se v teh obojih stvarnih dneh razodeva, popišejo,

43

Poglavje I.

Premislimo nekoliko, predin od nar imenitniši stvari na zemlji,
od gospoda vsili doslej stvarjenili reci ■—• človeka govoriti začne¬
mo, čudno lepi red, po kterirn je vse stvarjeno, in gotovo bomo
velikost, modrost in dobroto božjo v stvarjenji ponižno, spoznali,
hvalili in molili. — Pervi dan namreč je po volji božji vsa ne-
brojna gruča začela biti, ktera se je po neskončnim prostoru raz¬
kropila, in vender že z vso močjo previdena bila, de je ena reč
drugo podperala, de niso preblizo ena na drugo zadele, pa tudi
ne predelječ saksebe zašle; de so se vse stvarjene reči po svoji
natorni postavi, ktero jim je stvarnik dal, ravnale, in se še dan
današnji ravnajo; de so se vse nebne trupla ob pravim in stano¬
vitnim časi koli svojih osi in svojih srednikov (^centrov) sukale, in
se še zdej sučejo. Tudi je ta dan osnova luči stvarjena bila, ktera
je koj nezmerni prostor vesoljnosti prešinila. — Mozes zdej za-
pustivši nebo in nebne obstojnosti, kterih natore in lastnosti zavolj
njih daljine od tod nismo vstani dovolj in popolnama zapopasti, kar
tudi ni tako potrebno, začne zemljo, eno brezštevilnih po vesolj¬
nosti razkropljenih gruč, ki je nam v prebivališe namenjena, ter
našiga premislika pred vsimi vredna, bolj popolnama popisovati,
in nas njeniga začetka in izobraženja bolj na tanjko učiti. Dru¬
gi dan se je njeno notranje izohraženje začelo; nar prej se je
mnoga tekoča osnova od bolj terde grude ločila, potem seje ter-
ši gruda v razne zemeljske obstojnosti, perst, ilovco (glinjo)
apno in kamnje i. t. d. razdelila in' uterdila; tako so se naredile
planjave in zemljiša, pušave in skalovja, hrib j e in doline, griči
in ravnine. Kar je bilo preveč vodeniga, tekočiga in mokriga se
je vzdignilo nad zemljo, in je podnebje storilo. — Ko je bila
zemlja že tako osnovana, reče Bog tretji dan, de naj se vode,
ki so še brez reda zemljo obdajale, v odločene kraje in globine
steko; in zdej se store morja in jezera, reke in potoki, grezi in
močvirja. In ko je bila zemlja tako vse nepotrebne mokrote re¬
šena je preč po povelji božjim mnoge zeljša in drevesa pognala,
ne le ktere bi sad rodile ob svojim časij ampak ktere so zdajci
zreli sad pernesle, de bi stvari petiga in sestiga dne že potrebniga
živeža najdle. •— De bi pa že stvarjeno zeljše in drevje kaliti,
rasti in se množiti zamoglo, mu je bilo luči in gorkote potreba ,
luči in gorkote je bilo potreba se svobodno gibajočim in s po-
culki obdarjenim stvarem petiga in šestiga stvarniga dne, de bi
živeti zamogle,^ se ena druge ogibati in si hrane iskati vidile.
Torej je Bog četerti dan osnovo že pervi dan stvarjene svet¬
lobe peržgal, in dve velike luči storil na nebi, naj bi svetile in
grele do konca sveta v prid in korist celiga stvarstva. •—Peti dan

je po daljini m sirim morja, po rekah in jezerih dovolj, v njih
pico ; vem se pa tudi od miljonov in miljonov manjših povodnjih
z ' va “? za  ohranjenje modri in dobri Bog na več viž

s-erm. Ptice naj se pa žive od zernja, jagod, sadja, zeljš, in
od mesa družili manjših tic.- ■>  ’ -1. V

-Šesti dan so bile vse pozemeljske,

44

Perve Mozesove bukve

to je, na suhim živeče živali stvarjene, za kterih vsih živež je
mila previdnost božja obilno skerbela; rede se namreč ene od
zeljša, druge, postavim zveri, od ropa manjših in slabših ži¬
val, ktere se^ de bi njli rodovi zavolj tega ne poginili, silno
naglo in brezsteviljno množe. — Bil je tedej v teh šestih dneh
celi svet prelepo opravljen in okinčan, bil je z vsimi dobrimi in
potrebnimi stvarmi previden, tako de se je božja neskončna mo¬
drost, vsigamogočnost in milost v celim stvarstvi očitno razode¬
vala, bil je svojimu namenu po vsih ozirih permerjen, to je, za
življenje in prebivaljše človeka, kteriga bo Bog zdajci stvaril,
popolnama perpravin in ugodin.

26. In je rekel: Naredimo človeka po svojini obra¬
zu, in svoji podobi. Pod besedo naredimo  skorej vsi cer-
kovni očetje in razlagavci svetiga pisma skrivnost presvete
Trojice zastopijo; zakaj naredimo  kaže pričujočnost več ko ene
osebe. Lej tukej eniga , ki stvari, lej jih ved  v ravno tem enim;
en  Bog je, ki stvari, pa tri  osebe se v njem razločijo v obna¬
šanji ene do druge; tri  osebe eniga  bitja, en  Bog v treh  osebah.
— Eni pa terdijo, de se tukej od Boga po človeško govori: na¬
redimo  namesti naj naredim , de bi se tako čast in imenitnost
stvarjeniga človeka očitno pokazala. — Kar je do zdej stvarjeniga,
se je na samo povelje božje zgodilo in začelo, Bog je le hotel,
rekel,—in bilo je; torej se bere: Bodi svetloba, —-in svetloba
je bila; bodi podnebje, — in zgodilo se je tako; i. t. d. Per
stvarjenji človeka se pa zdi, kakor de bi sc Bog sam sabo po¬
svetoval', kakšniga obraza, kakšne podobe, to je, komu cna-
ciga naj bi človeka stvaril; — po svojim obrazi, in svoji po¬
dobi  ( 'naredimo človeka) ! O prevelika, neizrečena čast, vrednost
in prestojnost človeka! Prelepo je Bog v teh šestih dneh svet
stvaril, živim in neživim stvarem svoj kine in lepoto vdelil; rni-
Ijone svetlih teles je na neizmerjeni obok neba perpel; Ijubez-
njivo podobo je dal cvetlicam in drevju, krasne in veličanske
postaje je storil leva, slona in risa, — pa človeka je po svo¬
jim obrazi, po svoji podobi stvaril! to se pravi, dal mu je pamet,
um in voljo, lastnosti, ktere ga čez vse stvari na zemlji pov¬
zdignejo ; in Bogu nar svetejšimu in modrejšimu bitju, podobniga
store. Torej zapoje David v svetim zavzetji in začudenji: „Kaj
je človek, de se ga spomniš ? ali sin človeka, de ga obišeš ?
Ti si ga malo manjšiga mem angeljcov storil, s častjo in veli-
častvam si ga obdal!“

In naj bo čez ribe morja in ptice neba. i. t. d. to če reči,
naj bo čez vse stvari, čez vso zemljo; še predinje človek stvarjen,
mu je že gospodarstvo in kraljestvo celiga stvarstva namenjeno !—■
Ako je pa človek nar viši in imenitniši na zemlji, ni le zatajenje
in pozaba lastne vrednosti in prestojnosti, stvari za bogove imeti?

27.  In Bog je stvaril človeka po svoji podobi, po božji
podobi ga je stvaril. V poprejšni versti se bere: Naredimo
človeka po svojim obrazi  in  svoji podobi,  tukej se pa bere:
ln Rog je stvaril človeka po svoji podobi, po božji podobi.  Iz
tega se lahko vidi, kakor je že rečeno bilo, de se morajo tu tri

45

Poglavje I.

božje osebe, vender le eno bilje, en sam Bog, — ter sveta Tro¬
jica zastopiti. v  . . . , . _ v, ,

Prav nepremišljeno bi bilo prasanje, zakaj de je Bog človeka
nar slednjič stvaril? Ker je namreč vse zavolj človeka, to je, v
njegov vžilik in prid stvarjeno bilo, in vse to že biti moglo, predin
je človek stvarjen bil, kakor mora hiša pred postavljena, sozi-
dana in perpravljena biti, predin zamoreš v nji prebivati.

Moža in ženo ju je stvaril. Iz tega se vidi, de je tudi
žena šesti dan skvarjena bila. — Tudi živali, ribe, ptice, živina,
zveri in merčesi so'po spolih stvarjeni, vender Mozes tega, ko
od žival govori, ne spomni; per stvarjenji človeka pa obojni spol
imenuje, naj bi se zavolj tega človeštvo častilo, in naj bi že iz
tega, ker Mozes stvarjenje človeka veliko bolj popolnama, kakor
vsili družili reči, popiše, spoznali, de je človek nar imenitniši
stvar na zemlji. — Marsikdo bi tudi vtegnil reči, zakaj pa je Bog
le eniga moža in eno ženo stvaril, ko je vender per rodovih žival
silno veliko samcov in samic obojniga spola storil? Iz več name¬
nov in uzrokov, bi djali: hotel'je namreč Bog, de bi vsi ljudje
med seboj bratje in sestre bili; bratovska ljubezin med ljudmi se
pa nar bolj oživi in ohrani, če vedo, de vsi iz eniga očeta in ene
matere, vsi iz enih v začetki stvarjenih staršev izhajajo. Stvaril
je Bog človeka prav srečniga, vender mu je še veliko veči srečo
namenil, ako se bo z dobrim življenjem taiste vredniga storil;
hotel je tedej Bog, naj bi perva človeka to večno srečo ne le
sama sebi, ampak celimu iž nju sledečimu človeštvu zaslužila.
Vedil je tudi Bog po svoji vsigavedočnosti, de bi ga tudi več
ljudi, ko bi jih bil ob enim stvaril, ne bilo slušalo , in morde rav¬
no tisto prepoved, ko perva dva človeka grešilo, in de bi tako
še bolj žaljen bil.

28. In Bog ju je blagoslovil rekoč: Rasita in množita
se i. t. d. Ravno tako in v ravno tem pomeni se ta blagoslov tudi per
stvarjenji žival bere: rasite in množite se; kar je pa tukej še
perdjaniga: in polnita zemljo, kaže človeško imenitnost in prestoj-
nost; zakaj človeški rod sam je po celi zemlji razširjen, sam on
pod vsakim podnebjem prebo; per zeljši in živalih ima pa skorej
vsako pleme svoje podnebje, ker raste in se množiti zamore, in
drugej ne prestoji. Zravin tega je tudi človeštvu cela zemlja v
last dana, de naj čez njo gospodari, kakor se bere v sledečim:
in spravita si jo (zemljo) v svojo oblast, in gospodujta
i. t. d.

31. In Bog je vidil vse, kar je bil storil, in je bilo
prav dobro. Per vsakim prejšnjih stvarnih dni se bere: in Bog
je vidil, de je bilo dobro;  od šestiga dne pa je zapisano, de je
Bog vse vidil, karkoli je bil storil, in je bilo, ne le kar je šesti
dan stvaril, ampak celo stvarjenje vsili sestih dni nrav dobro ,
to je, namenu popolnama  permerjeno. Vender se pa kaka reč še
le takrat prav dobra, popolnama dobra imenovati sme, kader je
ze od vsili strani dognana, kader so vsi njeni obstojni deli dokon¬
čam m tako zloženi, de vsak posamezno svoj namen dosega, in
namembo cele reči dosečj po svojini perpomore. De je v tem po-

46

Perve Mozesove bukve.

meni vse do zdej stvarjeno v resnici, prav, popolnama dobro bilo,
smo v zgornjim ponavljenji šestih stvarnih dni pokazali. Pa tudi
človek je bil prav, popolnama dober stvar jen. Njegovo truplo je
bilo po vsih posameznih delih brez pogreška, popolnama. Kar
dušo zadene je bil s pametjo, urnam, voljo i. t. d. obdarovan, pod¬
učen je bil od samiga Boga v vsili potrebnih in koristnih rečeh,
vedil in spoznal je vse na enkrat, kar se mi silno dolgo časa učiti
moramo. Vedil in poznal je vse dolžnosti do samiga sebe in do
stvarnika, govoril Jezik brez de bi se ga bil učil, razločil živali,
ki so pred-nj persle, po imenih in plemenih i. t. d., z eno besedo,
bil je pervi človek na duši in trupli popolnama, in v tej popolna-
masti bi bil po božji vodbi od dne do dne rasel, ko bi njegoviga
dopadajenja in gnade z greham zgubil ne bil.

Abotno in priprosto bi bilo prašanje, ali je ta svet nar boljši,
ali bi ne bil mogel Bog še boljšiga stvariti? Sevede bi Vsigamo-

§ očni še boljšiga lahko stvaril bil, pa po svoji previdnosti in mo-
rosti je tega in taciga, ki ga je ravno stvaril, namenu človeka, si
na taistim časno in večno srečo zaslužiti, nar pripravnišiga in
boljšiga spoznal.

Zakaj pa Mozes od stvarjenja angeljcov nič ne pove? Na to
vprašanje lahko odgovorimo, če imamo namen Mozesovih bukev
pred očmi. Namen njegovih bukev je pa, zgodivšino Judovskiga
ljudstva od začetka noter do takratniga časa, ko je on živel, po¬
pisati, naj bi vsi božjo vsigamogočnost, modrost, dobroto, pravico,
usmiljenje in njegove druge popolnamasti spoznali, naj bi se v do¬
brih in hudobnih izgledih svojih prededov Boga ljubiti in se ga
bati učili. On je tedej v svojih perpovedbali vse opustil, kar k
dosegi te namembe ni posebno perpomorno in potrebno. Zato per
stvarjenji sveta ne govori' od angeljcov. Vender ne smemo misliti,
de Hebrejskimu ljudstvu te imenitne stvari niso bile znane. Ne le
Judje, ampak tudi drugi narodi so vodili, de je Bog angeljce stva¬
ril, de jih je več grešilo, in de so ti na vekomej zaverzeni bili'.
Tega nas tudi zgodba Jobova prepriča, v kteri Jobov prijatel
Eli faz-  takole k njemu govori: „Glej v svojih angeljcih je hudobijo
nasil.“ Gotovo je tedej, de bi nam bil Bog od angeljcov veliko
več razodel, ako bi nam bilo več potreba vediti.

P oglavij e II.

Zapopadik.

Posvečenje gedmiga dne — sabote, vsajenje raja (^paradiža),
izobražerije žene.

1. e,dej sta bila dodelana nebo in zemlja, in vsa nju
lepota.

2 .  In Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ktero je storil:
in je počival sedmi dan od vsiga svojiga dela, kteriga je do-
pernesil. II. Moz. bukv. 20, 11. — 31, 17.  V. Moz. bukv. 5, 14.

Hebr. 4, 4.

3. In je blagoslovil sedmi dan, in ga je posvetil, zato, ker
je ta dan počival od vsiga svojiga dela, kteriga je Bog
stvaril in storil.

4. To je začetik neba in zemlje, ko sta bila stvarjena o
dnevi, ko je storil Gospod Bog nebo in zemljo;

5. In vse germovje dobrave, predin se je rodilo na zemlji,
in vse zeljše polja, predin je pognalo; zakaj Gospod
Bog še ni pustil deževati na zemljo, in človeka še ni bilo,
kteri bi bil zemljo obdeloval.

6. Temuč Studenic je izviral iz zemlje, in je vso poveršinjo
zemlje močil.

7 .  Gospod Bog je tedej človeka iz ila (prahu) zemlje zo-
brazil, in je vdihnil v obličje njegovo duha življenja, in
človek je oživel, i. Kor. 15, 45.

8. Zasadil je pa bil Gospod Bog od začetka raj veselja, in
tje je postavil človeka, kteriga je bil naredil i. Kor 15, 45.

B. In Bog je pustil iz zemlje rasti mnogo drevje, ki je bilo
lepo viditi, in prijetno v jed; tudi drevo življenja v sredi
raja, in drevo spoznanja dobriga in hudiga.

10. In reka je tekla iz kraja veselja, de bi vert močila, in
se je od ondot razdelila v štiri velike reke.

11 .  Eni je ime Fison (Fišon); ta je, ktera obteka vso deželo
Hevilat, kjer zlato raste. Sir. 24, 35 .

48

Perve Mozesove bukve.

12. In zlato tiste zemlje je nar bolji; tam se najde tudi bdelji
(dišeča smola.) in kamin onih (drag kamin)

13. In drugi reki je ime Gibon; ta je, ktera obteka vso
Kuško (zamorsko) deželo.

14. Tretji reki je pa ime Tiger; ta teče proti Asirskimu.
Oeterta reka pa je Evfrat.

15. Gospod Bog je tedej vzel človeka, in ga postavil v vert
veselja, de bi ga obdeloval in varoval.

16. In mu je zapovedal, rekoč: od vsiga drevja po vertu jej;

17 .  Od drevesa spoznanja dobriga in hudiga pa ne smeš je¬
sti; zakaj kteri dan koli od jijega ješ, boš mo’gel umreti.

18. Gospod Bog je tudi rekel: Človeku ni dobro samimu biti;
naredimo mu pomočnico (pomoč), njemu enako.

19. Potem tedej, ko je bil Gospod Bog iz zemlje storil vse
živali polja in vse ptice neba, jih je pred Adama peljal,
de bi vidil, kako de jih bo imenoval; zakaj, kakor je
Adam sleherno žival imenoval, tako ji je ime.

20. In Adam je imenoval vse živali, in vse ptice neba, in
vse zverine zemlje po njih imenih; za Adama pa ni bilo
najti pomočnice (pomoči) njemu enake.

21. Gospod Bog je tedej poslal Adamu terdo spanje, in ko
je bil zaspal, mu je vzel eno od njegovih reber, in je
njega mesto z mešam napolnil.

22. In Gospod Bog je iz rebra, ktero je iz Adama vzel,
ženo naredil, in jo je peljal k Adamu.

23. In Adam je rekel: To je zdej kost iz mojih kosti, in
meso iz mojiga mesa; torej bo imenovana moževka (že¬
na); zakaj iz moža je vzeta. i. Kor. ll, 8.

24. Zategavoljo bo človek zapustil svojiga očeta in svojo
mater, in se deržal svoje žene, in bota dva v enim mesu.
Matevž 19, 5. Marka 10, 7. Efež. 5, 31. I. Kor. 6, 16.

25. Bila sta pa oba naga, Adam namreč in njegova žena,
in se nista sramovala.

1. Tedej sta bila dodelana nebo in zemlja^ in vsa nju
lepota. Ker je Mozes perpoved stvarjenja po redi sestih dni do¬
končal, začne druge reči in zgodbe, ktere so se ali še ravno v
teh šestih dneh stvarjenja, ali pa pozneji pergodile, praviti in razla¬
gati. Perve tri verste tega poglavja po zapopadki še k poprejšnji-
mu poglavju gredo. Ker je v tem in poprejšnjim poglavju več postav,

Poglavje n.

49

ktere je Bog raznim stvarem dal, zapopadenih, je dobro vediti, de
se taiste v natorne in vestne razdele; natorne so dane za vse po-
zemeljske in nebne trupla, in za vse razne obstojnosti neba in zemlje
in sploh celiga sveta, vestne pa le za pametne in umne stvari —
za človeka. Nektere od unih tudi izjemik perpuste, kaderkoli Bog
hoče, kakor postavim: de, ako je volja božja, v sredi ognja prav
prijetin hlad občutim, de se silno žertni in izstradani risi (tigri j na-ine
spušeni krotko pred-me vležejo i. t. d., tacih izjemov od natornili
postav se v sv. pismu stariga in noviga zakona več bere. Y r estne
postave pa od stvarnika dane pametnim in umnim duliovam so vse¬
lej veljavne, in ostanejo nespremenljive, ker so v svetosti božji
vstanovljene.

Hebrejska beseda raba , ktera je tukej poleg latinske prestave
z besedo lepota  prestavljena, je raznih pomenov; pomeni včasi vojsko
ali trmilo,  ker so vse stvarjene reči tako modro, lepo in poredama
razdeljene in po celim svetu razstavljene, kakor armada pred bo¬
jem; pomeni večkrat nebo  in zvezdje,  kakor se bere v H. bukv.
Ezdra 9, 6. „Ti Gospod si naredil nebo in nebes nebesa, in vso
njih množno vojsko“; dostikrat naznani vso nebeško moč in mo¬
gočnost božjo, kakor v Psal. 32, 6: „Z Gospodovo besedo so
nebesa uterjene, in s sapo njegovih ust vsa njih Iepota“; ta beseda
v raznih krajih sv. pisma tudi angeljce božje pomeni, kakor v III.
bukv. kralj. 22 , 19: „Vidil sim Gospoda na svojim sedeži sedeti)
in vso nebeško trumo zravin njega na desni in levi strani^; tukej
pa raba  pomeni vse stvarjene reči, ki so lepota neba in zemlje;
zatorej se Bog večkrat v sv. pismu imenuje Gospod Bog Cebaot
(Sebaot —- Sabaot), to je, vsigamogočni stvarnik vsili reči.

2.  In Bog je dokončal sedmi dan svoje delo.  Ale-
ksandrinski prestavljavci in drugi pa berejo tukej: šesti  namesti
sedmi  dan. Vendcr si to ni nasproti, ampak je oboje prav, če
Judovsko navado, dni šteti prevdarimo; zakaj vsak prihodin dan
se je per njih že ene ure pred solnčnim zahodam poprejšnjiga dne
začel, ker jim je bil začetik dne večer (glej zgorej I. pogl. v. 5.
razlag). Delo šestiga dne je bilo že dokončano pred solnčnim zalio-
dam, ko seje pa že vender večer — ter sedmi dan začel; razločik te-
dej le v besedi obstoji, ne v reči. — In je počival od vsiga  svoji-
ga dela.  Tukej ne smemo misliti, de je Bog mar zavolj težkih del
stvarjenja ves truden in opešan bil, in de je zato počival; poči¬
vati  pomeni tukaj, nič več ne stvariti, od stvarjenja nehati, jen-
jati,  ker v Hebrejskim beseda počivati  pomeni jenjati,  kakor se
v bukv. Jezaija I, 16. bere: Počivajte  (to je, neiiajtej  hudobno
delati; ali v bukv. Jozva 5, 12: Počivala  je mana, to je, nehala,
jenjala  je. Temu počivanju ni nasprotno, kar Jezus Kristus po
sv. Janezi 5, 17. govori, rekoč: Moj oče noter do zdaj dela,
tudi jez delani.  Ni tedej Bog sploh jenjal od del in opravil, am¬
pak nehal je le od stvarjenja novih reči; ktere pa je stvaril, za
te se zdaj skerbi, jih obderži in ohrani.

i **’ J c  blagoslovil sedmi dan,  to se pravi, nam gaje
v dan počitka, pokoja odločil, v dan, o kterim naj bi si posebno
perzadevali, si bozjiga blagoslova in večne sreče perdobiti. In

4

50

Perve Mozesove bukve.

gaje  posvetil,  to če reči, de si gaje v svojo slavo, svoje po¬
veličanje odločil, naj bi ljudje ta dan, o kterim je on od veličav-
nih del stvarjenja počival, v večni spomin božjiga veličastva imeli,
naj bi ta dan v posebni pobožnosti, v čast in hvalo božjo preži¬
veli, in se tako nebeškiga blagoslova vdeležili. Torej govori sv.
prerok Jezaija 58, 13. 14. „Če svojo nogo verneš od sabote
(če se zderžiš), ta sveti dan po svoji volji živeti, in če imenuješ
saboto dan veselja in sveti praznik Gospodov, in če jo posveču¬
ješ , de ne hodiš po svojih polih (de se zderžiš svojih opravil),
in de se tvoja volja ne zgodi, in ne govoriš prazniga govorjenja:
potem se boš v Gospodu veselil, in povzdignil te bom čez višave
zemlje, in ti bom dal vživati dedšino (erbšino), tvojiga očeta Jakoba.“

4. Pred vsim drugim moramo tukej posebno pred očmi imeti,
de je od te verste do konca tega poglavja nov sostavik. Vsak,
kteri pervih enajst poglavij I. Moz. bukev s premislikam in paz¬
ljivo prebere, se bo gotovo lahko prepričal, de iz več delov ali
sostavkov obstoje, najdel bo v več krajih popisovanje in pripove¬
dovanje ravno tiste reči po dvakrat. Tako je v 2. versti tega
poglavja perpoved od stvarjenja že dokončana, in vender koj na¬
stopi nov sostavik, ki stvarjenje ene in ravno tiste reči vnovič
perpoveduje; očilno se pa ta sostavik od perviga loči v načinu ali
šegi perpovedovati. Kavno tako se spodej po dvakrat, namreč v
pogl. 4, 25. 26. in v pogl. 5,3 — 6, perpovedovanje od Seta
in Enoša bere; tako tudi od Noetovih sinov v pogl. 5, 36 in v
pogl. 6. 10.; od hudobniga življenja perviga sveta v pogl. 6. 1
— 8. in v pogl. 9, 12. 13.: od božje zapovedi živali obraniti v
pogl. 6, 19. 20. in v pogl. 7, 6 —10. i. t. d. — To ponavljanje
od tod pride, ker je Mozes, ko je svoje bukve pisal, poročiljne
spise več spisateljev, ki so pred njim od te reči pisali, pred sabo
imel, in njih mnoge med sabo le malo razločne spričke v svoj ro¬
kopis prenesil. V pogl. 11, 27. pa te večkratne ponavljanja ne¬
hajo, ker je ondi splošna ali občinska dogodba perviga sveta do¬
končana, in se z Abrahamam in njegovim zarodam nova, pose-
bezna zgodivšina Israelskiga ljudstva začne. De je, kar reče¬
no ponavljanje tiče, tako, se pa tudi vidi iz božjih imen, ktere
se v raznih sostavkih bero. Tako se v I. pogl., ako je ravno sko-
rej v vsaki versti Bog imenovan, le samo Hebrejsko ime Elohim
bere; od pričujočiga poglavja pa noter do konca 4tiga nikoli sama
beseda Elohim  ne stoji, ampak ali ime Jehova,  ali pa Jehova -
Elohim.  To nas prepriča, de so ti sostavki od raznih pisateljev
spisani. Boga so mende še le takrat Jehova  imenovali, ko so ne¬
umni ljudje začeli več bogov moliti in častiti, kterim so mnogo-
verstne imena dajali, de so jih razločevali, torej so bili sposnovavci
eniga'—praviga Boga persiljeni, njemu lastno ime perložiti v raz-
ločik od malikov; ker pa ob času, ko je spisatelj zgodovin !•
poglavja živel, še ni bilo malikvavstva, je Boga sploh le Elohim
imenoval. Po tem takim je moglo I. poglavje že ob Enoševim času
spisano biti, II. poglavje pa malo pozneje.

To je. začetik neba in zemlje. To če reči, tako se je go¬
dilo stvarjenje reči na nebi in na zemlji. Perpoveduje spisatelj

Poglavje II.

51

tega sostavka, kako lepo je stvarnik zemljo z raznimi zeljši, ži¬
valmi in drugimi rečmi ozaljšal, in jo človeku prebivavno storil;
perpoveduje tudi, kako je moža in ženo stvaril, kje in kakoš-
no de je bilo pervib staršev prebivaljše. — O dnevi. Ta bese¬
da je morde sv. Avguština zapeljala, de je mislil, Bog je vse de¬
lo eeliga stvarjenja en sam dan opravil, kar je pa očitna zmota;
zakaj Hebrejska beseda jom  ne pomeni samo dneva, kakoršniga
mi štejemo, ampak večkrat le sploh čas  kaže, kalcor postavim
ravno lukej; de ni Bog vsiga dela stvarjenja en sam dan  opravil,
tudi iz I. poglavja vidimo, kjer Mozes govori rekoč: In je bil
večer in je bilo jutro pervi ■— drugi  -— tretji  dan i. t. d.

5. In vse germovje dobrave, predin se je rodilo na
zemlji; in vse zeljše polja, predin je pognalo, je že namreč
vsigamogočni Bog iz nič stvaril; zakaj Gospod Bog še ni pu¬
stil deževati na zemljo, in človeka še ni bilo, kteri bi bil
zemljo obdeloval; to je, predin je še orodovivni dež zemljo
omočil in napojil, de je zeljše in drevje zeliniti, rasti in sad roditi
zamoglo, in predin je še človeška roka polje obdelovati, in za
rast in sadonosnost zeljš in dreves skerbeti začela, je že Bog
zemljo z vsimi temi lepimi, dobrimi in koristnimi rečmi, z drevjem
in zeljšem namreč, osadil in previdil bil, naj bi tako ljudje spoz¬
nali, de vsiga tega uzrok ni ne natora ne človek, ampak sam
vsigamogočni in dobrotljivi Bog, kterimu zato vsa ljubezin, čast
in hvala gre.

6. Temuč Studenic je izviral iz zemlje, in je vso po-
veršinjo zemlje močil, še  le zdej je Bog potrebniga dežja dal
na zemljo, naj bi jo močil in napajal, de bi posihmal obilno sadu
rodila po obilnosti in raznosti stvarjeniga zeljša in drevja; stvaril
je tudi človeka, de bi jo obdeloval, in z lastnini perzadetjem nje
rodovitnost množil. Hebrejsko besedo ed  so Aleksandrinski pre¬
stavljava, in po njih tudi sv. Jeronim z besedo Studenic  prestavili,
kar pa ni ne pomenu Hebrejske besede, ne zapopailku te verste
zlo permerjeno. Beseda ed  pomeni sopuh ali hlap, ki se iz zemlje
kadi, in bi se tudi bolj prav s kakim teh ali enačili imen presta¬
vila, zakaj taki sopiih se posebno takrat nareja, ko solnčni žarki
zemljo grejejo in palijo, ter se viši vzdigne in v meglo spreoberne,
ki potem v dež razide, in na zemljo pada. Taki dež pa zemlji
veliko boljši de, in je veliko več obseže, ko pa Studenic, kteri le
tiste kraje moči, ki so bliži brega, in v časi še teh ne dovolj.

'• Gospod Bog je tedej človeka iz ila (pralni) zemlje
zob razil. V Hebrejskim se zemlja imenuje adama,  in od tod je
tudi ime perviga človeka, ki se mu Adam  to je iz zemlje storjeni
pravi. Beseda adarn  dostikrat pomeni rudeč biti, se svetiti, lep
biti.  A eliko bogoslovov je, ki terdijo, de je pervi človek zato
Adam  imenovan bil, ker je bil iz vadeče  zemlje zobražen. Vender
ni mu ne rudeča ne druga barva imena dala; človek ima ime od
svoje dušne in telesne lepote, ktera pa ne obstoji v barvah,
kakorsne koli naj si bodo, ampak v posebnih lastnostih in prestoj-
nostili, ki mu jih je stvaritelj pred vsimi drugimi stvarmi podaril.

In (mu) je vdihnil v obličje njegovo duha življenja,

Perve Mozesove bukve.

.13

in človek je oživel. To sc pravi, Bog je človeku dar življenja
•— dušo, in sicer neumerjočo dušo podelil. Ko je Bog živali stva-
ril, se mu je zadosti zdelo samo reči: naj bodo živali —- in živali
so bile, bile obilno obdarovane z natornimi lastnostmi svojiga rodu;
kader je pa človeka stvaril, mu ni bilo dovelj, ga samo z nator¬
nimi darovi in zmožnostmi, z lepo telesnostjo i. t. d. obdariti,
ampak veliko veči, imenitniši dar, ki ga čez celo stvarstvo neiz¬
rečeno povzdigne, ■—- del svoje lastne obstojnosti, svojiga večniga
bilja mu je vdelil, z življenjem mu pamet, um in voljo podaril,
naj bi z dobro in permerjeno rabo teh božanskih zmožnost se
časne in večne sreče vredniga storil in vdeležil. •— Sam Bog pa
stvarjeniga človeka poduči, kako naj se podarjenih darov posluzi,
poduči ga sosebno dušne zmožnosti prav rabiti; torej mu stvar¬
jenje razloži, mu svoje lastnosti in svojo voljo razodene, in ga
napeljuje k lepimu njegovi namembi permerjenimu življenju. In
tako je sčasama v umnosti in zvednosti rastel. In ravno to
zvedrenje Adama in sledečiga človeškiga rodu, ki se je le po
stopnjah zgodilo, moramo tudi per izlaganji svetiga pisma pred očmi
imeti. Zakaj kakor so vse dušne moči pervili ljudi le sčasama veči
popolnamast dosegle; ravno tako je tudi zmožnost govoriti ali dar
jezika le počasi viši stopnjo izobraženja dostopala. Pervi svet je
le čutne ali unajne zapopade, malo pa še dušnih zastopov imel,
torej je tudi od čeznatornih reči le po natorno govoril. Od tod
pride, de se tolikrat, kar mi naravnost rečemo, v svetim pismu le
perpodobno pove, tako postavim se v pogl. 3, 5. modrost  imenuje
vednost dobriga in hudiga; tako Adam namesti reči: Eva je kakor
jez človek  v perpodobi govori, ter pravi: To je kost iz mojih kosti,
in meso iz mojiga mesa; tako se grom  imenuje beseda božja i. t. d.

8. Zasadil je pa bil Gospod Bog od začetka raj vesel¬
ja. Gotovo je Bog poprej ta vert zasadil, predin je človeka storil,
namreč tretji dan, ko je vse zeljše stvaril. Beseda raj  v juternjih
jezikih pomeni prav prav lepi, kraljevi vert, v kterim sadnje dre¬
vesa rastejo. V  izvirnim spisu ta vert nima lastniga imena, ime¬
nuje se kakor vsak drugi: g a n.  V Aleksandrinski prestavi pa stoji
ta versta takole: Zasadil je bil Gospod Bog vert v Ednu  proti
izhodu. Besedo Eden  eni imajo sploh za lep kraj, ker pravijo,
de takrat kraji še niso lastnih imen imeli. Drugi pa terdijo, de je
ime Eden  lastno ime kraja, v kteriga je Bog človeka postavil, kar
je iz več krajev svetiga pisma verjetno, postavim iz I. Moz. bukev
4, 16,: Kajn je kakor begiin (bežin) na zemlji prebival, proti
izhodni strani Edna , iz bukev Jezaija 37, 13. — iz Ecehiela 37,
33. in ravno tako iz IV Kralj, bukev 19, 13.

V začetku , tukej se ne sme zastopiti v začetku sveta je bil
raj (paradiž). st varjen; ker je še bila tema, in je voda nad zemljo
stala, zatorej ni nič rasti moglo. Ta raj je bil proti jutru, proti
jjutru namreč spisatelja teh bukev in njih takratnih bravcov; pisal
je pa Mozes te bukve ali na svojim begu v Arabijo, ali v Egipt!
ali pa o popotvanji v Arabski pušavi; ako tedej na te kraje gle¬
damo, je bil raj proti jutru ali izhodu, zakaj v svetim pismu so pre-
bivavci Mezopotamije, Babilonije in Perzije otroci jutra imenovani'

53

Poglavje II.

In tje (jv vert) je človeka postavil. Večiclel skorej vsi
preslavljavci in razlagavci svetiga pisma mislijo, de je Bog Adama
v drugim kraji stvari!, in de je še le potem, na kakorsno vizo si
že bodi v raj prestavljen bil, in ta misel je nar bolj verjetna, ktero
tudi sam Mozes s tem terdi, ker ravno tako govori od Enoseviga
prestavljenja iz zemlje (jv nebeški rajj), rekoč: prestavil ga je
Gospod,  pogl. 5, 24.  Zamogel je pa pervi človek prestavljen biti
na več viž: ali ga je Bog znotrej tako ganil, de je sam svobodno
v raj šel, ali pa je bil morde od angeljca v ta kraj peljan, ali pa
je bil, kar je nar bolj verjetno, na čudovito vižo po volji samiga
Boga v vert peljan, kakor Enoš v starim in Filip v novim zakonu.

9. In Bog je pustil iz zemlje rasti mnogo drevje, kije
bilo lepo viditi, in prijetno v jed. Te besede se ne zastopijo
od zeljša, ki ga je dobrotljivi Bog tretji dan po celim svetu stva-
ril, ampak kažejo v posebnosti zeljše in drevje, ki je v raji za¬
sajeno bilo. Ne smemo pa misliti, de so v tem raju samo take
drevesa zasajene bile, ktere nikjer drugej niso rasle in ne rasejo;
moramo si tukej Boga kakor pametniga in umetniga vertnarja mis¬
liti, ki vert le z imenitnimi, lepimi in v jed prijetnimi drevesi in
zeljši olepša in prcvidi.

Tudi (je zasadil) drevo življenja v sredi raja. To dre¬
vo se je po mislih mnogih učenih zato tako imenovalo, ker njegovo
sadje ni le človeku v prijetno jed bilo, ampak ker je tudi posebno
moč imelo celo truplo, in vse njegove ude terdne in zdrave ohra¬
niti, in človeka z radostjo in veseljem navdajati noter do časa, o
kterim bi bilo Bogu dopadlo, ga še v boljši kraj prestaviti. Tako
je mislil Irenej, tako Krizostom, Teodoret in posebno Gregor
Nacijancenski. Ker je pa sploh Eden  perpodoba prebivaljša iz¬
voljenih bil, zato mora ali saj more to drevo neumerjoče življenje
pomeniti, kakor se v skriv. razodenji sv. aposteljna Janeza 22,
2.  bere.

Feliko in razno se zavolj tega drevesa poprašuje, kakor: ali
je bilo drevo življenja potrebno, ali je bilo le eno  potrebno? ali
je k drevesam nam znanih plemen slišalo, ali je mar imelo lastni
rod? ali je bila njegova moč, človeško življenje ohraniti, natorna
ali čeznatorna? i. t. d. Potrebno je bilo to drevo pervimu človeku;
zakaj Adamovo truplo bi se bilo znalo, tudi predin je grešil, mno-
goteruo poškodovati ali zavolj zraka in vremena, ali zavolj jedi
nezdraviga sadja, in tako zboleti; temu drevesu je bila tedej od
stvarnika moč dana, ga naglo ozdraviti, kaderkoli bo njegov sad
jedel. De bi pa pervi človek, kaderkoli bi vtegnil zboleti, hitro
to ozdravilo najdel, se je to drevo med vsimi drugimi drevesi raja
po gotovih znamenjih lahko spoznalo. Zgubljeno zdravje spet za-
dobiti, je pa eno  samo drevo zadosti bilo’; zakaj ako bi pervi
človek v odločenim času grešil ne bil, bi bil zavolj pokoršine ne
le samo on, ampak celi njegov zarod z neumerjočnostjo obdarovan,
in tako bi drevesa življenja več treba ne bilo. Ker to drevo ni
nikjer popisano, t ud i vediti ne moremo, h kterimu rodu dreves de
se je stelo; ker mu je pa ta čudovita moč od samiga Boga dana
bila, ni ravno verjetno, de bi to drevo svoj lastni rod imelo bilo;

54

Perve Mozesove bukve.

zakaj vsigamogočni Bog je vsakteriniu drevesu to moč dati zamo-
gel. Tudi nismo dolžni vervati, de je ta moč natorna bila, in de
je zato posebni rod bil, h kterim je to drevo slišalo, ampak ter-
diti zamoremo, deje ta moč po nezapopadljivi volji božji enimu
drevesu morde še nam znanih rodov čudovito dana bila, zatorej
jo moramo čeznatorno imenovati.— V sredi raja,  to se mora tako
zastopiti, kakor če kdo reče, de v sredi ljudstva, ali v sredi me¬
sta prebiva, to je med ljudstvam, v mesti. i. t. d.

In (je zasadil) drevo spoznanja dobriga in hudiga.
Skorej vse, kar je bilo od drevesa življenja rečeniga, tudi tukej
velja; ni bilo namreč drevo spoznanja dobriga in hudiga od poseb-
niga rodu, ampak bilo je le eno samo drevo morde tudi od nam
znanih rodov, kterimu je Bog to posebno ime dal, in kteriga sad
je bil prijetin v jed. Hotel je namreč pravični in dobrotljivi Bog,
naj bi si človek pravo časno in večno srečo zaslužil, in še z dobrim
življenjem taiste popolnama deležniga storil, zatorej mu da prav
lahko zapoved: od vsih dreves raja namreč smeš  po svoji volji
jesti, le samo od drevesa spoznanja dobriga in hudiga ne smeš
jesti;  de bi pa pervi človek to že samo na sebi prav lahko zapo¬
ved še ložej spolnil, perdene k ti zapovedi kazin, kteri, ako bo
sad tega drevesa jedil, gotovo ne bo odšel, ker bo umreti mogel.

Mislijo eni, de je to drevo zato drevo spoznanja dobriga in
hudiga imenovano biio, ker je to posebno lastnost imelo, človeku
pamet odpreti, in mu med dobrim in hudim razločili pomagati;
drugi pa pravijo, to drevo je človeku perložnost dalo, dobro po-
koršine od hudiga nepokoršine razločiti. Zato je tedej drevo spo¬
znanja dobriga in hudiga imenovano, ker je bilo perpomočik sku¬
šnje, ali bo Adam dober ali liudobin, pokorin ali nepokorin. Ki
bilo tedej to drevo perpomočik dobro in hudobno spoznati, kar je
Adam že poprej spoznal, ampak dajalo mu je perložnost to spo¬
znanje tudi v djanju kazati.

10 —■ 14. In reka je tekla iz kraja veselja, de bi vert
močila, in seje od ondot razdelila v štiri velike reke i. t. d.
V teh petih verstali Mozes dalje popisuje raj, in pokaže, kje de
je ta srečin kraj bil. Pravi, de je reka iz tega kraja izvirala, in
de se je v štiri velike ali poglavne reke delila, kteriii lastne imena
zapisane najdemo, in beremo, de so se v štiri dežele raztekle.
Ako je pa ravno Mozes vse to na tanjko popisal in razložil, je le
vender silno silno težko, skorej nemogoče za nas to Mozesovo
popisovanje izjasniti in umeti, ker ne moremo dežela najti, kterim
bi se vse, kar je od teh štirih rek zapisaniga, perleglo. Kar
tretjo in četerto reko Tiger  in Evfrat  zadene, je gotovo, de se
še dan dnašnji tako imenujete; in de se pod četerto reko nobena
druga kakor Evfrat ne zastopi, Mozes razločno piše: četerta reka
pa je Frat (Evfrat);  od tretje reke po Hebrejsko Hidekel  ime¬
novane pa piše, de teče po Asirski deželi, in ta reka se Tiger
imenuje. Od pervih dveh rek Fišon  in Gihon  imenovanih pa či¬
sto nič verjetniga ne vemo; eni clo imajo Fišon  za veliko Egip¬
tovsko reko Nil  imenovano, Gihon  pa za G ang c z a , reko v Indii
štejejo. Ako ravno od voda raja nič gotoviga ne vemo, vender

55

Poglavje II.

eni mislijo, de je Tiger , em’ de je Evfrat,  eni pa de ste obe reki
skupej vodi raja bile, ker ste nekaj časa eno posteljo, en breg
imele, in se še le potem v dve posebezne reki zločile.in lastne
imena dobile. Obe reki ste izvirale v gori velike Armenije, in ker
ste po Asirski deželi tekle, se mora tudi v tem kraljestvu Eden
iskati, veselja raj  pa v tem kraju Edna, ker se te dve reki zopet
razidete v štiri reke razdeljene po deželah Jšms  in Havila,  in se
v Perzaško jezero razlijete; potem takim bi se mogel raj  med
Babilonam in Telasarjem iskati. — Bila bi tedej tudi reka Fišon
le ena od tistih posameznih voda, v ktere se reki Evfrat in Tiger
zedinjene razdelite, in sicer bila bi proti večeru in tistimu kraju
nar bližej, kjer je bil Mozes, kije te bukve pisal. Harilo  eni
imajo za'tisti del'Scitije, kteri sc Kolhida  (Kolhis) imenuje, eni
pa mislijo, de je bila ta dežela blizo reke Arakses,  ktera se v
Kaspeško morje izliva. Te dve razne misli izvirate iz tega, ker
Mozes v 10. poglavji ravno teh bukev, ki od osnovavcov ali za¬
četnikov ljudstev govori, dva Havila imenuje; edin je bil sin Ku¬
sov,  eden pa sin .Jaketana.  Sin Jaketanov je šel v deželo, pod
ktero se ne more ta zastopiti, od ktere je tukej govorjenje;
prebival je namreč per Arabskim morji proti večeru srečne Arabije;
sin Kusov  je pa šel proti jutru, in je na drugi strani srečne Ara¬
bije prebival, na koncu Perzašldga morja, in tukej je tekla voda
Fišon. Gihon  nekdej tudi Oksus  imenovan, ki se dan današnji
reka Abi-Amu  kliče, je pa tista voda od obeh, v ktere se reki
Evfrat in Tiger razdelite, ki nar bolj proti jutru ali izhodu teče;
pod deželo Kus  se mora tedej dežela Hucestan  v Perzaškim
Iramu  zastopiti, ktera Arabskimu Havilu ravno nasproti proti jutru
leži. Ako so ravno take misli hvale vredne, in tako razlaganje
prav koristno, vender nas nič zagotoviti ne more, de je namreč
tudi resnično tako bilo, posebno ker vemo, deje splošni ali vesoljni
potop ne le ta raj veselja končal in zbrisal, ampak tudi drugim
krajem drugo obličje naredil.

15. Gospod Bog je tedej vzel človeka, in ga postavil
v vert veselja, de bi ga obdeloval in varoval. Popisal je
M ozes dozdej kraj, v kteriga je Bog človeka postavil, zdej pa
začne praviti, kar perviga človeka in njegovo osodo posebej zade¬
ne. Premišljevati moramo Adama, dokler je še v stani nedolžnosti
bil. — Nedolžnost mu je bila že vstvarjena, mu je bila tako rekoč
natorni dar; zakaj Bog čisto nič nepopolnama stvariti ni mogel in
ne more. Njegova duša je bila z vsimi dobrimi in popolnama
zmožnostmi obdarovana, ni občutil in ni imel skerbi, ktere mi za¬
veli, spačene natore občutimo in imamo; njegovi počutki so bili pod-
verženi prestojnimu umu ali duhu. V tem nedolžnim stanu bi bil
imel po volji božji vert veselja obdelovati in varovati. To opra¬
vilo Jd pa za- nj ne bilo težko; zakaj ne bilo bi mu potreba ne
, ne  sejati, ne žeti in ne mlatiti; mnogoverstnih dreves, lepih
vrniti in prijelnih v jed, je bilo v raji brez števila; vse delo je
tedej berz ko ne le v naberanji sadja obstalo. ISamogel je pa
pen i človek ako ravno v nedolžnim stanu ne le odpustljivo, ampak
tudi smertno grešiti; de je temu tako se vidi, ker je v resnici

56

Perve Mozesove bukve.

grešil, ako je ravno v stanu nedolžnosti veliko bolj gotov pred
nevarnostjo grešiti, kakor mi, bil, ker so počutki in nagibi duši
podverženi bili, ter ni bil /notranjim ampak le samo zunanjim sku¬
šnjavam podveržen, in samo zunajna skušnjava je uzrok, de je
smertno grešil.

16. In mu je zapovedal, rekoč: od vsiga drevja po
vertu jej. Iz požrešnosti jesti, brez greha biti ne more; perpusti
mu tedej Bog od vsiga drevja jesti ne zavolj požrešnosti, ampak
zavolj potrebe, ker je pervi človek, ako je ravno v nedolžnosti
stvarjen bil, jedi in pijače vender kakor mi potreboval.

17. Od drevesa spoznanja dobriga in liudiga pa ne
smeš jesti. Hotel je dobrotljivi Bog zravin natornih zapoved,
ktere je Adamu globoko v serce vtisnil, in ktere so ga vedno za-
vezavale Bogu svojimu stvarniku čast, hvalo in ljubezin skazovati,
naj bi Adam tudi stvarniku svojo zvestobo in pokoršino popolna-
ma in očitno pokazal. Da mu tedej prav lahko zapoved, de bi po
nji perložnost zadobil, sam sebi in celimu zarodu časno in večno
srečo zaslužiti; prepove mu namreč jesti od drevesa spoznanja
dobriga in hudiga, kar mu gotovo ni moglo težko stati, ker je
brezštevilno dreves v raji zasajenih bilo, kterih vsili sadje je bilo
lepo viditi in perjetno v jed, in kteriga se je po volji poslužiti
smel. Ako bi bil pervi človek ti božji zapovedi pokorin, bila bi
ta pokoršina izvir neizrečene sreče za celo človeštvo.

Kteri dan koli od njega ješ, boš mogel umreti. O do¬
brotljivo, neskončno dobrotljivo žuganje! ktero bi bilo imelo per-
viga človeka ostrašiti,. božje zapovedi nikoli ne prestopiti, ki bi
ga bilo imelo naganjati, vselej stvarniku pokorin biti, ker j‘e
tudi v žugani kazni obljuba zapopadena, de, ako ne bo jedil, ni¬
koli umeri ne bo. Ta obljuba je bila drugi pogoj ga k pokoršini
nagniti; ker je pa grešil, je oboje zgubil. Po dostani skušnji bi
mu bilo sicer potreba kakor poprej živeža, vender bi ga bil lahko
brez vsiga truda dobil; zakaj obilno bi mu ga bila cela natora
dajala, in ako bi bilo truplo na kakoršno si bodi vižo pešati začelo,
najdel bi ozdravilo od drevesa življenja, in brez smerti bi bil po
dolgim, srečnim življenji še v veči srečo — v večni raj prestavljen.
Kar zadene besede: kteri dan koli od njega ješ , boš mogel u-
mreti , se ne smejo tako zastopiti, kakor de bi bil ravno tisti dan,
o kterim je grešil, pervi človek umreti mogel, ampak pomen ža¬
ganja je ta: de bo od časa, ko bo jedil od prepovedaniga sadu,
smerti v last padel — de bo smerti podveržen. Tudi se mora tukej
opomniti, de smert ne pomeni samo vsakdanje nevarnosti umreti,
končanje človeške natore, posebno njegoviga trupla in vsiga, kar
k umerjočnosti štejemo, ampak tudi spačenje vsili dušnih moč/ in
kreposti, in njih nazledke v kazin greha, kakor se bere v evan-
gelji sv. Matevža 10, 28. — II. Tes. 1,9.  Iz vsiga tega vidi¬
mo, de bi Adam ne bil nikoli natorne smerti umeri, ako bi ne
bil grešil.

De se je vse to ravno tisti dan zgodilo, o kterim je bil pervi
človek stvarjen, in že tudi njegova pomočnica Eva storjena, vidi¬
mo iz sprednjiga poglavja 1, 29, kjer Bog že k obema govor/,

Poglavje II.

57

rekoč: „ Glejta , dal sim vama vse zeljša polja .... in vse drevesa
zemlje ... de vama  bodo v živež“ i. t. d. In Eva, kar se bere v
III. poglavji, odgovori kači: Od drevesa, ktcro je v sredi verta
je nama  Bog zapovedal, ne jesti, to je, ne le samo možu mojimu,
ampak tudi meni. — Kako dolgo pa je ta srečni stan nedolžnosti
pervih staršev terpel, ne vemo, ker nikjer ni zapisano. Mislijo
eni, de je Adam ravno tisti šesti dan, o kterim je bil stvarjen,
grešil, terdijo pa to brez vsiga zadostniga uzroka; bolj prav imajo
tisti, kteri pravijo, de je pervi človek poznejši grešil. — Bog
mende ni stvaril človeka v raji, ampak v drugim kraji, kakor smo
slišali; ker je bil človek stvarjen ves zavzet zavolj neskončno le¬
pili stvari, ktere je okoli sebe zagledal, in se jih ni mogel zadosti
•nagledati, se nad njimi načuditi, in stvarnika hvaliti in častiti;
potem pridejo na božje povelje vse živali k njemu in jih imenuje,
kar se gotovo o enim dnevu dokončati ni zamoglo; potem pošlje
Bog Adamu terdo spanje, naredi iz njegoviga rebra ženo in jo k
njemu perpelje, in on se čudi nad njo; da mu potem Bog zapovedi,
kaj de ima storiti, kaj opustiti. Ravno tako je tudi Eva vse stvar-
jene reči permišljevala, ogledovala, se nad njimi čudila, Boga
hvalila in častila. Y r se to se pa gotovo ni mogio o enim in ravno
tistim dnevi, v kterim sta bila stvarjena, zgoditi; tudi sam Bog,
po človeško misliti, ni pcrpustil, de bi bil skušnjavec naše starše
že v pervim času, ko so se še nad skvarjenimi rečmi čudili in za¬
nje Boga hvalili, v greh skušal in jih va-nj zapeljal. Iz tega
vidimo, de so naši pervi starši saj nekoliko časa v stanu nedolž¬
nosti živeli, ravno kako dolgo pa, tega ne vemo.

Boš mogel umreti. Kaj je smert? Tega bi Adam ne bil
mogel vediti, ako bi že poprej iie bil vidil ene ali druge živali
umreti, in to vidili je za-nj potrebno bilo, sicer bi ne bil nikakor
mogel zastopiti besed zapovedi, ktera mu je silno silno veliko in
grozno kazin, to je, smert trupla in duše žugala, ako bo prepo¬
vedani sad jedil, to je, grešil.

18. Človeku ni dobro samima biti, naredimo mu po¬
močnico. Vse, kar Mozes tu popisuje, se je šesti dan stvarjenja
zgodilo, ker, ko od tega dneva govori, pravi, de je Bog med
druzimi stvarmi tudi moža in ženo stvaril, vender pa v I. po¬
glavji zamolči vižo, kako deje  pcrve starše stvaril, ktero ravno
zato tukej popiše. Bog po svoji neskončni modrosti previdi, de
ni dobro človeku samimu biti, kar se mora od pomnoženja človeš-
kjga rodu zastopiti, ker, ako bi bil Adam sam na svetu, bi se
nikoli ne bil začel človeški zarod, in bi se tudi nikoli ne bil za-
mogel množiti; mogla je tedej ta Adamova pomočnica s takimi zmož-
nostmi stvarjena biti, ktere so po božji modrosti potrebne rod mno-
z'ti. — la versta ni nasproti povelju cerkve, ktera vsim, ki so
v duhovskun stanu, zapove neoženjenim biti, tudi ni nasproti sv.
aposteijnu, kteri ne le duhovnam, ampak tudi drugim zavolj raz¬
nih skušnjav svetije, brez zakona biti; zakaj ta dolžnost se je le
v začetku sveta zavolj pomnoženja človeštva sploh spolnovati mog-
a, zatorej pervi starsi, njih otroci, vnuki i. t. d. temu povelju
niso smeh odreci. Ker so se pa sčasama ljudstva zemlje že silno

58

Perve Mozesove bukve.

pomnožile, ni bilo več sploh potrebno, de bi vsak sleherni človek
to dolžnost spoinoval. Ta in veliko več družili uzrokov, posebno,
ker neoženjen duhoviu, veliko ložej za svojo in družili srečo sker-
bi, je katoljško cerkev nagnilo, de je sčasama vsim svojim du¬
hovnim služabnikam zapovedala, v samostani ostati. — Zravin tega
je pa tudi Adamu pomočnica potrebna bila, de bi ji svoje misli
delil, se ž njo pogovarjal, v dr ošini živel, in ž njo vred dobrot-
Ijiviga stvarnika častil, hvalil in molil. Gotovo bi bil Adam celi
čas življenja žalostili in otožin, ako bi bil brez tovarša brez dru¬
žine živeti mogel, ker je vidil, de imajo še rodovi žival družino
po svojih plemenih.

iO. P otem tedej, ko je bil Gospod Bog iz zemlje storil
vse živali polja, in vse ptice neba, jih je pred Adama pe¬
ljal, de bi vidil, kako de jih bo imenoval. Stvaril je vse ži¬
vali peti dan, ker pa tam ni bilo rečeno, de jih je Bog pred Ada¬
ma peljal, naj bi jih imenoval, sv. pisatelj tukej od te reči govori,
kjer je zares perložni kraj zato; zakaj ravno zdej mu bo Bog
pomočnico stvaril, ter hoče, naj bi sam Adam iz raznih rodov
žival spoznal, de mu je pomočnice treba. To se pa ne sme tako
limeti, kakor de bi biia vsa množica ptic in pozemeljskih žival k
Adamu perpeljana bila, ampak peršla sta iz sleherniga rodu on in
ona (samic in samica}; mislim, de clo to ni bilo potrebno, ampak
de je zadosti bilo, dc so le tisti rodovi k njemu prišli, kterili so
se potem on sam, njegovi otroci in vnuki v svoj prid poslužvali,
in pa tisti rodovi, kterili se je zavolj njih razne škodljivosti varo¬
vati in ogibati bilo; zakaj beseda vse  dostikrat pomeni samo obil¬
no,  ne pa vso  številno celoto. Tako so Farizeji od Jesusa med
seboj rekli: „Vidite, de nič ne opravimo! Glejte, celi  svet dere
za- njim.“ Janez 12,  19., ako ravno niso ne iz Evrope, ne iz
vsili dežela in krajev Azije, in clo ne vsi Judje za Jezusam ho¬
dili ali derli, se vender bere: celi  svet za- njim dere. Jih je
pred Adama peljal,  to je, hotel, zapovedal je Bog, de naj pridejo,
dal je Adamu perložnost, jih po plemenih in imenih razločiti.

Ž20. Za Adama pa ni bilo najti pomočnice (pomoči)
njemu enake. Ako je ravno pervi človek, kakor hitro ga je Bog
stvaril, pomanjkanje tovarštva (pomočnice) občutil, je vender to
poželjenje le temno in nerazjasnjeno bilo; zakaj česar ne poznamo,
tega ne želimo. To poželjenje je pa bilo razjasnjeno in zbujeno,
ko živali k njemu pridejo, naj bi jih imenoval; ker je vidil tukej
per vsili rodovih po dvojno-—njega in njo združeno, je to posebno
želje v njemu zbudilo in unelo, se ravno tako kakor živali s tovar-
šern — pomočnico združiti, ktere želje je dobrotljivi stvarnik tudi
spolnil.

21.  Gospod Bog je tedej Adamu poslal terdo spanje.
V  Aleksandrinski prestavi se bere namesti terdo spanje, zamak¬
njenje, vender je mende boljši terdo spanje, kakor ima tudi latinska
prestava, in kar lahko tudi iz tega vidimo, ker se koj bere: in
ko je bil zaspal, ne pa ko je bil zamaknjen.  V zamaknjenji
se tako rekoč dušne moči od ‘trupla ločijo, tako de se po nobeni
viži zamaknjen s počutki ne gane, in gotovo bi ga za mertviga

59

Poglavje II,

imeli, ako bi žile v njemu ne bile, in ko bi ne dihal. V spanji
pa, clo v terdim spanji so počutki le oslabljeni, vender ne vga—
snjeni, tako de se spijoči človek veliko ložej kakor zamaknjen
zbudi. Tako terdo spanje je Bog Adamu poslal, ko je.iz njego-
viga rebra Evo naredil; bili so počutki oslabljeni, de ni na trupli
tega občutil, perpustil mu je pa Bog, de je v duhu-—v sanjah vi-
dil, kar je Bog storil. Eni terdijo, de je Bog namesti rebra kos
mesa iz Adamoviga ledja vzel; drugi mislijo, de se to ni zgodilo,
ampak le v sanjah se je Adamu tako zdelo. Sploh, se pa mora
tukej spomniti, de je ta reč za nas skrivnost, kakoršnih je v na-
tori in per rojenji še silno veliko, ki jih umeti ne moremo; vender
pa zato možki spol nima eniga rebra manj kakor ženski, kar ne-
kteri terdijo ali bolj prav čenčajo; zakaj vsak človek ima toliko
reber, kolikor gibov ali sklepov v herbtanci ima.

22. In Gospod Bog je iz rebra, k ter o je iz Adama
vzel, ženo naredil, in jo je peljal k Adamu.  Zakaj je
Bog Evo storil iz veliko bolj žlahtne robe (materje), kakor pa
Adama, kteriga je iz prahu zemlje naredil? zakaj je Bog Evo
ravno iz Adamove telesnosti stvaril? Zalo de bi s tem pokazal,
kako živo de morajo zakonski ljudje eden z drugim sklenjeni biti;
hotel je s tem v perpodobi naznaniti, de človeku ni kakor živali
perpuseno, zdej s to zdcj z uno osebo dolžnost množenja rodu
spolnovati. Že med Adamam in Evo je tedej Bog nerazvezljivo
zavezo svetiga zakona vpeljal za vse prihodnje čase in narode,
kakor Jezus uči per sv. Matevži 19,4. — 6. Iz vsiga se pa vidi,
de je IJog Evo stvaril, ko je Adam že v raji bil, kerMozes per-
poveduje: de je Bog k Adamu vse živali perpeljal, in de jih je
Adam imenoval, de pa ni med njimi pomočnice sebi enake našel;
poslal je Bog Adamu terdo spanje i. t. d. in potem Bog pravi:
Naredimo pomočnico njemu enako,  iz česar tudi vidimo, de
žena ni služabnica, ampak pomočnica  moža. Ker je Eva iz Ada¬
moviga rebra stvarjena bila, se besede: in jo je k Adamu peljal
ne smejo zastopiti, kakor de bil Bog Evo iz daljniga kraja k A-
damu perpeljal, ampak te besede hočejo reči: kader se je Adam
iz spanja prebudil, je Bog Evo pred - nj postavil.

23. In Adam je rekel: To je zdej kost iz mojih kosti,
in meso  iz  moji.ga mesa, zatorej bo imenovana moževka
ržena), zakaj iz moža je vzeta.  To je, zdej tukej najdem,
kar sim si vošil in kar sim zastonj med živalmi iskal; ta pomočnica
je meni enaka, ona je kost iz mojih kosti; — tako se dostikrat v
? v 'J’ isnm  £ ovor ' ’ ( e se  rodovina ali bližnja žlahta imenuje. Glej

’ Mozes. bukv. 29, 14.—bukve Sodnik. 9,2. (glej pa tudi kar je
zgoiej v 7. versti ravno tega poglavja od nar starejga jezika re¬
cimo bilo). — Adam se svojimu stvarniku zahvali za pomočnico,
m jo. svojo ženo imenuje — imenuje jo po Hebrejskim jeziku Iša,

er je iz moža Is  vzeta bila; Iš  pa v Hebrejskim pomeni močniga ,
korenjaka,  imenuje sc tedej mož Iš  zavolj svojih dušnih in teles-
nih moči in krepost.

. ^ a  *. e ^ a  y°Ijo ho človek zapustil svojiga očeta

siojo mater, in se svoje žene devžal, in h o t it dva v

60

P er v e Mozesove bukve.

enim mesu. Ker Adam dozdej še ni nič od očeta in matere ve-
dil, zato tudi tega govoriti ni mogel; morde jeMozes sam to per-
stavil, de bi Jude od razveze zakona, ktera grešna razvaja je per
njih že splošna bila, odvračeval. Nar gotovši je pa sam Bog,
stvarnik človeka, to govoril, kar tudi evangelji sv.Matevža 19, o.
verjetno stori. Ko so namreč Farizeji Gospoda skušali in rekli:
„Je li perpušeno možu ločiti se od svoje žene zavolj česar koli si
bodi?" jim je Gospod odgovoril: „Kteri je stvaril človeka, je stva-
ril moža in ženo, in je rekel, za tega voljo bo človek očeta in
mater zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v enim
mesu". Kteri je tedej človeka stvaril; ta je tako govoril. De je
sam Bog nerazvezljivo zavezo svetiga zakona po svoji splošni za¬
povedi vpeljal za vse prihodnje čase in narode, sam Jezus poterdi,
rekoč: „Kar je tedej Bog (po svoji splošni zapovedi) združil, naj
človek ne loči". Kar tukej Jezus perporoča in zapoveduje, ni nova
zapoved, ampak je le poterjenje nar starši postave,

25 .  Bila sta pa oba naga.... in se nista sramovala.
In zakaj bi se bila sramovala, ker sta naga od Boga stvarjena
bila, ker sta bila v stanu nedolžnosti, ker nju natora še ni bila
spačena, ker sta veči veselje nad dobrim kakor nad hudobnim
imela, in ker so nju počutki dušni moči podverženi bili, kar je pa
sevede po storjenim grehu vse drugači bilo.

S tem besedami Mozes perpovedovanje stvarjenja celiga sveta
konča, in ker se je zavolj pomanjkanja popolnama spričnih poročil
stvarjenja le manjih ne popolnama zloženih sostavkov svojih pred¬
nikov poslužiti mogel, tudi ni mogoče jasno in razločno zgodovino
od perviga življenja in stanu ljudi pisati.

Kakor pa Mozes od stvarjenja angeljcov nikjer nič ne spomni
(glej razlago pogl. 1,31.) ravno tako tudi nič ne pove od kraja
ali sedeža izvoljenih, in kraja zaverženih; zakaj de je to zamol¬
čal, si je lahko misliti, ker namreč namen njegovih bukev tega ni
sosebno terjal. Kdaj sta tedej ta kraja stvarjena bila, in kje de
sta, ne vemo, samo toliko je gotovo, de so tam nebesa, kjer izvol¬
jeni z angcljci vred Boga gledajo in vživajo, pekel pa tam, kjer
pogubljeni z hudobnimi duhovi, od božjiga obličja zaverženi, večne
kazni terpe. Sploh si pa nebesa nad seboj, in pekel pod. seboj
mislimo.

1 .

2 .

3 .

4 .

5 .

G.

7 ,

8 .

9 .

10 .

11 .

Poglaije III«

Zapopadik.

Greli pervih staršev, in sledeča kazin.

'■Cilk., ara, pa je bila bolj prekanjena, kakor vse živali
zemlje, ktere je bil Gospod Bog stvaril, in je rekla ženi:
Zakaj vama je Bog zapovedal, de bi ne jedla od vsiga
drevja raja?

In žena ji je odgovorila: Od sadu vsiga drevja, ktero je
v raju, jeva; _

Od sadu drevesa pa, ktero je v sredi raja, nama je Bog
zapovedal, ne jesti, in ne dotakniti se ga, de ne umer-
jeva.

Kača pa je rekla ženi: Kratko nikar ne bota umerla.
11. Kor. 11, 3.

Zakaj Bog ve, de kteri dan koli bota jedla od njega,
se vama bodo vajne oči odperle, in bota kakor bogova,
in spoznala dobro in hudo.

In žena je vidila, de je drevo dobro v jed, in lepo viditi,
in prijetno gledati, torej je vzela od njegoviga sadu in
je jedla; in je dala svojimu možu, in je jedil. Sir. 35,
33. — I. Timot. 3, 14.

Obema so se pa oči odperle, in ko sta bila spoznala,
de sta naga, sta smdkvino (figovo} listje spletla, in si
ogrinjala naredila.

Ko sta pa slišala glas Gospod Boga, kteri se je ob hladu
popoldne po raju sprehajal, sta se Adam in njegova žena
skrila pred obličjem Gospod Boga med drevje raja.

In Gospod Bog je zaklical Adama, in mu je rekel:
Kje si?

In (Adam') je odgovoril: Slišal sim tvoj glas v raju, in
sim se zbal zato, ker sim nag, ter sim se skril.

In (Bog) mu je rekel: Kdo ti je neki povedal, de si
nag? Ali si mar jedil od drevesa, od kteriga sim ti
jesti prepovedal?

62

Perve Mozesove bukve.

12 .  In Adam je odgovoril: Žena, ktero si mi v tovaršico
dal, mi je dala od drevesa, ter sim jedil.

13. In Gospod Bog je rekel ženi: Zakaj si to storila? In
je odgovorila: Kača me je zapeljala, ter sim jedla.

14. In Gospod Bog je rekel kači: Ker si to storila, bodi
prekleta med vsimi živalmi in zvermi zemlje; po svojih
persih (trebuhu) se boš plazila in perst jedla vse dni
svojiga življenja.

15. Sovražtvo bom naredil med teboj in ženo, in med tvojim
zarodam in njenim zarodam; ona ti bo sterla glavo, in
ti boš nje peto zalezovala.

16. Tudi ženi je rekel: Namnožil bom nadloge tvojiga no-
sečiga stanu; s težavo boš rodila sinove (otroke), in pod
oblastjo moža boš, in on bo čez-te gospodoval, i. Kor. 14,34.

17. Adamu pa je rekel: Ker si poslušal glas svoje žene, in
si jedel od drevesa, od kteriga sim ti jesti prepovedal:
bodi prekleta zemlja zavolj tebe, v trudu se boš živel od
nje vse dni svojiga življenja.

18. Ternje in osat ti bo rodila, in zeljše polja boš jedel.

19. S potam svojiga obraza boš kruh jedel, dokler se ne
poverneš v zemljo, iz ktere si vzet; zakaj prah si, in
v prah se boš povernil.

20. In Adam je ime svoje žene imenoval Eva (jHava) zato,
ker je bila mati vsili živih.

21. Gospod Bog je tudi Adamu in njegovi ženi naredil suk-
nice iz kož, ter ju je oblekel.

22. In je djal: Glejte, Adam je kakor eden zmed nas, in ve
dobro in hudo; torej, de zdej svoje roke ne stegne, in
ne vzame tudi od drevesa življenja, in de ne je in ne
živi vekomaj:

23. Ga je Gospod Bog pahnil iz raja veselja, de bi obdelo¬
val zemljo, iz ktere je bil vzet.

24. Ter je izgnal Adama, in je postavil pred raj veselja
Kerube z ognjenim in švigajočim mečem varovat pota k
drevesu življenja.

Razlaga SIP poglavja.

1. Kača pa je bila bolj prekanjena, kakor vse ži¬
vali zemlje. Razne so misli učenih, kar kačo in nje pogovor 0
Evo zadene. Eni mislijo, de je bila (a kača natorna kača, to jo>

Poglavje III.

68

samo gola žival navadniga kačjiga plemena, interdijo, de ni z Evo
govorila, ampak, dc je vse, kar se je med njo in Evo perpetilo,
le tole bilo: Kača je namreč pričo Eve na drevo spoznanja do-
briga in bndiga zlezla, od sadu prepovedanima drevesa jedla, in
to večkrat ponovila. Eva viditi, de kača, ki je prepovedani sad
jedla, ne umerje, si misli, de ga tudi ona ravno tako brez nevar¬
nosti jesti sme, in de bo morde potem tisto spoznanje dosegla,
kteriga ji Bog dati noče. Ter je Eva jedla. Ako bi temu tako
bilo, kako bi bil pravični Bog priprosti in nedolžni živali tolike kazni
nakloniti zamogel, od kterih v 14. in 15. versti ravno tega po¬
glavja beremo? Drugi pa terdijo, dc se mora pod kačo tukej sam pe¬
klenski satan zastopiii, tako de kače per tem celim pergodki še zra-
vin ni bilo, in de je ta satan, kakor si že koli bodi, Evo zapeljal.
Ko bi pa tako bilo, bi pa spet ne mogli umeti prekletsva, ktero je
Bog nad kačo izrekel. Resnici naj bliži se zde tisti, kteri skušnjavo
satanu perpišejo in pravijo, de seje satan ali hudoba kače v pomočni¬
co poslužil, klora naj bi Evo s svojim izgledam in jezikam k prestopil
božje zapovedi zapeljala. In to misel je spisatelj tega poglavja, kakor
se bere v pogovori med kačo in Evo, izrekel, imenuje namreč kačo
nar bolj prekanjeno mem vsili žival, ktera pametno in prebrisano z
Evo govori, se prijazno od božje zapovedi ž njo pogovarja, sena
vso moč trudi jo pregovoriti in v greh zapeljati i. t. d. Piše tedej
tako, kakor dc bi per ti celi reči hudoba prav nič opraviti ne imel,
kakor de bi kača, ki je vender le samo pomočnica njegova bila,
vsiga tega, kar se je zgodilo, kriva bila. Vender se pa iz celiga
pogovora lahko sklep stori, de se pod to kačo ne sme gola žival,
ampak sam peklenski satan zastopiii. — In to je tista kača, ktero
Jezus hudiča imenuje: „Kteri je bil od začetka ubijavic in ni v
resnici ostal, ker ni resnice v njem; kteri, kader laž govori , iz
lastniga govori, ker je lažnih in oče laži.  Janez 8,44. — Kača
je pa bila bolj prekanjena,  se ne sme zastopiti od sleherne kače,
ampak le od te, ktera je Evo skušala, kar se tudi iz Hebrejskiga
yidi, kjer se bere hanahas  s členam, ne pa samo na/iaš  brez
člena, kar bi sledno kačo pomenilo.

Ali se ni Eva kače bala? Ker kača nima nič gerdiga, groz-
niga in ostudniga na sebi, in ker mende od njeniga strupa še nič
vodila ni, se je tudi ni bala, kakor seje še dan današnji otroci
ne boje, če jim njeni strup ni znan. — Ali bi se pa ne bila imela
čuditi nad tem, de se kača ž njo pogovarja? Na to se težko od-
govori, morde de Eva, ki je bila ravno kar stvarjena, še ni ve-
dila, de živali ne govore; zravin tega je bila mar tudi lahkomi¬
selna in ne tako pametna ko Adam, torej je satan njo ne pa pa-
lnelmsiga Adama skušal, kakor sv. apostelj I. Timot. 2,  14. go-
yon, rekoč: ln Adam ni bil zapeljan, žena pa je bila zapeljana

64

Perve Može sove bukve.

govor napelje, jo radovedno stori, in nje lahkomiselnost v prid

svojiga peklenskiga sklepa oherne. „Zakaj vama je Bog.

od vsiga drevja.iz tega se vidi, de je vprašanje preme¬

tene kače v dve plati, in v resnici dobro premišljeno, Evo k od¬
govoru nakloniti, v pogovor seboj zapeljati— in k prestopu božje
zapovedi pregovoriti. Oh naj bi bila Eva, božjo zapoved vedoča,
ne poslušala prederznih vprašanj in lažnjivih podukov hudobniga
skusnjavca, ter ga koj zapustila — ne bila hi grešila. Kdor se
skušnjav ne ogiba, bo v skušnjavi obnemagal in se pogubil.

2 ■ —3. In žena ji je odgovorila: Od sadu vsiga drev¬
ja, ktero je v raju, jeva, od sadu drevesa pa, ktero je v
sredi raja, nama je Bog zapovedal, ne jesti, in ne dotak¬
niti se gaj de ne umerjeva. Jasin in umevin je odgovor Eve:
Bog nama je vse sadje celiga verta jesti perpustil, le samo sad
drevesa spoznanja nama je jesti prepovedal, in de bi se skušnjav
ložej varovala, se ga clo ne dotakniti. — Iz teh besedi vidimo,
de je Eva božjo zapoved prav na tanjko zastopila, in de si jo je
globoko v spomin vtisnila. De se je pa vender v pogovor s kačo
in tako v nevarnost podala, zapoved božjo, ktero je vsaj tako do¬
bro umela in ohranila, prestopiti, to učeni bogoslovi razno razla¬
gajo. Sv. Avguštin misli: de bi Eva ne bila nikoli v skušnjavo
satana pervolila, ako bi jo že poprej ne bile ošabne in prevzetne
misli obhajale in popačile, posebno pa želje, po svoji volji svo¬
bodno živeti in nobenimu ne podložna biti. De ne umerjeva,  sv.
Jeronim ima v svoji latinski prestavi: de mar (mor de j ne umerjeva ;
desiravno je besedica mar  ali morebiti  tudi v Hebrejskim, se mora
vender od več misliti, in nikakor ne dvoma pomeniti, ker jima je
bila smert z gotovostjo brez prestavka in pogoja napovedana, če
grešita, kar je Eva dobro vedla in v spomini ohranila.

4 — 5. Kača pa je rekla ženi: Kratko nikar ne bota u-
merla. Odkrito in očitno lažnjivi in hinavski zapeljivec Evi terdi, de
se nikakor zgodilo ne bo, kar jima Bog žuga, de gotovo ne bosta,
ako ravno od sadu drevesa spoznanja jesta, umerla; kar Bog
žuga, satan tedej taji, ter lahkomiseljno Evo tako delječ zapelje,
de začne dvomiti nad resnico od Boga žugane kazni. In de
bi jo satan še ložej oslepil in zapeljal, naglo perstavi novo laž,
rekoč: Zakaj Bog ve; de kteri dan koli bota jedla od nje¬
ga, se vama bodo vajne oči odperle. Besedi: Bog ve  ste
persega kače in ravno toliko pomenite, kakor hi kdo rekel: Boga
za pričo pokličem, de je res, kar govorim. Se vama bodo
vajne oči odperle, to je, 'spoznala in vedila bosta reči, ktere
so vama dozdej popolnama zakrite, in kterih clo misliti ne zamo-
reta. •— Nespametno in priprosto so eni te besede od telesnih oči
zastopili, kakor de bi bili naši pervi starši dosilimal slepi; de pa
temu ni tako bilo, vemo iz zgodovine stvarjenja, — vidi/  je Adam
živali in jih je imenoval, vidita  je tudi Eva to prekanjeno kačo in
se je ž njo pogovarjala; in ako bi ne bili naši pervi starši vidili,
čemu hi jim bila vsa lepota raja, vsa krasnost stvarjenja!?

In bota kakor bogova, (o je, ravno tako mogočna, ravno
tako modra, kakor Bog; Elohim  v Hebrejskim pomeni tukej vsi-

65

Poglavje III.

gamogočniga Boga.—O zapeljivi spodbadi, o lažnjivi obeti skuš-
njavca! V T edil je satan, de imata Adam in Eva v raju vsiga za¬
dosti, de v nobeni reči pomankanja ne terpita, deje  celo stvarstvo
njima podverženo in v nju prid in veselje stvarjeno, in de se bota
te srečne osode nepreneliama veselila, ker je v raju tudi drevo
življenja bilo. Zato Evo s tacimi obeti preslepi in v greli prego¬
vori', ki se edini videzni ncpopolnamasti nju stanu nar bolj perle-
žejo, — namreč Bogu enaka biti, druziga si vsaj nimata želeti.
Prekanjen zapeljivec pa ne obeta, de bota Bogii le enaka, kar
sta že tako bila, in bi še od dne do dne bolj biti imela, ampak
prederzno zagotovi, de bota kar bogova,  to je ravno popolnama
taka, ko Bog. In naj bi Eva umela, v čem de ta prestojnost:
bogova biti , obstoji, hudoba naglama perdene: spoznala bota do¬
bro in hudo. Eva se da preslepiti, verjame hudobi—in greši. Za¬
peljal je tedej satan Evo v ravno ta greh, v kteriga je on s svo¬
jimi tovarši padel — v greh prevzetnosti, napuha. Na čveterno
vižo je tedej lažnjivi peklenski skušnjavec Evo prekanil, namreč:
nikakor ne bota umerla, oči se vama bodo odperle,
Bogu bota enaka, spoznala bota dobro in hudo.  Grešila
je pa Eva: de ni terdno verjela, kar je Bog govoril in žugal,
de je misliti začela in zapeljivcu verjela, Bog jima je nevošljiv,
ker jima je od drevesa spoznanja jesti prepovedal, in de je v na¬
puh pervolila, in iz goliga napuha želela Bogu enaka biti.

6. In žena  je  vidila...Že vtem je Eva smertno grešila, de
je v skušnjavo in pregovarjanje lažnjiviga satana pervolila. Ta
greh je pervim staršem in njih zarodu poganjke naklonil, kteri so
pred storjenim grcham človeku neznani bili, posebno je v človeka
zasjal poželjenje oči in slaja. De je drevo dobro v jed, in lepo
viditi in prijetno gledati,  vse to je sicer Eva že poprej vedila,
se je zavolj tega veselila, Boga hvalila in častila, zdej pa vse to
iz napuha in prevzetnosti na-se  oberne, in hoče Bogu popolnama
enaka, clo Bog biti; misli, de se bo gotovo tistiga spoznanja
vdeležila, kteriga ji Bog morde iz nevošljivosti dati noče, ako
bo od prepovedaniga sadu jedla; tako si obeta, take ošabne skle¬
pe dela, in ■— o nesrečna mati človeštva! vzame od sadu prepo¬
vedaniga drevesa, je, •—• in pervi greh je storjen!

In je dala svojimu možu,  in  je  jedel. In tako je tudi
Adam v greh zapeljan bil, in tako je, kakor se v listi sv. Pavla
na Rimljane 5, 12.  bere, greh na svet 'prišel, in po grehi smert.
Dala je žena od prepovedaniga sadu tudi možu, ko mu poprej vse
dopove, kar ji je kača povedala in obetala; ker Adam ženi ver¬
jame in vidi, de živi, de ni umerla, ako je ravno prepovedani sad
jedla, tudi on vzame, jč, —in greši. Grešil je Adam kakor Eva
v tem, de je tudi on nevčrin bil, de ni božji besedi verjel, grešil
je kakor žena s prevzetnostjo, ker je mislil, de bo zdej Bogu enak.
j. v#  ^postelj Pavl v I. Timot. 14. govori: ?? Adam ni bil %ave-
tjan, ampak bila je zapeljana Eva“,  to je, Adam ni bil od kače
v greh zapeljan, ne bila bi ga mende zamogla kača, ako je ravno
prekanjena bila, kakor Evo v greh pregovoriti, ker je bil pamet-
ms b stanovitnimi in ne tako lahke vere kakor Eva; ker je pa žena

66

Pevvc Mozesovc bukve.

že zapeljana bila, mu ona prepovedan sad ponudi, nra_ obstane,
de je že jedla, in de se ji nič hudiga ni zgodilo, ter verjame zdej
Adam besedi kače in žene, je in sam sebe prekane, brez de bi
bil na ravnost od kače zapeljan.

7. Obema so se pa očl odperle, to je, spoznovati sta začela
svojo neskončno veliko pregreho, in lažnjivo obljubo peklenskiga
skušnjavca, vidila sta, de nista nobene tistih hvaljenih dobrot pre¬
jela, ktere jima je kača, če prepovedani sad jesta, obetala, temuč
de stale nedolžnost svojo in dopadajenje božje zgubila, in de jima
napovedana kazin — smert ob svojim časi gotovo ne bo odšla.

In ko sta bila spoznala, de sta naga .... tudi pred stor¬
jenim greharn sta sicer vedla, de sta naga, tode v stani nedolž¬
nosti -— se nista eden pred drugim sramovala, kakor se majhni, ne¬
dolžni otroci nagote ne sramujejo; ter pravi Mozes v poglavji 2,
25. „Oba sta bila naga, in se nista sramovala^. Zdej pa po
zgubljeni nedolžnosti so vse nju dušne in telesne zmožnosti, vsi
nju nagibi spačeni bili; v svojih sercih sta pervikrat pregrešno
poželjenje, nespodobno nagnjenje čutila, torej sta si smokvino
(figovo) listje spletla, in si ogrinjala naredila, to je, si
toliko ligoviga listja spletla, kolikor ga je treba bilo si okoli in
okoli pasa zagrinjalo obesti, in si tako spodobno sram zakriti; bilo je
pa to ogrinjalo ali s travo, ali s šibcami, ali pa z drugimi tacimi rečmi
pametno in perpravno zvezano, in to je bilo pervo oblačilo človeka,
naj bi se tako ložej napčniga poželjenja varoval in branil. Drevo,
kteriga listja so se naši pervi starši za ogrinjalo poslužili, se v
Hebrejskim teena  imenuje, to je smokvino  (figovo) drevo, kteriga
listje je precej veliko in široko, in s kterim si še dan današnji div¬
jaški rodovi v bolj gorkih deželah večidel saj svoj sram zakrivajo.

8. Ko sta pa slišala glas Gospod Boga. Glas  tukej po¬
meni ali živo besedo, postavim: Adam kje si?  ali hrum človeka
naglo in terdo gredočiga, ali pa grom. Hebrejska beseda kol  sploh
pomeni vsakteri hrum, naj se že kakor si bodi perpeti. Večidel
se pa v svetim pismu glas božji grom  imenuje. Zamore se tedej
tukej velik vihar z gromam in bliskanjem sklenjen zastopiti; po teni
takim bi bil pomen teh besedi sledeči: Zahruši silno močin vihar,
gromi in se bliska, in ker se je to pervikrat v skvarjenim sveti
slišalo in vidilo, si lahko mislimo, kako silno velik strah je Adam*
in Evo spreleteti mogel, ko sta naenkrat njima dosihmal neznane
natorne perkazni vidila in slišala, in ko jima je zravin tega se
huda vest velik nepokoj delala. Oe tedej, kar je nar gotovši,
pod besedo glas grom  zastopimo, si moramo misliti, de je Bog P°
gromu z Adamam govoril.—Kteri se je ob hladu popoldne P*
raju sprehajal. Sprehajal se je ali Bog sam, ali pa angeljc v
imeni in po povelji božjim, naj bi pervi starši svoj dopernese*
greh očitno spoznali in pokazali, de jim je žal, ker so s svoj*
nepokoršino Boga svojiga stvaritelja in dobrotnika razžalili.—-0»
hladu popoldne.  Navadno je v jutrovih deželah, de vsak dan en f
ure pred solnčnim zahodam blažna in perjetna sapa piha in zrn*
ohladi, ker je po dnevi vročina silno težavna, in okoli poldne tako
velika, de se clo delati ne da. Imajo tedej ljudje teh krajev

67

Poglavje III.

navado proti večeru, ko ta prijetna sapa veje, se po svojih vertihj
ali družili takih krajih sprehajati, in tako se tudi od Boga tukej
po človeško govori.—Sta se Adam in njegova žena skrila
pred obličjem Gospod Boga, med drevje raja. Kakor se
otroci, kader so kaj napčniga ali clo liudobniga storili, ali ne¬
pokorni bili, pred obličjem svojih staršev, učenikov ali redni¬
kov skrivajo, ravno tako so se tudi naši pervi starši zavolj svo¬
je nepokoršine v sredi verta med nar gostejši drevje skrili.

9. In Gospod Bog je zaklical Adama in mu je rekel:
kje si? Zaklical je vsigaveddči Bog Adama ne zato, de bi zve-
dil, kje de je in kaj je storil, ampak zato, de bi Adam svojo pre¬
greho očitno pred njim spoznal .—Kje si?  toliko pomeni, kakor ko
bi bil rekel: zakaj se skrivaš, zakaj bežiš pred obličjem svojiga
Boga, kteri te je s tolikanjimi dobrotami tako rekoč zasul, in kte-
riga vpričnost ti je dosihmal tako ljuba in perjetna bila, de si jo
sam iskal; kaj si vender storil? odgovori mi, kaj je vender uzrok
te nagle spremembe tvojiga obnašanja do mene? Hotel ga je Bog
s tem prašanjem k spoznanju in kesu nagniti.

10. Slišal sim tvoj glas v raju in sim se zbal, zato
ker sim nag, ter sim se skril, to je, hruma, kteri mi je tvojo
vpričnost oznanil, sim se tako silno prestrašil, de sim naglo sbe-
žal svojo sramoto zakrit; ker sim nag, zato sim se tvojim očem
odtegnil. To je pervi nasledik greha, de v ravno tistim času, ko
vest vstraši, tudi človekovo pamet oslepi, kakor se bere v Prip.
19, 3. Zakaj pravi uzrok, de se je Adam pred Bogam skril, je
bil strah pred očitanjem in svarenjem božjim, ako se ravno z na-
gostjo izgovarja; koj po storjenim grehu je ze tako oslepljen, de
se ne zave, de ravno s tem izgovoram svoj greh pove in obstane.

11. In (Bog) mu je rekel: Kdo ti je neki povedal,
desinag? Ali si mar jedil od drevesa, od kteriga sim ti
jesti prepovedal?  Vedil je Bog, de je natora Adamova zavolj
storjeniga greha že tako popačena, de si ne upa skesano in od-
kritoserčno svojiga zadolženja obstati; torej ga sam napelje in ta¬
ko rekoč permora, greh očitno spoznati, ker ga vpraša rekoč:
Od kod pa veš, kdo ti je povedal, de si nag, od kod pride tvoj
strah, tvoja sramožljivost, s ktero se nisi še ob nobenim mojih pri¬
hodov zgovarjal, zavolj ktere sc dozdej še nobenkrat nisi skrival,
ali si morebiti mojo zapoved prestopil,, in od sadii prepovedaniga
drevesa jedil? povej, ni li tako?

v  _ Jr* Adam je odgovoril: Žena, k t ero si mi v tovar-
sico dal, mi je dala od drevesa,  ter  sim  jedel. Namesti de
bi svojo nepokoršino, svoj greh skesano in očitno'spoznal, ga s tem
zagovarja in zakriva, de ga na ženo zavrača, ktera gaje  zapeljala,
in zdi se ;  kakor de bi ga hotel še na samiga stvarnika vreči,
kteri mu je ženo za pomočnico dal; greh izgovarja in zakriva, ka-
kor de bi mu Bog potrebnih pomočkov se ga ogibati in varovati
ual ne bil, kakor de bi se ne bil mogel skušnjave ubraniti in je
premagati. J

13. In Gospo d Bog je ženi rekel: Zakaj si to storila?
Anje  odgovorila: Kača me je zapeljala, ter sim jedla.

5 »

68

Perve Mozesove bukve.

Iz vsiga, kar tukej beremo, se vidi, de se Adam in Eva proti
Bogu obnašata, kakor otroci proti staršem, ali drugi proti svojim
predpostavljenim, kader svoje hudobne dela izgovarjajo, ali clo
taje. Adam Evo imenuje zapeljivko, Eva kačo, kakor de bi v
opravičenje zadolženja zadosti bilo, od kogar zapeljan biti,
kakor de bi sploh greli ne bilo, zapoved prestopiti, če me je kdo
drugi k temu prestopu pregovoril. Žalostili nasledik greha: spa¬
čenost uma, vesti in serca se že sdajci v teh praznih izgovorih
per naših pervili staršili pokaže. Celi popis pričujočiga nastopa
je prav priprosto, prav po človekovo zložen, vender brez de bi
bilo kej božjimu veličastvu v nečast rečeniga.

14. In Gospod Bog je rekel kači: Ker si to storila,
bodi prekleta med vsimi živalmi in zvermi zemlje. Sploh
moramo tukaj opomniti, de vsa kazin, kteroje Bog čez kačo zgo-
voril, za-iijo kazin imenovana biti ne more, ker neumna in pri-
prosta žival, kakor ne grešiti, tako se tudi storjeniga kesati in
za taisto pokoriti ne more; zakaj le tista stvar je grešiti in se
zadolžiti vstani, ktera ima prostost volje, um in pamet, kar se
pa per pomanjkanji teli dušnih zmožnost napčniga stori, se ne sme
in ne more v zadolženje šteti, ter tudi kaznovati ne. Zakaj je
pa tedej pravični Bog tudi nedolžno žival, kačo, ktera v tej skuš¬
njavi nič druziga ni bila kakor slepo orodje peklenskiga satana,
strahoval in kaznoval? zakaj jo je preklel? Ni je zato preklel,
kakor de bi se bila zadolžila, kako zapoved prestopila, ampak on
jo je preklel, de bi pervima grešnikama kakor tudi nam vsim ved¬
no svarivni spominik bila, de bi se, kaderkoli kačo vidimo, ali
na-njo mislimo, spomnili padca naših pervih staršev, spomnili oj-
strosti in pravičnosti naj svetejšiga Boga, ter sovražtvo do greha,
ki je porodnik vsiga zlega in hudiga na sveti, v serci obudili in
čutili, in naj bi vedna podoba strahu in trepeta za vse terdovrat-
ne hudodelnike in nespokornike bila, kteri, če šene spreobernejoj
zasluženi kazni gotovo ne bodo odšli, naj bi nam vsim nagibijej
bila, strast in greh čertiti, krepost in čednost pa ljubiti. Sej nam
je znano iz več družili krajev svetiga pisma stare zaveze, de so
dostikrat tudi sami človeški ukazi z vso ojstrostjo terjali, zavolj
velicih pregreh ne le ljudi, ki so grešili, ampak tudi orodje, kte-
riga so se per takih grehih poslužili, vkončati, naj bi tako vsim
ljudem take grehe ostudne storili, kakor se bere v III. Moz. bukv.
&0, 15. 16., „Kdor se z živaljo in živino pregreši, mora umreti,
tudi živino morate umoriti. Žena, ktera se je z živaljo pregrešila,
bodi ž njo vred umorjena, nju kri bodi nad njima" i. t. d. k
rečeniga se dovelj spozna, zakaj de je kača od Boga kaznovana
in prekleta bila.-—Per st (pr ah j zemlje boš jedla, to je, zaniče¬
vana boš od ljudi; zakaj znano je, de kače večidel od sadja,
zeljš, žab, rib, ptic in merčesov žive!

15. Sovražtvo bom naredil med teboj in med ženo, i®
med tvojim zarodam in njenim zarodam. Sicer ne bo sam o
Eva ampak tudi Adam kačo sovražil, vender je tukej le žena p«'
sebej imenovana, ker je kača njo na ravnost, Adama pa še I®
po nji zapeljala. Pod kmo  se more tukej v perpodobnim pome® 1

69

Poglavje III.

presveta devica Marija limeti, ker je ona tistiga rodila, kteri je
kači glavo sterl, to je, satana premagal, in njegovo kraljestvo
vkončal. Pod žaro dam  žene se mora sam Jezus, nas izvelicar
zastopiti, kar je kila in je vera kristjanov vsih časov, in kar tudi
sveto pismo na več družili mestih spričuje, postavim I. Moz.
bukv. 22,  18. kjer namreč Bog očaku Abrahamu vse obljube,
kterih se je do tistihmal deležniga storil, ponovi, in mu reče: „V
tvojim semeni (to je, v Jezusi Kristusi, kteri bo iz tvojiga rodu
izhajal) bodo blagoslovljeni vsi narodi zemlje, ker si pokorili bil
mojimu glasu." In tvojim žaro dam,  to hoče reči, in med vsimi
peklenskimi duhovi, ki so tovarši, pomagači in služabniki tvoji, in
se s tabo vred trudijo, človeštvo zapeljavati in v brežin pogub¬
ljenja pogrezvati.—In ti boš nje peto zalezovala, to je, se boš
na vso moč trudila, in vedno perložnosti iskala, kako de bi nje-
nimu zarodu, namreč ljudem škodvala, in jih večno nesrečne
storila.

Iz vsiga tega pa tudi lahko spoznamo, de je hila pregreha
peklenskiga satana v tej skušnjavi veliko veči, kakor pregreha
naših staršev, zato, ker je bil on uzrok, de so grešili, in ker je
dobro vedil, kaj de dela, kakšin brežin nesreče de celimu človeš¬
kimi! rodu v tej skušnjavi perpravlja, zatorej ga tudi sam izveli-
čar ubijavca in očeta laži imenuje (lej zgorej razlago v. 1.). Z
lažjo in zvijačo je namreč nespametno ženo v greh zapeljal, in
tako nji in vsimu iz nje sledečimu človeštvu smert naklonil. In ako
je ravno že zavolj svoje poprejšne pregrehe od pravičniga Boga
.kaznovan, je bila vender njegova kazili še bolj pomnožena zavolj
nad pervimi starši storjene hudobije: zaničevan je od celiga člo-
veškiga rodu, in strasno ga boli in mori, de njegovi peklenski
naklepi, po kterih je mislil ljudi vekomej pogubiti, so le perlož-
nost dali, človeka, ako le sam hoče, in se serčno in stanovitno
trudi, še veliko srečnejšiga storiti, kakor ko bi pervi starši gre¬
šili ne bili. Ko bi bil namreč Adam Bogu pokorili ostal, bi se mi
samo zavolj Adamove pokoršine, samo zavolj človeškiga zasluženja
večne sreče, vdeležili. Po storjenim grehu pa je obljubil Bog svo-
jiga edinorojeniga sina poslati svet odrešit, in kar je obljubil, je
dopolnil, — odrešeni smo od greha in njegovih nasledkov, zaslu-
ženje Jezusovo, ako se ga s svojimi deli in djanji vdeležimo, nas
veliko srečnejši stori, kakor bi bili, ko bi naši pervi starši zapel¬
jani ne bili. Kdo je tedej vstani popisati, kako peklenskiga sata¬
na boli in peče, ker je permoran priča biti in večno gledati, de
njegova hudobija človeštva ni pogubila, ampak mu še k veči sreči
perpomogla!

. ,'^kdej jih je bilo dosti, in jih je še dan današnji več,

Klen zadolženi a naših pervih staršev, ter tudi pojerbaniga greha
ne verjejo. Ali je stvarnik, pametvajo, previdil' greh Adamov,
ah ga pa ni previdil; ako ga ni previdil, ni vsigavedoč, ga je pa
previdil, zakaj ga ni branil, ker iž njega toliko hudiga izvira » —
C e se takim modrijanam odgovori, de je dobrotljivi in usmiljeni
Kog ravno v ti svoji vsigavedočnosti in previdnosti zdravilo za
greh m strast v svojim edinorojenim sinu od vekomej spoznal,

70

Perve Mozesove bukve.

sklenil in obljubil, vender nič ne pomaga, ker zopet prašajo, za¬
kaj de Bog tega zdravila koj po storjenim grehi poslal ni, v
naglo ozdravljenje in zacelenje prevelike rane, ki jo je greh uda¬
ril? — Kar poslednje vprašanje zadene, ni zlo težko na-nj od¬
govoriti. Vsi dobro vemo, de je Jezus za vse grehe celiga sveta,
to je, za grehe, kterih so se pervi starši in vsi njih zarodi de¬
ležne storili ?  in se storili bodo, popolnama zadostil; in to Jezusovo
zadostenje je imelo, ima, in bo imelo za vse pretečene, pričujoče
in prihotlne čase svojo neskončno moč in veljavo; zatorej ni bilo,
ni, in ne bo nikoli in nikjer zveličanja, •— razun v Kristusi, le v
njem in po njem nam gaje doseči mogoče. Sicer je res, de jih
je veliko bilo, jih jc in bo, kteri zavolj grešniga življenja nič do¬
bička in prida od Jezusoviga zadostenja in nič deležja od njego-
viga zasluženja nimajo in imeli ne bodo, gotovo bi ga pa imeli,

ko bi hudobno ne živeli. Kar take ljudi in zgorej rečene vpra¬
šanja zadene, se jim lahko ravno tako odgovori, kakor je sv.

Franc Ksaveri Japanam odgovoril, ko so ga ravno s temi vpra¬

šanji in dvombami nadležvali, in ki jim je takole rekel: Gotovo
se Bogu veliko veči čast skazuje od stvari, ktere so s prostostjo
volje in s pametjo obdarovane, in ktere spoznajo dobro, ki se
mora storiti, in hudo, ki je opustiti, če mu tudi svobodno slu¬
žijo, in so mu pokorne, desiravno zavolj te prostosti volje njego¬
vim poveljem nasproti ravnati zamorejo. De je temu tako, se sa¬
mi lahko prepričamo, zakaj toliko veči je naše zasluženje, kolikor
bolj naše djanja iz prostosti volje izvirajo, in naj bo liako djanje
še tako dobro, če pa iz proste volje ne izhaja, nima veljave in
zasluženja. — Kar pa zadene hudo, ktero je nasledik perviga gre¬
ha, obstoji sosebno v dveh rečeh: v grehi, in v na-nj sledečih
kaznih; — Bog nam pa krivice ne dela, de greh perpusti, sicer
bi človek prost ne bil, tudi nam ne dela krivice, de ga kaznuje,
sicer bi pravičen ne bil; in ako britkosti in težave življenja voljno
in v duhu pokore preterpimo, so nam stopnje k večnimu veselju.
Iz tega se vidi, de greh pervih staršev vsigavedočnosti in sveto¬
sti božje ne krati.

l6. Tudi ženi je rekel Bog: Namnožil bom nadloge
tvojiga nosečiga stanu, s težavo boš rodila sinove. Vsi
naravoslovi in zdravniki terdijo, de ni per nobenim živaljskim ple¬
meni toliko težav in bolečin od spočetja do poroda, in o porodi,
kakor per človeškim porodi. Gotovo ni Bog brez uzroka ravno
človeku, svoji nar imenitniši stvari, v ti reči toliko težav naklonil;
uzrok pa je greh, in težave kazin za greh. Zravin težav poroda
morajo pa sosebno matere še veliko družili britkost per izreji svo¬
jih ne le hudobnih ampak tudi dobrih otrok terpeti.—Pod oblastjo
moža  boš. Iz tega vidimo, de Eva pred storjenim greham možu
ni bila podložna in v oblast dana, ampak bila je njegova pomoč¬
nica in družica, deležna ravno tiste pravice in preštojnosti, kakor
Adam sam, kar bi še dan današnji bilo, ako bi Eva grešila n c
bila. Ker se je pa po zgubljeni nedolžnosti živež le s težkim ju
hudim trudam perdobival, za kteriga je zlasti mož, kakor močnejb
skerbel, in ker je mož sploh vse druge važne opravila previdil hi

71

Poglavje III.

oskerbel, in de bi žena zanaprcj pametniši bila, in se ne dala
sleherni skušnjavi zapeljati, zatorej je prav in koristno bilo, ji možu
podverženi biti. Em' pod terni besedami zakonski spoj zastopijo, m
jih takole razjasnujejo: ako boš ravno v težavah jn britkostih otro¬
ke rodila, boš vender vselej poželjenje k spoju občutila, — m
v tem pokažejo, kako modro je stvaritelj za množenje človeštva
skerbel, ker je pojatnost tako tesno in živo s človeško natoro
združil. Vender je pa boljši te besede v naravnim, navadnim po¬
meni zastopiti, kar se iz I. Timot 2, 12. vidi, kjer se bere:
»Učiti pa, in čez moka gospodariti , k eni ne perpustim, ampak
ona mora tiho hiti„  in iz I. sv. Petra 3,1; in kar tudi koj sle¬
deče besede terdijo: In on bo čez - te gospodaril. Gospodarstvo
Adamovo čez Evo, ni bilo za-njo ravno težko, vender se ji je
pa moglo dostikrat milo in britko storiti, viditi, kakšne in kolike
težave de moža tarejo, in de je vsiga tega ona kriva, ker se je
zapeljati dala, in je še moža sapeljala.

17. Adamu pa je rekel: Ker' si poslušal glas svoje žene
.... bodi prekleta zemlja zavolj tebe. Ne kaznuje Bog
Adama zato, de je ženo poslušal, ampak zato, ker je svobodno v
vse to pervolil, kar je od nje slišal, ker je zapeljivim besedam
zapeljane žene več verjel, kakor božji zapovedi.— Prekletstvo je
blagoslovu ravno nasproti, in vselej pomeni ali perpušenje liudiga
ali odvzetje dobriga. Morebiti je tedej zavolj storjeniga greha
rodovitnost zemlje pomanjšana, in po raznih krajih clo odvzeta
bila, ker je semtertje posvetu silno veliko krajev, posebno v Azii
in Afriki, ali zavolj prevelike suše in pomanjkanja mokrote ali pa
zavolj preobilne vode nerodljivih, kar bi morde ne bilo, ako bi
človek grešil ne bil. Vender Bog ni zemlje preklel zavolj zemlje,
kakor de bi bila mar ona grešila in kazin zaslužila; preklel jo je
Bog zavolj človeka, kteri je grešil; zavolj greha mu tedej sama
zemlja posihmal ne bo tako obilniga sadu rodila, zakaj v Hebrej¬
skim to prekletstvo zemlje hoče reči: ti boš na zemlji zavolj do-
perneseniga greha preklet, to je, kaznovan, in sicer tudi s tem
kasnovan, de se boš le z velikim trudam, delam in potam od nje
redil; kar zdajci sledeče besede te in obojih prihodnjih verst do¬
volj umevno store: .

v. ' , trudu se boš živil od nje vse dni svojiga življenja.
Živel je sicer človek tudi v stanu nedolžnosti od perdelkov zemije,
in gotovo bi bil tudi zanaprej od njih živel, če bi bil tudi Bogu
pokorin ostal. Potrebnost živeža tedej ni bila kazin za človeka,
bila je pa kazin za-nj, de si je mogel in mora živeža po storje¬
nim grehi le s potam, trudam in težavnim perzadetjem perdobivati,
kar pa ni bilo, dokler grešil ne bil. In zares je obdelovanje in
obravnavanje zemlje Adamu silno težko deti moglo, ker ni poznal
ne orodja ne žival, kterili bi se bil poslužil, ker ni bil navajen ne
vročine ne mraza, ne lakote ne žeje, ne druzih težav.

1®*. Ternje in osat ti bo rodila. Desiravno so že poprej
bodeče in ojstre germovja bile, so pa vender le na tacih krajih
rasle, ker Adamu na potu niso bile, in mu nič nadlege niso delale •
zdej mu bo pa ternje in osat, brezkoristno germovje in zeljše tudi

72

1’erve Mozcsove bukve.

na krajih pognalo in raslo, kjer mu bo v mnogotero škodo in
nadležnost.

19. S potam svojiga obraza boš kruli jedil. Te besede
so ponovljenje misli, ki je že ravnokar v prednjih besedah zre-
čena, in le k večimu potisu in razjasnjenju že rečeniga stoje,
ktero ponovljenje misli se v svetim pismu pogostama najde. Be¬
seda kruh  pomeni ves potrebin živež, vse, kar je potrebno živ¬
ljenje ohraniti.

Po volji razžaljeniga Boga smo tedej vsi dolžni delati, vsak
po svojim stani. Postopanje in lenoba nista le nar nevarniši in
nar veči dušna sovražnika, ampak sta tudi večidel v nesrečo
družbe in deželjstva; zategavoljo so tudi od nekdej deželjski po¬
glavarji posebno skerbeli, kaj in kako de podložni delajo in si ži¬
vež perdelujejo. Od nekdej so bili lenuhi za nar veči nesrečo
ljudstev in dežela spoznani in ojstro kaznovani. V  Egipti so bili
vsi taki, ako se niso popolnama poboljšali, pomorjeni, ravno tako
se bere od Atencov, Rimljanov in prebivavcov več družili mest,
krajev in deželj; zatorej govori sv. Pavl II. Tesal. 3, 10. kakor
je sploh znano, rekoč: „Kdor noče delati, naj tudi ne je“.

Bokler se ne poverneš v zemljo, iz ktere si vzet; za¬
kaj prah si, in v prah se boš povernil. Te besede napovejo
telesno smert; sostava človeškiga telesa je iz prahu-—in v prah
se razspe, kader človek umerje, ker je Adam grešil. Bil bi člo¬
vek, naj bi grešil ne bil, tudi po trupii neumerjoč; ker je pa gre¬
šil, ga je žugana kazin pravičniga Boga — smert došla.

Hude kazni je pravični Bog pervim staršem zavolj storjeniga
greha naložil, vender je pa v svoji neskončni milosti njih ojstrost
polajšal, ker jim tistiga, ki bo kači glavo sterl — odrešenika ob
svojim časi poslati obljubi. Ta obljuba za-nje še ni bila popol¬
nama zjasnjena, ker niso vedili, kdo de bo peršel, in kako bo
svet pogubljenju otel; vender so pa vedili in verovali, de bo en¬
krat drugači, de bo gotovo peršel tisti eden, ki bo dušniga sov¬
ražnika premagal, spravo med nami in razžaljenim Bogam storil,
in nas zopet pravice do nebes vdeležil. De so vse to vedili in ve¬
rovali, iz tega vidimo, ker so svojim otrokam in vnukam storjeni
greh, naložene kazni, in celo zgodovino greha in njegovih nasled¬
kov na tanjko povedali in izročili, naj bi te povesti in izročila njih
zarodu v tolažbo, mir in polajšanje težavniga življenja bile, in naj bi
pcrnjem vero v obljubljeniga odrešenika vedno živo ohranili;—deje
tako bilo, nas sv. pismo posebno v zgodbah svetih očakov zagotovi.

Tako tedej se je kratko veselje naših pervih staršev končalo,
kteriga so po svojim lastnim zadoiženji sami sebi in nam zgubili.
Vender jim tega, de smo tudi mi zavolj njih pregrehe nesrečni,
ne smemo prederzno in čmerno očitati; le poprašajmo prav zvesto
sami sebe j ali smo si mi gotovi, de bi v enačili okoljšinah, ko
pervi starsi, grešili ne bili? kdor koli bi to terdil, gotovo bi svoj
napuli in nezmerni zaup v samiga sebe pokazal. ,,Kdor tedej mi¬
sli,  govori sv. apostelj Pavl I. ‘Kor. 10. 12, de stoji, naj gleda,
de ne pade. u  In ako zravin tega svoj sedanji stan prav premi¬
slimo, nam je pad naših pervih staršev bolj koristin, kakor škod-

Poglavje III.

73

Ijiv. Resje sicer, de smo zavolj spačene natore v veči nevar¬
nosti se pogubiti, de imamo hujši skušnjave premagati, in de le z
bojem in trudam večno srečo dosežemo, ktera bi nam bila gotova,
ko bi pervi starši grešili ne bili j vender bo pa ta naša sreča, ktero
si z bojem in zatajevanjem perdobimo gotovo tudi veliko bolj po-
polnama in imenitna, in naš blagor veliko veči, ker so taki naši
boji, naše zmage v združenji z Jezusovim neskončnim zasluženjem
požlalitnjenc in poveličane; zatorej se pravi: O nar dobrotljivši
kazin, ktera nam, ako le sami hočemo, perložnost da, se še več
in večih zaslug vdeležiti, o srečin dolg, kteri nam je tolikiga in
taciga odrešenika zaslužil.

20.  In Adam je ime svoje žene imenoval Eva (Hava),
zato ker je bila mati vsih živih. Bila je Eva mali celiga člo-
veškiga rodu, zato je Adam njeno poprejšnje ime Iša,  moževka,
spreobernil v Eva,  to je, mati vsih živih, namreč, mati ljudi. Ne
ve se, kdaj in per kteri perložnosti je žena tako imenovana bila.
Eni mislijo, de je bila Eva imenovana per rojstvi perviga sina.
Ker te besede po perpovedi storjeniga greha in naloženih kazin
stoje, jo je mende Adam tako imenoval, ko sta že zunaj raja bila,
kar tudi sledeča versta poterdi, v kteri je od oblačila govorjenje,
ki sta ga že zunej raja bivši potrebovala.

21.  Gospod Bog je tudi Adamu in njegovi ženi nare¬
dil suknice iz kož, ter ju je oblekel. To se pravi, zapove
jima Bog, ene živali zaklati, in si iz njih kož oblačilo, suknice
storiti, Tctera obleka je veliko boljši bila kakor zvezano figovo
listje; kože soju mraza, solnčnih žarkov, pikanja raznih merčesov
in družili nadleg nar boljši varovale; in kar nista sama iz svoje
pameti storiti vedila, v tem ju sam dobrotljivi Bog poduči. Sploh
se mora opomniti, de se v sv. pismu dostikrat, kar Bog storiti
perpusti, govori, kakor de bi sam storil, in to je prav, zakaj vsi
dobri nameni in nagibi, tudi vse dobre dela in opravila od Boga
pridejo, on je izvir vsiga dob riga.

22.  In je djal: Glejte, Adam je kakor eden zmed nas,
in ve dobro in hudo; torej de zdej svoje roke ne stegne
in ne vzame tudi od drevesa življenja, in de ne je, in ne
živi vekomej... Veliko jih je, kteri te besede za zabavljico firo-
nijo) imajo, s ktero je hotel Bog neumnost in prevzetno domišljenje
naših pervih staršev kaznovati, ker so namreč hotli brez dovolje-
nja svojiga, stvarnika svoje spoznanje pomnožiti. Kteri tako mi-

dc  j e , Bo ,g, človeku, ki gaje  že po očetovo s po-

se ponižnosti učil. Zopet Bog tukej v treh osebah, kakor presveta
Irojica govori. Glejte Adam je kakor eden zmed nas,  namreč

žaljivi za-

74

Perve Mozesove bukve.

smeh bi tudi vsim očitno nasproti bil, kar se od zaderžanja
Boga proti našim staršem bere. On jih namreč kakor pravičin in
ojster sodnik zavolj storjeniga greha kaznuje, vender se jim pa
tudi usmiljeniga in milostljiviga očeta skaže, ker jim kazin s tem
polajša, de jim odrešenika, kakor je bilo rečeno, poslati ob¬
ljubi. Vidi se tedej, kakor de bi hotel Bog s terni besedami
uzrok opravičiti, zakaj de Adama iz raja pahne, ravno, kakor de
bi bil rekel: Enkrat se je Adam že 'podstopil in trudil, nam v
spoznanji dobriga in hudiga enak biti, ker je sad prepovedaniga
drevesa jedil; je eden zmed nas,  pomeni, nam je hotel enak
biti, ker je prepovedan sad jedil. Ker je tedej to hotel, bi se
vtegnilo primeriti, de bi začel želeti, nam tudi v tem enak biti,
de bi, kakor mi, večno živel, zatorej bi znal svojo roko ravno
tako po drevesu življenja stegniti, kakor je per drevesi spoznanja
dobriga in hudiga storil. De bi se to ne zgodilo, ga Bog iz raja
pahne, in zapove pota k drevesu življenja varovati, kakor zadnje
dve versti tega poglavja poveste.

23.  Ga je Gospod Bog pahnil iz raja veselja, de bi ob¬
deloval zemljo, iz ktere je bil vzet. Kakor dobrotljiv gospod
svojo blagodarno roko odtegne, če se podložni zavolj svoje nepo-
koršine in nehvaležnosti njegove milosti nevredniga stori, ravno
tako tukej tudi mili pa pravični Bog z Adamarn ravna: ker se mu
je nepokorniga in nehvaležniga skazal, mu Bog podeljene dobrote,
kterih se je v raju veselil, odvzame, in ga iz raja pahne, naj bi
zunej njega v težavah in skerbeh živel, namest veselja, brhkosti
čutil. — Koliko časa de je Adam v raju veselja živel, učeni razno
mislijo; mora se sploh reči, de tega ne vemo, od česar nam tudi
Mozes nič ne pove.

24.  Ter je izgnal Adama, in je postavil pred raj vese¬
lja kerube z ognjenim in švigajočim mečem varovat pota
k drevesu življenja. Tukej moramo vediti in umeti, kakšne de
so si nekdej kerube mislili, in kaj so pod besedo kerub  sploh
zastopili. Kar ložej in nar boljši se bo pa ta beseda razumela,
ako preroka Ecehiela  pogl. 1 in 10.— 17.  Psalm od 8 —15. ver-
ste, in pa 98. Psalm, 1. pred očmi imamo. Iz teh mest sv. pisma
se vidi, kaj de so si Judje pod kerubi mislili. Na rečenim mesti
vidi Ecehiel v svojim preroškim duhu močan vihar od severa priti,
kteri z ognjenim in švigajočim bliskam napolnjene oblake sabo
žene, v sredi ognja se mu kažejo podobe štirih čudnih žival, ka-
koršnih ni na zemlji, zakaj podobne so človeku, pticam, levam in
volovam; te čudne pošasti z viharjem naprej dero, kakor blisk
semtertje švigajo, in štiri kolesa za seboj vlečejo; njih peruti ka¬
kor dereča voda in strašni grom šume in hrume, in nad njimi je
svetloba božjiga veličanstva, svetloba, v kteri se je po povesti
Mozesovih bukev Bog dostikrat ljudem perkazal; — in te živali,
ktere je prerok Ecehiel vidil, in od kterih v I. pogl. govori, so
kerubi bile, in tako se morajo kerubi tudi v pričujoči versti za-
stopiti. Ognjeni, švigajoči meč  prav živo blisk pokaže, ki iz ob¬
lakov švigne; in se po vsili podnebjih razkropi, in taki blisk sprem-
ljuje kerube, to je, zgorej popisane živali, s kterimi se Bog p°

Poglavje III.

75

nebu vozi, kader gromi, kar se iz opomnjenih psalmov vidi. Te
keruhe je Bog na izhodno stran raja postavil, ker je mende od
ondot vihar prišel. Po tem takim je razum teh besedi tale: Sli¬
šali so se neprenehama strašni viharji od izhodne strani, ki so
človeka od vhoda v raj strašili in podili. Ali pa je bil morde pred
vratmi raja strašni brežin, kterimu se ni noben bližati upal. —•
Tudi ne vemo, doklej de je ta raj veselja ostal, to pa vemo, de
ga več ni, in ako bi bil do Noetoviga časa dostal, bi bil gotovo
v splošnim potopu vkončan. Berž ko ne je pa Bog hotel, de je
še dalj časa obstal, naj bi bil Adamu, njegovim otrokam in vnu-
kam v spomin, kaj de se je v njem zgodilo, in naj bi Adamov
zarod spoznal, kje de je vir in začetik človeške nesreče iskati,
de je bil stan stvarjeniga človeka popolnama in srečin, de je pa
greh nepokoršine do naj svetejšiga in pravičnišiga Boga vir vsiga
dušniga in telesniga zlega.

Poglavje IV*

Zapopadik.

Rojena sta Kajn in Abelj. Uni tega ubije* Zato je od Boga

kaznovan. Kajnov zarod. Iznajdniki umetnost.

1. jH^ dam pa je spoznal svojo ženo Evo, ter je spočela
in rodila Kajna, rekoč: Po Bogu sim dobila človeka.

2. In zopet je rodila njegoviga brata Abeljna. In Abelj je
bil ovčar, Kajn pa kmet.

3. Pergodilo se je pa čez veliko dni, de je Kajn pernesil
Gospodu dari od sadu zemlje;

4. Tudi Abel je daroval pervencov svoje čede, in njih ma¬
sti. In Gospod je pogledal na Abeljna in na njegove
dari;

5. Na Kajna pa in na njegove dari ni pogledal. Ter se
je Kajn silno jezil in obraz mu je vpadal. Hebr. 11, 4.

6. In Gospod mu je rekel: Zakaj se togotiš, in zakaj ti
obraz vpada?

7 .  Ali ne boš plačila prejel, ako storiš dobro; če pa hudo,
bo kmalo greh pred durmi; tode podverzi si njegovo po¬
želenje, in ti gospoduj čez-nj.

8. In Kajn je rekel Abeljnu, svojimu bratu: Pojva vun. In
ko sta bila na polji, se je Kajn vzdignil zoper svojiga
brata Abeljna, in ga je ubil. Modr. 10. 3, Matevž 33,
35. I. Janez 3, 13. Jud. 1, 11.

9. In Gospod je rekel Kajnu: Kje je tvoj brat Abelj? In
je odgovoril: Ne vem; sim li jez varh svojiga brata?

10. In (TJospod} mu je djal: Kaj si storil? glas kervi tvo-
jiga brata vpije z zemlje do mene.

11. In preklet bodi zdej na zemlji, ktera je zinila, in kri
• tvojiga brata iz tvoje roke prejela.

12. Kader jo boš obdeloval, ti ne bo dala svojiga sadu, ne-
stanovin in bežin boš na zemlji.

13. In Kajn je djal Gospodu: Moja pregreha je veči, kakor
de bi odpušenje zaslužila;

77

Poglavje IV.

14. Glej izženeš me danes iz dežele, in skrival se bom pred
tvojim obličjem; nestanovin in bežin bom na zemlji; torej
me bo ubil, kdor koli me dobo'.

15. In Gospod mu je rekel: Nikakor ne bo tako, temuč kdor¬
koli Kajna ubije, bo sedemkrat kaznovan. In Gospod je
Kajna zaznamnjal, de bi ga ne ubil vsak, kdor ga dobo.

16. In'Kajn se je' podal spred obličja Gospodoviga, in je
bežin stanoval v deželi Nod, na jutrovi strani Edena.

17. Kajn pa je spoznal svojo ženo, ter je spočela in rodila ^
Henolia (Haneka); in je sozidal mesto, ktero je imeno¬
val po imeni svojiga sina Henoh (Hanok).

18. Henoh pa je rodil Irada, in Irad je rodil Maviaela (Me-
hujaela), in Maviael je rodil Metusaela (Metušaela), in
Metusael je rodil Lameha (Lameka)

19. In ta je vzel dve ženi, eni je bilo ime Ada, in eni Sela
(Eda);

20. In Ada je rodila Jabeljna, kteri je bil oče stanovajočih
v šotorili in pastirjev.

21. In njegovimu bratu je bilo ime Jubal, ta je bil oče njih,
ki so na citre in liarpe bili.

22. Tudi Sela je rodila Tubalkajna, kteri je s ldadvam de¬
lal, in kovač bil vsiga orodja iz brona in železa. Sestra
Tubalkajnova pa je bila Noema (Naama).

23. Lameli je rekel svojima ženama Adi in Seli: Poslušajte
moj glas ve Lamehove ženi, in čujte na moje govorje¬
nje; ker sim moža ubil k svoji rani, in mladenča k svoji
bolečini,

24. Sedemkrat bo sicer Kajn maševan; Lameli pa sedemde-
setkrat sedemkrat.

25. In Adam je zopet spoznal svojo ženo, ter je rodila sina
in ga imenovala Set (Set), rekoč: Bog mi je dal drugi
zarod namest Abeljna, kteriga je Kajn ubil.

26. Pa tudi Setu je bil sin rojen, kteriga je imenoval Enos
(Enoš). On se je začel klicati po imeni Gospodovim.

Razlaga IV" E “ poglavja.

1. Adam pa je spoznal svojo ženo. Ko je bil Adam še
v raju veselja, je že vedil, de ho žena, ktero je Bog iz njego-
vig-a rebra storil, in mu jo v pomočnico dal, mati celiga človeškega
rodu. Zdej jo je spoznal ali po božjim povelji, ali zavolj njemu

78

Perve Mozesove bukve.

dane pravice, človeški rod množiti; spoznati  tukej pomeni zakon¬
sko dolžnost spoja spolniti, kar se je pa zgodilo, kakor večidel
vsi terdijo, ko je že iz raja izgnan bil, ker je po storjenim grehi
pojatnost veliko bolj živečna in hujši bila, in ker je tudi dobro
vedil, de je volja božja, svoj rod množiti.

Ter je spočela in rodila Kajna rekoč: Po Bogu sim
dobila človeka. Je spočela,  to je noseča bila; in je rodila sinu, in
ga je Kajn  imenovala. Ime Ko/n pride od Hebrejske besede kana , ki
pomeni dobiti, zadobiti, po božji milosti in pomoči imeti; hvaležna
mati se je tedej Bogu, kteri jo je s pervorojenim sinam zveselil, prav

E onižno zahvalila, in v spomin te zahvale simi Kajna  imenovala,
er ga je po božji milosti dobila. Vender pa ni mislila, kakor eni
terdijo, de je ta sin odrešenik sveta, zakaj brez dvoma moramo
verjeti, de je sam Bog naše starše v ti reči podučil, de niso svojiga
pervorojeniga sina za odrešenika, ki ga je iz njih zaroda obljubil,
imeli. Hotla je hvaležna mati s temi besedami reči: Milostljivo me
je Bog obdaroval s sinam, kteri bo, kakor mi dva Bogu služil,
ga častil in molil, in človeški rod množil. De bi se pa človeški rod
po volji božji množil, in po celim svetu razširjanje gotovo Bog Evo
tudi z hčerami zveselil, ktere so bile žene sinov; zatorej terdijo eni in
pravijo, de je bila Kajnova žena Ilifa  imenovana, Abeljnova pa Edokla.

2.  In zopet je rodila njegoviga brata Abeljna. In
Abelj je bil ovčar, Kajn pa kmet. Ime Abelj  eni izpeljejo od
Hebrejske besede habal,  ki pomeni ničimerno, prazno biti, in pra¬
vijo, de je drugorojeniga sina zato tako imenovala, de bi s tem
imenam ničimernost in praznoto časnih reči in časniga veselja in
upanja na znanje dala, posebno ker je iz slabiga zaderžanja pervoro¬
jeniga sina spoznala, de on ne more odrešenik sveta biti. Eni pa ime
Abelj  bolj prav izpeljavajo od besede abal,  ktera žalostin biti po¬
meni, kakor de bi bila mati že v prihod vidila, de jo bo ta sin
zavolj svoje nesreče v veliko žalost in britkost perpravil. Ne go¬
vori pa Mozes od hčer, ktere je Eva rodila, tudi ne imenuje imen
vsili sinov, ampak le tiste, ki se v bukvah rodu imenovati morajo,
de se udje poglavniga zaroda od Adama do Noeta, od Noeta do
Abrahama, in od ondot do zveličarja Jezusa Kristusa sprimejo in
naredvajo. — Hebrejska beseda con  sploh le manjši živali, kakor
ovce in koze pomeni, vender se pa tukej mora tudi goveja živina
in vsa domača žival zastopiti. Pod besedo ovčar  (v Hebrejskim:
pastir teh conj  si ne smemo naših pastirjev misliti, kteri so ve¬
čidel ubogi, zarobljeni, dostikrat clo divji ljudje; ampak bili so pa¬
stirji stare zaveze silno bogati, ki so imeli po jezeri in jezeri
vsakotere živine, in zravin umni, pametni in olikani možje. Taki
časti in poštovanja vredni možje so bili Abraham, Izak, Jakob,
Job, i. t. d.; vsili teh oče se pa Abelj  imenuje, ker je on pervi
pastir bil in svojiga očeta Adama čedo pasil. Pervorojeni sin Kajn
je bil pa kmet, in je po volji svojiga očeta polje obdeloval.—Vse,
kar Mozes od teh dveh Adamovih sinov pove, je pervim in starim
čašam sveta popolnama permerjeno, in se prav lahko ž njim zedini
in združi; zakaj bilo je takratno življenje ljudi bolj po natorno,
kar so jim zemlja in razne živali dajale in rodile, od tega so zmerno

79

Poglavje IV.

in zadovoljno živeli; gleštanje zemlje in žival je bil tedej ves ob-
zor njih truda in perzadetja. , . .

3. Pergodilo seje  pa  čez veliko dni, de je Kajn per-
nesel Gospodu dan' od sadu zemlje. Časa, o kterim sta Ada¬
mova sinova Bogu darovati začela, že zavolj presplošniga nazna-
njenja: „6ez veliko dni“  na tanjko izgovoriti ne moremo; zravin
tega je tudi pomen besede jom  (dan) različin in negotov (lej zgo-
rej 11. pogl. v. 4.). Le to je gotovo, de sta Kajn in Abelj da¬
rovala, k(Tsta že odrašena, pametna in sama svoja bila; zakaj v
starih časih, v časih očakov, je bila dolžnost darovati hišnih go¬
spodarjev; taki gospodarji pa niso bili, kar časno zadene, več
svojim staršem podložni, ampak bili so samo svojci in so svoje
lastno hiševanje in gospodarstvo imeli. Iz tega se vidi, de sta
tudi Adamova sinova že odrašena in samasvoja gospodarja biti
mogla, ko sta Bogu darovati jela. — Daroval je pa Kajn Bogu mno-
goverstnili reči svojih zemeljskih perdeljkov: grozdja, sadja, zeljša
i. t. d. s kterimi ga je Bog kakor kmeta blagoslovil. Mislijo, de
je Kajn nar slabši in nežlahtniši dele svojih perdeljkov Bogu v
dar odločil, ker ni imel prave ljubezni do svojiga stvarnika in do¬
brotnika, in de je to in njegovo hudobno življenje uzrok bilo, de
njegovi darovi Bogu dopadli niso.

4. Tudi Abelj je daroval pervencov svoje čede in njih
masti. Daroval je Abelj nar boljši in imenitnisi reči od svoje
čede, kakor: mleka, masti, volne, v jed prijetniga in dobriga

posebno pa cele pervence. Pervenčne reči so ljudem nar

mesa,

ljubši in jih nar več obrajtajo, ter je Abelj z darovanjem perven¬
cov svoje čede očitno na znanje dal, kako živo de Boga ljubi,
spoštuje in časti, in mu svojo livaležnost pokazati želi.

Iz tega poglavja pa tudi vidimo, de je šega, Bogu darovati,
tako stara kakor človeški rod. Nikjer pa ne beremo, de bi bil
Bog očitno zapoved dal, darovati mu, in vender darove per vsih
tudi nar starejših ljudstvih najdemo. Mogel je tedej Bog po no¬
tranjih nagibih človeka nakloniti, de je svojo hvaležnost in ljube-
zin do stvarnika po darovih na znanje dai, in v tem djanji tudi
pokazal, de Boga za Gospoda vsih reči, za delivca vsiga dobriga
ima , kterimii vse češenje, vsa ljubezin in hvala gre. In ravno te
mileje je pobožni Abelj s sožganjem svojih pastirskih perdeljkov
naznanil.— Kar pa kervave dari zadene, jih je sam Bog človeku
zapovedati m ga učiti mogel, kako de naj se opravijo, ker dru-
g.u i začetka kervavih darov razjasniti ne vemo in ne moremo.
1 udi ni bozjimu veličanstvu v nečast, človeku take darove zapo-
\u a i m ga njih opravljanje učiti, ker nič nespodobniga v sebi
imel! niso. Zravin tega moramo tudi prevdariti, de Bog mladiniu
taku rekoč se otroškima človeštvu ni mogel perpustiti, kar unanjo
s uzlio božjo zadene, po svoji volji ravnati se. Kdaj pa je Bog
človeka kervav! dar ucd, in mu ga opravljati zapovedal? — nar
raji tistim verjamemo, ki tcrdijo, de knialo po storjenim grehu,
naj bi človek v smerti žival spoznal, kakšno kazin'de je on za¬
volj greha zasluzil, in naj bi se kolikorkrat kervavi dai* opravlja
svojiga zadolzenja pred Bogam in svoje nesreče spomnil. De za-

80

Perve Mozesove bukve.

četik darov sploh in v sosebnosti kervavih darov zares v ta pre¬
stari pervi čas gre, nam že sama okoljšina spričuje, de, kakor
smo rekli, že per nar starejših ljudstvih kervave in nekervave
darove najdemo, ktere od Mozesove zapovedi še nič vedili niso;
ravno to poterdi tudi XV. poglavje pričujočih Mozesovih hukev,
kjer Bog Abrahamu zapove, kervavi dar darovati, brez de hi mu
povedal šego, kako de ima zapovedani dar opravljen hiti, kteraje
tedej Abrahamu že znana in sicer od nekdanjih časov hiti mogla;
ko hi to ne bilo, gotovo hi mu jo bil Bog pokazal in razložil.

In Gospod je pogledal na Aheljna in njegove dari.
Zavolj Abeljnove žive in goreče ljubezni in hvaležnosti je tudi
Bogu njegov dar dopadil. Pogledati  tukej toliko pomeni, kakor
dopadajenje imeti; ne pogledati  pa dopadajenja ne imeti. Kako
deje Bog svoje dopadajenje nad Abeljnovimi darovi razodel, učeni
bogoslovi razno mislijo; eni pravijo, de s tem, de je oginj iz ne¬
ba v podobi švigajočiga plamena celi dar Abeljnov povžil, kar se
je per darovanji večkrat zgodilo; — tako se bere v bukvah Sod¬
nikov 6, 21:  „In oginj je iz skale planil in je meso in opresne
kruhe požeril“, v III. bukv. Kralj: 18, 38; i. t. d. Veliko jih
pa meni, de je Bog Abeljna per njegovi čedi in živinoreji očitno
blagoslovil, in tako svoje dopadajenje nad njegovimi darovi po¬
kazal; nasproti pa svoje nedopadajenje nad Kajnam in njegovimi
darmi s tem na znanje dal, de so bili perdeljki'njegoviga kmeto¬
vanja pičli, in de so ga razne nesreče zadele.

5. Na Kajna pa in na njegove dari ni pogledal. Ter
se je Kajn silno jezil, in obraz mu je vpadal. Ker je Kajn
ali v darovanji ali po darovanji v božjim blagoslovi Abeljnove čede
in njegovih družili reči, in v svoji nesreči per kmetijskih perliod-
kih spoznal, de Abelj in njegov dar Bogu dopade, on s svojim
daram pa ne; se začne jeziti in togotiti, nevošljivost do pobož-
niga brata in clo sovražtvo do samiga Boga ga tako prevzame in
mori, de se mu njegova notranja strast očitno na obrazi kaže, ki
mu vpadati začne.

o. In Gospod mu je rekel: Zakaj se togotiš, in zakaj
ti obraz upada? Prav po očetovo tukej Bog Kajna posvari in
opominja, prav prijazno ljubeznjivo ga popraša po uzroki jeze in
togote, nevošljivosti in sovražtva do nedolžniga brata; z rahlo
milo besedo, z lepim podukam ga k boljšimu zaderžanju in dru¬
gim mislim in čuteljem nakloniti zeli, ter mu d alej pravi:

7.  Ali ne bos plačila prejel, ako storiš dobro; če pa
hudo bo kmalo greh pred durmi ?  tode podverzi si njegovo
poželenje in ti gospoduj čez-nj. To versto razni razlagavci
razno razjasnujejo, ker je Hebrejska beseda seet  različnih pome¬
nov; sploh sicer vzdignjenje, povzdignjenje  pomeni. Eni pa, ka¬
kor tudi Aleksandrinski prestavljavci pod njo darovanje  zaslepijo-
in takole prestavijo: Ali ne grešiš, ako ravno prav daruješ, če
pa prav ne razdeliš; (ker je mende Kajn boljši za-se obderžah
in naj slabši reči Bogu daroval, in tako grešil.) Kaldejic pa pod
besedo seet  odpušenje greha ume, in tako prestavi: Ali ti ne b<jt
če prav storiš, greh nevošljivosti odpušen, in vsi drugi, ktere si'

81

Poglavje IV.

storil? Nar boljši pa, bi djal, te besede.tisti razlagajo, ki pod
besedo seet  navadni splošni pomen zastopijo., in takole prestavijo:
Ali ne boš povzdignil (namreč svojiga obličja), to je, ali ne.bos
imel mirne vesti, ako dobro storiš? To tudi poterdi, kar je v
prednji versti rečeno bilo: 'Zakaj ti obraz vpada?  Zakaj kdor¬
koli ima nemirno vest, si ne upa svojiga obličja proti nebu pov¬
zdigniti, in kdor ima hudobne naklepe v svojim serci, tega obraz
vpadati začne, še na obrazi se mu njegova hudobija vidi. Ravno
tako se ta beseda tudi na družili mestih svetiga pisma zastopi in
bere, kakor v IV. Mozes. bukvah 6, 26.: „Gospod naj oberne
svoje obličje k tebi in naj ti da pokoj“; — Job 11, 15. —bukve
Sodnik. 8, 28. Psalm 82, 3. i. t. d. — Ce pa hudo (storiš),
bo kmalo greh pred durmi. Ako svojimu hudobnimi nagnjenju
in grešnim nagibam ne odrečes, če jeze, serda in nevošljivosti ne
zatareš, bo tvoj greli, tvoja strast, kmalo očitna. Eni te besede
od kazni greha zastopijo, ktera na grešnika čaka, in ga kmalo in
gotovo zadene, ako prostovoljno greši, ktero razjasnjenje, bi sko-
rej nar boljši bilo, ako bi koj sledeče besede: Tode podverzi
si njegovo poželjenje nasproti ne bile, ker djanjske grehe po¬
menijo. Torej se, stavik: Če pa hudo .... morebiti nar boljši
takole zastopi: Če grešiš, bo tvoj greh kmalo očitin, in se bo
tako malo zakrivati mogel, kakor kar pred vratini leži: ali pa:
Tvoj greh, toje, tvoje hudobno poželjenje te bo zalezovalo, ka¬
kor zver memo gredeče zalezuje; ali pa: Greh leži in počiva,
kakor volk med durmi, kteri, če se ti ravno zdi, de počiva, in
vender kmalo zarenči; tako bo tudi greh gotovo očitin, če

in kteri se moramo na vso moč vstavljati, de nas ne pregovori
in ne zapelje; prav tako moramo tudi greh, to je, grešne počutke
in poželjenja zaterati in krotiti, in jih oblasti dušniga gospodar¬
stva podvreči. ’ J B

8. In Kajn je rekel Abeljnu, svojimu bratu: Pojv
v un. In ko sta bila na polji, seje Kajn vzdignil zopi
S . V .°,J 'S a . G r a. t a. Abeljna, in gaje ubil. Besedi: pojva vun  s

» cuuci su pa iz zapopadKa cele verste
lahko prepričamo, de niste tako zlo potrebne, ker se tudi brez
nji prestavka ta.versta takole razložiti da: Kajn je v hinavskim

jezo m togote nad - nj, in ga ubije. — Tako delječ nevošljivost
človeka pcrpravi, ce je koj od začetka ne zatare in ne zaduši;
, e .) J° P° Y SI  pravici tudi med poglavne grehe štejemo. — S čem
• e je razkačen Kajn brata ubil, ne vemo, morde s kolam, kakor
jih vec terdi. ’

Sh In Gospod je rekel Kajnu: Kje je tvoj brat Abelj?

G

83

Por v e Mozesove bukve,

In je odgovoril: Ne vem; sim li jez varil svojiga brata?
Em pravijo in terdijo, de Bog ni v resnici s Kajnam govoril, in
de se pod temi besedami samo glas zbujene in nemirne vesti' za-
stopiti mora, ki je Kajnu storjeno hudobijo očitala, in mu nepokoj
delala. Vender pa to, kar se v 15. versti ravno tega poglavja
bere, de je namreč Bog Kajna zaznamnjal, očitno kaže, de je
sam Bog ž njim govoril, kar je tudi iz več družili krajev sv. pisma
verjetno, kjer se od perkazinj in pogovorov božjih z ljudmi go¬
vori, in kar posebno zgodovina Noeta, .Abrahama in druzih oča¬
kov poterdi. —Prašanja: Kje je tvoj brat si ne smemo tako mi¬
sliti, kakor de bi vsigavedočimu in povsod pričujočimi! znano ne
bilo, kaj, kje in kako seje zgodilo. Vpraša ga Bog le kakor
pravični sodnik, naj bi Kajn svoje v nebo vpijočo hudobijo spoznal,
se je očitno in skesano obtožil, Boga odpušenja prosil, se spoko¬
ril in poboljšal. Namest tega pa brezserčni in terdovratni brato¬
morne prederzno in ošabno odgovori: Ne vem, sim li jez varil svo¬
jiga brata? S to gerdo lažjo vpričo svojiga naj svetejšiga Boga
in nar pravičnišiga sodnika na ravnost pokaže, kako de je že nje¬
govo serce s peklensko strastjo navdano in ostrupljeno, in kako
malo de odpušenja in perzanesljivosti zasluži.

10. In (Gospod) mu je iljal: Kaj si storil? glas kervi
tvojiga brata vpije z zemlje do mene! To je, tvoja storjena
hudobija k meni pravičnimu sodniku kliče in vpije, de naj se nad
teboj mašujem in te kaznujem. Veliko jih je pa, ki menijo, de se
pod glasam kervi plak, žalovanje in jokanje njegove zapušene
žene, otrok in podložnih zastopili mora. Kteri to terdijo, tistim
ne rečemo, ne de imajo prav, ne de se motijo; in le to perstavimo,
de je Abelj gotovo oženjen biti mogel; kar jih več taji, zato ker
sv. pismo nikjer njegoviga zaroda ne opomni; ■— zakaj dolžnost
in opravilo darovati so, kakor je bilo rečeno (lej zgorej v. 3.)
samo hišni gospodarji imeli; verh tega tudi opravilo njegoviga stanu
kaže, de je imel podložne, za ktcrili živež mu je skerbeti bilo;
zadnjič pa tudi vemo, de je bilo v takratnim časi zlo potrebno
oženjenim biti, naj bi se človeški rod množil.

11. In preklet bodi zdaj na zemlji, ktera je zinila, in
kri tvojiga brata iz tvoje roke prejela. To je, sama zemlja
te bo za svojiga nevredniga prebivavca spoznala in zaničevala, in
tako božjo sodbo in prekletstvo nad teboj spolnila, ker je s kervjo
tvojiga nedolžno ubitiga brata omočena in omadežvana.

13. Kader jo boš obdeloval, ti nebo dala svojiga sadu,
nestanovin in bežin boš na zemlji. Ne smemo si tukej misliti,
de je Bog zopet, kakor poprej zemljo preklel, temuč zapopadik
teli besedi je tale: S težavo in trudam si do zdej potrebni živež
iz obdelovanja zemlje dobival; posihmal pa se boš mogel še velik 0
bolj truditi in vperati, in vender ti bo zemljiše še bolj pičlo in še
skopejši rodilo, ker si to storil. Nestanovin in bežin boš..*-!
zavolj storjene hudobije ne boš nikoli in nikjer ne po-dnevi ne p°'
noči pokoja in počitka imel, povsod te nemirna vest morila, prega¬
njala in naprej podila, ker boš pred vsakim človekam trepetal i°
mislil, de se bo nad tabo zavolj prelite kervi maševal. Eni pod tem

83

Poglavje IV.

nepokojem zastopijo Abeljnovo dušo, ktera, kakor pravijo, je hu-
dobniga Kajna vedno preganjala, in mu pregreho očitala; in zares
so v starih časih ne le Judje ampak tudi ajdje mislili in verovali,
de duše umorjenih in ubitih svoje morivce in ubijavce povsod in
neprenahama preganjajo, serd in maševanje na-nje iz neba kličejo,
in jim tako strašni nepokoj delajo.

13. In Kajn je djal Gospodu: Moja pregreha je veči,
kakor de bi odpušenje zaslužila. S temi besedami Kajn po¬
kaže, deje nad milostjo božjo obupal, ter je zopet in hudo grešil;
zakaj vsako še tako veliko pregreho Bog odpusti, če se le resnična
iz ljubezni do Boga izvirna žalost za-njo občuti, ktere pa nesrečni
Kajn ni bil zmožin — in je obupal; sploh je obup navadnji nasledik
velicih grehov terdovratnih grešnikov.—Ker Hebrejska beseda avon
ne pomeni samo greha, hudobije, ampak na več krajih sv. pisma
tudi na greh sledečo kazin, so eni to versto takole prestavili: „Moja
kazin je veči, kakor de bi jo prestati zamogel"; ker pa beseda
neso  ne pomeni samo kej 'prestati , preterpeti , ampak večkrat tudi
perzanesti, odpustiti,  kakor v I. bukv. Kralj. 2,  8. — Job 11, 6.
i. t. d. je boljši avoni  z „moja pregreha", neso  pa z „odpustiti, per-
zanesti, odpušenje zadobiti, zaslužiti", prestavili.

14. Glej izženeš me danes iz dežele, in skrival se boni
pred tvojim obličjem; nestanovin in bežin bom na zemlji;
torej me bo ubil, kdorkoli me dobo. Tukej Kajn očitno uzrok
svoji ga obupa razodene: Tvoj serd o Bog, tvoje maševanje in pre¬
kletstvo, ktero si nad-me izrekel, me bo neprenehama morilo in od
kraja do kraja podilo, ves moj trud in vse moje početje si zarotil,

tega bi se pa Kajnu ne bilo treba bati, ako bi bil namesti obupal,
serčnp in resnični kes čez storjeni greh občutil, Boga ponižno od-
pusenja prosil, in poboljšanje obljubil; vender se pa Kajn kakor
ter d o vratni grešnik druziga ne boji, ko časne nesreče; zgubljeniga

„„ ’ P° se !>no pa se je bal Abeljnoviga zaroda, od kteriga je

vodil, de bo očetovo kri maševal, in mu po življenji stregil.
i i i t/-  • Spo ' 1 11111  je rekel: Nikakor ne bo tako, temuč

kdorkoli Kajna ubije, bo sedemkrat kaznovan. Sto obljubo,
J„ e n S(, " c  bo zgodilo, cesar se boji, Bog Kajnu perložnost da, greh
spoznati, obžalovati, in v voljnim preterpljenju težav in britkost,
ktere mu bo o njegovim se dolgim življenji poslal, se spokoriti za-nj.
Njegovo se dolgo s krizi in nadlogami ogrenjeno življenje naj bi
pa tudi drugim v svareči izgled bilo, kako de pravični in ojstri
tog take hudobije ze v tem življenju kaznuje. Bo sedemkrat
aznovan,  to je, kdorkoli te vedama in s premislikam ubije, bo

6 *

84

Perve Mozesove bukve.

silno ojstro kaznovan, ker sedemkrat  lukej ne naznani števila,
ampak .sploh večkrat  pomeni, v kteri pomembi se ta beseda tudi
v Ul. Moz. bukv. 26, 28; Psalm. 11, 7. in 78, 12. bere; ravno
tako tudi v novi zavezi, postavim Matevž 18, 21. kjer sv. Peter
Jezusa praša rekoč: „Gospod, kolikokrat naj svojimu bratu perza-
nesem, če greši zoper mene, ali sedemkrat? (to je, ali večkrat?)
i. t. d.— In Gospod je Kajna %a%namnjal , de bi ga ne ubil vsak,
kdor ga dobo.  V čem de je to zaznamvanje obstalo, so misli raz-
lagavcov zlo različne. Em pravijo, de je to znamnje bila čerka
ali od Abeljnoviga imena, ali od besede „pokora“ ali ,,sabote“;
drugi terdijo, de ga je pes povsod spremljal in ž njim hodil; še
drugi mislijo, de je bil na čeli s križem zaznamnjan, ali de mu je
clo rog na čeli zrasel, i. t. d.; vender so vse take razlage le abotne in
smešne dozdeve, ker Kajn ni taciga zunanjiga stanovitniga vtiska na
svojim trupli potreboval, kteri naj bi bil ljudem v znamnje in spomin,
ga ne ubiti, temuč dovolj je bila Kajnu le 'kaka pričujoča zagotovšina,
de se ne bo zgodilo, kar se boji; in znamnje te zagotovšine je bil
morde čudež, kakoršni se bere .Jez. 7, 13. ali pa kej druziga ta¬
ciga;— tako znamnje zagotovšine božje je bila za Noeta maverca,
I. Mojz. bukv. 9, 12.—Marsikteri bi poprašati vtegnil, kako je to,
de se je Bog z hudobnim Kajnam tako milostljivo in po očetovsko
pogovarjal? Bil je sicer Kajn liudobniga, tcrdovratniga serca, bil
je pa gotovo tudi brez vse zvednosti, in če ravno že odrašen je bil
vender, kakor vsi drugi ljudje v tistim časi, še le otročje pameti in
kar priprostili zapopadov; potrebin mu je tedej bil učitelj in voditelj,
zlasti ker je po dopernešeni hudobii od vsili zapušen in sovražen
bil; zato ga sam Bog milostljivo poduči, ga ne kaznuje preč, kakor
je zaslužil, naj bi sčasama strast premagal, sespreobernil in poboljšal.
In zakaj bi se tukej nad milostjo in perzanesljivostjo božjo spotikali,
sej vender vsak dan vidimo, de „pusti Bog svoje solnce sijati na
dobre in hudobne, in da dežiti na pravične inkrivične“. Matevž 5, 45.

16. In Kajn se je podal spred obličja Gospodoviga
in je bežin stanoval v deželi Nod, na jutrovi strani Edena.
Šel, pobegnil je Kajn iz kraja, v kterim je Bog sam ž njim govo¬
ril, in kjer je njegov oče Adam z vsimi svojimi prebival, vzel,je
seboj ženo svojo in vse kar je bilo njegoviga, in se je najutrenjo
stran Edena v deželo Nod podal. Nekterim prestavljavcam se zdi,
de Hebrejska beseda nod  ni lastno ime kraja, kamor je Kajn po¬
begnil, ker nod  tudi pomeni bežati, se klatiti, potikati in tako prestav¬
ljajo : Bežal je Kajn v jutrenjo stran Edena, in se je ondi potikal. Ven¬
der je boljši besedo Nod  za lastno ime dežele imeti, desiravno ne vemo,
ktera dežela se pod tem imenam zastopiti mora; toliko je gotovo, de,
ker je Adam po storjenim grehi iz raja izgnan proti jutru Edena
prebival, je Kajn še bolj proti jutrovi šel, more biti de v Perzijo?
Suzijano ali pa še dalj.

17. Kajn pa je spoznal svojo ženo, ter je spočela in
rodila Henoha,in je sozidal mesto, kt er o je imenoval P, 0
imeni svojiga sina Henoli.  Ne vemo, ali seje  to pred Abel)-
novo smertjo ali pozneje zgodilo, tudi ne vemo, ali je bil Henob
pervorojeni sin Kajna ali ne, ali mu je morde še le v sivi starosti

Poglavje IV.

85

rojen in zato od vsili družili nar ljubši bil, ker je, (gotovo iz lju¬
bezni do njega) mesto, ktero je sozidal, tudi llenoh imenoval.
Vender si pa tega mesta ne smemo misliti taciga, kakorsne so v
poznejših časih zidali, ali kakoršne dan današnji vidimo. Prebival
je Kajn s svojimi v šotorili ali v majhnih kočah, ktere je na kakim
griči ali hribi v okroglo postavil, okoli njih globoko in široko jamo
skopal, po nasipani persti plote zasadil, šotore ogradil, na enim
ali več krajih te ograje perst v visoke kupe nasul, s kterih se je
kamnje ali druga roba na človeške ali zverinske sovražnike metala.
Tako je bilo mesto, ki ga je Kajn sozidal, in vkterim so on, nje¬
govi otroci, vnuki in vnukov vnuki prebivali, in ktero se pervi grad
ali tabor na svetu imenuje.

18. Henoli pa je rodil Irada, inlradje rodil Ma-
viaela, in Maviael je rodil Metusaela in Metusael je
rodil Lameha.  Spomni tukej Mozes ob kratkim Kajnoviga za¬
roda, zato ker je Kajn pervi bil, kteri je svoj zarod od ljudi' ločil;
vender pa le tiste otroke in vnuke imenuje, ki so bili po Kajnovi
smerti poglavni udje rodu, vse druge pa opusti, in samo to reče,
de so veliko sinov’in hčer imeli, in se zlo množili. Ker nam Mozes
od Kajnoviga zaroda le tako malo pove, zato tudi ne vemo, koliko
let je bil Kajn star, ko je umeri, kolikošno starost so njegovi na¬
sledniki doživeli i. t. d. De nam pa Mozes od Kajnoviga zaroda
tako malo zapiše, mende od tod pride, ker se mu je hudobin od
Doga zaveržen zarod zdel.

19. In ta je vzel dve ženi, eni je bilo ime Ada in
eni Sela.  Lameli je bil pervi, kteri se je mnogoženstvu vdal,
ter božjo zapoved I. Moz. bukv. 2, 24: „In bota dva venim mesi“
prestopil. Grešil je Lameli, ker se v sv. pismu nikjer ne bere, de
bi ga bil Dog od spolnenja te zapovedi izvzel, ker je vsim ljudem
hud izgled dal in sčasama veliko veliko naslednikov imel. Ker pa
Lameli zavolj tega v sv. pismu ni ne hvaljen ne grajan, in ker so
tudi  pobožni očaki po več žen imeli, jih je dosti bilo in jih je še,
ki Lameha v ti reči zagovarjajo rekoč: Dilo je takrat vec ženskih
ko možkili na svetu, tudi je zapoved, se množiti,  terjala več ko
eno ženo imeti, kar je po splošnim potopu tudi per nar pobožniših
očakih v navadi bilo.

20. In Ada je rodila Jabeljna, kteri je bil oče sta-
novajocih v šotorih in pastirjev.  Pastirsko življenje je že
poprej v navadi bilo, kakor se od Abeljna bere, tudi so že poprej
perdobicki in pcrhodki živinoreje znani bili, zato so večidel zravin
kmetije sc obilne čede žival imeli, vender so pa ti pervi pastirji
•s svojo živino vedno le v enim kraji bili,  in se nikoli delječ od
domačije podali niso. Jabclj pa je pervi s svojo družino, z’ otroci
in cedami tudi v daljne kraje šel, sc je posebno dobrih spašnikov
za živino deržal, in je s svojimi v bolj senčnih krajih ali pod dre¬
vesi ali pa v šotorih prebival. Ker je tedej Jabelj’ pervi take sta-
novaljsa narejati, in tako s čedami popotvati in dobrih spašnikov
iskati učil, zato se imenuje oče stanovajočih v šotorih in pastirjev.

v  21. In njegoviniu bratu je bi’lo ime Jubal, ta j e b i i
oce njih, ki so na citre in harpe bili. Jubal je bii tedej

86

Perve Mozesove bukve.

iznajdnik muzičniga orodja, zlasti dvojih: citer in liarp. Kinor  po¬
meni muzično orodje s strunami prevideno, posebno pa citre, ktere
so imele po tri, osem, deset ali še več strun, in na ktere se je
večidel s perstmi igralo; ugab  je bilo pa muzično orodje, na ktero
se je piskalo, diblalo ali trobilo,-—-pastirska pisal.

22.  Tudi Sela je rodila Tu bal kaj na, kteri je s
kladvam delal, in kovač bil vsiga orodja iz brona in
železa.  Kako de je Tubalkajn izumel iz železa, brona in druge
rude orodja kovati, je težko odgovoriti. Ker so se znajdenja umet¬
nost večidel po prigodki ali priključji začele, se je morde ravno
tako tudi ta umetnost začela, ktero je mende Tubalkajn sčasama
še bolj otesal in izobrazil, ker se mu nje znajdba perpisuje. Ker
beseda /cajn,  v Arabskim kajnon,  pomeni človeka, kteri železo ob¬
deluje, to je kovača, mislijo, de je tukej le Tubal  lastno ime, ne
pa Tubalkajn.  — Iz te, prednjih in sledeče verste se vidi, de je
bilo veliko umetnost že pred splošnim potopam iznajdenih, kterili
znajdniki se tedej ne smejo ne Gerki ne Rimljani imenovati.

23  in 24.  Lameli je rekel svojima ženama Adi in
Seli: Poslušajte moj glas ve Lamehove ženi, in čujte
na moje govorjenje; ker sim moža ubil k svoji rani in
mladenča k svoji bolečini.-—S e demkr at b o sicer Kajn
maševan, Lameli pa sedemdesetkrat sedemkrat.  Prednja
teh ver st je po pevsko zložena, in iz dveh posebnih delov obstoji;
v pervim deli Lameli ogovori in povabi ženi,  naj bi ga poslušale,
v drugim deli jima pa pove, kaj de je storil; oba dela imata spet
po dva člena ali uda, tako de drugi člen ravno to pove, kar pervi,
vender še bolj jasno in živo, in z nekim potisam:

I del S Poslušajte moj glas, ve Lamehove ženi (pervi člen.}

| In čujte na moje govorjenje; (drugi člen.j

II del j ^ er s ‘ m mo ubil  k svoji rani (pervi člen.)
j In mladenča k svoji bolečini (drugi člen).

Sploh se pa mora tukej opomniti, de je silno težavno te dve
versti pametno in jasno razložiti. Le toliko se sme zagotoviti, de
je Lameli dva človeka, stariga in mladiga ubil; ktera dva pa, iu
ali ju je nevedama in po kacim naklučji, ali nalaš in premišljeno
ubil, ne vemo. Em' menijo, de je Kajna svojiga predočaka ubil,
in pravijo, de ni Rog Kajnu obljube storil, de ne bo ubit, ampak
samo de tisti, kdor ga ubije, bo sedemkrat kaznovan; Kajna tedej
pod ubitim možem  zastopijo, in terdijo, de je to tudi verjetno iz
okoljšine, ker Mozes Kajnov zarod v Lamelni konča. — Judje si
ta prigodik takole prepovedujejo : Lameli je bil hrepeneč lovec,
tako de še v sivi starosti, ko že več dobriga vida imel ni, teinu
poželenju odreči ni mogel. Jemal je tedej mladenča seboj na hn)
kteri je bil, kakor pravijo, Tubalkajnov sin ali Lamehov vnuk, naj
bi ga vodil, in mu zveri kazal. Enkrat zagleda mladeneč germ, zdi
se mu, de se maje in giblje, ter misli, de se kaka zver va-nj skri¬
va ; kar se mu vidi in zdi, pokaže Lamelni, kteri zdajci lok proti
gerniu nameri, sproži, in namesti zveri stariga Kajna svojiga pre-
deda, ki je ravno za germovjem šel, zadene, in umori. To vidsi
se Lameli nad mladcnčem razkači, in ga v togoti ubije. Ubil J e


Poglavje IV.

87

potem takim moža, Kajna, v svojo rano, to je, silno žal mu je bilo,
de je, brez de bi bil 'hotel, Kajna ustrelil; in ubil je mladenca v
svojo bolečino, to je, veliko žalost in britkost je čutil, deje svojiga
ljubiga vnuka v jezi in togoti ubil.

Eni pa te dve versti mende bolj prav takole zastopijo; pravi¬
jo namreč, de so te besede pesim, 'ktero je sam Lameli zložil, in
"ktero je Mozes tukej zapisal, de bi pokazal, kako hvalevredna je
že v takratnih časih pevska umnost bila. Govori pa Lameli v tej
pesmi, pravijo, ošabno in napuhnjeno zavolj iznajdenja raznih
umetnost po svojih sinovih; zravin tega se pa tudi spomni .na svo¬
jiga prededa Kajna, kteri zavolj svoje prevelike hudobije ni bil
'ubit, ampak velikoveč tistimu, 'kteri bi ga ubil, sedemkrat kazin
žugana. Ako je tedej, si misli Lameli, Bog Kajna zagotovil, de
bo sedemkrat kaznovan, kdor bi se nad njim maševal; koliko veči
hrambo in varstvo je še le meni, očetu tako bistroumnih in pamet¬
nih sinov, ki so toliko umetnost znajdli in svet ž njimi osrečili,
Bog tako rekoč dolžan ; tako sicer, de, ako bi on tako ali še veči
hudobijo, ko Kajn, storil, in potem od kteriga ubit bil, bi ubijavic
ne bil sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat, to je, strašno
hudo in zlo kaznovan, še veliko ostrejši ko Kajna ubijavic.

Kteri pa terdijo, de je Lameh zares dva človeka per zgorej
popisanih okoljšinah ubil, poslednje besede takole zastopijo: Ker
je Bog nar hujši kazni žugal vsakimu, kteri Kajna ubije, ki je
vender iz same nevošljivosti svojiga pobožniga brata ubil; bo go¬
tovo še veliko veči kazni terpeti mogel tisti, kdor mene umori, ki
sim moža (Kajna) ponevedama, mladenča pa v jezi in togoti zavolj
Kajnove smerti ubil.

25.  In Adam je zopet spoznal svojo ženo, ter je
rodila sina, in ga imenovala Set, rekoč: Bog mi je dal
drug zarod namest Abeljna, kteriga je Kajn ubil.  Ne
smemo si tukej misliti, de Adam in Eva nista več otrok imela, ka¬
kor Abeljna, Kajna in zdej rojeniga Seta. Ko bi tako bilo, bi se
bil Kajn po storjeni hudobii zastonj bal ubit biti,  in bi ne bil re¬
kel: ,,Kdorkoli me dobo,  me bo ubil". Zato sta že ob Abeljnovi
smerti več otrok imeti mogla, kterih Mozes ne spomni. De pa zdej

rmpnitra činu 1 *i_  i 1  i • 1 _ l  m.?

djanju Abeljnu nar bolj enak.

-iG. l’a tudi Setu je bil sin rojen, kteriga je ime¬
noval Enos. On se je začel klicati po imeni Gospodo¬
vim.  Razno se slednje besede te verste prestavljajo in razlagajo,
ker je Hebrejska beseda halal  raznih pomenov, namreč: koo-a ra¬
niti, ranjen biti, prerokovati, začeti, ali začeti se. Ern’ prestavijo,
kakor se (udi v A ulgati (naši latinski prestavi) bere : ,.Ta (namreč
Enos) je začel ime Gospoda klicati“; ne zato, kakor de bi poprej
Adam, Eva, Set in drugi ne bili Boga stvarnika vsili reči spoznali
in imenovali, ampak, ker je Enos pervi svoje podložne zberati za-
cel, naj bi vsi združeni službo božjo opravljali, kar je dosihmal
večidel vsak sam za-se storil. Znabiti de je temu tako bilo, ven-

88

Perve Mozesove bukve.

der bi pa djal, de imajo tisti bolj prav, kteri takole prestavijo in
razlagajo: Začeli so ob času, ko je Enos živel, Setov zarod po
imeni Gospodovim klicati; to je, otroke tega očaka, ker so bili
pobožni in pravični, so služabnike Boga, otroke božje, imenovali,
v razločik hudobniga zaroda Kajnoviga, kteriga so tudi otroke
ljudi ali sveta klicali; to poterdi tudi, kar se v poglavji 6, 7.
ravno teh bukev bere.

Poglavje "V*

Zapopadik.

Adamov zarod od Seta  do Noeta.

1. JSL o so bukve Adamoviga rodu. O dnevi, ko je Bog
človeka stvari!, ga je po božji podobi storil. Modr. 3 , 33 .
Sirah 17 , 1 .

2.  Moža in ženo ju je stvari!, in ju je blagoslovil, in jima
je ime dal Adam (človek} o dnevi, ko sta stvarjena bila.

3. Živel je pa Adam sto in trideset let, in je rodil po svoji
podobi in enakosti (sina) in je njegovo ime imenoval Set

(Set}.

4. In po porodi Seta so Adamovi dnevi natekli do osem sto
let, in je rodil sinove in hčere. 1 . Kronik. 1 , 1 .

5. In vsiga časa Adamoviga življenja je bilo devet sto in
trideset let, in je umeri.

6. Tudi Set je živel sto in pet let, in je rodil Enosa (Enoša}.

7.  In po porodi Enosa je živel Set osem sto in sedem let,
in je rodil sinove in hčere.

8. In vsi dnevi Setovi so natekli do devet sto in dvanajst
let in je umeri.

9. Enos pa je živel devetdeset let, in je rodil Kajnana (Ke-
nana).

10. Po njegovim rojstvi je živel osem sto in petnajst let, in
je rodil sinove in hčere.

11. In vsi dnevi Enosovi so natekli do devet sto in pet let,
in je umeri.

12. Tudi Kajnan je živel sedemdeset letin je rodil Malaleela
(Mahalaleela}.

13. In po porodi Malaleela je živel Kajnan osem sto in štir-
deset let, in je rodil sinove in hčere,

90 Perve Mozesove bukve

14. In vsi dnevi Kajnana so natekli do devet sto in deset
let, in je umeri.

15. Živel je pa Malaleel pet in šestdeset let, in je rodil Ja-
reda.

16. In po porodi Jareda je Malaleel živel osem sto in trideset
let, in je rodil sinove in hčere.

17 .  In vsi dnevi Malaleela so natekli do osem sto pet in de¬
vetdeset let, in je umeri.

18. In Jared je živel sto dve in šestdeset let, in je rodil He-
noha (jHanokaj).

19. In po porodi Henolia je živel Jared osem sto let in je
rodil sinove in hčere.

20. In vsi dnevi Jareda so natekli do devet sto dve in šest¬
deset let, in je umeri.

21. In dalje je živel Henoh pet in šestdeset let, in je rodil
Matusalama (Metušalaha).

22. In Henoh je hodil z Bogam, in po porodi Matusalama je
živel tri sto let, in je rodil sinove in hčere.

23. In vsi dnevi Ilenoha so natekli do tri sto pet in šestde¬
set let.

24. In je hodil z Bogam, in ni ga bilo več; zakaj Bog ga
je vzel. Sirah 44, t6 — Hebr. 11, 5.

25. Tudi Matusala je živel sto sedem in osemdeset let, in je
rodil Lameha (jLemekaj).

26. In po porodi Lameha je živel Matusala sedem sto, dve
in osemdeset let, in je rodil sinove in hčere.

27 .  In vsi dnevi Matusalama so natekli do devet sto devet
in šestdeset let, in je umeri.

28. Lameli pa je živel sto dve in osemdeset let, in je rodil
sinu.

29. In je imenoval njegovo ime Noe (jNoah) rekoč: Ta nas
bo tolažil per deli in trudi naših rok na zemlji, ktero je
Gospod preklel.

30. In po porodi Noeta je živel Lameli pet sto pet in devet¬
deset let, in je rodil sinove in hčere.

31. In vsi dnevi Lamehovi so natekli do sedem sto sedem i»
sedemdeset let, in je umeri. Noe pa, ko je bil pet sto
let star, je rodil Šema (jSema), Hama in Jafeta.

Poglavje V.

91

Razlaga V“f poglavja.

1. To so bukve Adamoviga rodu. V tem poglavji, desi-
ravno je njegov veliki zapopadik in namen, Adamov zarod od Seta
do Noeta popisati, se zopet marsikej ponovi, kar je že rečeno
bilo; od kod de to pride, je bilo opomnjeno zgorej pogl, II. v. 4.
— Beseda  bukve per starih ljudstvih sploh pomeni vsako dokončano po¬
pisovanje ktere reči si koli bodi, in naj bo še tako kratkiga za-
popadka, pomeni tudi poredovni spis zaroda ali genealogijo in
druge sprične pisma. Bukve rodu,  to je, popisovanje mlajših ali
vnukov, poredovnih udov, eniga in ravno itistiga zaroda. — Mozes
nam v tem poglavji popiše le tiste naslednike Adama, ki so Seto-
viga rodu, kar pa druge Adamove zarode zadene, jih ni hotel po¬
pisati, ker so večidel Boga pozabili, hudobno živeli, in v splo¬
šnim potopi vkončani bili. Setov zarod je tisti, ki ga je Bog
zavolj njegove bogaboječnosti in pobožnosti posebno blagoslovil,
o splošnim potopi otel, in po kterim je obljubljen odrešenik sveta
prišel. — Vidimo iz teh bukev rodu, de je deset rodov v časi
1656 let živelo. Mozes popiše vnovič začetik človeškiga rodu,
popiše še enkrat ob kratkim stvarjenje naših pervih staršev, ime¬
nuje potem pet očakov, ki se po Adami nasledujejo, brez de bi
njih življenja in zgodovine opomnil; posebno pa pohvali Henohov
strah božji. Potem popiše Setov zarod do Noeta, in imenuje nje-

§ ove tri sinovo, ter pokaže svojimu ljudstvu očake imenitnigazaroda
etoviga, po kterim bo ob svojim čaši celimu človeštvu odrešenje in
izveličanje došlo.

2. Moža in ženo ju je stvaril, in ju je blagoslovil, in
jima je dal ime Adam (človek) o dnevi, ko sta stvarjena
bila. Le dve osebi, kakor je bilo že rečeno in razlagano, je
Bog stvaril, namreč moža in ženo, ker je hotel, naj bi pervi člo¬
vek tudi pervi očak bil, od kteriga se bo človeški rod začel in
množil; hotel je Bog, naj bi ta človek s svojo pokoršino sebi in
celimu zarodu pravo srečo zaslužil, in jo že na tem svetu kej
časa vžival, potem pa v veliko Veči veselje in srečo brez smerti
prestavljen bil, iz tega namena je Bog človeka stvaril. Ker je
pa človek sam sebe po stvarjenim grehi nesrečniga storil, je Bog
°d ve k omej sklenil odrešenika poslati;-—in ravno Setov zarod je v
to odločil, naj bi iz njega izveličar izhajal. Beseda Adam  (člo-
vek) je mnogoternih pomenov; dostikrat je lastno ime perviga
človeka, kakor se bere v I. Moz. bukv. 2, 6. večkrat pomeni oba
spola, kakor tukej; včasi pa človeka sploh, kakor vi. Moz. bukv.
. ’ ,5 Psalm 8, 5; dostikrat pa tudi pomeni možki spol, v raz-
locik od zenskiga, Matevž 19, 5.

3. Živel je pa Adam sto in trideset  let. V Aleksandrinski
prestavi se pa bere: dve sto  in trideset, tedej sto  let več  ko v
izvirnim spisu i n v  Latinski prestavi; bero se pa na več mestih
Aleksandrijske prestave per naznanenji starosti očakov taki od-
stojn od izvir,nga spisa, zato Gerška prestava od Sela  do Tareta
(/ er aha j , occta Abrahamoviga, stirnajst sto let več  šteje, kakor

92

Perve Mozesove bukve.

izvirni spis. Od kod pa vender take zmešnjave pridejo? — Ve¬
čidel vsi mislijo, de te napake niso od Aleksandrincov, ki so bili
pametni in učeni možje, ampak od prepisavcov njih prestave, ki
so morebiti mislili, de leta očakov niso bile naše leta, ampak le
mesci, kakoršni so tudi v Egiptu za leta veljali, zatorej so morde
sami od sebe skorej vsakima očaku sto ali še več let perdjali, si¬
cer bi bili po svoji rajtengi persiljeni verjeti, de so eni očaki ko-
mej pet, devet, deset i. t. d. let stari že otroke rodili. Ta misel
je tedej uzrok te smešnjave biti vtegnila.

In je rodil po svoji podobi in enakosti Seta. Ali se
mora pod temi besedami telesna ali dušna podoba in enakost ali
oboja zastopiti, se misli učenih ne sklepajo. Jez bi rekel, de je
tukej samo od dušne enakosti govorjenje, ker, kar telesno zadene,
je gotovo Adam tudi druge otroke po nji rodil, zakaj človek le človeka
roditi zamore. Ker je pa iz svetiga pisma znano, de je Set pra¬
vično in pobožno živel, se lahko vidi, de je tudi Adam tako živeti
mogel, ker je po svoji podobi in enakosti Seta rodil.

4. In Adam je rodil sinove in hčere. Mozes tukej in
per sledečih očakiii zamolči število otrok, sinov in hčer in njih
imena, ker ti ne grejo k Judovskim očakam in prededam zveli¬
čarja. Nečemarno in nespametno perzadevanje bi tedej bilo, šte¬
vilo vsili Adamovih otrok in družili očakov vganiti in povedati ho¬
teti, kar Mozes sam popolnama zamolči, in kar vediti ni potreba.

5. In vsiga Adamoviga časa je bilo devet sto in tride¬
set let, in je umeri. Čudovito dolgo je v teh starih čaših živ¬
ljenje ljudi in posebno očakov bilo, kakor se tukej bere; zatorej
tudi razlagavci svetiga pisma njih silno visoko starost razno umejo.
Eni, kakor je že rečeno bilo, pod leti očakov zastopijo mesce  od
trideset  dni; ako bi pa temu tako bilo, bi pervi svet, to je, svet
pred splošnim potopam ne bil čez sto in trideset let stal, Matusala
bi bil le osemdeset let star, očaki bi bili, kakor smo zgorej v
mislih imeli, v otročji starosti otroke rodili, in Abraham hi ne bil
celih petnajst let živel. Iz tega se lahko vidi, de je Mozes leta
očakov po stari navadi štel, in pod enim letam kakor mi dvanajst
mescov misliti mogel, kar tudi sv. Avguštin iz zgodovine splošniga
potopa pokaže; zakaj bere se v I. Moz. bukv. 8, 4: „In barka
je v sedmim  mesci, sedem in dvajseti  dan ravno tega mesca na
gori v Armenii ostala. Pervi  dan desetiga  mesca so se verhovi
gora pokazali, in ko so vode vpadle, je Noe okno odperil .
Govorjenje je tukej od sedmiga  in desetiga  mesca, od perviga m
sedem in dvajsetiga  dneva i. t. d; iz tega se vidi, de je Mozes
dan, mesec  in leto  dobro razločil, in de je leto oh času Noeta if
mescov imeti moglo, kakor jih ima naše leto. — Drugi pa terdijo
in pravijo, de so le očaki, kterili Mozes tukej očitno spomni, po
posebnim dopušenji božjim tako silno dolgo živeli, ne pa drugi
ljudje, ki so mende v današnjimu času navadne starosti umerln
Bila je tedej po njih mislih ta visoka starost od več sto let posebno
časno plačiio očakov, ker so bolj pobožno in pošteno, ko drugi
živeli. . Kako bodo pa tisti, ki to terdijo, na vprašanje odgovorim
zakaj je Henoh,  kteri je po besedah svetiga pisma % Bogam  'i°'

93

Poglavje V.

dil,  to je, nar bolj bogaboječ in pobožni bil, nar manj časa na

zemlji živel? v

Ker nam Mozes od smerti Eve,  perve žene, me ne pove, tudi
ne vemo, v kteri starosti in kdaj de je umerla. Em mislijo, de
je Adama preživela; to pa vsi sv. očetje terdijo, deje ona z Ada-
mam vred do konca, življenja pravo pokoro delala ^ in veliko težav
in britkost terpeti mogla, ker je vidila, de jih veliko posebno od
Kajnoviga zaroda hudobno živi , ker je spoznala z Adamam vred
nesrečne nasledke v raji storjeniga greha, kteriga je do smerti
objokovala in pokorila.

‘ 6. Tudi Set je živel sto in pet let, in je rodil Enosa.
Otrok očakov, ktere Mozes v tej in sledečih verstah imenuje, ne
smemo za pervorojene imeti, ker jih Mozes sam ne imenuje per-
vorojenih, ampak očake svojiga ljudstva in ude Adamoviga zaroda
po Seti, JVoeti in Abrahami. "Ker so očaki tukej imenovane sinove
večidel v svoji viši starosti rodili, si lahko mislimo, de so že tudi
poprej otroke imeli, kterih pa, ker potrebno ni bilo, Mozes ne
pove; — naj tedej ta opomba tudi za vse sledeče verste velja.

8. In vsi dnevi Setovi so natekli do devet sto in dva¬
najst let, in je umeri. Od Seta se v bukv. Siraha 49, 19.
bere, de sije kakor pobožni Sem veliko čast perdobil: „Set in
Sem sta per ljudeh v veliki časti bila.“ Ravno to tudi Mozes
poterdi, (lej z.gorej pogl. 4, v 25.). Terdijo eni, med temi po¬
sebno Jožef Flavi, de so bili Set, njegovi sinovi in vnuci pervi
zvezdoznanci, kteri so svoje nebne zvednosti in skušnje, naj bi
pozabljene in vkončane ne bile v kamnje zarezovali; — vender
pa ti svoje povesti spričati ne morejo.

9. En o s pa je živel de vetdeset let, in je rodil Kajnana.
Arabci pravijo, de je Kajnan svojiga pobožiiiga očeta Enosa v
čednosti in strahu božjim posnemal, in de je tudi svojim otrokam
očitno prepovedal z hudobnim zarodam Kajnovim pečati se. Ven¬
der se pa iz imen Setoviga in Kajnoviga zaroda vidi, de nju ločba
ni bila posebno huda, ker v Setoviin rodu več Kajnovimu enacih
imen beremo, tako je ime Kajnan  enako imenu Kajn, Jarad
imenu Irad:  Jared imenuje svojiga sina Henoh,  ravno to ime ima
pa tudi Kajnov sin, in Malusala kliče svojiga sina Larneha,  ktero
”! u> . J e  . tu,1 | v  Kajnovim zarodu, in kteriga večidel za ubijavca
Kajna imajo. De ločenje obeh zarodov v resnici ni tako ojstro
bilo, bomo tudi iz tega vidili, ker je sčasama Setov zarod hčere
Kajnoviga zaroda za žene jemati začel.

^‘.^ n vs * dnevi Enosovi so natekli do devet sto in pet
‘Jr’ 111  .1 e . 11  meri. Od tega Enosa je bilo že zjiorej v noirl. 4. v.

iv U •

r  - v v  nct n v c viZii zasiopm: ali so

namreč eni zaceli si ime božje zares perlagati, to je, si misliti,
de so bogovi, kar bi gotovo hudobno, pregrešno in prederzno
bilo; ah pa so, kakor je rečeno bilo, osorej začeli ljudi razločevati
m dehti v sinove ali otroke boi-j e  in otroke sveta;  otroke božje
so imenovali tiste, ki so Bogu služili, njegovo voljo in povelja

94

Perve Mozesove bukve.

sjpolnovali; kteri so pa temu nasproti ravnali, so jim otroci sveta
(posvetni otroci) rekli.

Rodil je Kajnan Malaleela. Ime Malaleel  v Hebrejskim
jeziki pomeni človeka, kteri Boga hvali. In ker je Malaleel zares
zvesto Boga služil, in ga hvalil; Arabci terdijo, de je on svojim
otrokam per Abeljnovi kervi perseči zapovedal, se Kajnoviga za¬
roda ogibati, in gore, na kteri so prebivali, nikoli ne zapustiti.
Tudi Muhamedanam je ime Malaleel  dobro znano.

14. In vsi dnevi Kajnana so natekli do devet sto in
deset let, in je umeri. Od očaka Kajnana nič posebniga ne
vemo; brez dvoma je, ako ravno ni zapisano, sveto in pobožno
živel, ker so tudi njegov sin Malaleel, in vnuka Jared, Henoh,
posebno ta, ki je zavolj svoje pobožnosti v svetimu pismu med
vsimi druzimi teh časov hvaljen in v izgled podan, bogaboječi
bili; in tako se zamore z besedami sv. Matevža 7, 16. 17. reči:
„Po njih sadu (po njih dobrih delih) jih hote spoznali, zakaj
vsako dobro drevo dober sad rodi".

15. Malaleel je rodil Jereda. Arabski spisatelji zlo hva¬
lijo Jereda zavolj njegoviga strahu božjiga, in njegove velike
pameti in umnosti. Pravijo tudi, de je ob tem časi sto ljudi Seto-
viga zaroda čez voljo Jareda sklenilo, se s Kajnovim zarodam
zediniti, in de je od tega časa ta očak ime Jared  dobil (jarad  v
Hebrejskim pomeni doli stopiti), ker se je tačas strah božji per
izvoljenim Setovim zarodi ali per otrocih božjih začel manjšati
(niži stopati); ali pa zato, de bi njegovo ime tisti nesrečni čas
kazalo, o kterim je Setov zarod svoje prebivaljša na gori zapu¬
stil, se niži v planjave podal in z otroci sveta, združil.

18. Jared je rodil Henoha. Arabci Henolia imenujejo Ed-
ris , ktera beseda pomeni pazljivo misliti,  ali pazljivo iskati,  in
terdijo, de Henoh ali Edris ni le prav učen mož, ampak de je
tudi prerok bil; ravno tako tudi Gerški pisarji Henoha obrajtajo,
ki ga za iznajdnika zvezdoznanstva imajo; bere se pa Henoh per
njih dostikrat pod slavnimi imeni At los, Anahos  ali Kanahos.  Bil
je, kakor pravijo, več ko tri sto let star, in je prerokoval, de
bodo po njegovi smerti vsi ljudje konec vzeli, kar se je po njih
zapopadih v Devkalijonskim potopi zgodilo.

21.  In Henoh je rodil Matusalama. Mislijo nekteri, de
že Hebrejsko ime Matusala  splošni potop kaže in prerokuje, ker
pervi del tega imena metu  (matu) pomeni: so umerli , kar se iz
I. Moz. bukv. 7, 22.  vidi, kjer ravno ta beseda stoji in vse pp-
meni, kar je v splošnim potopi konec storilo; zatorej po njih
mislih beseda Matusala  pomeni: so pomerli,  namreč so,  namest
bodo pomerli,  kakor sploh preroki govore, ki prihodne čase, ka¬
kor že dolgo pretečene popisujejo, in s tem pokažejo, de se ko
gotovo zgodilo, kar obetajo ali žugajo, tako gotovo, kakor bi * e
že davnej zgodilo bilo.

22.  In Henoh je hodil z Bogam. Hoditi z Bogam fl h
pred Bogam v svetimu pismu ravno toliko pomeni, kakor pobožno,
sveto, bogaboječe živeti, in sicer ne persiljeno ali iz strahu ka-
zinj, ampak iz čiste in žive ljubezni do Boga. Tako življenji

95

Poglavje V.

sam Bog popolnama človeško svetost imenuje, ker Abrahamu go¬
vori rekoč: „Hodi pred Bogam, in boš popolnama" L Moz. bukv.
17, 1. Zapopadik cele verste je tale: Ako je ravno človeški rod
ob času Henoha popolnama spačen in hudobin bil, je vender He-

■ I 1 ■ 1 • v  V._| .1 „ • vrolitn VPP1

se lahko prepričamo, deje tudi Henoh, kakor Xoe, oznanovavic
pravičnosti bil, in de je ljudi ne Je s svojim lepim izgledam, am¬
pak tudi z močno in živo besedo k poboljšanju in pokori napelja-
val, kakor Noe o splošnim potopi.

24.  In je hodil z Bogam, in ni ga bilo več, zakaj Bog
ga je vzel. Več jih tcrdi, de Mozes s to versto nič druziga ni
hotel reči, kakor de je Henoh v svojim tri sto pet in šestdesetim
leti umeri , — ktere in kakšne smerti pa deje umeri, pravijo,
nobedin ne ve. Ker pa Mozes zginenje Henoha le ob kratkim in
prosto, brez vsiga lepotičja besedi pove, se vidi, de tukej ne go¬
vori od natorske smerti Henoha, ampak od čudovitiga čeznatorniga
pogina Henohoviga; in ko bi ne bilo tako, gotovo bi bil tudi od
Henoha, kakor od druzih očakov zapisal: in je umeri,  ne pa: in
ni ga bilo več.  Tako so v starim časi te besede zastopili, in tako
jih tudi mi zaumeti moramo. Z gotovostjo tedej reči smemo, de
Mozes s temi besedami svojimu ljudstvu nič druziga ni hotel na¬
znaniti, kakor Henoha je Bog na čeznatorno vižo k sebi vzel, naj
bi svojim in sledečim čašam v posebin spomin bil, kako obilno
Bog pobožnost in pravičnost človeka plačuje. Ravno tako je te
besede sv. Pavl lfebr. 11, o. zastopil, kjer govori, rekoč: „Za-
volj vere je Henoh prenesen bil, brez de bi smert vidil, in ni bil
več najden, ker gaje Bog vzel"; in Sirah 44, 16: „Henoli je
Bogu dopadil, in je bil v raj prenesen, de bi bil ljudstvam v spo¬
min pokore". — Besi pa ravno ne vemo, kam de je Henoh vzet
bil, je vender gotovo, de je bil tam srečniši, kakor na tem svetu.
Morde je bil prestavljen v kraj, kjer so očaki odrešenika čakali?
Ali je bil mar v nebesa vzet? Posledna misel ni verjetna, ker
vemo, de so nebesa, sedež izvoljenih, takrat še zaperte bile.
1 oliko tedej vemo, de gaje Bog ziviga iz zemlje vzel, in ga v
kraj prestavil, kjer je srečin bil, zatorej se v svetimu pismu ta
kraj raj  imenuje, ako se ravno ne sme raj zastopiti, v kteriga je
"°S Adama postavil, in iz kteriga je bil po storjenim grehu izgnan.
, vs ' dnevi Matusalama so natekli do devet sto

devet in sestdeset let, in je umeri. Med vsimi očaki je ta
IM a tuša J a nar viši starost doživel; čas njegove smerti dosega leto
splosmga potopa, vender pa ne vemo, ali je poprej umeri, ali ie
z druzinn vred v potopi smert storil.

„, in . 29 - Lameli.... je rodil sinu, — in ga imenoval
Aoe rekoč: Ta nas bo tolažil per deli in trudi naših rok
na zemlji, ktero je Gospod preklel. Ime Noe  v Hebrejskim

s,rVr Cn !-r k ^ , lol r b °; , zato  P ravi J'° en >5 de je Lameh mi-
...’ -k° e Jp tisti, hi bo kači glavo steril, —vender se pa iz zad¬
njih besedi te verste vidi, de se ta tolažba od druge pomoči za-

96

Perve Mozesove bukve.

stopiti mora, in de se ne more pod besedo Noe  zveličar limeti.
Pokoj, tolažbo in pomoč je tedcj Noe celimu človeškimu rodu
pernesil, ker je on s svojimi tremi sinovi po potopi otroke, vnuke
in sploh ljudi učil polje prav obdelovati, boljši skerbeti za rejo
živine in nje korist, vinograde saditi in obravnavati, se permer-
jenih oblačil poslužovati, si stanovaljša napravljati, •— ker jih je z
eno besedo učil vsili potrebnih in koristnih umnost, kako naj bi si
težavno življenje polajšali in zboljšali; bil je pa on tudi ohranitelj
človeškiga rodu, zategovoljo se po vsi pravici Noe,  to je, pokoj
in tolažba  celiga človeštva imenuje. Eni pa pomen Noetoviga
imena tako razlagajo: Že ob času Henoha, kakor je bilo rečeno, so se
začeli pobožni in pravični božje sinove klicati, de bi se po tem
imeni od hudobnih razločili in spoznali, in to ločenje je bolj in
in bolj potrebno bilo, ker se je število hudobnih od leta do leta
množilo, od kterih so pravični služabniki božji silno veliko ter-

E eti mogli, ter jim je posebna pomoč potrebna bila; in morde je
ameh po rojstvi svojiga sina take pomoči perčakoval, in ga za¬
to pokoj in tolažbo, — Noeta  imenoval. — Z Noetam rojstni
spisik očakov jenja, —nov čas in nova zgodovina se ž njim sačne.

31. Noe pa ko je bil pet sto let star, je rodil Šema,
H ama in Jafeta. Gotovo je Noe že tudi poprej, predin je te
tri tukej imenovane sine rodil, otroke rodil, kterih pa Mozes ne
vzame v misel, ker niso splošniga potopa preživeli, ampak so
ali že prej pomerli, ali pa v potopi konec vzeli, ker so znabiti z
druzimi vred hudobno živeli, ter tudi ko drugi kaznovani bili.
Opomniti moramo še, de ti trije sinovi niso po redi starosti ime¬
novani in zapisani, zakaj iz I. Moz. bukv. 10, 20. 21.  se vidi,
de je Jafet  pervorojeni bil, če je prav tukej zadnji imenovan.

Poglavje VI«

Zapopadik.

Sprijenost perviga sveta, zavolj ktere je Bog sklenil vse
ljudi pokončati zunej Noeta, kterimu je ladjo ali barko zdelati zapovedal.

1. jlliL ader so se pa ljudje na zemlji množiti začeli, in hčere

roditi;

2. So božji sinovi vidili, de so hčere ljudi lepe; ter so vzeli

za žene zmed vsili tiste, ktere so jim dopadle.

3. In Bog je rekel: 3'Ioj duh ne bo vekomej ostal v človeku;

zakaj on je meso', in njegovih dni bo le sto in dvajset let.

4. Tiste dni pa so bili velikani na zemlji; zakaj potem, ko

so se sinovi božji z hčerami ljudi združili, in ko so one
rodile, so bili tisti mogočni in od nekdej sloveči ljudje.

5. Ko je pa Bog vidil, de je hudobija ljudi na zemlji velika,

in de vse misli serca vselej le na hudo gredo; Matevž. 15, 19.

6. Se je kesal, de je stvaril človeka na zemlji, in v serce

ga je zabolelo.

7 .  Ter je rekel: Potrebil bom človeka, kteriga sim stvaril, z

zemlje; človeka in zveri, lazijočo žival in ptice neba;
zakaj žal mi je , de sim jih stvaril.

8. Noe pa je milost dosegel pred Gospodam.

9. To je Noetov zarod : Noe je bil pravičen in popolnama

mož v svojim zarodi, z Bogam je hodil.

10. In je rodil tri sinove, Šema, Hama in Jafeta.

11. Zemlja pa je bila spridena pred Bogam, in polna krivice;

12. In ko je Bog vidil, de je zemlja spridena, (zakaj vsi
ljudje so hodili po napčni poti na zemlji,j):

13. Je rekel Noetu: Končanje vsili ljudi sim sklenil; zemlja
je polna njih krivice, potrebil jih bom z zemljo vred.

11. Naredi si barko iz obdelaniga lesa; v barki napravi
predale, in zasmoli jo z zemeljno smolo znotrej in zunej.

7

98

Perve Mozesove bukve.

15. Naredi jo pa tako: Tri sto komolcov naj bo dolga, pet¬
deset komolco široka, in trideset komolcov visoka.

16. Okno napravi v barko, in nje streha naj bo komolc vi¬
soka; vrata barke pa naredi ob strani; in napravi spod¬
nje, in srednje, in zgornje (jnastropje).

17 .  Glej povodnjo bom na zemljo poslal, de pokončam vse,
kar živi in diha pod nebam; vse, kar je na zemlji, naj
konec vzame.

18. S teboj pa bom zavezo storil; ter pojdeš v barko ti, in
tvoji sinovi, tvoja žena, in žene tvojih sinov s teboj.

19. In od vsili žival po dvoje v barko vzemi, de s teboj
žive, njega in njo:

20. Od ptic po njih plemenih in od živine po nje plemeni, in
od vsih lazijočih žival zemlje po njih plemenih; po dvo¬
je od slehernih naj gre s teboj (jv njo), de se per živ¬
ljenji ohranijo.

21. Vzemi tedej od vsaciga živeža, ki je za jesti, in ga k
sebi znosi, de naj bo tebi in njim v jed.

22. Noe je tedej vse storil, kar mu je Bog zapovedal.

Razlaga Wf poglavja.

S tem poglavjem se sačne popisovanje nar imenitnišili pergodb
pervih časov sveta. Teči del sledeče zgodovine je iz spisov dveh
posebnih pisateljev sostavljen, kar sc vidi iz pogostiga ponovljenja
ene in ravno tiste reči; tako postavim Mozes v perpovedi sploš-
niga potopa dvakrat spomni spačenosti človeškiga rodu: v pogl.
6, v 5. in 12; dvakrat hvali Noetovo nedolžnost in pravičnost:
pogl. 6, 9. in pogl. 7,  1; dvakrat pove, de je Bog Noetu za¬
povedal, živali v barko vzeti: pogl. 6, 19. 20. in pogl. 7, 2.
3; in dvakrat zapiše, de je Noe po zapovedi storil: pogl. 6, 22.
in pogl. 7, 5. i. t. d. Ravno to poterdi tudi razna šega pisanja in
perpovedovanje na ponovljenih mestih, tako postavim se v po¬
godbah, ki jih v drugo pove, vedno ime božje spreminja, in zdej
« Jehova,  zdej Elohim  stoji; in ta različnost v besedah se ne vidi
samo per imenih božjih, ampak tudi per druzih izrekih in P er
celih sostavkili; •—in vse to dovolj spriča, de se je Mozes v svo¬
jih zgodovinskih spisih mnogoterih spričkov starejših pisarjev po-
služil. (Lej zgorej opombo per pogl. 2, 4.) v  , .

1. Kader so se pa ljudje na zemlji množiti začeli in
hčere roditi. V izvirnim spisi stoji beseda Adam , ki tukej l) iu .
in sicer hudobniši del ljudi pomeni; Kaldajic jo prestavi: otroci
ljudi , pod kterimi se Kajnov zarod zastopi. — Ker je Adan
gotovo zravin Kajna, Abeljna in Seta še veliko druzih otro

99

Poglavje VI.

imel, kteri so zopet koker on otroke rodili, in po božji volji člo¬
veški rod množili, je lahko umeti, de so se ljudje kmalo in obilno
namnožili, in še toliko bolj, ker so v teli časih silno dolgo ži¬
veli. Desiravno so se pa naglo in zlo množili, se pa vender niso v ti
primeri hitro po svetu razširjali; iz ljubezni do družbe je sleherni
gospodar s svojimi podložnimi blizo svojili bratov in vnukov pre¬
bival in tako v sosedstvu z druzimi za živež svojih skerbel; tudi
tačas zavolj zveri, pomankanja orožja in več družili težav ni
bilo varno se v daljne kraje podati in prebivati v njih. Vender
pa iz svetiga pisma vemo, de se je Kajn po storjeni hudobii za¬
volj strahu maševanja od svojih staršev in svoje žlalite ločil, in
se s svojimi v daljni kraj podal, tam ostat in prebivat; in to je
bilo za pobožni zarod Seta dobro in koristno, de bi od hudobnih
otrok Kajnovih zapeljan in spačen ne bil. Ker sta se pa sčasama
oba zaroda nebrojno množiti, razširjati in od obeh strani bližati
začela, se je nasprotni scrd in sovražtvo polegil, kmalo sta se
oba zaroda tako rekoč zedinila, hudobija in spridenost je od leta
do leta rasla in kmalo celo človeštvo navdala in vkužila. Sicer
so bili per vsem tein ne samo v Setovim ampak tudi v Kajnovim
zarodi še nekteri pobožni možje, ki so se splošne spačenosti vbra-
nili in zvesti služabniki božji ostali, vender je bilo tacih čisto
malo, in hudobija se osorej že splošna imenovati sme.

2.  So božji sinovi vidili, de so hčere ljudi lepe; ter
so vzeli za žene zmed vsili tiste, ki so jim dopadle. Jo¬
žef Flavi, Filo in več starih cerkovnih očetov je mislilo, de, ker
se v svctinni pismu angeljci velikrat otroci božji imenujejo, se
tudi na tem mestu od angeljcov govori, in de so se ti z ženstvam
na zemlji v nespodobno pečanje podali, iz kteriga so bili ošabni
velikani rojeni. Vender se nam ta misel nevredna zdi, de bi nje
napčnost in smešnost bolj na tanjko spričevali, ker je ravno na¬
sproti našim zapopadam od natore teh duhov. Ne more in ne sme
se pod besedami sinovi božji  nič druziga zastopiti, kakor, kar smo
že opomnili, bogaboječi in pobožni ljudje, ki so eniga samiga pra-
viga Koga molili, pod otroci ljudi  pa posvetni, spačeni ljudje. Tem
pobožnim tedej, ki so bili večidel iz Seloviga zaroda, kteri je med
vsimi naj več pravičnih štel, so dopadle  hčere posvetnih, hudobnih
staršev, to je, gledali so le na zunajno lepoto, ravnali so se le po
svojim mesenim poželenji, ter so brez razločka zapeljive hčere
posvetnjakov za žene jemali, brez de bi bili na pobožnost serca,
na lepoto duše in na voljo božjo gledali. In taka ženitev je k
množenju in razširanju splošne spridenosti še več perzadela; ker so
namreč hudobne matere tudi svoje otroke hudobno zredile, je rod
za rodam neporedniši in hudobnisi perhajal, kar se tudi iz zgodo¬
vin po potopu vidi, in kar nas zlasti osode Judovskiga ljudstva
uče: kolikokrat so namreč Judje hčere družili, malikovavnih ljud¬
stev za žene vzeli, tolikokrat so kmalo potem sami Boga zapustili
in malike častiti začeli.

J. in Bog je rekel: Moj duh ne bo vekomej ostal
v človeku.  To je, življenje posihmal ne bo v človeku ostalo,
dovek zanaprtj ne bo živel, — pokončal ga bom. Nekteri pa iz-

7 *

100

Pervs Moze&ove bukve.

virno besedo din  s „prepirati, kregali, pravdati se 44  prestavijo;
ker pa ravno ta beseda v Arabskim tudi „zaničevan biti 44  pomeni,
so eni ta stavik takole umeli: Ne bom več terpel, de bi se moje
zapovedi in moji opomini še dalej prestopali in zaničevali, — to jo-,
dovolj dolgo sim kaznoval, svaril in opominjal, pa vse nič ne izda,
zato bom pokončal ta hudobni rod, ker ni poboljšanja upati. Zakaj
on je meso.  Kaldejic je prestavil: „Meso so (ljudje) in njih
dela hudobne* 4 . To hoče reči v duhu aposteljnov Jud.  v. 19. Binilj.
8, 1. 5. 8. 9. Galat. 5, 17. i. t. d. meseni, hudobni so ljudje, le
po spačenih nagibih in poželenju mesa žive, ne pa po duhu. Nje¬
govih dni bo le sto in dvajset let.  Še sto in dvajset let,
govori perzanesljivi Bog, dam človeku odloge v spreobernenje in
poboljšanje, in če se v tem časi spreoberne, in v djanji in nehanji
poboljšanje pokaže, ga ne bom pokončal. Gotovo je tudi sv. Peter
te besede tako zastopil, ker v svojim I. listi 3, 20. pravi : Ko je
perzanesljivi Bog ob časi Noeta milost skazal, takrat ko se je
barka narejala, i. t. d.

4. Tiste dni pa so bili velikani na zemlji; zakaj
in po tem, ko so se sinovi b ožji z hčera  m i 1 j u d i z d ru  žili,
ko so one rodile, so bili tisti mogočni, in od nekdej  slo¬
veči ljudje.  Hebrejska beseda nefdim , ki smo jo tu z „ veli kani"
prestavili, pride od nafal,  ki pomeni: planiti na koga, se ga lotiti,
obropati ga i. t. d., zato so eni' pod besedo nefilim  zastopili roparje,
tolovaje; beseda giborim  ki ravno ondi stoji pa pride od gobar,
ki pomeni: kaj veljati, krepik, močin biti, zastopijo se tedej pod
besedo gibarim  močni, krepki, mogočni, sloveči ljudje. Taki velika¬
ni, taki zavolj krepkosti moči sloveči, pa tudi divji ljudje so bili
tačas, posebno iz Kajnoviga zaroda, ki so po svojim poželenji in
nagnjenji hudobno in razujzdano živeli, in ker so tudi tatje, roparji
in tolovaji bili, so človeškimu rodu v neizrečeno težavo in nadlego,
zravin pa tudi v pohujšanje, ter v časno in večno škodo bili.

5. Ko je pa Bog v idil, de je hudobija ljudi' na
zemlji velika, in de vse misli serca vselej le na hudo
gredo,-—Vidil  je Bog, kako strašne hudobije človeški rod poče¬
nja, de so vse njegove misli in želje le v posvetno, hudobno, pre¬
grešno zamaknjene, de je človek že tako razujzdan, de hudo. vec
za hudo nima, de se na vse očetovsko opominovanje in svarjenje
kar ne zmeni večj — zato je sklenil v svoji ojstrosti in pravici ne¬
poboljšljivo človeštvo kaznovati—pokončati.

6. Se je kesal, de je stvaril človeka na zemlji, 'j
v serce gaje  zabolelo.  Tukej se po človeško od Boga govori,
ker se Bog obnaša, kakor ljudje, kader se kake reči kesajo, in 81
vošijo, de bi to ali uno ne bili storili. To se tedej pravi: Bog J®
imel naj veči nedopadajenje nad stvarjenimi zdej tako popačeni«' 1
ljudmi; zakaj Bog se ne more kesati, ker je nespremenljiv.
nam tudi sv. pismo na več krajih poterdi, postavim v IV. M° z *
bukvah 23, 19: „Bog ni kakor človek, de bi legal, tudi ni kok 01
sin človeka, de bi se spremenil 44 . Enako se bere I. Kralj. 1«M*'
Bimlj. 11, 29. in na več druzih mestih. V tem pomeni in iz teg a
ozira se morajo tudi stavki umeti, v kterih se Bogu oči, usesa.

Poglavje VI.

101

roke, noge i.t. d. perlastujejo. Vse to se ne sme po čerld zastopiti,
kakor de bi Bog, ki je duh brez telesa, človeške ude imel; ampak
laki izreki so le pcrpodobni in nič druziga note naznaniti, kakor:
Bog vse samo z duham in po duhu stori, kar ljudje s telesnimi udi
opravijo; on vidi,  kakor hi imel oči, — sliši,  kakor bi imel ušesa
i.t. d.; — in če se bere, on se jezi  ali veseli —on ljubi  ali sovraži,
to nič druziga ne pomeni, kakor: nasledki bodo ravno tisti, ka-
koršne jeza, veselje, ljubezin ali sovražtvo človeka ima, namreč
ali -plačilo  ali pa kazim,  kakor je v njegovih uepremcnljivih večnih
sklepih namenjeno.

7. Ter je rekel: Potrebil bom človeka, kteriga sim
stvaril, z zemlje; človeka in zveri, lazijočo žival in
ptice neba; zakaj žal mi je, de sim jih stvaril.  Besede:
llog je rekel  imajo ravno tisti pomen, kakor v perpovedi stvarje¬
nja. Zato se ne sme misliti, de je Bog v resnici tukej zapisane
besede govoril, ampak to, kar je v njih rečeniga, je on v svojih
nespremenljivih sklepih ze od vekomej sklenil, ker je po svoji
previdnosti in vsigavedočnosti že od vekomej vedil, de se bodo
ljudje spridili, in ne poboljšali.-—Zakaj pa so bile tudi živali po¬
končanju namenjene, ki so vender priproste, greha nezmožne stvari ?
Več jih misli, de ker so bile živali le za človeka in zavolj človeka
stvarjene, jih po vkončanji ljudi več treba ni bilo, in zato jih je
Bog ž njimi vred pustil konec vzeti; vender se mi misli tistih ver-
jetniši zde, ki pravijo, de so tiste živali, ki v vodi ne žive, zavolj
pomanjkanja živeža in prebivaljša poginiti mogle, ker Bogu ni do-
padlo jih na čeznatorno, čudovito vižo per življenji ohraniti.

8. Noe paje milost dosegel pred Gospodam.  Samo
Noe je Bogu zavolj pobožniga, pravičniga življenja dopadil, in
se njegove milosti vdeležil, zato je Bog samo njega splošne nesreče
olcti sklenil.

!). To je Noetov zarod; Noe je bil pravičen in po¬
pu ln am a mož v svojim rodi, z Bogain je hodil.  Besede:
'l'o je Noetov zarod  niso nič druziga, kakor samo nadpis noviga
spisa, ki sc ga je Mozes poslužil, in toliko pomenijo, kakor „to
je Noetova pergodba“, ker zunej imen treh sinov v sledeči versti
ni nič od Noetoviga zaroda govorjeniga, ampak samo popisovanje,
kako  je bil Noe s svojimi per življenji ohranjen, sledi. De je temu
tako, potenli tudi ponovljenje v pogl. 7, i—5.—kjer se vnovič
bere, kar je tukej od te do 22te  verste povedaniga; in v obeh
poglavjih se ravno tisti red posameznih misel zapazi. V pričujočim
poglavji misli takole ena na drugo slede: „Noe je pravičen, zemlja
spridena; Bog zagleda nje hudobijo. Bog Noetu reče: kar živi,
mora umreti. Naredi si barko; zakaj povodnjo bom poslal, tebe pa
ohranil. Ti pojdeš s svojimi in z živalmi va-njo, tudi živeža si
moraš v njo preskerbeti. In Noe stori to“. V 7’ pogl. je pa tako:
»Jehova (Bog)  reče Noetu: Ti si pravičen, otmi sebe in svoje
in vsaktere živali v barko, zakaj vse bo vkončano“. V obeh iz-
gledih je eno in ravno tisto nasleilovanje misel. V pervim (jzgledi),
to je, v temle poglavji Bog povodnjo, kteri naj se Noe v'barko
otme, sc le ob koncu govorjenja napove, v pogl. 7 pa koj od za-

Perve Mogezove bukve.

102

četka. V obeh poglavjih je enako dobro in umetno zloženje. To
ponovljenje tedej ne izvira ne iz pomanjkanja znajdenosti, ne iz
kaciga nagodka, ampak le od tod, ker sta dva že pred Mozesam
živeča pisarja eno in ravno tisto reč popisala, kterih spisov se je
Mozes poslužil.

10. Noe je bil pravičen in popolnama mož v svojim
rodi, z Bogam  je  hodil. To se pravi, imel je Noe v vsih svojih
mislih, v vsim govorjenji, per vsih opravilih, per slednjim. djanji
in nehanji Boga pred očmi, ter je vselej in povsod bogaboječe in
pobožno živel. (Lej zgorej opombo per pogl. 5, 22.} Pod besedo
popolnama,  pravi sv. Avguštin, se pa vender ne sme popolnamast
misliti, kakoršno Bog od kristjanov terja, ampak le tista, ktere se
je človek v takratnih časih vdeležiti zamogel.

11. Zemlja pa je bila spridena in polna krivice.
To je, ljudje, ki na zemlji žive, so bili vsi sprideni, spačeni in
krivični.' Pravijo, de so bile navadne pregrehe in hudobije tega
časa: goljufija, tatvina, rop, tolovajstvo, ubijanje, posebno pa ne¬
sramnost, nečistost, loternija, in cIo zopernatorna razujzdanost.
Več razlagavcov pa terdi, de se mora pod izvirno besedo tišahet
malikovanje umeti, in sicer iz sledečih uzrokov: 1) ker ima ta v
izvirnim spisu stoječa beseda tudi na več družili mestih sv. pisma
ravno ta pomen: postavim II. Moz. 32, 7. ■ —V Moz. 32, 5.—
Sodnik. 2, 19. —II Kronik 27,  2. — IV Kralj. 15, 35 i. t. d.
2) Kar je v 5ti versti od spačenja zemlje rečeniga, je enako tem,
kar sv. apostelj Pavl od malikvanja ajdov pove. 33 Tudi sv. Peter
in Juda poterdita to na mestih , kjer malikvavce svojiga časa z
hudobneži, ki so pred potopam živeli, premerjata, namreč II. Petr.
2, 1. 5. — Jud. v. 4. 11. —

12. In ko je Bog vidil, de je zemlja spridena....
Ne bilo bi prav misliti, de je Bog še le zdej zvedil in vidil, kaj
de se na zemlji godi, in kako spačeni de so ljudje; Vsigavedočinm
je bilo to od vekomej znano. Tu se mora le tisti čas misliti in
umeti, ko je grešnimu človeštvu žugati začel, se tako rekoč z oro¬
djem maševanja opasal, in že perpravljen bil od vekomej name¬
njeno kazin v djanji spolniti.

14. Naredi si barko.  Ker nam je clo neznano, kaj de
Hebrejska beseda tebat  prav za prav pomeni, in od kod de pride,
je tudi težava jo prav zapopasti in razjasniti. Mi smo jo z besedo
„barka" prestavili, po izgledi večiga dela razlagavcov. Vender se
zdi, de tebat  od kake druge besede izvira, ktera „prebivati, stano¬
vati" pomeni; ter je lahko umeti, de mora tukej stanovaljše, pre-
hivaljše pomeniti. Ta barka je bila, kakor nam jo Mozes v slede«
versti popiše, podolgovata, na štiri vogle in je imela šest ravno-
voglatih strani, kterih si ravno nasprotne so ena drugi popolnama
enake bile. Tla barke se mende v obok zdelane bile, sicer bi se
ne bila mogla valovam vstavljati.

Iz obdelaniga lesa.  V Hebrejskim se bere gofer  (goferm
les}. Misli in razlage učenih so per 'ti besedi silno razne in raz¬
deljene. Beržkone se mora pod besedo gofer  kak smolnati les za-
stopiti, kakoršniga jelke in smreke imajo, in ktere se III. Ki'«'J 1

103

P o glavj c VI.

6, 23. 31. 33. —in Jez. 41, 19. oljnati les imenuje. Vtegnil je
pa ta les tudi cedrov les biti, kar jih več pravi, in kar je tudi
verjetno, ker vemo, de je v teh krajih doma. Sploh pa se vidi,
de je bila barka iz prav velicih, močnih in popolnama zrasenih
dreves zdelena.

Po povelji božjim naredi Noe v barki tudi predale ali majhne
ispe. Koliko in kakšne predale je napravil Noe, ne vemo, mende
je slehernimu rodu žival posebin liram odločen bil. De bi pa barka
vodo deržala in se ne vtopila jo Dog znotrej in zunej dobro za-
smoliti zapove.

15. Tri sto komolcov naj bo dolga, petdeset komol-
cov široka in trideset komolcov visoka.  Kar dolgost, to
je, veljavo tukej imenovaniga komolca (Jakti) zadene, so misli
učenih kar različne. Eni pravijo, de je bil ta komolc našimuenak,
drugi terdijo, de je bil manjši, in še drugi, de je bil veči meni
našiga.—Ker Mozes za Jude piše, je per naznanenji mer gotovo
per svojimu ljudstvu navadne mere pred očmi imel, de bi ga bravci
prav in' ložej umeli. Merili so pa ob Mozesovim časi komolc (v
Hebrejskim ama ) po dvojno; bil je veči in manjši komolc, — od
komolca do rame, manjši imenovan, je bil štiri dlani dolg,-—od
komolca do perstov veči imenovan, je bil pet dlan dolg. Vender
je bila mera manjšiga komolca bolj v navadi in bolj domača, zato
tudi mislimo, de se tukej manjši komolc zastopiti mora. Eni se pa
za veči komolc zlo poganjajo, in več na videz veljavnih uzrokov
v poterjenje svoje misli naštejejo, postavim: Ko bi bil Noe barko
na manjši komolc meril, bi bila pač premajhna in namenu kar ne
primerjena;-—kam bi bil vse plemena žival spravil, kje bi imel
prostor za toliko hrane i. t. d.? Mi pa odgovorimo, ko bi se bilo
Noetu pomanjkanja prostora bati,  bi bil Bog gotovo zapovedal
veči in prostorniši barko zdelati; zravin je treba pomisliti, de No¬
etu ni bilo potreba raznih plemen rib in družili povodnjih žival v
barko jemati, tudi ne vsili rodov in ptic in zveri, ktcrih živež je
meso in sploh merhovina, ker so te zavolj vtopljenih in gnjijočih
trupelj ljudi in žival dovolj piče dobile, in tudi na raznih poder-
tijali, ktere so po vodi plavale, prebivaljše in zavetje, se potopu
oteli, najdle. Tudi za potrebno hrano je mogla barka dovolj pro¬
stora imeti, kar že iz tega vidimo, ker so ljudje in živali v barki
per življenji ohranjeni bili. In ako bi temu'tako ne bilo, ali bi ne
bil vsigamogočni ohranitelj zamogel tudi na čeznatorno, čudovito vižo
v barko odločene ljudi in živali per življenji ohraniti, on ki je več
jezer ljudi z enimi kruhi in ribami nasitel? In koliko bi bila'barka
na prostori in sploh na permerjenosti za svoj namen neki perdo-
bila,  ko  bi jo bil Noe tudi od vsili strani ene dlani obsežniši
zdelal?!

16. Okno napravi v barko, in nje streha naj bo ko-
mole visoka; vrata barke pa napravi ob strani; in na¬
redi spodnje in srednje in zgornje (nas  tro  P je). To
okno mende ni bilo nič druziga kakor odpertina ob konceh sten in
strehe, ktera je bila en komolc visoka, to je, od poveršinje sten
odmaknjena. Take okna ali line so bile potrebne, de sta se sve-

104

Perve Mozcsovc bukve.

tloba in zrak, brez kterih ni moč živeti, skozi nje v barko cedila
in razširjala. Mogle so te okna tudi omrežene ali pregrajene biti
s ktero rečjo si že bodi, sicer bi bile tiče, ktere so mende v zgor¬
njim nastropji bile, ušle.

Notranje naravnanje in razdeljenje cele barke eni takole po¬
pišejo: Spodnje pohišje je bilo odločeno za štironogne in lazijoče
živali; srednje za zalogo hrane in za vodo, zgornje za ljudi in
tiče, za kuhinjo, dreva, in ročni mlin. V sredi vsaciga nastropja
so bile shodiša in stopnjice; skozi tla so bili žlebi napeljani za
pičo nasipati in nesnago izpravljati, vender tako visoko, de se ni
bilo vtoka vode bati. — Pravijo, de samo štirje ljudje, Noe namreč
in njegovi trije sinovi niso mogli, desiravno so sto in dvajset let
dejali tega silno veliciga pohištva,—te barke zdelati, in de je to¬
rej vse, kar se tukej bere, neverjetna, nemogoča reč. Nikjer se
ne bere, de so to barko sami ti štirje delali in dodelali; gotovo je
Noe pomagavce najel, kteri so mu za kakoršno koli si bodi plačilo
per deli pomagali, če ravno niso verjeli, kar je Noe prerokval in
žugal, in si morebiti mislili, de je brez prida in namena, kar počno.

17. Glej, povodnjo bom na zemljo poslal, de po¬
končam vse, kar živi in diha pod neham; vse, kar je na
zemlji, naj konec vzame.  S temi besedami Bog ponovi in
povikša svoje žuganje, de bi se ljudje vsaj prestrašili in k pobolj-
sanju nagnili, —Več  plemen zeljš in žival je v vesoljnim potopi za
vselej konec vzelo, ker se še dan današnji okamnjene kosti mno¬
goterih velicih žival, kakor tudi okamnjene zeljša' najdejo, kterih
več ne poznamo ; vender zavolj tega natora ne terpi nič škode;
ker je božja modrost in previdnost tako naredila, de za vselej
vkončanih zeljš in žival po potopi več treba ni bilo, in ni.

18. S teboj pa bom zavezo storil; ter pojdeš v
barko tiin tvoji sinovi, tvojažena, inžene tvojih sinov
s teboj.  Hebrejsko besedo berit  so eni boljši ko naša Vulgata, ki
ima zavezo,  prestavili: milost, gnada.  Zakaj k bitju zaveze sliši,
de se kaka sprotna dolžnost na-se vzame; ker pa tukej le ena
stran namreč Bog na-se vzame, drugi kej storiti, beseda zaveza
samo obljubo  pomeni, ter le toliko hoče reči kakor: Jez boni
svojo obljubo spolnil, in tebe in tvoje otel. Obljuba pa in nje
spolnenje se milost  imenuje, če od mogočnišiga in iz prostovoljnih
nagibov izhaja.— Vidi se Bog tukej ne samo kakor sodnik, ampak
tudi otetnik in ohranitelj.

19. In od vsili žival po dvoje v barko vzemi, de s
teboj žive, njega in njo.  Vzemi po dvoje,  to ni nasproti
temu, kar se v pogl. 7, 2.  3. bere, ker v pričujoči versti beseda
dvoje  ne pomeni števila, ampak le obojni spol, kar koj sledeče be¬
sede razjasnijo : njega  in njo  (samca, in samico).

20. Od ptic po njih plemenih, od živine  po  nje  ple¬
meni . Po volji in povelji božjim so se živali raznih rodov

bližale barki, v ktero jili Noe vzame, po storjenih predalih razdeli,
za njih živež in osnazo skerbi, naj hi v zemlje lepoto in človeka
korist ohranjene bile.

P og lavj e VI.

105

22 .  Noe je tedcj vse storil, kar mu je Bog zapo¬
vedal. Ta natanjčna in popolnama pokor,sina Noeta je tukej prav
posebno od spisatelja pohvaljena, ravno tako je tudi opomni sv.
Pavl v listu na Hebr. 11, 7. Noetova voljna in popolnama pokor-
šina je bila tcdej nar lepši znamnje njegove žive vere v Boga in
njegove pravičnosti, zavolj ktere ga je Bog per življenji ohranil.

Poglavje VII.

Zapopadik.

Noe je s svojimi in z živalmi raznih plemen v barki ohranjen;

vse druge žive stvari v povodnji konec store.

1. ff n Gospod je rekel Noetu: Pojdi v barko ti, in vsa
tvoja družina; zakaj tebe sim spoznal pravičniga pred
sabo V tem rodi. II. Petr. 3, 5. — Hebr. 11, 7.

2 .  Vsih čistih žival vzemi po sedmero, njega in njo, nečistih
žival pa po dvoje, njega in njo.

3. In tudi ptic neba po sedmero, njega in njo, de se seme
(plemej) ohrani po vsi zemlji.

4. Zakaj, še sedem dni je, potem bom dal deževati na zemljo
štirdeset dni in štirdeset noči, ter bom potrebi! vse stvari,
ki sim jih stvaril, z zemlje.

5. Noe je tedej vse storil, kar mu je bil Gospod zapovedal.

6. In je bil šest sto let star, kader so vode potopa čez
zemljo stopile.

7 .  In Noe je v barko šel, in ž-njim njegovi sinovi, njegova
žena, in žene njegovih sinov, zavolj vod potopa. Matevž 34,
37.— Luk. 17, 36. — I. Petr. 3, 30.

8. Tudi čistih in nečistih žival, in ptic, in vsiga, kar se giblje
na zemlji

9. Je po dvoje z Noetam v barko šlo, on in ona, kakor je
bil Gospod Noetu zapovedal.

10. In ko je bilo sedem dni minulo, so se vode potopa čez
zemlje razlile.

11. Ko je bil Noe šest sto let star, sedemnajsti dan druziga
mesca so vsi viri velikiga brezna perderli, in lijaki neba
so se odperli,

12 .  In na zemljo je dež lil štirdeset dni in štirdeset noči.

13. Ravno taisti dan je šel Noe v barko, in Sem in Ha®

107

Poglavje VII.

in Jafet, njegovi sinovi, njegova žena, in tri žene nje¬
govih sinov ž njimi. _ v . .

14. Oni in vsa žival po svojim plemeni, in vsa živina po
svojim plemeni, in vse, kar se giblje na zemlji po svojim
plemeni, in vsa letenjina po svojim plemeni, vse ptice in
vsa perutnjina

15. So k Noetu v barko peršle po dvoje od vsili stvari, v
kterih je življenje bilo.

16. In kar je (v barko) šlo, on in ona, je šlo od vsih stvari,
kakor mu je Bog zapovedal bil, in Gospod je od zunej
za njim zaperl.

17. In dež je lil štirdeset dni na zemljo; in vode so se na-
rašale, in so vzdignile barko od tal na kviško;

18. Zakaj grozno so se napele (vode), in so vse napolnile
verli zemlje; barka pa je plavala po vodah.

19. In vode so čedalje veči perhajale na zemlji, in vse viso¬
ke gore pod vsim nebam so bile pokrite.

20. Petnajst komolcov viši so vode stopile nad gore, ktere
so pokrile.

21. In pokončane so bile vse stvari, ki so se gibale na zemlji:
ptice, živina, zverina in vsa laznjina, ki lazi po zemlji,
in vsi ljudje. Modr. 10, 4. — Sirali 39,38.-1.  Petr. 3, 30.

22. In vse, kar diha na zemlji, je konec vzelo.

23. In je pokončal vse stvari, ktere so bile na zemlji, od
človeka do živali, laznjino in tiče neba, — vse je bilo po-
trebljeno z zemlje; sam Noe pa je ostal, in kteri so bili
ž-njim v barki.

24. In vode so na zemlji stale sto in petdeset dni.

Razlaga Mit  poglavja.

1. In Gospod je rekel Noetu: Pojdi v barko ti in vsa

tvoja družina- En tedin poprej tedej, predin se povodnja

vlije, Bog slednjič Noetu zapove, s svojimi in živalmi v barko iti.
' teh zadnjih dneh je Noe gotovo vse pametno poravnal in osker-
»el, de je živali po predalih permerjeno razdelil, se s pico in
brano obino previdil, in vse potrebno za čas potopa perpravil in
preskcrbel. Ker mu je Bog oznanil, kdaj de bodo viri in studen-
C1VS1  bjak! točiti začeli, je Noe brez dvoma te dni pazljivo in
pridno stel in je za dobo, o kteri se bo splošna nesreča začela,
dobro vedil, ker je pa Noe po božjim očitnim razodenji tudi vedil’
kako dolgo de bodo lijaki terpeli, namreč štirdoset dni in noči je

108

Pervc Mozesove bukve.

tudi v barki gotovo napovedane dni štel in rajtal. — Ker tukej
Mozcs ne govori samo sploh od vesoljniga potopa, ampak tudi čas
in vse druge clo nar manjši okoljšine popiše, se iz tega očitno
vidi, de se je mogel spričnili spisov tistiga časa, ko se je to go¬
dilo, pozlužiti. Beržkone je to pismeno spričbo Noe sam zložil in
svojim mlajšim zapustil, s kakoršnimi čerkami koli si bodi; sej
vemo, de je umetnost pisanja ob času Abrahama že sploh znana
bila, in de je Noe v svojih poslednjih 58 letih Abrahama za to-
varša imel. De se je Mozes pcr pričujočim popisu zares spričniga
spisa pozlužiti mogel, nam spričuje tudi to, ker nam na tanjko v
dnevih, mescih in letih pove, okorej de se je potop začel, koliko
časa je rasel, in čez koliko dni je vpadil; vsiga tega bi pa tako
na tanjko in popolnama vediti ne bil vstani, ako bi zapisane sprič-
be pred sabo imel ne bil.

2 .  Vsili čistih žival vzemi po sedmero, njega in
njo, nečistih žival pa po dvoje, njega in njo.  Po nar
modrejšim povelji božjim vzame Noe od čistih žival, to je, od
tistih, ktere mu v jed teknejo in pcr množili opravilih pcrpomo-
rejo, po sedmero v barko, od nečistih pa, kterili meso človeku
ni v jed, in ktere tudi sicer niso v posebni korist, le po dvoje.
Po takim modrim povelji dobrotljivi Bog ni le za ohranjenje in
množenje bolj koristnih in človeku pred vsimi drugimi potrebnih
živalskih plemen skerbel, ampak tudi Noeta v barki z živežem
obilno prevalil, in mu tudi perložnost dal, v dar hvaležnosti ene
od njih po vesoljnim potopi pernesti, kar je bogaboječi Noe tudi
opravil. Iz tega se tudi vidi, de so ljudje že pred Noetam meso
čistih žival si v živež obračati, in tudi razločit čistih in nečistih
žival imeti mogli, ker Noe, brez de bi mu bil Bog nasnanil, ktere
so čiste in ktere nečiste živali, sam ta razločile stori, kteriga se
je tedej od svojih prededov naučiti mogel. Ta različnost čistih in
nečistih žival je mende že ob Abeljnovim časi znana bila, ker je
on po besedah svetiga pisma pervi kervavi dar Bogu daroval, in
gotovo le čiste živali s svoj dar odločil. Gotovo je pa človeka
darove in razločik v darove permerjenih žival eden in ravno tisti učil.

3. In tudi ptic neba po sedmero, njega in njo, dc se
seme (plcmej ohrani po vsi zemlji.  Ptic neba teuej Noe
ni razdelil kakor druge živali v čiste in nečiste, ampak jih je od
sleherniga rodu brez razločka po dvoje v barko vzel. Ker je pa
Mozes v svojih poznejših kukvah, kjer postave daje, vender tudi
per ptičih ta razločik storil, eni menijo, de se zato ta versta rav¬
no tako, kakor zgornja zastopili in brali mora, namreč: „Vsili či¬
stih tic vzemi po sedmero, njega in njo, nečistih pa po dvoje, nje¬
ga in njo“. Tako tudi Aleksandrinski prestavljavci berejo. Ven¬
der se pa to terdili in spričati ne da, posebno če premislimo, de
so ptice, ali jih čiste ali nečiste imenuj, človeku prav koristne.
Ptice namreč, zravin sploh znanih dobrot, ki jih od njih in po
njih prejmemo, semena zeljš, od kterih se žive, po božji modrosti
dostikrat v daljne kraje zaneso, in tako perpomorejo, de se ple¬
mena raznih zeJjš po svetu množijo. Tudi se mora prevdariti, de
so zlasti tisti tiči, ki se od merhovine živijo človeku po potopu

Poglavjo VII.

109

kar zlo koristni bili, de so pocepane živali in druge mertve trupla
pojedli in pozobali, in tako zrak nezdraviga in kužniga smradu
obvarvali. Iz tega sc vidi, de je bolj prav to versto, tako, kakor
smo jo poleg latinske Vulgate prestavili, brati in umeti.

Zakaj, še sedem dni je, in potem bom pustil de¬
ževati na zemljo štirdeset dni in štirdeset noči, ter
bom potrobil vse stvari, ki sim jih stvaril, z zemlje.
Ker se spodej v 11. versti bere, deje  sedemnajsti  dan drujiga
mesca deževati začelo, je tedej 15og deseti  dan ravno tega mesca
to No e tu naznanil. Te poslednje dni je Noe gotovo, kakor smo
rekli v to obernil, de je, zapovedano število žival v barko spravil
in po predalih razdelil, za-se in za-nje  potrebniga živeža pre-
skerbel, in tudi mnogotero orodje, ne'le, kteriga bi se v barki
poslužil, ampak kteriga mu je tudi po potopi v obdelovanje zemlje,
per pohištvu in drugih rečeh treba bilo, v barko shranil i. t. d. —
Štirdeset dni in noči;  več jih je že besedvalo, de to ni nič ta-
ciga in posebniga; zakaj tudi dan današnji zlasti v izhodnih de¬
želah velikrat tako dolgo ali pa še dalj dežuje, brez de bi po tem
tako deželo in nje prebivavcc pokončavna povodnja sledila. Na to
le totiko odgovorimo, de se od časa vesoljniga potopa še nikoli ni
permerilo, de bi bilo brez prenehanja v eno mer štirdeset dni in
noči deževalo, ali boljši govoriti, kakor takrat iz neba lilo; de,
če tudi današnji dan deževno vreme toliko časa terpi; vender ni¬
koli ni splošno; ampak tako, de če v enim kraji dež gre, je v
drugim lepo in vedro vreme. Kar moramo pa tukej posebno pre¬
misliti, je, de se je vse to, kar tukej beremo, na čudovito, čez-
natorno vižo, po posebnim dopušenji božjim, po njegovi vsigamo-
gočnosti in modrosti zgodilo, in le iz tega ozira se sme in mora
ta pergodba razjasniti in umeti. — Opomniti se še mora, de je po
spričbi tega poglavja v vesoljnim potopi le samo vkončano bilo,
kar živi in diha, ne pa tudi zeljša in druge take reči, ker vemo,
de je golob, ki ga je Noe skozi okno spustil, v drugo z oljnato
vejico v kljuni v barko nazaj perletel.

6. In j e bil šest sto let star, kader so vode potopa
čez zemljo stopile.  To je, Noe je bil pet sto devet in de¬
vetdeset let in ene mesce star, (bil je v šest stotimu letu), ko
se je potop začel; zakaj iz pogl. 9, 28. 29. ravno teh bukev
vemo, de jc Noe umeri, ko je bil devet sto in petdeset let star,
znano je pa tudi, de je po splošnim potopi še tri sto in petdeset
let živel, ni mogel tedej o začetku potopa šest stotiga leta že
dopolniti, do kteriga so mu še eni mesci manjkali.

8. in 9. T u d i č i s t i h i n nečistih žival in ptic in v s i-
ga, kar se giblje na zemlji —je po dvoje z Noetam v
barko šlo; on in ona, kakor je bil Gospod zapovedal.
To versto več kratkovidnih modrijanov taji in pravi, de je popol¬
noma nemogoča reč, kar se v nji perpoveduje. Kako in kje so
bile vstani, se taki neverjetneži čudijo, vse živali z vsili tudi
nar daljših dežel in krajev k barki priti? kdo bi jim bil pot k
nji pokazal? de bi bile nar divjiši zveri kakor jagnjeta pohlevne
in krotke postale, in družili žival po svojim navadnim nagibi ne
raztergale in ne požerlc, kako sc zamore to ž njih natorif zedi-

110

Perve Mozesove bukve.

niti? i. t. d. Sevede se lahko v take prederzne dvome in nes-
klepnosti zablodi, če se imenitna okoljina, de vse, kar je tukej
zapisaniga božja vsigamogočnost opravlja in dopernaša, prezira in
pozabi. On, ki je per stvarjenji le samo rekel, in je bilo, je tu¬
di zdej samo hotel, in je bilo, kakor je hotel, de naj bo. On ki
je Habakuka, ko bi trenil s Palestine v Babilon prenesti dal, naj
bi lačniinu Danijelu jedi pernesil, bi ne bil storiti zamogel, de
naj vse živali pridejo v kraj, v kteriga jim priti zapove, k barki,
kjer jih imeti hoče? Kdor je divjim in žertnim levam, ki so jili
muke, lakote in gladu morile, perpovedal svojimu služabniku Dani¬
jelu kej žaliga storiti, bi ob času Noeta vstani ne bil jih vkrotiti
in drugim živalim v barki nenevarne storiti?! Kdor vse to kolikej
prevdari, se ne bo spotikal nad tem, kar nam je tukej sv. pisa¬
telj zapisal.— Vse živali so tedej prosto, svobodno, ne persi-
ljene in nelovljene po volji božji k barki peršle, vse ptice sa¬
me od sebe k nji perletele, in Noe jih je po predalih razdelil,
kakor se mu je nar bolj prav zdelo, in kakor ga je beržkone sam
Bog podučil. •— Zdejle je Noe s svojimi in z vsimi rodovi žival v
barki; čas milosti in perzanesljivosti za nespokorne posvetnjake je
dotekel, doba maševanja in zasluženiga serdu božjiga, •— vesoljno
vkončanje se bliža. Spoznali so sicer zdej nesrečni razujdaneži,
kako resnično de je bilo Noetovo prerokovanje in žuganje, vidili
so, de je barka, ktero so dosihmal z nje delovci vred zasmehovali
in zaničevali, edino zavetje pred strašno derečo povodnjo, želeli
so si v nji biti in si ljubo življenje oteti, zdej so morde pobolj-
šanje in spokorjenje obetali— ali prepozno je bilo, sklepi večniga
in pravičniga Boga se ne dajo s persilenjimi obeti ovreči.

10 •— 12 In kader je sedem dni minulo, so se vode
potopa čez zemljo razlile. •—• Ko je bil Noe šest sto let
star, sedemnajsti dan druziga mesca, so vsi viri veli-
kiga brezna prederli, in lijaki neba so se odperli, —
in na zemljo je dež lil štirdeset dni in štirdeset noči.
Judje so, predin jih je Mozes Egiptovske sužnosti rešil, leto z
mescam Kozoperskam, kteriga so pozneje tišri  imenovali, začeli,
tedej je bil tukej imenovani drugi mesec Listopad. Poznejši so
pa po Mozesovi zapovedi cerkveno  in kmetijsko  leto razločili, uno
se je začelo petnajsti dan Maliga travna, to pa v mesci tišri,
zato je leto odsihmal dvoji začetik imelo.

Vidi se, de Mozes povodnjo splošniga potopa s posebnim ozi¬
ram na svoje pervo poglavje, ker od ločenja in razdelenja voda
govori, popisuje; tam pravi, de se je del voda v zrak vzdignilo in
podnebje storiio, tukaj pa, de je ta voda z grozovitim dešji zopet
na zemljo padla; tam perpoveduje, de se je del voda v brezne zli¬
lo, tukej pa, de so se ti brezni odperli in po zemlji raztočili. —
Kakor iVIozes perpoveduje, sta bila dva natorska uzroka, dva eden
od druziga različna poganjka splošniga potopa: iz morja, iz glo¬
bočin zemlje, pravi, in iz oblakov neba so vode lile. Odperte li¬
jake neba, in pa vode zemlje, ki so bregove in jezi prestopile in
se^ po suhim čez in čez raztakale, tedej Mozes perve in nar bliž-
niši uzroke potopa imenuje; posebnih uzrokov pa, ki so k povodnji
še perpomogli, nam ni treba vediti, zato jih tudi Mozes zamolči.

m

Poglavje VII.

Nar imenitniši misli in razjasnenja, kterih so se mnogi učeni po-
slušili, de bi razne vgovore in dvome nekterih, kteri note umeti,
kako de so vode zemlje in neba zadostile, celo zemljo in nar viši

f ore pokriti, overgli in verjetnost potopa očitno pokazali, so tele:

j Em'natovske uzroke potopa popolnama taje, in vesoljno povod-
njo golimu čudežu perpisujejo, in pravijo, Bog je, zemljo potopiti,
vode stvaril, in jo potem, ko je ni bilo več treba, spet pokončal.
2) Drugi menijo, de je Dog ves zrak v vodo spremenil, in tako
zemlji vesoljni potop naklonil. 3) Še drugi mislijo, Bog je vodo
petnajstkrat tanjši storil, kakor je sicer. 4) Zopet drugi terdijo,
de je zemlja z vsimi svojimi trupli, če ne noter do dna brezna,
saj tako globoko, kakor so ljudje kdej dokopati vstani bili, svojo
gostost zgubila, in se tako rekoč raztopila in tekoča postala. Mi
pa mislimo, de ne bomo predelječ od resnice zašli, in se zoper
postave trezniga uma ne pregrešili, če splošni potop neskončni vsi-
gamogočnosti božji perpišeino, ktera je natorske uzroke na posebno
vižo tako vodila, de so iz njih nasledki, kterih je Bog želel, iz¬
virali, in to se samo na sebi nič druziga ne pravi, kakor navadno
zmožnost natovskih moči in krepost poveličati.

13. Ravno taisti dan je šel Noe v barko... V  Hebrej¬
skim se bere beecern hajorn;  beseda ccern  pomeni kost, truplo,
člen, ud, — pomeni pa tudi ravno ta, ravno tisti , zato ima Vul-
gata: in articulo diei illius  (o členu tistiga dneva, to je, ravno
tisti dan, takrat—je šel Noe v barko.

14. in vsa žival po svojim plemeni .... in vsa letenjina
po svojim plemeni, vse ptice in vsa perutnjina. To je, vse
ptiče po svojih rodovih in vse druge živali, ktere imajo perute in
ki letajo, postavim razni rodovi merčesov; vse druge živali pa, kte¬
re nimajo perut, in ne letajo, vender pa na suhim žive, se zasto-
pijo pod besedami: „kar se giblje na zemlji.®

16. In Gospodje odzunej za njim zaperil. Ker Noe, kije
zdej že v barki bil, ni mogel več zunajnih špranj in poč sam za-
smoliti, je sam dobrotljivi Bog kakor si bodi oskerbel, de ni mogla
voda nikjer v barko vtekati.

17. In dež je lil štirdeset dni na zemljo, in voda se je
narašala, in je vzdignila barko od tal na kviško. Dež, ali
bolj prav, lijaki, posebni uzrok potopa so se začeli, in voda je v
velicih potokam enačili curkih z neba na zemljo lila, in je vzdig¬
nila barko, ktero po vodi plavajočo je sam Bog vižal in vodil, naj
bi vsi njeni prebivavci nesreče vtopljenja obvarvani bili.

19 in 20. In vode so čedalje veči perhajale na zemlji,
in vse visoke gore podvsim nebam so bile pokrite.—•Pet¬
najst komolcov viši so vode stopile nad gore, ktere so po¬
krile. Potop je bil tedej vesoljin in tako silno obsežin in dover-
šin, de ga ni bilo kraja, tudi nar višiga ne, de bi ga voda do¬
segla in prestopila ne bila, -—petnajst komolcov viši mem nar viš¬
jih gora so bile vode! •— Že v starejših časih so bili razlagavci
ki so terdili, de potop ob Noetovim časi ni bil splošni, ampak de
je le tiste kraje in dežele sveta obsegel, v kterih so ljudje prebi¬
vali, namreč: Palestino, Sirijo ali Mezopotamijo in druge okoljn-
kraje; —■ ti svoje misli na sledeče uzroke vpirajo: 1) Ker je p o

11 2

Perve Mozeaove bukve.

glavitni namen božji, človeški rod pokončati, že dosežen bil, če so
le tisti kraji utopljeni bili, kjer so ljudje prebivali; nar bcrž je bi¬
la pa takrat južna Azija edina zemlja, na kteri so ljudje prebivali,
in morde tudi edina, ki so jo poznali. 2) Beseda vse  dostikrat le
reč ali kraj, od kteriga je govorjenje, pomeni; kdor je z jezikam
svetiga pisma soznanjen, se bo več enacih govornih seg spomnil,
postavim I. Moz. 2, 19. 20. kjer si gotovo nobedin bravec po
čerknim izreki vsili žival zemlje in vsili tic neba mislil ne bo. d)
Veliko vgovorov in protivnost, kterili se sicer ne moremo ogniti,
po tem takim popolnama odpade, postavim nerazjasnljiva okoljiniu
de so vse živali zemlje k barki pcršle, in potem zopet v svoje ou
od natore odločene podnebja se nazaj vernile. i. t. d. —■ Nasproti
imajo pa drugi učeni še več in nič manj veljavnih uzrokov v po-
terjenje svojih misel, ter pravijo, de je potop splošin  ali vesoljm
bil: 1) Zakaj bi bil Bog sicer Noetu zapovedal barko zdelati, in
sicer v ta namen, de bi on s svojimi in živalmi va-njo šel in se
vkončanja otel? zakaj je Bog živalim raznih plemen ukazal, naj
od vsili krajev in dežel k barki pridejo in perlete, naj se per nji
snidejo, in z Noetani v barko gredo? Ali bi ne bilo veliko ložej,
pametniši in umniši, de bi bil modri Bog ljudi in živali, ktere je
oteti mislil, v tiste kraje zapeljal, ki niso od potopa doseženi bili?
Tako je Bog tudi z Lotam in njegovima hčerama ob časi, ko je
Sodomo z ognjem kaznoval, storil. 2) Kako bi se bila voda, kije
v tisti deželi petnajst komolcov čez naj viši gore stopila, brez ču¬
deža samo tam obderžala, brez de bi bila po dolgosti in širokosti
v bližnje kraje in poredama koli cele zemlje stopila? 3) Čudovit
je res vesoljni  potop, vender zavolj tega ne smemo nejeverni biti,
ker vemo de se je po božji vsigamogočni volji permeril, naj bi
prihodnim narodam v vedni spomin bil, kako ojstro Bog hudobijo
nepoboljšljivih ljudi kaznuje; in ako bi se prederznili zavolj čude¬
ža ta pergodik zavreči, bi bili zares persiljeni nešteviljno pergodb
svetiga pisma, ker so se po čeznatorno godile, zavreči. 4) Neo-
veržne spričbe splošni (/a  potopa so znamnja, ki jih je ta vesoljni
pergodik po celi zemlji zapustil; očitno je, de je zemlja nekdej
hude spreminje terpela, in nje sedajna podoba uči, de je enkrat
čas biti mogil, ki je vsa morski brežin bila; še dan današnji se
cele gore živaljskih , zverinskih in ptičjih lušin in kosti in okam-
njenih morskih zeljs iz nar daljših krajev in dežela v nar viših
višavah najdejo; dobile so se že tudi v globočinah zemlje med
terdimi skalami okamnjene morske živali, kterih rodovi se v bliž¬
njih vodah in morjih zastonj išejo. Ali se ne vidi iz tega, de je
mogla enkrat cela zemlja pod vodo biti, in de so razne živali?
ptice in zeljša iz daljnih daljnih krajev si bodi že žive ali mertve
perplavale, in de so potem, ko je voda potopa vpadla, v teh kra¬
jih ostale in okamnele? —

24. In vode so na zemlji stale sto in petdeset dni. To je?
voda je stala na zemlji, brez de bi bila vpadla celih sto in petdeset
dni; ti dnevi se morajo šteti začeti od dobe, ko so lijaki neba jen-
jali, in se viri zemlje zaperli, noter do dneva, o kterim so vode
potopa vpadati jele.


Poglaije VIII«

Zapopadik,

Ko so vode potopa vpadle, in je zemlja spet suha bila, Noe

s svojimi in z živalmi iz barke gre, in daruje Bogu dopadljivi dar hva¬
ležnosti.

živine, ki je bila ž njim v barki, je poslal veter na zemljo,
in vode so jele vpadati.

2 .  In so se zaperli viri brezna in lijaki neba, ter je jenjalo
deževati spod neba.

3. In vode so se ventile znad zemlje, in se odtekale sent-
tertje, in so vpadati začele čez sto in petdeset dni.

4. In sedem in dvajseti dan sedmiga mesca je barka obstala
na (Araratu) gori Armenski.

5. Vode so se pa odtekale in vpadale do desetiga mesca;
zakaj pervi dan desetiga mesca so se verhovi gora per-
kazali.

6. In ko je preteklo štirdeset dni, je Noe odperl okno barke,
ki ga je naredil, in je spustil orla;

7. Ta je zletel, in se ni ventil, de so se vode posušile na
zemlji.

8. Tudi goloba je spustil za njim, de bi zvedil, ali so se
vode že ventile znad zemlje.

9. Ker se pa ni imel kam vsesti, se je ventil k njemu v
barko; zakaj vode so bile po vsi zemlji, ter je (Noe}
roko stegnil, ga je prijel, in vzel v barko.

10. In je čakal še družili sedem dni, in je spet goloba spu¬
stil iz barke.

U. In zvečer je k njemu nazaj prišel, nesoč oljkino vejico z
zelenimi peresci v svojim kljunu. Noe je tedej zvedil, de
so vode odtekle z zemlje.

Noeta, in vsili žival in vse

8

114

P e r v e M o z e s o v e bukve.

12. Vender je pa še vselej družili sedem dni čakal, ter spu¬
stil goloba, ki se ni več k njemu nazaj vernik

13. Sest sto in pervo leto tedej, pervi dan perviga mesca so
vode odtekle znad zemlje; in Noe je odkril streho barke;
ter je pogledal in vidil, de je bilo suho po zemlji.

14. Sedem in dvajseti dan druziga mesca je bila zemlja po-
polnama posušena.

15. Bog je pa Noetu govoril, rekoč:

16. Idi iz barke, ti in tvoja žena, tvoji sinovi, in žene tvojih
sinov s teboj;

17 .  Vse živali, ktere so s teboj, vse žive stvari, ne le ptice,
ampak tudi zveri in vso laznjino, ktera po zemlji lazi,
pelji vun seboj, in pojte vun na zemljo, rasite in mno¬
žite se na nji. i. Moz. l, 22. 28. — 9, l. 7.

18. Noe je tedej vun šel s svojimi sinovi, s svojo ženo, in
ženami svojih sinov.

19. Pa tudi vse živali, vsa živina in laznjina, ktera lazi po
zemlji, po svojim plemeni so šle iz barke.

20. Noe pa je postavil oltar Gospodu in je vzel od vsili či¬
stih žival in ptic, in je daroval žgavin dar na oltarji.

21. In prijetin duh je bil všeč Gospodu, ter je rekel: Nikoli
več ne bom preklel zemlje zavolj ljudi; zakaj čut in misel
človeškiga serca gresta na hudo od njega mladosti; ne
bom tedej več pokončal vsiga, kar živi, kakor sim storil.
1. Moz. 6, 5. — Matevž 15, 19.

22. Vse dni zemlje ne bo prejenjala ne setev ne žetev, ne
mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne noč ne dan.

Razlaga VHIf poglavja,

1. Ko se je pa Bog spomnil Noeta... je poslal veter
na zemljo, in vode so jele vpadati. Spomnil se je Bog,
tukej sv. pisatelj po človekovo od Boga govori, kakor tudi, kar
smo že enekterkrati opomnili, na več družili krajih; govori pa Mo-
zes tako, ali za tega voljo, de bi ga prosto ljudstvo ložej in prav
zastopilo, ali pa zavolj pomankanja besedi, ktere bi bile za to perpo-
ved pripravne; zakaj gotovo je, de Bog, ker je vsigavedoč in nespre-
minljiv ne more ne pozabiti ne se spomniti česar, vender se pa večkrat v
sv. pismu spominljiv  in pozabljiv  imenuje, kader se do ljudi tako
zaderži in obnaša, kakor de bi se jih spomnil ali pa pozabil; nar
berž je pa IVIozes tukej s temi besedami hotel reči: Bog je Noeta
podučil, kakor koli si bodi, de je strašna sodba dokončana, in u e
je ojstra kazili človeških hudobij h koncu dognana — de bo on s

Poglavje VIII.

115

svojimi in živalmi vred zdajci iz barke rešen. — Bog je poslal
veter na zemljo, to je, suito, gorko in močno sapo, kije vode
neprenehama razganjala in jih naglo s svojo močjo nekej v morske
brezne nazaj spodila, nekej pa v hlap spreobernila, kteri se je
vzdignil in v oblake splaval. Ta močin s solnčno gorkoto sklenjen
veter in drugi nam neznani perpomočki, kterih se je mogočna roka
modrigaBoga poslužila, so storili, de je ob kratkim voda z zemlje
odtekla, in de so se gore in hribi, planjave in doline perkazale, in
naglo tako dobro posušile, de so kmalo zopet bile prebivaljša ljudi
in raznih žival.

2.  in3. In so se zaperli viri brezna, in lijaki neba, ter
je jenjalo deževati spod neba. — In vode so se vernile
znad zemlje, in se odtekale semtertje, in so vpadati za¬
čele čez sto in petdeset dni. Oznanil je Bog Noetu, kakor je
že bilo rečeno, de bo pustil štirdeset dni in noči na zemljo liti, in
odperli so se po božji volji vsi viri brezna in v potokih je lila voda
spod neba, in sicer neprenehama štirdeset dni in noči, kakor je
Bog zapovedal; na konci tega časa se pa po božjim povelju na
enkrat zaprti vsi viri brezna, in spod neba je liti jenjalo, in od te
dobe, ko so lijaki neba in viri zemlje liti jenjali, do dobe, ko so
vode vpadati jele, je preteklo sto in petdeset dni, v kterih so vode
neprenehama enako visoko stale; po teh pretečenih dneh se je pa
povodnja zatekati in manjšati začela, ker je bila od rečeniga vetra
silno semtertje gnana in pojena, tako de se del vode ali nazaj
med svoje bregove in jezi ziije, ali skupama v globine in brezne
zemlje zvali, drugi del pa v hlap spreoberne in kviško vzdigne.
K vpadu voda je Bog ravno toliko časa odločil, kolikor k njih na-
raši in terpežu.

4. In sedem in dvajseti dan sedmiga mesca je barka
obstala na (Araratu) gori Armenski. V Latinski prestavi se
bere: sedem in dvajseti,  dan, ravno tako v Gerški; v Hebrejskim
pa stoji: sedemnajsti  dan. Od kod de ta različnost pride, neverno;
morde so Aleksandrinski prestavljavci brali namest eser  (deset)
esrim  (dvajset), in de je po tem sv. Jeronim to število poleg njih
prestave ravno tako v Latinsko prenesil. Kteri po Jeronimi bero,
terdijo, de se je barka s svojimi globoko v vodo segajočimi tlami
sicer sedemnajsti  dan verha imenovane gore dotaknila, kteriga je
pavender še vedno voda petnajst komolcov visoko krila, in še le čez
deset  dni toliko vpadla, de se je verli iz vode perkazal, zatorej
se je še le zdej reči zamoglo, de je barka na gori obstala. —-
Sedmiga mesca , to je, Maliga travna , ako se z mescam Kozo-
perskam, kteriga so Tisri  imenovali, šteli začne. — Na gori Ar¬
menski; v Hebrejskim se bere: na gorah Ararat.  Vemo sicer,
de je v Armenski deželi gora, ktera 'se Ararat  imenuje, in ktera
ni z druzimi sklenjena, ampak se sama za-se v sredi pušavniga
kraja vidi. Ker pa ime Ararat  iz Hebrejske besede /tar  (gora)
izvira, ktera dvakrat zapisana: harhar  — (Ararad) sploh goro¬
vij 11 ! bregovitin kraj, ter več skupej sklenjenih gor pomeni, zato
eni terdijo in pravijo, de Ararat  tukej ne pove Armenske gore,
ampak celo Armensko deželo. De je pa taki zastop zlo priprost,

O i'4

116

P e r v o Mozesovc bukve.

se že iz tega  vidi, ker se očitno bere, de je barka na Armenskih
gorah  obstala, ravno to spričujeta tudi Jezaija 37, 38. •— Jere¬
mija 51, 27. Mende so te gore, Ararat imenovane, mejniki Me¬
zopotamije na severski strani, ob reki Tigridi. Po mislili sv. Je¬
ronima se pa pod besedo Ararat  ne smejo Armenske gore, ampak
nar viši verhovi hriba, Tarr  (Taurusj imenovaniga, unieti, s kterih
se zamore prav lepo polje, ki se mu Ararat pravi, viditi. -—- Ne
more se tedej z gotovostjo terditi, na kteri gori de je prav za prav
barka obstala.

5. Vode so se pa odtekale in vpadale do desetiga mesca;
zakaj pervi dan mesca so se verhovi gora perkazali. Doi/ese-
tiga  mesca, to je, do Maliga strpana , ako od rečeniga Tišri  rajtamo.
Vpadala in odtekala je voda od tistiga časa, ko je barka na Ara-
ratu obstala, noter de so se verhovi družili gor perkazali, šestdeset
in kacih tri ali štir dni' dolgo, kar se po natorsko poprej zgoditi
ni moglo, zakaj k vpadanju voda je bilo zravin vetra tudi gorkote
potreba, ktera je pa, ker vemo, de so noči v teli krajih, kakor sploh
v jutrovih deželah merzle zavolj obilne rose, le po dnevi ne pa po-noči
k vpadanju vode in sušenju zemlje perpomogla; zato so se verhovi
družili gora še le pervi dan desetiga mesca perkazali. Iz tega se
očitno vidi, de je bila gora, na kteri je barka obstala, veliko viši
meni družili bližnjih gor, kterih verhovi so se še le čez dva mesca
potem prikazali, ko je barka na Araratu obstala.

6. In ko je preteklo štirdeset dni, je Noe odperil okno
barke... in je spustil orla. Čez štirdeset dni od tistiga časa,
ko so se bili verhovi družili gora perkazali, spusti Noe orla, de
bi se previžal, kakšna de je zemlja, ali bi ze zamogli ljudje, zveri
in ptice in druge živali na nji prebivati in se živili, ali pa še ne.

7. Taje zletel, in se ni vernil, de so se vode posušile
na zemlji. Tako Aleksandrinski in Sirski prestavljavci s sv. Je-
ronimam vred to verstico imajo; v Hebrejskim se pa bere brez za¬
nikanja, ( brez besedice ni ): Je zletel in je perletel , to je, on je
semtertje okoli barke letal, morde se clo na streho barke vsedal,
brez de bi bil v barko nazaj šel , — in kteri tako poleg Hebrejskiga
tukej bero, prestavijo in razlagajo, imajo bolj prav mem družili. —
De (dokler) so se vode posušile na. zemlji ; Hebrejska beseda ad
ne pomeni de ( dokler J, ampak pomeni: ker, zato -ker , česar se
prepričamo tudi iz II. Kralj. 6, 23. Psalm 109, 1. i. t. d. Potem
takim se ta cela versta mora takole unieti: Noe je orla spustil iz
barke, kteri je zletel, semtertje letal, in se ne več nazaj v barko
vernil j zato, ker so že vode toliko vpadle, de je na drevesih gor
in gričev, na močvirjih in družili krajih prebivaljše, in po svoji
natori tudi dovolj živeža ob merhovini in cerknjini naj del.

8. Tudi goloba je spustil za njim, de bi bil zvedil, ali
so se vode že vernile znad zemlje. Ker izpušen orel zavolj
rečenih uzrokov ni več nazaj v barko pričel, in torej Noe po njem
ni mogel zvediti, kar je želel, zato čez kej časa iz ravno tega
namena, ko poprej orla, izpusti goloba iz barke, kteri se od zernja
in druge č ver s lej si hrane živi, se naj rajši po zemlji pase in le
suhe in snažne sela ljubi, ne pa močvirjev in blatnih krajev; -

P o g 1 a v j e VIII.

117

zato, si je Noe mislil, mi bo golob nar gotov,ši znamnja od sedajne
lastnosti in kakšnosti zemlje storil.

9. Ker se pa ni imel kam vsesti, se je vernil k njemu
v barko, zakaj vode so bile po vsi zemlji, ter je roko ste¬
gnil, gaje prijel in vzel v barko. Zdi se, kakor de bi bila
ta versta peti nasproti, v kteri se pravi, de so se ne le vcrh gore,
na kteri je barka obstala, ampak tudi verhovi družili gora iz vod
perkazali; pa ni nasproti, — zakaj voda je še po ravninah in nizkih
krajih zemlje stala, in tla so bile sploh še blatne, ilnjate in moč¬
virne, na ktere se golob, po natori snažna živalica, vsesti ni hotel.
Ker tedej ni imel kam noge postaviti, okoli barke ferfoli, Noe po-nj
seže, in ga nazaj v barko .vzame. — Čez sedem dni, kakor se v
deseti versti bere, spusti zopet goloba iz barke.

11. In zve čer je k njemu nazaj prišel, nesoč oljkino
vejico z zelenimi peresci v svojim kljunu. Noe je tedaj
zvedil, de so vode odtekle z zemlje. Golob, ki gaje Noe v
drugo iz barke spustil, je še le zvečer nazaj k barki perletel, ker
je že svoji natori perležniga živeža in prebivavno zemljo najdel;
pernesil je tudi zeleno oljkino vejico sabo, gotovo znamnje, de
niso le gore, ampak tudi spodnji kraji in doli posušeni, veselo po¬
ročilo spet oživljene in tako rekoč prerojene natore. De je bila
tukej imenovana vejica zares oljskiga drevesa, iz tega vidimo, ker
vemo, de to drevo vedno zelem' in tudi pod vodo rase in zeleno ostane.
Eni se sicer ti razlagi vstavljajo, in pravijo, de se tukej ne sme
oljkina vejica umeti, ker dan današnji v celi Armenski deželi oljske
drevesa ne rastejo in se ne najdejo — od kod bi bil tedej golob
svojo oljkino vejico v barko pernesil, ktera je naAraratu, Armen¬
ski gori ostala? Takim bi svetoval pomisliti, de, če se ravno dan
današnji v teh krajih oljke ne najdejo in ne rasejo, vender zavolj
tega ne smemo terditi, de je od nekdej tako bilo, de perve čase
v Armenii samo zato niso oljske drevesa rasle, ker jih zdej več
ne dobimo ondi; sej se je tako tudi drugim deželam permerilo, posta¬
vim, koliko žlahtnih drevesnih plemen ne najdemo več v Palestini,
ktere so vender, kar samo sv. pismo priča, nekdej v tej deželi
domače bile.

12.  Vender je pa še vselej družili sedem dni čakal, ter
spustil goloba, ki se ni več k njemu nazaj vernil. Iz tega j e
Noe spoznal, de mora zemlja že zlo suha in prebivavna biti, ker
je golob gotovo dovolj živeža in tudi dosti suhih krajev za poči¬
tek in prebivaljše najdel, sicer bi se bil saj zvečer spet v barko vernil.

13 .  Šest sto in pervo leto tedej, pervi dan perviga me¬
sca so vode odtekle znad zemlje, in Noe je odkril streho
barke, ter je pogledal in vidil, de je bilo' suho po zemlji.
Številu: šest sto in pervo leto  so Aleksandrinski prestavljavci per-
djali: življenja Noetoviga-  — je voda z zemlje odtekla, to je,
zemlja ni bila več pod vodo, bila je pa vender še toliko zmočena
in ilna, de se še ni dalo prebivati na nji; zategavoljo in de bi
zemlja v tem časi ljudem in živalim potrebniga zeljša in semena
pognala in rodila, Noe še do sedem in dvajsetiga dne druziga
mesca v barki ostane.

118

P er v e Mo z e s o ve bukve.

14. Sedem in dvajseti dan druzigd mesca je bila zem¬
lja popolnama posušena. Po tem takim je vesoljni potop, kteri
se je po pogl. 7, 11. sedemnajsti dan druziga mesca pretcčeniga
leta, ko je bil namreč Noe šest sto let star, začel ^ celo mesično
leto in enajst dni terpel; mesično leto ima tri sto stir in petdeset
dni in ako temu enajst dni perštejemo, se očitno dobo solnčno leto
od tri sto pet in šestdeset dni.

15 — 17. Bog je paNoetu govoril, rekoč: Idi iz barke,
ti in tvoja žena... Vse živali... pelji vini seboj... rasite
in množite se. Previžan je bil sicer Noe, de je voda z zemlje
odtekla, de je zemlja dovolj posušena in s potrebnim živežem za
ljudi, za ptice, zveri, živino in vse živali že previdena in pre-
skerbljena, vender zavolj svoje pokoršine in ljubezni do Boga,
zavolj svojiga strahu božjiga, dokler mu Bog na kakoršno si bodi
vižo tega ne veli, ne zapusti barke; po božjim povelji je barko
izdelal, va-njo šel in v nji prebival, po božjim očitnim ukazi tudi
iz nje gre, in tudi zanaprej na tanjko in voljno storiti hoče, kar¬
koli mu bo Bog zapovedal, Noetova pokoršina, vera in dostojnost
je pa tudi svoje plačilo dosegla: reče mu namreč zdejBog, de naj
s svojimi in vsimi živalmi zapusti barko, v kteri tako dolgo živeti
mu je že gotovo težko delo, — in de naj se spet na ljubo milo
zemljo poda, na nji prebiva in se veseli. Kakor per stvarjenji tudi
zdej Bog človeka in živali blagoslovi: rasite in množite se, kar je
potrebno bilo, naj bi se vnovič zemlja z ljudmi in živalmi raznih
plemen po njenim nameni polnila, in naj bi vse, kar se giblje in
živi, Boga častilo in hvalilo.

18 in 19. Noe je tedej viin šel s svojimi sinovi... Pa
tudi vse živali... so šle iz barke. Noetov izhod iz barke je
mejnik novih in imenitnih sveto-pismenskih zgodovin. —- Z hvalež¬
nim in veselim sercam stopi on s svojimi vred na zemljo in zopet
pozdravi oživljeno, vnovič prebujeno in olepšano natoro! Živo in
hvaležno spozna, de je milost božja samo njega in njegove med
veliko jezeri ljudi, v kterih družbi je pred splošnim potopam šest
sto let živel, in toliko hudiga prestal, vesoljne nesreče otela in
čudovito ohranila; živo je spoznal in serčno je čutil pravico in sve¬
tost, milost in ojstrost večniga Boga, ki nespokorjeno strast in hu¬
dobijo tako strašno kaznuje, priprosto pobožno serce in bogaboječe
življenje pa tako lepo in obilno plačuje. Vidi in spozna, de je on
in majnin ž-njim ohranjen tropič žena in sinov v množenje noviga
človeškiga rodii namenjen, de je on oče noviga zaroda na zemlji.
Kdo bi bil vstani vse Noetove čutleje hvaležnosti in ljubezni do
Boga, ko je to prevdarjal in premišljeval, popisati? Za toliko mi¬
losti in dobrot sklene tedej on s svojimi vred Bogu hvalni dar da¬
rovati. —

Kar ohranenje Noeta in njegovih ljudi ali sploh človeka in
raznih žival koj po izhodu iz barke zadene, v temu nobeniga o-
vretka in nič nasprotnosti ne najdemo, če prevdarimo, kakor smo
že zgorej opomnili, de Noe ni poprcd iz barke šel, kakor de je
voda popolnama odtekla in se zemlja dovolj posušila; ob Noetovim
izhodi iz barke je zemlja že obilno jagod in korenin, sadja in

119

Poglavje VIII.

zeljša pognala in rodila, in že dovolj hrane za človeka in dosti
raznim živaljskim rodovam permerjene pice imela.

Na vprašanje, kako de je mogoče bilo, de so se mnogoverstne
živali iz Armenske gore na vse tudi nar daljši odločene kraje sveta
po raznih njih natori permerjenih podnebjih razšle, smo že v pred¬
njim poglavji, ko smo od njih združenja v barko govorili, nekoliko
opomnili. Sv. Avguštin to reč na trojno razloži in razjasni: 1) Ali
so namreč živali iz kakoršniga si bodi nagiba same od sebe na
bližnje otoke in od ondi poredama dalje, perplavale, ker vemo, de
imajo skorej vse pozemeljske živali zmožnost plavati od natore
vdeljeno; zato so Evropejci ob svojim prihodi v Ameriko več ple¬
men Amerikanskih žival tudi na bližnjih otokih najdli, kar nas uči,
de so sčasama na-nje z Amerikanske zemlje preplavale. 2)  Ali
so morebiti bile od ljudi iz različnih namenov in mnoge koristi v
daljne kraje in dežele prepeljane; tako so bili razni živaljski rodovi
iz Evrope v Indijo in druge kraje ali pa od ondot v Evropo pre¬
peljani. 3) Ali pa je Bog po svoji modrosti in vsigamogočnosti na
več krajih nektere živaljske plemena vnovič stvaril, — in to ni
nasproti temu, kar se v I. Moz. 2,2.  bere: „In Bog je dokončal
sedmi dan svoje dela in je počival od vsiga svojiga dela £< , to je,
ni nič več noviga stvaril, kar je pa stvarjenih reči, jih še vedno
zamore po svoji vsigamogočni volji v novim stvarjenji pomnožiti,
kar se je gotovo tudi takrat zgodilo, ko je Jezus z enimi hlebi
kruha in nekoliko ribami več jezer ljudi nasitil, — brez poinno-
ženja kruha in rib v novim stvarjenji bi se to nikakor ne bilo zgodilo.

20.  Noe pa je postavil oltar Gospodu, in je vzel od
vsili čistih živai in ptic, in je daroval žgavin dar na ol¬
tarji. Brez dvoma so ljudje že pred Noetovim čašam na oltarjih
Bogu darovali; vender je Noetov oltar pervi, kteriga sv. pismo
spomni. Dolžin strah, gorka hvala in živa ljubezin do Boga je
Noeta nagnila in spodbodla, Bogu oltar napraviti, mu čutleje svo¬
jiga serca z žgavnim daram na znanje dati, in tudi zanaprej sebe
in svoje in celi sledeči zarod njegovimu milimu varstvu perporočiti.

21.  In prijetin duh je bil všeč Gospodu... VHebrejskini
se bere: „In Bog je dihal  prijetin duh“; govori tedej tukej sv. pi¬
satelj po človekovo od Boga, ali zavolj pomanjkanja besedi za
čeznatorne pomene in zapopade, ali pa zato, de bi ga takrat še
zlo priprosti Judje ložej in bolj prav umeli, •— in s temi besedami
nič druziga povedati noče, kakor: Noetov dar je bil Bogu tako
všeč in dopadljiv, kakor prijetin duh; ker je pa Bog čisti duh
in nar bolj popolnama bitje, si tudi tega ne smemo tako misliti,
kakor de bi bil Bog dopadajenje imel nad kervjo zaklanih žival
ali nad dimam sožganiga mesa teh žival; ta dar mu je bil zato to¬
liko prijetin in všeč, ker ga je Noe iz pobožniga namena in z hva¬
ležnim sercam opravil. Zato reče Bog: Nikoli več ne bom pre¬
klel zemlje zavolj ljudi;  bila je sicer še velikrat potem zemlja
od Boga prekleta, kar nam sv.pismo postavim v zgodbi prebivav-
cov Sodome in tudi drugod pove, in kar nas tudi zgodovine druzih
ljudstev očitno uče, vender ni Bog nikoli več cele zemlje kakor ob
Noetovim časi preklel, ampak kaznovani so bili na tako ojstro vižo

130

P er v e Mozesove bukve.

le eni kraji in posamezni ljudje. — Zakaj čut in misel človeš¬
kima serca gresta na hudo od njega mladosti. To hoče reči:
Desiravno previdim, de me bodo ljudje zavolj svoje spačenosti,
zavolj svojiga že urojeniga nagnenja k hudimu zlo žalili, veliko
greha in hudobije storili, vender ne bom več zemlje z njenimi pre-
bivavci vred tako ojstro — z vesoljnim potopam kaznoval, in ko
bi se prav tako pohudobili ko pregrešin v tem potopi pokončan rod.
Ker Bog, kakor se iz te verste zdi, napčnosti in grehe ljudi s
spačenostjo človeške natore tako rekoč izgovarja, bi marsikdo pra-
šati vtegnil, zakaj de je Bog razujzdanost in strast takratnih ljudi
tako strašno in neusmiljeno s splošnim potopam kaznoval? Res je,
de je Bog ljudi tistih časov po meri njih zadolženja silno hudo in
ojstro vdaril, de bi jih bil po svoji milosti in svojim usmiljenji lahko
mehkejši in rahlejši strahoval, ker pa tega ni storil, ker jih je z
vsimi živečimi stvarmi vred z zemlje potrebil in pokončal, je go¬
tovo modri Bog hotel, de bi bila ta strašna kazin za vse prihodne
čase in vsim sledečim zarodam v živi in svarivni izgled, kako zlo
se sveti in pravični Bog z greham žali, in kako ojstra kazin ne-
spokorjene grešnike enkrat v večnosti čaka, kteri nikakor ne bodo
odšli, če ravno jim je božja milost na tem svetu dolgo perzanašala.

33. Vse dni zemlje ne bo prejenjala ne setev ne žetev,
ne mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne noč ne dan. Ker
se ob času potopa ni moglo ne sejati ne žeti, ker so letni časi
tako rekoč ob svojo veljavo in namen svojiga zaporedniga verstenja
prišli, ravno tako noč in dan, ker človek takrat ni zamogel svojih
opravil in del po njih ravnati, ker je bil celi natorski red zmešan
in razdert: dobrotljivi in modri vladar stvarstva Noetu obljubi, de
bodo posihmal vse te nekolikočasne napake natorskiga reda in za¬
kona biti nehale, de se bodo letni časi, noč in dan, spet za-
poredama verstili, de se bodo vse natorske moči in vse kreposti
vesoljnosti spet ob svojim časi in neprenehama po večno pisanih
postavah ravnale in obračale — dokler bo zemlja stala in svoje
prebivavce imela. Tudi v teh besedah je tedej obljuba, de Bog
splošniga potopa več ne bo poslal, zapopadena in izrečena.

Poglavje IX«

Zapopadik.

Bog blagoslovi Noeta z njegovimi vred, mu dovoli meso, ne
pa kervi žival v jed obračati, in mu v mavrici znamnje postavi, de po-
sihmal ne bo več zemlje z vesoljnim potopam kaznoval. Noe lastnosti
vina ne pozna, se vpijani, in Ham ga zasramuje; zato je Hama preklel,
Šema in Jafeta pa blagoslovil.

I. Sn Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove, in jim

je rekel: Rasite in množite se, in polnite zemljo, i. Moz.
1, 33. 38. — 8, 17.

2.  In strah in trepet pred vami naj obhaja vse živali zemlje
in vse ptice neba z vsitn, kar se giblje na zemlji; vse
ribe morja so vam v oblast dane;

3. In vse, kar se giblje in živi vam bodi v jed, vse sim vam
dal z zelenimi zeljši vred. i. Moz. 1, 39.

4. Samo de mesa s kervjo ne jejte. m. Moz. 17,14.

5. Zakaj kri vašiga življenja bom terjal od slehernih žival,
in iz rok človeka; iz rok moža in njegoviga brata bom
terjal človeško življenje.

6. Kdorkoli bo človeško kri prelil, bo (jtudf) njegova kri
prelita; zakaj po božji podobi je človek stvarjen. Matevž.
36, 53. — Skriv. razod. 13, 10. — I. Moz. 1, 36.

7.  Vi pa rasite in množite se, in idite po zemlji, in jo pol¬
nite. I. Moz. 1, 38. — 8, 17.

8. Tudi to je Bog govoril Noetu, in njegovim sinovam:

9. Glejte, jez naredim zvezo z vami, in z vašim zarodam
za vami,

10 . In z vsako živo stvarjo, ktera je z vami, s pticami, z vso
veliko in malo živino zemlje, ki je šla iz barke, in z
vsimi zvermi zemlje.

II. Svojo zavezo naredim z vami; in nikoli več ne bo po¬
končano, karkoli živi, z vodami potopa, in v prihodnje
ne bo več potop zemlje razdeval. Izaij. 54. 9.

122 P er ve Mo z e so ve bukve.

12. In Bog  je rekel: To je znamnje zaveze, ki jo storim med
seboj in med vami, in vsimi živimi stvarmi, ki so z vami
v vednih rodovinah.

13. Svojo mavrico postavim v oblake, ter bo znamnje zaveze
med menoj in zemljo.

14. In kader bom nebo z oblaki prevlekel, se bo moja mav¬
rica perkazala v oblakih; Sirah. 43 ,  13.

15. In se bom spomnil svoje zaveze z vami in z vsimi ži¬
valmi, ktere meso rode, in več ne bodo s potopam vse
žive stvari končane.

16. In mavrica bo v oblakih, in jo bom zagledal, in se spom¬
nil večne zaveze, ktera je storjena med Bogam in vsimi
živimi stvarmi, ktere so na zemlji.

17. In Bog je rekel Noeta: to naj bo znamnje zaveze, ktero
sim storil med soboj in med vsim, kar živi, na zemlji.

18. Noetovi sinovi pa, kteri so šli iz barke, so bili Sem,
Ham in Jafet. Ham pa je bil oče Kanana (Jvenaana).

19. To so trije sinovi Noetovi: in od teh se je ves človeški
rod po vsi zemlji zaredil.

20. In Noe je začel kakor kmet zemljo obdelovati, in je vi¬
nograd zasadil.

21. Ter je vino pil, se vpijanil in razodet ležal v svojim
šotori.

22. Ko je Ham oče Kanana to vidil, namreč nagoto (sram)
svojiga očeta, je to svojima bratama zunej povedal.

23. Sem pa in Jafet sta vzela plajš na rame, ter sta šla
ritinsko in odela razkritiga očeta, in nju obraz je bil proč
obernjen in nista vidila očetove nagote.

24. Kader se je pa bil Noe iz pijanosti prebudil in ko je
zvedil, kaj mu je njegov mlajši sin storil,

25. Je rekel: Preklet bodi Kanati, sužinj bodi sužnjih svojih
bratov.

26. In je djal: Hvaljen bodi Gospod, Semov Bog; Kanan
bodi njegov sužinj.

27. Razširi naj Bog Jafeta, on naj prebiva v Semovih šoto¬
rih, in Kanan bodi njegov sužinj.

28. Noe je pa živel po potopu tri sto in petdeset let.

29. In vsih njegovih dni je bilo devet sto in petdeset let, in
je vmerl.

Poglavje IX,

123

Razlaga lXt poglavja,

1. In Bog je blagoslovil Noeta in njegove sinove, in
jim je rekel: Rasite in množite se, in polnite zemljo. S
temi besedami Bog Noetu in ž-njiin ohranjenim svoje varstvo in
hrambo v vsili zadevah življenja obljubi, in jim svoj blagoslov so-
sebno s tem pokaže in na znanje da, ker jim očitno zapove, se
množiti na zemlji; zakaj razširjen in številin zarod so v starih ča¬
sih za veliko in posebno dobroto in milost božjo imeli, kakor temu
nasproti nerodovitnost, nemnoženje zaroda za posebno kazin božjo.
Ravno ta blagoslov množitve zaroda je tudi Bog nad našimi per-
vimi starši izrekel, in kar je njim dodelil in obljubil, tega nikoli
ni preklical, ampak obstal je per svoji besedi; rekel je sicer: ho¬
čem človeka pokončati , vender se more to žuganje le od hudobnih
in razujzdanih zastopiti;-—in ker je zunej osem ljudi celi človeški
rod v potopi vkončan bil, se je Bogu permerjeno in potrebno zdelo
osmerim ohranjenim svojo pervim staršem storjeno obljubo ponoviti,
naj bi se očitno vidilo, de pravični in milostljivi Bog, desiprav ne-
spokorjene in nepoboljšljive razujzdaneže po zasluženji kaznuje,
vender dane obljube nikoli ne pozabi, ampak jo zvesto spolni.

2. In strah in trepet pred vami naj obhaja vse živali
zemlje in vse ptice neba z vsim, kar se giblje na zemlji;
vse ribe morja so vam v oblast dane. Tukej Bog Noetu, ka¬
kor druzimu Adamu oblast podeli, si sploh vse živali zemlje in
ptice neba podvreči, in se jih po svoji volji poslužiti, ktero pre-
stojnost človek še dan današnji ima; zakaj on zamore s pametjo
in umnostjo tudi nar hujši in divjiši zveri ukrotiti, de se ga tako
rekoč boje in pred njim trepetajo; on živali v delo, v obleko, v
jed in mnogo drugo rabo po svoji volji obrača— v njegovo korist
in prid je vse, kar se giblje na zemlji. — Vidi se, de je bil bla¬
goslov božji, kteriga se je Noe s svojimi vdeležil, po celim zapo-
padki skor ravno tisti, kteriga je Bog Adamu podelil, ko gaje
v raj veselja postavil. Ta okoljša je več zlo učenih bogoukov za¬
peljala, de so terdili in pričali: prekletstvo zemlje, ki ga je Bog
po storjenim grehu zgovoril, je bilo v splošnim potopi dognano,
spolnjeno in zbrisano. De se tega zagotovimo in previzamo, pra¬
vijo, naj le več krajev sv. pisma, kteri se na ta obojni blagoslov
( Adama in Noeta) potegajo, prevdarimo in permerimo; tako po¬
stavim naj se prevdari to, kar je Bog pervim staršem 1, 28. 29.
obljubil, v permeri s tem, kar se v pričujočim poglavji 2. in 3.
versti , bere, in bomo vidili, de je Bog skorej več Noetu, ko Ada¬
mu obljubil; naj sc premisli blagoslov, ki ga je Bog po potopi 8, 22.
nad zemljo zgovoril, in naj se primeri temu, ki ga je Bog 1,11.
po stvarjenji nad-nj o izrekel, in pokazalo se bo, deje  uni od tega
veliko krepkejši in živši. Vender vse perzadetje teh mož, nam
resnico svojih misel spričati, je prazno in ničemarno, ker hi nam
ob enim tudi zvizati mogli, de je zemlja po splošnim potopi v ravno

isti st;m, v kterim je bila pred pervim greham, prestavljena bila,
m de so po Aoctu storjeni obljubi božji, na zemlji tudi vse stiske,

134

Perve Mozesove bukve.

bolezni, ves trud in vsi drugi nasledki Adamoviga zadolženja ne¬
hali; nam tudi to skazati, ne verjamem, de bi se podstopili.

3. In vse, kar se giblje in živi, vam bodi v jed; vse
sim vam dal z zelenimi zeljši vred. Zavolj besedi te verste
eni mislijo, de je bil vžitek mesenih jedi pred potopam ljudem pre¬
povedan, kar se pa ne sme in ne more terditi, zlasti če pomislimo,
de je Bog kakor nekdej Adamu, ravno tako zdej Noetu s svojim
blagoslovam tudi oblast izročil, se vsili in slednjih žival v jed in
živež in v vsaktero korist poslužiti; in de so se ljudje tudi že pred
Noetam poleg te oblasti do žival obnašali, nam kaže clo Abeljnov
dar ; tudi razločik čistih in nečistih žival v pogl. 7, 2. nam spričuje,
de je bila vžitev zaklanih žival že pred vesoljnim potopam človeku
znana in kar ne prepovedana. Opomniti se pa mora, de v starih
časih pred in po vesoljnim potopi meso ni bilo vsakdanji živež ljudi,
de so se takrat prostovoljno zderževali živino klati in nje meso jesti,
nekej zato, de bi se lozej in bolj množila, nekej pa zavolj tega,
ker meso v gorkih krajih, ter v jutrovih deželah ni zlo prijetniga
okusa; še dan današnji je navadnja hrana izhodnih deželjakov mleko,
sadje, zeljše, semena, korenine in druge reči, ki so bolj zdrave
meni mesa, in se tudi ložej in hitrej v jed obernejo. — Ker tukej
ni nič razločka storjeniga med čisti m i 'in nečistimi živalmi, jih je
več djalo, de so ljudje po splošnim potopi noter do Mozesoviga
zakona (postave) vse živali brez razločka v jed obračati začeli;—
ko bi pa tako bilo, bi gotovo ne bilo treba živali v čiste in nečiste
razločevati, kar se vender pred potopam in po potopu bere, tudi
je Noe po božjim povelji veliko več čistih ko nečistih žival v barko
vzel, •—• vse to kaže, de so se ljudje od nekdej mesa samo čistih
žival poslužili, zato je ta versta v Arabskim takole prestavljena:
„Vse, kar se giblje in živi, in kar je čisto, vam bodi v jed.“

4. Samo de mesa s kervjo ne jejte. Ker je kri sedež ži-
valjskiga življenja, zato Bog človeku tukej prepove, kri z mešam
vred v jed oberniti. Uzrok te prepovedi sam Bog razloži po Mo-
zesi III. bukv. 17,11.12. kjer pravi: „Življenje žival je v kervi,
in dal sim jo vam, naj bi po nji na oltarju vaše duše spravo za-
dobile, in naj bi kri sprava duše bila, zakaj kri je sprava človeš-
kiga življenja; zategavoljo zapovem, naj se vsi Israelci s ptujci
vred od jedi kervi zderže.“ Z Noetam se je tedej začelo per-

f ravljanje in bližanje k boljšiMozesovi postavi; in ker je kri, ka-
or se iz tega vidi, po volji božji sprava grešniga človeka s svojim
Bogam bila, ker so jo na oltarjih Bogu darovali, zato jo je Mozes
v imeni božjim Israelcam, kakor tukej sam Bog Noetu, vžiti pi' e '
povedal. Iz takratniga pomena kervi pa tudi vidimo, de nam dan
današnji nje vžitik več prepovedan ni; — ker je namreč Kristus
s svojim velikim daram na križi za naše grehe zadosti storil,
navada na oltarjih živaljsko kri prelivati jenjala, ter nam je 0(1
tistihmal, kar se samo zastopi, prostovoljna raba kervi perpušena-
o. Zakaj kri vašiga življenja bom terjal od slehernj 11
žival in iz roke človeka; iz rok moža in njegoviga brata
bom terjal človeško življenje. Pomen te verste je tale:
rujte se, de ne boste človeške kervi prelivali, eden druziga

125

Poglavje IX.

in ubijali — zakaj cena človeške kervi je v mojih očeh tako velika,
de mora clo žival, ktera je, kakor si bodi človeka ob življenje
perpravila, umorjena biti. Kar Bog tukej sploh opominja in svari,
ravno to še bolj jasno po Mozesu razloži II. bukv. 21,29.: „Ako
je pa vol že popred rad bodel, in njegov gospodar tega opomnjen
‘bil, in ga ni zaperl, tako de je moža ali ženo umoril; se mora ta
vol s kamnjem posuti ("karanj ati), in njegov gospodar umoriti" i. t. d.
Če tedej Bog že priprosto živino, ki per pomanjkanji pameti in
umnosti zadulženja še zmožna ni, tako ojstro, — s smertjo kaznuje,
koliko hujši in ojstrejši bo še le človek od pravičniga in svetiga
Boga kaznovan, če svojiga bližnjiga umori, njegovo kri prelije;
človek, pravim, kteri, kar nima rad, de bi mu drugi storil, pre-
derzno drugim stori, človek, kteri se mož imenuje, to je, ki mora
vediti, kaj de dela in počne, ki ima um, pamet in prevdark, kteri
mora hudobno nagnenje, jezo in togoto zatreti, in čez-njo gospodovati;
človek, — kteri je brat ubitiga, zakaj oba sta eniga in ravno ti-
stiga -— človeškiga rodu. Zatorej morebiti, de je Bog zravin v
prednji versti imenovaniga uzroka tudi zato meso s kervjo jesti
prepovedal, naj bi se ljudje bolj miloserčnosti vadili, in morjenja
ljudi varovali, ker so pred vesoljnim potopam večidel živali brez
vsiga usmiljenja lovili, klali, davili in ubijali •—• kar jih je v jezi
in togoti tudi k moritvi človeka lahko zapeljalo.

(5. Kdorkoli bo človeško kri prelil, bo (tudi) njega kri
prelita; zakaj po božji podobi je človek stvarjen. Ker v
nar starejših časih ljudje še niso bili v ljudstva združeni in zedi¬
njeni, ker še niso imeli ljudskih vladarjev in predpostavljenih, de
bi bili za občni pokoj čuli in za pravico skerbeli, in ker je bilo
zato zlasti življenje človeka v veliki nevarnosti: zategavoljo je bilo
perpušeno bližnji žlahti ubitiga ali umorjeniga se nad ubijavcam
maševati, mu po živlenji streči, in ga, kjerkoli je mogoče bilo,—•
tudi ubiti, ali kakor si bodi umoriti. Ta stara v navadi uterjena
pravica je ob času Mozesa tudi med Judovskim ljudstvam kakor
per druzih, splošna bila, in Mozes je sicer v svojim zakoni ni
overgel, vender jo je tako osnoval in nje veljavo tako ogradil, de
ni bila več človeskimu rodu nevarna, ampak za zunaj no občno go¬
tovost in varnost kar zlo perpomožna in koristna. —- Današnji dan
pa, ker v družtvi in pod pametnimi za mir in srečo občinstva slcerb-
nimi vladarji in postavami živimo, se ne sme nihče od žlahte ubi¬
tiga nad ubijavcam sam in prostovoljno maševati, temuč taki hu-
dodclniki se morajo deželjski pravici zročiti, ktera jih po svojim
prcvidenji po zasluženji strahuje.

Ce pričujočo versto samo po čerki, brez ozira na nje na¬
men beremo in si prestavimo, se zdi, kakor de bi bilo v nji izre¬
čeno žuganje, de bo namreč kdor kri prelije, tudi njegova kri
prelita, splošno in brez vsiga izjemka veljavno; vender si te "a ne
smemo misliti, ker se leti samo tislimu žuga, ki po krivici človeka
umori, ali kakor si bodi ob življenje perpravi, ki nedolžno kri pre¬
liva. Ne greši tedej zdravnik, kteri, kader je potreba, puša, kteri
en ali drugi ud trupla odreže — de bi bolnik ozdravil; ne greši
sodnik, kteri hudodelnika k smerti obsodi, in tudi tisti ne, ki sod-

126

P er ve Mozesave bukve.

nikovo obsojo nad hudodelnikam v djanji dopolni; ne greši kralj ali
cesar, kader se za Boga in pravico vojskuje, ako se ravno vlaki
vojski dostikrat silno veliko kervi prelije; tudi tisti ne greši, kdor
je neprevidama v nevarnost zašel, od razbojnika, tolovaja ali dru-
zigakervoželjnika umorjen biti, če kaciga teh hudodelnikov smertno
rani, ali clo umori, kader si življenja na nobeno drugo vižo  oteli
ni mogel, i. t. d. — Le samo tistiga kri bo zopet prelita, kdor svo-
jiga bližnjiga po krivici ubije. Naj bi pa vsi to žuganje spoštovali
in si ga k serci vzeli, sv. pisatelj ti prepovedi perdene sledeče
besede: Zakaj po božji podobi je človek stvar jen.  Dal je namreč
dobrotljivi Bog človeku pravico, se vsili žival pametno v svoj prid
in korist poslužiti, jih clo klati in si njih meso in kri v živež ober-
niti, — samo do človeka, do njegoviga življenja, njegove kervi
nima pravice, zakaj on ima um in pamet, ima neumerjočo dušo:
je po božji podobi stvarjen,  in kdor to zapoved po svoji termi pre¬
lomi, tistiga kri bo tudi prelita, to je, maševavna roka božja ga
bo po meri zadolženja ojstro zadela.

7. Vi pa rasite in množite se, in idite po zemlji, in jo
polnite. S temi besedami hoče usmiljen Bog reči: Ker sim vas
nesreče obvaroval, ker sim vas ohranil, vas izvolil in blagoslovil,
naj bi se po vas človeški rod množil, — bodite torej prav srečni
na zemlji, in zaslužite blagoslov, ki sim vam ga podelil; zagotov¬
ljeno je tudi vaše življenje, ker sim moriti in ubijati pod naj oj-
strejšimi kaznimi prepovedal; ni se vam tedej bati tacih nesreč, in
gotovo hote očaki brezštevilnih zarodov.

8 •—• 11. Tudi to je Bog govoril Noetu, in njegovim
sinovam:-— Glejte, jez naredim zavezo z vami, in z vašim
zarodam za vami, — in z vsako živo stvarjo, ktera je z
vami, s pticami, z vsako veliko in malo živino zemlje, ki
je šla iz barke, in z vsimi zvermi zemlje. •— Svojo zavezo
naredim z vami; in nikoli več ne bo pokončano, karkoli
živi, z vodami potopa, in v prihodnje ne bo več potop zem¬
lje raz de val. Nar dobrotljivši Gospod tukej obljubo, ktero je že
per darovanju Noetu storil, ponovi, de namreč ne bo več vse kar
živi na zemlji, v vesoljnim potopi konec vzelo, — naj bi se take
splošne nesreče nikoli več ne bali, ampak, kar to zadene, v mir«
in brez vsiga strahu živeli. Permerilo se je sicer velikrat na zemlji,
de je voda en ali drugi kraj vtopila, de je povodnja vstala, ktero
je Bog ali v kazin poslal, ali pa zato, de bi zemlja rodovitnim
bila, postavim v Egipti, Mezopotamii, in večdruzih krajih, — ni¬
koli pa se ni od tistihmal zgodilo, de bi cela zemlja vtopljena in
vsi rodovi vkončani bili; —■ ni se tedej tudi nam zavolj 'obljube
božje splošniga potopa bati, zakaj kar je Bog Noetu obljubil, j e
celimu njegovimi! zarodu obljubil.

Glejte, pravi Bog, jez vas zagotovim — jez vam terdno ob¬
ljubo storim; prestavili smo pa: jez zavezo z vami naredim,  zato ker
se v  Hebrejskim tako bere. Verni er je tukej, ako imamo živali
pred očnri, kterim ravno tako, kakor človeku, dobrota te obljub«

g re, boljši prestaviti: ,,jez vas zagotovim — vam terdno obljubim,
[ebrejska beseda berit  sicer v navadi pomeni, zakon, zavezo,

i27

Poglavje IX.

vemler na več mestih sv. pisma pomeni tudi zagotovšino , ter dno
obljubo,  kakor postavim Jerem. 33, 25.  — II. Moz. 34,10. — TV.
Moz. 18,19. — I. Kralj. 23,  5; na vsili teh krajih berili  pomeni:
jez obljubim, zagotovim, i. t. d., ktera prestava se tudi temu kraju
'bolj perleže; zakaj Bog z živalmi gotovo ni storil zaveze, ki ni¬
majo ne pameti ne volje; per vsaki zavezi je tudi pogodba (pogoj)
od obeli strani potrebna, ktera je pa le med umnimi in prostimi
bitji, ter med ljudmi, ali med Bogam in ljudmi storivna. Iz tega
ozira je zastopik teh besedi sledeč: Lej te, jez vaz zagotovim, vam
terdno obljubim, z vsimi živalmi in pticami vred, de posilnnal ni¬
koli več ne bo vesoljniga  potopa.

12 — 14. In Bog je rekel: To je znamnje zaveze, ki jo
storim, med seboj, in med vami, in vsimi živimi stvarmi,
ki so z vami v vednih rodovinah: — Svojo mavrico posta¬
vim v oblake, ter bo znamnje zaveze med menoj in zemljo.
— Kader bom nebo z oblaki' prevlekel, se ho moja mavrica
perkazala v oblakih. Zapopadik teli verst je: V znamnje svoje
obljube, ktera bo vse čase terpela, vam mavrico v oblakih posta¬
vim. —• Zagotovi dobrotljivi Bog Noeta, njegove sinove in vse
stvari, de zanaprej noče več, vse kar na zemlji živi, v vesoljnim
potopi vkončati, in to svojo zagotovšino sklene z vidnim očitnim
znamnjem, naj bi se ljudje, kaderkoli se na-nj ozrejo, božje zve¬
stobe v spolnenju obljube spomnili; — to znamnje je torej kakor
pečat storjene obljube, ktcro je moglo in mora še zdej vse dvome,
vso maloupnost v obljubo božjo iz človeških sere odgnati.

Kar pa stvar jene  reči, litero je Bog v to znamnje postavil,
namreč mavrico  zadene, so učeni zlo različnih misel. Več jih
pravi, de je Bog še le per tej perložnosti mavrico stvaril, ker
skorej ni verjeti, de bi bil modri Bog staro Noetu in njegovim si-
novam sploh znano perkazin na nebi v znamnje tako velike in ime¬
nitne obljube postavil, zlasti, ker bi bil Noe s svojimi vred to
nebno perkazin ravno ob časi potopa tako pogostama v oblaki vi-
diti in per nje zagledi le strah ne pa tolažbe čutiti mogel; kako hi
bilo tedej z modrostjo in milostjo božjo združno, de bi perkazin
tako strasniga, neprijetniga spomina v znamnje tako vesele, ime¬
nitne obljube bila — mogla je tedej še le po vesoljnim potopu ter
ravno ob ti obljubi božji stvarjena 'biti. — Nikjer se ne bere, de
je bila mavrica pred potopam ljudem zares strašna, in de so seje
bali; temu nasproti je verjetniši, de so ljudje od nekdej v nji vsi-
gamogočniga in miliga stvarnika častili in molili, kteri je tudi tako
ljubeznive in čudovite reči in perkazni na nebi v svojo čast in člo¬
veško razveselenje stvaril; —■ zato tudi raji s tistimi potegnemo
ki terdijo, deje  Bog ob stvarjenji z zdruzimi trupli neba vred tudi
mavrico storil, ki sc je tedej dostikrat že pred splošno povodnjo
ljudem perkazala, in jim od nekdej sploh znana reč bila. V teli
mislih nas tudi naravoslovci, ki natorsko osnovo mavrice razlagajo
poterdijo; pravijo namreč, de se mavrica stori, kaderkoli solnem
žarki na neko število kapel dežja padejo, ktere so v zraki v per-
merjeni višavi raztresene, in od ondi, kader so se dvakrat prelo¬
mile, v naše oči nazaj padejo; — ker je tedej že pred potopam

128

Perve Mozesove bukve.

solnce sijalo in tudi deževalo, so se tudi gotovo solnčni. žarki
in kapljice dežja tako včasi permerjati mogle, de se je iz njih
sprotne permere po opomnjeni natorski postavi mavrica storila. To
vsim znano perkazin v oblakih je pa Bog tukej še v posebno znamnje
svoje neskončno velike in milostljive obljube namenil in odločil, ker
ni potrebno, de bi prostovoljno znamnje vselej novo in neznano
biti moglo; —• bodi si znamnje kakoršno koli, samo de se doseže,
kar je v zaznamvani obljubi obetaniga. Tedej se mora vstanov-
Ijenje tega znamnja — mavrice, takole umeti in razjasniti: Posta¬
vil sim že v začetki sveta mavrico v oblakih; in ta mavrica naj
vam bo od zdej zanaprej v znamnje moje obljube, de ne bo več
splošniga potopa; kader se na-njo ozrete, spomnite se te obljube
in moje svestobe v dopolnenji obljub — in potolaženi bodite.

15 — 17. In se bom spomnil svoje zaveze z vami, in z
vsimi živalmi, ktere meso rode, in več ne bodo s potopam
vse žive stvari končane. — In mavrica bo v oblakih, in jo
bom zagledal, in se bom spomnil večne zaveze, ktera je
storjena med Bogam in vsimi živimi stvarmi, ktere so na
zemlji. Te verste se ne smejo umeti, kakor de bi bil Bog znamnja
potreboval, se svoje storjene obljube domisliti, zakaj Bog je vsi-
gavedoč in nespremenljiv, ki ni ne pomnježa ne pozabljenja zmožin,
ki vselej, vse popolnama in na tanjko ve, kaj je obljubil, kaj žu¬
gal i. t. d. Govori se tukej od Boga po človeško: Še bom spom¬
nil...,  to je, moja volja je, in bo vedno ostala, de naj bo mav¬
rica v znamnje moje obljube na vse veke. Iz tega se vidi, de nam
je mavrica tako rekoč djansko poterjenje storjene obljube božje,
de ne bo nikoli več voda vsiga, kar na zemlji živi, vtopila, dene
bo več vesoljniga potopa. (Permeri z zgornim pogl. 8, 1.)

Tukej se konča perpovedovanje splošniga potopa. Začne zdej
Noe zemljo obdelovati, naj bi sebe in svoje od perdeljkov kmelije
preživel.

18. Noetovi sinovi pa, kteri so šli iz barke, so bili:
Sem, Ham in Jafct. Ham pa je bil oče Kanana. Mozes le
samo eniga Noetovih vnukov, namreč Hamoviga sinu, Kanana
imenuje, ki je bil očak Kananejskiga zaroda, s kteriin so imeli
Israelci pozneje dosti opraviti, in po kterini so veliko nadleg in
sitnost prestati mogli; bili so tedej Kananejci v Hebrejski zgodiv-
šini imenitni; zato Mozes že tukej njih začetka spomni.

19. To so trije sinovi Noetovi, in od teli se je ves člo¬
veški rod po vsi zemlji zaredil. Zavolj besedi te verste eni
mislijo, de Noe po vesoljnim potopi ni več otrok rodil, ker je tukej
ves človeški zarod samo njegovim trem sinovam perpisan, in ker
je bil zravin tudi že čez šest sto let star. Ali je temu tako ali ne, ne
vemo; vender če premislimo, de je množenje ljudi takrat zlo po¬
trebno bilo, de je Noe po spričevanju pred zadnje verste tega po¬
glavja še dolgo dolgo časa po potopi živel, in de je več druzih
očakov še v viši starosti, ko je bil Noe obzorej, vender še otroke
rodilo, — bi djali, de imajo tisti bolj prav, ki terdijo, de je N° e
še po potopi otroke rodil in človeški rod množil, desiravno nam
Mozes tega ne spomni, in teh otrok ne imenuje. — lz te verste se

129

Poglavje IX.

tudi očitno vidi, de so bili razun Noeta in tistih, ki so bili ž njim
v barki, vsi drugi ljudje vtopljeni in vkončani.

20. In Noe je začel kakor kmet zemljo obdelovati in
je vinograd zasadil. Ne sme se misliti, de je Noe pervi začel
zemljo obdelovati, zakaj kmetija je tako stara, kakor človeški rod,
ker vemo, de je že Kajn kmet bil in Bogu pozemeljskih prideljkov
v dar pernesil; pač seje pa Noe pervi po vesoljnim potopu kme¬
tije lotil, in je začel zemljo zopet obdelovati, kakor jo je beržkone
že pred potopam obdeloval; zravin tega se je pa tuui s pridno rejo
žival in živine pečal, kar mu je v ravno toliki ali pa še veči do-
bičik bilo, ko gleštanje zemlje. —■ Kakor brihtin in skerbin kme-
tovavec je Noe po splošnim potopu tudi vinske terte, ktere so do
tistihmal same od sebe in brez vse človeške strežbe rasle in grozdje
dobriga in prijetniga okusa rodile, začel v en odločeni kraj zasa-
jati, jim streči in jili zlasti po mladikah množiti, — in tako je bil
po njem pervi vinograd zasajen. Po dolgi skušnji začne grozdje
sčašama tlačiti, ga stiskati, in tako si oskerbi novo pijačo'—vino,
ktero je bilo doslej ljudem neznano, zato se on sploh iznajdnik vina
imenuje. Morebiti de Mozes zavolj tega te reči spomni, ker so se
ob njegovim času Egipčani zlo bahali, de so njih prededje med
druzimi umnostmi tudi to znajdli, iz grozdja vino delati; zato mende
Mozes pokazati želi, de Egipčani hvale te znajdbe ne zaslužijo.
Poglavni namen Mozesa, ker tukej zasajenje nograda in iznajdbo
vina v misli vzame, se pa zdi, de bi pozneje Israeleam spomina
vredno pergodbo med njimi in Kananejci, ktera dva zaroda sta
zavolj vina v velikim sovražtvu in prepiru živela, ložej dopovedal;
hotel je pa tudi svojimu ljudstvu prav živo neprijetne in hude na¬
sledke, ki iz nezmerniga vžitka te pijače izvirajo, pred oči po¬
staviti.

Več jih pravi, de so ljudje že pred potopam iz grozdja vino
delali in pili; lahko de, posebno ker se per sv. Matevž. &4, 38.
bere: Zakaj kakor so o dnevih pred potopam jedli in pili... noter
do dne , ko je šel Noe v barko i. t. d.“ Vender ni, de bi tukej le
samo vino in nobene druge pijače zastopiti ne smeli, ker je znano,
de so v starih časih kakor sc zdej per nas iz množili sladkih reči,
postavim: korenin, medu, daktilov i. t. d. kar prijetno pijačo na¬
pravljali.

Ži. Ter je vino pil, se vpijanil, in razodetležal s svo¬
jim šotoru. Ne sme in nemore se tuke| naj viši stopnja vpija-
nosti zastopiti, zakaj, de je razodet v šotoru ležal, mu ni bilo
ravno treba, zlo pijanima biti, ker se kej taciga tudi do treznimu
človeku primeriti vtegne. Tudi ne smemo Noeta zavolj tega grajati
in mu nezmernost očitati; zakaj bil je v ti reči še popolnama ne-
znajden in tako rekoč novic, ki še ni poznal lastnosti in moči vina-
dostikrat je že poprej grozdje jedel, ktero ga ni vpijanilo, pije
novo vino, in si nič liudiga ne misli, ker tako vino ni‘nič druziga
k akor sok iz stlačeniga grozdja. Ker ga moč te njemu neznane
pijače omami, se vleže, in se ležeč znabiti zdej na to zdej na uno
stran oberne, ob tem obračanji ponevedama razodene, in razodet
V šotoril leži! — Ob Noetovim času so kakor poprej, in še dolgo

9

180

Perve Mozeaove bukve.

časa pozneje večidel v šotorih prebivali, ker so take prebivaljša v
gorcili krajih zlo prijetne in se brez veliciga truda prenašati dajo; tu¬
di Noe napravi take šotore sa-se in za svoje, in ž njimi v njih prebiva.

22. Ko je Ham, oče Kanana, 'to vidil, namreč nagoto
(sram) svojiga očeta, je to svojima bratama zunaj povedal.
Ako bi bil Ham pobožin in sramožljiv sin, hi bil mogel, kakor hitro je
kej taciga zagledal, svoje oči naglo preč oberniti, razodetiga očeta s
čemur si bodi pokriti, in skerbeti, de bi tudi nihče drugi tega ne
zagledal. Ker je bil pa spačen in razujzdan človek, ga je silno
veselilo svojiga očeta v tem stanu najti, ga zasmehuje in pričo
bratov zasramuje; zlo se je tedej v spoštovanju in ljubezni, ktera
od sinu očetu gre, pregrešil, in sebi in svojimu zarodu razžalje-
niga očeta prekletstvo, in veliko ojstrih kazinj, ki so ga po božji
volji zadele, naklonil.— Tukej se pa tudiMozesova ravnoserčnost
in resnicoljubnost očitno vidi, ker clo zmot in pregreškov tistih ne
zamolči, k'terc imenuje in hvali osnovavce, začetnike svojiga ljudstva.

23. Sem pa in Jafet sta vzela plajš na rame, ter sta
šla ritinsko, in odela razkritiga očeta, in nju obraz je bil
proč obernjen, in nista vidila očetove nagote.  Živo in
očitno sta Sem in Jafet s tem obnašanjem svojo pobožnost in bo¬
gaboječnost, kakor tudi očetu dolžno spoštovanje in ljubezin nar
bolj pa lepo čednost sramožljivosti na znanje dala — ter blagoslov,
kteriga jima je oče zavolj tega podelil, v resnici zaslužila.

24.  Kader se je bil pa Noe iz pijanosti prebudil, in
k o j e z v e d i 1, k a j m u j e n j e g o v m 1 a j š i s i n s t o r i 1...  Ko
se je Noe iz spanja predramil, ktero mu je dozdej neznana moč
vina naklonila, na enkrat zagleda, de je s ptujim plajšem odet, se
čudi, in svoja sinova Šema in Jafeta poprasa, od kod in čemu de
mu je ta odeja;, odkritoserčno mu pobožna sinova razodeneta vse,
kaj 'se je namreč spijočimu očetu pennerilo, kako gerdo in nesramno
se je Ham obnašal, in kaj in kako sta ona dva to zvedši, storila.
— Pod besedami: njegov mlajši sin  se mora Ham  zastopiti, ker
je on, kakor je bilo rečeno, razkritiga očeta zasmehoval in zasra¬
moval; kteri pa pravijo, de je bil Ham  drugorojeni sin, v poter-
jenje svojih misel druziga ne vedo, kakor de so Noetovi sinovi po
'tem redu Nem, Ham  in Jafet  imenovani; desiravno so pa tukej
tako imenovani in zapisani, iz tega ne sledi, de so tudi v tem redu
rojeni bili, posebno ker se iz pogl. 10, 21.  teh bukev vidi, de je
bil Jafet, ki je tukej zadnji imenovan, med temi tremi sinovi nar
starši, ter pervorojeni.

25. (N o e) je rekel: Pr e k let h o di Kana n, sužinj bodi
sužnjih svojih bratov.  Kar tukej Noe govori, po božjim raz-
odenji, v duhu božjim govori, — prerokuje. Že ob ti perložnosh
zaverže Hog Iiananejce, kterih prihodno spačenost in razujzdanost
je po svoji vsigavedočnosti previdil. Zato Noe pod i menam Kanta 1
tukej ne ume svojiga vnuka, to je osebo Kanana, ampak njego v
zarod, ker je to, kar mu Noe žuga, še le pozneje, sčasama spol¬
njeno bilo v njegovim zarodi. Akoravno je pa Noe po tem takim
le Kananov zarod preklel, je to prekletstvo vender boleča in ojstra
kazin bila za Hama in Kanana (kteri se je mende ob ravno tis»

131

Poglavje IX.

perložnosti, ko oče njegov pregrešil), ker sta iz tega vidita in
spoznala, de bo nju zarod nesrečin; zakaj znano je, de so v
starih časih očetje čez vse drugo to želeli in za to skerbeli, de
bi svoje otroke, 'vnuke in sploh celi zarod osrečili, — koliko ža¬
losti in britkosti jima je tedej delati moglo, že naprej vediti, de
bo nju zarod nesrečin. — Zravin tega je pa vender tudi mogoče,
de je Bog Hama in Kanana še posebno kakor si bodi kaznoval,
čeravno Mozes tega ne pove, zakaj iz zamolčanja sv. pisma se ne
da spričati, de ni temu tako bilo.

Bodi preklet , to je, časno nesrečin; zastopi se tedej tukej
pozemeljsko življenje, nesrečna žalostna osoda Hamoviga zaroda
na tem 'svetu, ne pa dušna in večna nesreča; zakaj dosti jih je
tudi med Kananejci bilo, ki so pobožno in Bogu dopadljivo živeli,
postavim Melkizedek in drugi. Bodi sužinj sužnjih svojih bratov,
to je, nar zadnji, nar zaničljivši med vsirni druzimi sužnjimi Semoviga
in Jafetoviga zaroda, zlasti Israelcov, ki so bili Semovi mlajši, in
ki so v poznejših žasili veliko Kananejcov po božjim povelji ali
pokončali, ali 'iz dežele spodili, ali si jih pa v težko sužnost ob-
deržali. Ravno tako so Asii-jani in Perzi (ki so bili tudi iz Se-
movc rodovine,) veliko Kananejcov ali pomorili, ali v sužnost iz¬
peljali, in ko so Rimljani (Jafetov zarod,) v jutrove dežele peršli,
in si Jude podvergli, so Kananov zarod suznjiga sužnjih storili.
Tako se je zgodilo, kar je Noe prerokoval.

26.  In je djal: Hvaljen bodi Gospod, Semov Bog;
Kanan bodi njegov  sužinj. Yedil je Noe tudi po božjim raz-
odenji neskončno velike dobrote, s ki eri mi bo milostljivi Bog Šema
in njegov zarod tako rekoč obsul; zategavoljo ga ne blagoslovi,
ampak le Boga hvali, de hoče pobožnimu Semu dobrotljiv in mi¬
lostljiv biti, in njegov zarod osrečiti. Previdil je tedej' Noe, de
bo ob svojim času Kananov zarod sužinj zaroda Semoviga; previdil
je pa tudi, de se bo po tem (Semovim) zarodu spoznanje praviga
Boga vedno obderžalo, de bo Gospod nebes in zemlje od tega za¬
roda vedno hvaljen, češen in moljen, in de bo iz tega zaroda, kar
je nar veči čast za-nj in sreča za celo človeštvo, obljubljen zve¬
ličar izhajal. Ker je Noe vse to previdil, zato hvali Gospoda, Se¬
moviga Boga.

27. Razširi naj Bog Jafeta, on naj prebiva v S e-
movili šotorih, in Kanan bodi njegov sužinj.  Beseda, od
Ktere ime .lafet  izvira, pomeni razširiti, razprostreti.  Kar tukej
Aoe J at e tu vosi in od Boga prosi, se je v resnici dopolnilo, kakor
nam zgodbe starih ljudstev spričajo; razširil se je Jafetov zarod po
ceh Kvropi, po severni in mali Azii, po Armenii, po deželah med
cernim m Kaspiskim morjem, po veliki Tartarii, po Indii in celi
Kitajski deželi i. t. d. ]\Jaj prebiva v Semovi h šotorih , to je naj
svojo oblast razširja nad Semovo lastnino, kar mende kaze Vaz-
djanje Asirskigakraljestva, Semoviga zaroda po Medjanih, ki so
bili Jafeta mlajši, ali pa Gerke in Rimljane, ki so Azijo sčasama
posvojili, in je tako Jafetov zarod v Semovi lastnini — v Semovih
šotorih prebival.

2S in 29.  Noe je pa živel po potopu tri sto in petde-

9 *

P er v e Mozesove bukve.

18S

set let. In vsih njegovih dni je bilo devet sto in pet¬
deset let, in je umeri. Bil je Noe tretji med očaki, ki so nar
viši starost doživeli: živel je namreč Matusala  devet sto devet in
šestdeset let, Jared  devet sto dve in šestdeset let, Noe  pa devet
sto in petdeset let. To silno dolgo življenje očakov je posebno
perpomoglo, de se je vse, kar je bilo od' začetka sveta ljudem od
Boga zapovedaniga in razodetiga, čisto in popolnama v spomin
ohranilo; zakaj Adam je živel dve sto dve in štirdeset let z Ma-
tusalam, ta tri sto devet in šestdeset let z Noetam, in Noe po ve¬
soljnim potopu z Abrahamam. Ti očaki so eno in ravno tisto reč
svojim otrokam in mlajšim perpovedovali, in jo tako brez popačenja
in pogreška od rodu do rodu razširjali. (Glej z go rej vvod v petere
Mozesove bukve.) — Potem je Noe umeri, in je bil, kakor jih več
terdi, v Mezopotamii pokopan; pravijo tudi, de je Noe pred svojo
smertjo zemljo razdelil, in deje  dal Semu Azijo, Hamu Afriko,
Jafetu pa Evropo , česar pa nismo vstani terditi, ker sv. pismo
tega nikjer ne spomni.

Poglaije X.

Zapopadik.

Bukve rodu ob Mozesovim času imenitnih ljudstev, ki so iz treh Noe¬
tovih sinov izhajale.

1. JŽLil eto so zarodi Noetovih sinov, Šema, Hama in Jafeta,

kterim so bili po potopu (sledeči) sinovi rojeni. I. Kronik 1,4.

2. Sinovi Jafeta (so bili): Gomer, Magog, Madaj, Javan,
Tubal, Mosoh (Mešek) in Tiraš.

3. Dalje (šobili) sinovi Gomerja: Askenec (Aškenaz), Ri-
fat in Togorma.

4. Sinovi Javana pa (so bili) Elisa (Eliša), Tarsis (Taršiš),
Cetim (Kitim) in Dodanim.

5. Leti so otoke ajdov med seboj razdelili, in njih dežele
zaselili, slehern po svojim jeziku, po svojih žlahtah in po
svojih ljudstvih.

6. Hamovi sinovi pa (so bili): Kus (Kus), Mecraim (Mi-
crajim), Fut in Kanaan (Kenaan).

7.  Sinovi Kusa (so bili): Saba (Seba), Havila, Sabata
(Sabta), Regina (Rama) in Sabataka (Sabteka); in
sinova Regmeta (sta bila): Saba (Šeba) in Dedan.

8. Dalje je rodil Kus Nimroda; ta je mogočin perhajal na
zemlji,

9. In je bil močan lovec pred Gospodam. Zavolj tega se
je začel pregovor: Močan lovec pred Gospodam, kakor
Nimrod.

10. Bile so pa začetik njegoviga kraljestva (mesta): Babilon,
Arak (Erek), Akad in Kalne v Sinearski deželi.

11. Iz te dežele je prišel Asur (Ašur), in je sozidal Ninive,
mestne ulice (Rehdbot) in Kale (Kalah),

12. Tudi Resen med Ninive in Kale, to je veliko mesto.

13. Mecraim pa je rodil Ludima, Anamima, Laabima (Le-
habirna), Neftuima (Naftuhmia),

134

Pcrve Mozesove bukve.

14. Fatrusima in Kasluhima, od kterih so prišli Filisteji in
Kaftoreji.

15. Kanaan je pa rodil Cidona, svojiga pervorojeniga, in
Heta,

16. Jebuseja Amoreja (Emora), Gergesa (Girgaša).

17. Hiveja, Arkeja, Sineja,

18. Arvada, Cemareja (Cemara). Amateja (Hamata), in po¬
tem so se Kananejci dalje razširili.

19. In pokrajne Kanana, kader se od Cidona v Geraro pride,
so segle do Gače, in kader greš v Sodomo, Gomoro,
Adamo in Cebojmo, (so segle) do Lese (Laše).

20. To so Hamovi sinovi po svojih žlahtah, jezikih, rodovih,
deželah in ljudstvih.

21. Tudi Sem, kteri je oče vsih Hebrejskih otrok, in brat
Jafeta, nar staršiga, je otroke rodil.

22. Sinovi Šema (so bili}: Elam, Asur (Ašur), Arfaksad
(Arfakšad), Lud in Aram, i.Kronik 1.17.

23. Aramovi sinovi (so bili): Uc, Hul, Geter in Mes (Maš).

24. Arfaksad pa ie rodil Saleta (Selaha), od kteriga ie pri¬
šel Heber (Eber).

25. In Heber je rodil dva sina; eniinu je bilo imeFeleg, zato
ker je bila o njegovim času zemlja razdelena, in ime nje-
goviga brata je bilo Joktan.

26. Joktan pa je rodil Almodada, Salefa (Šalefa), Acarmota
(Hacarmaveta), Jareta (Jaraha),

27. Dorama, Uzala, Dikla,

28. Obala, Abimaela, Saba (Šeba),

29. Ofira, Havila in Jobaba. Vsi ti so Joktanovi sinovi,

30. Kterih prebivaljša so bile od Mese (Meše) do Sefare,
gore jutrove.

31. To so Semovi sinovi po svojih žlahtah, jezikih, deželah
in ljudstvih.

32. Leto so Noetovi zarodi po svojih polkih in ljudstvih. Od
teh so se ljudstva po potopu zaselile na zemlje.

Razlaga X? poglavja.

1. Leto so zarodi No etovih sinov: Šema, Hama in
Jafeta, kterim so bili  po  potopi (sledeči) sinovi rojeni;
Mozes začne bukve rodii po-potopnih zarodov s tremi Noetovimi
sinovi, ktere po ravno tem redu imenuje, po kterim se bero v nje-

Poglavje X.

1B5

govih I. bukv. pogl. 6, 10. — 7, 13. —9,18. De je bil pa Jafet,
desiravno med brati večidel zadnji imenovan, v resnici pervorojen
sin Noeta, kakor smo že zgorej v mislili imeli, se tudi iz tega
prepričamo, ker Mozes njegov zarod naj pervo popiše. De se pa
Sem  vender vselej pervi imenuje, mende od jod pride, ker je on
očak Judovskiga ljudstva, za ktero Mozes piše, in ker se je samo
per njegovi rodovini vera v pravigaBoga vedno ohranila.-—Opom¬
niti se mora tudi, de Mozes v sledečim rodovinskim spisu ne ime¬
nuje vsili ljudstev, ki so ob njegovim časi na zemlji živele, ampak
le tiste, ktere so bile Judam, Egipčanam in Feničanam znane.

2. Sinovi Jafeta (so bili): Gomer, Magog, Madaj,
Javan, Tubal, Mo soh in Tiraš.  Imel je Jafet sedem sinov,
njegov nar starši sin Gomer  tri, in njegov četertorojeni sin Javan
štiri; štirnajst glav tedej Mozes imenuje, Jafetov zarod popisovaje.

Gomer  je bil po mislih Jožefa Flavja oče Gomericanov,  ktere so
Gerki Galačane  klicali, in ki so v Frigii  deželi male Azije prebivali;
bili so pa Galačani tudi Galijani  (Galli) imenovani. Bohartu se
zdi,  de so tudi Cimbri  in Celtje  (Cel la e) iz Gomerjeviga zaroda
bili. Ecehiel govori v pogl. 38, 6. 27,14. od dežele Gomerja, de
je proti severju blizo Togorma bila, in s Tir j o  (Tirus), Feniškim
mestam, kupčevala. In to se Frigii popolnama prileže.

Magog  je bil, kakor Jožef Flavi, Jeronim, Teodoret in drugi
mislijo, oče Ščitov, kar je tudi verjetno iz Eceh. pogl. 38.; pre¬
bival je Magoga zarod okoli hriba Kavkaza, in ravno od ondod so
Scitje prišli.

Noben Jafetovih sinov se pa ni dalje proti izhodu razširil ko
Madaj ; ta je po splošni misli s svojimi otroci in vnuci deželo za-
selil, ktero je po svojim imenu  Medijo  imenoval. Behart meni, de
so stari Sarmačani (Sarmatae) tudi Madajeve rodovine, in de so
svoje ime blezo od Kaldejskih besedi: Sar-Madaj  dobili, to je,
ostanki (kar jih je ostalo od) Madaja ali lVIedjanov.

Javan  se je v Gredjo podal, ktera pa ni samoAhaje z bliž¬
njimi kraji,  ampak tudiMacedonijo obsegla; zakaj vemo, de so se
Grcki tudi Jone  (Jones) klicali, ktero ime beržkone od Hebrejskiga
'J T ar . a V'  pride; zato tudi prerok Daniel v pogl. 8, 21. Aleksandra
vcliciga, ki je Macedončan bil, kralja .Tonije imenuje, ker se je
pod tem imenam tudi Macedonija zastopila.

Tubal'  in Mosoh  se vselej skupej imenujeta; tudi prerok Ece-
hiol 27,13. — 32,26. od nju kakor od dveh skupej prebivajočih
ljudstev govori, iz tega se vidi, de sta mogla soseda biti. Po
zdetvi Boharta so iz nju zaroda bili Moškovičani (Moschi, Mo-
scovitae) in Tiberji; Tini so stanovali prek Kapadocije proti severju
in izhodu, ti pa med Trebizondjo in malo Armenijo do Mošiske
gore in do Kolhide.

Tiran , nar mlajši Jafetovih sinov, je vMizii,  Tracii in družili
Evropejskih proti severju ležečih deželah prebival.

Zlasli pa moramo tukej opomniti, de, kar izpeljevanje ljudstev
m zarodov od tega ali uniga v bukvah rodu zapisaniga sinu zadene
ne moremo terditi, deje  gotovo in brez dvoma tako, kakor smo in
se bomo razlagali. Vsa naša izpeljava in razlaga v ti reči je bolj

136

P erve Mozesove bukve

dozdevanje in uganvanje ko gotovost, ker vemo, de se je veliko
starih imen po Mozesovih časih zgubilo, de je več takratnih ljud¬
stev v preteki časov jenjalo biti, in de je dosti zarodov svoje nek¬
danje imena z novimi starim pisateljem neznanimi preminilo. Vse
te okoline nas overajo, v ti reči z gotovostjo kej poterditi.

3. Dalje (so bili) sinovi Gomerja: Askenec, Rifat
in T ogor  m a. — Pervorojeni sin Gomerja, Askenec , seje  vdomo-
vil v Bitinijo, v Troado in malo Frigijo proti severju od Armenije;
to nam verjetno stori okoljšina, ker je v tistih krajih jezero, ki se
mu As kansko  jezero pravi, tudi eno ondotno reko tako imenujejo, in
v starih časih je tam mesto bilo, Askansko  imenovano. Sčasoma se
je to ljudstvo noter do morja razširilo, in od tod so mende Cerki
tisto morje pozneje Aksinsko morje , in sčasama elo Evksinsko
morje (Pontus Euvinus) imenovali.

Rifat  je stanoval blizo svojiga brata Askeneca, ker se vode,
kraji in mesta njegoviga zaroda v zgodovinskih spisih po tega imenu
zapisane najdejo.

Togorma , nar mlajši sin Gomerja, se je v Kapadocii vdeželil,
kjer je njegov zarod po opombi Ecehiela pogl. 38,6. — 27,14.
veliko lepih in dobrih konj redil, s kterimi je na več krajev po¬
sebno v Fenicijo kupčeval.

4. Sinovi Javana  pa  (so bili): Elisa, Tarsis, Cetini
in Dodanim.  Javanovi sinovi so mende več časa z očetam vkup
prebivali, in se še le sčasama dalje in dalje razširjati začeli. —
Elisa  se je, kakor mislijo, v Peloponez podal, kteri deželi so
Gerki, znabiti zato Elida  (Elis) rekli; tukej se morajo brez dvoma
tisti otoki iskati, ktere Ecehiel 27,7. otoke Elisa imenuje.

Tarsis  je, kakor Evzebi pravi, v Španijo šel, in se ondi v
tistim kraji vdomovil, kteriga so Feničani Iberijo imenovali, to je
nar daljši, nar slednjiši deželo proti zahodu ali večeru; in tam se
tudi najde v starih časih imenitno mesto Tartes  (Tartessus), ktero
ime je imenu tega simi podobno, in kteriga prebivavei so z Feničani
zlo in z razno robo kupčevali, kakor Ecehiel 27, 12. pravi. Yen-
der je verjetniši, de je prerok Tarzjo  (Tarsus), poglavitno mesto
Cilicije, menil, kjer je bil sv. Pavl rojen; zakaj ker je to mesto
s Tirjo (Tirus) tako veliko in pogostnjo kupčijo imelo, in ker tudi
prerok Jezaija Tarzjo opominja, de naj se izjoka in žaluje čez vkon-
čanje imenitniga mesta Tirje, se vidi', de uno mesto ni moglo elo
delječ od tega biti. Boljši je tedej tukej Tarzjo v Cilicii,  kakor
pa Tartes v Španski deželi  umeti, ktera je delječ delječ od Tirje,
od ktere jo je dolgo morje ločilo, bila. španski Tartes je bil še
le pozneje in mende od Cetimoviga zaroda zaseljen.

Cetim  je po misli nekterih Laško zemljo ali Italio zaselil. Sv.
pismo pa Aleksandra Teliciga kralja Cetimljanov zove in ladije,
ktere iz Macedonije pridejo, Cetimske ladije imenuje, kakor se
bere per Jezaij. 23, 1. —'l.Makab. 1,1. — IV. Mozes 24,24.
Daniel 11, 30. — I. Makab. 8, o. Zato tistim raji verjamemo, ki
pravijo, de je bil Cetim oče Macedoncov; in de so se še le poz¬
nejši ljudje njegoviga zaroda v bolj daljne dežele in otoke razšli)
v Italijo, Španijo, Ciper i. t. d,

137

Poglavje X.

Dodanim  se je v Epiru vstanovil, kjer je bilo nekdej mesto
Dodana  po imeni, blizo Tesalije, iz ktere dežele so poznejeDoici

(l)oresj prišli. . ,

5. Leti so otoke ajdov med seboj razdelili, in njih de¬
žele zaselili, sleliernpo svojini jeziki, po svojih zlahtali,
in po svojih ljudstvih. Pod otoki  se tukej ne zastopijo samo
kraji, ki so krog in krog z vodami ali z morjem obdani, ampak tudi
vse' tiste dežele, ktere so od Palestine tako ločene, de Judje drugač
niso do njih priti mogli, kakor v barkah, po morji. V  tem pomeni so
tedej Hebrejci Špansko, Laško in Francozko deželo, Grecijo in clo
Afriko za otoke imeli, do kterib jim ni bilo moč po suhim priti.

Sle/tern po svojim jeziku ... zastopiti se mora tukej čas po zidanju
Babilonskiga stolpa (turna), ko so jeli ljudje razne jezike govoriti
in se po posameznih narodih razločevati in razširjati; zakaj pred
tistim čašam so po spričovanji sv. pisma le en  jezik umeli in sc še
niso zlo delječ sak-sebe razšli.

(i. Hamovi sinovi pa (so bili): Kus, Mecraim, Fut
in Kanaan.  Dežele, v kterib so se štirje Hamovi sinovi zaselili,
so ležale od Babilona proti jugu v Azii in Afriki.

Kus  ali Kuš, to ime sploh zamorca pomeni, zatorej se Kus
oče Elijopcov imenuje, ktcri so po besedah Jožefa Flavja tudi
Kušjani imenovani bili. Vender pa iz zemljopisa vemo, de ste
dve deželi, ki s e Kus  imenujete, namreč dežela, ki se v Azii po¬
leg rudečiga morja razširja, in kteri se v navadi Arabija  pravi,
in pa dežela v Afriki, ki se proti jugu zgorniga Egipta prostira,
in ktere navadniši ime je Etijopija. Ali ste ta ali una ali morde
obe deželi od Kuševiga zaroda ime in prebivavce dobile, nam je
neznano. Terdijo eni, de je ta Kus posebni perzadetnik bil, de
so mesto Babilon sozidali.

Mecraim  je oče Egipčanov bil, kterib poglavitno mesto Kajiro
(Cairus) Arabci še dan današnji Mecer  kličejo.— Kakor si je pa
Mecraim  zgornji in spodnji Egipt, ali vso zemljo, ki od Triton-
skiga jezera proti jutru leži, osvojil, ravno tako, pravijo, je nje¬
gov brat Fut  vse dežele, ki se od rečeniga jezera proti večeru
sprostiraj 0 , posedil; njegovo posestvo je tedej današnjo Libijo z
bližnjimi kraji noter do Atlanškiga morja obseglo. Sv. Jeronim tudi
pravi, de sc je nekdej vMavritanii eni reki in tistimu kraju, skozi
kteriga je tekla, Fut  reklo. Po tem takim prebivaljša Futovio-a
zaroda niso bile delječ od današnjih dežela Fec in Maroko.

Kanaan , četerti sin Hamov je bil s svojim zarodam posestnik
nam iz sveto-pismenskih zgodb vsiin znane Ivananske zemlje ali
dežele Kanaan, ktero je Bog poznejši Israelcam obljubil in dodelil.
— (udi Feničani so bili iz Kananoviga zaroda, kteriga so po o-
krajsanim imeni lina  namesti Kanaan  imenovali; zategavoljo se v
sv. pismu dostikrat sKananejci vred kakor eno  ljudstvo imenujejo
ali pa se clo namesti Kananejcov postavijo, kakor I. Moz. 4 te fo!

II Moz- G, lo. Vender so Feničani še le pozneje zavolj kupčije
v Sirijo in Palestino prišli, in se ondi vdomovili, zakaj njih nervo
prebKaljse je Arabija bila.

7. Sinovi Kusa (so bili): Saba, Havila, Sabata,

138

P er v e Mozesove bukve.

Regina in Sabataka; in sinova Regmeta (sta bila) Saba
in D e dan. Iz spričevanja starih zgodovin vemo, de so bile štiri
ljudstva, ki so se Saba  imenovale; v ti verstiMozes le treh spomni,
k ter c se pa v Hebrejskim različno pišejo. Četerto ljudstvo, ki se
mu je tudi Saba  reklo, je bilo iz Seba, Abrahamoviga vnuka, kteri
je bil sin Jakšana, I. Moz. 25,3. Od tresli tukej Saba  imenovanih
sinov je prišlo neko zavolj kupčije slavno ljudstvo; in iz Abraha¬
moviga vnuka je izhajal zavolj ropanja, tolovajstva in razujzda-
nosti čerteni in grajani zarod. Pervo, drugo in četerto teh ljudstev
so se v Arabii zaselili, tretje ljudstvo je pa viši od njih, vender
tudi v Arabii prebivalo, in to 'so bili tisti v Hebrejski zgodivšini
dostikrat spomnjeni Sabejci.

Havila  se v tem poglavji dva bereta; eden je bil namreč po¬
leg pričujoče verste Kušev sin, eden pa po 29'. versti Joktanov.
Posestvo Kuševiga sinu je bila mende srečna Arabija  (Arabija
1'eli.v), ali saj brezpušavna in Egiptu bližniši stran Arabije. Glej
I. Moz. 25, 18. I. Kralj. 15, 7.

Tudi Regma  se je v srečni Arabii zaredil, vender bolj proti
jugu od brata Sabataka; bilo je tudi mesto tam Regatna  po imeni.
— De se je tudi Regmatov sin Saba  v Arabii zaselil, nas pre¬
priča Psalm 71,10., kjer se njegovo kraljestvo Sabavimu nar bolj
bližnje imenuje; Saba je pa po prejšni razlagi v Arabii stanoval,
torej tudi Saba Regmatov sin in njegov zarod. Tudi v Karmanijo
je Saba sčasama ljudi svojiga zaroda pošiljal.

Dedan  se je od Regmeta ali Rameta proti jutru vdeželil blizo
morskiga zatoka, ki ondi Arabijo od Perzije loči (Sinus Persicus),
kjer je tudi mesto Dedan  ali Dadan  imenovano.

8. D a 1 j e j e rodil Kus N i m r o d a; ta je m o g o č i n p e r-
hajal na zemlji.  — Nimrod  je bil šestorojeni sin Kusov. Mozes
ga tukej posebno spomni, ker je med vsimi brati spomina naj vred-
niši. Aleksandrinci so Hebrejsko besedo , ki pomeni moč , mogoč¬
nost  , prestavili velikan , in od tod se lahko vidi, kaj de so si
ljudje pred vesoljnim potopam pod velikani mislili, od kterih je bilo
zg o rej pogl. 6, 4. govorjenje. Nimrod  se sicer nobeniga ljudstva
oče ne imenuje, vender ker je bil močin, hraber in pogumin, sije
veliko manjših ptujih zarodov podvergel, in čez-nje kraljeval. De-
siravno ga je natora z lepimi in čudovitimi zmožnostimi telesa ob¬
darila, se vender v sv. pismu nikjer nič jakiga in hvaljniga od njega
ne pove, zato ker svoje moči in prestojnosti ni v prid in srečo
človeštva, ampak večidel v zateranje ljudi in drugo hudo obračal.
Imenovali so ga Nimroda V e lici g a , vender bolj iz strahu prednjim,
kakor zavolj njegovih zaslug.

9. In je bil močan lovec pred Gospodam.  Ker je bil
kraj, v kterirn je Nimrod prebivati začel, poprej prebivaljše divjih zven,
je bil lov za-nj prav potrebna reč in posebna perložnost, se svoje moči
poslužiti; zverina je mogla prej pokončana, ali saj pregnana in zmanj¬
šana biti, predin so ljudje vstani bili ondi mirno in pokojno živeti. De
je ontedej več krajev prebivavnih in pred zvermi gotovih storil, to je
še nar bolj zaslužno in hvaljno delo njegove junaške sercnosti.
Pred Gospodam , to je, njegova moč in hrabrost je bila silno ne-

139

Poglavje X.

izrečeno velika, tako velika , de so ga clo za velikana imeli. Ko¬
derkoli se v sv. pismu bere: pred Gospodam ali Bogam , se vse¬
lej kej veliciga, posebniga, čudovitiga na znanje da. Tako se po¬
stavim od mesta Ninive  bere: „In je bilo veliko (mesto) pred no¬
gam,"  to je silno, neznano veliko;■—tako od sv. Janeza Kerstmka:
„Gn bo velik pred Gospodam, “ to je, ne bo ga večiga (zavolj
svoji ga poklica imenitnišiga in Bogu ljubšiga) mem njega. Ker se
tedej ravno ta perstavik per Nimrodi bere, je mogla velikost nje¬
gove od Boga zadobljene moči in krepkosti v resnici silna inj čudo¬
vita biti, — naj bi se je bil vselej tudi po božji volji in v dobro
poslužil! — Z avolj tega se je začel pregovor: Močan lovec pred
Gospodam, kakor Nimrod,  to hoče reči, kaderkoli je kdo s svojo
telesno močjo kej posebniga ali hvale ali graje vredniga dopernesil,
ali se kakor in per kteri perložnosti si bodi serčno in junaško ob¬
našal, so se Nimroda spomnili in rekli: ta je močan, kakor je bil
nekdej Nimrod močan pred Gospodam.

10. Bile so pa začetik nj ego viga kralj estva  (mesta)
Babilon, Arak, Akad in Kalne v Sinearski deželi.  Nim¬
rod in Asur (lej sledečo verstoj sta bila vstanovnika in začetnika
tistih mest, ki šo bile potem velike mesta Babilonskiga in Asirskiga
kraljestva. Ne smemo si pa misliti, de sta Nimrod in Asur že ve¬
lika in mogočna samooblastnika (monarha) teh dežela bila, ali de
so se Babilonski in Asirski kralji že tačas po redi verstili in na-
sledvali. Mozes tukej samo pokazati želi, de sta se te dva slavna
kraljestva s svojima imenitnimi mesti že v prestarih časih začela.
Imenovane mesta so obstale v začetki samo iz majhnih slabih hiš,
koč ali šotorov, ki so brez reda semtertje postavljene in okoli in
okoli s ploti ograjene bile, de bi se divjih žival in zveri ložej bra¬
nili; še le sčasama, ko so se ljudje bolj zbrihtali in izobražili, so
tudi  te mesta veči terdnobo, ličnost in clo stopnjo krasnosti dosegle.

■— O e bi bil Nimrod  sozidal Babilon , jih veliko taji, in pravi,
de je to en drugi, ki se mu je Bel  ali Bal  djalo, storil, in de je
ta nar berž Nimroda oče, Kus , bil. Lahko, de imajo prav, in de
si je Nimrod, ker je močan in hraber bil, še le potem z druzimi
kraji tudi Babilon podvergel, in de se od tod navadno njegov za¬
četnik imenuje. — V kterim kraji de sta mesta Arak  in Akad  le¬
žala,  nam je skorej popolnama neznano; terdijo sicer eni, de se
pod Arak Edesa , pod Akad pa Nezib  (Nesibis) zastopita, vender
to ni verjetno, ker sta te dva mesta od Babilona predelječ proti
severju. Kalne  (Halone)  je nekdej imenitno mesto Ktezifon
imenovano bilo ob reki Tigridi. V Sinearski deželi , to je, tisti
lavni ni, ki sc med Evfratam in Tigrido, med Babilonam in Nezibo
sprostira; v tem kraji, ne delječ od Babilona, so tisti Babilonski
stolp,  od kteriga bo v sledečim poglavji govorjenje, zidali.

11 in 1J. Iz te dežele je prišel Asur, in je sozidal
Ninive, mestne ulice (Rehdbot) in Kale, — tudi Resen
med Ninive in Kale, to je veliko mesto.  Mislijo eni, de
se pod imenam Asur  mora dežela ne pa oseba limeti: vender skorei
vsi stari in tudi nar starši pisatelji tukej osebo  zastopijo. Kdo de
je la Asur bil, so učeni raznih misel. Jožef Flavi, sv. Jeronim

140

P er ve Mozesove bukve.

in Avguštin pravijo, deje bil drugorojeni sin Šema. Drugi se pa
trudijo zvižati, deje bil Asur Nin (Ninus), sin Bela, in deje ali dva
imena imel, Nin  namreč in Asur , kar v izhodnih deželah ni nič
posebniga, ali pa de je iz kakoršniga vzroka si koli bodi, sčasama
namesti imena Nin  ime Asur  dobil, in ta Nin  pravijo, je, kakor
Mozes tukej govori j mesto Ninive  sozidal. Vender je to terjenje
prazno in okolinam časa popolnama nasproti, ker je ta Bet poznejši
ko Mozes živel, in tedej njegov sin ne more v ti versti zastopljen
biti, če po človeško mislimo. Ta Nin  je mesto Ninive  le ponovil
in poveličal, njegov pervi začetnik pa ni bil. Morebiti de se tisti
nar manj motijo, ki menijo, de se tukej pod besedo Asur  Nirnro-
dov sin Nin  po imeni, misliti mora, kteri je po očetovi srnerti v
Babiloni kraljeval in kakor oče njegov mogočin bil; čez kej časa
je pa mende iz Babilona šel, in novo mesto Ninive  sozidal.

Ninive,  nekdej veliko mogočno in slavno mesto, je zdej po
spričevanji današnjih prebivavcov ondotne dežele velika razvalina
kamnovja na desnim ali večernim bregi Tigride. Bilo je od Med-
janov in Perzov razdjano.

Mestne ulica.  Ker Hebrejska beseda rehbbot  po čerki ulice
pomeni, zato so jo eni med temi tudi v sv. Jeronim po nje pomeni
prestavili in ulice mesta Ninive zastopili. Če pa prevdarimo, deje tukej
od mest govorjenje, ktere je Asur sozidal, in de se ulice same od
sebe zastopijo, kaderkoli še od mesta govori, lahko spoznamo, de
ta prestava ne velja, iii de je Rehobot  lastno ime eniga mesta bilo,
ktero je po dozdevi mnogih na desnim bregi reke Tigride ležalo.

Od mesla Kale  še manj vemo, de je bilo tisto mesto, od kte-
riga se v IV. bukv. Kralj. 17, 6. — 18, 11. bere; drugi pravijo,
de je dežela Kalahina  od tega mesta ime dobila; še drugi, de
je bilo Kale poglavitno mesto Kalaniške  dežele, ktero je gora
Cagri (Zagrius) od Medije ločila; ■—• ktera misel je resnici nar
bliži, nismo vstani odgovoriti. De se zategavoljo tudi od mesta
Resen  nič gotoviga vediti ne more, se samo od sebe zastopi, ker
Mozes tukej očitno pravi, de je to veliko  (to je, med vsimi drugimi
nar veči) mesto Ninive in Kale stalo.

13. Mecraim pa je rodil Ludima, Ananima, Leda-
biina, Neftuima.  Zarode v tej in sledeči versti imenovanih sinov
so sčasama Egipčani kakor vseijnike (koloniste) po daljnih krajih
Afrike razposlali; ker nam je pa notranja Afrika še dan današnji
malo znana, tudi ljudstev, ki so tam prebivale in prebivajo, zlo
ne poznamo. — Po besedah preroka Ecehiela pogl. 27, 10*
so Ludimci  jier Egiptovski armadi služili, in clo prebivavci Tirje
so jih v službo najemali; iz tega se vidi, de se niso delječ od
Egipta vselili. Ananimci  so večidel pastirji bili, in mende v Libii
prebivali. Laabimci  so ob večerni meji Egipta stanovali, v slabi
pusti deželi, ki je bila polna peska in od solnčne vročine tako re¬
koč sožgana; tudi ti so večidel od pastirskih perdeljkov živeli.
Neftuimci  so hitrode ob bregovih srednjiga morja (m ar is mediter-
ranei) stanovali; kar učeni iz njih imena sodijo, ker Egipčani sterme
kraje ob vodah in morjih Neftun  imenujejo.

14. F a trušima in Kasluhima, od kterih  so  prišli Fi-

141

Poglavje X.

listeji in Kaftoreji. Lastnina Fatrusimoviga zaroda je vteg-
nila biti Faturja , dežela, ktero Eceliiel 29, 14. in Jerem. 44, 1.
v mislih imata, in ktera je bila bližnja Tebaidi (Thebais), deželj-
stvu zgorajiga Egipta. — Menijo eni, de se je Kasluhim  v Kol-
liido, proti jutru Evksinskiga morja podal 5  pa verjetniši se nam
zdi misel tistih, ki pravijo, de je tisti kraj v kamnoviti Arabii (A ra¬
bin Petrma) posedil, ki se med Gačo in Peluzjo razširja, in ki se
mu je nekdej Kasioti  reklo. — Filisteji in Kaftoreji , Kaftoreji
so bili prebivavci otoka Kaftor , kije  bil edin zmed tistih otokov,
ktereNil ob svojim iztoki v morje naredi, in od ravno ondot — ter
od Kaftorejev so prišli sčasama Filisteji, česar nas V. Mo z. bukv.
2, 23.  — Jerem. 47, 4. — in Amos 9, 7. prepričajo.

15. Kanaan pa je rodil Cidona, s voj iga pervoroje-
niga in Heta.  Pervorojeni sin Kanaana Cidon  je sozidal ime¬
nitno mesto na bregu srednjiga morja, ktero je po sebi tudi Cidon
(Sidon) imenoval, in ki je zavolj kupčije slavno bilo. Mesto Cidon
je veliko starši mem Tir j e , ker se od tega še le ob Davidovim času
govoriti začne, Cidona pa že bukve Jozva in Sodnikov spomnijo.

Het,  drugorojeni sin Kanaana, je bil oče Metejcov, ki so' ve¬
čidel okoli mesta Hebrona  prebivali, in močni, hrabri in junaški
vojšaki bili; vkončal jih je Jozvc, ali bolj prav Ivaleb.

16. Jebuseja, Amoreja, Gergesa.  Od tretjerojeniga
sinu Kananoviga .Jebuseja  so izhajali Jebusičani , ki so si mesto
Jerusalem in njegov grad Cion (Sion) osvojili, in noter do Davi-
doviga časa v svoji oblasti obderžali, desiravno so se Benjamičani
z Judi vred zlo trudili jih izgnati: bili so od leta do leta močnejši pa
tudi prederzniši, zato so Davidu zabavljali in ga zasmehovali, ko
jih je s svojo armado obsedi!, ker so se na svojo moč zanesli.
1. Kralj. 5, 6 .

Amorejci  so bili zarod četertorojeniga sinu Kananoviga, živeli
so dokaj časa v dolini Ešhol imenovani, I. Moz. 14,13. — V.Moz.
1,19,24. in na gorah proti večeru od mertviga morja. Od ondod
so šli čez reko Jordan, so se posestva Moabičanov in Amoničanov
in sčasama vsih dežela med rekama Jabok in Arnon polotili in si
jih v last spravili. Zategavoljo je bila njih moč, oblast in vojska
velika in strašna, bale so se jih vse bližnje ljudstva.

Gergesov  zarod, Girgoši , so od Tiberinskiga morja proti, jutru
stanovali; to so mende tisti bili,  kterih sv. Matevž 8 , 28. spomni.

17. Hiveja, Arkeja, Sineja.  — Hivejci  so se od Hebrejske
dežele proti severju zasolili, od gore Hormon noter do Sidonske meje
Jozv. 11, 3. \ I. Moz. bukvah 15,19. se imenujejo Kadmoničani
to je, prebivavci v solnčnim izhodu. Si/iemičani  in Gibejoničani
so iz njih zaroda, in so proti večeru od njih ob reki Jordan pre¬
bivali. Jozv. 11,19. — I. Moz. 34,2. — Arkejci  so prebivali ob in
na gori Libanon, in so imeli mesto Arka  ali Arce  ne delječ od
mesta Tripoli, v lepim in prijetnim kraji. — Ravno v teh krajih so
živeli tudi Sinejci,  kterih posebno mesto je bilo Sin,  blizo mesta
Arka, kakor govori sv. Jeronim.

18. Arvada, Cemareja, Amateja, in potem so se Kana¬
li ej c i dalje razširili.  Arvadjani  so se vdomoviii na otoku Arad

142

P er v e Mozeeove bukve.

blizoFenicije, ravno nasproti je pa bilo mesto Ant ar a d  naFeniški zem¬
lji. Bili so s er čni voj,saki in vmornarii posebno prebrisani in znaj deni,
kakor Ecehiel 17, 8.11. pravi. — Cemarjani  so tudi v teh krajih
vender ne na otoku, ampak na kontinentu prebivali; eni pa menijo,
de so ti bolj proti sredi Kananejske dežele stanovali, in sicer v
krajih, kterim seje  poznejši Samarija  reklo. — Hamatje  ali Ama-
tejci, zarod slednjiga sina Kananoviga, so se od Palestine proti
severju v Sirii vdomovili, kjer je še dan današnji ob reki Oronti
mesto Hamat  imenovano, kterimu so Greki Epifanija  djali.

V začetki so Kananejci le ene mesta, kraje in dežele v Pa¬
lestini in Sirii posedli, pa potem  so se dalje in dalje razširili  in
po preteki kacih sedem sto let celo Palestino z ldumejo vred v
svoji oblasti imeli: gospodovali so čez veliko manjših dežela od
srednjiga do mertviga morja, od Arabije noter do reke Oronte.

19. In pokrajne Kanana, kader se od Cidona v Ge-
raro pride, so segle do Gače, in kader greš v Sodomo,
Gomoro, Adarao in Cebojmo  £so segle) do Lese.  Iz tega
vidimo, deje  dežela Kananejcov na vsakim čveterih končnih krajev
imela posebno mesto za mejnik; proti severo-večeru je bilo mesto
Cidon,  proti jugo-večeru Gača : proti jugo-izhodu mesto Ceboim,
proti severo-izhodu pa Lesa.  Vender zavolj tega ne smemo mis¬
liti, de so Kananejci samo med temi rečenimi pokrajnami prebivali,
ker smo zgorej vidili, de so še po veliko druzih krajih razstreseni
živeli; Mozes tukej le meje pove, med kterimi so bile njih pogla¬
vitne sela in domovja. Tudi pokrajne dežele Kanane, ktero je Bog
Hebrejcam obljubil, so bile veliko obsežniši mem tukej zapisanih.

20. To so Hamovi sinovi po svojih žlahtah, jezikih,
rodovih, deželah in ljudstvih.  Iz vsiga, kar je od Haino-
viga zaroda rečeniga bilo, se vidi, de je Ham  s svojimi otroci
sploh v Afriki prebival; Mecraim  v Egiptu, Fat  po drugih krajih
tega dela sveta; Kusov  in Kananov  zarod pa v Azii.

21. Tudi Sem, kteri je oče vsili Hebrejskih otrok
in brat Jafeta nar staršiga, je otroke rodil.  Tudi Sem
je, kakor njegova brata, veliko otrok in vnukov imel, je bil očak
veliciga in imenitniga zaroda — Hebrejcov.  Hebrejska beseda eber
ali heber pomeni unkraj, na uni strani , pomeni sploh prejid, pre¬
stop',  velikrat je pa Eber  ali Heber tudi lastno ime osebe, kakor
se iz 24te verste ravno tega poglavja vidi; — praša se, v kterim
teh dveh pomenov se mora beseda eber  tukej misliti? Boljši je,
eber  tukej ne kakor lastno ime Semoviga vnuka, od kteriga se v
24ti versti bere, ampak kakor splošno ime prestaviti, po kterim so
Kananejci Abrahama zato imenovali, ker je on veliko reko Evfrat
prestopil, predin je v njih deželo prišel, in zavolj tega se tudi
njegov celi zarod Hebrejsko ljudstvo imenuje. De se tukej pod
besedo Eber  sam Abraham in njegov zarod zastopiti mora, ne pa
v 24ti versti imenovan Eber in njegovi otroci, se lahko iz tega
prepričamo, ker se ne more najti uzrok, zakaj bi Mozes tukej
Šema imenoval očeta le samo otrok v 24ti versti imenovaniga Ebra,
ne pa tudi očeta vsili, kteri iz njegoviga zaroda pridejo. Pravijo
sicer eni, de Mozes tukej zato Ebra imenuje, ker je 'bil Abraham

143

Poglavje X.

iz njegoviga zaroda; ako ki pa temu tako bilo, bi bil mogelMozes
ne le Ebra, ampak tudi Arfaksada, Saleta in druge očake imeno¬
vali, ker je Abraham ravno tako iz njih kakor iz Ebroviga zaroda,
in Eber ali Heber v ti reči mem unih nobene prestojnosti nima.

Brat .lafeta , nar staršiga.  De je bil .lafet  v resnici nar starši
med Noetovimi sinovi, ne pa Sem,  se iz mnogih spričkov sv. pisma,
če jih permerimo, dovolj prepričamo. _Noe je bil namreč, predin
je sinove Šema, Hama in .lafeta rodil 500 let stai\ I. Moz, 5, 32.
'Ko je v barko šel, je bil 600 let star, I. Moz. 7,11. Cez 2 leti
po potopi je -Sem, ki je bil 100 let star, sinu Arfaksada rodil, I.
Moz. 11, 10.; bil je tedej Noe tačas (502 let star. Po tem takim
je bil Noe 502 let star, 'ko je Šema rodil; ter je .lafet 2  leti starši
'bili mogel ko Sem , ker se očitno bere, de je Noe v svojim 500-
timu letu začel otroke roditi. Zakaj de je pa Sem pred Jafetam
imenovan, je že rečeno bilo, — iz'gotove milosti božje, ktera ne
gleda na natorski red, ampak na pobožnost in čednost; ravno to
vidimo nad Jakobam, Davidam in drugimi osebami sv. pisma.

22. Sinovi Šema (so bili): Elam, Asur, Arfaksad,
L ud in Aram.  Sem je v •začetki v Sinearski deželi prebival,
sčasama se je pa njegov zarod razširil od Medije noter do mor-
skiga brega Sirije. — Elam  je bil oče Elamičanov; njih poglavitno
mesto je bilo Elimaj  (Elvmais) in njih dežela je ležala med Su-
zijano in Medijo;.po zdetvi Jožefa Flavja so Perzi iz njih zaroda
bili. — Asur  je ime in prebivavce dal Asirii,  ki se dan današnji
Kurdestan  imenuje, nje poglavitno mesto je bilo Ninive. —• Ar¬
faksad  je od Asirije proti večeru stanoval. — hud  se je, v mali
Azii v deželi, kteri se po njegovim imeni Lidija  pravi, zaselil.—
Aram  je bil,  kakor skorej vsi terdijo, oče Sirjev, kteri so se tudi
Aramejce  klicali.

v  23. Aramovi sinovi  (so bili): Uc, Hul, Geter  in  Mes.
Cvcleri tukej imenovani sinovi Arama se vi. Kronik 1, 17. sinovi
Sana  imenujejo, ker se sv. pismo večkrat namest besede otrok ,
sin , imena vnuk  posluži. — Sploh mislijo, de se je (Je  v Dama-
scenskii deželi ob gori Libanon zaselil. — llul  je stanoval v veliki
Armenii, kjer se dosti krajev najde, kterih imena se s kol  (hul) začno.
— Geter  je prebival mende per reki (Jetri,  ktera teče med Ivur-
dislanam in Armenijo, Mes  pa v Mezopotamii ob gori Mazil.

. 24. Arlaksad pa je rodil Saleta, od kteriga je pri¬

šel Heber.  Nar berž se je Arfaksadov zarod v Kaldejo podal,
in je bil Nimrodovimu zarodu podveržen. Imel bi bil sicer, kakor
pravijo, Arlaksad v obljubljeni deželi Kanani  stanovati, vender
ga je Kanaan, Hamov sin s svojini zarodam prehitel. Iz teo-a
mislijo, se vidi, de so Israelci, ki so Arfaksadov zarod bili,*že
staro pravico imeli do obljubljene dežele Kanane. De Israelci niso
od tega llebra  imena dobili, ampak od Abrahama, je bilo že zgorei
v 21. versti povedano. & J

25. In Heber je rodil dva sina, enimu je bilo ime
I e 1 e g, zato k e r j e bila v njegovim času zemlja razde-
leua, in ime njegoviga brata je bilo Joktan.  Večidel me-
mj°, de je bil teleg  rojen ob časi, ko so se jeziki zmešali, in de

144

P er ve Mozesove bukve.

je v Kaldejski deželi prebival, od koder je Terah  (Tare), Abra¬
hamov oče, mesto Ur  zapustivši, na Kananejsko zemljo popotval.
— .Joktana , očeta trinajstih sinov, imajo Arabci za svojiga očaka,
ker seje  njegov zarod v bogato in srečno Arabijo zaselil, kjer se
še neko mesto Bajhat-Johtan , to je, prebivaljše Joktana, najde.

26.  Joktan pa je rodil Almodada, Salefa, Acarmo-
ta,  J ar  e ta. V sredi Arabije je stanovalo ljudstvo, k toro so Al-
modeje  imenovali, to nam kaže, deje  ondi zarod Almodadov  pre¬
bival. — Šale/'  je bil očak Salapcncov (Salapenoruuf), kteri so
tudi v sredi Arabije živeli; tudi Asarmota  in Jareta  zarodi so v
Arabii domovali.

27.  Dorama, Uzala, Dikla.  Doramov zarod je prebival
ob Perzaškim morskim zatoku (Sinus Persicus), Uzal  pa v srečni
Arabii, kjer Judje še zdej eno mesto Uzal  imenujejo, kterimu Arabci
Sana  pravijo. Tudi Dikla  je v Arabii domoval, v kterim kraji
prav, se pa ne ve.

2S.  Obala, Abimaela, Saba.  Od teh treh nam zgodopisi
čisto malo povedo; mislijo eni, de so Obalovi mlajši v Afriki ob
bregovih rudečiga morja prebivali; Abimael  in Saba , od kteriga
so Sabejci ime dobili, pa v Arabii.

29.  Ofira, Havila in Jobaba. Vsi ti so Joktanovi
sinovi.  Ime O/ir  ni prav za prav lastno ime, temuč splošno, in
pomeni bogato deželo; kje se mora ta dežela iskati, je težko po¬
vedati, kjer se O/ir  vsak kraj imenovati sme, ki je kake reči, si
bodi že zlata, žita ali družili perdeljlkov, bogat; nar raji si še srečno
Arabijo pod to besedo mislimo, in v nji je mcnde O/ir  domoval. —
Ker sv. pismo od dveh oseb in dveh dežela, ki imate ime Iiavila ,
govori, je potreba razločiti, kje de je tukej zapisan Havila stano¬
val; ena dežela Havila je bila v srečni Egiptu sosedni strani Ara¬
bije, ondi je bil Ku.šev  sin; Havila  druga pa je ležala proti ob¬
ljubljeni deželi ob pokrajni Amalekičanov, in tam se je Havila,
dvanajster oj eni sin Joktana zaselil.—Domovi Jobaba  so bile južne
strani Arabije.

30. Kterili prebivaljša so bile od Mese do Sefiire,
gore j ut rove.  Ta versta potcrdi našo razlago, de so vsi Jok¬
tanovi sinovi zuncj Obala sploh v Arabii prebivali. Veliko jih pod
Mesa  zastopi znano ladjostajo (porlu,s) Moka  imenovano, per ro¬
dečim morji; Sefar  mislijo, je bil pa z miro, kadilam in dišavami
bogat kraj per gori Klimar  proti jutru od Mese. Z oziram na
Arabijo tedej Mozes perstavik naredi: gore jutrove ; ker sta bila
oba kraja, če imamo Palestino pred očmi, proti jugu.

31 in 32. To  soSemovi sinovi po svojih žlahtah, je¬
zikih, deželah in ljudstvih. — Leto so Noetovi zarodi
po svojih polkih in ljudstvih, od teh so se ljudstva p°
potopu zaselile na zemlji.  Zavolj tukej opomnjenih jezikov
eni terdijo, de so ljudstva že razne jezike govorile, predin jim j e
bil Bog per zidanju Babilonskiga stolpa besedo zmešal, kar pa
Mozes ne terdi, in kar se tudi z 6to versto 11. poglavja ne sklepa.
Mozes.v tem poglavji le pokaže, de so se vse ljudstva na zemlji
od imenovanih očakov začele, naj si v tem ali unim kraji sveta

Poglavje X.

145

žive, in naj govore, kakoršni jezik si koli bodi. Eni tudi pravijo,
de je po zmešanju jezikov toliko raznih narečij in ljudstev bilo,
kolikor to poglavje očakov šteje, kar se pa ne more ne terditi ne
odreči, ker namMozes in drugi spisatelji od tega nič ne povejo.

Dosti tudi med učenimi jih je, ktcri bukve rodu  kakor neko¬
ristno reč zavračajo, in vse dozdevanje začetka ljudstev grajajo.
Vender če premislimo, de so te bukve edina spričba, ki vso vero
in zaupnost zasluži, de so vsi od družili spisateljev zloženi spisi,
če še tako jasno in razumno od začetka ljudstev in razširanja člo-
veškiga rodu govore, če se na to Mozesovo poglavje ne vpirajo,
brez prave podloge in nezanesljivi; če prevdarimo, de bi nam brez
spoznanja in zapopadka osnove pervili zarodov veliko veliko, kar
Mozes v sledečih bukvah in poglavjih perpoveduje, in tudi drugi
deli sv. pisma, posebno bukve prerokov, na več mestih, temni in
nerazumljivi bili: se bomo labko prepričali, de je zapopadik tega
poglavja imenitni, in de je koristna in potrebna reč, ga vsaj koli¬
kor nam je moč, in kolikor zastopik sv. pisma terja, razjasniti.

10

Poglaije XI®

Zapopcidik.

Zidanje Babilonskima stolpa (turnaj, smešnjava jezikov; Semovi za¬
rodi noter do Abrahama; Terah, oče Abrahamov, se poda Ur v Kaldeji
zapustivši v Haran.

1. iBH il je pa na zemlji le en jezik in eno govorjenje.

2 .  In kader so bili zapustili jutrovo, so našli ravnino v Si-
nearski deželi, in so tam prebivali.

3. In so rekli edendruzimu: Dajmo, naredimo opekov(ceglov),
in žgimo jih z ognjem. In so imeli opeke namest kamnja
in zemljino smolo namest ilovce (jnorta}.

4. In so djali: Dajmo, in sozidajmo si mesto in stolp, kte-
riga verh naj se bo neba dotikal, in storimo sloveče svoje
ime, predin se razkropimo po vsi zemlji.

5. Gospod je pa doli stopil, de bi vidil mesto in stolp,
kteriga so Adamovi sinovi sezidali.

6.  In je rekel: Glej, le en rod je, in vsi le en jezik govore,
in ker so začeii to delati, ne bodo odstopili od sklepa,
dokler ga v djanji ne spolnijo.

7 .  Torej dajmo, stopimo doli, in zmešajmo jim jezik, d e
eden druziga ne bodo razumeli.

8. In tako jih je Gospod iz tistiga kraja po vsi zemlji raz¬
maknil, in so jenjali mesto zidati.

9. In zavolj tega je bilo tisto mesto imenovano Babel (zmeš¬
njava) , ker je ondi Gospod jezik vsiga sveta zmešal, i' 1
od ondot jih je Gospod po vsili deželah razkropil.

10. To so Semovi zarodi: Sem je bil sto let star, ko je Ar-
faksada rodil, dve leti po potopi. I. Kronik 1,17.

11. In Sem je potem, ko je Arfaksada rodil, živel pet sto
let, in je rodil sinove in hčere.

12 .  Dalje je bil Arfaksad pet in trideset let star, ko je rodilSaleta.

147

Poglavje XI.

13. In Arfaksad je potem, ko je rodil Saleta, živel tri sto
in tri leta, in je rodil sinove in ličere.

14. Šale je bil tudi trideset let star, ko je rodil Hebra.

15. In Šale je potem, ko je rodil Hebra, živel štir sto in tri
leta, in je rodil sinove in hčere.

IG. Ileber pa je bil štir in trideset let star, ko je rodilFelega.

17. In Heber je potem, ko je rodil Felega, živel štir sto in
trideset let, in je rodil sinove in hčere.

18. J n Feleg je bil trideset let star, ko je rodil Reva.

19. In Feleg je potem, ko je rodil Reva, živel dve sto in
devet let, in je rodil sinove in hčere. I. Kronik 1, i 9.

20. Rev pa je bil dve in trideset let star, ko je rodil Šeruga.

21. In Rev je potem, ko je rodil Šeruga, živel dve sto in
sedem let, in je rodil sinove in hčere.

22. Bil je pa Šerug trideset let star, ko je rodil Nabora.

23. In Šerug je potem, ko je rodil Nabora, živel dve sto
let, in je rodil sinove in hčere.

24. Nabor pa je bil devet in dvajset let star, ko je rodil
Tareta (Teralia).

25. In Nabor je potem, ko je rodil Teralia, živel sto in de¬
vetnajst let, in je rodil sinove iu hčere.

26. In Tare (Terali) je bil sedemdeset let star, ko je rodil
Abrama, Nahora, in Harana. — jozv. 34. 3. — I. Kronik 1 , 37.

27. To so pa Terahovi zarodi: Terali je rodil Abrama, Na¬
bora in Harana. Dalje je Haran rodil Lota.

28. In Haran je pred Teraham, svojim očetam umeri, v de¬
želi svojiga rojstva v Uri Kaldejcov.

29. Abram pa in Nabor sta se oženila; Abramovi ženi je bilo
ime Saraj, iu Nahorovi ženi Melka (Milka), ktera je
bila liči Harana, očeta Melke in Ješe (Iške).

30. Saraj pa je bila nerodovitna, iu ni imela otrok.

31. Terali je tedej vzel Abrama, svojiga sina in Lota, Ha-
ranoviga sina, kteri je bil sin njegoviga sina, in Saraj
svojo zetinjo, ženo Abrama, svojiga sina, in jih je peljal
iz Ura Kaldejcov, naj bi šli v deželo Kanaan; in so
prišli do Harana, in so tam prebivali. Jozv. 34 3. _ j udit
5, 7. — Apost. djatije 7, 3. ■— ir. Ezdr. 9,7.

32. In Terahovi dnevi so se natekli do dve sto in net let in
je umeri v Harani.

10  *

148

Perve Mozesove bukve,

Razlaga XIt poglavja.

1. Bil je pa na zemlji le en jezik, in eno govorjenje.
Pred vsiin drugim se mora tukej opomniti, de se je skor vse, kar
pričujoče poglavje perpoveduje, že pred razširanjem zarodov po
vsi zemlji, zgodilo, de torej sprednje poglavje prav za prav h
temu in sicer na ravnost po perpovedi od zmesanja jezikov, sliši.

Ta eni  jezik, kije bil osorej na zemlji, je bil nar berž še
ravno tisti, ki ga je Adam govoril; ker se je prav lahko po tako
dolgo živečih očakih do Noeta, in po Noetovim sinu Semu, ki je
še nekoliko z Abramam živel, do tega  časa brez veliciga pokvar¬
jenca ohranil.

2. In kader so bili zapustili jutrovo, so našli ravnino
v Sinearski deželi, in so tam prebivali. Gotovo se je Noe
iz barke pridši s svojimi vred kmalo v nižiši kraje podal, ondi
stanoval in za svoj in svojih živež skerbel; sčasama so pa vender
dalje iii dalje prišli, ravnali so se po rekah Tigride in Evfratu, in
se poslednjič v planjavi Sinearske dežele, ki se poleg Tigride
sprostira, vstanovili. Uzrok tega razida je bil gotovo to, ker so se
že tako zlo namnožili, de jim je bilo težko se na tako tesnim kraji
z dovoljnim živežem preskerbeti. •— Ker pa Sinearska dežela od
Armenije ali Ararata, od koder so prišli, proti jugu  leži, so mogli
prav za prav od severja  priti, ko so Sinearsko planjavo našli, in
vender piše Mozes, de so jutrovo  zapustili, to je, od izhodne ,
jutrove  strani prišli. Kako je vstani Mozes tako govoriti, ali so
mu morebiti ti kraji neznani bili? Nikakor, dobro je on lego de¬
žela in krajev, od kterih piše, poznal, vender pa tako govori po
šegi vsili spisateljev, ki v j utr ovili deželah žive; ti namreč od vsili
dežela, ki so onstran Tigride, pravijo, de so proti jutru , in
ki so na tej strani Tigride, de so proti večeru ; v resnici pa gora
Ararat, od ktere so prišli, na uni strani Tigride leži, tedej po
njih zastopu proti jutrovi od Sinearske dežele; zato Mozes tako
govori.

3. In so rekli eden druzimu: Dajmo, naredimo opekov
(ceglov) in žgimo jih z ognjem. In so imeli opeke narnest
kamnja, in zemljino smolo narnest ilovce (morta). Sklenili
so ljudje, visoki stolp sozidati (razne misli učenih od njegoviga
namena v razlagi 4te verste slede). Ta sklep v djanju dopolnili,
eden druziga vnemajo, si k stavljenju zidovja nar potrebniših reci
oskerbeti. Ker v tisti ravnini ni bilo ravno dosti kamnja, si iz ha
ploše ali plošice, kakoršne obsežnosti in podobe si že bodi narede,
jili na sobici posuše in potem v ognji do terdiga opeko; in ti opeki
so jim namesti kamnja služili. In namesti ilovce ali nam navadnjiga
morta so imeli zemljino smolo , ktere se v tistih krajih obilno najde
in ki je prav perpravna in dobra, kamnje ali opeke terdo vkup
deržati in vezati. Ker pa Hebrejska beseda hemar  ne pomeni samo
zemljine smole, ampak večkrat tudi ilovco, klej, iz peska ilovc e
in apna napravljen mort, zatorej so se namesti 'smole tudi vsili ten
reči poslužiti vtegnili, in ako jim morile apno še ni bilo znano, s°

149

P o glavj e XI.

lahko pesik in iloveo s smolo mešali, in to je bil posebno dober
klej per zidanji.

4. In so d j ali: Dajmo, sozidajmo si mesto in stolp,
kteriga verh naj sc bo neba dotikal, to je, sozidajmo si silno
visok stolp, stolp čudovite visokosti. Zlo težavno je pa razjasnenje
besedi: in storimo sloveče svoje ime, predin se razkropimo
po vsi zemlji, ktere učeni razno razlagajo. Ker so se ljudje
prepričali, de' zavolj veliciga pomnoženja ne morejo dalj skupej
živeti, zato sklenejo si sloveče spomnilo postaviti, naj bi si tako
per vsili narodih hvalo in slavno ime zadobili, — tako se zdi, de
sv. Jeronim te besede v svoji Latinski prestavi zastopi. Drugi
mislijo, de so zato sklenili stolp tolike visokosti sozidati, de bi se
v njem Iožej pred splošnim potopam, če bi se spet permeriti vteg-
nil, ohranili; vender je očitno, de to ni mogel namen stolpa biti,
sicer bi ga ne bili v ravnini, ampak na nar viši gori stavili. Spet
drugi menijo, de je bil namen stolpa to, naj bi se ložej ločenja in
raztresenja varovali, in pravijo, de te besede ravno toliko pome¬
nijo, kakor de bi bili rekli: Hočemo si terdno in krepko mesto so¬
zidati, in ga z ravno tako terdnim in visokim stolpam previditi, in
na tako vižo svojo moč in gospodarstvo tako močno vkoreniniti in
vterditi, de nas nobedin premagati in od ondot pregnati ne bo mo¬
gel. Še druge misel obhaja, de so ob takratnim časi ljudje večidel
pastirji bili in se zavolj paše dostikrat v daljne kraje podati mogli,
in zatorej so sklenili stolp sozidati, kteri bi jim po svoji grozoviti
visokosti v znamnje njih domu bil, de bi se po daljnih planjavah
in pušavah ne raztresli in ne razgubili. Kteri pa te besede tako
razjasnujejo, tega, kar sc v 8mi versti bere, ne za kazili njih
prevzetnosti ne njih prederznosti imeti ne morejo, ampak morajo
terditi, de je Bog samo namen imel odverniti, de ne bo v tem ne¬
potrebnim zidanju zaderžano in overano množenje ljudi in njih raz¬
biranje po svetu; zakaj, ako bi bili, kar so sklenili, tudi v djanju
dopernesli, bi jim bilo gotovo kmalo živeža pomanjkalo, in mno¬
ženje človeškiga rodu bi bilo zaderžvano.

o. Gospod je pa doli stopil, de bi vidil mesto in stolp,
kteriga so Adamovi sinovi sozidali. Opombe, de se tukej
spet po človeško od Boga govori, je mende kouiej potreba, zakaj
ker je Bog povsod pričujoč in vsigavedoč, mu ni treba, okoli ho-
dili in stopati, de bi zvedil, kaj de se tii ali tam počenja. Ta versta
tedej iiič druziga ne pomeni, kakor: Bog pa je dobro vedil za njih
delo in za namen njih dela. —■ Pod Adamovimi sinovi  eni s sv.
Avguštinam vred tukej hudobne in poredne ljudi zaslepijo, ker se
večkrat v sv. pismu taki ljudje tako imenujejo; pobožni pa tem na¬
sproti sinovi božji ; — ako je pa ravno teinu tako, je vender bolj
prav pod Adamovimi sinovi tukej sploh vse ljudi zastopiti, ker se
okoline temu zastopa bolj perležejo.

C. In je rekel: Glej, le en rod je, in vsi le en jezik go¬
vore, in ker so začeli to delati, ne bodo odstopili od skle¬
pa, dokler ga v djanji ne spolnijo. Vedil je Bog, de je sklep
ljudi, si stolp zidati, tako terdin, de ga nobena druga reč, ko
vsigamogočnost božja ovreti ni vstani; zakaj bili so takrat ljudje,

150

P e r v e M o z c s o v e bukve.

ako ravno že zlo pomnoženi, vender med seboj še kakor ena  družba,
en  zarod, bili so tudi eniga jezika,  in taka enojnost med njimi je
nar bolj perpomogla k spolnenju in dosegi kaciga v občno ležeč-
nost segajočiga sklepa in namena. ■— Ker tukej sam Bog govori,
bi marsikdo prašati vtegnil, s kom de govori? Mislijo eni, de z
angeljci, kterih se je Bog dostikrat poslužil, in se jili še posluži
v spolneiy'e svoje volje, vender pa Bogu angeljcov, desiravno se
jih posluži, ni potreba, ker Bog le hoče, in je, kar in kakor hoče;
— zato imajo tisti bolj prav, kteri terdijo in pravijo, de se tukej
presveta Trojica zastopiti mora, ki je, kar je od vekomaj sklenjeno
imela, zdej v djanju spolnila, in de Mozes ta božji sklep tukej po
človekovo perpoveduje, ker ga drugači povedati in razložiti ni mogel.

7.  Torej dajmo, stopimo doli, in sni e Šajni o jim
jezik, de eden druziga ne bodo razumeli.  Mislijo eni,
de te besede nič druziga ne pomenijo, kakor: Bog je po svoji
modrosti storil, de so zidavci stolpa, ali sploh ljudje tega časa
ne edini bili, de niso več eniga serca in enih misel bili, kar se
bere tudi v Psalm. 54, 10.; de se pa tukej ne more needinost
in razpertija sere, ampak v pravim pomeni zmedenje jezika zasto¬
piti, nam je perva versta tega poglavja porok, ktera naravnost
pove, de so takrat ljudje še zmerej le cm  jezik govorili, torej se
mora pričujoča versta v naravnim ne v perpodobnim pomeni brati
in umeti. Prazin in nespametin trud pa bi bil, ako bi hotli preis¬
kavah in razlagati, kako de se je zmešanje jezika zgodilo, ker
vemo, de je bilo zgolo delo božje vsigamogočnosti in modrosti, de
je bil čudež, po kterirn je previdnost božja človeštva ničemarne
sklepe podreti hotela in poderla.

8. In tako jih je Gospod  iz  tistiga kraja  po  vsi zemlji
razmaknil,  in  so  jenjali mesto zidati.  Po zmedenji jezika je
Bog nar veči perpomoglej njih občne združnosti in edinosti pre-
bernil, njih nar tesnejši in močnejši zavezo raztergal. Zakaj, ako
se ljudje različnih ljudstev in zarodov in raznih jezikov per ka-
koršni perložnosti si bodi znidejo, se naglo in nar prej tisti, ze¬
dinijo in združijo, ki so eniga jezika, in se ne pečajo s tistimi,
kterih jezika ne umejo, — tako se kmalo več po jeziku razločnih
zborov stori. Ravno tako per zidanju tistiga stolpa — ker niso
eden druziga razumeli, so se zdramili iz svojih ošabnih sanj, pre-
vidili so, de jim ni moč dalje zidati, in dela doveršiti, ter so vse
popustili. Ker je bil pa namen božji, jih le od njih nespametniga
in množenju človeštva protivniga sklepa odverniti, ne pa jim be¬
sedo za vselej in tako zmešati, de bi posilnnal nikoli nobedin eden
druziga ne zastopil, so sčasama po perpušenji božjim spet eden
druziga, vender ne vsi vse  razumevati začeli', se tako po raznih
jezikih v razne ljudstva združvati, in po božji volji dalje in dalje
razširjati jeli. — Ako se pa ravno od tistihmal mnogoteri jeziki na
zemlji govorijo, po mnogoterosti ljudstev namreč, se jih vender
per vsakim ljudstvi dosti najde, kteri tudi jezike družili vsaj bliž¬
njih in sosednjih ljudstev zastopijo, in to je po volji božji posebin
perpomočik, de je ves človeški rod še vedno med seboj nekako
sklenjen in zedinjen, de eno ljudstvo druzimu v pomoč in korist

P ogla v j e XI.

151

biti zamere, de se sprotna prijaznost in ljubezin med človeštvam
ohrani.

9. In zavolj tega je bilo tisto mesto imenovano Iiabel
(zmešnjava), ker je ondi Gospod jezik vsiga sveta zmešal,
in od ondot jih je Gospod po vsili deželah razkropil. Ime
Jiabel  pride ali od Hebrejske besede balal , ali pa od Kaldejske
bilbal , ktera pomeni zmešati, rajši so pa mende rekli Jiabel  na¬
mesti Balbel , ktere obe besedi pomenite zmešnjavo.  Ker se ta
pomen imena Babel  ti versti popolnama perleže, zato nimajo prav,
ki terdijo, de pride ime Iiabel od drugorojeniga sina Bela.-—/.me¬
šal je Gospod jezik vsiga sveta, vender tako, de se pervi jezik
ni zgubil, ampak de se je saj per posameznih rodovinah ohranil,
in se po njih sčasama dalje in dalje razširil •— in tega imajo učeni
za materni ali izvirni jezik vsili družili jezikov. •— Tukej Mozes
jenja perpovedovati začetik ljudstev in zidanje Babilonskiga stolpa,
kteri je posebin uzrok bil, de so se ljudje v ljudstva razdelili in
po celim svetu razkropili.

10. To so Semovi zarodi: Sem je bil sto let star, ko
je Arfaksada rodil, dve leti po potopu. V desetim poglavji
je Mozes Semov zarod sicer začel popisovati, vender ga ni dokončal,
ker gaje ondi samo do dobe zmešanj a jezikov dopeljati hotel, naj bi
tako pokazal, ktere ljudstva de so se zaredile iz zarodov Noetovih
sinov. Tukej pa vse druge zarode popustivši, nar poprej Semov
zarod začne dalje popisovati, in sicer posebno zato, ker je Abra¬
ham in ker so vsi drugi sledeči očaki in osnovavci Hebrejskiga
ljudstva iz Semoviga zaroda. Kakor v 5tim poglavji per imeno¬
vanji desetih očakov od Adama do Noeta, tudi tukej starost sle-
herniga Abrahamovih prededov zapiše, de bi vsi vedili, koliko let
je od splošniga potopa noter do Abrahamoviga časa preteklo, ka¬
kor sc iz otiga poglavja število let od stvarjenja svetli noter do
potopa zrajtati zamore. Kakor v 5tim poglavji so Aleksandrinci
tudi tukej leta očakov po svoji glavi svobodno šteli, in jili večidel
več zapisali, kakor jih v izvirnim spisu stoji, in sicer zato, de
bi prevelika starost predpotopnih očakov s starostjo v pričujočim
poglavji zapisanih očakov vender v nekaki primeri bila, in de bi

1  ' s . a J s .*° ' ( 'l stari bili, ko so otroke rodili.— Dve leti po potopu,
tulvcj em elo prasajo, ali se te leti od začetka ali od konca po¬
topa steli morate, ktero prašanje je zlo nepremišljeno, ker leto
potopa m bilo pervo  leto po potopu.

** a y e  J e  bil Arlaksad pet in trideset let star, ko
.je rodil Naleta. Aleksandrinci imajo namesti 35 let 135 let,
tedej cehh 100 let vce kakor v izvirnim spisu, in tako tudi per

sledečih očakih; uzrok te spreminje smo povedali._Rodi! je Ar-

faksad Mateta,  v Aleksandrinski prestavi se pa bere: Rodil je
Arlaksad Kajnana,  in Kajnan Saleta, in ravno tako tudi per sv.
liukežu pogl. 3, 36.: Arlaksad je bil namreč oče Kajnana,  iii
Kajnan je bil oče Saleta. V Hebrejskim, v Volga ti, in I. Kronik
1, 18. se pa bere, kakor mi imamo; — od kod vender pride ta
nesklepnost? Eni pravijo, de, ker je bila Aleksandrinska prestava
ob času sv. Lukeža med vsimi druzimi nar bolj obrajtana in brana.

152

Perve Mozcsove bukve.

in clo viši cenjena ko sam izvirni spis, se je sv. evangelist Lukež
per imenovanji očakov zveličarja Jezusa Kristusa po svoji človeški
natori te prestave poslužil, v Ivteri Aleksandrinei iz neznaniga na¬
giba Kajnana  sinu Arfaksada imenujejo, ter je tudi on med Ar-
faksada in 8 a let a Kajnana  vmestil, de bi se nobedin zavolj raz¬
ličnosti njegoviga evangelja od gcrške prestave na tem mesti ne
spodtikal in ne motil. Po tim takim bi bil tedej sv. Lukež zmoto
za resnico imel, kar se pa nikakor terditi ne more in ne sme, ker
dobro vemo, de je bil od Boga, od samiga sv. Duha razsvetljen
in v pisanju vižan, de se zmotiti ni mogel. Zatorej le tisti prav
mislijo, ki terdijo, de je ime Kajnan  od kaciga prepisavca iz Se-
toviga zaroda v Semov zarod bodi si pozabljivši ali iz nevednosti
preneseno in v to mesto postavljeno bilo, in sicer nar poprej v
Aleksandrinski prestavi, kmalo potem pa tudi ali od ravno tistiga
ali pa od druziga v evangelju sv. Lukeža.

18. In Arfaksad je potem, ko je rodil Saleta, živel
tri sto in tri leta, in je rodil sinove in hčere. Tudi leta te
verste se v raznih prestavah razno štejejo. Aleksandrinei berejo:
400 let je živel Arfaksad potem, ko je rodil Kajna  (od kteriga
smo zgorej potrebno povedali). Vulgata, poleg ktere sevede mo¬
ramo tudi mi šteti, ima 808 leta. V Kaldejski in stari Latinski
prestavi kakor tudi v izvirnim spisu se pa bere: 403 leta.

14. Šale je bil tudi trideset let star, ko je rodilHebra.

Samariški spis z Aleksandrinei vred bere: sto  in trideset let.— Ve¬
čidel mislijo učeni, de so Hebrejci od tukej imenovaniga očaka
Rebra  svoje ime dobili; zatorej ga sploh za očeta in osnovavca
Israelskiga ljudstva imajo; ali bolj prav je terditi, de so Israelei
zato ime Hebrejci  dobili, ker je Abraham, njih pravi očak, zavolj
svojiga prestopa čez reko Evfrat Reber  imenovan bil. (Lej zgorej
pogl. 10, 21.) '

15. In Šale je potem, ko je rodil Ilebra, živel štir sto
in tri leta... Aleksandrinei imajo tukej le tri  sto in trideset let,
tedej sto  let manj, ktere so pa v poprejšni versti Saletovi starosti
perdjali, in s tem popraviti mislijo, kolikor so poprej perdjali.

16. Heber pa je bil štir in trideset let star, ko je roilil
Felega. Aleksandrinei imajo spet sto  štir in trideset let. Berž-
kone je ta Feleg ali saj eden iz njegoviga zaroda mestu ob reki
Evfrat ime Faleg  (Feleg) dal; to mesto pa ni bilo delječ od kraja,
kjer je potem Haran, Abrahamov brat, drugo mesto H ar e z  po
imeni sezidal.

18. In Feleg je bil trideset let star, ko je rodil  Reva.
Samariški spis ima 'sto  in trideset let, Septvaginta' pa štir slo  in
trideset let. Rev,  kteriga tudi Rec/u  ali Regav  pišejo, je planjavo
v Asirski deželi, ali kakor drugi menijo, v Medii po svojim imeni
imenoval, bilo je ondi po misli več zgodopisčov mesto Raga. Nini-
rod  je začel, kakor jih več terdi, v sto in tridesetimu leiu Revove
starosti v Babiloni kraljevati, in ravno ob tem času je Mecrarm
Egiptovsko kraljestvo osnoval. Iz tega se vidi silna starost obojih
kraljestev, ktera sta se v resnici lahko že takrat začela, ker vemo,
de so se ljudstva takrat silno naglo in nebrojno množile po blago -

153

Poglavje XI.

slovi božjim, ki gaje Bog Noetu po potopu obljubil pogl. 9,1—7.
_ Čc Arabskim zgodopiscam verjeti smemo, so Babilonci in Egip¬
čani že ob ltcvovim časi iz raznih reči podobe bogov delali in jih
molili; eni elo terdijo, de so že takrat iz mnogoverstnih rud ah
medi dnarje kovali, in že tudi zlate in sreberne posode in druge
reči imeli: drugim pa, kterim bi raji verjeli, se zdi, de so vse te
vmetnosti poznejši znajdene in razširjene, ob Abrahamovim časi
pa vender že večidel povsod znajdene bile; za njih iznajdnika imajo
ali Šeruga  ali Ter aha.

20. Hcv pa je bil dve in trideset let star, ko jo rodil
Šeruga. Sv. Epifani misli, de je bil tukej imenovani Šerug  za¬
četnik malikovavstva, in de je sčasama sam Ter ah  iz rude, lesa
in družili reči zdelane podobe kakor bogove molil, in de je več
podob sam zmislil in jih zdelati dal; vender se nismo vstani pre¬
pričati, deje temu tako, de sta namreč Šerug  in 'Verah  osnovavca
malikovavstva bila, in raji tistim prav damo, ki začetik maliko¬
vanja Hainovimu zarodu perpisujejo. Temo, de se je Hamov za¬
rod v Egiptu zaselil, in od ondot se je tudi malikovanje začelo po
zemlji dalje in dalje razširjati. Ker si je pa Nimrod zunej družili
zarodov, tudi veliko iz Semoviga zaroda podvergel, so tudi ti jeli
bogove moliti, ktere je Nimrod molil, in tako se je sčasama mali¬
kovanje zares tudi per Semovim zarodu začelo; in ker so tudi
Abrahamovi očaki, desiravno morde ne ravno malikovavci vender
pa v narveči nevarnosti bili, v malikovanje zapeljani biti, zato od¬
loči Bog, kakor bomo še slišali, Abrahama, de se saj po njem
vera v eniga  praviga Boga per človeštvu ohranila in razširila.

22.  Bil je pa Šerug trideset let star, ko je rodil Na¬
bora. Zgodopisci terdijo, de je ob času Nabora malikovanje silno
naglo narašati in se razširjati začelo, zato je po njih spričevanji
posebno v Arabii malikovavce božja kaziu zadela, kjer je velik
potres zemlje vse na več krajih postavljene podobe bogov razterl
iu vkončal; sv. pismo nam od tega nikjer nič ne spomni, zatega-
voljo tudi ne moremo terditi, de je res.

23. In Šerug je potem, ko je rodil Nabora, živel dve
slo let... Aleksandrinci so ne le k letim Reva, predin je rodil
Šeruga, ampak tudi k letim Šeruga, predin je rodil Nabora slo

je ro-
evet in

predin je

»iiipti* uiui k leinn Šeruga, pream le rodil Nah''
let perdjali.

* a ' ,or  pa je bil devet in dvajset let star, ko
dil leraha. Aleksandrinci berejo: Nabor je bil sto d e,,„ 11(
sedemdesel let star,  ko je rodil Teralia; in per tem očaku icnja
Y. Septvagmli perdjanje od sto  let, klcro smo do zdej spomnovali.
\ ec, ji b ,pa misli, de ti perdavki let ne pridejo na ravnost od Alek-
sandrinskdi prcstavljavcov, kakor je bilo rečeno, ker so bili umni
■n učeni možje, ampak od kaciga prepisavca te prestave ki ie
zavolj zgorej v 10. versti povedanih vzrokov) v to zmo’to za-

154

P e r v e M o z e s o v e bukve.

brez dvoma malikovavec bil, kakor se tudi per Jozv. pogl. 24, 2. 14.
bere. Vsi spisatelji jutrovih dežela terdijo, deje on pervi bil, ki
je ljudi učil podobe delati, in jim božjo čast skazovati; pravijo
tudi, de je bil on velik gospod, in de ga je sam Nimrod tako
zlo obrajtal, de mu je svojo hčer za ženo dal. Drugi pa, zlasti
učeni Judovski spisatelji pričajo, de je bil on viši duhovinKaldej-
cov, in de je sčasama bogove zapustil in se k službi pravigaBoga
vernik Kar malikovanje zadene, smo že zgorej v mislih imeli,
kako de jih je več iz Semoviga zaroda v to pregreho zapeljanili
biti vtegnilo; de je pa Ter ah  sam zares malikovavec in clo pervi
bil, kteri je ljudi podobe delati in jih moliti učil, se nikakor ne da
spričati; in če je on tudi pervi podobe delal in jih delati učil, sc
vender začetik te umetnije ne more začetik malikovanja imenovati,
ker so ljudje še le sčasama  jeli podobe za bogove imeti in jih moliti.

25. In Nalior je potem, ko je rodil Teraha, živel sto
in devetnajst let, in je rodil sinove in hčere. V Aleksan-
drinski prestavi se zopet bere: In Nabor je živel sto pet in dvaj¬
set let , kar pa niso prestavljavci sami, ampak le nemarni in lah-
komišljeni prepisavci te prestave spreminili. Kar tolikrat v misli
vzeto slavno Aleksandrinsko  prestavo, ki sc ji tudi Gerška  pre¬
stava, in po okroglimu številu nje zložnikov Septvaginta  desiravno
jih je bilo prav za prav dva in sedemdeset pravi, zadene, je tukej
priložilo in potrebno spomniti, dc so jo od nekdej vsi učeni spisa¬
telji in cerkovni očetje v velild časti imeli, in se nikoli ne podsto-
pili, jo tudi v nar manjših rečeh kolikej spreminiti, zato ker so se
sami aposteljni zravin izvirniga spisa večidel te prestave poslužili.
Vender ji pa aposteljni nikoli niso božje veljave perpisali, dobro
vedši, de nje oskerbniki ali zložniki niso bili od sv. Duha vižani
in vojeni, ter ne pred vsako tudi nar manjši zmoto zagotovljeni;
kar so pa sv. aposteljni iz nje v svoje spise vzeli, to ima gotovo
božjo veljavo in nedvomljivo verjetnost. V manjših nepomenljivih
rečeh se v Septvaginti zares semtertje odstopi od izvirniga spisa
najdejo, al kar zgodovino, vero in djanske resnice tiče, je brez
vse pomote, je popolnama  soglasna z izvirnim spisani. Zato so
se je kristjani vsili časov poslužili, in se je še poslužijo, kteri
gerski jezik ume. Nar več napak so, kakor smo že rekli, priprosti
prepisavci va-njo zatrosili, ktere pa vender nič poglavitniga ne
zadenejo.

Z videzno skerbjo in natančnostjo popiše Mozes v tem po¬
glavji Abrahamove očake, ker je Abraham prav za prav pravi za¬
četnik in osnovavec Israelskiga ljudstva, in ker sc v njem začno
obljube velicih in imenitnih dobrot, s kterimi je mili Bog potem
njegov zarod tako rekoč zasul.

26. In Terah je bil sedemdeset let star, ko je rodil
Abrama, in Nabora in Harana. V ti versti je videzin naspro-
tik, kteri se skorej ovreči in razjasniti ne da. Terah je bil nam¬
reč sedemdeset  let star, ko je rodil Abrama; Abram pa, ko je sel
iz Harana, je bil pet in sedemdeset  let star, kakor se bere v rav¬
no teh bukvah 12, 4.; po spričevanji sv. Štefana pa, kteri je bik
ko je to govoril, poln sv. Duha Apost. dj, 7, 4. je Abraham |Z

155

Pogl avj e XI.

Harana v deželo Kanansko še le po  smerti svojiga očeta šel, kleri je
bil po 32. versti pričujočiga poglavja dve sto in pet  let star; po
zgorej rečenih besedah bi bil pa Terah le sto pet in štirdeset  let
star biti mogel. Zatorej se učeni na razne viže trudijo,, te kraje
prav zvedriti in njih nesklepnosti ovreči. -—• Kar umnisi in verjet-
niši pa je misel sv. Avguština, kteri pravi, de je. Bog Abrahama
dvakrat  poklical: pervikrat iz mesta t/r, drugikrat iz mesta Haran.
Pervimu božjimu poklicu je tudi Abrahamov oče Terah pokorin bil,
in se s svojimi vred proti Kananski deželi podal; vender so pa
obstali v mestu Haran , iz kteriga uzroka ne vemo ; od tod Bog
Abrahama vdrugič pokliče, in Abraham gre po volji božji v Ka¬
nansko deželo, in začne v nji prebivati, zakaj pa de se je zopet
v mesto Haran verni!, in kako dolgo je v njem ostal, bomo v sle¬
dečim 12. pogl. v 4. slišali.

Desiravno je pa Abram tukej pervi imenovan, je bil vender
nar mlajši med tremi brati; kar je bilo od Šema,  rečeniga tudi tu¬
kej velja; Mozes nima redu rojstva, ampak Abrahamovo čast in
imenitnost njegoviga poklica pred očmi, in iz tega ozira ga per-
viga imenuje.

27. Dalje je Haran rodil Lota. Ker je Lot v Hebrejski
zgodovini imenitna oseba, in ker je on posebni čudoviti zgodbi
perložnost dal, zato Mozes tukej skerbno pokaže, kdo de je bil
njegov oče, iz kteriga zaroda de je.

28. In Haran je pred Teraham, svojim očetam, umeri
v deželi svojiga rojstva, v Uri Kaldejcov. Eni menijo, de
mesto Ur  ni moglo biti v Kaldeji,  kakor Mozes tukej pravi, ampak v
Mezopotamii , zato ker sam Mozes piše, de je Abraham s svojim
očetam v Haran  popotval, ker je pa to mesto v Mezopotamii, za¬
torej je tudi Ur ondi bili moglo; dalje mislijo, de bi bil Abraham,
ako je mesto Ur v Kaldeji, to je, blizo Babilona bilo, po Arabii,
kakor po bližnjim potu v Kanansko deželo popotval, in de hi tedej
ne bil v mesto in skozi mesto Haran prišel. Res je, de bi bila iz
Babilonskih krajev v Kanano nar krajši pot po Arabii, ker pa ve¬
like pušave, silna vročina, pomanjkanje vode, pešene tla, zveri in

J težave ondotno pot neprijetno in nevarno delajo, zatorej so
prestarih časih, kteri so se iz Babilonskih dežela v Kanano
nili, namesti po bližnji poti skozi Arabijo, raji v stran, to je,
skoz! Mezopotamijo šli, in se od ondot proti Kanani podali, kar je
tudi Abraham storil. t'e to prevdarimo, lahko spoznamo, de ter-
mesto Ur zoper Mozcsovo očitno opombo, de je

druge
že v
nameni

. j i.■ . •' -7 ■ ~ri Kaldeji

Metka  in Jesa  ste bile tedej sestri. Ker sc pa Ješe  ime v sv.
pismu nikjer več ne bere, zato večidel učeni mislijo, de je Ješa
m S a raj,  zena Abrahamova, ena in ravno tista oseba. Vender
Jih je pa tudi veliko, kteri, in morde bolj prav, terdijo, de ste
Jesa  in Saraj  dve razločne osebi, zlasti,‘ker sam Abraham pravi

156

Perve Mozesove bukve.

I. Moz. 20, 12.,  de je Saraj njegova polsestra, de sta od eniga
očeta namreč Teraha, ne pa od ene matere.

30. Saraj pa je bila nerodovitna, in ni imela otrok. Ker
je Saraj s svojo nerodovitnostjo Abrahamu poznejši posebno per-
ložnot dala, svojo živo vero in terdno zaupnost v božje obljube na
znanje dati, zato lVLozes te okoijšine že tukej spomni. Prepričan
je bil namreč Abraham, deje Saraj nerodovitna, in je vender ve¬
roval in upal, de bo on oče nebrojniga in imenitniga zaroda, ka¬
kor mu je mili in vsigamogočni Bog obljubil.

31. Terah je tedej vzel Abrama svojiga sina, in Lota,
Haranoviga sina, kteri je bil sin njegoviga sina, in Saraj,
svojo zetinjo, ženo Abrama, svojiga sina, in jih je peljal
iz Ura Kaldejeov, naj bi šli v deželo Kanaan in so prišli
do Ilarana, in so tam prebivali. Vzame Terah brez dvoma po
povelji božjim, kteriga je Bog ali njemu ali pa Abrahamu dal, in
kteriga je potem Abraham svojimu očetu razodel, Abrahama in vse
svoje, in gre iz dežele, v kteri je dozdej prebival, v deželo, v
ktero mu Bog zapove iti; iz te pokoršine se vidi, de je Terah ob
tem časi le samiga, — praviga Boga spoznaval in molil.

Veliko jih pa terdi, de Terah ni zavolj božjiga povelja, am-
pak ker je malikovanje studil in sovražil, svoj dom zapustil, kjer
se je ravno ob tistim časi ta velika pregreha tako globoko med
Kaldejci zakoreninila, de so stvarjene reči posebno oginj za bo¬
gove imeli. —.Še drugi pravijo, de Terah svojiga kraja iii iz no-
beniga posebniga nagiba zapustil, ker so take popotvanja in pre¬
seljevanja že v prestarih in tudi poznejših časih tako rekoč vsak¬
danje bile. Bil je namreč Terah pastir, in zavolj pomanjkanja paše
in piče s svojimi čedami ni mogel zlo dolgo v enim kraji ostati, in
zategavoljo menile sklene, se v Kanano preseliti, misleč, de .je
ondi dobro zemljiše in obilno spašnikov. l’o njih mislih je tedej še
le poznejši Bog Abrahama poklical, kar pa, kakor smo rekli, ni
tako bilo, ker ga je Bog že v Uri Kaldejeov poklical, in mu očitno
ukazal ta kraj zapustiti, in v Kanano iti, po gotovim povelji božjim
se tedej Terah s svojimi iz Ura poda, in v Kanano popotva.

Vzame Terah tudi Lota , Haranoviga sina seboj. Ker je bil
Haran, oče Lota, umeri, je Lot, vnuk Terahov k njegovi družini
slišal. Bila je namreč v starih časih lepa navada, de so očetje do
smerti vse gospodarstvo in oblast imeli, ne le do svojih otrok in
žen, ampak tudi do vnukov in vsili svojih mlajših in njih žen, 111
de so za njih hrano in izrejo skerbeli, temu nasproti jim je mogla
pa tudi cela hiša pokorna in zvesta biti, in kdorkoli je to imenitno
dolžnost prestopil, je bil po zasluženji ojstro strahovan. Ker j c
tedej Terah za svojiga vnuka Lota po očetovo skerbel, mu je on
tudi v vsim pokorili biti, — je ž njim popotvati mogel. — Ravno
tako je tudi Saraj,  svojo zetinjo, s seboj vzel, ktera je bila, ka¬
kor bomo še slišali, ali njegova hči, ali pa njegova vnukina.

Peršli so pa do Havana  (mesta v Mczopolamif), in so tam
prebivali. Kaj de je Teraha, od sklepa v Kanano iti odvernilo, m
ga v Harani prebivati nagnilo, ne vemo. Znabiti, de je bil ta
kraj zlo prijetin, rodovitin in za pašo dober, in de so ga ti in sC

Poglavje XI.

157

drugi oziri prevzeli, de sklene ondi ostali, ker so pa tam maliko-
vavci kili, zato je kmalo njegova hiša, in morde on sam, kakor se
zdi iz Jozv. 24, 2,  in kar bomo na svojim kraji pokazali in raz¬
ložili, začel njih bogove moliti. Kako je pač nevarno z hudobnimi
v družbi živeti!

32. In Tcrahovi dnevi so se natekli do dve sto in pet
let, in je umeri v H arani. Mesto Haran  je hitrode od Harana,
Abrahamoviga brata ime dobilo; stalo je ob majhni reki, tudi Haran
imenovani.-—-Sploh mislijo, deje  tudi, Na/ior,  ako ravno zgorej ni
imenovan, s svojim očetam Teraham v ta kraj peršel, in v njem
prebival; to misel poterdi I. Moz. 24,  10., kjer se bere, de je
Abrahamov hlapec v Mezopotamijo,  v mesto Nahor  šel neveste
iskat za Izaka; in Rebeka reče svojimu sinu Jakobu I. Moz. 27, 43.
„Beži k mojimu bratu Labanu v mesto Haran. u

Poglavje XII.

Zapopcidik.

Po božjim povelji se poda Abram z Lotam vred v Kanano,
kjer mu Bog- pervikrat obljubi, de bo enkrat to deželo njegovimu zarodu
v last dal. Ko se je ob času lakote v Egipt podal, bi bil kmalo ob
svojo ženo prišel.

L Bog je pa rekel Abramu: Idi iz svoje dežele, in od
svoje sorodovine, in iz hiše svojiga očeta, in pojdi v de¬
želo, ki ti jo bom pokazal. Apost. dj. 7, 3.

2. In te bom očeta storil veliciga naroda, in te bom blago¬
slovil in zvišal tvoje ime; ter boš blagoslovljen.

3. Blagoslovil jih bom, kteri bodo tebe blagoslovili, in pre¬
klel, kteri bodo tebe kleli; in po tebi bodo blagoslovljeni
vsi narodi zemlje, i. Moz. 18, is. — 32, 18. — Gal. 3, 8.

4. Abram je tedej storil, kakor mu je bil Gospod ukazal,
in ž njim je šel Lot. Abram je bil pet in sedemdeset let
star, ko je šel iz Harana. Hebr. il, 8.

o. In je vzel seboj Saraj, svojo ženo, in Lota, sina svojiga
brata, in vse premoženje, ktero so imeli, in vso družino,
ktero so v Haranu perdobili; ter so se vzdignili, in so
šli v Kanansko deželo. In kader so va-njo peršli,

0. Je Abram deželo prehodil do Sihemskiga kraja, do te-
rebinškiga dola More; takrat pa so bili Kananejci v deželo

7 .  Gospod se je pa Abramu perkazal, in mu rekel: Tvoji¬
mi! zarodu bom dal to deželo. Tam je tedej oltar P°'
stavil Gospodu, ki se mu je bil perkazal. i. Moz. 13, G.
— 15, 18. — 30, 4. — V. Moz. 34, 4.

8. Od ondot se je k gori preselil, ktera je proti jutrovi
Beteljna, in je ondi svoj šotor razpel; in je imel prot*
zahodu Betelj, in Haj proti izhodu; tudi tam je oltar po¬
stavil Gospodu, in je klical v njegovo ime.

la 9

Poglavje Xn.

9. In Abram se je gredoč še dalje podal, in šel proti jugu.

10. Tode lakota je vstala v deželi; Abram je tedej v Egipt
šel, de bi ondi prebival; zakaj grozna lakota je bila po
deželi.

11. In ko je že perpravljen bil v Egipt stopiti, je rekel k
Saraj, svoji ženi: Vem, de si lepa žena,

12. In de Egipčani, kader te bodo vidili, poreko: njegova
žena je, in me bodo ubili, in tebe ohranili.

13. lleci tedej, prosim te, de si moja sestra, de mi zavolj
tebe dobro pojde, in de bom zavolj tebe per življenji o-
hranjen. i. Moz. 20 , n.

14. Ko je tedej Abram v Egipt prišel, so vidili Egipčani
ženo, de je zlo lepa;

15. In viši so to Faraoni povedali, in so mu jo hvalili, in
ona je bila vzeta v Faraonovo hišo.

16. Abramu so pa dobro storili zavolj nje, in je dobil ovac,
volov in oslov, klapcov in dekel, oslic in kamel (velbljodov).

17. Vdaril je pa Gospod Faraona in njegovo hišo z grozno
velikimi stiskami zavol Saraj, Abramove žene.

18. In Faraon (Earo) je Abrama poklical, in mu je rekel:
Kaj si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, de je tvoja
žena?

19. Zakaj si rekel, de je tvoja sestra, de sim si jo hotel za
ženo vzeti? Na, tu imaš svojo ženo, vzemi jo in pojdi.

20. In F 'araon je svojim ljudim zavolj Abrama povelje dal, de
so njega in njegovo ženo spremili, in vse, kar je imel.

1. Bog je pa rekel Abramu: Idi iz svoje dežele, in od

svoje sorodovine (žlalite), in iz hiše svojiga očeta, in pojdi

v deželo, ki ti jo bom pokazal. Veli tukej Bog Abrahamu,

mesto llaran  zapustiti ; skorej vsi razlagavci sv. pisma terdijo, de
je (o drugi  poklic božji, ki Abramu dojile; pervi poklic iz Kaldej-
skiga mesta Ur  j c bil bolj splošin, je zadel tudi Abrahamoviga očeta,

ni celo njegovo hišo; tukej popisano povelje pa je veliki poklic,

.. zlasti in pred vsimi drugimi Abrahama  zadene.—-Kteri pa ter-
djjo, deje Bog Abrahama le enkrat  poklical, in sicer ko je še v
Kahlejskim mestu Ur  bil, si perzadevajo, iz besedi sv. Štefana
spričati, de je njih misel prava. Sv. Štefan, pravijo, v Apost. dj.

7, 3. takole govori: „ln (Bog) mu (Abrahamu) je rekel: Idi iz
svoje dežele, in od svoje sorodovine, in pojdi v deželo, ki ti jo
bom pokazal* 1 * * 4 * * 7 , in ta poklic, pravijo, je tukej imenovanimu popol-

160

Perve Mozesove bukve.

nama enak. Na to pa mi samo odgovorimo, de sv. Štefan očitno
spomni, de je Abraham to povelje dobil, predin  je v Ifaranu  pre¬
bival; tudi se iz obeh krajev vidi, de si nista v vsili besedah e-
naka, zakaj tukej je še perdjano in iz hiše svoji g a očeta , kar se
v Apost. dj. ne bere. Zravin tega pa sv. Štefan pravi, de je si¬
cer Abraham šel iz Kahlejskiga mesta, de se je pa v Ilaranu
vstavil in ondi prebival, ter se še le po očetovi smerti v Palestino
podal, to je, de ga je Bog v Haranu vdrugič  poklical.

Potrebin je bil ta poklic, sicer bi bil Abraham od ljudi' tega
kraja, in clo od svoje lastne žlahte v malikovanje zapeljan biti
vtegnil. •—■ Dežela, v ktero mu Bog iti veli, je bila Kananska ,
ako ravno tukej ni imenovana; zakaj bila je bližnja kraju, ki ga
je Abraham zapustiti mogel; ni še imela lastniga imena, ker so
takrat še le nekteri zarodi Kanana v nji prebivali, in ker so ti
večidel kupci bili, in se niso z obdelovanjem zemlje in z gleštanjem
čede dosti pečali, je imela nar boljši trate in spašnike, zato je
Abrahamu, ki je pastir bil in veliko žival imel, posebno dobra in
koristna bila; zravin tega je bila tudi rahlo zaseljena, ni se bilo
tedej bati, de bi Abraham Vero v praviga Boga zgubil in v mali¬
kovanje zapeljan bil.

2.  In te bom očeta storil veliciga naroda, in te bora
blagoslovil, in zvišal tvoje ime, ter boš blagoslovljen.
Blagoslov, kteriga Bog v ti in sledečih verstah Abrahamu obljubi,
je v resnici čudovit in imenitin; ž njim Mozes začne zgodovino
Israelskiga ljudstva, in vse, kar je dozdej povedal, je tako rekoč
vvod v to veliko zgodovino.

Storil te bom očeta veliciga ljudstva , Bog Abrahamu obljubi;
zares se je njegov zarod v kratkim silno namnožil, napolnil je sča-
sama celo obljubljeno deželo, vender se niso Judje nikoli s ptujimi
narodi zmešali, kar se še dan današnji vidi, desiravno so po ce¬
lim sveti razkropljeni. — Te bom blagoslovil , v tem je vse zapo-
padeno, karkoli se veliko in imenitno imenovati sme, ’ karkoli člo¬
veka časno in večno srečniga stori. — Zvišal bom tvoje ime , iz
zgodovin teh časov vemo, de je Abraham od vsih predpostavljenih
teh krajev spoštovan in hvaljen bil, de so se ga vse bližnje in
daljne ljudstva kakor mogočniga pastirja bale, ga pa tudi ob času
nevarnosti v pomoč prosile; zato so se Israefci od nekdej štimali
in si ne malo domisljevali, iz Abrahamoviga zaroda biti. —- v  Tej
boš blagoslovljen , v Hebrejskim stoji: boš blagoslov , kar združenje
in polndto vsih blagoslovov pomeni; vender si ne smemo misliti, deje
bil Abraham samo kar časno zadene, med vsimi drugimi nar srečnisij
bil je sicer, kakor mu Bog obljubi, časno zlo srečin, al še bolj
pa zato, ker je v božji perjaznosti živel, ker je dobro in mirno
vest imel, — in to se mora nar veči sreča človeka imenovati.

3. Blagoslovil jih bom, kteri bodo tebe blagoslovih)
in preklel, kteri bodo tebe kleli; in po tebi bodo blagoslov¬
ljeni vsi narodi zemlje. To je, dober bom tudi jez vsim in J 1 !
bom srečne storil, kteri tebi dobro žele in store, in v prijaznost 1
in dobrovoljnosti s teboj živijo; temu nasproti pa jih bom čertil m
strahoval, kteri tebe čertijo in sovražijo; in si pcrzadcvajo, te v

161

Poglavje XII.

škodo in nesrečo perpraviti. V tem blagoslovi se zaveza žive lju¬
bezni in perjaznosli med Bogam in Abrahamam lepo razodeva, in
ta božja zaveza z Abrahamam je veliko veči, gorši in imenitnisi,
ko nekdajna z Noetam, ker zapopade tudi krasno in veselo obljubo
— zveličarja, ki bo iz njegoviga zaroda izhajal: In po tebi bodo
blagoslovljeni vsi narodi zemlje , kar tudi sv. apost. Peter v Apost.
dj. 3, 25, 26. očitno spozna, in kar sv. Pavl v listu na Galačane
3, 8. 13. 14. 16. poterdi. Ako pa ravno Abraham te obljube ni
tako popolnama umel in zapopadil, kakor mi, ki jo v djanskim
spolnenju vidimo, in nje sad vživamo; se mu je vender čez vse
druge vesela in imenitna zdela, ker je iz nje očitno spoznal, de
bo njegov zarod od Boga posebno varvano in z dobrotami obda¬
rovano ljudstvo, po kterim bo ob svojim časi celimu človeštvu
sreča dosla.

4. Abram je tedej storil, kakor mu je bil Gospod uka¬
zal. Lepo in živo pokaže Abraham svojo pokoršino in zvestobo,
svojo stanovitnost v veri v eniga •— praviga Boga, pokaže kako
vredin de je velicih obljub božjib, ker je vse, kar mu je modri in
dobrotljivi Bog zapovedal, z voljnim božji volji popolnama udanirn
sercani storil. Po človeško misliti, mu je brez dvoma britko in
težko delo, znance, dom in očetovo hišo zapustiti, in se na te¬
žavno pot v daljno njemu neznano deželo podati, zlasti, če prev-
darimo, s koliko nadlegami in nevarnostmi je v starih časih vsako
popotvanje, posebno v bolj odložne in neznane kraje sklenjeno biti
moglo, — in vender se Abraham brez zamude, brez izgovora in
memranja božjimu povelju podverže.

Abram je bil pet in sedemdeset let star, ko je šel iz
H ar a n a. K razjasnenju te verste in v razlagi 26. verste spred¬
aj iga poglavja imenovanih si na videz nasprotnih krajev, (jpermeiu
in združi z ondotno razlago tukejšnoj bi mende nar bolj perpo-
mogla zlo pametna in verjetna misel tistih, ki pravijo, de se mo¬
rata, kakor dva poklica (iz  Ura in Mara na j ravno tako še pose¬
bej dva  Abrahamova izhoda  iz mesta Havana  misliti in terditi.
Pervič je namreč Abraham iz Harana šel, kakor se iz te verste
vidi, ko je bil pet in sedemdeset  let star, tedej je mogel njegov
oce ob tem časi sto pet in štirdeset  let imeti. Potem, ko seje
Abraham v Kan a im preselil in že blizo šestdeset  let v nji prebival,
naenkrat zve, de je njegov oče hudo zbolel, de je v smertni ne¬
marnosti; urno se tedej na pot poda in hiti v Haran; tukej tolaži
uinirajociga očeta, mu streže, in vse dolžnosti ljubijočiga in liva-
lezniga sinu spolnuje noter de oče umerje, ko je bil dre sto in pet
let star. In z dej Abraham za vselej očetovo hišo zapustivši zopet
v hanansKo deželo popotuje, v kteri do smerti ostane; — to je bil
slednji — drugi  izhod Abrahamov iz mesta Harana, in tega ima
sc. ,s te lan pred očmi, ko pravi, de je Abraham po očetovi^smerti
iz Marama v Kanano šel; Mozes pa drugi  izhod zamolči, ter ima
samo perviga  v mislih, kakor sv. Štefan perviga  zamolči in samo
druziga spomni.

5. In je vzel seboj Saraj, svojo ženo, in Lota, sinu
svojiga brata, in vse premoženje, ktero so imeli, in vso

1 62

Perve Mozcsove bukve.

družino, ki so jo v Haranu pridobili; ter so se vzdignili in
so šli v Kanansko deželo. Pod premoženjem  se tukej zastopi
vse, kar je Abrahamoviga in Lotoviga bilo, tedej, ker sta pastirja
bila, posebno živali raznih plemen, pa tudi drugi poljski perdeljki,
kakor tudi vse potrebno hišno orodje i. t. d. Pod družino  sc za-
stopijo hlapci in dekle; od tod se vidi prestari zaeetik služabnosti
in sužnosti, ker so se že takrat ljudje bolj revnih, ubozih in ne¬
močnih zarodov dostikrat v služabnost ali svobodno podali, ali pa so v
bojih premagani, vjeti in v sužnost persiljeni bili; de se mora tudi
začetik, nečastne kupčije z ljudmi že v teli časih iskati, nas zgodba
Egiptovskiga Jožefa in več 'družili zgodb prepriča.

6. Je Abram deželo prehodil do Sihemskiga kraja, do
terebinškiga dola More. Sihemski kraj, v kterim je bilo pozneje
mesto Sihem  sozidano, je bil v Samarii med gorami Ebelj  proti
severju, in Garicim  proti jugu; Gerki in Rimljani so mesto Sihem
Neapoli  imenovali. Do terebinškiga dola More  ([po imeni). Eni
tukej zastopijo dob , hrast , kar pa ni prav, ker se v Hebrejskim
ne bere alon  ([dob ali hrast), ampak e ton,  ki pomeni terebint  ali
terebinško drevo.  Terebinških dreves je bilo nekdej v Palestini
silno veliko, in jih je še dan današnji dovolj; drevo je visoko, lepo,
ki ima veliko košatih let in dan zelenih vej; njegov sad je grozdju
enak, in obstoji iz terdih dišečih jagod, iz kterih se znano terpen-
tinsko olj& stiska. To drevo dalj ko jezer  let dostoji, in ako se
posušvati začne, so že mlajši drevesca koli stariga zarašene, ktere
ravno tisto mesto obderže, in staro drevo nadomestijo, tako de se
zdi, de je ondcj še zmerej eno in ravno tisto drevo. Ni se tedej
čuditi, de je Terebint  dostikrat tudi lastno ime krajev in mest.

Takrat so bili Kananejci v deželi. Poprej so Kananejci
domovali v Arabii, ker so pa sčasama več seliš ([kolonij) v Pale¬
stino poslali, in zavolj kupčije pogostama va-njo zahajali, so se
kmalo v tej deželi tako vdomovili in razširili, de je Semov zarod
permoran bil, se jim ogniti, in deželo zapustiti, ktero so si pa
Israelci ([Semov zarod) ob Jozvetovim času po božjim ukazi in i‘
njegovo pomočjo zopet osvojili.

7.  Gospod se je pa Abramu perkazal, in mu rekel:

Tvojimu zarodu bom dal to deželo. Tam je tedej oltar po¬
stavil Gospodu, ki se mu je bil perkazal. V kakšni poji 0 *’ 1
de se je Bog Abrahamu perkazal, ni zapisano, vender večidel
mislijo, de v podobi angelja, kar se v več krajih sv. pisma bere.
Tukej Bog Abrahamu pervikrat  veselo in imenitno obljubo da, de
bo Kananska dežela njegovimu zarodu v last došla. Gorke hva¬
ležnosti do svojiga dobrotljiviga Boga unet Abraham ondi, kjer se
mu je bil Bog perkazal, oltar postavi in daruje zahvalni dar^zato
se je temu kraju tudi kraj p er kazni božje  (perkazanja bozjigo)
reklo. Tudi Jozve 24,  1. 25. 26.  je ondi Bogu nov oltar postava
in daroval; in tam je tudi pozneje ljudstvo se zberati in darovati
navado imelo. Bil je pa ta kraj v zgorej opomnjenim terebinsknn
dolu, kjer je poznejši, kakor smo rekli, mesto Sihem  sozidano
bilo, zato se mu je tudi Sihem  djalo. .

8. Od ondot se je k gori preselil, ktera je proti jutr° vl

163

Poglavje XII.

Betel j na, in je ondi svoj šotor razpel; in je imel proti
zahodu Betelj', in Haj proti izhodu; tudi tam je oltar po¬
stavil Gospodu, in je klical v njegovo ime. Pod tukej
imenovano goro  se zastopijo pusti 9  prazni in pušavni hribi in do-
line med mestama Jerusalemam in Jeriho, ktero gorovje se dan
današnji livarantanija  imenuje; imelo je pa vender dobre spasnike
posebno za drobno žival, kakor ovce, koze i. t. d. V teh za pa¬
stirja, kakor je Abraham bil, dobrih krajih je razpel svoj šotor
tako, de je proti zahodu Betelj, in Haj proti izhodu imel. Mesto,
ktero Mozes tukej Betelj  imenuje, se je ob Abrahamovim času
Luca  imenovalo, in je še le poznejši od očaka Jakoba, Abraha-
moviga vnuka, ime Betelj  dobilo, kakor ze vidi iz I. Moz.28,19.
Betelj  pomeni „hiša božja“ ali „Gospodova liiša“, ker je sostav-
ljeno iz Hebrejskih besedi bajt  (bet), hiša, in El,  Bog, Gospod.
Proti zahodu ',  v izvirnim spisu se bere: proti morju,  zato ker je
srednje (mediterraneum) morje, proti zahodu ali večeru od ondot
bilo. Haj  (Aj) so si Judje ob času Jozvcta osvojili, Jozv. 8, 9.12.
Tudi v tem kraji je Abraham Bogu oltar postavil in mu daroval, in
je klical v ime Gospodovo ,  to je, Boga, svojiga Gospoda hvalil,
častil in molil.

9. In Abram se je gredoč še dalje podal, in šel proti
jugu. Veliko sc jih čudi, de se je Abraham skozi in skozi pre¬
seljeval in tako nestanovitno zdej tii zdej tam živel; pa nimajo se
čemu čuditi, če pomislijo, de je bil Abraham pastir, in de je ve¬
liko govede, ovac, koz in družili žival imel; taki pastirji pa niso
vstani dolgo časa v enim kraji ostati, ampak se morajo, če jim je
paša in pica za cede pošla, dalje podati, in si novih spašnikov poiska¬
ti;— tako se je tudi Abraham vesti mogel, ki seje zdej s svojimi če-
dami še dalje in sicer proti jugu spustil, kjer je nar boljši spašnike in
trate., ne le po hribih in višavah, ampak tudi po dolih in ravninah našel.
Tako je Abraham počasi vso Kanano podolgama od Sirije, ali Se¬
verja, do kamnitne Arabije, ali juga, obhodil, in si jo je vlastil.

19. Todc lakota je vstala v deželi; Abram je tedej v
Egipt šel, de bi ondi prebival; zakaj grozna lakota je bila
po deželi. Akoje ravno Kananska dežela zlo rodovita in obde-
lovavna bila, se je vender Iiananejci niso po njeni rodovitosti po¬
slinili, je niso obdelovali ter se le bolj s kupčijo pečali; in ravno
ja okoljsina je nar bolj perpomogla, de se je Abraham prosto in
brez overkov polj in spašnikov lotiti smel, kar bi se ne bilo zgo-
dilo, .ako bi bili Kananejci sami pastirji, ali marljivi obdelovavci
zemljisa. Ker je tedej ta dežela zanemarjena in neobdelana bila,
ni čudo, de je dostikrat lakota in dragtna v njej vstala, posebno
kader je od Egiptovskih predpostavljenih prepovedano bilo, žito in
drugi zives iz Egipta v bližnje dežele izpeljavati in prodajati. Ker
se je taka grozna lakota tudi ob tem Abrahamovim časi perpetila
in njegova velika družina ni imela več potrebniga živeža, zato skle¬
ne Abraham se s svojimi v Egipt oteti, ker je ta dežela že sama
na sebi brez glestanja rodovitna in zraven tega tudi od nekdei
pridne obdelovavce imela. J

li. In ko je že perpravljen bil v Egipt stopiti, je re-

184

P er ve Mozesove bukve.

kel k S ara j, svoji ženi: Vem, de si lepa žena. Abrahamu
brez dvoma le od lakote v Egipt iti permoranimu veliko skerb dela
lepota njegove žene, zavolj ktere si per razujzdanih in hudobnih
Egipčanih še življenja svest biti ne misli. Vprašajo, kako je ven-
der Abraham svojo ženo lepo  imenovati zamogel, ker je bil on,
ko je iz Harana v Kanano šel, pet in sedemdeset let star, (šetraj
je pa bila, kakor se iz 1. Moz. 17, 17. vidi, le deset  let mlajši
mem njega, bila je tedej, ako sta le ene leta v Kananejski deželi
prebivala, predin sta v Egipt šla, vsaj blizo sedemdeset  (!) let
stara, — kako jo je Abraham vender še smel lepo  imenovati? De
se to ne bo prečudno zdelo, je treba pomisliti, de so ljudje ta¬
krat dalj ko v zdanjih časih živeli, de so v navadi starost od sto
in trideset do sto in osemdeset let dosegli, torej je bila Saraj zdej
ravno v nar boljši starosti, zraven tega je bila dosihmal se ne-
rodovita in še ni obenkrat porodila, ter je tudi dalj časa lepiga
obraza ostala. Egiptovske žene so bile večidel rujavkastiga, za-
goreliga obraza, tem nasproti je bila pa Saraj belih, cvetečih in
ljubeznjivih lic, ker je pod milšim podnebjem rojena in zrejena bila.

IS. In (vem) d e Egipčani, kader te bodo vidili, pore¬
ko: Nj egova žena je, — in me bodo ubili, in tebe ohranili.
Nobena reč ni bila v tistih časih nevarniši za moža, ko lepa žena;
bili so ljudje takrat divji, vsi v razujzdanost in meseno poželenje
zagrebljeni; ropanje žen, ubijanje mož zavolj žen ni bilo nič po-
sebniga. V nar veci nevarnosti ob življenje priti je bil tedej Abra¬
ham zavolj svoje lepe žene.

13. Reci tedej, prosim te, de si moja sestra, de mi za¬
volj tebe dobro pojde, in de bom zavolj tebe per življenju
ohranjen. Tu popisan Abrahamov naklep se bolj prav zvijača ko
laž imenuje , ker so v starih časih po stari navadi tudi vsim tistim,
ki so iz bližnje žlahte bili, bratje in sestre rekli, česar se iz mno¬
žili zgledov sv. pisma prepričamo; tako se postavim bere, de Abra¬
ham Lotu, svojimu vnuku po brati reče: „Glej brata  sva.“ inv
drugim kraju je pisano: „Ko je Abraham slišal, de je Lot, njegov
brat  vjet...“ i. t. d., tako se tudi v novim zakoni bere od bratov
Jezusovih, ki vender niso bili sinovi Marije, ampak le iz njene
bližnje žlahte. Tolikanj bolj je pa še Abraham smel tako govoriti,
brez de bi bil lagal, ako je bila Saraj, kakor smo že v mislih
imeli, zares njegova sestra (pol-sestra), kar nam tudi pogl. SO, 13-
zlo zlo verjetno dela (Lej razlago pogl. SO, IS).

Tistim ki se nad tem Abrahamovim naklepam spotikajo, rekoč:
pač je bil Abraham zlo samopridin in lahkomišljin, ker je s to zvijačo
sicer za svoje ljubo življenje skerbel, svoji ženi pa nar veči V}' x '
ložnost in poganjk naklonil ;  v zakonsko nezvestobo in prešeštov
zapeljani biti, — sv. Avguštin takole odgovori: Imel je Abraham
dve velike nevarnosti, ktere bi ga vtegnile v Egiptu zadeti, v  p rel
očmi, namreč de bi on sam ob življenje priti, žena pa v prešestvo
zapeljana biti zamogla, previdi, de se oboji nevarnosti nikakor ne
bo mogel ogniti in zoperstaviti; zato sklene med dvema nevarno'
stima si tisto izvoliti, kije po njegovi razsoji manjši bila; svojo zen
tedej božji previdnosti izroči, in se tolaži, Bog jo bo pred grehaa

165

Poglavje XII.

varoval, če pa v zadergi toliko in tolicih skušnjav in zapeljivost
vender obmaga in pade, ji bo Bog milostljivo perzanesil in od¬
pustil. ■ i - i •

14 in 15. Ko je tedej Abram v Egipt prišel, so vidili
Egipčani ženo, deje zlo'lepa,— in viši so to Faraoni po¬
vedali, in so mu jo hvalili, in ona je bila vzeta v farao¬
novo hišo. Česar se je Abraham bal, in kar mu je toliko britkost
delalo, to je zvedil in skusil, komej v Egipt pridši. Saraj je E-
gipčanam kar zlo dopadla, nje lepota se je kmalo po dvornih viših
clo do kralja Faraona razglasila, kteri jo k sebi perpeljati ukaze,
de bi po volji ž njo ravnal, ali jo clo za ženo vzel. — Opomniti s e .še
mora tukej, de ime Faraon  ni lastno, ampak splošno ime Egip¬
tovskih kraljev, kteri so se Faraone  klicali noter do časov Alek¬
sandra Veliciga, od tistihmal pa po drugim splošnim imeni Ptolo-
mejce.  To je bilo tudi per drugih narodih šega; tako so Bimljani
v poznejših časih svoje vladarje imenovali Cesarje , Filisteji Al ri¬
me le k e  i. t. d.

16. Abramu so pa dobro storili zavolj nje, in je dobil
ovac, volov in oslov, lilapcov in dekel, oslic in kamel.
Abraham je zavolj Saraj od Egiptovskiga kralja veliko dobrot za-
dobil, kakor množili plemen žival: ovac, (Hebrejska beseda con
pomeni vso majhno drobno žival, ktera se mora tedej tukej pod
ovcami misliti) volov, to je sploh goveje živine, ktera veliko do¬
bička verže, in oslov. Pred vsim drugim so pa kamele v nar veči
prid in korist pastirjem jutrovih krajev; od njih mleka se pastirji
večidel rede, iz njih kož in dlak si obleko napravljajo, in njih se
poslužijo za prenašenje prebivaljš, šotorov in družili reči iz eniga
v drugi kraj; in ker so kamele z nar slabši pičo zadovoljne, in so'
žejo več dni preterpeti vstani, zato so nar boljši živali za tiste,
kteri ali po pušavah prebivajo, ali pa po tacih krajih popotujejo.
Clo z osebami, z deklami in hlapci obdaruje kralj Abrahama, de
naj mu strežejo in služijo. Abrahamu se je tedej zavolj Saraj v
resnici dobro godilo.

17. Vdaril je pa Gospod Faraona in 'njegovo liišo z
grozno velikimi stiskami zavolj Saraj, Abramove žene.
Pod temi stiskami se mora huda bolezin zastopiti, ki je lic le kra-
!ja, ampak celo njegovo hišo zlasti tiste dvorne viši, ki so Faraona
nar bolj zapeljali, Saraj k sebi vzeti, zadela. Kaj za ena bolezin

moža, ki ga Bog posebno ljubi in brani. 'J
koj per volji, jo pravimu možu nazaj dati.

To slišati je bil Faranu

166

Perve Mozesove bukve.

store, kar ni prav; večidel storjeno krivico zgovarjajo, in na druge
vračajo, in se delajo, kakor bi nič napčniga storili ne bili. Zato
Faraon Abrahama terdo nagovori: „Kaj si mi storil? Zakaj mi nisi
povedal...?“ vender mu nič žaliga ne stori, ker je vedil, de Bog,
njegov varil, krivico ojstro mašuje, •— brez ovinkov mu da ženo,
in perdene: „Yzemi jo in pojdi.“ — Kaj de je Abraham na očitavne
vprašanja kralja odgovoril, ni zapisano, morebiti se je ravno tako
izgovoril, kakor v pogl. 20,11.12. teh bukev.

20. In Faraon je svojim ljudem zavolj Abrama povelje
dal, de so njega in njegovo ženo spremili, in vse, kar je
imel. Zapove Faraon svojim dvornim služabnikam, Abrahama z
vsim potrebnim živežem preskerbeti, ga tudi še z druzimi dragimi
rečmi obdarovati, in ga do meje Egipta spremiti, de naj bi brez
nevarnosti in v pokoju popotval. Vsa ta Faraonova prijaznost in
blagodarnost do Abrahama je sevede le od tod prišla, ker sije
vošil, de bi ga Bog več ne tepel ali vsaj vnovič ne vdaril.

Poglaije XIII*

Zapopadik.

Abraham in Lot, iz Egipta pridši, se zavolj preveliciga bo¬
gastva ločita; Lot se je zaseiil v planjavi reke Jordan, Abraham ostane
v Kanani, kjer mu Bog obljubo, de se bo njegov zarod nebrojno množil
in enkrat Kanano posedil, ponovi.

V

1. f^el je tedej Abram iz Egipta s svojo ženo, in z vsim,

kar je imel in z Lotam proti jugu.

2.  Bil je pa silno bogat v posedbi zlata in srebra.

3. In je nazaj šel po poti, po kteri je bil prišel, od juga
do Beteljna; do kraja, v kterim je bil prej šotoril med
Beteljnam in Hajem,

4. Tje, kjer je bil poprej oltar postavil, in ondi je klical v
Gospodovo ime.

5. Pa tudi Lot, ki je z Abramam bil, je imel cede ovac in
goved, in šotore.

6. In nista imela prostora v deželi, de bi bila vkup stano¬
vala; zakaj njuno premoženje je bilo veliko; torej nista
mogla skupej prebivati.

7.  Zategavoljo se je tudi prepir začel med pastirji Abramo¬
vih in Lotovih čed. V tistim časi so pa Kananeji in Fe-
rezeji v tej deželi prebivali.

S. Abram je tedej rekel Lotu: Naj ne bo krega med menoj
in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji, zakaj brata sva.

9. Glej, vsa dežela je pred teboj; prosim loči se od mene;
ako se na levo verneš, se bom jez desne deržal; ako si
ti desno izvoliš, pojdem jez na levo.

10. Lot je tedej svoje oči vzdignil, in je pregledal vso Jor¬
dansko okrajno, ktera je povsod bila vodenčina, in je bila,
predin je Gospod Sodomo in Gomoro razdjal, kakor raj
Gospodov, in kakor Egipt, tem, kteri v Segor pridejo.

168 Perve Mozesove bukve.

11.  In Lot si je izvolil Jordansko okrajno, in se je podal na
jutrovo, in brata sta se ločila.

12 .  Abram je stanoval v Kananski deželi, Lot pa v mestih
Jordanske okrajne, in je prebival v Sodomi.

13.  Sodomijam pa so bili silno hudobni, in grozovitni greš¬
niki pred Gospodam.

14.  In Gospod je rekel Abramu, potem ko seje bil Lot od njega
ločil: Vzdigni svoje oči, in poglej iz kraja, v kterim si
zdej, proti Severju in jugu, proti izhodu in zahodu i.Moz.
13, 7.— 15, 18.— 26,4. V.Moz. 34, 4.

15.  Vso deželo, ki jo vidiš, bom dal tebi in tvojimu zarodu
vekomej.

16.  In tvoj zarod bom pomnožil, kakor prah zemlje; ako za-
more kdo prah zemlje razšteti, bo tudi tvoj zarod razštel.

17.  Vzdigni se tedej, in obhodi deželo na dolgo in široko;
zakaj tebi jo bom dal.

18.  Abi •am je tedej svoj šotor prestavil, je šel in se vsta-
novil v terebinškim doli Mamre, blizo Hebrona; in je
ondi postavil oltar Gospodu.

Razlaga XIIIt poglavja.

1. Šel je tedej Abram iz Egipta s svojo žen.o, in z
vsim, kar je imel, in z Lotam, proti jugu. Šel je Abram po
ravno tistim potu iz Egipta, po kterim je va-nj prišel, namreč
proti jugu  boljši ob jugu (z oziram naKanansko deželo, ktera viši
leži mem Egipta) v tisti kraj, kjer je poznejši zarod Juda pre¬
bival, in ki je od Egipta proti Severju  ležal.

2 .  Bil je pa silno bogat v posedbi zlata in srebra. Že
poprej, prcdin je v Egipt stopil, je bil Abraham premožin in ime-
nitin pastir, vender je vse njegovo takratno posestvo večidel le v
čedah žival, kterih število je po Faraonovi darovoljnosti še pomno¬
ženo bilo, obstalo. Imel je pa Abraham Egipt zapustivši tudi ve¬
liko zlata, srebra in druzih dragih reči, s ktcrimi ga je Faraon
zavolj Saraj in mende tudi zato, de bi ga Bog zanaprej več ne kazno¬
val, obdaril. Kar zlato in srebro tiče, takrat še niso iz nju dnar-
jcv kovali in imeli, ampak nju veljava per kupčii se je le po teži
na tehtnici ali vagi cenila ; vender je pa že ob Abrahamovim čas'
umetnija sploh znana bila, iz zlata, srebra, in druzih žlahtnih rua
posodo, orodje in razno robo v kinč in lepotičje kovati in izde¬
lovati.

3. In je nazaj šel po poti, po kteri je bil prišel, oa
juga do Beteljna; do kraja, v kterim je bil poprej šotoril)
med Beteljnam in Hajem. Abraham je prišel, kakor je bilo rc-

169

Poglavj e XIII.

ceno, iz Mezopotamije, iz mesta Harana, v Beteli, iz Beteljna se
je podal proti jugu Kananske dežele, in je od ondot doli v Egipt
stopil, ravno po teli krajih je pa popotval, ko je iz Egipta nazaj
hodil; ostane namreč nekoliko časa v južnih straneh Kanane, se
potem s svojimi čedami počasi proti severju premika in v Betelj
pride, ktcri kraj mu je ne le zastran spalnikov, ampak tudi zavolj
lepe in prijetne'lege 'zlo dopasti mogel. Pravijo eni, de je Abra¬
ham samo zato v ta kraj prišel, de hi Bogu svojimu varliu za¬
hvalni dar daroval, ker ga je iz tolicih nevarnost v Egiptu otel, m
de je potlej nategama ta kraj zapustil. Ali se je zares koj po
darovanji dalje podal, ali je se kej časa ondi ostal, ne vemo; de
je pa blizo Hebrona prebival, nas sledeče poglavje zagotovi.

4. Tj e, ker je bil poprej oltar postavil, in ondi je kli¬
cal v Gospodovo ime. Ko Abraham spet pride tje, kjer je po¬
prej Bogu daroval, ker se mu je Gospod perkazal in mu tako ve¬
like obljube storil, si lahko mislimo, kako veseli in mili čutleji ga
obidejo, ko se ob svojim novim prihodi v ta sveti kraj vsiga tega
spomni; z ginjenim in pobožnim sercam se vnovič zahvali Bogu za
storjene obljube, za brarnbo v ptuji deželi, za vse podelene do¬
brote, in ga zraven ponižno in zaupno prosi, naj bi tudi posilnnal
njegov dober Gospod, njegov zvest varil bil.

5. Pa tudi Lot, ki je z Abramam bil, je imel cede
ovac in goved, in šotore.  Dozdej je bila le ena sama dru¬
žina v Abrahamovi hiši; Abraham je bil gospodar cele hiše, on je
v svojim in v imeni svojih podložnih Bogu daroval, zunajno službo
božjo opravljal, njemu so vsi z Lotam vred pokorni bili. Sčasama
si je pa vender tudi Lot, ki je bil dozdej v vsim svojimu stricu
Abrahamu podveržen, lastnih čed, pastirjev in šotorov perdobil,
ker ga je tudi Faraon kakor Abraliamoviga žlahtnika •— vnuka s
tacimi rečmi bogato obdaril, in tako je začetik lastniga premoženja
in gospodarstva, začetik samosvojnosti storil.

6. In nista imela prostora v deželi, de bi bila vkup
stanovala; zakaj njuno premoženje je bilo veliko; to¬
rej nista mogla vkup e j prebivati.  Kraji, ktere sta dozdej
Abraham in Lot vkupej za občinske spašnike imela, niso bili več
vstani silno pomnoženih in brezštevilnih žival obojih čed z dovoljno
pičo previditi: zakaj imela sta oba grozno veliko večili in manjših
žival, ovac, koz, in goved, in še žival raznih družili plemen; imela
sla nebrojno pastirjev in družili poslov, •— koliko šotorov za njih
prebivalisa, koliko shramb za mnoge pastirske orodja in perprave
jima je bilo treba. — če vse to prevdarimo, bomo to versto kar
lahko  umeli.

«. Z at ega v o lj o se je tudi prepir začel med pastirji
Abramovih in Lotovih čed.  Ker so se čede obeli gospodar¬
jev silno namnožile, so jim kmalo vode in spašnike, nar potrebniši
reci, posle; pastirji obeh strani so le za vsak svojo živino sker-
beh,  de In se do sitiga napasla in napojila, naj Že čedam uniga
gospodarja kaj dojde ah ne; zato so se začeli zdej na paši zdei
por napaji prepirati, dražiti in si zabavljati. To razpertje in na-
gajanje pastirjev pa ni bilo že samo na sebi hudo in nevarno, te-

170

Perve Mozesove bukve

muc bilo je še nevarniši zato, ker so v tistim časi Kananeji in
Ferezeji v tej deželi prebivali ; kteri so bili, kakor se iz pogl. 15,
20.  vidi, divje in hudobno ljudstvo, ki se ga je bilo bati treba.
Ime Ferezeji  se ne bere v spisu Kananoviga zaroda, od kteriga
je bilo govorjenje zgorej v pogl. 10, 15 —18.; zato prav damo
tistim, ki terdijo, de se je le tisti del Kananejev tako imenoval,
ki je po hribih in gorah v vaseh prebival; zakaj Hebrejska beseda
ferizi  pomeni človeka, kteri v vasi in sicer po višavah stanuje;
kteri so pa po nižavah in ravninah živeli, so se sploh Kananeji
klicali.

8. Abram je tedej rekel Lotu: Naj ne bo krega med
menoj in teboj, med mojimi in tvojimi pastirji; zakaj
brata  sva. Ker se Abraham prepriča, de v tem kraji zares že
prostora, piče in vode za obeh čede pomanjkuje, in ker previdi,
de zastran tega med pastirji prepira in zdražbe konca ne bo, in
de bi se sčasama clo med njima in med celo nju družino kreg,
prepir in protno sovražtvo začelo: zato ločbo obeh svetije, in z
rahlo in miroljubno besedo Lotu reče: Naj vender ne bo razpertja
med nama in najnimi pastirji, glej brata , to je, v zavezi rodu sva
si, ti si mojiga brata sin, jez tvoj stric, kako gerda je pač ne-
združnost med tako bližnjimi zarodniki; torej ločiva se, ker dru-
gači miru in sprave med najnimi ne bo.

9. Glej, vsa dežela je pred teboj; prosim, loči se od
mene; ako se na levo verneš, se bom jez desne  d er  žal;
ako si ti desno izvoliš, pojdem jez na levo.  Brez dvoma
se je Lot težko od svojiga dobriga strica Abrahama ločil, kije
tako po očetovo za-nj skerbel, v kteriga hiši in družbi je toliko
časa živel, in toliko dobriga užil; —• ker je pa ločba vender po¬
trebna bila, in de bi Lot raji va-njo pervolil, mu Abraham prosto
volitev leve ali desne strani da, 'rekoč: Greš ti na levo, pojdem
jez na desno, si pa ti desno izvoliš, bom jez z levo za ljubo vzel
— de bo le mir! — Pod levo  stranjo se zastopijo kraji proti Se¬
verju  , pod desno  pa kraji proti jugu;  zakaj obernili so se in se
še obernejo prebivavci ondotnih dežela, kader so dele sveta (mundi
plagas) ali lego krajev razločiti teli, tako, de so z obrazam proti
solnčnimu izhodu zerli, zato so te kraje ne le izhodne, jutro ve
kraje, ampak tudi kraje pred obrazam , in obrazu nasprotne kraje
ne le zahodne, večerne kraje, ampak tudi kraje za herbtarn  ime¬
novali ; na desni  strani so po tem takim imeli jug  ali južne, in na
levi  strani sever, ali severne dežele.

10. L o t j e te dej s voj e oči vzdignil, in j e pregledal
vso Jordansko okrajno, ktera je povsod bila voden-
čina, in je bila, predin je Gospod Sodomo in Gomoro
razdjal, kakor raj Gospodov, in kakor Egipt, tem?
kteri v Segor pridejo.  Jordanska okrajna se je imenovala
lepa, rodovita, dolga in široka dolina med dvema redama gora ol)
obeh stranik reke Jordan od Galijejskiga morja noter do planjave,
kjer je dan današnji slano ali mertvo morje. 'Po sredi te doline p
tekla reka Jordan, ki se je v tej planjavi zgubila, in pod zemljo
na vse kraje raztakala in zemljiše močila, tako de je bila ceh

171

Poglavje XIII.

dolina z obilno vodo močena in napajana, in zato silno rodovi ta;
imela je nar lepši in boljši travnike in spašnike, nograde in verte,
na ktere pa prebivavci teh krajev niso prav nič porajtali. Bila je
tedej ta dolina med vsimi druzimi bližnjimi kraji nar lepši in rodo-
vitniši, tako, de se je raj Gospodov,  to je, grozno lep, prijetin
in rodovitin kraj imenovala, in se zavolj rodovitosti in bogatih per-
deljkov Egiptovski deželi permerjala, ktera je od nekdej med vsimi
znanimi kraji za nar rodovitniši veljala. V tej dolini je bilo pet
mest sozidanih: Sodoma, Gomora, Adama, Cehojim in Coar ali
Segor, zato se ji je tudi kraj peterih mest  reklo. Ker je pa me¬
sto Segor  ob konci doline ležalo, zato pravi Mozes: Vsa ta do¬
lina, če se tudi noter do Segorja, to je, noter do konca, gre, je
bila kakor Egipt, le en vert Gospodov.— Lot je svoje oči vzdig¬
nil in je pregledal ... to je, prehodil in pregledal je vse te kraje,
je vidii in se z lastnimi očmi prepričal njih lepote in rodovitnosti —
in močno so mu dopadli.

11. In Lot si je izvolil Jordansko okraj no, in se je
podal na jutrovo; in brata sta se ločila.  Ker je Abraham
Lotu na zbero dal, v kteri kraj se hoče podati, si je lahko misliti,
de si bo tisto stran izvolil, ktera se mu bo boljši, prijetniši in ro¬
dovitniši, in zlasti za pašo služniši zdela. Za tako deželo je pa
Jordansko okrajno spoznal, tedej si jo brez veliko pomislika iz¬
voli, ter upa, de bo v nej nar srečniši, kar se pa ni v djanju
zgodilo, zakaj prebivavci teli krajev so bili gerdi razujdaneži, od
kterih je mogel veliko preterpeti, in ktere je Bog poslednjič po
zasluženji udaril. — Bodal se je Lot na jutrovo , ker je namreč
Jordanska okrajna od Beteljna in njegove okolice, kjer je dozdej
Abraham prebival, proti solnčnim izhodu — proti jutrovi ležala; —
in brata,  to je, žlahtnika sta se ločila eden od druziga.

12.  Abram je stanoval v Kananski deželi, Lot pa v
mestih Jordanske okrajne, in je prebival v Sodomi.
Abraham je stanoval v Kananski  dežeii, to je, v deželi tistih Ka-
nanejev, od kterih je bilo zgorej v 7. versti govorjeno, in kteri
so sc od srednjiga morja noter do reke Jordan, razširjali. Lot pa
je v mesti Jordanske okrajne  prebival, ali je namreč zdej v enim,
zdej v drugim mestu stanoval, ali šepa  pod mesti  prebivaljša čed
in sotorji pastirjev zastopiti morajo, ktere so zastran paše večkrat
spreminjali in prestavljali; gotovo pa je, de je Lot sam v Sodomi,
ki je bilo poglavitno mesto tiste okrajne, in' nar več prcbivavcov
imelo, domoval.

13. Sodomijani pa so bili silno hudobni, in grozo-
vitni grešniki'pred Gospodam.  Njih posebne in nar veči
hudobije so Lile: Napuli, ošabnost, požrešnost v jedi in pijači
zlasti pa tako gerdo razujzdano in nečisto življenje, de se niso
anali, nar nespodobniši in nesramniši reči očitno dopernašati. In
s tacimi ljudmi je bogaboječi in pobožni Lot več let živeti mogel-
imela je pa njegova stanovitnost v dobrimu ravno zato tolikanj veči
zasluzenje, ker je v sredi grešne in zapeljive druhali vero in ne-
popaceno serce ohranil. — Mozes luke j le oh kratkim spomni hu¬
dobnosti Sodomljanov, popisvanje njih posameznih hudobij in straš-

172

Perve Mozesove bukve.

nih kazili pa za poznejši odloži, in spet začne od očaka Abrahama
dalje govoriti.

14. In Gospod j e rekel Abramu, potem, ko se je bil
Lot od njega ločil: Vzdigni svoje oči, in poglej...  Spet
se Bog Abrahamu pcrkaže v kteri podobi si koli bodi, in mu vdru~
gič imenitno obljubo stori od posestva Kananske dežele. Prav lahko
je zamogel Abraham po velenji božjim ako ravno ne vso  obljubljeno
deželo, vender nje veči del po vsili straneh prezreti, ker je na
gori blizo Beteljna svoje šotore razpel in torej na višavi prebival.

15. Vso deželo, ki j o vidiš, bom dal tebi in tvoj imu
zarodu veko  m e j. Vprašajo tukej eni, kako de se morajo be¬
sede ..tein  in tvoj imu zarodu« zastopiti, ker vender iz Apost. dj.
7, 5. vemo, de Abraham ni nikoli, kar stopinje širokiga ne, od
obljubljene dežele posedil. ]Va to eni odgovorijo, de je Abrahamu
že samo pravica, ktero mu je Bog s temi besedami do Kananske
dežele dal, toliko bila, kakor ko bi jo bil v resnici v lasti imel,
ker je dobro vedil, de bo nje posestvo njegovimu zarodu došlo.
Vender se nam zdi, de so resnice bliži, kteri terdijo, de se He¬
brejska besedica vav , ktera sicer v navadi in  pomeni, tukej, kakor
na več krajih sv. pisma, z namreč  prestaviti mora: „Tebi, namreč
tvojimu zarodu,« besedica vav  tedej pokaže, kdo de se mora pod
besedo tebi  umeti. V ravno tem pomenu se postavim tudi bere
I. Moz. 2, 2.:  „Bog je počival sedmi dan, in ga je blagoslovil in
( namreč ) posvetil.« — H. Moz. 4,12.: „In jez bom v tvojih ustih
in C namreč)  te bom učil, kaj de govoru« II. Moz. 7,11. „Faraon
pa je poklical modre in ( namreč } umetnike i. t. d.

Eni se tukej spotikajo tudi nad Hebrejsko besedo olarn , ki
prav za prav vekomej  pomeni, in se tudi tako prestavlja, — ter
prašajo, so li Hebrejci vekomej  Kanano posedli? se je in bo li ta
obljuba božja spolnila? kako se tedej ta versta z zvestobo in res¬
nico božjih obetov sklepa? Te dvome in dozdevne nesklepnosti so
že razni učeni sicer razno vender večidel pametno overgli in zma¬
gali. Pravijo namreč eni, de je Bog Abrahamovimu zarodu Ka¬
nano sicer vekomej dati obljubil, vender le pod tem zamolčanim
pogojem, ako mu bo vedno  in zvesto  služil, kakor se v sv. pismu
tudi drugot bere: III. Moz. 18, 26. — V. Moz. 4, 25. 26. — Jezaij.
48,.18. 19. Ker pa Judje tega pogoja spolnili niso, tudi Bog
svoje obljube od večniga  posestva Kanarie dopolnil ni. — Drugi
učeni pa terdijo, de beseda olam  ne pomeni vselej vekomej , am¬
pak velikrat in še skorej nar večkrat le samo dolgi čas , kar sanu
Judje pravijo, in česar se zopet iz raznih krajev sv. pisma prepri¬
čamo , postavim: iz I. Moz. 17, 8. 48, 4. — V. Moz. 15,17.'— Psalm.
131,14. i. t. d. -— Še drugi uče, de se pod to obljubo veliko ver
zastopiti mora, kakor samo časno posestvo pozemljske Kanane, de
namreč Bog s temi besedami Hebrejcam in vsim, kteri bodo nj e '
govo voljo spolnili in do konca stanovitni ostali, nebeško Iianano
obeta, ki jim jo bo po Jezusovim zasluženji v last dal — vekomej •

16. In tvoj zarod bom pomnožil, kakor prah z e m 1.1 ri
ako zamore kdo prah zemlje razšteti, bo tudi tvoj  za '

od  raz  št  el. Mende ni treba opomniti, de so te besede perp 0 '

173

Poglavje XIII.

<1 ohne, in de nič druziga ne pomenijo, kakor de se bo Abrahamov
zarod silno brezšteviljno  pomnožil. Spolnenja te obljube se iz zgo-
divšine Judov prepričamo, kteri so se zares kmalo tako namnožili,
de niso samo Kananske dežele napolnili, ampak se tudi v bližnjih
krajih in deželah zaselili, in tako dalej in dalej razširjali, kar še
dan današnji vidimo.

17. Vzdigni se tedej, in obhodi deželo na dolgo in
široko; zakaj tebi jo bom dal.  Veli Bog Abrahamu, de naj
brez strahu in škerbi vso obljubljeno deželo obhodi in se vdomovi,
kjer hoče, in ako je ravno kakor ptujic v deželi in le v šotorih
prebiva, naj si vender to deželo za svojo misli in šteje, ker bo
gotovo ob svojim časi njegovimu zarodu došla.

18. Abram je tedej svoj šotor prestavil, je šel, in
se vslanovil v terebinskim dolu Mamre blizo Hebrona;
in ondi je postavil oltar Gospodu. Večjih  misli, deje  tu-
kej imenovan terebinški dol Manire  ravno tisti, od kteriga je bilo
zgorej v pogl. 12, 6. govorjenje, kije  bil blizo Sihema,  in od
kleriga se bere tudi v bukv. Jozv. 24, 26. in Sodnik. 9, 6. Ta
misel je pa kriva, ker nam pričujoča versta na ravnost priča, de
(a dol,  ki se lukej bere, ni bil blizo Sihema,  ampak blizo He¬
brona.  Vsi terdijo, de je Hebron  prav staro mesto bilo, eni clo
pravijo, kar nam Jožef Flavi opomni, de je bilo osemdeset let po
vesoljnim potopu sozidano, vender nam tega zvižati ne morejo;
gotovo je pa, de je bilo sedem  let poprej, ko Egiptovsko mesto
Tani  sozidano. IV. Moz. 13, 23. Od začetka se je imenovalo Arha
ali Kirjat-Arba  I. Moz. 23, 2.-—Ime mesta Hebron  beržkone pride
od Hebrejske besede habar,  ki pomeni: se zediniti, skleniti-,  skle¬
nili  so se pa prebivavci tega kraja, in so s Abrahamam v zavezo
stopili, kakor nam sledeče poglavje pove — in od tod mcnde ime
ondotniga mesta izhaja. V Ilebroni je tudi kralj David sedem in
pol leta stanoval.


Poglavje XIV.

Zapopadik.

Abraham premaga štiri kralje, ki so se Kananske dežele polo¬
tili in Lota z druzitni prebivavci vred vjeli in proč peljali. Zavolj te
zmageMelkizedek, Salemski kralj, Abrahama blagoslovi in desetino ropa
prejme; vse drugo pa Abraham Sodomljanskimu kralju nazaj da.

!. ^Hft orodilo T  se je pa v tistim času, de so Amrafel, Sinear-
ski kralj, in Arjok, kralj v Pontu (v Elasaru), in Ke-
dor-Laomer, kralj Elamičanov, in Tidal, kralj Gojčanov
(narodov),

2. Vojsko začeli z Beram, kraljem Sodomljanov, in z Bir-
šem, v kraljem Gomore, in s Sinabam, kraljem Adame,
in s Šemebram, kraljem Cebojine in kraljem Bele, to je,
Segorja (Goara).

3. Vsi ti so vkup prišli v Sidimsko (gojzdno) dolino, ktera
je zdej slano morje.

4. Zakaj dvanajst let so bili KedoV-Laomerju podložni, v
trinajstim letu so pa od njega odstopili.

5. V štirnajstim letu tedej je prišel Kedo’r-Laomer in kralji,
ki so ž-njim deržali, in so pobili Refajce v v Ašterot-Kar-
najmu in Zuzejce ž-njimi, in Emejce v Savi-Kirjatajmu,

6. Horičane v Seirskih gorah noter do planjave Faran, ktera
je v pušavi.

7 .  In ko so se vernili, so prišli k studencu Mišfat, to je,

Kadešj in so pokončali vso deželo Amalekičanov in Arno-
rejcov, kteri so prebivali v Hacacon-Tamaru.

8. In so se vzdignili kralj Sodomljanov, in kralj Gomore,
in kralj Adame, in kralj Cebojme, in tudi kralj Bele, to
je, Segorja, in so se jim v iSidimski (gojzdni) dolini v
boj vstavili,

9. Namreč Kedor-Laomerju, kralju Elamičanov, in Tidal ib

175

Poglavje XIV.

kralju Gojčanov (narodov), in Amrafelu, kralju Sinear-
skimu, in Arjoku, kralju v Pontu: štirje kralji petem.

10. Sidimska dolina pa je imela veliko smolnatih jam. Tedej
sta kralja Sodomljanov in Gomore bežala, in sta bila
tam pobita, in kteri so ostali, so na goro bežali.

11. In (sovražniki) so pobrali vse premoženje Sodomljanov m
Gomorčanov, in vse, kar v živež služi, in so jo potegnili.

12 .  Tudi Lota, ki je v Sodomi prebival, sinu Abramoviga
brata, in njegovo premoženje (so pobrali).

13. In lej, eden, ki je ušel, je poročil Abramu Hebrejcu,
kteri je prebival v terebinškim dolu Mamre Amorejca,
brala Eškola, in brata Anerja; zakaj ti so zavezo storili
z Abramam.

14. Ko je Abram to slišal, namreč de je Lot, njegov brat,
vjet, je zbral iz svojih domačili hlapcov tri sto in osem¬
najst korenjakov, in jih je noter do Hana podil.

15. In razdelivši svoje tovarše, je ponoči na-nje planil, jih
je premagal in podil noter do Hobe, ktera stoji na levi
(strani) Damaska.

16. In je nazaj dobil vse premoženje, in Lota svojiga brata,
ž njegovim premoženjem, tudi žene in ljudstvo.

17. Kralj Sodomljanov mu je pa naproti šei, ko se je vernil
iz boja, Kedor-Laomerja in kraljev, ki so ž-njim bili v
dolini Savi, ktera se kraljeva dolina imenuje.

18. Melkizedek Salemski (Salemski) kralj pa je kruha in vina
pernesil, zakaj duhovin je bil Boga narVišiga. Hebr. 7 ,  l.

19. In ga je blagoslovil rekoč: Blagoslovljen bodi Abram od
Boga nar Višiga, kteri je stvaril nebo in zemljo;

20. In hvaljen (blagoslovljen) bodi Bog nar Viši', s čigar
pomočjo so sovražniki v tvojih rokah. In Abram mu je
dal desetino od vsiga.

21. Kralj Sodomljanov pa je rekel Abramu: Ljudi daj meni,
drugo za-se obderži.

22. In (Abram) mu je odgovoril: Svojo roko povzdignem
Pi*oti Gospodu, nar Višimu, posestniku neba in zemlje:

23. Od vsiga tvojiga nočem ne niti podloge, ne jermena od
čevljev, de ne porečeš: Jez sim obogatil Abrama,

~L Bazun tega, kar so hlapci povžili, in (razun) deležev
mož, ki so z menoj šli: Aner Eškol in Mamre, ti naj si
vzamejo svoje deleže.

176

P er v e Mozegove bukve.

Razlaga XIV? poglavja.

1 in 2.  Zgodilo se pa je v tistim času, de so Amrafel,
Sinearski kralj, in Arjo k, kralj v Pontu, in Kedor-
Laomer, kralj Elamičanov, in Tidal, kralj Gojčanov
(narodov), vojsko začeli z Beram, kraljem Sodomlja-
nov, in z Biršem, kraljem Gomore, in s Šinabam, kra¬
ljem Adame in s Šemebram, kraljem Cebojme in kra¬
ljem Bele, to je, Segorja. Pred vsim drugim je tukej kratke
opombe treba, de, kaderkoli se od knezov in kraljev teh starih
časov govori, si jih ne smemo misliti tako mogočnih in imenitnih,
kakor de bi bili čez cele ali clo velike ljudstva gospodovali, ali
kakor bi se bili z velicimi in zlo številnimi armadami vojskovali; —
niso bili kralji ali vladarji celih dežel in ljudstev, ampak le po¬
glavarji nekterih posameznih rodovin, družb ali domov, in oblast¬
niki eniga ali druziga mesta, ktere mesta so pa večidel le majhne
bile, in silno malo prebivavcov štele, in poznejši sozidanim nika¬
kor niso bile enake. —• Tako so tudi v Jordanski okrajni, ktero si
je Lot ob ločitvi od Abrahama v prebivaljše izvolil, bili taki kralji,
ki so poglavarstvo imeli peterih majhnih mest: Sodome, Gomore,
Adame, Cebojme in Bele, to je, Segorja. Vsili teh pet kraljičev
s svojimi mesti vred je bilo pa podverzenih Iiedor-Laomerju , ki
je bil Elamski kralj, ali kralj Elamičanov, (kar Elam  zadene, lej
spredej pogl. 10, 22 .); ker so se pa nazadnje jarma služnosti zne¬
biti hoteli, in od Kedor-Laomerja odstopili, on z vojsko nad-nje
pride, ter jih k poprejšni pokoršini zaverniti želi. Ž-njim so bili
sklenjeni: Amrafel,  Sinearski kralj; ker je bila >S Unearska  dežela
velika, in zlo obsežna, od ktere je tudi Babilon en del bil, zato
si ne smemo misliti, de je Amrafel kralj in posestnik cele te de¬
žele bil, ampak imel je le kako posamezno mesto tistih krajev v
lasti, tedej tudi njegova vojskna truma ni mogla posebno velika biti,
s ktero je Kedbr-1 atomcrju v pomoč prišel. Ar jok , kralj v Pontu;
zakaj de je sv. Jeronim ime v Elasari , ki se v izvirnim spisu bere,
prestavil v Pontu,  ne vemo; Elasar, je bilo mesto v Sinearski de¬
želi. Tidal,  kralj Gojčanov,  Hebrejsko ime Goim  sicer res sploh
narode ali ljudstva pomeni, in v tem pomenu je tudi sv. Jeronim
to besedo prestavil, vender je bolj prav jo kakor lastno ime pre¬
staviti in brati: kralj Gojčanov,  kteri so to ime ali od svojiga
očaka in osnovavca Goim,  ali pa od tod dobili, ker so iz raznih
Bananskih in družili zarodov v eno ljudstvo zedinjeni bili; prebi¬
vali so v začetku na zgornji strani Damaska, in so se mende poz¬
nejši v zgornje kraje mesta Galileje  preselili, ktera se je tudi de¬
je la narodov  imenovala. — Peršli so ti štirje kralji, ki so s svo¬
jimi trumami v zavezo med seboj stopili, nad kralje peterih mest
v spodnji Jordanski okrajni, de bi jih premagali, v sužnost od¬
peljali in k poprejšni podložnosti persilili, sebe pa, kar je bil gotov®
še nar veči namen njih vojske, z ropam njih premoženje obogatim

3. Vsi ti so vkup prišli v Sidimsko  (gojzdno) dolino?
ktera je z dej slano morje.  Mnogotero se Hebrejska beseda
si dim  prestavlja, nar več jih pravi, de gojzd  pomeni, zato j L

177

Poglavje XIV.

sv. Jeronim prestavil: gojzdna dolina,  drugi pravijo, de polje,
planjavo , še drugi de razdjanje  pomeni; nar rajši pa tistim prav
damo, ki jo imajo za lastno ime, in terdijo, de se je planjava
spodnje Jordanske okrajne tako, namreč Sidim  imenovala, od be¬
sede sadad,  ktera vse, kar je ravno, kar je brez gora in hribov
naznani; ker je tedej ondi lepa planjava bila, so ji Šidimska  pla¬
njava ali dolina rekli. Po božji ojstrosti in pravici je bila ta pla¬
njava z mesti in prebivavci vred v morje spreobernjena, ktero se
zavolj velike množe soli slano morje  imenuje, in ker v njem ne
riba ne kaka druga žival živeti ne more, se tudi mertvo  morje
kliče. V ti dolini se tedej zgorej imenovani kralji snidejo, se pre-
bivavcov teh krajev lotit.

4. Zakaj dvanajst let so bili K e d d r-L aom erj u pod¬
ložni, v trinajstim letu so pa od njega odstopili.  Tukej
sv. spisatclj očitno pokaže, kaj de je perložnost dalo k vojski E-
lamskiga kralja. Beržkone je ta kralj pred dvanajstimi leti ali z
ravno temi tovarši, ki jih ima zdej seboj ali pa z druzimi zedinjen v
Sidimsko dolino z vojsko prišel nad kralje peterih mest, jih požu¬
gal in si služne storil tako, de so mu mogli že celih dvanajst let
pokorni biti, in mu kako letno dacijo, ktera je nar berž v čedah
žival obstala, odrajtovati; ker so se pa v trinajstim letu na enkrat
spuntali, mu izgovorjeniga davka ne več odrajtali in sami svoji
biti liotli,  •— z vojsko pride, naj bi jih ukrotil, in sijih spet podvergel.

5. V štirnajstim letu tedej je prišelKedor-Laomer, in
kralji, ki so ž-njim d er žali, in so pobili Ref aj c e vAš-
1 erot-Karnajmu, inZuzejce ž-njimi, inEmejce všavi-
Kirjatajmu.  Tudi prcbivavce tukej imenovanih krajev je bil
mende Kedor-Laomer že enkrat premagal, in si jih podložne sto¬
ril;  in ker so se tudi ti morebiti ob ravno tem času vstavli, mu
pokoršino in dacijo odrekli, — jih ob tej perložnosti v zavezi s
svojimi združniki zavolj njih nezvestobe spet strahuje, obropa in
pobije. —■ Ilc jajci  so prebivali na uni strani reke Jordan v tistih
krajih, kterc je poznejši polovica Manasoviga zaroda v last do¬
bila; bili so velike, lepe in močne postave, njih poglavitno mesto
je bilo Ašterot - Harnajm. ■— Ob južno-izhodni strani od teh so
domovali Z uzejci,  kakor se zdi, v deželi, ktero so potem Amoni-
čani za-se vzeli. Hebrejsko besedo beham  prestavijo eni v Hamu,
tako  de je Ham  lastno ime poglavitniga mesta tega zaroda; drugi
pa, kakor tudi sv. Jeronim terdijo, de se mora v izvirnim spisu
brati behem,  ktero pomeni: ž-njimi  namesti beham. Emejci  so
bili mende iz zaroda velikanov, V. Moz. 2,  9. 10.; — stanovali so
v deželi, ktero so si pozneje Moabičani osvojili; tudi ti so bili le-
piga, veliciga in krepkiga života; njih veliko'mesto je bilo Hirja-
tajm  v Šari ; šara

0. H o r i č a n e
F a r a n, k t e r a j e
volIovin in berlogov, v
nejskiga zaroda poleg \

Kananske dežele

je mio iltrja-

pomeni poromati, ravno  biti.
v S e ir s ki h gorah noter do planjave
v p uš  a vi. H or i dani  so svoje ime dobili od
, v kterih so v začetki prebivali; bili so Kana-
Moz. 2, 22. Seirske gore  so bile mejniki
, proti jutro vi so pa noter do gore 67-

od

proti jugu /  _ u  _ _ __

lead  segle. Planjava Faran  je bila na desni strani Jordana

12

178

P črve Mo z e so ve bukve.

peterih mest proti jugu. Poznejši so Edomičani ali Idumejci tu
stanovali.

7. In ko so se v e mili, so prišli k studencu Mišfat,
t o j e, K a d e š; i n s o pokončali vso deželo Amalekič a-
ii o v in Ani or e j c o v, kteri so prebivali v Hacacon-Ta-
maru.— Mišfat  ali Kadeš  ni tukej tisti Kadeš, od kteriga Mo-
zes IV. 20,12. govori; ampak zastopiti se mora tukej Kadeš Bor¬
ne j a,  , ki je bil južni mejnik Kanane, kakor se bere v V. Moz. 1,
2,19. Deželo Arnalekičanov , to je, vse prebivavce tiste dežele,
v kteri so poznejši Amalekičani stanovali; bila je ta dežela med
Kanano in Egiptam v kamnitni Arabii. Ti Amalekičani  so pozneje
Mebrejcam, ki so skozi Arabijo popotvali, nagajali; po zvijaško
so njih stare in bolehne, matere in mlade otroke davili in morili;
zavolj te in družili divjačnost in hudobij so se tudi Hebrejci potem
po povelji božjim nad njimi maševali. — Od Amorejcov  je bilo že
zgorej v pogl. 10, 16. rečeno; njih posebni kraj, v kterim so pre¬
bivali, je bil Jla ca con-Tamar  ali Enyedi  ob večerni strani slaniga
ali mertviga morja. Posebno lepo so tam palme rasle, od tod pride
ime Tamar , to je, kraj palmovih dreves.

8. In so se vzdignili kralj Sodomljanov, in kralj
Gomore, in kralj Adame in kralj Cebojme, in tudi kralj
Bele, to j e, Se gorja, in so se jim v Sidimski  (gojzdnij
dolini v boj vstavili.  De bi kralji peterih mest s svojimi pod¬
ložniki Elamskiga kralja ložej premagali, sklenejo, mu zedinjeni
naproti iti, in ga zunej mest v doli perčakovati in se bojevati ž-
njim, kar je gotovo pametno in umno bilo, ker bi se v posameznih
mestih veliki druliali sovražnikov kar nič ne bili mogli vstavljati.

9. ... Štirje kralji petem.  Mislili so si štirje kralji pete¬
rih mest, de bodo Keddr-Laomcrja ž njegovimi štirimi vaj vodi ali
kralji, ki so s svojimi ljudmi v zavezo ž-njim stopili, prav lahko
užugali; ker se po njih mnenji sovražne trume zavolj dolziga in
težavniga pota gotovo že utrudene in opešane, in v raznih bojih,
ki so jih spotama bojevali, že zlo zmanjšane; polni zaupanja, de
ga bodo premagali, pregnali, in se ga za vselej znebili, ga per-
čakujejo — al njih upanje jih je golufalo, kakor se iz sledečih
verst vidi.

10. Sidimska dolina pa je imela veliko smolnatih
jam. Tedej sta kralja Sodomljanov in Gomore bežala,
in sta bila tam pobita, in kteri so ostali, so na goro
bežali.  Sidimska dolina je imela veliko smole, ktere so se per
zidanju namesti morta poslužvali (lej zgorej pogl. 11,3.); bile so
tedej tam, kjer so jo kopali velike in globoke jame; v ta kraj so
tedej kralji peterih mest sovražnike zapeljali, de bi v njim neznane
jame zobredli in konec vzeli. Vender so bili per vsim tem prema¬
gani; veliko jih je bilo pokončanih, kar jih jo ostalo in ni bilo yjc-
tih, so se na bližnje gore oteli. Kralj Sodomljanov je bil sicer
pobit, to je, hudo ranjen, poškodvan, ne pa umorjen, kar se
tega vidi, ker še poznejši z Abrahanram govori.

11. In (sovražniki) so pobrali vse premo ž. e nj e Sodo m-
Ijanov in Gomorčanov, in vse, kar v živež služi, in s«

179

Poglavje XIV.

jo potegnili. Namesti de bi bili sovražniki za Sodomijam in dru¬
gimi bezci na goro derli, jili še dalje preganjali in polovili, se
ročno v mesta Sodomo in Gomoro podajo, poropajo vse premoženje,
vso brano in vse, kar staknejo, in jo urno potegnejo, — to nam
kaže, de jim je bilo več na tem ležeče, v bojih obogateti, kakor
protivnike popolnama premagati in pokončati. Ali so zraven So¬
dome in Gomore tudi une tri mesta obropali, ne vemo; mende so
se bali, de bi jili ne bili sovražniki zalezli, zato z ropam teh dveh
mest zadovoljni, zbežejo.

12. Tudi Lota, ki je v Sodomi prebival, sinu Abramo¬
vima brata, in njegovo premoženje (so pobrali). Ker je Lot
od tistihmal, kar sc je od Abrahama'ločil, po raznih krajih Jor¬
danske okrajne svoje šotore za pastirje in za mnogotere reči imel,
on sam pa v Sodomi prebival, zato Elamski kralj tudi njegovo
premoženje pobere, tudi njega vjame in seboj žene, misleč, de je
tudi on Kananejskiga zaroda ali vsaj tovarš kraljev peterih mest.

13. in lej, eden, ki je ušel, je poročii Abramu, He¬
brejcu, kteri je prebival v terebinškim dolu Marnre Amo-
rejca, brata Es kol a, in brata Anerja; zakaj ti so zavezo
storili z Abramam. Ušel je eden od tistih, ki so jih sovražniki
seboj v sužnost gnali, med kterimi je tudi Lot bil, ta k Abrahamu
bili, in mu pove, kolika nesreča je Lota in druge zadela. Sovraž¬
niki so se mogli ob svojim nazajpopotvanji desne strani Jordana
deržati, sicer bi tukej imenovanimu ne bilo zlo lahko bilo, se ukra¬
sti in zbežati. —■ Od kod de je Abraham pnniek Hebrejic  dobil,
smo zgorej pogl. 10, 21. povedali. ■— Hitro ko Abraham žalostno
poročilo, ki mu ga bežic pernese, prejme, zAmorejcam, Eškolam
in Anerjem, ki so bratje in Kananejskiga zaroda bili, zavezo stori,
in ž-njimi sovražnike dohiteti in zmagati sklene, de bi domorodce,
svojiga zarodnika Lota in poropano premoženje nazaj dobil in otel.

14. Ko je Abram to slišal, namreč de je Lot njegov brat
vjet, je zbral iz svojih domačih hlapcov tri sto in osem¬
najst korenjakov, in jih je noter do Dana podil. Iz zgo¬
dovin starih očakov vemo, de so gospodarji zvestim in dobrim
hlapcam perpustili se oženiti, otroci iz tacili zakonov so bili spet
kakor njih starši, posli, hlapci in dekle, in so bili doma rojeni,
ali domači  imenovani v razločik od kupljenih ali v boji vjetih. 'Ker
so bili domači  hlapci svojim gospodarjem pred vsimi drugimi zvesti
in pokorni, na ktere se je zanesti bilo, so jim ti varstvo doma,
čede in vsiga premoženje izročili, in jih tudi z orožjem previdili,
de bi sc sovražnikov in zveri branili. To je bilo tudi v Abraha¬
movim domovanji v navadi; imel je on veliko' domačih zvestih, terd-
ndi, z orožjem previdenih hlapcov, iz teh tedej sije tri sto in
osemnajst  korenjakov, namreč tacih, ki jih je za nar močnejši in
pogmnniši spoznal, zbral. S temi korenjaki svoje hiše in s poma¬
gači svojih treh tovaršev zedinjen Abraham urno za bežnim so-
vraznikam stopi, ga premagat, mu rop odvzet in vjete otet. Ker
se je pa sovražnik naglo proti domu podil, iz strahu, de hi jo
Kananejci za njim ne užgali, ali ga ob straneh ne zalezli, ga 'je
Im Abraham se le v Danu  dohiteti vstani. Dan  imajo eni za staro

180

Perve Mozcsove bukve.

mesto Lajša  ali Lešetn,  ker je pa to mesto še le po^Mozesovi'
smerti novo ime Dan  dobilo, kakor se bere Jozv. 19, 47. Sodnik.
18,29., zatorej si ne moremo tukej tega mesta misliti, ki je bilo
ob času Rimljanov tudi Cezareja imenovano. Vcrjetniši je tedej
misel, de je bilo to mesto blizo studenca Jordanske reke, kterimu
se je Dan  reklo, zategavoljo se tudi reka Jordanska tako imenuja.

15. In razdelivši svoje tovarše, je ponoči na-nje pla¬
nil, jih je premagal in podil noter do Hobe, ktera stoji
na levi (strani) Damaska. Pametno in zvito se je Abraham v
boji obnašal: razdelil je svoje možake, tako de je od vsili strani
sovražnika obstopil in tako rekoč objel, in ponoči, ko se je so¬

vražnik nar manj
še zapove svojim,

nadjal, bliskama ria-nj plane, in zravin morde
vpiti, kričati in razsajati, tako de so se pro-

tivne trume vse splašile, de nobedin na boj in vstavljanje, ampak
vsak le na beg in otetje svojiga življenja misli, — de so se vsi
razkropili. Zmaga je bila Abrahamova. De je pa Abraham že
premagane sovražnike še vselej dalje —• do Hobe podil, to kaže
od njegove vojaške znajdenosti in previdnosti. Meslo Huba  je stalo
na levi , to je severni  ali polnočni  strani Damaska, ker so si v
starih časih (lej razlago pogl. 13, 9.) solnčni izhod za spredin
del, zahod pa za zadnji del sveta mislili; zatorej jim je bila južna
desna , severna pa leva  imenovana.

16. In je nazaj dobil vse premoženje in Lota svojiga
brata ž njegovim premoženjem, tudi žene in ljudstvo. Ker
je Elamski kralj po krivici Sodomljanam in ž njimi sklenjenim pre¬
moženje, ves živež in ljudi vzel, je tedej Abraham po vsi pravici
to po krivici perdobljeno blago iz roparskih rok potegniti in nazaj
vzeti smel. llešil je pa tudi Lota, svojiga žlahtnika, za kteriga
mu je bilo nar več, rešil je tudi vse druge vjete može, žene, o-
troke, stare in mlade, z eno besedo celo ljudstvo.

17. Kralj Sodomljanov mu je pa naproti šel, ko se je
vernil iz boja Kedor-Laomerj a in kraljev, ki so ž-njim
bili, v dolini Savi, ktera se kraljeva dolina imenuje. Od
veselja in hvaležnosti gre Sodomski kralj in gotovo tudi drugi pred¬
postavljeni tistih mest, kterih pa Mozes ne imenuje, Abraham«)
jakimu prcmagavcu hudiga sovražnika naproti, in se mu v imen«
vsili za njegovo pogumno perzadetjc, in za srečo zmage lepo i«
gorko zahvali. Pride mu v dolini Savi  ali v kraljevi , to je, « ar
lepši in prijelniši dolini naproti; učeni sploh mislijo, de je bila t»
dolina blizo mesta Salem , ali pa blizo Jerusalema, ki seje nek¬
do) tudi Salem  imenovalo.

18. Melkizedek, Salemski kralj pa je kruha in vin«
pernesil, zakaj duhovin je bil Boga nar Višiga. Kakor j«
bil Abraham duhovin v svoji hiši, ravno tako je bil Melkizedek
kralj in duhovin svojiga zaroda; zakaj v takratnih starih časib O'
čaki in osnovavci zarodov niso bili samo pervi predniki per svoj« 1
podložnih, njih oblastniki, svetovavci in voditelji na popotvanju 111
v bojih, ampak bili so tudi duhovni, ki so v imenu vsili svoj« 1
podložnih ali pravimu Bogu, stvarniku neba in zemlje, ali pa, ct
so malikovavci bili, krivim bogovam darovali. V Kananski deze

181

Poglavje XIV.

je tistikrat prav malo služabnikov eniga praviga Boga bilo, večidel
so malike častili. Melkizedek  pa je bil pravoveric, spoznovavic m
duhovin živiga-—■ nar Visiga  Boga, zato on, zaslišati, de je Abra¬
ham sovražnika premagal, z drugimi kralji vred naproti hiti pre-
magavcu, ga lepo in veselo pozdravi, se raduje, de je tudi on
duhovin praviga Boga, in pernese kruha in vina, kteriga med Abra¬
hamove hlapce in tovarše razdeli, de bi se povžili in pokrepčali;
en del kruha in vina pa kakor duhovin svojimu Bogu v zahvalni
dar daruje — in to je perpodobje nckervaviga daru nove zaveze —
daru svete maše, je živa in imenitna podoba Jezusa Kristusa „kteri
je duhovin na vek o mej po redu Melkizedeka“ Psalm. 109, 4. —•
Nckteri Judje so mislili, de je bil ta Melkizedek Noetov sin Sem',
de je pa to prazna zmišljava Judov, vidimo iz spričevanje sv. Pavla
na Hebr. 7, 3. kjer se bere, de je Melkizedek  brez očeta, brez
matere in brez rojstvopisa, •—kar pa Šema  zadene, poznamo nje-
goviga očeta in vse njegove očake noter do Adama.

19. In ga je blagoslovil rekoč: Blagoslovljen bodi
Abram odBoga narVišiga, kteri je stvaril nebo in zemljo.
Blagoslov se v sv. pismo stariga zakona na dve viži zastopi: ka¬
der Bog ali človek v imeni božjim blagoslovi, moramo vselej ob¬
ljube božje ali obete sreče zastopiti; kader pa ljudje blagoslovijo
Boga, si moramo hvaležnost za prejete dobrote misliti;— v tej in
sledeči versti se obojni blagoslov mora zastopiti. Z besedami: kteri
je stvaril nebo in zemljo.  Melkizedek očitno svojo vero v eniga
praviga, nar Višiga Boga razodene, le samo njemu in nobenimu
drugimu se ne zahvali za zmago sovražnikov, le samo njemu in
njegovimu varstvu zroči Abrahama, in ga prosi, de naj mu dobrot¬
ljiv in mili bo; •— vse to nam pokaže, de je bil Melkizedek mož
po volji božji.

20. In hvaljen (blagoslovljen) bodi Bog nar Viši, s či-

£ar pomočjo so sovražniki v tvojih rokah. In Abram mu
je dal desetino od vsiga. Zavolj teh besed se nekterim zdi, de je
Abraham veliko sovražnikov vjel in jih seboj v sužnost perpeljal,
česar nam pa ta versta prav nič ne pove, zakaj besede: „s čigar
pomočjo so sovražniki v tvojih rokah“ nič druziga ne pomenijo,
kakor: s čigar pomočjo si sovražnike premagal  in razkropil , ne
pa, kakor de bi bil Abraham silno veliko sovražnikov polovil, jih
seboj pergnal in zares v rokah imel. S tem, de je Abraham po-
božnimu kralju Melkizedeku deseti del ali desetino od vsiga, kar
je sovražniku odvzel, dal, je svoje spoštovanje in ljubezin do rij ena
očitno na znanje dal. ' J  “

21. Kralj Sodomljanov pa je rekel Abramu: Ljudi daj
meni, drugo za-se obderži. Po stari vojaški pravici bi si bil
Abraham vse, kar je v boji perdobil, za-se obderzati smel, zato
ga kralj Sodomljanov prosi, de naj bi mu vsaj ljudi pustil, če je
njegova volja, kterih mu je bilo nar bolj potreba, ker so mu skorej
vsi njegovi podložniki pokončani bili.

22 in 23. In (Abram) mu je odgovoril: Svojo roko
povzdignem proti Gospodu, nar Vi Šimu, posestniku
neba in zemlje •— od vsiga tvojiga nočem ne niti pod-

182

Perve Mozesove bukve.

loge, ne jermena od čevljev, de ne porečeš: Jez sim
obogatil Abrama. Abraham svojo roko proti nebu povzdigne,
in živiga Boga v pričo pokliče — de noče nič, ne nar manjši, ne
nar slabši reči od ropa, ki ga je v boji dobil. Naša navada
persegati ima tedej že v teh starih časih svoj začetik, ker tudi mi
per persegi roko — tri perste proti nebu povzdignemo, in tako
presveto Trojico spoznamo in v pričo pokličemo. — Lepo je Abra¬
ham svojo poštenost, svojo nesamopridnost, svojo človeško in gorko
ljubezin do bližniga zlasti do svojiga draziga žlahtnika Lota na
znanje dal, ker je le zavolj tega, de bi vboge vjete, de bi svojiga
žlahtnika rešil, de bi po krivo obropano premoženje otel, in ga
spet tistim nazaj dal, kterim gre, za sovražnikam pertisnil, in se
v nevarni boj ž njim podal, •—• ne pa de bi obogatel, de bi ob
p tuji nesreči on sam srečin bil.

24. Razun tega, kar so hlapci povžili,  in  (razim) de¬
ležev mož, ki so z menoj šli: Aner, Eškol in Manire,
ti naj si vzamejo svoje deleže.  Ker Abraham ni imel do¬
volj živeža za svojo trumo per sebi, so mogli tedej od tega živeti,
kar so sovražniku po-sili iz rok vzeli, in to je bilo gotovo prav,
zakaj vredin je delavec svojiga plačila. Ako' pa ravno Abraham
za-se nič obderžal ni, vender svojim tovaršein, ki so mu sovraž¬
nika zmagati pomagali, pravice do ropa ne odvzame — zato pravi,
možje, ki so bili z menoj, in so mi s svojimi ljudmi pomagali, naj
si svoje deleže vzamejo; ali so se pa tudi ti po Abrahamovim le¬
pim izgledi ravnali, to jc, ali so svoje deleže vzeli ali ne, ne vemo,
ker ni nikjer zapisano.

Poglavje Xl r .

Zapopadik.

Bog Abrahamu brezšteviljno velik zarod obljubi, kteri bo čez
štir sto let Kanansko deželo v last dobil, in to svojo obljubo s slovezno
zavezo poterdi

1. MiljC.. o se je bilo to zgodilo, je Bog v perkazni Abramu

govoril, rekoč: Nikar se ne boj Abram! jez sim ti varit
in prav veliko plačilo.

2.  In Abram je djal: Gospod Bog! kaj mi hočeš dati? jez

bom brez otrok umeri, in ta Damaščan Eliezer, sin o-

skerbnika moje hiše,

3. Ker meni, je Abram dalje govoril, nisi dal otrok, ta sin
mojiga hlapca bo moj dedič (jerb ).

4. In zdajci mu je Gospod odgovoril rekoč: Ta ne bo tvoj
dedič, ampak nekoga iz svojiga lastniga zaroda boš imel
za dediča.

5. Na to ga je vun peljal, in mu je rekel: Poglej na nebo,

in razštej zvezde, če jih moreš. Toliko mu je djal, bo

tvojih mlajših. Rimlj. 4,48.

G. Abram je Bogu verjel, in v pravico mu je bilo šteto.
IVimlj. 4. 3. — Gal. 3, 6. — Jak. 2 , 23 .

7.  In Bog mu je djal: Jez sim Gospod, ki sim te izpeljal
iz Ura Kaldejcov, de bi ti dal to deželo, in de bi jo ti
v last dobil.

8. On je pa odgovoril: Gospod Bog! Kako morem vediti,
de jo bom v last dobil?

9* In Gospod mu je odgovoril rekoč: Vzemi triletno telico,
triletno kozo, in trilelniga ovna, tudi gerlico in goloba.

10. In je vse to vzel, in jih po sredi razdelil, in dele eniga
druzimu nasproti položil, ptic pa ni razdelil. Jer. 34, is.

11. Tiči so pa planili na mertve trupla, in Abram jih je odganjal.

184

P er v e Mozesove bukve.

12. Ob solnčnim zahodu se je Abrama terdno spanje lotilo,
in velik strah ga je obšel, in tema je bila.

13. In je bilo rečeno: Vedi v naprej, tvoji mlajši bodo ptujci
v ptuji deželi; za sužne jih bodo storili, in terdo imeli
štir sto let. Apost. dj. 7,6.

14. Pa bom vender jez sodil ljudstvo, kterimu bodo za sužnje;
in potem bodo z velikim premoženjem vun šli.

15. Ti pa pojdeš v miru k svojim očetam, in boš pokopan v
lepi starosti.

16. V četertim rodu pa se bodo nazaj vernili, zakaj hudobija
Amorejcov dozdej še ni dopolnjena.

17. Ob solnčnim zahodu tedej je temna megla nastopila, in
dimnata peč se perkazala, in sveteč oginj je med deli
švigal.

18. Tisti dan je Gospod z Abramam zavezo storil, rekoč:
Tvojimu zarodu bom dal to deželo od Egiptovske reke
do velike reke Evfrata, i. Moz. 12, 7. — 13, 15. — 26, 4.
V. Moz. 34, 4. — III. Kralj. 4, 31. — II. Kronik. 9, 26.

19. Kjer so Keneji, Kenizeji, Kadmoneji.

20. In lleteji, Ferezeji, tudi Refaji.

21. In Amoreji (Einoreji}, Kenaneji, Gergaseji (jGirgašeji)
in Jebuseji.

Razlaga XV? poglavja.

1. Ko se je bilo to zgodilo, je Bog v perkazni Abramu
govoril rekoč: Nikar se ne boj:' Jez sim ti varh, in prav
veliko plačilo. Desiravno se je morde Abraham bal, de bi sc
od njega premagan sovražnik nazaj ne vernil in se nad njim ne
maševal, si vender tega ne smemo za pravi in pervi uzrok misliti,
zakaj de seje llog tukej Abrahamu perkazal, ga potolažil in k
serčnosti obudil. Mende je pravi uzrok te perkazni božje tale bil•
ker je Abraham previžan bil, kakor mu je tudi pobožni Salemski
kralj ob blagoslovljenji spričeval, de je le s pomočjo božjo so¬
vražnike zmagal in jim ves rop odvzel^ sc čez kej časa po tej
zgodovini zopet spomni velicih obljub bozih, zlasti kar njegov za¬
rod in posestvo Kananske dežele zadene; ker pa iz svojiga že
tako dolziga zakona še vselej ni imel sina, kteri bi njegov dedič
in naslednik v hišnimu gospodarstvu bil, in po kterim bi bil ob-
Ij ubij en zarod izhajal, je njegovo zaupanje v Boga in v storjene
obljube z leti manjši in manjši bilo, posebno ker ni moralo biti in
ne smemo terditi, de se mu je Bog kmalo po zmagi Elamskiga
kralja perkazal, temuč boljši je, de to perkazin božjo v poznejši
čas Abrahamoviga življenja stavimo: začelo gaje  tedej skerbeti m

185

Poglavje XV.

mu žalost in nepokoj delali, ker ni vedil in umel, kako de se bodo
čudni obeii božji od brezšteviljniga zaroda v djanju spolniti za-
mogli, ker še 'dosihmal sinu nima. Zategavoljo se mu Bog per-
kažc, mu sinu obljubi, storjene obete ponovi, in vero in zaupanje
poterdi in poveliča. v  „

2.  in 3. In Abram je djal: Gospod Bog! kaj mi lioces
dati? jez bom brez otrok umeri: in ta Damaščan Eliezer,
sin oskerbnika moje hiše, — ker meni.... nisi dal otrok,
ta sin mojiga hlapca bo moj dedič (jerb). S temi besedami
Abraham Bogu prav odkritoserčno potoži, kaj de ga toliko boli in
peče, mu prav priprosto in po otročje razodene uzrok svoje ža¬
losti in klavernosti, kakor de bi bil hotel reči: Glej Gospod z
vsim časnim sim po tvoji neskončni dobroti in milosti obilno pre¬
viden in tako srečin de si veči sreče želeti in vošiti ne morem,
koga in čemu mi tedej še hočeš podeliti, ker nimam zaroda, in ker
bo vse, kar premorem, po moji smerti sin mojiga hlapca dobil. Ni
sicer Abraham obupal nad resničnostjo obljub božjih, ampak le
viže in natorske mogočnosti njih spolnitve ni razumel, ker sta bila
oba, on in njegova dozdej nerodovitna žena že zlo v letih, in to
mu je tolikanj težko delo. — T uk e j imenovan sin Abrahamoviga
hlapca, Eliezer po imeni, ako je bil ravno v Abrahamovi hiši ro¬
jen, kakor večidel razlagavci sv. pisma terdijo, se Damašcan zato
imenuje, ker je njegov oče, predin je k Abrahamu služit prišel, v
J) amaski domoval, in brez dvoma tudi ondi rojen bil, gotovo pa
ne, kakor eni menijo, zato, kakor de bil on mesto Damask  sozi-
dal, zakaj de on ni mogel bili začetnik in osnovavec Damaska, sc
že samo iz tega vidi, ker se zgorej v pogl. 14,15. bere, de je
Abraham Elamskiga kralja podil „noter do Hobe, ki je na levi strani
Damaska  bila“; moglo je tedej že ob tistim časi mesto Damask
sozidano in znano biti.

4. In zdajci mu je Gospod odgovoril, rekoč: Ta ne bo
tvoj dedič, ampak nekoga iz svojiga lastniga zaroda boš

ponovljenje storjene obljube je moglo silno veliko veselje in tola-
zdo za Abrahama biti.

5. Na to ga je vim peljal, in mu je rekel: Poglej na
nebo, in razstej zvezde, če jih moreš, — toliko, je djal,
no tvojih mlajših. Gotovo si ne moremo misliti lepši, imenitniši
in priprosti natori človeški perležniši prilike, kakor je ta, Bog s
clovekam po človeško govori; velik, nebrojni zarod se li da bolj
raziozno, obljubiti, v lepši perpodobi izgovoriti? — Kaderkoli ie
Abraham ob nočnim času ’ .... j

men Hog obilnost Abrahamoviga zaroda prahu zemlje, tukej pa
zvezdam neba, m kar je v teh perpodobah izrečeniga, se'je v
lcsinci spolnilo, kakor sc vidi iz V. Moz. bukev J, 10.

o. Abram je Bogu verjel, in v pravico mu je bilo šteto.

186

Perve Mozesove bukve.

Ravno to obljubo brezštevilnima zaroda je Bog Abrahamu že davno
poprej storil, in Abraham je tudi verval va-njo, in vender se ondi
ne bere, de mu je bila ta vera v pravico šteta; zakaj njegova
takratna vera še ni bila tako zaslužna, ker sta bila on in njegova
žena še veliko mlajši, ter se jima porod sinu ob tistim času prav
nič nemogoč in neverjetin zdeti ni mogel; ob ponovljenji te obljube
pa sta bila oba že postarana in v letih, v kterih po zakoni člo¬
veške natore zaroda upati ni, in per vsim tem je vender Abraham
v ponovljeno obljubo božjo, de bo oče sinu terdno zaupal in živo
veroval, vedoč tle je Bog vsigamogočin in zvest v spolnenji svojih
obljub, in ta živa vera, to terdno zaupanje mu je bilo v premcu
šteto , to hoče reči, Bog je imel to za nar veči spričbo njegove
žive vere in gorke ljubezni v Boga. Še veči dopadajenje, še veči
veljavo je pa imela Abrahamova vera pred Bogam zato, ker je
bila polna dobrih Bogu dopadljivih del, ker je bila s pobožnim
življenjem, z lepim zaderžanjem sklenjena; živel je po volji božji,
vse nadloge in težave življenja je v imeni božjim preterpei, svoje
podložne je z besedo in z izgledi k dobrimu napeljaval in podbiul-
val, bilje mirin in spravin s sosedi, sovražnik krivice, zatertim
in stiskanim pomoč in bramba, in ni se dal od hudobnih pohujšati;
s takim življenjem je tedej očitno na znanje dal svojo gorečo lju¬
bezni do Boga in do bližnjiga, in svoje terdno zaupanje v Boga
stvarnika neba in zemlje, to je tedej sad prave žive vere, zato
mu je bila v pravico šteta. Kar pa Abrahama še bolj pravičniga
in Bogu prijetniga dela, je tudi njegova terdna vera v odrešenika
sveta; vedel je namreč, deje Bog že pervim staršem obljubil, de
bo po semenu žene celi svet rešen in srečin; in tudi njemu je Bog
rekel: „Po tebi bodo blagoslovljeni vsi zarodi zemlje^ in desiravno
mu je ta obljuba takrat še kalna in nezapopadljiva bila, je vender
ponižno živo verval, de bo iz njegoviga zaroda blagoslov, rešenje
in osrečenje človeštva,— izveličar sveta izhajal, zato, ker mu je
Bog obljubil  — in tudi ta ponižna vera mu je bila v pravico šteta.

7.  In (Bog) mu je djal: Jez sim Gospod, ki sim te iz¬

peljal iz Ura Kal dej c o v, de bi ti dal to deželo, in de bi
jo ti' v last dobil. V tem pogovoru z Abrahamam Bog očitno

pokaže, de je on, le on sam Gospod celiga sveta, kteri po svoji

volji in modrosti kraljestva osnovuje, vstanovlja, in jih, komur
sam hoče, deli. Zraven tega pa tudi Abrahamu uzrok ponovi,
zakaj de ga je iz mesta Ura Kaldejcov  poklical, de bi namreč
njemu, to je, njegovimu zarodu to deželo, v kteri do zdej le ka¬
kor ptujic in v šotorih prebiva, v last dal vekomej. (Glej razlago
pogl. 13, 15.)

8. On je pa odgovoril: Gospod Bog, kako moreni re¬

diti, de jo bom v last dobil? Po tej versti se zdi, kakor de
bi Abraham vender nezaupljiv bil in nad resničnostjo božjih ob¬
ljub dvomil, — kako se to sklepa z zgornjo 6to versto, kjer se

bere, de mu je njegova živa vera v pravico šteta bila? — Zl 'j°

je bil sicer, kakor je bilo rečeno, Abraham prepričan, de se bo<«
njemu storjene obljube gotovo spolnile, zato, ker mu jih je vsiga-
mogočni in v svojih obetih vselej zvesti Bog storil; vender viz

187

Poglavje XV.

ali kakovosti te spolnitve po svoji človeški pameti ni razumel, in sej rav¬
no v tem, de ni razumel, in vender veroval, nar veči zasluzenje nje¬
gove vere obstoji, de bi pa vender v svoji veri in v zaupanji se bolj
zagotovljen, uterjenin stanovitni bil, zato Boga popraša, ali bolj prav
govoriti,’ ponižno poprosi, de bi mu po svoji milosti tudi razodeti hotel,
kako  de se bo spolnilo, kar mu je obljubil? Sej se v sv. pismo tudi od
mnogih družili tako bere, postavim od Gideona v bukv. Sodnik 7,  3 1 .
— od Hickija v IV. bukv. Kralj. 20, 8. — ali kakor je prečista devica
Marija angelja vprašala rekoč: „Kako se bo to zgodilo, ker moža
ne poznam?“ Luk. 1,34.— Še boljši je pa misel tistih, ki terdijo,
de Abraham ni za-se razjasnenja in znamnja obljube prosil, am¬
pak za svoj zarod, kteri naj bi popolnama zagotovljen bil in ve¬
roval, de bo po božji obljubi Kanano ob svojim časi v posestvo dobil.

9. In Gospod je odgovoril rekoč: Vzemi triletno teli¬
co, triletno kozo, in triletniga ovna; tudi gerlico in go¬
loba. De vprašanje Abrahamovo ni bilo nezaupljivo in Bogu zo-
pcrno, tudi iz tega vidimo, ker Bog z Abrahamm zavezo stori, in
siecr na prav častito vižo; zapove mu tedej v ta namen k zavezi
potrebni dar opraviti, in mu tudi živali, njih plemena in starost,
id ere naj daruje, pove, de bi Abraham v tem spoznal, kako ime¬
nitna je ta zaveza, in kako velik in imenitin je nje namen.

10. In je vse to vzel, in jih po sredi razdelil, in dele
eniga druzimu nasproti položil, ptic pa ni razdelil. Stori
Abraham po božjim povelji, in razdeli v dar zapovedane živali po
sredi; zakaj bilo je od nekdajnih časov v navadi, ktere so se vse¬
lej zvesto deržali, de so tisti, ki so med seboj kako zavezo sto¬
rili, dar opraviti mogli, in v dar odločene živali po sredi od glave
do repa razplatili, in te polovice eno drugi nasproti položili, in si¬
cer tako, de je po sredi med obojnima pologama prostor bil, kte-
riga so vsi, ki so med seboj v zavezo stopili, zaporedama preho¬
diti mogli, in s tem so na znanje dali, de naj se tistimu, kteri bi
se storjeno zavezo prelomiti prederznil, ravno tako kakor tem ži¬
valim zgodi, de naj bo vkončan in razdeljen; zato so tudi med
prehojo te besede govorili: „Tako se meni ne bo zgodilo 44 ; to je, jez
ne bom kakor te živali umorjen in razplaten, zakaj obljubim in
hočem zavezo spoštovati, in se zvesto po nji ravnati; ali pa so
rekli: „ltavno tako, kakor tem živalim, naj se tudi meni zgodi, če
storjene zaveze ne deržim. 44  Ker prerok Jeremija v pogl. 34,18.19.
ravno tako od šeg zaveze delati, govori, nam tedej spričuje, de
je vse to se takrat tudi v navadi bilo.-—-Ptic pa Abraham iii raz¬
delil, kar je tudi po Mozesovi postavi III. bukv. 1, 17. prepove¬
dano bilo, zakaj imeli so jih le za perklado per dareh.

11. Tiči so pa planili na mertve trupla, in Abram jih
je odganjal. Ko so ropni ptiči mertve trupla žival zagledali, so
na-nje planili in jih žreti začeli, lotile so se jih pa tudi druge tiče
ki so nagodnjo k njim perletele; Abraham jiii je pa odganjal, de
bi darov ne pozerle ali pa, de bi jih ne oskrunile. Mislijo eni, de
se pod ropnimi hči sovražniki Hebrejcov zastopijo, posebno Egip¬
čani, de jih je pa Abraham odganjal pomeni, de bodo Israelci ob
svojim času sovražnike zmagali.

188

P e r v e M o z c s o v e bukve.

12.  Ob solnčnim zahodu se je Abrama terdno spanje
lotilo in velik strah ga je obšel, in tema je bila. To
spanje, ki se je Abrahama ob solnčnim zahodu lotilo, je bilo ali
natorni nasledik pretečeniga dne, o kteriga preteku je Abraham
večidel molil, se sgleštanjem in napravo darov pečal, z Bogam po¬
govarjal in perkazni imel, ali pa je po čeznatornim posebnim na¬
gibi božjim zaspal; obide ga velik strah, kakor nas, kader kej ne-
znaniga, čudovitiga vidimo ali slišimo, ali pa če clo naenkrat velika
tema postane, kar seje  tukej permerilo. Nekteri pa to Abrahamovo
spanje za zamaknenje imajo, v kterim je on, kakor pravijo, težko
sužnost svojiga zaroda v Egiptu previdii, in zavolj tega toliki strah
in trepet občutil.

13. In je bilo rečeno k njemu: Vedi v naprej, tvoji
m 1 a j š i b o tl o p t u j c i v p t u j i deželi; z a s u ž n e j i h b o d o
storili, in ter d o' imeli št ir sto let.  Bog tukej Abrahamu
ob kratkim celo zgodovino njegoviga zaroda razodene, noter do
časa, de si bodo Israelci obljubljeno deželo osvojili. Z razjas-
nenjem tukej imenovanih štir sto  let so si razlagavci te verste že
zlo glavo belili, in so se vender večidel motili. Vsa težava in ne-
sklcpnost v razjasnenji tega števila pa na enkrat prejde, če se te
leta odlzakoviga rojstva, kteri je prav za prav začetnik Abrahamu
obljubljeniga zaroda bil, šteti začno; zakaj od Izakoviga rojstva
noter do dobe rešenja Israelcov iz pluje dežele , (iz Egiptai)  je
ravno štir sto let  preteklo; namreč od Izakoviga rojstva do rojstva
Jakoba je minulo šestdeset  let I. Moz. 35,26.— od tega časa no¬
ter de je bil Jožef rojen devetdeset  let l. Moz. 41, 46. 47, 9. —
od Jožefoviga rojstva do njegove smerti sto in deset  let I. Moz.
50, 25. — od Jožefove smerti noter de je bil Mozes rojen šest¬
deset  let, in v osemdesetim  letu svoje starosti je Mozes Israelce
iz Egiptovske sužnosti, v kteri so jih terdo vneli , izpeljal —■_ m
te leta vkup štete, store ravno štir sto  let, ktere, kakor se vidi,
ne le Egiptovske sužnosti, ampak tudi čas obsežejo, v kterim sta
Izak in Jakob s svojimi sinovi vred v Kananski deželi prebivala.
Zdi se pa vender, kakor de bi tih štir sto  let v prepiru bilo s
pogl. 12, 40. II. Moz. bukev, kjer Mozes štir sto in trideset  let
šteje, kar pa samo od tod pride, ker so na tem poslednjim kraji
tudi tiste leta zapopadene, ktere je oče Abraham s svojim sinam
Izakam v Kanani živel, namreč pet in dvajset  let; če te odštejes,
ti jih ostane še štir sto in pet , namest teh pa Mozes kar okroglo
število: štir sto  imenuje, kakor je tudi drugim starim zgodopiscani
dostikrat v navadi bilo.

14. Pa bom vender jez sodil ljudstvo, kterimu bodo za
sužnje, in potem bodo z velikim premoženjem  viin šli. —
Soditi  tukej in na več krajih sv. pisma pomeni strahovati , kazno¬
vati:  Jez ?  Gospod neba iii zemlje, bom Egipčane zavolj sužnosti
in zateranja svojiga ljudstva ojstro kaznoval; pod temi kaznimi se
morajo zlasti tiste stiske in nadloge zastopiti, ktere je Mozes po
božjim perpušenji čez Egipt poslal, de bi terdovratuiga Faraon^
ljudstvo izpustiti nagnil, -— bili so pa Egipčani tudi v tem zlo te¬
peni, do so ob vso vojsko v Arabskim morji prišli. Premoženji

189

Poglavje XV.

s kterim bodo Israelci Egipt zapustili, se mora za povračilo njih
dolge in hude sužnosti imeti, in za nadomestenje lus in druziga
posestva, kar ga oh izhodu niso mogli seboj vzeti, ter so ga brez
obresti Egipčanam zapustili.

15. Ti pa pojdeš v miru k svojim očetam, in bos poko¬
pan v lepi starosti; to je, umeri boš smerti pravičnih, ko bos
sto pet in .sedemdeset  let star. Mislili so si smert sploh kakor
prijalijico, ktera jih k njih ljudstvu, očakam, znancam in prijat¬
ijem perpelje; zatorej so se namesti reči: je umeri,  raznih izrekov
in pregovorov poslužili, postavim: „je k svojimu ljudstvu vzet, —
je k očakam šel“, ali pa samo: „šel je, — ni ga več.“

16. \  četertim rodu pa se bodo nazaj vernili, zakaj
hudobija Amorejcov dozdej še ni dopolnjena. Pod četertim
rodam se morajo preprevnuld  (abnepotesj zastopiti; obljubi tedej
Bog, de bodo Hebrejci v četertim rodu, to je, v svojih prepre-
vnucili iz Egiptovske sužnosti rešeni. De se je ta obljuba na tanjko
spolnila, se iz rojstnih spisov raznih oseb tistih časov prepričamo;
tako postavim je bil Eleazar , kteri je iz Egiptovske sužnosti v
Kanano prišel, sin Arona, vnuk Amrana, prevnuk Kabata in pre-
irevnuh  Leveta; ravno tako per družili zarodih, postavim Nason,
<\  je na poti iz sučnosti v obljubljeno deželo umeri, je bil sin Ami-
nadaba, vnuk Arama, prevnuk Ezrona, in preprevnuk  Juda.

Pod imenam Amorejci  sc morajo sploh vsi takratni prebivavci
lvananske dežele umeti, ker so bili nar imenitniši zarod taiste;
kakor se večidel samo Sodomijam namest vsili prebivavcov peterih
mest imenujejo, tako tudi tukej Amorejci  namest vsili Kananskih
zarodov. Kili so sicer Kananejci že ob Abrahamovim času hu¬
dobni, vender njih hudobija še ni bila tako splošna, spačenost še
ne tako velika, kakor v poznejših časih, zakaj bilo je takrat še
več zavolj pobožnosti in strahu božjiga spoštovavnih mož med njimi,
postavim Mamre, Aner, Eškol, Melkizedek,  in brez dvoma še
marsikteri drugi; ker so pa vender sčasama strasti in hudobije na-
rašale, splošne in silno velike postale, jim Dog v svoji previdnosti
zasluženo kazin že /dej v Abrahamu storjenih obljubah žuga, ker
jih bodo namreč Hebrejci premagali.

Ai.  Ob solnčnim zahodu tedej je temna megla nasto¬
pila, in dimnata peč sc je perkazala, in sveteč oginj je
med deli švigal. Dog pretečeno noč ukaže Abrahamu dar per-
nraviti, kar je Abraham čez dan storil; zdei pa po solnčnim za-

{

ognjem
bramam zavezo storil

>a cas resenja lsraelcov iz nje umejo.

18. 'I’ i s t i d a n je Gospod  z A__.... a i  w t  ,

r e k o č: Tv oj i m u z a r o d u b o m d a 1 to deželo  od  E ir i pVoV-
ske reke do velike reke Evfrata.  Prav za prav je ta ob¬
ljuba božja v ti obsegi, kakor se tukej bere še le ob času kraljev
avida in Salomona spolnjena bila, česar se prepričamo iz 111. Kralj.

190

Perve Mozesove bukve.

buk. 4, 24. — 9,18. — I. Kronik. 14, 5. — II. Kronik. 7, 8. — 9, 26.
—Pod Egiptovsko reko  eni reko Nil  zastopijo, de pa nimajo prav,
nas samo sv. pismo na mnogoterih krajih previža, ktcro pod temi
besedami nikoli reke Nil,  ampak drugo manjši vodo, v kraju Ri-
nokolura  imenovanima zastopi. Ta Egiptovska reka  seJozv. 13, 3.
ne imenuje reka Egiptovska, ampak reka, ktera pred  Egiptam teče,
in II. Kronik. 9, 26. reka, ktera pred  Egiptovskimi mejniki  teče;
ter se ne more tukej Nil  umeti, ki se po sredi  Egipta vali. Pre¬
roka Amos 6, 15. in Jez. 27, 12. to reko imenujeta potok , v na¬
sprotnim razločki od velike reke Evfrata , ker je pa Nil veliko
veči meni Evfrata, se tedej ne sme zastopiti tukej. V II. Moz.
bukv. 23, 31. se namesti Egiptovske reke južni mejnik Judovskiga
kraljestva pušava  imenuje, in prav v teni kraji je bil Rinokolurski
potok, ki je po kamniti Arabii tekel in se v srednje morje izlival.
Zravin tega pa tudi vemo, de je bil Rog Israelcam prepovedal v
Egipt nazaj zahajati, ta prepoved bi pa ne bila mogla veljati, ko
bi Nil  bil okrajna njih dežele. Bregovi Rinokolurskiga potoka so
tedej tudi mejniki bili med Kanano in Egiptam. Torej se mora ta
versta takole umeti: Tvojimu zarodu bom dal to deželo od mejni¬
kov Egipta .. do Evfrata.

„ 19- Kj er so Keneji, K eni žeji, Kadmoneji. — Reneji  ali

Cineji  so na večerni strani peterih mest ali planjave Sidim prebi¬
vali v krajih, kjer je potem zarod Juda stanoval; bili so bližnji
sosedje Amalekičanov; ker so se pa sčasama zlo pomnožili, se jih
je več od njih v kamnitno Arabijo podalo. Jetro, Mozesov tast,
se Keneje imenuje. — Kenizeji  ali Cenezeji  so bili imenitin in
mogočin zarod in so v več krajih posebno južne Kanane domovali.
— Kadmoneji  ali Cedmoneji  so bili na uni strani reke Jordane,
morile od gore Antilibanon noter do dežele, ktero so si potem
Moabičani osvojili; prejkone so pa tudi stanovali v krajih in de¬
želah, ktere so pozneje Midijaničanam in Emoričanam v posestvo
došle.

20. In Heteji, Ferezeji, tudi Refaji. Od teh ljudstev je
bilo že rečeno zgorej v pogl. 10, 15. •— 13, 7. — 14,’5. Samo
od Refajev  se mora še spomniti, de niso samo na uni strani Jor¬
danske reke, ampak tudi na tej strani po več krajih prebivali.

21. Amoreji, Kenaneji, Gergaseji in Jebuseji. Tudi od
teh zarodov je potrebno povedano bilo, zgorej pogl. 10, 15, 16.
Kenaneji  ali Kananejci  so bili ob Abrahamovim času posebin za¬
rod, od kteriga je poznejši cela dežela ime dobila.

Opomniti je še treba ob kratkim, de je v tem poglavji deset
zarodov ali ljudstev imenovanih, v V. Moz. bukvah pa le sedim ,
namreč: Heteji, Gergaseji, Amoreji, Kenaneji, Ferezeji, Heveji
in Jebuseji. Ravno ti zarodi se tudi per Jozv. 3, 10. bero; in \
Apost. djanji sv. Pavl pravi, de je Rog v Ivananski deželi zavolj
Judov sedim  ljudstev ali zarodov vkončal. V II. bukvah pa M°_"
zes le šest  ljudstev imenuje, in sicer dvakrat, v pogl. 3, 17. in
33,2. namreč: Kenaneje, Heteje, Amoreje, Ferczeje, Heveje in
Jebuseje. — Kar to različnost v številu teh zarodov zadene, } e
treba prevdariti, de Mozes v pričujočim poglavji, v kterim deset

Poglavj e XV.

19i

zarodov šteje, ljudstva Abrahamovih časov imenuje; v družili kra¬
jih pa, ker se jih le sedim  ali pa šest  i. t. d. bere, je govorjenje
od poznejših časov, do kterih se je z nekdajnimi zarodi marsikej
noviga zgoditi vtegnilo, zamogli so se namreč eni iz teh krajev
zgubiti, se z druzimi ljudstvimi zediniti, se preseliti ali pa clo mi¬
nuti; zato jih zgodopisci sčasama več v misel ne vzamejo.

Heveji  se v tem poglavji ne bero, bero se pa v vsili družili
zgorej imenovanih poglavjih; zakaj prebivali so v začetku po bre¬
govih srednjiga morja, poznejši so bili pregnani od Filistejev in
so večidel vsi čez Jordano šli, in se na uni strani te reke po mno¬
goterih krajih raztrosili, tako de jih je le malo v Palestini ostalo,
ki so okoli Sihema stanovali, in še ob času očaka Jakoba večidel
za ptujce veljali, — zato jih Mozes tukej ne spomni.


Poglavje XVI.

Zapopadik.

Nerodovitna Saraj Abrahamu svetje, de naj se dekle Hagare
v spoj posluži. Hag-ar je noseča, se zategavoljo prevzame in gospo¬
dinjo Saraj zaničuje, ta jo pa zato tako terdo ima, de zbeži; vemicr
se po povelji angeljca spet verne v Abrahamovo hišo in Ismaela porodi.

1. Uaraj tedej, Abramova žena, ni otrok rodila, ampak

ker je deklo Egiptovsko, Ilagar po imeni imela,

2. Je k svojimu možu rekla: Glej, Gospod me je zapeti,
de ne rodim, pojdi k moji dekli, de morde saj po nji
sinove dobim. In kader je on v njeno prošnjo pervolil,

3. Je ona vzela Ilagar, Egipčanko, svojo deklo, deset let
potem, kar so začeli v deželi Kananski prebivati, in jo
je svojimu možu za ženo dala.

4. In on je šel k nji. Kader je pa ona vidila, de je spo¬
čela, je svojo gospodinjo zaničevala.

o. In Saraj je Abramu djala: Krivično z menoj ravnaš j jez
sim ti svojo deklo v naročje dala, ktera me pa, ker vidi,
de je spočela, zaničuje. Gospod naj sodi med menoj in
teboj.

6.  Abram ji je odgovoril rekoč: Glej, tvoja dekla je v tvoji
roki 5  stori ž njo, kar hočeš. Ker jo je tedej Saraj hudo
imela, je zbežala.

7 .  In kader jo je angeljc Gospodov v pušavi zravin studenca
našel, kteri je na potu proti Surju (Surju),

8 . Ji je rekel: Ilagar, Sarajna dekla, odkod prideš in kam
greš? In ona je odgovorila: Bežim pred obličjem Saraj,
svoje gospodinje.

9. In angeljc Gospodov ji je rekel: Pojdi nazaj k svoji g°"
spodinji, in se ponižaj pred njo.

10. In dalje (ji pravi): Silno bom tvoj zarod pomnožil, de
se od preveliciga števila ne bo mogel prešteti.

193

Poglavje XVI.

11. In potem (ji pravi): Glej ?  spočela si, in boš sinu rodila,
kteriga ime Ismael (Tšmael) imenuj, zato ker je Gospod
tvojo brhkost uslišal.

12. Ta bo divji človek, njegova roka bo čez vse, in roke

vsili bodo čez-nj, in on bo šotore vsim svojim bratam
nasproti postavil. _ v

13. Tedej je ona klicala v ime Gospodovo, kteri je ž njo
govoril: Ti si Bog, kteri si me vidik Zakaj ona je rekla:
Zares, tukej sim vidila od zad tistiga,„ki je mene vidik

14. Zato je tisti Studenic imenovala Studenic Ziviga in me Vi-
dijočiga. On je med Kadešem in Baredam. i. Moz. 34, 63.

15. In Hagar je Abramu sinu rodila, kteri ga je Ismaela
imenoval.

16. Abram je bil šest in osemdeset let star, ko mu je Hagar
Ismaela rodila.

Razlaga XVI ! f poglavja.

1. in 2.  Saraj tedej, Abramova žena, ni otrok rodila,
ampak ker je deklo Egiptovsko, Hagar po imeni imela, —
je k svojiinu možu rekla: Glej, Gospod me je zaperl, de
ne rodim, pojdi k moji dekli, de morde saj po nji sinove
dobim. In on je v njeno prošnjo pervolil. Gotovo je veliko
let preteklo, de sta Abraham in Saraj zakonskiga blagoslova —■
otrok perčakovala, po kterih naj bi se spolnitev božje obljube od
brczštevilniga zaroda začela, a’l zastonj; zakaj Saraj je bila še
vedno nerodovitna in ni spočela, in Abraham ni z nobeno drugo
žensko razun s Saraj zakonskiga pečanja imel. Bila je pa v Abra¬
hamovi hiši dekla ali služabnica, ki ji je bilo Hagar  ime, in ktero
sta mende od Faraona v Egiptu z druzimi posli vred dobila. To
služabnico tedej sklene Saraj svojimu možu ponuditi, naj bi saj po
nji želenih otrok dobila, zato mu reče: Glej, Gospod me je'za¬
pori, de ne rodim, pojdi tedej k moji dekli,... to je, vidiš in pre¬
pričan si, ker dozdej nisim, gotovo tudi posilimal v svojih starih
{dih spočela ne bom, torej pojdi k najni služabnici Hagar, in se
je po zakonsko posluži, de saj po nji otrok dobiš, ki jih od mene
zastonj perčakuješ. S tem sklepam in včlenjeni se Saraj, če se
na navade takratnih časov ozremo, ni pregrešila, Velikovec je bilo
to še prav in lepo od nje, če posebne okoline prevdarimo. 'Zakaj
za smoženo žensko per Hebrejcih ni bilo veči sramote in nesreče,
kakor brez otrok biti, zato so nerodovitne žene svoje može veči¬
del h kaki dekli ali sužnji iti pustile, in potem otroke teli dekel
za svoje vzele, in se tako očitniga zasramovanja otele. Zravin
tega si je pa tudi lahko misliti, de je bogaboječa'in pobožna Saraj

13

194

P er v e Mozesove bukve.

ravno tako kakor Abraham spolnitve obljube božje želela, in de
jo je misel na obljubljen zarod pred vsimi drugimi rečmi veselila;
ker pa vender v obljubi ni bilo njeno ime imenovano, de bo nam¬
reč le ona mati od Boga obetaniga zaroda, in ker je zdej ne le
zavolj svoje nerodovitnosti, ampak tudi zavolj svoje visoke sta¬
rosti tako rekoč previžana bila, de ne bo nikoli spočela in otrok
rodila, jo je jelo skerbeti, de se obljuba božja ne bo spolnila, če
se Abraham z drugo žensko v zakonsko pečanje ne poda —• in
premislik vsiga tega jo nagne, de Abrahamu svetje in veli, k Ha-
gari iti. Vidi se tedej, de 8 a raj s svojo ponudbo ni nič hudiga
mislila in želela, ker je le samo obljubljen zarod pred očmi imela,
in zravin tega si tudi serčno želela sramote nerodovitnosti rešena
biti; pa tudi Abrahamova zakonska zvestoba se v teh verstah lepo
razodeva, ker se ni iz lastniga nagiba nikoli z nobeno drugo žensko
pečal, k s svojo, in je le zlo prosen v nje svet pervolil.

3. In ona je vzelaHagar, Egipčanko, svojo deklo, de¬
set let potem, kar so začeli v deželi Kananski prebivati,
in jo je svojimu možu za ženo dala. Prevdaril je Abraham
svoje žene svet, ter se iz ljubezni do nje in iz želja do obljub-
ljeniga zaroda Hagare, ki mu ju Saraj ponudi, posluži. Samo iz
tega namena in nagiba tedej stori Abraham to, kar mu žena veli,
ne pa is pohotljivosti in meseniga poželenja; zato se motijo, kteri
pravijo, de Abraham le zato ni grešil v tej reči, ker je bilo ta¬
krat perpušeno, več žena imeti, ko bi tako bilo, bi tudi Lameli ne
bil imel greha, de je dve ženi vzel; nasproti pa tudi tisti nimajo
prav, ki očitajo, de je Abraham v tej reči očitno grešil, zalo ker
je že per stvarjenju prepovedano bilo, več ko eno  ženo imeti, za¬
kaj ko bi temu tako bilo, bi se terditi moglo, de Bog v posebnih
okolinah nikoli nobeniga izjemka od svojih postav in zapoved sto¬
ril ni, in de ni nikoli te ali une reči po svoji modrosti in iz po¬
sebnih ozirov premenil.

4. In on je šel k nji. Kader je pa ona vidila, deje
spočela, je svojo gospodinjo zaničevala. Hagar viditi, de
je spočela, začne glavo po konci nositi, se čez svojo nerodovitno
gospodinjo, pobožno Saraj, povzdiguje, jo zasmehuje in zasramuje,
in ji posihmal noče več kakor služabnica dolžne pokoršine in pod-
ložnosti skazati, ter si misli, de jo bo odzdej Abraham rajši imej
in bolj obrajtal, ko Saraj, in de se bodo po nji imenitni obeti božji
od preobiljniga zaroda spolnili.

5. In Saraj je Abramu djala: Krivično z menoj ravnaš;
jez sim ti svojo deklo v tvoje naročje dala, ktera me: pa>
ker vidi, de je spočela, zaničuje. Pertožila se je Saraj, de
se ji krivica godi, in zdi se, kakor de bi se nad samim Abrahama" 1
hudovala, ker se ji on te krivice kriv zdi mende zato, ker je bra¬
nil ni, in prevzetne Hagare ni posvaril. Vender pa učeni te be¬
sede mnogotero zastopijo in prestavljajo. Eni jih prestavijo: Sra¬
mota , ktera je meni storjena, na-te nazaj padi. Aleksandrinci berm
Zavolj tebe moram to krivico terpeti. V Hebrejskim se bere: Moj
krivica naj bo per tebi, — to se pravi: tvoja dolžnost je, se na
meni storjeno sramoto maševati; kar še vsim nar bolj dopade.

195

Poglavje XVI.

Gospod naj sodi med menoj in teboj. Ker je Saraj te
besede z britkim-težkim sercam in z ginjeno dušo govorila, jemende
reči lioila: Boga v pričo pokličem, de je moja nejevolja, moja ža¬
lost pravična, ako tedej Hagare ne pokregaš in ne strahuješ, in
meni odvzete časti nazaj ne dobiš, bi te pravični Bog enkrat zato
kaznovati vtegnil. Taka razlaga teli besedi je verjetna iz družili
krajev sv. pisma, ker je od enačili reči govorjenje, postavim: II.
Moz. 5, 21. — Sodnik, il, 27.— I. Kralj. 24,13.16.

6. Abram ji je odgovoril rekoč: Glej, tvoja dekla je
v tvoji roki; stori ž njo, kar hočeš. Ker jo je tedej Saraj
hudo imela, je zbežala. Per hišah vsili krajev in zarodov je
od nekdej v navadi bilo, de so dekle pod žene, hlapci pa pod
moža posebno gospodarstvo šli; kakor so se gospodarji le s hlapci
pečali, jih per delu vodili, in jim povelja dajali, tako so gospo¬
dinje nad deklami čule, jih per opravkih napeljavale, in popolnama
v svoji oblasti imele. Tako je bilo tudi v Abrahamovi hiši. Imela
je tedej Saraj vso oblast do svoje napuhnjene in nehvaležne slu¬
žabnice, Hagare, vender si ni upala jo strahovati in nje prederz-
nost po zasluženju kaznovati, ker se je bala, Abrahama žaliti in
sc mu zameriti, klerimu je Hagar, kije spočela, posebno ljuba in
prijetna bila, kakor si je mislila. Zato se odkritoserčno in z milo
nejevoljo Abrahamu potoži, in on ji reče: Lej, v tvoji roki je, stori
/.-njo, kar se ti poljubi, — to je, kakor sim dozdej Hagaro za
tvojo služabnico spoznal, tako jo bom tudi zanaprej vedno za tebi
podverženo imel, čeravno je spočela, — ne anaj se tedej mene,
ter jo sama strahuj po svoji previdnosti in meri nje zadolženja.
Saraj se zadobljeniga dopušenja posluži, Hagaro ojstro in terdo
poprime, in ta pobegne v pušavo.

7'—9. In kader jo je angeljc Gospodov v pušavi zra-
vin studenca našel, kleri je na potu proti Šurju, — ji je
rekel: Hagar, Sarajna dekla,, od kod prideš, in kam greš?
In ona je odgovorila: Bežim pred obličjem Saraj, svoje go¬
spodinje. In angeljc Gospodov in je rekel: Pojdi nazaj k
svoji gospodinji, in se ponižaj pred njo. Ne moremo in ne
smemo si misliti, de je angeljc Hagaro iskal, ampak jo je našel t o-
liko pomeni, kakor p er kazni  se ji je. Mogla je že delječ delječ od
Abrahamoviga doma biti, zakaj Štorje kraj v pušavi kamnitne Arabije
na meji Egipta in se dan današnji Pciuzja imenuje. Sedela je per stu¬
dencu v samoti, sama in zapušena, je svojo nesrečo premišljevala in
Boga za pomoč prosila. Bog seje usmili, in ji pošlje angeljca, naj
bi jo potolažil, jo se verniti pregovoril in jo spet z razžaleno gospo¬
dinjo spravil. Zato jo angeljc opominja, de naj nazaj gre v Abraha¬
movo hišo, se z gospodinjo, kakor gre, zastopi, in jo spoštuje. Hagar
slusa angeljcov svčt ?  in se, namest v svojo rojstno deželo, Egipt
kamor je bila namenjena, spet nazaj v Abrahamovo hišo poda! in
po opominih angeljca vede.

... dal .)' e  Cj‘ pravi): Silno bom tvoj zarod pomno-

zu, de sc od preveliciga števila ne bo mogel prešteti.
\ potolazbo angeljc po božjim povelji Ilagari razodene, de bo
smu r °dila, kteri bo oče prešteviljniga in mogočniga ljudstva, in

13 *

196

P er v e Mozesove bukve.

kteri se bo silno deljee po zemlji razžiril. To prerokvanje se je
na tanjko spolnilo, zakaj Arabci, kterih očak je Ismael, se niso
samo v Azii, ampak tudi v Afriki po rasnih krajih in velicih de¬
želah vdomovili, in tudi v Evropi več dežela in otokov zaselili,
postavim Španijo, Portugal, Sicilijo i. t. d.

11. In p o t e m j i pravi: Glej, spočela si, in boš sinu
rodila, kteriga imelsmael imenuj, ker je Gospod tvojo
britkost uslišal.  Hagar je že sama od sebe vedila, de je spo¬
čela, ker ji je pa angeljc še posebej razodel, de bo sinu  rodila,
jo to razodenje še bolj gane in nagne, se v Abrahamovo hišo na¬
zaj podati, ker je vedla, de bo Abrahamu zavolj poroda sinu  go¬
tovo prijetna, in de ga bo s tem zlo razveselila; misli pa tudi, de
ji bo S ar a j ravno tako perzanesla, in ji preterpljene krivice ne
več oponašala. Ismael  (Tšmael) je sostavljena beseda iz sama
^uslišati) in El  (Bog);  ker je tedej Bog  njeno zdihovanje v pu-
savi uslišal , naj bo v ta spomin sinu Ismael ime.

12.  Ta bo divji človek, n j egov a roka bo čez vse, in

roke  vsili bodo čez-nj, in 'on bo šotore vsim svojim
brata m nasproti postavil.  S temi besedami popiše angeljc
zaderžanje in življenje Ismaela in sploh celiga njegoviga zaroda,
in to popisovanje se z obnašanjem še današnjih Arabcov popolno¬
ma sklepa, zakaj zares divji in hudi ljudje so to—večidel  roparji
in razbojniki. •— On bo divji človek ; v Hebrejskim se bere beseda
fere,  ki pomeni divjiga osla, in sploh divjo zver, pa dostikrat tudi
vsaciga, kteri divje živi, kar tukej toliko več velja, ker je beseda
človek  perdjana; pomen teh besedi je tedej: on bo kakor divja
zver, ne bo se dal ukrotiti in strahovati. — Njegova roka. bo čez
vse, in roke vsili bodo čez-nj;  to je, on se bo z vsimi prepiral,
bojeval in vojskoval, in vsi ga bodo zato čertili in ga v pest do¬
biti želeli, kar se še dan današnji per pastirskih prebivavcih pušav
gora in hribov vidi. ■—• On bo šotore bratarn nasproti postavil',
prebivali so Ismaelci, kakor nam zgodopisci pričajo v tacih kraj ih
in deželah, de so od vsih strani odlsraelcov, Moabičanov, Amo-
ničanov, Idumejcov, z eno besedo od vsih zarodov Abrahama in
Lota obdani bili, in vcnder jih oben teh zarodov premagati in vžu-
gati ni mogel, ampak razširjali so se po vsih rečenih krajih in so
s svojo divjaško obnašo vsim bližnjim in daljnim Ijudstvam stran
delali. Eni besede bratarn nasproti  razlagojo: proti jutrovi od
Judov ; znabiti de imajo prav, ker so večidel in zlasti v pušavm
Arabii, ki od Judovske dežele proti jutru leži, stanovali; tudi se
Ismaelci v sv. pismu dostikrat otroci jutrove  imenujejo. , .

13. Tedej je ona klicala v ime Gospodovo, kterij*’
ž njo govoril. Ti si Bog, kteri si me vidil. Zakaj on«
je rekla: Zares tukej sim vidila od zad listiga, ki j e
mene vidil.  V poprejšnih verstah se je od perkazni angeli e a
govorilo, in tukej se bere, de je Gospod  ž njo govoril, de ,j° J e
Jehova  ali Bog  vidil; ta različnost imen si ni nasprotna, zakaj an '
geljc je le po ukazi Gospoda, v imeni božjim ž njo govoril, a
boljši rečeno, le Bog sam je po angeljci ž njo govoril, tedej n as
la spreminja imen ne sme motiti. — Od zad,  zares in v telesni p°"

Poglavje XVI.

197

dobi je tedej Hagar angeljca vidila, vcnder še le takrat, ko je
od nje šel, torej samo od zad,  v obraz pa ga ni vidila. Enako
se tudi bere H. Moz. pogl. 33, kjer Mozes Gospoda, ki je ž njim
govoril, prosi, de naj mu svoj obras pokaže, Gospod mu pa od¬
govori, de v obličje ga ne bo vidil, in de bi noben človek, kteri
bi ga vidil, ne živel, — in poslednjič se mu le od za d  pokazati
obljubi.

14. Zato je tisti Studenic imenovala Studenic Zi-
viga in me Viilij očiga; on je medKadešem in Baredam.
Zato , namreč ker se ji je ondi Gospod perkazal, in ker je tam
spoznala, de Bog ni le v deželi in hiši Abrahama, ampak povsod
pričujoč, je tisti Studenic, kjer je perkazin imela, Studenic Ziviga
in Vidijociga  imenovala. — ■ Kadeš , namreč Kadeš Hame j a.  v kam¬
nitih Arabii, blizo tam je moglo biti tudi Bared , vender nam je to
malo znano.

Iz vsiga, kar se od Hagare bere, se vidi, de ni bila v res¬
nici hudobna in spačena, velikoveč je mogla pridna, zvesta in po¬
božna služabnica biti, sicer bi je ne bila Saraj Abrahamu ponu¬
dila; de si je pa po spočetji malo preveč domišljevala, se pre¬
vzela, in bogaboječo gospodinjo zasmehovati jela, je človeška
zlasti ženskam lastna slabost, ktero zapopadki in zaderžanja ta¬
kratnih časov izgovorjajo in perzanesljivo store; in sej je koj, ka¬
kor hitro je od angeljca podučena k spoznanju svoje nehvaležne
in nelepe obnaše perila, poboljžanje obljubila, se skesana nazaj
vernila, in se spet lepo in spodobno zaderžala.

15. In Hagar je Abramu sinu rodila, kteri gaje
lsmaela imenoval.  Brez dvoma je Hagar svoj pergodik v pu-
šavi, perkazin angeljca in svoj pogovor ž njim, kolikor se ji je
prav zdelo, razodela, ter mu tudi povedala, kako ji je angeljc
sinu imenovati zapovedal, temu povelju se tudi Abraham podverže,
in sinu zapovedano ime Ismael  da.

16. Abram je bil šest in osemdeset let star, ko mu
je Hagar lsmaela rodila. Bilje  Abraham 75 let star, ko je
iz Harana prišel v Kanano I. Moz. 12, 4., deset let je bil že v
Kanani, predin se je Hagare v spoj poslužil, in 86 let je bil star,
ko je Hagar rodila — tedej je bil Ismael ravno v Umu letu po
izhodi iz Harana rojen. Po ti dobi (Abrahamovim izhodi iz Ha¬
rana) se ravna Hebrejska zgodovina v štetvi časa, noter do iz¬
hoda iz Egiptovske suznosti, po kteriin od nove dobe šteti začne,
kakor bomo na svojim kraji razložili.


Poglavje XVII.

Zapopadik.

Bog Abramu obljube ponovi, njegovo in Saraje imeni spre¬
meni v imeni Abraham in Sara; zapove obrezovanje v znamnje zaveze;
obljubi, de bo Sara Izaka rodila, in de bo iz Ismaela velik zarod izha¬
jal; Abraham zapoved obrezovanja dopolni.

1. 11L  ader je pa (Abram) v devet in devetdeseto leto stopil,
se mu je Gospod perkazal, in mn je rekel: Jez sim vsi-
gamogočni Bog; hodi pred menoj in bodi popolnaina.

2. In zavezo svojo bom naredil med seboj in med teboj, in
te bom zlo zlo namnožil.

3. Abram je padel na obraz,

4. In Bog mu je rekel: Jez sim in moja zaveza je s teboj,
in ti boš oče veliko narodov. Sirah. 44, 26. — Rimlj. 4,17.

5. In tvoje ime se ne bo več imenovalo Abram ampak Abra¬
ham, ker sim te očeta namenil veliko narodam.

6. In rasti te bom storil prav zlo, in te dal pervaka naro¬
dam, in kralji bodo tvoji mlajši.

7 .  In zakon svoj bom naredil med seboj in med teboj in med
tvojim zarodam za tabo po njegovih rodovinah, v večno
zavezo; de bom Bog tvoj in tvojiga zaroda za tabo.

8. In tebi in tvojimu zarodu bom dal deželo, v kteri popo¬
tuješ, vso Kanansko deželo v last vekomej, in Bog ji« 1
bom.

9. In Bog je spet rekel Abrahamu: Ti tedej in tvoj za¬
rod za tabo po svojih rodovinah se deržite moje zaveze.
Apost. dj. 7, 8.

10. l'o je moja zaveza, ktero deržite med menoj in med se¬
boj in med zarodam za teboj: Vsakteri med varni, ki j e
možkiga spola, bodi obrezan.

11. Obrežite pa meso svoje sprednje kožice v znamnje zaveze

Poglavje XVII.

199

med menoj in med seboj. hi.  Moz. 12, 3. Luk. 2, 21.

Rimlj. 4, 1 i. , , ... . ,

12 .  Vsako dete med vami osem dni staro, mozkiga spola,
bodi obrezano v vaših rodovinah: doma rojen ali kupljen,
kteri koli ni od vaše žlahte, bodi obrezan.

13. In moj zakon bo v vašim mesu v večno zavezo.

14. Možki, kteriga meso sprednje kožice ni bilo obrezano,
bodi potrebljen zmed svojiga ljudstva, ker je mojo zavezo
v nič storil.

15. Bog je tudi rekel Abrahamu: Saraj, svoje žene, ne ime¬
nuj Šaraj, ampak Saro.

16. In jo bom blagoslovil in po nji ti bom dal sinu, in ga
bom blagoslovil; on bo oče narodov, in kralji ljudstev
bodo njegovi mlajši.

17. Abraham je padel na svoj obraz, se je nasmejal in djal
v svojim sercu: Bo li sto let starimu sin rojen? in Sara,
devetdeset let stara, bo li rodila?

18. In je rekel Bogu: O de bi le Ismael živel pred teboj!

19. In Bog je odgovoril Abrahamu: Sara, tvoja žena ti bo
sina rodila, ki ga imenuj Izaka, in bom naredil svoj za¬
kon ž-njim in ž njegovim zarodam za njim v večno zavezo.
I. Moz. 18, 10. — 21, 2.

20. Tudi kar Isinaela zadene, sim te uslišal; glej, blagoslo¬
vil ga bom in silno razširil in namnožil; dvanajst voj¬
vodov bo rodil, in velik zarod mu bom dal.

21. Svojo zavežo pa bom naredil z Izakam, kteriga ti bo k
letu obsorej Sara rodila.

22. In kader je bil Bog dogovoril, se je vzdignil od Abra¬
hama.

23. Abraham pa je vzel Ismaela svojiga sinu in vse rojake
svoje hiše, in vse kupljene hlapce, vse, kar je med vsimi
posli možkiga spola bilo, in je meso' njih sprednje kožice
obrezal, precej, še tisti dan, kakor mu je Bog zapovedal.

24. Abraham je bil devet in devetdeset let star, ko je meso
svoje sprednje kožice obrezal.

25. In sin Ismael je trinajst let spolnil ob času svoje obreze.

26. Abraham in njegov sin Ismael sta bila en dan obrezana.

27. In vsi možki njegove hiše tako dobro doma rojeni kakor
kupljeni, in tudi ptujci so bili obrezani.

300

Pcrve Mozesovc bukve

Razlaga XVIIt poglavja.

i. Kader je pa Abram v devet in d e v e t d e s e t o 1 c t o
stopil; se mu je Gospod perkazal, in mu je rekel: Jez
sim v siga mogočni Bog; hodi pred menoj, in bodi po¬
poln a m a. Bilo je že trinajst let minulo, kar je bil Abrahamu
lsinael rojen, in kar je Abraham v ti starosti že tako rekoč obupal
in mislil, de ne bo več nobeniga otroka, posebno iz Sare ne, dobil,
zato sklene Ismaela za dediča vsiga svojiga premoženja, svojiga
blagoslova in obljub božjih zrediti. Bila bi sicer Hagar Abrahamu
čisto vse lahko povedala, kar ji je Gospod po angeljcu I. Moz.
16, 12. razodel, iz česar bi bil Abraham prav lahko spoznal, de
ni Ismael v tistiga namenjen, po kterim se bodo obeti božji spol¬
nili, vendcr mu je mende to reč zamolčala, kar bi gabilo vtegnilo
žalostniga in otožniga delati. Perkaže se mu torej sam Bog, in
mu milostljivo razodene, de obljubljen dedič njegoviga premoženja
I. Moz. lo, 4. ne bo njegov sin Ismael, ampak drugi, kteriga mu
bo sama njegova žena Sara rodila, in de bo le po tem obetani
brezšteviljni zarod in osrečenje človeštva izhajalo. ■— Hebrejska
beseda Šadaj  je imenitno in sveto ime božje, ktero pomeni vsiga-
mogočniga in nar močnejšiga Boga; izhaja iz besede šadad,  ki po¬
meni ali kej vkončati, al pa močin in mogočin biti. S temi bese¬
dami je tedej hotel Bog Abrahama k novimu zaupanju podbuditi in
uterditi: Jez sim El-Šadaj , to je, močni vsigamočni Bog, kteri,
kar sim obljubil, v djanju dopolniti zamorem, in hočem; le samo,
de pred menoj hodiš , to je, mi zvesto služiš, se greha varješ,
vero in up ohraniž, in me ljubiti ne nehaš, z eno besedo, de si
popolnama  biti perzadevaš, — in gotovo se boš natanjkiga spol-
nenja mojih obetov vdeležil.

3. Abram je padel na obraz.  Ker mu je Bog (v sprednji
versti) spet obljubo od brezšteviljniga zaroda ponovil, Abraham
gorke hvaležnosti in svete pobožnosti unet, na svoj obraz pade, in
svojiga toliciga dobrotnika ponižno zahvali, časti in moli, ter s tem
pokaže, de hoče tudi posihmal njegov pokorin in zvest služab¬
nik biti.

5. In tvoje ime se ne bo več imenovalo Abram, am¬
pak Abraham, ker sim te očeta namenil veliko naro¬
da  m. V navadi so imeli v starih časih per posebnih okoljšinah in
priložnostih nove imena dajati in jih s poprejšnimi spremenjatij
tako postavim je bilo sužnji mu ^ kader je svobodnost zadobil, im®
preverženo, ravno tako, če je kdo k posebni časti ali imenitni
službi povzdignjen bil. Jezus je Matevž 16,18. ime Simon  v im®
Peter  spreobernil, ker ga je k posebni časti povzdignil. Ko je
]\oomi , ktero ime veselo  pomeni, moža in sinove zgubila, seje
Maram , to je, žalostna  imenovala. —■ Tako tudi tukej; našiga,
očaka pervo ime je bilo Abram , ktero je iz dveh Hebrejskih besedi
sostavljeno, namreč ab  (joče) in ram  (imenitin),  tedej celo ime po¬
meni imenitin oče ; to ime mu zdej sam Bog spremeni v ime Abraham
ktero je iz treh besedi sostavljeno: ab , ram , in hamon  (jnnožtvo,

20 i

Poglavje XVII.

truma"), vender ste poslednje dve besedi per sostavljenju okraj¬
šane, tako de se namesti Abramhamon  bere krajši ime Abraham ,
to je, imenitin oče veliko narodov. Ta pomen tega noviga imena sam
Ho<r razloži, ker pravi: zakaj očeta sim te namenil veliko nar o dam.
Bitnje Abraham oče Ismaelcov ali Arabcov po Ismaelu, Israelcov
po Izaku, ldumejcov po Izakovim sinu Ezavu, Midijoničano v po
Madanu njegovimu sinu iz Keture; dalje so ti zarodi, posebni
Arabci spet v mnoge druge ljudstva kakor veje razrastli; po du¬
hovno je pa on elo oče vsili ljudstev; ker je iz njegoviga zaroda
zveličar celiga svetli izhajal.

6. In rasti te bom storil prav zlo, in te dal pervaka na-
rodam, in kralji bodo tvoji mlajši. K ponovljeni obljubi, de ga
bo rasti , to je, se v zarodih množiti in razširjati, storil ali pustil,
Bog še novo perdene, de bodo kralji njegovi mlajši, kar se je v
djanju poterdilo, kakor vemo iz zgodovin Israelcov, Judov, Is-
maelcov, Idumejcov in družili ljudstev, kterih oče in osnovavec je
Abraham bil po Izaku, Ismaelu in po sinovih, ktere je iz Keture
dobil.

7.  In zakon svoj bom naredil med seboj in med teboj
in med tvojim zarodam za tabo po njegovih rodovinah v
večno zavezo.... Hebrejska beseda olam  sicer večidel pomeni,
kar vselej, neprenehama, to je, kar večno  terpi, dostikrat pa le
samo dolgi  čas na znanje da; obojni pomen se mora tukej zasto-
piti, in sicer kar časno pomnoženjc in srečo Abrahamoviga zaroda
zadene, se mora pod besedo olam  samo dolgi  čas, kar pa du¬
hovno, dušno srečo tiče, ktera je po Jezusu, ki je iz Abrahamo¬
viga zaroda bil, celimu človeštvu došla, se mora pod to besedico
večnost  zastopi. (S to in sledečo versto permeri razlago zgorej v
pogl. 13, 15.)

8. In tebi in tvojimu zarodu bom dal deželo, v kteri
popotuješ, vso Kanansko deželo v last vekomej, in Bog
jim bom. Tebi, to je, tvojimu zarodu, pod kterim se Izakovi
mlajši zastopijo, bom dal to Kanansko deželo, v kteri si dozdej
še ptujic, v lastnino, potem namreč kader bodo hudobije Amorej-
cov dopolnjene, (lej razlago 15, 16.) in hočem tega ljudstva po¬
sebni varil in dobrotnik biti.

9. In 6og je spet rekel Abrahamu: Ti tedej in tvoj za¬
rod za tabo po svojih rodovinah se deržite moje zaveze.
8 temi. besedami vzame milostljivi Bog Abrahamov zarod po Izaku
za svoje ljudstvo, po kterim naj sc bodo večni sklepi njegove mi¬
losti (resenje sveta po Mesiju) vpeljali, osnovali in do spolnitvc
dognali. Zato so se Israelci tudi izvoljeno  ljudstvo imenovali in
po vsi pravici; zakaj njim je Bog pred vsimi druzimi narodi sta-

i ... '  . , . i Jr** *' to ' ^ n,t ' svlivt

n jc, bodite mi zvesti m pokorni in spolnujte moje povelja

202

Perve Mozesove bukve.

tanjko, služite mi, ne le kakor druge ljudstva svojim kraljem samo
z zunajnim obnašanjem in zaderžanjem, ampak iz praviga serca,
iz ravnih nagibov ljubezni do mene, in v vsim svojim djanju in
nehanju razodevajte, do ste podložniki in služabniki nar višiga in
svetejšiga kralja,— stvarnika neba in zemlje.

10. To je moja zaveza, ktero deržite med menoj in med
seboj in med zarodam za teboj: Vsakteri med vami, kije
možkiga spola, bodi obrezan. Kaderkoli so ljudje v starih
časih kako zavezo ali sami med seboj ali pa z Bogam^ali bolj prav go¬
voriti, Bog ž njimi) naredili, je bilo vselej kej, kar že koli, v znamnje
storjene zaveze postavljeno. Ko je Bog z Noetam zavezo storil, je
v nje znamnje postavil mavrico v oblakih rekoč: kaderkoli mavrico
v oblakih zagledate, spomnite se storjene zaveze, de namreč nikoli
več sveta s vesoljnim potopam strahovati nočem. Jakob in Laban
sta v znamnje zaveze kamin postavila. Israelci, ki so na tej strani
Jordana prebivali, so s prebivavci na uni strani zavezo storili, de
hočejo bratje  biti, in so v vedin spomin te zaveze velik in lepo
obdelan kamin postavili. — Tako tudi tukej Bog v znamnje zaveze,
ktero je z Abrahamam in njegovim zarodam storil, postavi in za¬
pove obrezo mesa vsim možkiga spola. Kakor je bilo velikonočno
jagnje per Israelcih v vedni spomin, de je angeljc božji pervoro-
jenim v Israclskih hišah pcrzanesil in jih ni pomoril, kakor v hi¬
šah Egipčanov II. Moz. 13, 9., ravno tako je bilo obrezovanje per
Judih, vedno in stanovitno znamnje in imenitni spomin zaveze, ki
jo je Bog z očakam Abrahamam in s celim njegovim zarodam na¬
redil; bilo je to obrezovanje po besedah sv. aposteljna Pavla Biinlj.
4,11. tako rekoč pečat, s kterim je bila spoluitev storjenih obljub
zagotovljena, tako de se je Abrahamov zarod vsih obljubljenih
dobrot po veri v prihodnjiga zveličarja vdeležil, — prav tako .je
bilo tudi z velikonočnim jagnjetam. Oba znamnja, obrezovanje
namreč in velikonočno jagnje sta bila v starim zakonu predpodoba
Jezusa Kristusa in veliko večih in imenitniših dobrot, ktere so nam
po Kristusu došle, kakor se očitno vidi iz lista na Kološ. 2,11.—
I. Kor. 5, 7 .; bila sta tedej tudi nar močnejši in nar veči perpo-
močka v starim zakonu vero v zveličarja, kteri bo ob svojim času
prišel, obudvati, živo uterditi in zvesto ohraniti.

11. Obrežite pa meso svoje sprednje kožice v znamnje
zaveze med menoj in med seboj. Ker Bog Abrahamu samo
zapove, de naj sam sebe in svoje obreže, in ker mu ne pokaže m
ne razloži šege in viže, kako de naj to stori, se zdi, de je Abra¬
hamu opravljanje obreze moglo že znano biti; to dozdevo nam se
poterdijo Herodot, Strabo in drugi stari zgodopisci, ki od Egip¬
čanov, Etijopcov in več druzih ljudstev pišejo, de je obrezovanje
že pred Abrahamam per njih vpeljano bilo. Terjenju, de so se
Egipčani že pred Abrahamovim čašam obrezovali, se sicer nasprotno
zdi, poglavje 9,24.25. bukev Jeremija, kjer ta prerok Egipčane
še neobrezanim ljudstvam peršteva; vender se tej nasprotnosti lahko
ognemo, če premislimo, de so se večidel le duhovni obreze poslu-
žili, de so saj ti obrezani bili, ako ravno ne celo Egiptovsko lju< -
stvo sploh, in de se tedej iz tega ozira Egipčani obrezanim in ne-

203

Poglavje XVII.

obrezanim narodam perštevati smejo. — Začelo se je pa obrezo¬
vanje samo zavolj zdravja, zakaj iz zgodovin starih ljudstev vemo,
de so neobrezani posebno v gorkejših krajih raznim boleznim, kar
ta del človeškiga trupla tiče, podverženi bili, ktere obrezanih niso
zadevale; tudi zavolj več druzih reči je po spričevanju zdravnikov
koristno, obrezan biti. Samo iz tega namena, zavolj zdravja nam¬
reč so se v starih časih obrezovali; kdo pa de je obrezovanje
znajdel, in per kterim narodu de je pervič v navado prišlo, ne
vemo. Deje pa Bog tukej v znamnje svoje zaveze z Abrahamam
to že veliko narodam sploh znano in rabljeno obrezovanje izvolil,
ni nič posebniga, sej je ravno tako tudi spomin zaveze z Noetam
vsim znano mavrico izvolil in postavil. Per Abrahamovim zarodu
tedej obrezovanje posihmal ni imelo samo namena, za zdravje sker-
beti, ampak še posebni pomen in spomin z Bogam storjene zaveze.

12. Vsako dete med vami osem dni staro, možkiga spola,
bodi obrezano v vaših rodovinah, in hlapec naj bo že do¬
mu rojen ali kupljen, kteri koli ni od vaše žlalite, bodi
obrezan. Na vprašanje, zakaj de je Bog vsako dete ravno osmi
dan obrezati zapovedal, eni odgovore, zato ker otroci pred osmim
dnevam še niso dovolj očišeni in osnaženi bili, in pravijo, de je
samo zavolj tega tudi Bog ukazal, de se mu še le osem dni stara
žival darovati sme. III. Moz. 22, 27. Vender se nam veliko pa-
metniši misel tistih zdi, ki pravijo, de je Bog obrezo otrok še le
osmi (lan zategavoljo ukazal, ker je dete pred osmim dnevam po
porodi še preslabo za to reč; dalj ko osem dni obrezo odlašati,
bi pa tudi ne bilo prav, ker bi bila rana obreze po kolikim odla¬
šanji za otroke preboleca in prehuda, tako de bi jih bilo več ob
nji pomreti vtegnilo; in ko bi čas, kdaj de naj se per otrocih ob¬
rezovanje opravi, od Uoga ne bil na ravnost napovedan in za¬
povedan, bi jih gotovo dosti obrezanih ne bilo, zato ker bi dosti¬
krat starši iz strahu do rane in iz preveliciga pomilovanja tega ne
bili pcrpustili. Tudi hlapec, naj bo že doma rojen (domač)  ali
ne, C le .i zgorej razlago pogl. 14,14.), kdor koli ni od vaše žlahte,
to je, z eno besedo, kdor koli je hlapec , ker so posli večidel
ptujci, ter ne iz žlahte, iz rodovine Hebrejcov bili, ■—■ bodi ob¬
rezan. Desiravno je pa Abraham silno veliko ldapcovimel, si ven¬
der lahko mislimo, de si ni nobeniga po krivici perdobil, in de je
vsak, kdor je per njem v službo stopiti želel, gotovo mogel ob¬
ljubo storili, v praviga Boga verovati in se njegovimu povelju v
vsim podvreči, ter se tudi obrezati dati.

13. In moj zakon bo v vašim mesu v večno zavezo. To
je, moj zakon, moja zaveza bo, če ravno ne v znamnji, vender v
rm, ktera se v tem znamnji perpodobva, večna-,  bilo' je obrezo¬
vanje mesa perpodoha znotrajniga obrezovanja, namreč krotenja in
zateranja hudobnih misel in pregrešniga poželenja; v obrezovanju
se je pa tudi pcrpodobvalo prihodnje odpušenje poerbaniga greha,
m ocisenje in posvečenje v milosti božji.

14. Mož ki, kteriga meso sprednje kožice ni bilo
obrezano, bodi potrebljen zmed svojiga ljudstva, ker
je mojo zavezo  v nič storil. V izvirnim spisu se bere: „Kdor-

204

P er v e Mozesove bukve.

koli možkiga spola ni obrezan, tega duša bodi potrebljena zmed
svojiga ljudstva/ 4  Razlagavci te verste so silno raznih misel. Eni
pravijo, de so starši, predpostavljeni in hišni gospodarji neobre¬
zanih s smertjo kaznovani bili, če so obrezo per otrocih in poslih
ali iz nemarnosti ali pa iz neobrajtanja božjiga povelja opustili;
drugi pametniši terdijo, deje  tukej žugana kazin samo neobrezane,
ki so se zapovedi obrezovanja vstavljali, zadela, ne pa staršev in
gospodarjev neobrezanih. Ravno tako različne so misli učenih, kar
kazin samo, ali kakovost kazni, ki se tukej žuga, zadene. Več
jih pravi, de se iz besedi te verste ne da prav spoznati, ali se
mora smertna ali kaka druga kazin zastopiti; drugi razlagajo : Ne¬
obrezani naj se več ne šteje k ljudstvu božjimu 44 , ali: „Ime neob-
rezaniga naj se izbriše iz imena mojiga ljudstva 44 ; spet drugi ojstro
telesno kazin, in še drugi zgubo deleža božjih Hebrejcam obljub¬
ljenih blagoslovov in dobrot zastopijo. Ktera teh misel je prava,
ni lahko razločiti; kar nas zadene, se nam tisti resnice še nar
bliži zde, ki pod tukej žugano kaznijo na ravnost smert  umejo,
ktere je bil zanemarnež te dolžnosti gotovo vredin; zakaj očitno
je tisti, ki je obrezovanje si bodi že iz zanikernosti ali svojoglav-
nosti opustil, na znanje dal, de ne spoštuje povelj božjih, de za¬
ničuje zavezo z Rogam, de zametuje perpomočik, ki ga je Rog
za tiste čaše v posvečenje človeka odločil •—• z eno besedo, deje
vero  v Boga zatajil. Tudi se sicer pod Hebrejsko besedo nikrat
kjerkoli stoji, smertna kazin, smert zastopi, postavim III. Moz.
17,4. — 20,10—18. — II. Moz, 31,14. — 35, 2.

15. B o g j e tudi r ekel Abr ah amu: Sar a j, svoj e žene,
ne imenuj Saraj, ampak Saro.  Iz ravno tistiga namena, iz
kteriga je Bog Abrahamovo ime premenil, je tudi Sarajno ime
sprevergel; Saraj  pomeni mojo ženo, hišno mater, mojo gospo,
gospodinjo; Sara  je pa splošno ime in pomeni sploh gospo, kne-
zino, mater narodov.

16. In jo b o m blagoslovil, in po nji ti bom dal sinu,
in ®a bom blagoslovil; on bo oče narodov, in kralji
ljudstev bodo njegovi mlajši.  V čem de bo blagoslov božji
obstal, zdej sam Bog razodene: Rodila ti bo Sara sinu, očeta na¬
rodov, in očaka kraljev. Zdej še le je Abraham natanjko in jasno
razumel, kdo de bo njegov obljubljen dedič in naslednik, po kom
de se bodo obeti brezšteviljniga srečniga in blagoslovljeniga za¬
roda spolnili. Zgodivšine Israelskiga in Judovskiga kraljestva, m
tudi zgodbe Idumejcov, nas od spolnitve obljube, de bo Izak očak
narodov in kraljev, prepričajo.

17. Abraham je padel na svoj obraz, seje  nasme¬
jal in djal v svojim sercu: Bo li sto let starimu sin ro¬
jen? in Sara, devetdeset let stara, bo li rodila?  Pravi
uzrok, zakaj de se je Abraham tukej nasmejal, je silno težko raz¬
jasniti in zvediti. Iz cele verste se sicer zdi, kakor de bi se bi
Abraham iz neverjetnosti in dvomljivosti nad božjo obljubo, oe
bota on in Sara v tako visoki starosti še sinil imela, zasmejal, -"
tako clo sv. cerkovna očeta Jeronim in Krizostom menita; vendei
ta misel ne more veljati, ker je temu, kar se drugod od Abr a ha-

§05

Poglavje XVII.

move žive vere, ki mu je bila v pravico šteta, popolnama nasproti,
postavim I. Moz. 15, 6. — Rimlj. 4,18—31.; tudi bi ga bil Bog ka¬
kor Saro I. Moz. 18,13.13. pokregal in posvaril, ko bi bil ta na¬
smeh in te besede razodetih nezaupnosti, česar pa Bog ni storil.—
Torej je še nar bolj prav, če to versto takole zastopimo: Abraham
od gorke hvaležnosti vnet na svoj obraz pade, in prevzet od ve-
seliga začudenja, de bo vender še v svojih starih letih po svoji
slari ženi sinu dobil, — se radosti zasmeje. Mende Abraham do
te dobe še ni prav razumel obljube božje od dediča in zaroda, ter
mislil, de je že v Ismaelu spolnjena, •—• zato se tako veselo za¬
čudi in zasmeje, naenkrat in naravnost zaslišati, de bo še Sara
simi porodila. Tudi mi se začudimo, smejamo in veselimo, če nas
naenkrat velika neperčakvana in vender želena sreča obiše, včasi
si clo od prevelike sreče, ki nam je došla, misliti ne upamo, de
je tako, kakor je.

18. In je rekel Bogu: O de bi le Ismael živel pred te¬
boj! Prosi Abraham Boga, naj bi tudi Ismael pošteno, pravično
iu po njegovi sveti volji živel. Morde si je pa Abraham clo mislil,
de bo zdej Ismael, ker ni on obljubljen sin, umreti mogel; zato
Boga za ohranenje njegoviga življenja ponižno prosi.

19. In Bog je odgovoril Abrahamu: Sara tvoja žena
ti bo sina rodila, ki ga imenuj Izaka, in bom naredil svoj
zakon ž njim in ž njegovim zarodam za njim v večno za¬
vezo. Hebrejska besedica abal,  ki zares  pomeni, je v Latinski
prestavi izpušena, ker je vse eno, če se bere: „Sara ti bo sinu
rodila", ali pa: „Z ares  ti bo Sara sinu rodila". Hebrejsko ime
Izak  (Ichak) pomeni, se bo smejal , s tem je veselje naznanjeno,
ki ga bota Abraham in Sara per rojstvi tena sina imela. Ker Bog

pravi, de bo

per rojstvi tega sina imela. Ker Bog
z Izakam svojo zavezo storil, naj Abraham še bolj
spozna, de se bodo le po temu sinu, ne pa po Ismaelu imenitne
obljube božje spolnile.

30. Tudi kar Ismaela zadene, sim te uslišal; glej, bla¬
goslovil ga bom in silno razširil in namnožil; dvanajst
vojvodov bo rodil, in velik zarod mu bom dal. Usliši Bog
Abrahamovo prošnjo, (kije zgorej v 18ti versti povedana} in ob¬
ljubi, de bo tudi Ismaelu časno srečo: velik in mogočin zarod in
svoj blagoslov dal. Bil je Ismaelov zarod zares po njegovih sino¬
vih, ki so I. Moz. 35, 13.—15. imenovani, v dvanajst vojvodstev
razdeljen; vsako vojvodstvo je bilo pod lastnim predpostavljenim,
klerika so vojvoda ali kneza klicali. (Glej razlago spredej pogl.

31. Svojo zavezo pa bom naredil z Izakam, kteriga
o k letu obsorej Sara rodila.  Zaveza tedej, ktero Bog

in njegovim zarodam stori, je razločna od blagoslova^

ti b
Izakam

kteriga Bog Ismaelu obljubi. Zaveza ž Izakam  je duhovna, je
sveta, stanovitna, je večna , kakor sam Bog pravi; Ismaelu  ob¬
ljubljen blagoslov pa samo časno srečo: pomnoženje in mogočnost
zaroda zadene. Ta razločik tudi sv. Pavl v listu na Galacane 4,
f*  24. naredi, kjer pokaže, kaj de naj se pod zavezama z Iza¬
kam in Ismaelam ume.

206

Perve Mozesove bukve.

22. In kader je bil Bog odgovoril, se je vzdignil
od Abrahama. V Hebrejskim se bere: „In Bog se je v višavo
vzdignil", to je, njegova podoba, enaka podobi človeškiga trupla,
je kviško zginila, ali bolj prav, tisti oblak se je vzdignil in zginil,
iz kteriga je mendeBog govoril; imenuje se tisti oblak v sv. pismu
dostikrat veličastvo božje.

23. Abraham pa je vzel Ismaela, svojiga sina, in
vse rojake svoje hiše in vse kupljene hlapce, vse, kar
je med v simi posli možkiga spola bilo, in j e meso njih
sprednje kožice obrezal, precej, še tisti dan, kakor
mu je Bog zapovedal. Ker je bil Abraham pravični in v vsili
rečeh Bogu zvest in pokorin, ker je bila njegova vera živa zato¬
rej ni odlašal, kar mu Bog storiti zapove, ako je bilo obrezovanje
ravno za-nj in za njegove boleče, in clo nevarno, ampak koj brez
odlaša na tanjko in popolnama božje povelje dopolni.

24. Abraham je bil devet in devetdeset let star, ko
je meso svoje sprednje kožice obrezal.  Vse svoje podložne
je tedej Abraham poprej obrezal, in potem še le sam sebe, in sicer
zato, de bi ga njegove lastne bolečine per obrezovanji svojili ne
nadležvale in zaderžvale; bilo je pametno to.

25. In sin Ismael je trinajst let spolnil ob času
svoje obreze.  V ta spomin še dan današnji Arabci, Ismaelovi
mlajši, svoje sinove še le v trinajstim letu obrezujejo.

27.  In vsi možkiga spola njegove hiše, ne le doma
rojeni, ampak tudi kupljeni in ptujci so bili obrezani.
Ker je Abraham vse svoje domače in kupljene hlapce, in clo ptujce,
ki so per njem služili, obrezal, se že iz tega vidi, de je Abraha¬
mova perva in nar veči skerb bila, de so vsi njegovi podložni v
praviga Boga, stvarnika neba in zemlje, vervali, in božje povelja
voljno in na tanjko spolnovali. Naj bi bil Abraham všim hišnim
gospodarjem v izgled!

Poglavje XVIII.

Zapopadik.

Bog se Abrahamu spet perkaže, in ponovi obljubo, de mu bo
Sara Izaka rodila. Abraham prosi Boga, de naj Sodomi in Gomori
perzanese.

1. ^^lfospod se mu je pa perkazal z dolini Manire, ko je

per vratih svojiga šotora sedel, v nar veči vročini dneva
(opoldne). Hebr. 13, 2 .

2 .  I 11  ko je svoje oči vzdignil, je zagledal tri može, blizo
sebe stali. Te vidši jim je od vrat svojiga šotora na¬
proti tekel, in se do tal perklonil.

3. In je djal: Gospod, ako sim milost zadobil pred teboj,
ne hodi memo svojiga hlapca.

4. Bom pernesel nemalo vode, de si noge umijete, ter po-
čijete pod drevesam.

5. Tudi mervico kruha bom pernesil, de si svoje serce 0 -
krepeate; potem idite dalje; sej ste zato k svojima hlapcu
prišli. In so odgovorili: Stori, kakor si govoril.

6. Abraham je hitel v šotor k Sari, in ji je rekel: Hitro
zmesi tri mere pšenične moke, in speci podpepelnikov.

7. O 11  sam je pa k cedi tekel, in je odbral nar mečjiga in
nar boljšiga teleta, in ga je dal hlapcu, kteri ga je
hitro perpravil.

8. Tudi je pernesil kisliga in sroviga mleka, in teleta, ki
ga je perpravil, in je pred-nje položil; on sam pa je stal
per njih pod drevesam.

9. Ivo so od jedli, so mu pa rekli: Kje je Sara, tvoja žena?
On je odgovoril: ondile v šotoru je.

10. I 11  mu reče (viški zmed njih): K letu obsorej bom spet
prišel, če bo življenje, in tvoja žena Sara bo sinu imela.

208

Perve Mozesove bukve.

Sara, lo slišati se je smejala za durmi šotora. I. Moz. 17,

i9. —  Sl, 1. — Rimlj. 9, 9.'

11. Bila sta pa oba stara in perletna, in Sari je mesično
eišenje zastalo.

12. Zato se je ona skrivši smejala, rekoč: Ali bom zdej, ko
sim se postarala, in ker je moj Gospod tudi star, še na
slast mislila? i.Petr.3,6.

13. In Gospod je rekel k Abrahamu: Zakaj se Sara posme¬
huje in pravi: Ali bom res rodila, ker sim že stara?

14. Je mar Bogu kej nemogoče? K letu obsorej, kakor sim
rekel, bom spet prišel, če bo življenje, in Sara bo sinu
imela.

15. Sara prestrašena je tajila rekoč: Nisim se smejala. In
Gospod je rekel: Ni tako, temuč smejala si se.

IG. Možje so se tedej vzdignili od ondot, in se proti Sodomi
podali, in Abraham jih je, ž njimi grede, pospremil.

17. In Gospod je rekel: Bom koli Abrahamu skrival, kar
mislim storiti?

18. Ker bo on veliko in silno močno ljudstvo, in ker bodo
po njem blagoslovljeni vsi narodi zemlje? I. Moz. 12,3.—
22, 18.

19. Sej vem, de bo on svojim ofrokam in svoji hiši za se¬
boj perporočal, deržati se božje poti, in ravnati po res¬
nici in pravici, de Gospod vse spolni nad Abrahainam,
kar mu je govoril.

20. Gospod je tedej rekel: Vpitje iz Sodome in Gomore če¬
dalje veči perhaja, in njih hudobija je grozovitno velika.

21. Doli bom tedej stopil in pogledal, ali je njih djanje tako
hudobno, kakor (je veliko} vpitje, ktero je do mene pri¬
šlo; de vem, ali je tako ali ne.

22. Ter so se od ondot vernili, in so šli v Sodomo; Abra¬
ham pa je še stal pred Gospodam.

23. In se je perbližal in rekel: Boš li pokončal pravičniga s
krivičnim vred?

24. Če bi še petdeset pravičnih po mestu bilo, bodo tudi ti
pokončani? Ali bi ne perzanesil temu kraju zavolj pet¬
deset pravičnih, ako se v njem dobe?

25.  Nikar tega ne stori, de bi moril pravičniga s krivičnim
vred, in de bi se pravičnima in krivičnimu po enakim
zgodilo; to ni tebi v navadi. Ne boš tako sodil, ker si
sodnik vsiga sveta.

26. In Gospod mu je rekel: Ako najdeni v Sodomi le V ei '

209

Poglavje XVIII.

deset pravičnih po mestu, bom perzanesil celimu kraju
zavolj njih.

27.  In Abraham je dalje govoril, rekoč: Ker sim že začel,
bom govoril s svojim Gospodam, desiravno sim prah in
pepel;

28. Kako ko bi jih pet manj od petdesetih bilo, bos mar, ce
jih je pet in štirdeset (pravičnih) vse mesto razdjal? In
Gospod je djal: Ne bom ga razdjal, če jih v njem pet
in štirdeset najdem.

29. In mu je spet j-ekel: Ko bi se jih pa štirdeset najdlo v
njem, kaj bi storil? On pravi: Ne bom jih vdaril zavolj
šlirdesetih.

30. Ne bodi hud, Gospod! reče (Abraham) de še zinem:
Kako, ko bi se jih trideset v njem dobilo? On odgo¬
vori: Nič ne bom storil, ako jih tam le trideset dobim.

31. (Abraham) pravi spet: Ker sim že jel, bom še govoril
s svojim Gospodam; kako, ko bi se jih ondi dvajset do¬
bilo? On reče: Ne bom jih pokončal zavolj dvajsetih.

32. In (Abraham) je djal: Ne bodi hud, prosim te, o Go¬
spod, de še enkrat pregovorim; kako ko bi se jih v njem
saj deset najdlo? On je odgovoril: Ne bom jih pokončal
zavolj desetih.

33. In Gospod je proč šel, ko je bil nehal z Abrahamam
govoriti; Abraham pa se je vernil domu.

Razlaga \\\\l s :  poglavja.

i.  Gospod se mu pa je perkazal v dolini Manire, ko je
per vratih svojiga šotora sedel, v nar veči vročini dneva.
To je sedma perkazin božja, ki jo je Abraham imel; zgodilo se
je kmalo po opravljenim obrezovanji, in je mem vsili poprejšnih
nar imenitniši in vazniši. — V dolini Mamiče,  (od ktere je biio že
zgorej pogl. 13, 18. govorjenje) je Abraham nar raji prebival,
ondi so tudi njegovi prijatli in tovarši Aner, Eškol in Manire sta¬
novalk Zgodopisca Socomen  in Evzebi  pravita, deje ta dolina še ob
času Konstantina Velikiga znana in imenitna bila, in de so se Judje,
ajdje in kristjani vsako leto teržvat in darovat va-njo podali; ajilje
so imeli tukej svoj oltar postavljen, na kterim so angeljcam daro¬
vali, zalo ga je Konstantin rezdjal in namest njega cerkev sozi-
dal, kristjani so pa keršansko službo božjo opravljali, kakor tudi
•hidje po svoji postavi in šegi. — Perkaže se mu pa Bog ravno v
nar hujši vročini, namreč opoldne;  zakaj vročina v j utr o vili krajih
ob poldanskim času je bila in je v navadi tako velika in huda, de

14

210 Ferve Mozesove bukve.

ljudje takrat niso vstani delati, ter kej časa počivati morajo, ka¬
kor tukej Abraham.

2.  In ko je svoje oči vzdignil, je zagledal tri može
blizo sebe stati. Te vidši, jim je od vrat svojiga šotora
naproti tekel, in se do tal perklonil. Zamišljen sedi in počiva
Abraham per vratih svojiga šotora, naenkrat pa, ko se ozre, za¬
gleda tri može blizo šotora stati, kteri se mu vidijo, kakor de bi
premišljevali, kaj de jim je v tej strašni vročini storiti, naprej iti,
ali pa nemalo počiti. Kakor hitro jih tedej Abraham zagleda, se
naglo vzdigne, jim naproti gre, jih ponižno pozdravi, in v šotor
stopiti poprosi, naj bi si počili in se okrepčali. Kako je bil pač
Abraham ljudomil, postrežbi in dober! Splijji se mora pa tukej
opomniti, de je gostna postrežnost in perljudnost do popotnikov
zares tako rekoč v jutrovih deželah doma, in de so se v ti reči
vsi stari očaki in perbivavci ondotnih krajev od nekdej lepo ob¬
našali. Tega nas se spričevanja današnjih popotnikov zagotovijo,
ki pravijo, de so clo Arabci, sicer divji in srovi ljudje, doma v
svojih šotorih zgol perljudnost in perjaznost do ptujcov, in de no-
beniga popotnika merno' ne puste, brez de bi ga 'bili pogostili in
mu postregli, in de jim je ta šega tako rekoč sveta postava, ktero
še do svojiga popotvavniga sovražnika spolnujejo. In ta lepa na¬
vada v starih časih ni bila le prijetna ampak clo potrebna, ker
takrat še ni bilo občnih gostivnic, kerčem in počiliš, kjer bi bili
popotniki prenočevali in se povživali.

Abraham pred tremi si neznanimi možmi na kolena pade in se
jim do tal perpogne, to je, jih tako pozdravi, kakor so kralje,
kneze in druge mogočne može povzdravljali in jih še povzdrav-
Ijavjo; zakaj iz njih obrazov, njih obleke, govorjenja in iz celiga
njih zaderžanja in vedenja je spoznal, de morajo imenitni in visoki
gospodje biti. Ni jih tedej molil, temuč s tem pozdravljenjera je
le na znanje dal, kako zlo de jih časti in spoštuje.

3. In je djal: Gospod, ako sim milost zadobil pred te¬
boj, ne hodi memo svojiga hlapca. Tako Abraham tistiga med
tremi možovi ogovori, kteriga je za perviga in naj višiga med nji¬
mi imel. — Eni imajo Hebrejsko besedo adonaj  za lastno ime pra-
viga Boga, ter pravijo, de je že ob tej dobi Abraham vedil, de
je gospod, s kterim govori, sam Bog; res je sicer de beseda ado¬
naj  Boga pomeni, vender se terditi ne more, de je Abraham Boga
poznal; zakaj veli tem popotnikam, de naj si noge umijo, kar bi
jim bil pa gotovo on sam storil, ko bi bil vedel, kdo de so. Zato
se nam boljši zdi, namest adonaj  brati adoni  (moj Gospod), ktera
beseda sploh vsako imenitno osebo pomeni.

4. Bom pernesel nemalo vode, de si noge umijete, ter
počijete pod drevesam. To umivanje nog, ki je še dan današ¬
nji v navadi, je bilo snažljivo, telesu služno in iz več ozirov clo
potrebno. Iver so namreč nekdej, kakor večidel še zdej v jutrovi,
le samo podplate z jermeni na noge pervezane nosili, in se tudi
niso nogovic poslužvali, so se noge po blatnim potu ali v prabu
zemlje lahko vmazale in ogerdile; tudi je bilo zlo prijetno in zdravoj
noge, ki se v gorkih krajih še bolj in ob popotvanju kar na iu° c

21i

Poglavje XVIII.

pote, z vodo ohladiti in umiti. Tudi se prevdariti mora, de so že
takrat izpe in šotori bolj premožnih in bogatih gospodarjev z le¬
pimi in dragimi perti in prapogi prevlečeni in olepšani bili; de hi
jih tedej povabljeni popotni ali domači gostovi ne pomazali in ne
'okvarili, so svoje opanke ali podplate z jermeni vred iz-zuli in si
noge umili, kar je kraljem, knezam ali enako imenitnim in visokim
gostem v znamnjc spoštovanja sam hišni gospodar storil. Ker Abra¬
ham tem trem popotnikam ne umije sam nog, ampak jim samo vode
ponudi, nam je to gotova spričba, de jih ne pozna, kdo  de so. —
Ravno tako navadno je bilo, kakor iz' te verste vidimo, prijatelje
in povabljene popotnike zlasti ob času vročine rajši v senco kaciga
košatiga drevesa, ko v šotor peljati, kjer je ondi zrak prijetniši,
zdravsi in čistejši, ko po ispali in šotorih bil.

5. Tudi mervico kruha bom pernesel, de si svoje serce
okrepčate.... Pod Hebrejsko besedo lehem  se mora dostikrat v
sv. pismu, ne le kruh  v tesnejšim pomenu, ampak sleherna jed
zastopiti. Namest nemalo  kruha, se v Hebrejskim bere fat , to je,
odlomili  kruha, zakaj v starih časih so bili hlebci majhni in ne od
persta debeljši, zato niso kruha z nožmi rezali, ampak so ga
lomili.

6. Abraham jc hitel v šotor k Sari, in ji je rekel: Hi¬
tro zmesi tri mere pšenične moke, in speci podpepelnikov.
Koliko de je tukej zapisana mera, v Hebrejskim seja  imenovana
prav za prav deržala, z gotovostjo ne vemo povedati; iz tega,
kar se v tej versti bere, se le v primeri in sicer toliko terditi da,
de je mende še kej več deržala, kakor kar en človek ob enim na¬
vadno vžije. Zakaj Abraham Sari ukaže, tri mere  moke zmesiti,
tedej za vsaciga gostu eno  mero. Ker je bilo pa že v starih ča¬
sih kakor je še per nas, v navadi, povabljene gosti s tem posebno
spoštovati in počastiti, de se je od vsake jedi precej več pred¬
nje postavilo, kakor kar so pojesti zamogli, in ker je gotovo Abra¬
ham (e tri može tudi na tako vižo počastiti hotel, se iz tega vidi,
de je ta mera še več deržala, kakor enimu človeku v jed gre.
Pod moko  se mora tii lepa pšenična  moka zastopiti; zakaj že od
nekdo j so pšenico nar bolj obrajtali, in jo za nar boljši in imenit-
niši žito imeli, ker je nar lepši in nar obiljniši rasla in jed iz njene
moke nar boljšiga okusa bila. Umetnost pa iz žita moko delati,
in iz moke razne jedila kuhati in napravljati, je gotovo ena nar
starejših znajdi). Kar podpepelnike  zadene, 'se mora pod njimi
sploh kruh brez kvasa zastopiti; naglo so jih gospodinje napravile,
ker so moko z vodo zmešale, dostikrat 'tudi nekoliko mleka ali
slerdi ali kej druziga mastniga perdjale, v hlebce zdelile in potem
takole spekle: Bil je na tleh pesek 'v ta namen razsipljen, na kte-
rim je bilo naglo zakurjeno; kader se jo pesek dovolj sogrel in
razbelil, so žerjavco proč pograbile, pesek od obeh stran? raz-
gernile, hlebce v sredo položile, in jih s sogretim peskam spet
zagernile, — in naenkrat je bil kruh pečen. Ker je bil s peskam,
pod kterim so bili ti hlebci spečeni, tudi pepel žerjavcc zmešan,
se jim je podpepelnild  reklo; pravijo, de je bil to’prav dober in
tecin kruh.

Perve Mozesove bukve.

818

7.  On sam je pa k cedi tekel, in je odbral nar mečjiga
in nar boljšiga teleta, in ga je dal hlapcu, kteri ga je
hitro perpravil. Ne sme se nam čudno zdeti, de Abraham, bo¬
gat, imenitin in mogočni mož, tako rekoč knez per svojim velikim
pohištvi in brezšteviljni družini, vse sam oskerbi, kar se mu po¬
trebno vidi, te tri može prav dobro pogostovati, jih okrepčati in
jim popotovanje polajšati, de se naglo k čedipoda, nar boljši žival
iz nje odbere, in jo hlapcu v jed perpraviti zapove; ravno tako se
tudi ne smemo čuditi, de Sara, njegova žena, tako rekoč gospa
in knezinja, sama vse opravi, kar perpravljanje jedi in drugo po¬
strežbo tiče, — zakaj od nekdej je bilo v navadi in se še dan
današnji per mnogoterih zarodih teh krajev narajma, de se pred¬
postavljeni, gospodarji in gospodinje, cio knezi in kralji niso sra¬
movali, na polji delati, razne dela doma opravljati, za jedi in po¬
strežbo gostov skerbeti, se s posli pečati in na njih obnašanje in
vedenje per deli paziti i. t. d.

8. Tudi je pernesel kisliga in sroviga mleka, in teleta,
ki ga je perpravil, in je pred-nje položil; on sam pa je
stal per njih pod drevesam. Pod Hebrejsko besedo hema  eni
zastopijo srovo maslo , kar se nam ne zdi prav, ker iz mleka niso
še takrat masla napravljali, in ga tudi potrebovali niso, zakaj per
obiljnosti oljskih dreves so tudi obilno olja imeli, kteriga so se per
kuhi in napravljanji jedi namest zabela poslužvali; boljši bi bilo
tedej pod rečeno besedo kislo mleko  zastopiti, kteriga so ob času
vročine kakor mi, gotovo radi zajeli, ker je prijetna in hladivna
jed. — Stal je Abraham per njih, ko so jedli pod drevesam, to
je, jim je služil in stregil in jih prijazno opominjal, de naj se po
volji jedil poslužijo i. t. d., kakor se tudi še zdej in per nas tisti
vedejo, ki druge k gostii ali k mizi povabijo.

9. Ko so odjedli, so mu pa rekli: Kje je Sara, tvoja
žena? On je odgovoril: ondile v šotoru je. Ker vemo, kdo
de so ti trije Abrahamovi gostovi bili, je težko povedati, ali so
zares kakor drugi ljudje, ali samo na videz jedli; toliko je pa
vender gotovo, de je Abraham v resnici mislil in s svojimi očim
vidil, de jedo. Desi tedej prav človeškiga živeža potrebovali nisoj
so se vender v družbi z ljudmi kakor ljudje vedli, ter tudi vsaj
na videz jedli. Tako se je tudi angeljc božji Rafael zaderžal, ko
je mladiga Tobijeta na njegovim popotvanju spremljal, desiravno
tega, namreč de bi jedil, pil in spal, njegova angeljska natora
terjala ni. Tudi Kristus po svoji smerti učencam svojim se per-
kazavši je jedil, desiprav po svojim ustajenju živeža ni več po¬
treboval. — Ker pa ti popotniki njegovo ženo po imenu, kteriga
ji je sam Bog pred nekolikim čašam dal, imenujejo, že v tem Abra¬
hamu spoznati dajo, kdo de so.

10. In mu reče (v i k š i zmed njih): K letu obsorej bo »j
spet prišel, če bo življenje, in "tvoja žena Sara bo sin*
imela. Sara to slišati se je smejala za durmi šotora-
Govori tukej tisti, kteriga je Abraham v 3. versti nagovoril o
Gospoda imenoval: Peršel bom spet k letu obsorej, ako bo  * u '
Ijenje  (v Hebrejskim ob času življenja'),  to je po človeško g°'

Poglavje XVIII.

213

vorjeno, kakor tudi mi pravimo, kader kej obetamo ali sklepamo:
če bo Bog dal, če bomo še živeli i. t. d. '— Ker je tukej Abra¬
hamu spet vnovič sin obljubljen, kteriga mu bo Sara rodila, očitno
spozna, kdo in kaj de so ti njegovi gostovi; ko pa Sara to sliši,
se je smejala, ker si misli, de se ne more več zgoditi, de bi spo¬
čela in rodila, — vender se njena nejevera v ti reči od več strani
zagovarjati da, ker namreč še ni vedla, de je ta, ki tako govori,
več kakor zgol človek, in ker ji mende Abraham še povedal ni,
kaj de mu je Bog pred malo časa razodel in obljubil.

11. Bila sta pa oba stara in perletna, in Sari j e m e-
sično čišenje zastalo.  Pove tukej sv. spisatelj pravi uzrok,
zakaj de se je Sara smejala in ni verjela, de bo še rodila.; zakaj
previžana sije bila, ker dozdej še ni spočela, deje  po natori nerodovit¬
na, bila sta ona in on že silno stara, in zlasti je Sara toliko manj otrok
in zaroda perčakovati smela, ker ji je že davnej mesično čišenje
zastalo alijenjalo, kar je gotovo znamnje posihmalne nerodovitnosti.

12. Zato seje ona skrivši smej ala, rekoč: Ali bom
zdej, ker sim se postarala, in ker je moj gospod tudi
star, še na slast mislila?  Smejala se je Sara skrivši, de bi
je možje ne vidili. Desiravno se pa v Hebrejskim tukej lih tista
beseda bere, ktere se je Mozes v pogl. 17,17. od Abrahamoviga
smejanja poslužil, je vender med obema velik razločik, zakaj Abra¬
ham se je bolj od začudenja in veselja, kakor iz nezaupnosti v
besedo božjo smejal, Sara pa se smeje iz gole nejevernosti in ne¬
zaupnosti v tukej storjeno obljubo, zato ji Bog v sledečih verstah
to obnašanje tudi očita, kar per Abrahamu ni storil. Okoljšine,
ktere pa vender nje nejevernost zagovarjajo, smo v dveh pred¬
zadnjih verstah povedali.

13. In Gospod je rekel Abrahamu: Zakaj se Sara
posmehuje in pravi: Ali bom res rodila, ker sim že
stara?  Viši zmed popotnikov, ki to govori, se tukej v Hebrej¬
skim Jehova , to je, Bog imenuje, kteriga je Mozes do zdej le
Gospoda imenoval , ker ga je Abraham le za imenitniga popotnika,
ne pa za Boga imel, ali za angeljca božjiga, kteri je v Gospodo¬
vim imenu govoril. Naenkrat pa spozna, de se mu je spet Bog
perkazal, ktere posebne milosti božje se je dozdej že večkrat de-
ležniga storil. Očitno tukej Jehova svojo božjo vsigavedočnost na
znanje da; vodil je namreč, de se je Sara smejala, desilih je za
vratini šotora stala, in telesnim očem popotnikov' zakrita bila.

10. Je mar Bogu kaj nemogoče? K letu obsorej,
kakor sim rekel, bom spet prišel, če bo življenje, in
Sara bo sinu imela.  Poterdi s temi besedami Gospod svojo
storjeno obljubo, ker pravi: Ako se ravno, po človeško misliti,
vidi, de se ta obljuba ne more več v djanju spolniti, ker sta oba
/,e  perletna, in Sare nerodovitnost že skuš ena, — ali je pa ta reč
•udi per Bogu vsigamogočnimu nemogoča? per njemu, od kteriga
vesta in sta prepričana, de vse storiti in dopernesti zamore, naj
se ljudem še tako nemogoče zdi?  Terdno tedej upajta in vervejta,
de se bo zgodilo, kakor sim rekel, in de bosta k letu obsorej, ko
s pet pridem, sinu imela.

214

P črve Mozesove bukve.

15. Sara prestrašena je tajila rekoč: Nisim se sme¬
jala. In Gospodje rekel: Ni tako, temuč smejala si se.
Vprašanje p tujima Gospoda, zakaj de se Sara smeje, je Saro po-
polnama zmotilo in prestrašilo, tako de je prenaglo in nepremiš¬
ljeno tajiti jela, kar je storila; zakaj imela je te tri gostove še
zmerej za gole ljudi, vender za imenitne može; naj l)i tedej tega,
ki je govoril in simi obljubil, s svojim smeham ne razžalila, za¬
torej taji, de se je smejala, ker si drugači pomagati ne ve; naglo
je pa svoj pregrešik spoznala, ko je bilo od Boga govorjeno, od
kteriga je prepričana bila, de v serce vidi, in tudi nar skrivniši
misli ve.

16. Možje so se tedej vzdignili od o n dot, in se
pr o ti S o domi podali, in Abraham jih je, ž n j imi grede,
pospremil.  V Hebrejskim se bere: „Gledali so proti Sodomi,
ali, obernili so se z obličjem proti Sodomi", — to je, vzdignili so
se iz Abrahamoviga šotora in se na pot podali proti kraju, v kte-
rim so petere mesta Sodoma, Gomora i. t. d. ležale. — Abraham
svoje gosti pospremi, ne le zato, ker je to postava lepiga in per-
ljudniga zaderžanja mende že takrat terjala, ampak velikoveč ker
se je v njih družbi grozno srečniga in časteniga sodil, vedši, kdo
de so.

17. iii 18. In Gospod je rekel: Bom koli Abrahamu
skrival, kar mislim storiti, ker bo on veliko in silno
močno ljudstvo, in ker bodo po njem blagoslovljeni
vsi narodi zemlje?  Ravna tukej Gospod z Abrahamam, kakor
s svojim posebnim, zvestim prijatlam, kteri se je s svojim pobožnim
zaderžanjem in s svojo pokoršino že tolikokrat božjiga razodenja in
božjih obljub vdeležil. Ne bom mu skrival, Bog sam pcr sebi pravi,
ampak očitno mu hočem povedati in razodeti, kaj de sim z hudob¬
nimi prebivavci Sodome in družili čveterih mest storiti sklenil, ker
vem, de bo on očak veliciga, mogočniga in slavniga ljudstva, po
kterim bodo enkrat vsi narodi celiga sveta blagoslovljeni in veko-
mej srečni; in

19. Sej vem, de bo on svojim otrokam  in  'svoji hiši
za seboj perporočal, deržati se'božje poti, in ravnati po
resnici in pravici, de Gospod vse spolni nad Abrahamam,
kar mu je govoril.  Tukej nam Mozes pove pravi uzrok in na¬
men, zakaj de sveti in pravični Bog svoj sklep, Sodomljane kaz¬
novati, Abrahamu razodeti hoče. To versto tedej takole zastopi:
Milostljiviga sim se dozdej vedno Abrahamu skazoval, in sim ga
imel za svojiga posebniga služabnika in prijatla; vse sim mu od¬
kril in razodel, kar sim mu že dosilimal storil, in karkoli še v
prihod njemu in zarodu njegovimu storiti hočem; poterdil sim vso
svoje obljube v zavezi, ktcro sim ž njim naredil, naj bi on tako
up v nekdajno spolnitev teh obljub, in vero v Boga, svojiga Go¬
spoda varha in dobrotnika, vedno ohranil per sebi, svoji hiši, svo¬
jih mlajših in celim zarodu, ■— ravno tako mu hočem tedej hun
strašno kazin razodeti, ktero boni nad razujzdane hudobneže pe¬
terih mest poslal, in sicer zato, de bo on svojim otrokam in mlaj¬
šim povedati in jim globoko v serce vtisniti vedil, de nisim le do-

215

Poglavje XVIII.

brotljiv in usmiljen Bog, ampak tudi pravičin in ojster sodnik in
in hudobij kaznovavic, kteriga naj se torej boje, mu zvesto služijo
in se njegovih zapoved deržijo.

20. Gospod je tedej rekel: Vpitje iz Sodome in Go¬
more čedalje vcci perhaja, in njih hudobija je grozovitno
velika, to je, pregrehe iti strasti Sodomljanov in družili prebi-
vavcov tega kraja so tako velike, de v iiebo za maševanje teh
hudodelnikov vpijejo, ker tako žive, kakor de bi se jim nobene
kazni bati ne biio. Bili so Sodomijam, kakor prerok Ecehiel v
pogl. 16,49.50. piše, v resnici veliki, strašni grešniki,— bili so
ubijavci, roparji, preseštniki, gerdi živinski nečistniki, v krivicah
in grehih meseniga razujzdaniga poželenja vsi zakopani.

21. Doli bom tedej stopil in pogledal, ali je njih d j a-
nje tako hudobno, kakor (je veliko) vpitje, ktero je do
mene prišlo; de vem, ali je tako ali ne. Tukej spet Bog po
človekovo govori, torej si to, kar tukej bereš, tako razloži m za¬
slepi, de ne bo njegovimu neskončno popolnama bitju nasprotno.
Besede doli bom stopil  tedej ne smemo tako umeti, kakor de bi
dozdej Bog ondi ne bil pričujoč, ker bi se to z lastnostjo njegove
povsodpričujočnosti ne sklepalo, ampak pomen teh besedi ni noben
drugi, kakor: razodel jim bom, opomnil jih bom svoje pričujočno-
sti, in sicer s tem, de jim bom kazin, ktero so zaslužili, poslal;
enaki zastopik imajo tudi besede in bom pogledal ... česar nas še
več družili krajev sv. pisma prepriča, postavim Psalm 138, 23. —
1. Moz. 22,12, — Zatorej modro pravi veliki cerkovni učenik sv.
Avguštin: Kader se od Boga. govori, kakor de bi tega ali uniga
ne vodil, pomeni, de nam on tega še ni odkril, in kader se bere,
de je Bog to ali uno reč zvedil in spoznal, pomeni, de jo je lju¬
dem razodel in odkril, in de jih bo ali z dobroto ali z kaznijo
svoje vsigavedočnosti opomnil in prepričal.

22. Ter so se od ondot vernili in so šli vSodomo, Abra¬
ham pa je še stal pred Gospodam. Zavzel seje  Abraham
nad tem božjim razodenjem in se tako prestrašil, de ni mogel koj
k besedi priti; med tem sta Gospodova tovarša naprej proti So¬
domi popotvala, Gospod paper Abrahamu ostane, in zdej ga Abra¬
ham ponižno in zauplivo prosi, naj bi Sodomljanam, kteri se mu v serce
smilijo, perzanesil, in namenjeno kazin odložil, zakaj pred Gospo¬
dam stati  toliko pomeni, kakor Boga ponižno za kej prositi.

23. In seje  perbližal in rekel: Boš li pokončal pra-
vičniga s krivičnim  vred. „In seje  perbližal“, to je, on ga
je prav živo in goreče prosil, zakaj besede ,,k Gospodu bliži sto¬
pili, ali, se perbližati: 1  imajo tudi v družili krajih sv. pisma ta
pomen, postavim I. kralj. 14, 36. — Psalm 72, 28. — Hebr. 10.
22. — Š terdnim zaupanjem v neskončno milost božjo Abraham
usmiljeniga Boga prosi, de naj bi perzanesel Sodomljanam in jih
ne pokončal, in ker ne ve nič posebniga s čimur bi svojo prošnjo
podpiral, si tedej misli, de jih vender v peterih mestih še nekoliko
biti mora, kteri pobožno in po volji božji žive, zatorej se s po¬
nižno in krotko prederznostjo podstopi, Boga na taiste tako rekoč
opomniti in ga poprositi, zavolj njih mestam perzanesti. Y la na-

216

Perve Mozesove bukve.

men vprašaje Boga prosi rekoč: Boš li pravičniga s krivičnim vred
pokončal? to je, gotovo tega ne boš storil, tvoja neskončna pra¬
vičnost tega ne v perpusti.

24 ■— 32. Če  bi še petdeset pravičnih po mestu bilo i.
t. d. In Gospod mu je rekel: Ako najdem v Sodomi le pet¬
deset pravičnih po mestu, bom perzanesil celimu kraju
zavolj njih i. t. d. Lepo se v teh verstah Abrahamova gorka
ljubezin do svojiga bližnjiga razodeva; z Bogam se tako rekoč
poganja za ohranenje peterih mest; ne prosi samo za Lota, ampak
za vse ljudi tistih krajev. Mislil si je pobožni očak, de prav
majhno število pravičnih imenuje, če jih petdeset  reče, in de jih
mora brez dvoma še veliko več ondi biti; ko ga pa vsigavedoči Bog za¬
gotovi, de jih ni toliko, se vender še vnovič podstopi, tudi zavolj manj-
siga vedno manjšiga števila pravičnih Boga za perzanesnost in milost
prositi, tako dolgo, de število petdesetih  poredama noter do desetih
zniža, in de mu Bog obljubi in ga zagotovi, de bi tudi zavolj de¬
set  pravičnih perzanesti hotel, ko bi se dobili, — pa de jih še
toliko ni! Abraham to slišati omolkne, in si ne upa dalje prositi,
iz strahu, dobrotljiviga pa vender tudi ojstriga in pravičniga Boga
s svojo prederzno prošnjo razžaliti in se mu zameriti. Presereno
sicer želi, vsaj svojiga ljubiga žlahtnika Lota z njegovimi vred
strašniga vkončanja rešiti, pa tudi za-nj si ne upa več prositi;
zroči ga v svojim serci milosti božji, in se tolaži, de pravičnimu
se ne bo krivica zgodila, ampak de tudi časno hudo, ki pobožniga
zadeti vtegne, božja modra previdnost v dobro oberne.

33. In Gospod je proč šel, ko je bil nehal z Abralia-
mam govoriti; Abraham pa se je vernil domu.  S tem be¬
sedami pokaže Mozes, kako in s kakošnim nasledkam se je pogo¬
vor med Bogam in Abrahamam končal, kteriga Mozes prav živo po¬
piše, naj bi v vedin spomin bil, koliko je Bog Abrahama zavolj
njegovih lepih čednost obrajtati in štimati mogel, de se je tolike
milosti božje vdeležil, de se je tako naravnost in tako prijazno z
Bogam pogovarjati smel. Vidimo pa tudi v tem pogovori dve ime¬
nitne lastnosti božje ob enim, njegovo milost  in pravičnost.  Per¬
zanesil in odpustil bi bil Bog vsirn razujzdanežem vsili peterih
mest zasluženo kazin, zavolj desetih  pobožnih, ko bi se bili ondi
našli, oh — pa tudi deset  jih ni bilo! — božja pravičnost vkon-
čanje tako splošno spačeniga ljudstva terja. — Tako še tudi dan
današnji usmiljen Bog marskaterimu mestu, marskateri deželi per-
zanese, zavolj nekterili pobožnih duš, ki še po mestu, po deželi
žive; če je pa hudobija presplošna in prevelika,— pa udari, sicer
ne več z žepljenim ognjem z neba, ampak z dragino, z vojsko, z
potresam, i. t. d. po svoji modrosti in previdnosti.

Poglavje XIX.

Zapopadik.

Lot angeljea, ki sta v Sodomo prišla, prijazno sprejme in
pogosti, Sodomijam mu zato žugajo in silno nadlego delajo. Angeljea
Lota z ženo in hčerami izpeljeta iz Sodome, ktero z druzimi mesti vred
oginj vkonča. Lotove hčeri od vpijaneniga očeta spočnete Moaba in
Amona, — zarod Moabičanov in Amoničanov.

1.2f^večer sta prišla dva angeljea v Sodomo, ko je Lot
ravno pred mestnimi vratmi sedel. Ko ju je on (jLot)
zagledal, je vstal, jima naproti šel, in se do tal per-
klonil. Hebr. 13, 2 .

2 .  In je djal: Prosim Gospoda, stopita v hišo svojiga hlapca,
in ondi prinočita; umita si svoje noge, in zjutrej idita
svojo pot. In sta odgovorila: Kratko nikar, ampak na
ulicah bova ostala.

3. On pa ju je le silil, de bi ž njim šla 5  in kader sta bila
v njegovo hišo prišla, jima je večerjo napravil, in opres-
nikov spekel, ter sta jedla.

4. Pa predin so spat šii, so možje iz mesta hišo obsuli,
mladi in stari, vse ljudstvo skupej.

5. In so klicali Lota, in so mu djali: Kje sta moža, ki sta
nocoj k tebi prišla? Perpelji ju vun, de ju spoznamo.

6 . Lot je šel k njim iz hiše, je zaperl duri za seboj, in je
rekel:

7. Nikar, bratje moji, prosim, ne storite te hudobije;

8 . Imam dve hčeri, ktere še niste moža spoznale; nji ho¬
čem k vam perpeljati, in znosite se nad njima, kakor se
vam poljubi, samode tema možema nič lmdiga ne storite,
ker sta pod senco moje strehe prišla.

9. Oni so pa djali: Poberi se nazaj. In so dalel rekli: Ka¬
kor ptujic si prišel, mar zato, de bi sodil? 8 !e hujši ka¬
kor una dva te bomo nadležvali. Ter so s prav veliko

318

Perve Mozesove bukve.

silo planili na Lola, in že so hotli vrata ulomiti.
II. Petr. 2, 8.

10.  Pa lej, angeljca sta z roko segla (Iz hiše) po Lota, in
ga noter k sebi potegnila, in sta zaklenila duri.

11. Une pa, ki so sunej bili, sta oslepila od nar manjšiga
do nar večiga tako, de niso mogli vrat najti. Modr. 19, 16.

13. In sta rekla Lotu: Ali imaš še kteriga svojih tukej ?
Zeta ali sinove aii hčere? Vse, kar je tvojih, pelji iz
tega mesta.

13.  Zakaj, razdjala bova ta kraj, ker njih hudobija čedalje
bolj vpije pred Gospoda, kteri naji je poslal, jih po¬
končati.

14.  Lot je tedej vun šel, in s svojimi zeti govoril, ki so
mislili njegove hčeri vzeti, ter je djal: Vzdignite se, ter
pojdite iz tega kraja; zakaj Bog bo to mesto potrebi!.
In (zetam) se je zdelo, de v šali govori.

15.  In ko je bilo jutro sta ga (Tj o ta) angeljca morala rekoč:
Vstani, vzemi svojo ženo, in svoje dve hčeri, kiji  imaš,
de tudi ti konca ne vzameš s pregrešnim mestam vred.

16.  Ker se je pa še obotavjal, sta angeljca za roko prijela
njega, njegovo ženo, in njegove dve hčeri; zato ker mu
je Bog zanesti hotel. n. Petr. 2 , 7 .

17.  In sta ga vun peljala, in zunej mesta postavila, in mu
tam govorila rekoč: O trni si svoje življenje, ne oziraj se,
in nikjer se ne mudi po teh okrajnah; ampak na goro
beži, de tudi ti konca ne vzameš.

18. In Lot je rekel njima: Prosim Gospod moj!

19.  Ker je tvoj hlapec milost dosegel pred teboj, ker si mi
svoje usmiljenje skazal v tem, de si mi življenje otel, in
ker se na hrib otet ne morem, de me nesreča ne zadene,
in de ne umerjeni;

20. Ondile blizoje malo mesto, v ktero lahko zbežim, in bom
otet; sej ni veliko, ter bom (v njem) per življenji ostal.

21.  In mu je odgovoril: Lej, tudi kar to tiče, tvojo prošnjo
uslišim, ne bom razdjal mesta, ki si za-nj govoril.

22. Hiti in otmi se va-nj, ker nič ne morem storiti, dokler
ne prideš tje. Zato je ime tisliga mesta imenovano Segor.

23.  »Solnce je ravno posijalo na zemljo, in Lot je perbežal
v iSegor.

24.  Gospod je tedej deževal na Sodomo in Gomoro žveplo in
oginj od Gospoda z neba. v. Moz. 29, 23. — Joz. 13, 19-
— Jcrem. 50, 40. — Eceli. 16, 49. — Aiuoz 4, 11. — Luk. 1?,
29. — Jud. v. 7 .

Poglavje XIX.

219

25. In je pokončal te mesta, in vso deželo okoli, vse prebi-
vavce mest, in vse zeljša po polji.

26 .  In njegova žena, ker se je ozeria, se je spremenila v
solnat steber. Luk. 17, 33.

27 .  Abraham pa je zjutrej vstal, (jin na tistim kraji), kjer je
bil pred ta dan z Gospodam, i. Moz. 18, l.

28. Je pogledal proti Sodomi in Gomori, in po vsili okrajnah
tiste dežele, ter je vidil žareči hlap vzdigvati se z zem¬
lje, kakor dim iz peči.

29. Ko je Bog tedej razdeval mesta tiste dežele, se je spom¬
nil Abrahama, in je rešil Lota iz razdertije mest, v kte-
rih je prebival.

30. In Lot se je iz Segorja na goro podal, in je tam ostal,
tudi njegove dve kčeri ž njim, (zakaj bal se je v Se-
gorji ostati), in je v jami prebival on in njegove dve
hčeri ž njim.

31. In starji je k mlajši rekla: -Majni oče je star, in nobedin
mož ni ostal na zemlji, kteri bi naji za žene vzel po na¬
vadi celiga sveta.

32. Pojdi, vpijanive ga z vinam in ležive per njem, de olna-
nive zarod po svojim očetu.

33. Tedej ste tisto noč svojimu očetu vina piti dale, in starji
je šla k očetu, in je ležala per njem; on pa ni čutil, ne
ko se je hči k njemu vlegla, ne ko je vstala.

34. Drugi dan je tudi starji rekla k mlajši: Lej ležala sim
včerej per svojim očetu, dajve mu tu tudi nocoj vina piti,
in boš ti per njem ležala, de ohranive zarod po svojim
očetu.

35. In ste tudi tisto noč svojimu očetu vina piti dale, in mlajši
hči je šla in ležala per njem; in on tudi takrat ni čutil,
ne ko se je k njemu vlegla, in ne ko je vstala.

36. Tako ste obe hčeri Lotove od svojiga 'očeta spočele.

37. Starji je rodila sinu, in je njegovo ime Moab imenovala,
leta je oče Moabičanov, do sedajniga dne.

38. Tudi mlajši je sinu rodila, in je njegovo ime Amon ime¬
novala, to je, sin mojiga ljudstva, on je oče Amoničanov
do današnjiga dne.

220

Perve Mozesove bukve.

Razlaga XIXt  poglavja.

1. Zvečer sta prišla dva angeljca v Sodomo, ko je Lot
ravno pred mestnimi vratmi sedel. Ker nam sv. zgodopisec tu-
kej samo dveh angeljcov spomni, se vidi, de je tretji, kteri je z
Abrahamam ali v imeni božjim govoril, ali pa sam Bog bil, zginil,
in ni v Sodomo šel; peršla sta pa angeljca zvečer, ko je že mrak
nahajal, v to mesto, morebiti zato, de bi perložnost imela, So-
domljane prepričati, kako zlo de zaslužijo, zavolj svojiga razujz-
daniga življenja tepeni in kaznovani biti, zakaj geni o gerdo so se tisti
večer pred hišo, v kteri sta angeljca bila, zaderžali.— Lot je od
tistiga časa, ko ga je Abraham iz rok sovražnikov rešil, vedno v
Sodomi prebival, ker se mu po okrajnah ni kej varno zdelo. Pre¬
stara je navada, se pred mestnimi vratmi zlasti o mraku zhajati;
tukej so imeli sodniše, kjer so zatožene spraševali in obsojali, tu-
kej je bilo semnjiše, ker so se kupčevavci in kupci zbirali, tukej
je vsak nar Iožej in nar gotovši zvedil, kaj se je noviga in po-
sebniga ali po mestu ali v okolici ali pa po družili krajih zgodilo,
nar rajši pa so mestnjani zvečer tje zahajali, se ondi pomenkvat,
pogovarjat in radovat. Tako je tudi Lot ob prihodi angeljcov pred
mestnimi vratmi sedel in počival.

Ko je nju zagledal, je vstal, jima naproti šel, in se
do tal perklonil. Kakor Abraham je bil tudi Lot lepiga, per-
ljudniga zaderžanja; ni vedil, kdo de so ptuji popotniki, in vender
jih kakor visoke gospode ponižno pozdravi, in se jim v znamnje
svojiga spoštovanja po stari navadi do tal perklone.

2. In je djal: Prosim Gospoda, stopita v hišo svojiga
hlapca, in ondi prenočita; umita si svoje noge, in zjutrej
idita svojo pot. Pač je bila lepa ta stara pastirska navada gost-
niga perjateljstva, ktero je Lot v sredi hudobnih, neljudnili pre-
bivavcov Sodome ohranil. Enoglasno vsi sv. zgodopisci pobožna
očaka Abrahama in Lota v tej reči pred vsimi druzimi hvalijo; za-
tegavoljo sta pa tudi tako srečna bila, de so augelji božji k njima
zahajali, ž njima se menili in jedli. Ponudi postrezni Lot angelj-
cama, kar je popotnikov po zahodi sobica perva skerb in jim pred
vsim potrebno— ponočni počitik, ki je bil toliko veči dobrota, ker
si ptuji človek v Sodomi ob časi toliciga spačenja ni bil nobene
reči ne miru ne oliranenja dobre vesti in clo življenja ne svest;
povabi ju, naj si noge umijeta, kar je popotnikam enako dobro in
služno, kakor smo zgorej per Abrahamovi ponudbi (pogl. 18, -L)
v mislili imeli. Imenuje se nju ponižniga hlapca, ker je namreč
šega bila, de so hišni gospodarji per svojih gosteh vse storili, kar
je sicer dolžnost hlapcov bila. — Vender pa ona v njegovo po-
vabljenje ne pervolita koj, mende zato ne, de bi Lotu še veči
perložnost dala, svojo prijaznost, ležečnost in skerbnost do nju,
svoje lepo serce pokazati, ter pravita: Kratko nikar, ampak
na ulicah bova ostala.

3. On pa ju je le silil, de bi ž njim šla; in kader sta
bila v njegovo hišo prišla, jima je obedo napravil, in

Poglavje XIX.

231

presnikov spekel, ter sta jedla. Lot ni poprej nehal, ju pri¬
jazno pregovarjati, de naj per njemu ostaneta, de ju je pregovoril,
zakaj vedilje, de bi zabavljanje, draženje, zasramovanje in druge
težave terpeti mogla, ko bi na ulicah prenočila; vender jima ne
razodene hudobij Sodomljanov, ker si misli, de bi ne bilo prav,
ptujim popotnikam svoje somestnjane opravljati; z druzimi nagibki
ju je vedil pregovoriti. Pelje ju v svojo hišo, vrata za seboj do¬
bro zapahne, kar je bilo, kakor sledeče verste pričajo, prav pa¬
metno in previdno od njega, in jima urno večerjo napravi, in opres-
nikov,  to je, kruha brez kvasil speče, de bi se z jedjo in pijačo
poživila in potem mirno počivala. In angeljca sta jedla,  (lej zgo-
rej pogl. 18, 9).

4. Pa predin so spat šli, so možje iz mesta hišo obsuli,
mladi in stari, vse ljudstvo skupej. Kakor hitro se je po
mestu razglasilo, de sta dva imenitna mlada in lepa gospoda k
Lotu prišla, in de per njem prenočujeta, so od vsili strani iz ce-
liga mesta vkup perderli; Lotovo hišo obsuli in ogradili, de bi jim
lepa mladenča ne ušla, de bi se po svojih srovih, živinskih željah
nad njima znosili, de bi se ju v nesramni zopernatorski pohot po-
služili. Iz tega se vidi, kako strašna in splošna je bila spačenost
Sodomljanov, kako zaslužena prihodna kazin. Brez razločka sta¬
rosti, stari in mladi so očitno dopernašali nar gerši dela svinjske
natori nasprotne nečistosti; zato se njih greh tudi med vnebovpi-
joče  šteje, in se tudi mutasti  greh imenuje, ker je tako gerd, de
se brez velike potrebe z dobro vestjo še od njega govoriti ne sme.

5. In so klicali Lota in so mu d j ali: Kje sta moža, ki
sta nocoj k tebi prišla? Perpelji ju vim de ju spoznamo.
Lahko sije misliti, v koliki zadergi in stiski se je ubogi Lot per
tem nesrečnim nastopi znajdel; od ene strani sliši vpitje in krič
srovih Sodomljanov, ki po vsi sili njegovimu varstvu zročena mla¬
denča terjajo; od druge strani je pa ne le iz ljubezni do bližnjiga
ampak tudi po stari šegi gostniga perjateljstva dolžan in zavezan
bil, svoje gosti vse krivice in nevarnosti braniti, in jih clo z ne¬
varnostjo lastniga življenja vsiga hudiga varovati, toliko več še te
dva, ker jo je s silo pregovoril, per njem ostati. — De ju spoz¬
namo-,  eni razlagavci menijo, de so Sodomijam s temi besedami
hotli reči: To ne gre, to ni prav, de ptuje ljudi brez našiga per-
voljenja pod streho jemlješ; vim ju perpelji, de zvemo, kdo in od
kod de sta, kaj hočeta in kam de sla namenjena. De pa to ni
pravi pomenlej teli besedi, nas cela tukej popisana zgodovina in
vse okoljšine, še bolj pa sama Hebrejska beseda ja da  prepriča;
dostikrat sicer jada  pomeni kako reč zvediti, presoditi, ali kaciga
človeka po obrazu, po namenih in sklepih spoznati, — nar večkrat
pa pomeni: ženo za svojo spoznati, ali zakonsko dolčnost spoja ž
njo dopolniti, postavim 1. Moz. 4, 1. 17. in po družili krajih; po¬
meni jpa tudi hudobijo nečistosti s človekam svojiga spola ali na
kakorsno si bodo zopernatorsko vižo storiti, postavim III. Moz. 18
22. — 20, 13. — ltimlj. 1, 26. 27. — I. Kor. 6, 9. De je ta
poslednji zastopik besede juda tej versti nar bolj permerjen, vse
tukej zapisane okoljšine poterdijo, zlasti pa koj sledeče verste.

222

Perve Mozesove bukve.

6. •— 8. Lot je šel k njim iz hiše, je zaperl duri za
seboj, in je rekel: Nikar, bratje moji, prosim, ne storite
te hudobije; imam dve hčeri, ktere se niste moža spozna¬
le, nji hočem k vam perpeljati, in znosite se nad njima,
kakor se vam poljubi. Vidi se, de Mozes povest od gerdiga,
nesramnica obnašanja Sodomljanov, kar mu je mogoče, ob krat¬
kim zapiše; samo toliko in z malo besedim' pove, kolikor je nar
bolj potrebno voditi, de se cela pergodba razumeti zamore. —• Lot
si naprej perzadeva, jih, če bi se dalo, s pametno besedo umiriti,
in od njih namena odverniti. Gre tedej pred nje iz hiše, in vrata
za seboj zapre, de bi pohotni in že precej razkačeni mestnjani
med njegovim govorjenjem po sili skozi odperte duri ne planili, in
njegovih varvancov ne zgrabili; trudi se, jih pregovoriti, naj bi
se take gerde in strašne pregrehe vsaj s ptujima gospodama zder-
žali, prosi jih pomisliti, de je on, ki ju je pod svojo streho vzel,
po šegi in zapovedi stare gostile navade dolžan, za nju pokoj,
poštenje in življenje skerbeti, ter pravi: prišla sta pod senco
(hrambo) moje strehe , to je, od mene po vsi pravici perčakujeta,
de ju bom vse nesreče varval in branil, dokler bosta v moji hiši.
Ko je pa vidil, de so vse njegove prošnje, vse njegovo perzade-
vanje in pregovarjanje zastonj, in de jih s svojo besedo skor še
bolj užiga in razkači,— jim ponudi svoje dve nedolžne hčeri, naj
se nad njima znosijo, in si svoj nečisti pohot olilade, samo de
svojima gostema perzaneso, in se zopernatorske strasti zderže.
Prav in pametno je bilo, de je Lot divjake pregovarjal in se tru¬
dil, jih z lepim vpokojiti in od hudiga odverniti, zakaj koga dru-
ziga bi bil vstan storiti, ker so bili vsi proti enirnu, in sam proti
vsim? — kar pa zdej s svojima hčerama sklene, je hudo in pre¬
grešno, in se nikakor ne da izgovoriti, bodi si navada, se za svoje
gosti potegniti, in jih nevarnosti braniti, še tako spoštovana in
sveta; tukej je Lot v svoji gorki ležečnosti in ljubezni do bližnjiga
predelječ šel, je oblast očeta v zlo obernil, je dolžnost do otrok
prestopil, — je grešil; in desiravno ga eni cerkovni očetje zlasti
sv. Ambrož in sv. Avguštin zagovarjajo, karanja in zasluženiga
grajanja vender ne more izgovorjen biti, ker nikoli ni in ne more
prav in perpušeno biti, kej hudiga storiti ali perpustiti, de bi se
kej dobriga doseglo, ali krajši rečeno, v dosego dobrih namenov
se ne smejo slabi perpomočki rabiti. Vse kar bi se v tej reči v
Lota zagovor reči zamoglo, je tole, de je bil per tem nastopi mende
tako zmoten in prestrašen, de sam ni vedil, kaj de počne in obeta,
tudi si je vtegnil misliti, de se Sodomijam ponudenili hčer ne bodo
liotli v vlast poslužiti, ker ste bile že dvema mestnjanama zaročene.
Zraven tega pa sevede vsa sodba in presoja le Bogu gre, kateri
v serce vidi, in skrivne nagibe preiskuje.

9. Oni so pa djali: Poberi se nazaj. In so dalej reklj :
Kakor ptujic si prišel, mar zato, de bi sodil? Še hujši,
kakor una dva te bomo nadležvali. Ter so s prav veliko
silo planili na Lota in že so hotli vrata ulomiti. Vse Lotovo
perzadetje, pohotno trumo umiriti in spred hiše spraviti, ni nic
zdalo, tudi clo ponudba njegovih hčer je bila zastonj, ne poslušajo

223

Poglavje XIX.

ga divjaki, temoč le v eno mer kričijo: Poberi se od hišnih vrat,
ali bos mar ti, ki si sam ptujic, in ne rojak našiga mesta naše
djanje in početje presojal, nam zapovedoval in nas učil, kaj de
naj storimo? In v tem kriču in rjavenju že vsi razkačeni na-nj
derejo, ga hočejo od vrat potegniti, zaperte vrata ulomiti, se tako
ptujcov polotiti in svoj nesramni namen doseči; zraven pa Lotu žu¬
gajo, de, ako jim urno in z lepim dur ne odpre, ga hočejo še
hujši imeti, ko njegova dva gostova, in nalaš še bolj nesramno ž
njim ongaviti, ko z unirna dvema, desiravno je že star. Vender se
je tudi tukej resnica lepiga pregovora razodela: „Kader sila do
verha perkipi, se božja pomoč že glasi. “ —

10. Pa lej, angeljca sta z roko segla fiz hiše)poLota,
in ga noter k sebi potegnila, in sta zaklenila duri. Kar
tukej angeljca storita, se t je vidilo, kakor bi bilo samo po človeško
storjeno, zakaj nista se še dala spoznati, kdo de sta, in iz kaj
za eniga namena sta, sem prišla, in Lot jih je le še vedno za
goli človeka, za imenitna popotnika, imel. Vender se je vse to
s čeznatorno, skrivno močjo zgodilo, zakaj sama vrata odpreta,
Lota v hišo potegneta in spet zapreta, brez de bi se bila drulial
te perložnosti poslužila, berž na-nju planila, ju zgrabila ali skozi
ravno odpertc vrata se v hišo zakadila— skrivna moč božja jo je
nazaj deržala.

11. Une pa, ki so zunej bili, sta oslepila, od nar manj-
siga do nar večiga tako, de niso mogli vrat najti. Skorej
vsi razlagavci terdijo, de Sodomijam niso bili zares oslepljeni,
ampak le omamljeni, in de so v tem svojim omamljenju reči dru-
gači vidili, kakor so same na sebi bile, 'tako de vrat Lotove hiše
niso mogli najti. Enako se bere tudi od Sirjanov, ko so preroka
Elizeja vjeti hotli, IV. Kralj. 6,18.; in teh misel so tudi Aleksan-
drinski prestavljavci. Spisatelj bukev modrosti pa meni, de je
naenkrat gosta tema vstala, enaka temi, s ktero je Mozes v imeni
božjim Egipčane udaril, ktera je Sodomljane tako splašila, de je
sleherni nevtegama iskal, urno domu priti.

12. In sta rekla Lotu: Ali imaš še kteriga svojih tu¬
kej? Zeta ali sinove ali hčere? Vse kar je tvojih pelji
iz tega mesta. Zdej, ko je zunej vse mirno in pokojno bilo,
razodeneta angeljca namen, iz kteriga sta v Sodomsko mesto pri¬
šla, in desilih sta dobro vedla, kje in kteri so iz Lotove hiše,
vender Lota poprašata, ali še kteriga svojih v hiši ima; hotel je s
lem vprašanjem Bog Lotu perložnost dati, za tiste prositi, ktere
si rešene želi. Iz angeljcov veljenja, de naj vse svoje iz mesta
pelje, Lot lahko spozna, kaj se bo zgodilo, tudi mu angeljca sa¬
ma poleg sledeče verste to precej povesta.

13. Zakaj razdjala bova ta kraj, ker njih hudobija če¬
vlje bolje vpije pred Gospoda, kteri naji je poslal, jih
pokončat. Angeljca sicer odkrijeta Lotu, de bosta mesto raz¬
dala, vender mu zamolčita kako in s čem, kar mu tudi vediti ni
bilo treba. Povesta mu tudi uzrok kazni, namreč brezšteviljno na-
množeno hudobijo Sodomljanov, ki v nebo za maševanje vpije; —

224

Perve Mozesove bukve.

ravno tako mu zdej tudi razodeneta, kdo de sta, od koga de sta
poslana, v česar imeni in povelji bosta ta kraj pokončala.

14. Lot je tedej viin šel, in s svojimi zeti govoril, ki
so mislili njegove hčeri vzeti, ter je djal: Vzdignite se,
ter pojdite iz tega kraja, zakaj Bog bo to mesto potrebil.
In (zetam) se je zdelo, de v šali govori. Nanaglama se
Lot poda k svojima zetama, jima hitro pove, kar je od angeljcov
zvedil, ju prosi in opominja, urno zapustiti ta kraj nesreče, po-
boljšanje in spokorjen)e obljubiti in se milosti božji perporočiti. Al
gorje jima! ne verjameta njegovi besedij ter mislita, de se stari
tast le norca dela in ju samo malo strašiti hoče. Klavern in ža-
lostin se Lot domu poda, vidši de nič ne opravi, — in zaupljivo
od Boga svoje in svojih rešenja perčakuje.

Kar Lotova zeta še posebej kakor zeta  zadene, je treba ve-
diti, de se po takratni in ne po naši navadi in šegi tako imenujeta;
zakaj nista bila še moža Lotovih hčer, ampak te ste jima bile le
namenjene in obljubljene. Imenovali so pa ženina, kakor hitro je
bila sprotna obljuba storjena, koj zeta, desiravno ženitnine še nišo
imeli, ktera se je še le čez kačih deset  mescov po obljubi obha¬
jala. Neveste so noter do ženitnine v očetovi hiši ostale, in se šele
po svatovšni ali pravim zaročenju iz očetove hiše v dom ženina
preselile. Kavno v tem stanu ste bile Lotove hčeri ob času an¬
geljcov prihoda v Sodomo, bile ste namreč že obljubljene v zakon,
vender ste še v očetovim domu preteka navadniga časa perčako-
vale in lepo nedolžno živele, kakor sam oče poterdi (zgorej v>  8*)>
kjer pravi, de še niste moka spoznale , to je, še nobeniga (za
moža) ne vzele, in še nikoli z nobenim zakonskiga spoja ne imele.

15. In ko je bilo jutro, sta ga angeljca morala re¬
koč: Vstani, vzemi svojo ženo, in svoje dve hčeri, ki
ji imaš, de tudi ti konca ne vzameš s pregrešnim me-
stam vred.  Zdi se, de se je Lot dolgo mudil, obotavljal in po¬
tikal, ker ga angeljca zjutrej tako živo svarita, de naj beži. Pa
lahko si je misliti Lotovo otožnost in počasnost per odhodu; britko
mu je bilo kraj, v kterim je toliko let živel, dosti dobriga vžil,
pa tudi marsikej hudiga (zastran razujzdanosti Sodomljanov) pre¬
bil, naenkrat in za vselej zapustiti; vedno je bil sicer v veliki ne¬
varnosti od hudobnih mestnjanov v greh zapeljan biti, in težko težko
muje  večkrat bilo, v sredi hudobije pobožnost ohraniti, al vender
se mu milo stori selo, ki ga je navajen, somestnjane, ki se in"
smilijo, zapustiti, in kmalo njih strašni konec viditi; zato se tako
kasno perpravlja odriniti.

16.  Ker še je pa še obotavljal, sta angelj ca za ro¬
ko prijela njega, njegovo ženo, in njegove dve hčeri;
zato ker muje  Bog zanesti hotel.  Ker se tedej Lot. dolgo
ne more odpraviti, perstopita angeljca in peljeta njega in njegove
per roki iz mesta, in sicer tako, de eden z desno roko prime roko
Lota, z levo pa roko žene, in ravno tako drugi roke hčer poprime-
Hotel je pa Bog Lota oteti in ga je otel, zato ker je pravično m
pobožno živel, kakor se bere II. Petr. 2, 7. ■ —- Bukve modrosti
10, 6. in drugod. Kaj de se je pa z Lotovimi hlapci in sploh s

225

Poglavj e XIX.

celo njegovo družino zgodilo, ni nikjer zapisano; znabiti de je samo
Lot z ženo in hčerama v Sodomi stanoval, in de so pastirji in
drugi posli zunej mesta per čedah in poljskim delu bili in v šotorili
prebivali, in de jih tedej Bog ni pokončal. _

17. In ste ga vini peljala, in zunej mesta postavila, in
mu tam govorila rekoč: Otmi si svoje življenje, ne oziraj
se in nikar se ne mudi po teli okrajnali, ampak na goro
beži, de tudi ti konca ne vzameš. Iz sledečih verst se zdi,
de je ta angeljc, ki zdej z Lotam govoriti začne spet ravno tisti
vikši med tremi, ki je pred ta dan z Abraham govoril, in mu vkon-
čanje peterih mest razodel, in kteri je nar berž sam Bog bil, za¬
kaj v več verstali tega poglavja se mu božje lastnosti prilagajo.
Tako postavim mu v 19. versti Lot milost in usmiljenje in ohra-
nenje svojiga življenja perpisuje, v 21.  versti prošnjo usliši, in
mestu, za kteriga’ Lot prosi, perzanese, v 24.  versti se Jehova
imenuje, i. t. d. Ne oziraj se  pomeni: ne mudi in ne obotavljal
se, ampak urno stopaj in od tod beži. Pod goro, na ktero je Bog
Lotu bežati rekel, se mora ena od gor zastopiti, ktere so proti
solnčnimu izhodu od mertviga morja, zakaj okol tistih gor je poz¬
nejši njegov zarod prebival, ondi so Moabičani in proti jutrovi od
njih Amoničani bili, kakor iz njih zgodovinšin vemo.

18. — 20.  In Lot je rekel njima: Prosim, Gospod moj!...
Ondile blizo je malo mesto, v ktero lahko zbežim. Iz tega,
kar tukej Lot govori, in za kar prosi, se lahko vidi, deje bil ves splašen
in tako rekoč zmešan, in de sam ni vedil, kaj govori; zaupa sicer v
božjo pomoč in vender dvomi, ali sc bo na gori nesreče obvarovati
zamogel ali ne. Vedil je. sicer, de bo vsili pet mest božja šiba u-
darla, in vender v svojim omamljenji želi v eno teh mest zbežati, ter
prosi: „Ondile blizo je mesto, va-nj naj zbežim, sej ni veliko, te¬
dej si bom lahko življenje ohranil v njem“, — s temi besedami je
mende hotel.reči: Majhno je tistole mesto, in ijna malo prebivav-
cov, tedej je tudi manj hudobije tam, zato se božja ojstrost ne bo
tako lmdo maševala nad njim, nar ložej si torej tam življenje o-
hranim.

2\.  In mu je odgovoril: Lej, tudi kar to tiče j tvojo
prošnjo uslišim, ne bom razdjal mesta, ki si za-nj prosil.
()<l vekomej je Bog vedil, kaj de se bo zgodilo, de se bo namreč
zavolj Lotove prošnje tega mesta usmilil, in ga ne razdjal; in kar
je od vekomej sklenjeno bilo, zdej Lotu oznani- in ga spolnitve
njegove prošnje zagotovi. Znabiti, de je Bog zavolj 'tega v to
prošnjo toliko rad pcrvoliL, ker je bil-Lot že tako, ves prestrašen,
in bi sc bil na gori, s ktere se je cela strašna podertija in pogo-
rija krog in krog vidila, še bolj bal; v mesti pa, ki je na planini
stalo, sc ta reč ni tako strašna vidila.

22.  Hiti in otmi se va-nj, ker nič ne morem storiti,
dokler ne prideš tj e. Zato je ime tistiga mesta imeno¬
vano Segor.  Las je dotekel, ura maševanja se bliža, le toliko
so, de sc Lot v prošeno mesto reši, in maševavna šiba božja bo
udarla. Zato opominja angeljc Lota, de naj hiti. — Mesto, ki je
»do poprej Bela  ali Bala  imenovano, je zdej ime Segor  ali bolj

15

128

Perve Mozesove bukve.

Coar  dobilo, ker gaje  Lot v svoji prošnji tako imenoval. Beseda
coar  pomeni malo, majhno,  in to ime je Lot mestu priložil, ali
zato ker je bilo v resnici majhno, ali pa zato, ker se mn je
reč, za ktero je prosil, sama na sebi majhna in ne pomenljiva
zdela.

23. Solnce je ravno posijalo na zemljo, in Lot je
perbežalvSegor.  De bi Lot v tem mestu blagovoljno kakor
popotvavec sprejet in po stari navadi, ktero je sam toliko čislal,
pogostvan bil, je modri Bog tako naklonil, de Lot v Segor pride
ob času, ko so mestnjani ze na nogah bili, de so ga koj lahko
lepo sprejeli, in zravin tudi preč strašno novico zvedli.

24. Gospodje tedej deževal na Sodomo in Gomoro
žveplo in oginj od Gospoda z neba.  De bomo to strašno
in spomina vredno kazin božjo, kolikor se je po natornih postavah
zgodila, razumeli, in si jo k sercu vzeli, je pred vsim drugim po¬
treba, dve reči prevdariti: 1) Bila je prijetna in rodovitna dolina
Sidim  imenovana, polna smolnatih globin in jam, I. Moz. 14, 10.,
ondi so stale petere mesta Sodoma, Gomora i. t. d. 2) Pod žvep-
ljem in ognjem, kije  z neba deževal, se zamore ali goreč žvepel
zastopiti, od kakoršniga je tudi po drugih mestih sv. pisma go¬
vorjenje, ali pa blisk in gromska strela, od česar se bere tudi v
Psalm. 10, 7.  — Eceh. 88, 22. — IV. Kralj. 1,12. — Job. 1,16. -
Jezaj.66,16. Če te dve poglavne okoljšini pred očmi imamo, bo¬
mo tudi celo reč lahko umeli, ktera se je po posebnim povelji bož¬
jim in mende takole godila: Naenkrat vstane strašin vihar, ves
zrak nad peterimi mesti je bil- od groma stresvan, z bliskam in
gromskimi strelami napolnjen, in od njih žarkov vžgan. Ker ognjene
strele na vse strani švigajo in pokajo, se kmalo tudi smolnate grude,
kterih so bili po zgorejni opombi ti kraji polni, vžgd; komej se
smola vžge, je bilo joj! vihar piha, požrešni oginj se širi in širi,
razdvava in požira, tako de je v majhnim času cela lepa planjava
v žalostno pogoriše spremenjena. — Kako pa de se je ob tej pri-
godbi ondi morje storilo, ktero se mertvo morje  imenuje, nam bo
iz sledečih okoljšin in prevdarkov umevno: Bilo je namreč že pred
to prigodbo jezero v tem kraji, kteriga je iztok reke Jordana sto¬
ril; vender je bilo to jezero pod zemljo, in z zemljino smolo za-
krito, ktera je vedno iz dna te vode vstajala in čez-njo močno in
debelo skorjo naredila; verh te smolnate skorje je bila zemlja,
ktera je tedej zavolj obilne mokrote nar lepši in boljši spašnike,
verte in vinograde imela, in z eno besedo prav rodovitna bila-
Zato so zgodej jeli tukej prebivati in mesta zidati, in iz tega ozira
si je tudi Lot per ločitvi od Abrahama ta kraj izbral. Zdela se
je tedej lega teh krajev popolnama terdna in nerazdjavna, in no-
bedin si ni mislil, de celi kraj le na vodi stoji, in de ga samo
silno močna in debela smolnata skorja derži in pogreznenja varje-
Ta smolnata skorja je bila tedej na več krajih od strel zadeta, se
je vžgala in zgorela — zemlji je bila podpora odvzeta, ter se z
vsim, kar je nad njo, v vodo pogrezne in zverne, in— smolnato
ali mertvo morje  se prikaže.

Desiravno se je pa Bog per vkoncanju teh mest in mestnjanov

227

Poglavje XIX.

popolnama natorskili perpomočkov in sredstev poslužil, se mora
vender ta cela prigodba čudex  imenovati, in sicer zato, ker je bila
Abrahamu in Lotu ali po angeljcih ali pa od samiga Boga v po¬
dobi angeljca napovedana — prerokvana. Prigodba kake reči pa,
in naj se tudi po popolnama natorskili postavah zgodi, ktere pa
nobedin človek brez božjiga razodenja sam od sebe naprej vediti
in viditi ne more, je vselej čudež, kakor hitro je po božjim razo-
ilenji in perpušenji ljudem, že predin se zgodi, napovedana—pre¬
rokvana. Tako postavim je potres zemlje natorska prigodba, ni
nič posebniga, kakor hitro je pa prerokvano, de se bo v tem kraju,
ta dan in to uro zemlja potresla, je to — čudež; ravno tako, če
strela tresi, ni nič čeznatorniga nič čudniga, ampak goli prigodik
podnebnih natorskili moči, če bi bilo pa že prejpovedano, de bo
ob tem času, ob tej dobi, v to hišo, v tega človeka, to ali uno
drevo strela vdarla, in če je potem natanjko tako steklo, je to
čcznatorna reč, — je čudež. Tako se mora tudi pričujoča pri¬
godba med čudeže šteti.

Gospod je od Gospoda deževal,  to je, angeljc božji je v
imeni Gospodovim in po božji vsigamogočnosti (na popisano vižo}
mesta kaznoval.

25. In je pokončal te mesta in vso deželo okoli, vse
prebivavce mest in vse zeljša po polji.  Pokončane šo bile
mesta Sodoma, Gomora, Cebojim  in Adama  in cela njih okrajna;
s sadjem, žitam in vsimi rečmi bogata in rodovitna, in tako lepa
in prijetna dežela, de se je raj božji imenovala (13, 10. zgorej)
je zdej v vedno opombo in znamnje božjiga prekletstva gerda in
smerdljiva, s smolo in žvepljem napolnena voda, v kteri nobena
živa stvar ne prebo; okoli vode je žalostna pušava, po kteri ali
clo nič ne rase, ali pa, če se semtertje tudi kej rasečiga in sado-
nosniga narajma, je prav za nič, in sad kar ne za vziti. — Oh,
če sveti in pravični Bog že na tem svetu greh nečistosti tako ojstro
kaznuje, kako ojstra in strašna sodba nespokorjene razujzdaneže
in nečistnike še ie na uniin sveti čaka!

26. In L otova žena seje  o z eri a in se spremenila v
sol nat steber.  Besede se je ozerla  po mislih učenih tukej po¬
menijo: seje ventila,  je nazaj šla , kakor se te besede tudi v evangelju
sv. Lukeža 17, 31. 32. zastopijo in zastopiti morajo. Cela tukej
opomnjena reč se je pa takole perpetiti vtegnila: Verne se Lotova
žena nazaj v Sodomo, ali ker angeljcovi besedi, de bo mesto zdej
zdej razdjal, ni verjela, ali pa de bi še eno ali drugo reč vkon-
čanja otela in seboj vzela, kar je verjetniši. Al kazin njene ne-
pokoršine ji za petami sledi, na poti namreč v mesto jo vihar bož¬
jiga maševanja, razdjanje mest zasači, — s tlami vred se naen¬
krat v podzemeljsko smoleno jezero (lej razlago 24. v.) pogrezne,
in konec stori. Zavolj preobilne solnate obstojnosti ima pa*to je¬
zero še dan današnji to lastnost, de sleherno reč, ki se va-nj
vcrže, s soljo prevleče, in tako spremeni, de se potem cela rec
gola sol zdi; to se je tudi truplu Lotove žene permerilo, s soljo
se je namreč prevleklo, de ga je bilo viditi, kakor solnat steber.
Lar pa perpovedovanje zadene, de se je ta solnat steber dolgo

15  #

228

Perve Mozesove bukve.

časa ohranil, in de so ga popotniki gledat hodili, se nam nič kej
verjetno ne zdi; zakaj kader mertvo morje nizi stopi, se oh bregu
več solnatih štorov in gruč zagleda, in nobedin ni vstan z goto¬
vostjo razločiti in pokazati, kteri steber ali štor je truplo Lotove
žene; in veliko popotnikov, ki so po tistim kraji hodili, na ravnost
obstoji, de tega stebra niso vidili. Tudi Luk. 17, 32. ne govori od
tega stebra, ampak le opominja, se spomniti nesreče Lotove žene,
in v enačili okoljšinah se pametniši zaderžati kakor ona.

27.'  in 28. Abraham pa je zjutrej vstal (in na tistim
kraji), kjer je bil pred ta dan z Gospodam, je pogle¬
dal proti Sodomi in Gomori....  ter  je  vidi! žareči  hlap
vzdigvatL se z zemlje, kakor dim iz peči.  Abraham ni
nič bolj želel, kakor berž ko mogoče zvediti, kaj se je z mesti in
prebivavei, za ktere je poprejšni dan prosil, in zlasti z Lotam,
njegovim vnukam, zgodilo. Drugi dan tedej na vse jutro vstane
in hiti na mesto, kjer je pred ta dan z Gospodam govori!, in Boga
prosil, mestam perzanesti, od koder se je cela planjava peterih
mest v-idila in .pregledati dala—p,v tj e pridši, kako se prestraši,—
druziga ne vidi, kakor žerjaveo in pepel, iz kterih se'smerdljivi
žareči hlap ali sopuh kviško vali enak dimu iz peči; z žalostjo in
svetim straham je napolnjen in prepričan, de se je zgodilo, kar je
Gospod včerej žugal.

29. Ko je Bog tedej raz d e val mesta tiste dežele,
se je spomnil Abrahama, in je rešil Lota iz razdertije
mest, v kterih je prebival.  Spet je po človekovo od Boga
govorjeno: seje  spomnil , to je, je uslišal prošnjo Abrahamovo,
in zavolj nje Lota iz podertije mest rešil. Desilih Abraham, ko
je Boga prosil, naj bi tem krajem zavolj pravičnih perzaneseno
'bilo, ni imenoval Lota z besedo, je vender gotovo v serci na-nj
mislil in za-nj in za njegove molil; vsigavedoči Bog je tiho moli¬
tev in prošnjo serca uslišal, ter Lota otel.

30. In Lot s,e je.iz. Segorja na goro podal...  (zakaj
bal se je v S e go rji ostati) in je vjami prebival on in
njegove hčeri ž njim.  Iz vsiga Lotoviga početja vidimo, de
je bil zlo zlo boječ in nestanovitni v svojih sklepih. Na svojim
begu.prosi Gospoda, naj bi mu perpustil, namest na goro, kjer se
mu ne zdi varno, v Segor bežati. Pervoljeno in perpušeno mu je
kar prosi , in zravin je še zagotovljen j, de ho temu mestu zavolj
njega perzaneseno, in de' si mu. tedej v njem ni treba nič balu
Vender kmalo zapusti mesto, in na goro, kamor se poprej ni dal
pregovoriti, v neko jamo zbeži, in tam s hčerama prebiva.-—- Po¬
vedati pa moramo, de šo po jamah in gorskih votljinali v starih in
tudi še poznejših časih ljudje ondotnih krajev pogostama in radi
prebivali; zakaj bil,o je po rebrih in razdoliii hribov in gor veliko
tacih jam ali globin, in v nekterih je bilo dosti prijetno prebivati,
zato ker so bile prostorne, suhe, ob času vročine hladne, oh času
mraza pa gorke in toplje; posebno ob času nevarnosti in nesreče
so se radi v take jame otevali, in ondi hranili in varvali, in se
dan današnji jih zadosti v njih stanuje.

31. in'3&. In starji je k mlajši rekla; Najniočej 6

229

Poglavje XIX.

star, in nobediu mož ni ostal na zemlji, kteri bi naj za
žene vzel po navadi c e lig a sveta; pojdi vpijam've ga
z vin a m in le žive p er njem, de ohrani ve zarod po svo¬
jim očetu. Kar se tukej od Kotovih lieer bere, je samo na sebi
pregrešno in se le malo izgovarjati da. Mende ste mislile , de bote
od vsili ljudi ločene, vedno v jami ostale do smerti; nju ženina
sta v Sodomi konec storila, sramota je bila za ženski spol brez
otrok biti in za nerodovitno veljati;— te okoljšine, in ne pohot in
slast so ju nagnile, de ste per očetu ležati in od'njegoviga semena
spočeti sklenile; vender si bodi kakor hoče, bilo je to greh zoper
natoro in kri, zoper otročjo dolžnost dolžniga spoštovanja do star¬
šev, greh ki je bil poznejši od Mozcsa ojstro ojstro karan in pre¬
povedan. Kes je sicer in zgodovina Israelcov nam v več zgledih
poterdi, de so včasi cIo pravični in pobožni očaki, če so njih žene
nerodovitne bile, služabnice njih žen v spoj vzeli, samo iz tega
namena, de bi otroke dobili in zarod ohranili, tako postavim se je
Abraham Hagare poslužil, enako se od Jakoba bere in več dru¬
žili; — vender vse to ni toliko nesramno in hudobno kakor to.

33. Tedej ste tisto noč svojimu očetu vina piti dale,
in slarji je šla k očetu, in je per njem ležala, on pa ni
čutil, ne ko se je hči k njemu vlegla, ne ko je vstala.  Do¬
bro ste vedile hčeri, de bi pobožni oče v treznim stanu nikoli ne
pervolil v nju nepošteni sklep; zato ga sklenete z vinam omamiti,
ker jima je bila znana lastnost in moč te pijače, v resnici ste do¬
segle svoj namen poleg sledečih verst. Veliko jih je sicer, ki Lota
tukej hudo  grajajo in mu očitajo, de je nespametno in lahkomiš-
ljeno pil noter do nezavednosti, brez de bi se bil spomnil Noeto-
viga hudiga izgleda, brez de bi bil pomislil, de je sam s hčerama
v jami, de, če se vpijani, še slabšimu in nevarnišimu izgledu in
pohujšanju perložnost dati vtegne, kakor Noe takrat, kar se je
res zgodilo. Nam se pa vender Lot iz več ozirov v ti reči ne zdi
tako hudo zadolžen; zakaj le pomislimo, koliko težave in terpeža
je mogel ob kratkim prestati, zapustiti je mogel prijetni in rodo¬
vitni kraj, prišel je ob ženo in vse svoje premoženje, iz eniga
kraja je v druziga bežal, vse to in posebno spomin strašniga per-
godka nesrečnih mest mu je na duši in telesu hudo delo in ga zlo
oslabelo; de bi se tedej okrepčal, si serce potolažil in duha raz¬
jasnil, pije ponudeniga vina, in se, brez de bi se bil nadjal vpi¬
jani, kar se mu je še tolikanj ložej permerilo, ker so ga med se-
boj pogovorjene hčeri pergovorjale in silile piti. Kar je pa on v
tem stanu storil, se njemu ne 'sme in ne more v greli'šteti, ker
mu je bila prostost volje odvzeta, in ker se še toliko ni zavedel,
de bi bil čutil,  kdaj de ste sc hčeri k njemu vlegle in kdaj vstale.

34. — 36. Drugi dan je tudi starji rekla  k mlajši: . . .
Navje mu tudi nocoj vina piti... Tako ste obe hčeri  Lo¬
to  ve od  svojiga očeta  spočele. Vidi se tedej iz tega, de ste
hčeri to samo na sebi pregrešno reč iz goliga namena, ne brez
otrok ostati, in očetov zarod ohraniti, storile; naj bi pa to olira-
njenje in množenje, po človekovo misliti, mogoče bilo, drugi večer
starji mlajši svetije, naj bi ona ravno to reč z očetam storila, de

230

Perve Mozesove bukve.

boste tako obe spočele, v kar je tudi mlajši po besedah teli verst
radovoljno pervolila; prej ko ne ste si tudi mislile, de ne boste
obe deteta eniga spola rodile, ampak de bo ena dete možkiga, in
ena dete ženskiga spola porodila, in de boste tako obe nar "bolj k
ohranenju in množenju zaroda perpomogle. Kar Lota tiže, bi se
gotovo ne bil več vpijaniti dal, ako bi bil vedel, kaj se je po-
prejšno noč zgodilo.

37.  in 38. Starji je rodila sinu, in je njegovo ime
Moab imenovala.... tudi mlajši je sinu rodila', in je nje¬
govo ime Amon imenovala... Ime Moab  pomeni: „od (jnojiga)
očeta 44 ; bil je Moab očak Moafncanov , kteri so na uni strani Jor¬
dana prebivali, od reke Arnon proti jugu. Amon , v Hebrejskim
Ben-ami  pomeni: „sin mojiga ljudstva 44 , in ta je bil oče Amoni-
čanov , kteri so se proti jutru od unih vdomovili. Te dva ljudstva
sta bila poznejši v zgodivšini Israelcov imenitna, zato Mozes že
tukej nju začetik pove, naj bi Israelci vedli, de sta jim zlo v žlahti.

Poglavje XX.

Zapopadik.

Abimelek kralj v Gerari vzame Abrahamu njegovo ženo; v
spanji od Boga pokregan mu jo spet nazaj da, ga obdaruje, in po Abra¬
hamovi molitvi zgubljeno zdravje spet dobi.

1. jl^.  brakam je šel od ondot v poldnevno deželo, in je pre¬

bival med Kadešem in med Suram, in je popotval v
Gerari.

2.  In je rekel od Sare svoje žene: moja sestra je. Abi-
melek kralj Gerarski je tedej po-njo poslal, in jo je vzel.

3. Bog se je pa Abimeleku po noči v spanju perkazal, in
mu je rekel: Lej, umeri boš zavolj žene, ktero si vzel,
zakaj moža ima (omožena je).

4. Abimelek pa se je ni bil dotaknil, in je djal: Gospod,
ali boš li nevedno in pravično ljudstvo umoril?

5. Ali mi ni on sam rekel: moja sestra je, in ali ni tudi
ona djala: moj brat je? Storil sim to s priprostim ser-
cam in z nedolžnimi rokami.

6. In Bog mu je rekel: Sam vem, de si to s priprostim
sercam storil, in zato sim te obvaroval, de nisi v me
grešil, in ti nisim perpustil, de bi se je bil dotaknil.

7.  Daj tedej zdej ženo nazaj nje možu; zakaj on je prerok,
in on bo za-te molil (prosil) in boš živel; ako je pa ne
boš nazaj dal, tak vedi, de boš smerti umeri, ti in kar
je tvojiga.

8. In Abimelek je koj po noči vstal, je vse svoje hlapce
poklical, in je vse te besede vpričo njih govoril, in vsi
možje so se silno prestrašili.

9. Abimelek je pa tudi Abrahama poklical, in mu je rekel:
Kaj si nam storil? kaj smo ti hudiga storili, de si hotel
mene in moje kraljestvo v tako velik greh zaplesti? kar
bi ne bil imel storiti, si nam storil.

232

P er ve Mozesove bukve.

10. In mu je še dalje očital, rekoč: kaj si mislil, de si (o
storil?

11. Abraham je odgovoril: Mislil sem per sebi in sim djal:
morebiti v tem kraju ni strahu božjiga, in me bodo ubili
zavolj moje žene.

12. Sicer je ona tudi zares moja sestra, liči mojiga očeta,
ne pa hči moje matere, in sim jo za ženo vzel. i.Moz.13, 13 .

13. Potem pa, ko me je Bog iz očetove hiše izpeljal, sim ji
rekel: to milost mi skaži, de v vsakim kraju, kamorkoli
prideva, porečeš, de sim brat tvoj.

14. Abimelek je tedej vzel ovac in volov, hlapcov in dekel,
in jih je Abrahamu dal, tudi Saro njegovo ženo mu je
nazaj dal.

15. In je rekel: Dežela je pred vama 5  ker se ti koli poljubi,
prebivaj.

16. K Sari pa je djal: Glej, jezer srebernikov sim tvojima
bratu dal, to ti bodi v zagrinjalo tvojih oči pred vsinii,
kteri so s teboj j in kamorkoli pojdeš, si spomni, de si
bila vjet-a.

17. Ko je pa Abraham molil, je Bog ozdravil Abimeleka,
njegovo ženo in. dekle, in so rodile.

18. Zakaj Dog je bil zavolj Sare, Abrahamove žene, vse
Abimelekovo ženstvo nerodovitno storil. .

Razlaga XX'-* poglavja.

i. Abraham je šel od ondot v poidneyno deželo, in je
prebival med Kadešem in med Šuram, in je popotval v Ge-
rarf. Podal seje .Abraham iz Kananc v poldnevno deželo, nam¬
reč proti jugu v kamnitno Arabijo, in ostane v kraju, v kterim so
ob tem času Filisteji prebivali, kteri se še niso tako delječ kakor
ppzneji noter do Kananske dežele razširili. Kar kraja Kadeš  in
Sur, nadene, lej spredej pogl. 16, 14. 17. G er ar  je 'bil nar ime-
riitniši kraj Filistejskih knezov, (lej zgorej pogl. 10, 10.) — V
razlagi, zakaj  de je Abraham Kanimo zapustil, in se proti pol¬
dnevu podal, se pa učeni nič kej ne sklepajo. Splošna in navadna
misel je, de Abraham, kakor bogat in imenitin pastir, ki je brez¬
številno čed imel, zavolj paše. ni mogel dolgo, in zmerej clo ne,
na enim mesti ostati, ampak de se je mogel po stari, pastirski na¬
vadi, kakor jo še dan današnji paslirji nomadje jut rovih dežela
imajo, vedno po novih in boljših spašnikih s svojimi čedami pre¬
mikati, kar je gotovi uzrok tudi njegoviga tukej povedanima po-
potvanja v južne kraje. Eni pa pravijo, de je svoje sedajno selo

233

I’ o g  1 a vj e XX.

zato zapustil, ker je bil preblizo nesrečniga razdjanja Sodome,
ktero ga je zmerej žalilo in mu serce težilo; de bi tedej dalj od
strahupolniga mesta bil in se sčasama spomina te strašne reči zne¬
bil, se je preselil; labko de je temu tako, in de je ta okoljšina če
ne edini vsaj perpomožrii uzrok Abrahamove preselitve bila. Ven-
der se nam zdi, de bi nazadnje še tisti nar bolj prav imeti vteg-
nili, ki terdijo, deje Abraham že veliko poprej, predin je bila
Sodoma razdjana, zavolj boljših spašnikovKanano zapustil, in si¬
cer koj ene'leta potem, ko je iz Egipta prišel (pogl. 13,). To
misel močno podpira prevdarik, de je bil Abrahamu nialo pred,
predin je bila 'Sodoma vkončana, sin obljubljen, kteriga bo Sara
ob leti rodila (.pogl. 18, 10. 14.), kar' se je v resnici spolnilo
(pogl. 21.); težko je pa .verjeti, de. bi se bil Abraham ob času,
ko je Sara ravno noseča biti mogla, ž njo na pot podal; kako bi
si bil upal, jo v tem stanu sestro imenovati y  kakor se preč v sle¬
deči versti bere? de bi bil pa to pot še poznejši, namreč po po¬
rodi sinu storil , se z o‘koljšinami cela zgodbe ne sklepa. Zate-
tegovoljo nar raji verjamemo tistim, ki pravijo, de se je Abraham
že davno davno v ta kraj preselil. In clo poglavitni zapopadek
tega poglavja, de se je namreč Abraham bal, ob ženo priti,.kakor
nekdej v Egiptu, de mu jo je kralj Abimelek zares vzel, i. t. d.
to misel poterjuje, ker je mogla Sara takrat še precej lepa inlju-
beznjiva, tedej že vender ne tako silno stara biti, de bi se ji bila
obljuba simi smcšna..in neverjetna zdela. t

2. In je rekel od Sar« svoje žene: moja sestra je. Abi¬
melek kralj Gerarski je tedej po-njo poslal in jo je vzel.
Kar se je Sari že v Egiptu zgodilo, se ji tudi tukej permeri (glej
spredej pogl. 12,12. 13. i. t. d.) Ime Abimelek  je 'iz dveh besedi
sostavljend, namreč: oče  in kralj , in to je bilo splošno ime kraljev
ali knezov Filistejskiga, kakor Fara o  ime kraljev Egiptovskiga
ljudstva 1. Moz. 26, 1. — Psalm. 33, 1. Ni ga lepšiga in bolj
permerjeniga imena za kralje in vladarje meni tega, ker so kralji
po svojim stanu, po svojih dolžnostih in opravilih zares očetje svo¬
jih ljudstev;,zato se tudi v sv. pismu večkrat tako imenujejo, po¬
stavim IV. Kralj. 5,13. — I. Kralj. 12,15. — Job. 29,1(5.'

3. Bog* se je J>a Abimcleku po noči v spanju perkazal
in mu je rekel: Lej, umeri boš zavolj žene, ktero si vzel,
zakaj moža ima, (omožena je). Bog je bil Abimeleka in nje¬
govo hišo že pred, predin,se mu je perkazal, z neko posebno nad¬
logo., ktero Mozes ob konci poglavja v misli vzame, strahoval,
ker je Saro k sebi vzel. Zavolj tega je mende kralj zlo pobit in
nepokojin bil, ker si ni mogel pomagati in tudi vedil ni, kaj deje
uzrok te nadloge. Bog se mu tedej po-noči v spanju perkaže, mu
uzrok njegove nesreče razodene in mu clo smert žuga, ako stor¬
jene krivice ne popravi, namreč žene nazaj ne da. Iz kraljeviga
izgovora, de namreč ni vedil, de je Sara omožena, in de je' tedej
v ti reči nedolžni, se pa tudi očitno vidi, de takrat še niso za
krivico in greh imeli, neomožene ženske po sili jemati, in po svo¬
jih mesenih željah ž njimi ongaviti; le samo z 'množenimi ni bilo
perpuseno kaj taciga storiti.

334

Perve Mozesove bukve.

4.  Abimelek pa se je ni bil dotaknil, in je djal:
Gospod ali boš li nevedno in pravično ljudstvo umoril.
Pod nevednim  in 'pravičnim  ljudstvam kralj sebe in vse svoje
ljudstvo zastopi, ker niso ne on ne ti vedli , de je Sara omožena,
ker so bili tedej v tej reči vsi skupej nedolžni, in vender bi nje¬
mu žugana in v djanji dopolnjena kazin celimu ljudstvu v nar veči
nesrečo bila.

5. Ali ni on sam rekel: moja sestra je?...  Abimelek
se tukej nedolžniga dela, ker pravi: Nisim mislil s tem djanjem
koga žaliti, ali mu krivico storiti; zakaj verjel sim besedam Abra¬
hama, de je Sara njegova sestra, de tedej ni omožena. S temi
besedami je poterjeno, kar smo per razlagi 3tje verste povedali.

6. In Bog mu je rekel: Sam vem, de si to s pripro-
stim sercam storil... in zato ti nisim perpustil, de bi
seje  bil dotaknil.  Ker si Abimelek v zasluženje šteje, de se
Sare ni dotaknil, mu Bog pove, de to ni njegovo lastno zasluže¬
nje, ampak de ga je on sam nazaj deržal, 'ker mu je tako bolezni
poslal, de ni mogel prešestvati in se s Saro pregrešiti.

7. Daj tedej z dej ženo nazaj nje možu; zakaj on
je prerok, in bo za-te molil  (prosil). Zdej tedej dobro
veš, pravi Bog, kdo de je Sara, torej brez odloga krivico, ktere
si se po nevednosti vdeležil, popravi, in nazaj daj ženo pravični-
mu in pobožnimu možu, zakaj on je prerok.  Hebrejska beseda
nabi  (prerok) se tukej pervikrat v sv. pismu bere, Abraham jc
pervi prerok imenovan. Prerok pa ni bil le tisti, kteri je modro
in pametno govoril in prihodnje reči prerokoval, ampak vsak, kteri
se je razodenja božjih sklepov in namenov in posebne perjaznosti
božje vdeležil, kteriga sije  sam Bog izvolil, njegovo sveto voljo
drugim razodevati, in kteri je s svojo molitvijo in prošnjo per Bogu
drugim odpušenje, milost in' blagoslov božji sprositi zamogel; Je-
rem. 14,11. — 15,1. — 27,18. In bo za-te prosil,  ravno tako
se od Elija, Mozesa, Samuela in družili prerokov in perjatljev
božjih bere, kteri so nar veči in imenitniši reči od Boga sprosib,
ker Bog molitev pravičniga vselej vsliši. Iz besedi, de je Sare
mož prerok, kteriga prošnja per Bogu toliko velja, de mu bo za-
volj taiste odpušeno in perzaneseno, Abimelek spozna, de ga tudi
gotova smert čaka, ako ne bo pokorin božjimu povelju.

8. In Abimelek je koj po noči  vstal in je vse svoje
hlapce poklical...  Vstane Abimelek zjutrej prav zgodej,  kakoi
se v izvirnim spisu bere, pokliče svoje hlapce,  to je, svoje dvorni
služabnike, modrijane, svetovavce in izlagavce sanj, kakoršne so
tudi Egiptovski kralji na svojim kraljevim dvoru imeli I. Moz. 41, »•
jim vse na tanjko odkrije, kar mu je po-noči v spanju razodetig
bilo, in jih za svet popraša, kaj de mu je storiti, de bi sebe ni
svoje, prej ko mogoče, nadležne bolezni, ktero terpe in zugan
smerti rešil.

9. Abimelek je pa tudi Abrahama poklical, in mu J®
rekel: Kaj si nam storil?...  Abimelek pokliče Abrahama, (
bi mu ženo nazaj dal, in pa de bi ga zravin prav dobro ostel, j
mu povedal kar mu gre, kakor si je kralj sam per sebi

335

Poglavjc XX.

Urno tedej, ko Abraham pride, mu očitati začne: Kaj si vender
mislil, kaj ti je v glavo padlo, de si lagal, de si nas v tako velik
greh perpraviti hotel, in de bi nam bil kinalo vsim smert naklonil;
— tega bi vender ne bil imel storiti! Iz tega očitanja se. vidi, de
je kralj Abrahama še per vsem tem, ker mu je Bog v sanjah razo¬
del, za potuhnjeniga, za lažnjiviga in zvijaškiga moža — za hi¬
navca imel.

10. In mu je še dalje očital, rekoč: Kaj si mislil, de
si to storil? Še z večini potisam kralj svoje očitavno prašanje po¬
novi: Kaj te je vender nagnilo k temu hudobnimu sklepu? iz kaj
za eniga poganjka in nagiba si nam to storil? kaj ti je bilo pred
očmi? ali si mar kje vidil, slišal ali zapazil, de jez ali pa moji
podložni možem žene posili jemljemo, ali pa de ptujce morimo in
ubijamo?

11. Abraham je odgovoril: mislil sim sam per sebi in
sim djal: morebiti v tem kraju ni strahu božjiga in me bo¬
do ubili zavolj moje žene. Odkritoserčno zdej Abraham Ge-
rarskimu kralju in njegovimu zboru razodene uzrok, zakaj de je
tako govoril. Mislil sim si, pravi, de so morde prebivavci teh
krajev ravno tako hudobni in sprideni in de se ravno tako malo Boga
boje, kakor po drugod, kjer sim že veliko terpeža in nesreče zlasti
zavolj svoje žene prestati mogel; te misli some naklonile tako go¬
voriti, naj bi se mi tudi tukej kaj taciga ne permerilo. — Hebrej¬
ska beseda rak  sicer nar večkrat pomeni: „gotovo, resnično" itd.;
kader se pa samo česar nadjamo, ali si le kej mislimo, pa tudi:
„morde, morebiti" pomeni, kakor tukej.

13. Sicer je ona tudi zares moja sestra, hči mojiga
očeta, ne pa hči moje matere, in sim jo za ženo vzel.  Iz
te verste se na ravnost vidi, de imajo tisti veliko bolj prav, in de
bodo veliko Iožej per zlaganji in razjasnenji vsili v to okdljšino
segajočih krajev sv. pisma izhajali, kteri terdijo, de je Sara v
resnici Terahova hči, ter Abrahamova polsestra ali sploh sestra
bila, ker sta bila oba iz eniga očeta ne pa iz ene matere. Tisti
pa , kteri jo zaTerahovo vnukino, tedej za Abrahamovo sestranjko
(hčer eniga njegovih bratov) imajo, bodo na več nesklepnih kra¬
jev v 1i reči zadeli. Tudi nje starost bolj za sestro, kakor za se¬
stranjko priča, zakaj bila je le deset 'let mlajši mem Abrahama.
(Glej spredej pogl. 13, 13.) Imenuje sicer Terah pogl. 11, 31.
Saro svojo zetinjo, vender nam to ne zviža, de bi ne bila tudi
njegova hči, ker jo je po obojih ozirih rodu in zakona lahko ali
hčer ali zetinjo imenoval, kakor bi ji bil lahko ali umikina ali ze-
ttnja rekel, ko bi bila njegoviga sinu hči. — Bili so pa zakoni
med pol-brati in sestrami per Israelcih od konca perpušeni, in so
se le poznejši po Mozesi prepovedani bili. V tacih zakonih so
tudi živeli Perzie, Feničani, Atenci, in druge ljudstva, kakor nam
njih zgodivsine povedo.

Botem pa, ko me je Bog iz očetove hiše izpe¬
ljal, sim ji rekel: to milost mi skaži, de v vsakim kra¬
ju, kamorkoli prideva, porečeš, de sim brat tvoj.  S
luni besedami Abraham razloži čas in pcrložnost, ob kteri je Saro

236

Perve Mozesove bukve.

prosil in se z. njo pogovoril, de naj ga ne imenuje moža, ampak
brata, kamorkoli bosta peršla. Hebrejsko ime Elohirn , ki se tukej
spet v množnim številu bere, mnogoterim prestavljajo; Aleksan¬
drami pod to besedo leti zastopijo angeljce, kteri so Abrahama na
njegovim popotvanju spremljevalk, drugi pa zastopijo bogove ali
malike Kaldejcov, kteri so Abrahama tako rekoč persilili, Kaldej-
sko deželo zapustiti, de bi v greh malikovanja ne padel. Ern pa
tudi mislijo, de se mora tukej pod Elohim  kakor zgorej v začetku
pogl. 1,i.  presvet# Trojica limeti.; nar raji pa vender verjamemo
tistim, ki terdijo, de je tukej množno število namest ediniga, kar
je v sv. pismu per ti besedi zlo navadno, zlasti kader je od Boga
stvarnika neba in zemlje govorjenje. Glej I. Moz. 35, 7. ■ —Al. 32.  4.
— Psal. 148, 2.  — Pridg. 42,  1. i.'t. d. '

14. in 15. Abimelek je tedej vzel ovac in volov,
lilapcov in. d ek el, in .ji h je Abrahamu dal...  Z Abraha¬
movim odgovoram je bil Abimelek tako zadovoljin, de se per ti
priči ž njim spravi in sprijazni, mu ženo nazaj da, in ga obilno in
po kraljevo obdaruje z lepimi in koristnimi živalmi mnogoterih ple¬
men, s posli obojiga spola — s hlapci in deklami namreč, kakor
nekdej Faraon Egiptovski kralj ob enaki perložnosti, (pogl. 12.);
zravin tega mu tudi blagovoljno perpusti, po celi deželi brez ne¬
varnosti in zaderžika s svojimi čedami popotvati, kjer se mu po¬
ljubi in zdi, Vseliti, in-•za svoj in svoje hiše prid in korist skerbeti.
S temi darovi in. s tem perpušenjem je hotel kralj Abrahamu ne
le storjeno krivico zadostiti, ampak mu tudi na znanje dati, de v
njem imenitniga inmogočniga pastirja spoštuje, in ga kakor prijatelja
božjiga obrajta in časti.

16. K Sari pa je d j a 1: Glej, jezer srebernikov sim
tvojim« bratu  dal, to ti-bodi v zagrinjalo tvojih oči...
Verh raznih žival, poslov in perpušenja si .kraj po svoji volji v
prebivaljše . izvoliti, Abimelek tudi. v dnarji obdaruje Abrahama.
Kar te Gerarske_srebernike  zadene, pač ne verno, ktera je njih
prava cena bila;- morde so bili po 32  krajcerjev srebra, vtegnili
so pa tudi po več ali pa po manj biti; Hebrejski srebernik šekel
je okoli 26 kraje, srebra veljal, poznejši pa ob času Makabejcov
je cenil 1 gold. in 24 kraje, srebra; lahko pa, de so Hebrejci po
raznosti časa tudi,še druge srebernike viši ali niži cene imeli,
tako postavim _ srebernike Judeža izdajavca sploh po 32 kraje,
srebra rajtajo. —• Dal je pa Abimelek Abrahamu zato tudi dar v
dnarji, de bi Sari v zagrinjalo  obraza bil,* to je, de bi ji Abra¬
ham za to ceno lepo in drago zagrinjalo kupil ali napravil. Hodile
so namreč takratni čas samo omožene ženske, in zlasti če so bile
imenitniga in premožniga stanu, z zagernjenim ali zakritim obra-
zam, tako de je Jbila. noša.,.zagrinjala. v gotovo znamnje, de ,) e
ženska že omožena. Ker se tedej Sara žena imenitniga in boga-
tiga pastirja zagrinjala ni poslužila, se iz tega vidi, de je hotla
za neomoženo veljati; zato Abimelek veli, de naj si Sara za ja
dnar zagrinjalo smisli, in ga posihmal nosi, de ne bo več sebe m
družili v take zmede in v nevarnost grešiti zapletla; zravin tega
je pa tudi posvari in opominja, de naj nikoli ne pozabi, de je bila

Poglavje XX.

237

že enkrat vzeta, in de jo je le božja roka velike nevarnosti in ne¬
sreče rešila, de naj se tcdej zanaprej pametniši in bolj premišljeno
vede. — V poznejših časih' je bila pa noša zagrinjala veliko bolj
splošna, tako de ga še dan današnji v jutro vi ne le žene, ampak
tudi neomožene hčere kolikcj premozniga stanu nosijo, in de se še
s svati, gostim in znanci in clo nobenim ne, zuncj nar bližniši
žlalite, z razkritim obrazam pogovarjati in pečati ne smejo; sa¬
mo žene in hčere nar nižjiga in revnišiga stanu in služabnice,
kterirn bi bilo per delu na-poti, si obraza ne zagrinjajo, in pa
razujzdane dekline in babiire, ki po ulicah postopajo in nesramnica
zaslužka išejo, de ložej kaciga v svoj gerdi in samopridni namen
zamrežijo.

17.  in 18. Ko je pa Abraham molil, je Bog ozdravil
Ali im el ek a, njegovo ženo in dekle in so rodile....  Bo¬
lezni, s ktero je Bog kralja in njegovo žcnstvo strahoval, sicer
po imeni ne vemo, gotovo je pa taka bila, de zavolj nje niso mogli
sprotniga zakonskiga spoja med seboj imeti. Zato si tudi Abimelek
ni mogel v zasluženje šteti, de se Sare ni dotaknil, ker ga je ta
bolezin od tega zaderžvala, kakor ga sam Bog poduči (v. 6).
lu naj si je ta bolezin bila kakoršna že, Abimelek je vender iz
nje spoznal, de mu je v kazin poslana, de se je v čem pregrešil,
zato je tudi brez izgovora perpravljen bil, vse storiti, kar mu je
Bog v spanju ukazal, de hi se le skorej te nadloge rešil, kar se
je precej zgodilo, kakor hitro je bil Abraham za-nj molil , (glej
v. 7.)

\

.

1  ■

-

*






Poglavje XXI.

Zapopadik.

Izak je rojen. Ismael s svojo materjo Hagar mora iz Abraha¬
move hiše. Oba v pušavi skorej žeje pogineta; vender se pa od vode
studenca, kteriga jima je angeljc božji pokazal, spet oživita in okrep¬
čata. Ismael je potem v pušavi Faran zrejen. Abraham z Abimelekam,
kraljem Filistejev, zavezo stori.

1. '^jljfospod pa je obiskal Saro, kakor je bil obljubil, in je

dopolnil, kar je bil govoril. I. Moz. 17,19. — 18,10.

2. Ter je spočela in rodila sinu v svoji starosti ob času, ki
ga je bil Bog pred povedal. Gal. 4,33. Hebr. 11,11.

3. In Abraham je svojiga sinu, ki mu ga je Sara rodila,
imenoval Izak;

4. In ga je obrezal osmi dan, kakor mu je bil Bog ukazal.
I. Moz. 17, 10. Matevž 1,3.

5. Ko je bil (Abraham) sto let star; zakaj ob tej očetovi
starosti je bil Izak rojen.

6. In Sara je rekla: Bog mi je smeh storil, in kdor koli
bo slišal, se bo z menoj vred smejal.

7. In je spet rekla: Kdo bi bil verjel, de bo Abraham kdej
slišal, de bo Sara sinu dojila, kteriga je njemu že sta-
rimu rodila?

8. Dete pa je raslo, in je bilo odstavljeno; in Abraham je
napravil veliko gostijo na dan, ko je bil Izak odstavljen.

9. In ko je bila Sara vidila, de sin Hagare Egipčanke nje-
niga sinu Izaka zasmehuje, je djala Abrahamu:

10 .  Izženi to sužnjo in njeniga sinu; zakaj sin sužnje ne bo
dedič z mojim sinam Izakam. Gal. 4, 30.

11. To je Abrahama zlo bolelo zavolj svojiga sinu (Ismaela).

12. In Bog mu je rekel: Naj ti ne bo britko zastran otroka in
tvoje sužnje; vse kar ti Sara poreče, slušaj; zakaj po
Izaku se bo tvoj zarod klical. Rimlj. 9,7. Hebr. 11 , 8 ."

13. Pa tudi simi sužnje bom storil veliko ljudstvo, ker tvoj
zarod je.

16

240

P er v e Mozesove bukve.

14. Abraham je tedej zjutrej vstal, in vzel kruha in meh vode,
je nji (Hagari) na ramo zadel, ji otroka izročil, ter jo
odpravil. In Hagar je šla, in hodila po pušavi Beršebski.

15. Ko je bila pa voda v mehu pošla, je posadila otroka pod
eno dreves, ki so ondi bile.

16. In je stran šla, in se vsedla njemu nasproti, lokov strelaj
delječ, ter je djala: Ne bom gledala otroka umirati. In
njemu nasproti sede je jok zagnala na glas.

17. Bog je pa uslišal otroka jok. in božji angeljc je poklical
Hagaro z neba rekoč: Kaj delaš, Hagar? nikar se ne
boj! zakaj Bog je uslišal vek otroka, ki tu leži (od kraja,
v kterim leži).

18. Vstani, vzemi otroka, in primi ga za roko, zakaj v velik
zarod ga bom storil.

19.  In Bog ji je odperl oči, ter je vgledala Studenic j je šla
in napolnila meh, ter otroku piti dala.

20. In (Bog) je bil ž njim, ter je rasel in prebival v pušavi,
in je bil mlad strelic.

21. In je prebival v pušavi Faran, in njegova mati mu je
dobila ženo iz Egiptovske dežele.

22. Ravno tisti čas je rekel Abimelek in Fikol, vojvoda nje¬
gove vojske, k Abrahamu: Bog je s teboj v vsim, kar
počneš.

23. Perseži tedej pri Bogu, de nočeš škodvati ne meni, ne
mojim naslednikam in ne mojiinu zarodu, ampak de hočeš
po milosti, ki sim jo tebi skazal, z menoj in z deželo
ravnati, v kteri si kakor ptujic prebival. l.Moz.30, 14.

24. In Abraham je djal: Persegel bom.

25. In on se je Abimeleku pertožil zavolj studenca, kteriga
so njegovi hlapci po sili vzeli.

26. In Abimelek je odgovoril: Nisim vedil, kdo je to storil,
in tudi ti mi nisi povedal, in nisim slišal tega noter do danes.

27. Abraham je tedej vzel ovac in goved, in jih je dal Abi¬
meleku , in oba sta naredila zavezo.

28. In Abraham je sedem jagnjet od cede na stran postavil.

29. In Abimelek mu je djal: Kaj pomeni teh sedem jagnjet,
ktere si nastran postavil?

30. On pa je djal: Sedem jagnjet prejmi iz moje roke, de
mi bodo za pričo, de sim jez ta Studenic skopal.

31. Zatorej je bil ta kraj imenovan Beršeba, ker sta ondi oba
persegla.

32. In sta storila zavezo zavolj studenca persege.

241

Poglavje XXI.

33. Abimelek pa in Fikol, vojvoda njegove vojske, sta se
vzdignila in sta se v deželo Palestincov vernila. Abra¬
ham pa je gojzd v Beršebi zasadil, in je tam klical v
ime Gospoda, večniga Boga.

34. In je bil veliko dni v deželi Palestincov, kakor ptujic.

Razlaga XXI v  poglavja.

1. Gospod pa je obiskal Saro, kakor je bil obljubil,
in je dopolnil, kar je bil govoril. Gospod Bog je pred letam
(pogl. 18, 10.} Sari obljubil, de jo bo osorej obiskal, in de bo
Sara takrat sinu imela; in Bog je obojno obljubo obiskanja in po¬
roda simi dopolnil. Gospod jo je obiskal,  tu se v Hebrejskim bere
beseda fakad , ki je različnih in clo nasprotnih pomenov; prav za
prav pomeni kako reč po njenih delih, lastnostih in namenih pre¬
gledati in preiskati, in jo potem, kakoršna je spoznana, ali hvaliti
ali pa grajati, — tako postavim vojvodje in viši predpostavljeni
svoje vojsake, svoje armade in vojske ogledujejo in pregledujejo,
in jih potem, kakor se jim skažejo, ali pohvalijo, ali pa okregajo
in pokarajo. Ravno tako se v sv. pismu od Boga po človeško go¬
vori, ki cele ljudstva obiše, to je, jih v svoji vsigavedočnosti pre¬
gleda in presodi, in jih potem po svoji modrosti in pravičnosti zavolj
lepiga življenja obdaruje, zavolj hudobije pa kaznuje in strahuje.
In to obojno reč: pohvalo in grajanje, obdarjenje in strahovanje
ena in ravno tista Hebrejska beseda fakad  pomeniti zamore in po¬
meni, kader se v sv. pismu rabi, tedej ima ta beseda zdej dober
pomen (pohvalenja ali obdarjenja) zdej hudi pomen (grajanja ali
strahovanja). Tedej mora modri in previdni prestavljavec sv. pisma
dobro prevdariti in presoditi, v kteriin pomeni (v dobrim  ali v hu¬
dim)  beseda fakad  v tem poglavju in tej versti, v kterim pomeni
pa v unim poglavju in uni versti stoji. De v pričujoči versti fa¬
kad  dober pomen ima, se mende že samo od sebe ume, ravno
lako tudi v I. Moz. 50,24. — II. Moz. 4,31. — Lukež. 1, 68.;
v hudim  pomeni pa stoji postavim v H. Moz. 20, 5. — IV. Moz.
16,29. — Psalm 88,33.

2. Ter je spočela in rodila sinu v svoji starosti, ob ča¬
su, ki ga je bil Bog pred povedal. Ker nam Mozes ne pove,
v kteri deželi in kterim kraju je Abraham prebival ob času, ko je
Sara sinu rodila, torej tudi ne vemo, kje ravno je bil Izak rojen.
Nar verjetnišl je pa vender, de je Abraham po perpušenji Gerar-
skiga kralja Abimeleka pogl. 20,15. po raznih krajih njegove de¬
žele pastirčeval in kmetoval, in de se je pa posebno v Beršebi
vselil (poleg 31. v. spodej) in de je ondi Sara Izaka rodila.
\ svoji starosti, zaime (pronomen) svoj  je v Hebrejskim mož-
kiga spola, torej se Abrahamovi starosti, ne pa starosti Sare per-
merja, in pomen tega stavka je tedej: rodila je Sara sinu, naj bi

16  *

Perve Mozesove bukve,

2t2

ž njim Abrahama v njegovi starosti razveselila. Ravno tako tudi
sv. Jeronim ume, in 7mo versto tega pogl. v kteri se lih tako,
kakor tukej bere, takole prestavi: In Sara je sinu rodila svojimu
že starimu možu. Aleksandrinci pa, brez de bi spol razločili, pre¬
stavijo besede te verste: in je rodila Sara v  starosti, s zavolj  sta¬
rosti; 7mo versto pa od Sare zastopijo, namreč: rodila je Sara
simi v svoji starosti.

3. In Abraham je svojiga sina... imenoval Izak. He¬
brejci in tudi druge ljudstva starih časov so rojenim otrokam nar
rajši imena dajali od raznih okoljšin ali pergodkov per porodu ali
per rojstvu, od božjih obljub, razodenj in družili posebnih reči.
Ime Izak  pomeni smeh , veselje , prav za prav pa tistiga, ki se
je ali ki se bo smejal in veselil, ker korenina te besede za-
hak  se veseliti, se smejati, pomeni. To ime naj bi tedej Abraha¬
ma in Saro vedno spomnjevalo na božjo obljubo in na njih obna¬
šanje in zaderžanje per tej obljubi in per nje ponovljenji; obljubi
namreč Bog pogl. 17, 17. Abrahamu sina, in Abraham pade na
obličje in se smeje ; ponovi Bog pogl. 18,10.12. to obljubo, in
Sara jo slišavši se smeje , in tudi zdej, ko je sinu rodila, se. od
veselja smeje  in zlo veseli , zategavoljo tedej Abraham svojiga
sinu imenuje Izaka.

4 in 5. In ga je obrezal osmi dan, kakor mu je bil Bog
ukazal, ko je bil Abraham sto let star, zakaj ob tej oče¬
tovi starosti je bil Izak rojen. Kakor je bil Abraham poprej
na očitno povelje božje (pogl. 17, 10. i. t. d.) sam sebe in vse
svoje podložne obrezal, ravno tako tudi s svojim sinam Izakam
stori, ga obreže po božji volji, in vse drugo ž njim na tanjko
opravi, de bi sc tako Izak vsili obljub in obetov božjih, za kterih
dediča (erba) je bil od samiga Boga postavljen in odločen, vde-
ležil. Ker so po spričevanji zgodovinskih poročil Israelci in tudi
druge ljudstva izhodniga sveta dan obrezovanja z veseljicami in
gostim' praznovali in ga vselej s posebno sloveznostjo obhajali, se
iz tega lahko nadjamo, de je ravno to tudi per njih prededih ali
očakih v navadi biti moglo, in de je gotovo tudi Abraham dan
obreze svojiga simi z znanci, prijatli in sosedi in s celo svojo hišo
praznično in veselo obhajal, in de je ta veseljica toliko veči bila,
ker Abraham ni le rojstvo in obrezovanje svojiga sinu, ampak je
tudi stdtno leto svojiga življenja praznoval.

6. In Sara je rekla: Bog mi je smeh storil, in kdor
koli bo slišal, se bo z menoj vred smejal. To je, Bog m e
je z veseljem in radostjo napolnil, in vsi, ki bodo mojo preveliko
srečo zveilli, se bodo z menoj vred milosti, ki mi jo je dobrotljivi
Bog zkazal, veselili. Smeh, se bo smejal  tedej tukej nikakor ne
pomeni zaničevavniga zasmeha, zasramovanja, ampak veselje nad
srečo, zahvalo do Boga.

7. In je spet rekla: Kdo bi bil verjel, de bo Abraham
kdej slišal, de bo Sara sinu dojila, kteriga je njemu z e
starimu rodila. Polna veselja, začudenja in zavzetja Sara dalje
govori: Kdo zunej Boga bi bil vstani Abrahama prepričati in p re "
govoriti, de bi verjel bil, kar se je zgodilo, — de bo še v svoji

Poglavje XXI.

343

visoki starosti od mene ravno tako postarane sinu dobil, — po
vsigamogočnosti dobrotljiviga v obljubali zvestiga Boga se je to
zgodilo. — V Hebrejskim se bere tukej namesti sinu sinove , ven-
der to množino število ne kaže in ne terdi, kakor de bi bila Sara
zunej Izaka še več otrok rodila, ali saj upanje imela, jih posihmal
roditi; ampak le grozno veliko razvcseljenje in začudenje razodeva.
Sara, desiravno stara, je materno dolžnost dojenja sama oprav¬
ljala, kar so tudi druge kakor si bodi imenitne matere takratnih in
poznejših časov per svojih otrocih same opravile, in niso dojnic,
kakor dan današnji per nas, najemale.

8. Bete je pa raslo, in je hilo odstavljeno, in Abra¬
ham je napravil veliko gostijo... Težko je razločno pove¬
dati, 'koliko časa so matere takrat svoje otroke dojile; vender se
zdi, deje  bil navadni čas tri leta , kakor se bere II. Makab. 7,27.
de je Makabejska mati svojimu sinu rekla: Glej usmili se me, no¬
sila sim te devet mescov pod svojim sercam in te tri leta  dojila
in redila. Jožef Flavi terdi, de je bil Mozes tri leta star, ko je
bil odstavljen. Gostija , ki jo je Abraham napravil, toliko pomeni,
kakor prazničnost , praznik,  zakaj dan, o kterim so takrat go¬
stijo iz taciga namena napravili, jim je bil praznični dan, o kterim
se niso samo veselili, ampak tudi zlasti Boga hvalili in molili za
posebno dobroto in milost, ki jim jo je skazal, večidel so ob tacih
dneh tudi zahvalni dar darovali; tolikanj več pa Abraham tako go¬
stijo, tako prazničnost napravi o dnevi, ko je bil Izak, izvoljen
deležnik in dedič preimenitnih obljub božjih, odstavljen.

9 in 10. In ko je bila Sara vidila, de sin Hagare
Egipčanke njeniga sinu Izaka zasmehuje, je djala
Abrahamu: Izženi to sužnjo in njeniga sinu, zakaj sin
sužnje ne bo dedič z mojim s in a m Izakam.  Ismael Izaka
zasmehuje ; Hebrejska beseda zahak , ki se tukej bere, ne pomeni
samo se veseliti , od veselja smejati , ampak tudi zasmehovati , in
sicer tukej prav hudo zasmehovati, zasramovati ; v tem pomenu
se ta beseda bere tudi v I. Moz. 39,14.17. in de mora tedej tudi
v tej versti zasramovanje pomeniti, ne kaže že samo nejevolja in
pertožba Sare, ampak tudi to, kar piše sv. Pavl Gal. 4, 29., ker
ta beseda clo preganjati  pomeni. Ismael je bil takrat mende ka-
cih petnajst ali šestnajst let star; in de je bil ošabniga in divjiga
zaderžanja,^ se vidi spredej iz pogl. 16,12.; zraven tega ga je
mor d e tudi še mati sama podpihvala in šuntala. Zdi se tedej, ile
so Aleksandrinci besedo zahak  v preprijaznim pomeni prestavili,
rekoč: Ismael je z Izakam igral.  Bi bil li Bog zavolj nedolžniga
igranja in šalenja otrok pervolil v ojstro terjanje Sare, kar se
spodcj v. 12. bere.

Iverje  bil Ismael divjiga in togotniga zaderžanja, seje mende
Sara se bolj za svojiga Izaka že vprihod bala. Kdo ve, si je
vtegnila misliti, kam in kako delječ domišljena pravica pervenstva
(pervorojstva) divjiga Ismaela še zapelje? In nje strah in skerb
zastran te reči zares nista bila tje v en dan; zakaj, kar pravico
pervenstva in deležtva (erbšinej zadene, takrat še nobene prave
postave in zapovedi zastran tega dane ni bilo, ampak očetje so v

244

Perve Mozcsove bukve.

tej reči popolnama prostovoljno ravnali, in so, kakor se jim je
zdelo, ali sinove svoje žene, ali pa sinove, ki so jih z deklo ali
kako drugo imeli, za dediče svojiga premoženja svobodno spozna¬
vali in postavljali, tako de med otroci zakonskih žen in dekel v
tem ni bilo nič razločka; tudi v posnejših časih je bilo še tako.
Tedej se Sara ni zastonj bala, de bilsmael njenigaIzaka ob pra¬
vico pervenstva ter ob bogato dedšino očetoviga blagoslova in pre¬
moženja ne perpravil, zatorej želi, ga z materjo vred, kakor hitro
je mogoče, od hiše spraviti.

11. To je Abrahama zlo bolelo zavolj svojiga sinu
( I s m a e 1 a). Zavzel se je Abraham nad terjanjem Sare, in nje
zaderžanje v ti reči ga zlo žali, ker ne more razumeti, kako de
je vender vstani Sara tako terdoserčna in neusmiljena biti, zavolj
nič pomenljive nagajljivosti ali šale otrok njega, očeta Ismaela,
pregovoriti hoteti, aii clo terjati od njega, de naj Ismaela in nje¬
govo mater iz hiše požene, in oba nesrečna stori. Vidi se iz tega,
de je Abraham Ismaelovo zaderžanje za nehudobno in le za kako
nedolžno otročarijo, ktera nič luidiga ne pomeni, imel; in znabiti
sam per sebi sklene, ga le malo posvariti in pokregati, de naj se
pametniši in prijazniši do Izaka obnaša. Iz tega se pa tudi vidi,
de je Abraham oba sina enako rad imel in po očetovo ljubil, in
berzkone sklenil, oba za dediča svojiga premoženja storiti. Pa
Bog, vladar vsili reči, posebno človeških osod, drugači sklene in
oberne, ker pertožbo in prošnjo Sare za pravično spozna, in Abra¬
hamu ukaže, se po taisti ravnati.

12. In Bog mu je rekel: Naj ti ne bo britko zastran
otroka in tvoje sužnje, vse, kar ti Sara poreče, slušaj,
zakaj po Izaku se bo tvoj rod klical.  Perkaže se Bog
Abrahamu po-noči v sanjah, in ga poduči in prepriča, de Sara
resnico govori, in de nje prošnja zasluži uslišana biti, de ona tega
ne terja iz nevošljivosti, terdoserčnosti, iz jeze ali iz kaciga druziga
strastniga nagiba, ampak de po božjim razodenji previdi, de bo Ismael
Izaka, če noter do odrašenja vkupej prebivata in oba v očetovi hiši
ostaneta, zatiral in preganjal; tedej hoče Bog, de naj se Abraham
vda v to, kar Sara terja, namreč naj od hiše odpravi Hagaro in
Ismaela. — Zraven tega je pa Bog tudi hotel in po svoji previd¬
nosti sklenil, Izaka ne le za dediča vsiga očetoviga premoženja
storiti, ampak ga tudi za očaka imenitniga zaroda Hebrejskiga
spoznati, kteri zarod je tedej le iz Izaka in ne iz Ismaela izviral,
in se množil in razširjal, kar bi se pa ne bilo zgodilo, ako bi bil
Ismael v očetovi hiši ostal, ker bi bil on kakor pervorojeni za de¬
diča Abrahamoviga premoženja, pa tudi za očaka njegoviga za¬
roda veljati hotel. Zatorej ako so ravno Ismaelov zarod in zarodi
sinov, ktere je Abraham s Keturo imel, tudi Abrahamovi zarodi, se
vender prav za prav le  sam Izakov zarod imenuje zarod Abrahama.

13. Pa tudi sinu sužnje bom storil veliko ljudstvo,
ker .tvoj zarod  je. S tem zagotovljcnjem Bog Abrahama po¬
tolaži in mirniga stori, de se mu ni treba bati za Ismaela, de bo
tudi ta njegov sin srecin, de bo on tudi za tega po očetovo skerbel,
in ga za očaka obilniga in mogočniga ljudstva storil.

245

P o g  I a v j e XXI,

14. Abraham je tedej zjutrej vstal, in vzel kruha
in meh vode, je njej (Hagar i) na ramo zadel, ji otroka
izročil, ter jo odpravil. In Hagar je šla In hodila po
p uš a vi Beršebski. Pod besedama kruh  in voda  se mora vsa
brana ali ves živež, in vse kar je v živež potreba, zastopiti; in
to tudi Hebrejska tukej stoječa beseda lehern  poterdi, ktera ne po¬
meni samo kruha, ampak tudi sploh vse kar se v ohranjenje živ¬
ljenja potrebuje. Zategavoljo ne smemo misliti, de je Abraham
Hagaro in nje sinu po skoparsko odpravil; zakaj, ker je že otro¬
ke, ki jili je s Keturo imel, z vsimi potrebnimi rečmi tako obilno
in bogato obdaroval, predin jih je od hiše odpravil (pogl. 25,  6.),
se Hagari in Ismaelu gotovo nič manj ni obnesil, ko ju je od sebe
spustil, do kterih dveh je vedno posebno ljubezin imel. Ne da
jima pa Abraham spremnika na pot, vedoč, de je Hagar popot-
vanja že tako vajena, in de je Ismael, ki je bil zdej nar manj
kacih sedemnajst let star, tudi že dovolj zvedin in močin, s pšico
in lokam v čaker iti, in tedej sam za-se in za mater, ako bo treba,
živeža dobiti, se pred nesrečo varovati in braniti i. t. d. Pozneje
bomo vidili, kako se je Jakob, Abrahama vnuk, brez de bi bil
kej več hrane, ko ta dva, seboj vzel, na veliko daljši in težavniši
popotvanje napravil. S pijačo se je mogel takrat čiovek per takim
popotvanji skorej bolj preskerbeti, kakor z jedjo, zakaj dostikrat,
zlasti kader je pot skoz pušave peljala, se je moglo več ur hoditi,
predin se je do kaciga studenca ali saj do kake deževnice peršlo.
Ker je bil pa Hagari pot v Egipt, kamor se je nar berž verniti
hotla, že od njeniga zadnjiga bega znan biti mogel, bi ji bil meh
vode gotovo dovolj, ako bi ne bila po nesreči, ali bolj prav reči,
po posebnim dopušenji božjim zašla. To se je zgodilo v pušavi
Beršebi,  ktera pa takrat že ni imela lastniga imena, ampak se je
še le poznejši tako imenovala po studenci, kterimu se je Beršebe
reklo, to je, Studenic p er šege  (lej v. 31.) kteriga so Abraha¬
movi pastirji skopali.

15. Ko je bila pa voda v mehu pošla, je posadila
otroka pod eno dreves, ki so ondi bile.  Pod besedami
ga je posadila,  si ne smemo in ne moremo misliti, kakor de bi bila
Hagar Ismaela dozdej v naročji ali na ramah nosila, in ga zdej
pod drevo položila; zakaj iz pogl. 46, 16. vemo, de je bil Abra¬
ham _ 86 let star, ko je rodil Ismaela, in 5ta versta tega po¬
glavja nam pove, de je bil 100 let star, ko mu je bil Izak ro¬
jen;. de je pa Ismael z Izakarn igrati mogel, je mogel Izak nar
manj drugo leto že spolniti, — tedej je bil Ismael, ob času, ko je
Hagar ž njim popotvala, že clo sedemnajst let ali pa še čez star.
In de bi bila Hagar tako odrašeniga mladenča še nosila, si je pač
težko misliti; tedej si to posajenje nič drugači prestaviti in "razlo¬
žiti ne moremo, kakor de seje  Ismael, ki je mater k nogam sprem¬
ljal, na materni opomin in pregovor ker je vidila, de je ž njo
vred ves opešal, in de se dalej gibati ne more, pod drevo v senco
vsedil — mati pa se je v stran obernila, de bi strašno žejo ter-
peciga in umirajočiga otroka priča ne bila.

16. In je stran šla... in je jok zagnala na glas. De hi

246

Pcrve Mozesove bukve.

bili nekoliko vstani si britkost Hagare in strašnost te osode misliti, bi
se mogli v mislih v tako groze polno pužavo, v kakoršni je ona
tavala, prestaviti, in vediti, kaj se pravi, po pusti, divji, vode-
prosti in zapekli pušavi cele dolge dni hoditi in se opotekati. Oko
ze popolnama opeša v trudi, kakšino vodico, kakšin Studenic za¬
paziti, in per takšnim pazenji in iskanji včasi človeka tako zmoti
in zapelje, de vso pot zgreši, hudo in delječ zajde, zastonj spet
rešne steze iše •— in žalostili konec vzame.

In je jok zagnala na glas. Aleksandrinci prestavijo: In
otrok  ( 'Ismael) je jok zagnal. ..; ali ta prestava je kriva, zakaj
v Hebrejskim sta glagol (verbumj in zaime (pronomen) v ženskim
spolu in očitno plak in jok Hagare, ne pa Ismaela kažeta. Berž-
kone je Aleksandrince začetik sledeče verste v to zmoto zapeljal;
vender niso prevdarili, de ravno v pričujoči (16ti) versti ni le od
jokanja Hagare, ampak tudi od umirajočiga (ter gotovo tudi j o-
kajočiga) otroka govorjenje; in de je tedej jok otroka , kteriga
Bog v sledeči versti usliši, sicer v tele versti tode v besedi umi¬
rati  zapopaden.

17  in 18. Bog je pa uslišal otroka jok, in božji an-
geljc je poklical Hagaro z neba rekoč’: Kaj delaš Ha-
gar? nikar se ne boj! . . . vstani, vzemi otroka in primi ga
za roko, zakaj v velik zarod ga bom storil. Perve besede
17te verste so tedej, kakor smo djali, Aleksandrince zapeljati
vtegnile, de so v prednji versti pod glasnim jokam napek jok o-
troka in ne Hagare jok razumeli. De je pa ta njih misel in pre¬
stava zares napek in kriva, nam zravin rečeniga tudi sama 17ta
versta poterdi, v kteri se ne bere samo, deje Bog jok otroka
uslišal, ampak tudi, de je angeljc božji Hagaro tolažil rekoč: Kaj
delaš? — nikar se ne boj , to je, nikar ne obupvaj, nikar ne ža¬
luj in ne jokaj! De se pa tukej le od uslišanja otrokoviga joka
bere, od tod pride, ker se tudi mati zastran nobene druge reči ni
britkejši jokala in za nič druziga Boga ni serčnejši prosila in k
njemu zdihovala, kakor de naj se saj nesrečniga otroka, nje lju-
biga sina usmili, in ga hude smerti otme, in ker je v božji milosti
že od nekdej sklenjeno bilo, za Ismaela, ker je Abrahamovima
rodu, posebno skerbeti. Iz tega, deje angeljc Hagari reče, otro¬
ka za roko prijeti, to je, mu kviško pomagati in ga podpirati, vi¬
dimo, de je Ismael od hoje, žeje in vročine popolnama opešan in
sterpinčen bil, in de si ni mogel več sam na noge pomagati in se
naprej premikati. Zadne besede 18te verste: zakaj v velik zarod
ga bom storil , naj bi Hagaro potolažile, jo z zaupam v Boga na¬
polnile, in obljube spomnile, ktero ji je Bog zastran njeniga sina
že ob nje pervim begi, in potem še'dvakrat Abrahamu storil.

19. In B og .ji J e  odperl oči, ter je ugledala Studenic,
je šla in napolnila meh, ter otroku piti dala. De bi Ha-

f ar svoje in svojiga sinu življenje smerti otela, ji Bog oči odprli
e je Studenic zagledala, to je, Studenic ali vodnjak je bil blizo,
pa ona ga v svojim smertnim strahi in trepeti in s svojimi od sa-
miga zrenja že popolnama omamljenimi in kalnimi očmi ni zapazila;
tudi je bil mende se s peskam ali kakor si bodi perkrit. Zdej P a >

Poglavje XXI. 247

ko se ji je bilo na angljevo govorjenje in potolaženje serce umi¬
rilo in oko zjasnilo, ga naenkrat zagleda in urno zajme meh vode,
s ktero si oiia in sin morečo žejo pogasita. — Bili so taki vodnjaki
ali studenci dostikrat prav dolge in široke v zemljo skopane jame,
v ktere se je posebno deževnica stekala; ker so bile pa te jame
od tistih, ki so si jih sami v svoje potrebovanje namenili in per-
deržali, večidel dobro in umetno zakrite in skrite, jih memo gre¬
doči ptujci niso mogli kej lahko zajpaziti in najti. Take skrite
shrambe voda so zlasti pastirji po razširjenih spašnikili v pušavnih
krajih imeli, in jih še dan današnji imajo v jutrovih deželah, kte-
rih za napojenje svojih večkrat brezštevilnih čed potrebujejo.

20. In (Bog) je bil ž njim, ter je rasel in prebival v
pušavi, in je bil mlad strelic. V božjim varstvu je tedej Is-
mael rasel in prebival s svojo materjo vred v pušavi, ktera je bila
poznejši Arabija  imenovana. Kar življenje nestanovnih ali se vedno
od kraja do kraja premičnih ljudi zadene, se dve sorti taciga živ¬
ljenja razločite, namreč bolj krotka in mirna, pa neljudna in divja.
Ljudje krotkiga in pohlevniga življenja so se večidel le z rejo ip
gleštanjem živine pečali, in se po 'okolšini in kakosti spašnikov,
vremena in letniga časa zdej sem zdej tje podali, in se vedno
preseljevali, bolj neljudni in divji ljudje so se pa le samo z ubi¬
janjem in lovam zveri pečali. Nekteri so pa tudi pastirji in lovci
ob enim bili. Abraham se je le s pastirstvam pečal, vcnder je več
njegovih pastirjev tudi vtegnilo na lov zahajati; zatorej sejeismael
inende že v očetovi hiši lova poprijel bil^in do njega posebno na-
gnenje in veselje kazal, in ker zdej ni mogel kakor njegov oče
pastirčvati (zakaj nobene živali ni bil seboj vzel) in druziga opra¬
vila in zaslužka tudi ni imel, se je na vso moč lova poprijel, de
je sebe in svojo mater s potrebnim živežem in z obleko previdil.
Lok, pušica in tul (strelotok) so bile njegove orožja, kterih se je
v kamnitni Arabii prav dobro poslužil. Ker so iz Kanane in dru¬
žili dežela kupci skozi kamnitno Arabijo v Egipt popotvali, jim je
memogredočim Ismael lahko mesa, kože itd. vjetih ali postrelanih
žival prodajal, in tako je kmalo obogatel. Ismael je bil tedej iine-
nitin in jak lovec; pa bil je tudi divje natore, in se je beržkone tudi
z roparijo pečal, kakor se še dan današnji njegov zarod, Arab-
č a ni (glej spredej pogl. 16,12.) pečajo.

21. In je prebival v pušavi Faran, in njegova mati mu
je dobila ženo iz Egiptovske dežele. Hagar, rojena Egip¬
čanka, je imela v Egiptu veliko znanstva; zavolj tega je in sicer
kar lahko svojiinu sinu iz Egipta ženo dobila, zakaj pušavaFaran,
v ktcri je Hagar z Ismaelam prebivala, je segla od Palestine po
kamnitni Arabii noter do Arabskiga krila ali zatoka od pušave Fa¬
ran beri pogl. 14, 6.) V jutrovih deželah je bilo, kakor je še
zdej, v navadi, de so sami starši za oženitev svojih otrok sker-
bch, m jim ženine ali neveste zbrali, in otroke clo prašali niso,
ali so per volji, s (o ali uno osebo v zakon stopiti ali ne, ampak,
kako^r so starsi med seboj sklenili, tako se je zgodilo.

22 iti 23._ Ravno tisti čas je rekel Abimelek... kAbra-
l.imu: Bog je s teboj v vsim, kar počneš; — perseži tedej

848

Perve Mozesove bukve.

per Bogu, de nočeš škodvati,... ampak de hočeš po milo¬
sti, ki sim jo tebi skazal, z menoj in z deželo ravnati, v
kteri si kakor ptujic prebival. Mozes se zdej spet verne k
nadaljšni perpovedbi Abrahamove osode in zgodbe. Abraham je
posihmal s Saro vred veselo in mirno vžival srečo, ktero jima je
Bog v njih starih letih naklonil. Njegovi prijatli in sosedje so bili
prepričani, de bo Abraham, v premoženji in moči od Boga tako
posebno in očitno blagoslovljen in podpiran, kmalo nar mogočniši
in nar imenitniši knez tistiga kraja, torej se ga sosedje krog in
krog, ki so ga dosihmal le spoštovali, zdej do bati začno, češ,
de bi s svojo močjo njih ne spodrinil, jih ne pregnal, in se njih
premoženja in posestva ne polotil. Zraven tega je bil Abraham
tudi še v stari zavezi z Anerjem , Eškolam  in Manire tam , kteri
so bili beržkone tudi že močni in mogočni knezi. Vsi so si tedej
želeli, Abrahama za prijatla imeti, in v zavezo ž njim stopiti.
Zato se ni čuditi, de clo Abimelek, Gerarski kralj, sebe, svoje
in svoje kraljestvo njegovimu varstvu perporoči, in ga prosi, de
naj mu milost in dobroto poverne, ktero je svoje dni, ko je bil
pervikrat kakor ptujic v to deželo prišel, od kralja zadobil in
skusil, f Abimelek je'bil namreč takrat Abrahama s čedami, s posli
itd. obdaroval, in mu pervoljenje dal, se v njegovi deželi, kjer
koli mu je ljubo, vseliti itd. — glej spredej pogl. 80,14 in sledeče).
Pošteni in pravični Abraham obljubi vse spolniti, za kar Abimelek
prosi, in to obljubo, kakor kralj želi, s persego poterdi v sledeči
(84ti) versti. m

85. In on (Abraham) sc je Abimeleku pertožil zavolj
studenca, kteriga so njegovi hlapci po sili vzeli. Ne sme¬
mo si misliti, de jc bila reč, zastran ktere se je bil Abraham per¬
tožil, tako majhna in nepomenljiva, kakor se nam zdi. Zakaj na
studencu ali vodnjaku je bilo v tistih krajih veliko ležeče, ker je
voda zravin paše za čedo nar potrebniši reč, za ktere je, kjer je
bilo veliko čed, dostikrat hudo in pičlo hodilo. Ta vodnjak so bili
Abrahamovi pastirji v prid in potrebo svojih čed skopali, velika
krivica se mu je torej godila, de so mu ga Abimelekovi hlapci
vzeli. Morebiti so to storili, de bi Abraham persilen bil, ta kraj
zapustiti. Abraham s podložnimi gotovo ravno tako obilno previ¬
den, kakor Abimelek, bi bil sicer lahko silo s silo pregnal: ali s
prijatli, kakoršin je bil Abimelek, ni hotel tako neprijazno in hudo
ravnati, zlasti ne, ker je bil Abimelek, kakor se iz sledeče verste
vidi, v ti reči nedolžin, in od Abrahamu storjene krivice ševedilni*

27.  Abraham je tedej vzel ovac in goved, in jih je dal
Abimeleku, in oba sta naredila zavezo. Abrahama zlo ve¬
seli, de je Abimelek še ravno tistih prijaznih in dobrih misel, ka-
koršnih je nekdej bil per tisti zgodbi s Saro; zato ni le Abimele-
kove prošnje radovoljno uslišal, ampak tudi sklene, ž njim praz¬
nično zavezo sprotne prijaznosti po navsdnjih šegah storiti. Ker
se je mogel per vsaki taki zavezi dar odpraviti, Abraham urno
vse sam oskerbi in perpravi, kar je v dar potrebniga bilo; daro-
vavne živali •— ovac in goved iz čede odbere, jih zakolje, P°
sredi razdeli in v dve strani sproti razstavi; po sredi med obema

Poglavje XXI. 449

stranema sta oba šla v poterjenje zaveze i. t. d. i. t. d. (kakor je
bilo pogl. 15,10. povedano).

30. Sedem jagnjet prejmi iz moje roke, de mi bodo za
prieo, de sim jez ta Studenic skopal Q'e Abraham Abimeleku
rekel). V 27ti vcrsti imenovane živali so bile v dar zaveze na¬
menjene in tudi darovane; teh sedem jagnjet pa je Abraham Abi¬
meleku v dar (donum), ki je bil tudi per taki perložnosti v navadi,
in sicer per tej perložnosti še v posebno znamnje dal, de je on
(Abraham) Studenic, zavolj kteriga se je pertožil, skopati dal, in
de je le on njegov posestnik. S sprejemo teh jagnjet je tedej Abi-
melek na znanje dal, de je res tako, de ima namreč le sam Abra¬
ham pravico do rečeniga studenca, in de se mu posilnnal tako go¬
tovo, kakor gotovo je te jagnjeta prejel, v ti reči kar več krivica
godila ne bo od njegove (A bimelekove) strani.

Take perpovedi, ko ta, so posebno spomina vredne, ker nas
s takratnimi šegami in zaderžanji soznanijo. Vsaka obljuba, vsaka
kolikej imenitna pogodina je bila z darovanjem in Boga v pričo
klicaje praznično obhajana. V stanovitni spričik in znamnje stor¬
jene pogodine ali zaveze, so mogle razne reči, sprotni darovi itd.
služiti.

31 in 33. Zatorej je bil ta kraj imenvan Beršeba,
ker sta ondi oba p er s e gl a...  Ker sta Abraham in Abimelek
per tem studencu persegla, se je ta Studenic persege Studenic ali
po Hebrejsko Beršeba  imenoval. Blizo tega studenca je bilo poz¬
nejši mesto sozidano, ktero je ravno to ime dobilo, in je bilo na
nar zunaj niši južni meji Palestine, kakor je bilo mesto Dan  na
nar zunajniši severni ali polnočni meji te dežele. Torej pregovor:
„od mesta Dan  do mesta Beršeba “ celo obljubljeno deželo pomeni.
l’o razdelitvi dežele je to mesto k zarodu Juda šlo, Joz. 15,28.;
ker je pa potem zarod Simeona z več druzimi kraji tudi to mesto
od zaroda Juda dobil, zategavoljo se v sv. pismu to mesto tudi
med mesta Simeonoviga zaroda šteje; Joz. 19,9.

33 in 31. Abimelek pa inFikol... sta se v deželo Pa-
lest inčo v vernila. Abraham pa je gojzd v Beršebi za¬
sadil, in je tam klical v ime Gospoda... in j e bil veli¬
ko dni v deželi Palestincov kakor ptujic.  Pod iinenam
Palestina  se mora tukej misliti Filisteja , to je, kraj proti večeru
Palestinske dežele na bregovih srednjiga morja. Vernila sta se
lede j Abimelek in Fikol, vesela, de sta se z Abrahamam tako do¬
bro pogodila, nazaj na svoj dom. Abraham pa ondi ostane še več
let, in gojzd zasadi, v kterim je oltar postavil, in kakor nekdej v
Sihemu pogl. 12, 6. 8. in v Hebronu pogl. 13, 18. klical v ime
Gospoda, to je, mu je daroval in ga molil, zato se je tudi ta kraj
imenoval hiša božja, ali kraj večniga Boga, v razlocik od družili
blizmh ravno tako z drevesi zasajenih krajev, v kterih so takratni
malikvavci svoje bogove, solnce, luno, zvezde, ljudi in mnogotere
st varjene reci molili, jim darovali in stregli.

Poglirtje XXII.

Zapopadik.

Bog ukaže Abrahamu njegoviga sina Izaka darovati. Abraham
je temu povelju pokorili; pa Bog na čudovito vižo od njega spolnitve
odverne, ter mu dane imenitne obljube ponovi in poterdi. Zarod Na-
horja, Abrahamoviga brata.

otem, ko se je bilo to zgodilo, je Bog Abrahama
skušal, in mu rekah Abraham, Abraham! In je odgovo¬

ril: Til sim! Judit. 8,32. Hebr. 11,17.

2. In (Bog) mu  j e  djal: Vzemi svojiga ediniga sina Izaka,
kteriga ljubiš, in pojdi v deželo Mori  o (V deželo per-
kazni)  in tam mi ga daruj v žgavin dar na gori, ktero
ti bom pokazal.

3. Abraham je tedej zjutrej zgodej vstal, je svojiga osla
obložil, in vzel seboj dva hlapca in svojiga sina Izaka.
In kader je bil drev za žgavin dar naklal, je šel na kraj,
kamor mu je bil Gospod ukazal.

4. Tretji dan pa je oči vzdignil in vgledal kraj od delječ.

5. In je rekel svojima hlapcama: Počakajta tukej z oslam;
jez in sin greva hitro gori; in kader bova odmolila, bova
k vama nazaj prišla.

6. Tudi je vzel. dreva za žgavni dar, in jih je zadel na
svojiga sina Izaka; on je pa v rokah nesel oginj in nož.
In ko sta vkupej šla,

7 .  Je Izak djal svojimu očetu: Oče moj! In on je odgovo¬
ril: Kaj hočeš sin? Glej, pravi (Izak), oginj in dreva;
kje je jagnje za daritev?

8. Abraham je pa rekel: Za jagnje v daritev, moj sin! bo
Bog skerbel. In sla naprej šla.

9. In sta prišla na kraj,  kteriga mu je bil Bog pokazal;
ondi je postavil oltar, in na-nj dreva zložil. In je bil zvezal
Izaka svojiga sina, in ga je položil na oltar verh germade.

10 . Ter je stegnil roko in za nož prijel, de bi zaklal svojig a
sina. Jak. 3, 31.

251

Poglavje XXII.

11. In glej angeljc Gospodov je z neba zaklical, rekoč: Abra¬
ham, Abraham! In on je odgovoril: Tu sim!

12. In (angeljc) mu je rekel: Ne stegni svoje roke nad mla-
denča, in nič mu ne štorij zdej sim spoznal, de se Boga
bojiš, ker zavolj mene nisi zanesel svojimu edinimu sinu.

13. Abraham je pa svoje oči vzdignil, in za seboj zagledal
ovna, ki je za roge med ternjem tičal, in ga je prijel,
in namest svojiga sina v žgavin dar daroval.

14. In je tisti kraj imenoval: Jehova  j ir  e (Gospod vidi).
Zato se še dan današnji pravi: Na gori bo Gospod
vidik

15. Angeljc Gospodov je Abrahama vdrugič z neba poklical,
rekoč:

16. Sam per sebi sim persegel, pravi Gospod, ker si to sto¬
ril, in nisi perzanesil svojimu edinimu sinu zavolj mene,
Psalm. 104, 9. — Sirah. 44, 31. — Mak. S, 53. — Luk. 1, 73.
Ilebr. G, 13. 17.

17. Te hočem blagosloviti, in pomnožiti tvoj zarod, kakor
zvezde na nebu, in kakor pesik od bregu morja; tvoj
zarod bo vrata (mesta) svojih sovražnikov v last dobil.

18. In po tvojim zarodu bodo blagoslovljeni vsi narodi zem¬
lje; ker si bil pokorin moji besedi. i.Moz. 13,3. — 18,18.
-— 2G, 4. Sir. 44, 25. — Djanj. ap. 3, 25.

19. Abraham se je vernil k svojima hlapcama, ter so vkupej
nazaj šli v Beršebo, in je tam stanoval.

20. Kader se je bilo to tako zgodilo, je bilo Abrahamu po¬
vedano, de je tudi Milka Nahoru, njegovima bratu otroke
rodila,

21. Uca, pervorojeniga, in Buča, njegoviga brata, in Kemuela,
očeta Sirjancov (Aramejcov),

22. Keseda, Hazova, Fildaša, Jidlafa in Betuela,

23. In Iletuel je rodil Rebeko (Ribko), teh osem je rodila
Milka Naboru, Abrahamovima bratu.

24. In njegova zravinžena (perspavnica), Reuma po imenu,
mu je tudi rodila Tebaha, Gahama, Tahaša in Maaka.

Razlaga XXIP»* poglavja.

I. Potem, ko se je bilo to zgodilo, je Bog Abra¬
li a m a s k u s a 1....  Poglavitni zapopadik lega poglavja je med vsim,
aar je bilo dozdej od Abrahama pohvalniga in lepiga rečeniga, nar
oeitmsi spricik stanovitne pokoršine, prave zvestobe in žive ljub-

252

Perve Mozesove bukve.

bežni Abrahama do Boga. — Čez več časa po storjeni zavezi z
Abimelekam, od ktere se ob koncu sprednjiga poglavja bere, se
Bog spet Abrahamu pokaže, ter mu zapove storiti, kar se v sle¬
dečih verstah bere. Hotel je Bog s tem Abrahamu perložnost dati,
svojo živo ljubezin do Boga in terdno, verno zaupanje v božjo
mogočnost in njegovih obljub resničnost na prav posebno in očitno
vižo na znanje dati, in se tako še veči milosti božje vdeležiti. —
Beseda skušati , v izvirnim spisu niša , ima dva različna pomena
v sv. pismu; ali namreč pomeni: koga v hudo , v greh zapeljati
hoteti,  postavim per sv. Matevžu 4, i. 3. — Jak. 1, 4. in v tem
pomenu se ta beseda nikoli ne sme in ne more od Boga, , nar sve-
tejšiga bitja, umeti, ker Bog nobeniga ne skuša  Jak. 1,13., to
je, nikoli nobeniga v greh zapeljati noče. Beseda niša  pa tudi
pomeni koga poskusiti , skusiti, to je, vero, ljubezin, pokoršino
človeka s tem poskusiti, de se mu kej težavniga, britkiga naloži
ali storiti zapove, postavim II. Moz. 15, 25. 26. — V. Moz. 8, 2.—
in 13,3., de se ali samiga sebe spoznavati uči, ali pa se drugim
spoznati da. Bogu, ki v človeško serce vidi, nikakor ni potreba
ljudi iz tega namena skušati, de bi zvedi!, kakšniga duha, kakšine
pokoršino itd. de so. Ps. 138,2. — Jan. 2,15. in 6,6. — Če pa
Bog človeka vendcr skuša, ga samo v njegovi čednosti in krep¬
ko s ti vterditi, in ga drugim v lep izgled posnemanja dati hoče.
Le iz tega namena je Bog tudi Abrahama skušal, ali bolj prav
reči, poskusil.

2. In (Bog) mu je djal: Vzemi svojiga ediniga sina
Izaka, kteriga ljubiš, in pojdi v deželo Morio, in tam mi
ga daruj v žgavin dar, na gori, ktero ti bom pokazal. Ce
zapopadik te verste le nekoliko prevdarimo, bomo vidili, kako
silno huda in britka zapoved je to za Abrahama bila. Zapovedati
očetu, de naj svojiga ediniga sina, ki ga priserčno ljubi, daruje,
kako huda zapoved! zapovedati Abrahamu, de naj zakolje in da¬
ruje svojiga sina Izaka, kteriga rojstvo je toliko obljub napove¬
dalo, kteri je veselje njegovih sivih let, obljubljen dar neba, obe¬
tan očak brezštevilniga ljudstva, napovedan osrečnik priliodnjiga
zaroda — kakšno povelje za Abrahama, kakšina skušnja za nje¬
govo vero in zaupanje v resničnost božjih obljub! Daruj mi ga v
žgavin dar , •— ni še še dosihmal slišalo, de bi se Bogu človek
v žgavin  dar darovati mogel bil! Tode tega ne stori koj, ne v ti
dobi, ampak pred pojdeš sam  ž njim delječ od tod — na tisti gori,
ki ti jo bom pokazal, ondi ga daruj, daruj ga sam,  z lastno roko
mi ga zakoli, na oltar položi — in sožgi! — Serce bodeči in mo¬
reči čutleji., ki so ljubjoče serce očeta Abrahama per zaslišanju
tega povelja obhajati mogli, se popisati ne dado. Zares je bila
njegova vera in ljubezin v Boga neskončno velika in živa, njegovo
upanje neomajavno in v serci ukorenineno, njegova pokoršina ju¬
naška, rekel bi, čudovita in čeznatorna.

Pod deželo Moria  (do je, deželo perkaznij  se morajo kraj'
misliti, v kterih sta poznejši zaroda Juda  in Benjamin  prebivala,
in ondi je bila gora, ki je več verhov imela, kteri so sčasaina
razne imena dobili, kakor: Moria, Cion, Ivalvari itd.; beržkone je

253

Poglavje XXII.

Abraham Izaka po božji volji na tisti verh gore peljal, ki se je
poznejši Moria  imenoval, in na kterim je Salomon tempelj Bogu
neba in zemlje postavil. — Ako pa eni terdijo, de je Jezus na
gori Moria  umeri, se mora cela gora ali bblji reči celo gorovje ,
ktero je tudi splošno ime Moria  imelo, umeti, ne pa verh Moria ,
ampak verh Kalvari.

3. Abraham je tedej zjutrej zgodej vstal... in je se.l
na kraj, kamor mu je bil Gospod ukazal. Iz tega se vidi,
de se je Bog Abrahamu po-noči, ter v spanju, perkazal, ko mu
je bil to povelje dal. Prepokorni in v veri vterjeni Abraham, ki
spolnitve božjih povelj nikoli odlašal ni, se tudi k spolnenju tega
britkiga povelja brez odloge in zamude perpravi. Kornej de se
daniti začne, urno vstane, vse potrebno perpravi in opravi, ter
se s terjanim daram, svojim preljubim sinam in od dveh hlapcov
spremljan na daljno in britkosti polno pot poda; in de božjiga po¬
velja clo svoji ženi Sari razodel ni, večidel vsi cerkovni očetje
terdijo.

4. Tretji dan pa je oči vzdignil, in vgledal kraj od
d olječ. Prebival je Abraham, kakor vemo, v Beršebi  na južni
meji Kanane, in od ondot noter do kraja, kjer je bilo pozneje
mesto Jerusalem sozidano, je moglo zares čez dva dni  hoda biti,
tako de je Abraham še le tretji dan  goro zagledal, ktero mu je
Bog pokazal, in na kteri ima svojiga ediniga sina Izaka v žgavin
dar darovati.

5. In je rekel svojima hlapcama: Počakajta tukej z
oslam, jez in sin greva hitro gori. Noče Abraham, de bi
hlapca priči bila britkiga darovanja, od kteriga jima tudi spotama
nič v misli vzel ni bil; zato jima zapove, pod goro ostati. Jez- in
sin , v Hebrejskim sc sin  tukej imenuje ndar , ktcra beseda v sv.
pismu včasi mladenča  včasi pa otroka  pomeni, postavim I. Moz.
34, 19. in 41,12. — II. Moz. 33, 11. — II. Kralj. 18,29. itd., —
od Izakove osorejne starosti nam sicer sv. pismo nič na ravnost
ne pove; vender se okoljšinam časa kakor tudi osnovi, duhu in pra¬
podobi pričujoče pergodbe bolj prilega, de si ga odrašeniga mla-
denča in ne v otročjih letih mislimo. Eni clo pravijo, de je bil
Izak takrat pet in dvajset, drugi de je bil trideset, še drugi de
je bil sedem in trideset let star; ali nobena teh misel ni zvižana
in spričana.

Kader bova odmolila, bova k vama nazaj prišla. Je li
zamogel Abraham to in tako govoriti, brez de bil neresnico-— laž
govoril? S terdnim sklepam namreč, božji ukaz spolniti, gre na
goro svojiga sina sožgat in Bogu darovat, in vender pravi hlap¬
cama:— bora, k vama nazaj prišla , kako se to govorjenje Abra¬
hamove pobožnostjo ter njegovo resničnostjo sklepa? — Razlagavci
teh besedi so dvojih različnih misel. Eni pravijo, de Abraham
tukej v ninožnim številu namesti v edinjim govori (zakaj Hebrejski
jezik por glagolih nima razločka med množnim (plurališ) in dvoj¬
nim (dualis) številam, zato se tukej stoječi Hebrejski glagol tudi
lahko prestavi: bomo prišli-,  Abraham, tedej ti mislijo, tukej sam
od sebe kakor od več oseb govori, kakor imajo še dan današnji

S54

Perve Mozesove bukve.

cesarji, kralji in knezi v sloveznili govorih od sebe govoriti v na¬
vadi ; alj v celim Hebrejskim sv. pismu se mende nikjer drugod ne
bere, de bi en človek  od sam sebe vmnožji govoril. Zatorej drugi
z veči resničnostjo terdijo, de se j'e Abraham, to govoreč ?  na svoje
junaško upanje in živo vero v božjo milost in vsigamogocnost vpi-
ral, ter se tolažil, de Boq tudi od mertvih obuditi % umore.  Pavl
Hebr. 11,19.

6. Tudi je vzel dreva za žgavni dar in jih je zadel na
svojiga sina Izaka; on je pa v rokah nesel oginj in nož.
Izak doslej še ni vedil, kaj se bo zgodilo; gotovo je že dostikrat
očetu per darovanju pomagal in stregel, zato si nič hudiga ne
misli (V. 7č).  Hišni gospodarji, kteri so noter do Mozesove po¬
stave dolžnost darovanja sami opravljali, so se per tem imenitnim
opravilu svojih hišnih, zlasti pa svojih otrok poslužili, od kterih
so želeli, de bi se prav  darovati navadili in naučili. Ker je bil
pa Izak dovolj močan, toliko drev na goro nesti, kolikor jih je
k takirnu darovanju šlo, se vidi, de vender več ni bil v otročjih
letih, in de se tedej beseda ndar  (v. o.) v pervim pomenu brati
in umeti mora.

In cele te dogodbe se učimo, de je bil Izak prava in resnična
predpodoba Kristusa. Izak sam dreva na goro Morio nese, od
kterih ognja bi imel po povelji božjim sožgan in darovan biti, —
Jezus vleče sam svoj križ na goro Kalvari; Izak bi bil imel od
svojiga lastniga očeta darovan biti, —• Kristus je bil na križi od
svojih sovražnikov umorjen, naj bi neskončni pravici svojiga očeta
zadostil; Izak je rešen, in namesti njega Abraham jagnjeta (ovna)
daruje, —• Kristus umerje za nas, on je jagnje božje, in nas je
večniga pogubljenja rešil; per življenju ohranjen Izak se v oče¬
tovo hišo nazaj verne, — Kristus tretji dan častitljivo od smert
vstane, in se potem v nebesa k svojimu očetu povzdigne. Zares
je Izak v celi prigodbi predpodoba našiga zveličarja.

9. In sta prišla na kraj, kteriga mu je bil Bog poka¬
zal, ondi je postavil oltar, in na-nj dreva zložil. In je
zvezal Izaka . . . Na gori Abraham vse naredi in opravi, kar
je po stari navadi v žgavin dar potrebniga bilo; naredi iz karanja
oltar, zloži na-nj dreva za germado, in predin jo zažge, zveže
Izaka, kakor v žgavin dar namenjeno jagnje. Berž de je še le
malo pred, predin ga Abraham zveže, božji sklep in povelje zve-
dil od očeta. Vender ga ne zveže zato, kakor de bi se bil Izak
vstavljal, in se ne darovati pustil; zakaj, kakor vemo, bil je že
odrašen in terdin tako, de, ko bi se ne bil darovati pustil, de bi
se tudi zvezati ne bil dal, ker bi bil kar lahko stariga očeta zmo¬
gel. Abraham ga le zato zveže, ker je bila navada darovavno
žival zvezati, predin se je na germado djala— in pobožin in j>o-
korin Izak se razodetima povelju božjimu pohlevno in prostovoljno
podverže, in se kakor nedolžno jagnje zvezati da — tako de je
bil tudi v ti reči predpodoba Kristusa, ki se je prostovoljno na
križ perbiti dal.

11. In glej angeljc Gospodov je z neba zaklical rekoč:
Abraham, Abraham! In on je odgovoril: Tukej sijn! Abra-

255

Poglavje XXIT.

ham je noter do konca, noter do poslednje dobe pokorin, in, de-
siravno je že roko stegnil in ojster meč nameril — je vender per
zaslišanju božjiga glasu v tem hipu in ves perpravljen se novhnu
povelju božjimi! podvreči, ktero bo, kakor si je misliti vtcgnil,
terjalo, še na kako hujši in britkejši vižo dar opraviti.

12. In (angeljc) mu je rekel: Ne stegni svoje roke
nad mladenča,... zdej sim spoznal, de se Boga bojiš...
Bog, kterimu je vse znano, in kteri je od vekomej sem Abraha¬
movo pokoršino in ljubezin po vsili okoljšinah, po kterih se je tu-
kej razodela, previdil in na tanjko poznal, tukej spet, kakor več¬
krat, po človeško govori, kakor de bi bil Abrahamovo pobožnost,
de bi jo bil spoznal, popred skusiti mogel. Besede: zdej sim spo¬
znal...  tedej nič druziga ne pomenijo, kakor: zdej si očitno in
pred celim svetam svojo meni že od vekomej znano pobožnost po¬
kazal, ali: s tem očitnim spričkam tvoje pobožnosti sim zadovoljin,
ker bodo iz tega vsi ljudje, dokler bo svet stal, spoznali, de se
me bojiš,  to je, de si iz globociga spoštovanja in češenja in iz
žive ljubezni do mene vsim mojim tudi nar hujšim in britkejšim
poveljem do zadnjiga pokorin bil.

13. Abraham je pa svoje oči vzdignil, in za seboj za¬
gledal ovna, ki je za roge med ternjem tičal... Smešna in
prazna reč se nam zdi preiskovati in presojvati: kako je oven v
tisti kraj prišel, in ali je med ternjem, ali med drevjem, ali med
plotjem tičal, ali pa se je v kako mrežje zahomotai, ali je imel
Abraham pravico do njega ali ne itd. itd., to nam je vse eno; do¬
volj nam je vediti, de je previdnost božja ovna oskerbela, in de
se je v resnici zgodilo, kar je Abraham v 8. versti, brez de bi
bil vedil, prerokoval: Za dar, ljubi sin, bo že Bog skerbel.

14. In je tisti kraj imenoval: Jehova jire  (Gospod
vidi). Zato se še dan današnji pravi: Na gori bo Gospod
vidik Tukej nas sam Mozes praviga in izvirniga pomena imena
Moria  spomni; pravi namreč, de je Abraham goro, na kteri se
mu je Bog perkazal, imenoval Jehova jire  (Bog se vidi — se per-
kaže); ravno to pa tudi krajši ime Moria  pomeni, ktero je so-
stavljeno iz besedi mara  (perkazin) in j ah  (okrajšano namesti
jehova , Bog) tedej Marajah,  ktero se je sčasama v Moria  spre-
verglo, pomeni perkazin Boga,  perkazin božjo. — V Vulgati ste
pa besedi .Jehova jire  prestavljene, Bog vidi,  previdi, in eni mis-
1 ij o, de je Abraham zato tisti kraj tako imenoval, ker je Bog sam
dar (ovna) previdil, ali oskerbel. — V zadnji polovici te verste
ni več od imena  gore govorjenje, ampak od pregovora, kteriga
so si Hebrejci iz te pergodbe vpeljali in se ga poslužvali, in kteri
se je dolgo med njimi ohranil. Ivoiikorkrat so namreč v kaki stiski
ali veliki nadlogi bili, so edin druziga tolažili rekoč: Gospod na
gori bo vidil, to je, Bog nas bo rešil iz te nadloge, on se nas bo
usmilil, kakor se je bil Abrahama na gori  usmilil.

10. Sam per sebi sim persegel... Bog tukej Abrahamu
v plačilo njegove vere, podveržuosti in zvestobe storjene obljube
prav krasno in slovezno ponovi, in v resničnost svojih obljub po
človeški šegi — s persego poterdi. Človek per imenitnišim in vi-

17

256

Perve Mozesove bukve.

sim, kakor je on sam, perseže, — ker pa Bog nima višiga in mo-
gočnišiga memo sebe—je sam per sebi persegel. Hebr. 6,13.16.

17 in 18. Zapopadik tukej storjenih obljub so tri velike reči,
kterih vsaka sledeča je zapored veči in im eni (niši memo sprednje,
obljubljen je namreč Abrahamu: 1} brezštevilni zarod, 2)  kra¬
ljestvo in zmaga sovražnikov, 33 blagoslov vsili narodov zemlje,
kteri jim bo iz Abrahamoviga zaroda izhajal:

Te hočem blagosloviti in pomnožiti tvoj zarod, ka¬
kor zvezde na nebu, in kakor pesik ob bregu morja.  0-
bojna primera z zvezdami in s peskam preobilnost in neštevilnost
zaroda pomeni, ker nismo ne unih ne tega izšteti vstani. Desiravno
pa ne smemo te primere po čerki umeti, ker Abrahamov zarod ni
bil in ne bo nikoli tako številin, ko zvezde na nebi in zerna mor-
skiga peska, se mora vender v resnici njegov zarod nebrojn in
nestevilin imenovati, in sicer tolikanj več, ker so po besedah sv.
Pavla Gal. 3, 7. vsi pravoverni kristjank po duhu Abrahamovi
otroci.

Tvoj zarod bo vrata svojih sovražnikov v last do¬
bil.  Imenovane so tukej vrata  namesti mest in gradov, ker so
vrata v jutrovih deželah bile takrat nar imenitniši in poglavitniši
del mesta ali gradu, pred kterimi so se posvetvavali, sodili, se
-sprehajali itd. (pogl. 19,1. v razlagi}, in ker, kdor je enkrat vrata
zmagal in si jih osvojil, si je tudi celo mesto kar lahko polastil.—
Te besede tedej Abrahamovimu zarodu zmago sovražnikov, mo¬
gočnost in slavo obetajo; in tudi ta obljuba božja se na obojni
zarod Abrahama na telesni namreč in na duhovski potega. Kar
telesni zarod po Izaku zadene, se je že pod Jozvetam spolnila,
pod kterim so svoje nar hujši sovražnike Kananejce premagali.
We bolj in očitniši pa ta obljuba duhovski zarod Abrahama ali krist¬
jane zadeva, per. kterih se je že ob času Konštantina spolnovati
začela 2  pod kterim cesarjem so dolziga zateranja in hudiga pre¬
ganjanja rešeni bili, in od tistihmal čez dalje bolj mogočni  biti
jeli.

In po tvojim zarodu bodo blagoslovljeni vsi na¬
rodi zemlje.  Ta obljuba, ki je memo vsih nar imenitniši , sena
Kristusa potega, po kterim je spolnjena bila. Lej pogl. 12,3.—
18,18. — 26,4. Vse drugo častno blagoslovljene, ki je Abra¬
hamovimu zarodu obljubljeno bilo, je predpodoba večnigablagoslova

in osrečenja celiga sveta po Kristusu.

19. Abraham se je vernil k svojima hlapcama, ter
so vkupej nazaj šli v Bcršebo, in je tam stanoval.  Ča¬
kala, sta hlapca z oslam pod goro, kakor jima je bilo zapovedano-
Zdej , nazaj pridši jima Abraham beržkone božje povelje in ceh
čudni prigodik na gori razodene. Veselo in zadovoljno jo spet vsi
skupej domu v Beršebo odrinejo. Abraham je še dolgo časa v
tistim kraju prebival, zakaj ondi je imel vsiga dovolj, in vse per
roki, kar je potreboval: v gojzdi, ki ga je sam zasadil, je prebi¬
val in molil; za čedo je imel lep in velik pašnik, in vodnjak, ki
ga je sam skopati dal, in kteriga mu posibmal nobedin več ni prev¬
zel; zravin tega je v zavezi in gorki prijaznosti s kraljem Abii )lC "

257

Poglavje XXn.

lekarn živel, Meri je Abrahama še vedno clo rad v svoji deželi
imel, ker ga je Bog zavolj njega oblagodaril in osrečil.

20.  Kader se je bilo to tako zgodilo, je bilo Abra¬
hamu povedano, ‘de je tudi Milka Nahoru, njegovimi!
bratu, otroke rodila.  Zdi se,  de Abraham, kar je Mezopo¬
tamijo zapustil, s svojim bratam Nahorjam in tudi s svojo drugo
žlahto ni bil nič več vkupej, in de tudi nič zvedil ni od njih. Zdej
naenkrat sporočilo od njih dobi. Nahor,  njegov starši brat, ki je
bil Haranovo  hčer Milko  za ženo vzel, je od nje več sinov dobil,
ki so zdej tudi že sami odrašene otroke'imeli. To poročilo je Abra¬
hama naklonilo, de je sklenil, eno Naliorjevih vnuMn (unušk)
svojimu sinu Izaku za ženo dobiti. I. Moz. 24, 3. 4.

21. Uca, pcrvorojcniga, in Buča, njegoviga brata,
in Kemuela, očeta Sirjancov  (A  r a m c j co  v). Eni, in med
temi tudi Kalmet, mislijo, de je od Uca  dežela, v kteri je Job
prebival, ime dobila; pa verjetniši je, de se je ta dežela po Uci,
kteri je bil Aramov sin, imenovala. I. Moz. 10, 23. —

Uuc  je očak zaroda liucičanov,  iz kteriga je bil m eni e tudi
Elihu , edin Jobovih prijatlov. Job. 32.2.^

Kemuela  imajo Aleksandrinci in naša Vulgata za očeta ali
osnovavca Sirjancov ali Aramejeov. Vender pa je ložej verjeti,
de so Aramejci ime dobili od Arama , ki je bil Semov  sin, ker je
Aramejsko ljudstvo starejši memo Kemuela, in de se inora torej
brati: Kemuela očeta Arama  (to je, ene osebe, z imenam Aram.
ne pa celiga zaroda.

22. Keše da, Hazova, Fildaša, Jidlala inBetuela.
Ako je res, de je bil Kesed  očak Kaldejcov, ki so na tej strani
Babilona prebivali, je tudi gotova, de so unstran Babilona se starši
prebibavci ravno tega imena biti mogli, ker se bere, de je Abra¬
ham iz dežele Kaldejcov prišel.

J lazov , Fildaš  in Jidlaf  so ram le po imeni znani, od njih
zarodov pa nič ne vemo. Betuel  je bil oče Labana in Rebeke,
kakor sledeča versta pove, od Merili dveh bomo v 24. poglavji
dovolj zvedli.

24. In njegova perspivnica, Reuma po imenu, mu
je tudi rodila...  Per besedi perspavnica  ali zravinžena si
tukej ne smemo ravno kej tako budiga ali gerdiga misliti, kakor
pomen besede sam na sebi' kaže Opomnili smo že, ko je bilo od
llagare govorjenje, de je bila navada, se zravin svoje prave žene
tudi dostikrat kake druge ženske poslužiti, zlasti če je bila prava
žena nerodovitna, in če to tu<i ne, de bi zarod številniši bil. Za
take perspavnice ali zravinžrtie so si večidel dekle ali sužnje je¬
mali,  Mere so per vsim tem vender svojim gospodinjam ali pravim
ženam podveržene in pokope ostati mogle. Tudi otroci tacili per-
spavnic so malokrat v šk>do ali zgubo otrok prave žene premo¬
ženja dediči bili. — Ker e bila Rebeka pozneje Izakova žena so
zavolj nje tukej bratje 'jeniga očeta imenovani, ne le ti, ki so
bili od prave zakonske^ene, ampak tudi tisti, ki so od perspav¬
nice rojeni bili.

17  *

Poglavje XXIII«

Zapopadik.

Smert in pokop Sare v jami ali votlini, ki jo je Abraham od
Efrona kupil.

1. ||||ara pa je živela sto sedem in dvajset let,

2.  In je umerla v mestu Arbe (Avba), ktero je Hebron v
Kananski deželi; in Abraham je prišel jo obžalovat in
objokovat.

3. In ko je bil opravil dolžnost po mertvi, je djal Hetovim
mlajšim:

4. Jez sim ptujic in popotnik per vas; dajte mi pravico po¬
kopa iša med vami, de svojiga metlica pokopljem.

5. Hetovi mlajši so odgovorili rekoč:

6. Poslušaj nas, gospod! ti si kakor božji vojvoda med na¬
mi; pokoplji svojiga merliča v nar lepšim pokopališu, ki
ga imamo; in nobedio naj ti ne brani, v njegovim po¬
kopališu svojiga merliča pokopati.

7.  Abraham se je vzdignil, in se je perklonil pred ljudstvam
dežele, namreč pred Hetcvimi mlajšimi,

8. In jim je rekel: Ako vatn je všeč, de svojiga merliča
pokopljem, me zaslišite in prosite za-me Efrona sinu
Seorja (Gobarja).

9. De mi da dvojno jamo, ki jo ima konec svoje njive; za
dobro plačilo naj mi jo pfčo vas v last perpusti v po-
kopališe.

10. Efron pa je v sredi Hetovih mlajših prebival. In Efron
je Abrahamu odgovoril pričo vsih, ki so hodili skozi
vrata tistiga mesta, rekoč:

11. Kratko nikar naj ne bo tako, g^pod moj! temuč le po¬
slušaj, kar porečem: Njivo ti prpustim in jamo, ki ] e
na njej vpričo mlajših svojiga ljutrtva; pokoplji svojig a
merliča.

12.  Abraham se je zopet perklonil pred';udstvam dežele.

359

Poglavje XXIII.

13. Ter je djal Efronu pričo ljudi: Prosim, poslušaj me! —-
dam dnarjev za njivo 5  vzemi jih, in potem bom na njej
svojiga merliča pokopal.

14. In Efron je odgovoril:

15. Gospod moj, poslušaj me! Zemlja, ki za-njo prosiš, ve¬
lja štiri sto srebernih siklov; ia kupšina, bodi med me¬
noj in med teboj; tode kaj hoče to biti? le pokoplji
svojiga merliča.

16. Abraham, to slišati, je denarjev, kolikor jih je Efron
hotel, vpričo Hetovih mlajših odvagal, štiri sto srebernih
siklov dobriga občjiga (V kupčii navadniga) denarja.

17 .  In njiva, ki je bila poprej Efronova, in v kteri je bila
dvojna jama, ki je proti Mambri (Maniri) ležala, je bila
z jamo in z vsimi drevesi vred, ktere so bile po vsih
mejah krog in krog,

18. Abrahamu v last dana vpričo Hetovih mlajših in vsih,
kteri so hodili skozi vrata tistiga mesta.

19. In po tem takim je Abraham svojo ženo Saro na njivi
pokopal v dvojni jami, ktera leži proti Mambri. Leto je
Hebron v Kananski deželi. 1 . Moz. 35, 27 .

20 .  In ta njiva z jamo vred, ki je bila na njej, je bila Abra¬
hamu od Hetovih mlajših za pokopališe v last poterjena.

Razlaga XXIHt poglavja.

1. Sara pa je živela sto sedem in dvajset let. Skorej
vsi razlagavci tukej opomnijo, de je med vsimi ženami Sara sama,
ktere starost sv. pismo per nje smerti tako na tanjko pove, in
ktere pokop je popisan. Tega je Sara vredna bila zavolj zaslu-
ženja nje žive vere in terdniga zaupanja v spolnenje božjih ob¬
ijal) in sklepov. Od moči in zasluženja nje vere govori sv. Pavl
Hebr. 11,11.  takole: Po veri je nerodovitna Sara moč k spočetju
prejela, in elo čez čas svoje starosti rodila, ker je verovala, de
je zvest, kteri je obljubil.

2. In je umefla v mestu Arbe, ktero je Hebron v
Kananski deželi.  Zdi se,  de je Abraham cez dolgo časa
spašnike okoli Beršebe v Gerarski deželi zapustil, in se spet v
svoj poprejšni pastirski kraj, v dolino Mambre, nazaj podal, in
Sara, vedne selitve in popotvanja naveličana, je mende ondi, v
mesti Arbe , svoje zadne leta preživela. To mesto Arbe  v He¬
brejskim liirjctt-  (mesto) Avba  se je poznejši klicalo Hebron  in
to je ravno tisti Hebron , od kteriga je bilo v pogl. 13, 18. govor¬
jenje. Besede v Kananski deželi  je Mozes mende zato perdjal,

360

P er ve Mozesove bukve,

de bi bravci to mesto razločili od Hebrona, nekiga kraja v pušavi,
v kterim so Hebrejci ob odhodu iz Egipta šotore stavili. — Kar
še posebej ime Arhe  tiče, nekteri mislijo, ker avba  v Hebrejskim
štiri  pomeni, de se je mesto zato tako imenovalo, ker so po mis¬
lih Hebrejcov štirji očaki tam pokopani bili, namreč: Adam, Abra¬
ham, Izak in Jakob; pa če je mesto v resnici od tod svoje ime
dobilo, se pa vender že ob Abrahamovim času kar ni moglo tako
imenovati, ker do tistihmal še nobedin teh očakov zunaj Adama
pokopan ni bil; zravin tega clo zastran kraja, kjer deje bil Adam
pokopan, učeni niso enih  misel, ker jih veliko terdi, de ni bil v
Arbi , ampak na gori Golgati, in spet drugi, de je bil blizo raja
(paradiža) pokopan. Verjetniši je misel tistih, ki pravijo, deje
mesto ime dobilo od glagola arab  (je zalezoval, nagajal), ker so
ondi jame in skrivne kota bile, ki so človeku per hoji nagajale, to
je, mu na poti bile in ga motile.

In Abraham je prišel jo obžalovat in objokovat.
Ali je bil Abraham per bolezni in smerti Sare zares nepričujoč,
ali so te besede le kaka stara šega po Hebrejsko govoriti, namesti,
jo je obžaloval in objokoval , so misli raziagavcov zlo saksebi;
nam se posledna misel verjetniši zdi. — V navadi so premožni He¬
brejci svoje mertve več  dni obžalovali, in njih trupla, de bi jih
v tistih gorcih krajih dalj časa gnilobe obvarovali, omazilili (pal-
zamirali); berž de je ta umetnost že ob Abrahamovim času znana
bila, in de je tudi on ravno to s truplam svoje žene storil.

3 in 4. In ko je bil opravil dolžnost po mertvi, je
djalHetovim mlajšim: Jez sim ptujic in pop otnik per
vas; dajte mi pravico pokopališa med vami...  Potem,
ko so žalosti in milovanju mertve odmerjeni dnevi pretekli, je bila
Abrahamova perva skerb, ranjki spodobni pokop oskerbeti, na
kterim je bilo po mislih tistih časov veliko ležeče. Abraham je
želel Saro v takim kraju pokopati, kteriga bi on, njegov sin in
njegovi mlajši s svojim pastirskim premikanju in preseljevanju več¬
krat lahko obiskali, in spomin ranjce obhajali, — v kraju, kjer bi
njegov sin Izak tudi njega enkrat pokopal, in tudi Izak pokopan
bil; tedej je po Abrahamovih željah ta kraj v Kanani biti mogel,
zakaj to deželo je poleg božjih obljub že za lastnino svojih mlaj¬
ših imel. Abraham je hotel, de bi to pokopališe popolnama nje¬
gova last, njegovo posestvo bilo in ostalo, in de bi mu ga nikoli
nobedin ne prevzel. Desiravno je pa Abraham silno bogat in mo-
gočin bil, vender osorej še stopinje široko svoje zemlje v Kanani
posedil ni; zakaj ker mu je perpušeno bilo, prosto in brez overka
se vsih ondotnih planjav, polj, gričev in dobrav v pašo svojih
čed, in kakor si bodi, poslužiti, desilih niso bile njegove, mu m
bilo treba, si kej zemljiša nalaš kupiti in si ga osvojiti. Take
lastnine je pa zdej potreboval, ako je hotel svoje lastno in sta-
novno pokopališe za svojo ženo, za-se in za svoje imeti. Posestvo
lastniga pokopališa je duhu starih časov zlasti očakov popolnama
primerjeno.

5 in 6. Hetovi mlajši so odgovorili: Poslušaj nas,
gospod! ti si kakor b ožj i voj voda med nami: pokopi .] 1

Poglavje XXIII,

261

svojiga merliča v nar lepšim pokopališu, ki ga imamo....
Hetovi mlajši ali Hetejci so bili memo druzih Kananejskih zarodov
še nar boljšiga zaderžanja, kar nam že njih priljudno in prijazno
obnašanje do Abrahama zastran njegove prošnje za pokopališe
razodeva. Edin, nar berž viši izmed njih Abrahamu na njegovo
prošnjo odgovori: Gospod, ti si kakor božji vojvoda  med nami, to
je, si nar imenitniši, nar mogočniši mož  med nami (zakaj prilog
božji  v Hebrejskim nar viši stopnjo primerjene lastnosti naznani;—•
lej 'našo razlago pogl. 1,2.), v čast si štejemo, če svojiga mer-
lica per nas pokoplješ, tudi nar lepši kraj ti radi v pokopališe
perpustimo, kar zberi si ga po svoji volji, nobedin ti ga ne bo
odrekel.

7.  Abraham se je vzdignil, in se je priklonil pred
ljudstvam dežele..  . Priljudnima odgovoru in prijazni ponudbi
Hetejcov se Abraham sproti tudi enako prijazno in priljudno za¬
hvali. Sede je namreč Abraham dozdej njih odgovor poslušal, in
ker iz taistiga njih voljnost, spoštovanje in ljubezin do sebe spozna,
se vzdigne, in se jim v znamnje svoje zahvale perkloni. Šega
svojo zahvalo s perpogneujem razodeti je silo stara, in v jutrovi
deželi še zdej v navadi; kdor se namreč komu za kako dobroto
zahvali, se vzdigne, in se po stanu in imenitnosti osebe manj ali
bolj globoko, pred visokimi gospodi clo do tal perkloni, ali še na
kolena pade, in potem rob plajša svojiga dobrotnika ali clo tla
poljubi. To obnašanje pa ni samo per zahvali, ampak tudi pri
druzih priložnostih, postavim tudi per prošnji, per pozdravljenji,
počastenji itd. Ker ima Abraham samo ravenprebivavce pred se¬
boj, se jim brez ovinkov samo perpogne, tode ne do tal.

8 in 9. In jim je rekel:... Prosite z a - m e E f r o n a,
sinu Seorja, de mi da dvojno jamo, ki jo ima konec
svoje njive, za dobro plačilo...  Prosim vas, pravi Abra¬
ham, bodite tako dobri in v mojim imeni prosite Efrona (kteri je
bil ali viši med njimi, ali saj imenitin in premožin mož, in kteriga
Abraham mende ni v obličje poznal), de naj mi perpusti tisto
dvojno jamo, ki jo ima konec svoje njive, zakaj tista se mi kar
pripravna zdi za pokopališe. Ta dvojna jama se v izvirnim spisu
imenuje makfela ; ali la beseda (ktere korenine kafal  v dva dela
razdeliti, zdvojiti pomeni) razdelenje jame v dva dela, v dva hra¬
ma kaže, ali pa je lastno ime te njive, se ne da zgotoviti. V per-
vim pomenu jo bero Aleksandrinci in sv. Jeronim, in poleg sv. Je¬
ronima tudi mi, ker sprički nasprotne misli ne veljajo kej. — Kar
navado Hebrejcov in tudi več druzih starih ondotnih ljudstev za-
slran pogrebniga kraja Uče, naj bo opomnjeno, de so merliče ve¬
čidel ali v svojih verteh pod lepimi solnčnimi drevesi, ali pa v ja¬
mah,  ki so jih po polji blizo doma najdli, ali v ta namen zdelali,
pokopavali; pa že tudi v starih časih so imeli lepe in perpravne,
ali iz skal izsekane grobe ali pa sozidane in clo v več nadstropij
in grobnih predalov razdelene pokopališa. — Ne želim pa zastonj
tiste jame, Abraham dalje pravi, ampak plačal jo bom kolikor je po
vasi misli vredna, brez de bi kej pertergal.

10 in 11. In Efron je Abrahamu odgovoril pričo

262

Pcrve Mozesove bukve.

vsili, ki so hodili skozi vrata tistiga mesta, rekoč:
Kratko nikar gospod moj!... — njivo ti perpustim in
jamo... Abraham je svoj namen tako včinil, in celo reč tako
vpeljal, de bi do jame, ktero je kupiti hotel, občno pravico imel,
de bi si jo torej pričo vsili in z očitno pogodbo vlastil. Pogodb,
pravil in pomenjkov pa takrat niso v hišah doma, ampak, kakor
smo že večkrat opomnili, pred mestnimi vratmi, kjer so se ljudje
nar raji zhajaJi, imeli, de bi tako pričo vsili očitno opravljene in
dognane, ter veljavniši bile.—Ne samo jame, Efron reče, ampak
tudi njivo, na kteri je, ti iz serca raii pripustim, in sicer brez
vsiga plačila. Efronova priljudnost, spoštovanje in ljubezin do
Abrahama se iz tega očitno vidi.

13. Ter je (Abraham) djalEfronu pričo  ljudi:... I)am
dnarjev  za  njivo. Abraham ni hotel imeti podarjene lastnine, tudi
se ni hotel posestva družili brez plačila ali zastonj poslužiti; zakaj na
tako vižo bi bil na prebivavce tistih krajev nekako otvezen, kar pase
vede ni hotel in ni mogel biti. Tudi mu je bilo per njegovim bogastvi
kej majhniga, si taki kos zemljiša kupiti, in per svoji poštenosti
si ga je tudi pošteno z gotovim plačilam, češ, vsakimu svoje, o-
svojiti'hotel. — Čudna pa in pregrešna je prederznost tistih, ki
tukej Abrahama podkupljenja in barantanja v duhovskih rečeh
(simonije) obdolžujejo; — ali se mar tukej od našiga cerkveniga
pogreba govori? je bila li Efronova jama posvečena ali nekako
sveta? in ali bi morde clo še zdej per nas ne bilo perpušeno, si
od soseda kaki kraj v poljubno rabo, bodi si prav v namen poko-
pališa kupiti? — Čudimo se veliko več, kakor nas sv. cerkovni
očetje tukej opominjajo, Abrahamovi nesamopridnosti in poštenosti,
kteri, desiravno mu je bila cela Kanana od Boga obljubljena, si
vender zmed vsili nje lepih zemljiš in dobrav nobeniga kraja ni
perlastil, razun pokopališa, in še tega ne drugači, kakor de ga
je kupil.

14 in 15. In Efron je odgovoril: . . . Zemlja velja
štiri sto s reber ni h siklov.  Kar znesik te kupšine zadene,
so misli učenih silno nesklepne, ker se je veljava tega Hebrejskiga
denarja, sikel (šekel) imenovaniga, v preteki časa velikrat spre-
vergla. (Glej pogl. 20, 16. v razlagi); eni torej pod celim tu-
kajšnim zneskam šest- eni pet- eni dve- eni le sto naših goldi¬
narjev zastopijo. Sploh se mora pa tukej opomniti, de takrat berž-
kone še niso imeli kovanih po utisnjeni ceni veljavnih denarjev, am¬
pak le samo zlate, sreberne in druge brončene' kepe, preklice in ko-
lice, kterili niso šteli, ampak so jih, kakor postavim tukej (v. 16.)
le vagali, kar tudi ime šekel  (od šakal  je vagal) verjetno stori.

To d e kaj hoče to biti,  hotel je Efron s temi besedami
reči: Ker sva oba premožna, je ta znesik tako majhin, de skorej
ni vredno, de bi ga vzel, in de bi mi ga ti odrajtal.

16. Abraham je . . . o d v a g a 1 štiri sto srebernih
siklov dobriga, občjiga denarja.  V Hebrejskim se. bere:
Je odvagal med kupci sprejemniga,  to je, v kupčii poterjeniga,
veljavniga, ne pa goljufljiviga denarja.

17 in 18. In njiva ... je bila z jamo in z vsimi  dre-

263

Poglavje XXIII.

vesi vred . . . Abrahamu v last dana vpričo Hetovih
mlajših in vsili, kteri so hodili skozi vrata tistima me-
sta. Pogodba med Efronam in Abraliamam je bila tedej očitno
in prav za prav po sodniško sklenjena, celo ljudstvo mesta je bilo
priča in porok nje veljave. Abraham je kupšino plačal, in njiva
z jamo in z drevesi na njej in okoli je bila njegova. — Dosilimal
je med prebivavci Kanane le sprotno izmenovanje edin drugimi po¬
trebnih reči navadno bilo, in vse kupčije so se p o tein takim brez
denarja opravile; pa tukej je že od rabe srebra govorjenje, ki so
ga Feničani vpeljali, zakaj ker so se ti le bolj s kupčijo in kme¬
tijo kakor s pastirstvam pečali, zato se ž njimi ni lahko drugači
kupčovati dalo, kakor z denarjem. Ker je tedej tudi že v tem
mesti raba in veljava srebra znana bila, tudi Abraham ž njim plača.
— Ta cela pogodba je priprosta, zraven pa lepa in mična, in duhu
nje starosti popolnama priležna.

De te dve versti niste nasproti djan. apust. 7, 5.,  kjer se bere,
de Bog Abrahamu v Kanani ni dal dedšine ne kar bi bilo stopino
široko; je komej treba opomniti; zakaj saj ta njiva ni bila dedšina,
ni bila od očeta in prednikov pojerbana — ampak je bila kup¬
ljena;  kako bi bil vender človek v stani v teh dveh krajih kako
nesklepnost oslediti?!

Večiga pomena, in razjasnenja vredniši pa je nesklepnost med
tema verstama in med djan. apost. 7, 15 16.,  kjer sv. Štefan od
gorečnosti govorjenja prevzet, pravi: In Jakob je šel v Egipt
in je umeri  (ondi), in naši očetje; in so bili prenešeni
v Sihem in položeni vpokopaiiše, ki ga je Abraham
za sreberne dnarje kupil od mlajših Hemorja...  Med
veliko perzadetki, te dva kraja med seboj zediniti in spraviti, se
nam to, kar Beda častitljivi misli, nar bliži resnice zdi; Beda
namreč pravi, de je sv. Štefana, ki je bil v dobi govorjenja le v
poglavitno in veliko reč svojiga spričevanja ves zamišljen in od is¬
krenosti svojiga sklepa ves prevzet, v tej nič kej pomenljivi, in k
namenu njegovih besedi ne ravno potrebni reči, lih spomin zapustil,
tako de ni razločka storil med pokopališem, ki ga je Abraham od
Efrona, in med tistim, ki ga je Jakob od mlajših Hemorja kupil.
Mi bi pa vender djali, de to ni ravno pogrešili spomina 'ali pom-
nježa, ampak de je veliko več sv. Štefan v tekočnosti govorjenja
le nektere besede perskočil, kakor se per taki perložnosti dosti¬
krat zgodi, kterih tedej sv. Lukež, ker povedane niso bile, tudi
zapisal ni. Hotel je mende sv. Štefan reči: „In umeri je on (Jakob)
m  .naši očetje, in so bili prenešeni ali v Sihem, ali pa v Hebron, in
um (ki so bili v Sihem prenešeni) so bili položeni v pokopališe,
ki ga je Jakob od mlajših Hemorja kupil, ta pa (Jakob) v poko¬
pališč, ki ga je Abraham od Efrona kupil.“ Pa sv. Štefan zastran
ene reci, ktero je le memo grede v misli vzel, ni hotel toliko be¬
sedi delati, ter jo je le okrajšano povedal; naj bi bila pa ta reč
( namreč razlaga in dokaza pokopahš očakov) namen in zapopa-
.' k  njegovima govorjenja, gotovo bi jo bil brez kaciga opušenja
m okrajsanja na tanjko in tedej s pričujočim krajem oklepno
razložil. Zares so Jakob in njegovi sinovi v Egiptu 'umerli; Ja-

364

Perve Mozesove bukve.

kob je bil prenesen v pokopališe, ki ga je Abraham od Efrona
kupil, Jožef in njegovi bratje pa v Sihem, česar nas sv. pismo
prepriča, in pa verjetne sporočila Jožefa Flavja in sv. Jeronima
učijo. — Sv. evangelist Lukež pa je mogel po mislih učenih bogo-
slovcov besede sv. Štefana ravno tako zapisati, kakor jih je bil ta
govoril, ali pa nas opomniti, de jih je on per zapisanju popravil,
— zakaj bil je od sv. Duha razsvetljen in vižan, tako de je vse,
kar in kakor se je govorilo in godilo, brez neresnice, brez samo-
svojniga popravka ali perstavka sporočil.

ID. In potem takim je Abraham svojo ženo Saro na
njivi pokopal v d voj ni j ami, kter a leži proti  Mambri...
Gojzd Mambre, ki je bil Abrahamu že poprej zavolj toliko per-
kazin božjih ljub in častitljiv, mu je odsihmal se tolikanj ljubši in
dražji bil, ker je blizo njega ljubljena žena Sara pokopana bila.
To pokopališe je bilo od gojzda, 'njegoviga pastii-skiga prebiva-
liša, proti jutru, je bilo lepe in prostorne lege in z drevesi obsa-
jeno. Gotovo je tukej s svojimi vred sleherno leto žalovavni spo¬
min po ranjci obhajal.

30. In ta njiva z jamo vred... je bila Abrahamu od
Hetovih mlajših za pokopališe v last po te rj ena.  To je,
niso mogli ne Hetovi ne Abrahamovi mlajši nikoli pozabiti, deje
Abraham nekdej to njivo z jamo vred očitno in pravično kupil od
Efrona, de je za vselej njegova lastnina. Z večkratnim ponov-
Ijenjem te kupšine tudi Mozes sam,  kakor se zdi, pravico Abra¬
hama in njegovih dedičev do te njive in jame skazati in poter-
diti hoče.

Poglavje XXIV«

Zapopadik.

Abraham pošlje svojima hlapca v Mezopotamijo, ondi svojimu sinu
Izaku ženo dobit; hlapec po znamnji, ki ga je od Boga prosil, izvoli
Rebeko in jo s pervoljenjem nje staršev in brata perpelje Izaku, kteri
jo veselo za ženo sprejme.

1 .

2 .

braham pa je bil star in perletin, in Gospod ga je bil
z vsini blagodaril.

In je rekel nar starjimu hlapcu svoje hiše, ki je bil čez
vse, kar je (jAbraham) imel: Položi svojo roko na moje
Stegno, I. Moz. 47, 39.

De te zarotim per Gospodu, Bogu nebes in zemlje, de
ne boš zbral mojima sinu žene zmed hčer Kananejcov,
med kterimi prebivam;

Temuč de pojdeš v mojo deželo in do moje sorodovine
(zlahte) od ondot ženo mojimu sinu Izaku dobit.

Hlapec je odgovoril: Ako pa ženska ne bo hotla z me¬
noj priti v to deželo, čem li tvojiga sina tje nazaj pe¬
ljati, od koder si ti prišel?

In Abraham je rekel: Varuj, de mojiga sina tje nazaj
ne pelješ.

Gospod, nebeški Bog, kteri me je peljal iz hiše mojiga
očeta, in iz moje domovine; kteri mi je govoril in per-
segel, rekoč: Tvojimu zarodu bom dal to deželo; on bo
poslal svojiga angelja pred teboj, in od ondot boš dobil
ženo mojimu sinu. i. Moz. 13, 7. — 13, 15. - 15,18.-36,4.

8. Ako pa ženska ne bo hotla s teboj iti, si persege odve¬
zan; le mojiga sina ne vodi tje.

9. Hlapec je tedej položil svojo roko na stegno Abrahama,
svojiga gospoda, in mu je v vse to persegel.

10. In je vzel deset kamel (velbljodov) od čede svojiga go¬
spoda, ter je šel; in seboj je nesel veliko od vsiga nje-
goviga blaga, in se je na pot podal, ter šel v Mezopo¬
tamijo proti Nahorjevimu mestu.

4.

5.

6 .

7 .

266 Perve Mozeeove bukve.

11. Zvečer pa je pustil kamele leči zunej mesta zraven stu¬
denca, ob času, ko so ženske hodile vode zajemat, in
je djal:

12.  Gospod, Bog mojiga gospoda Abrahama, prosim, sloj mi
danes na strani, in skazi milost mojimu gospodu Abrahamu.

13.  Glej! stojim per studencu, in hčere prebivavcov tega me¬
sta bodo prišle vode zajemat.

14.  Deklica tedej, ki ji porečem: Nagni mi svoj verč, de
pijem; in ki odgovori: Pi, tudi tvoje kamele bom napo¬
jila: leta bodi tista, ktero si svojimu služabniku Izaku
namenil; in po tem naj spoznam, de si milost skazal mo¬
jimu gospodu.

15.  Predin je še to sam per sebi izgovoril, glej! pride Re¬
beka, hči Batvela (jBetuela) sinu Milke, žene Abraha-
moviga brata Nahorja, z verčem na rami.

16. Bila je prav zala deklica in prelepa devica, ki je mož
še ni spoznal; prišla je pa na Studenic, ter napolnila svoj
verč, in se vernila.

17.  In hlapec ji je naproti šel, in je rekel: Daj mi nemalo
vode piti iz svojiga verča.

18.  Ona je odgovorila: Pi, gospod moj; in je hitro verč na
roče djala, in mu dala piti.

19.  In kader se je bil napil, je perstavila: Tudi tvojim ka¬
melam bom vode zajela, de se vse napijd.

20.  In je spraznila verč v korito, ter je tekla nazaj na Stu¬
denic vode zajemat, in je natočila vsim kamelam.

21.  On pa jo je molče gledal, de bi zvedil, ali je Bog nje¬
govo pot osrečil ali ne.

22.  Ko so se bile pa kamele napile, je vzel zlate uhane, ki
so dva silda vagali, in ravno toliko zapestnic, deset sik-
lov težkih.

23.  In ji je rekel: Čigava kči si? povej mi, je v hiši tvojiga
očeta prostora za prenočiti?

24.  Ona je odgovorila: sim hči Batvela, sinu Milke, kteriga
je ona Nahorju rodila.

25.  In je dalje rekla: Tudi je dosti slame in sena per nas,
in prostdrin kraj za prenočiti.

26.  Mož se je perklonil in je molil Gospoda,

27.  Rekoč: Hvaljen bodi Gospod, Bog mojiga gospoda Abra¬
hama, kteri ni kratil svoje milosti in zvestobe mojimu
gospodu, in me je na ravnost perpeljal v hišo brata nio-
jiga gospoda.

267

Poglavje XXIV.

28. Deklica je tedej tekla, in v hiši svoje matere vse pove¬
dala, kar je bila slišala.

29. Rebeka pa je imela brata, Labana po imenu, ta je šel
hite k možu tje na Studenic.

30. In ko je vidil uhane in zapestnice na rokah svoje sestre,
in slišal vse, kar je (sestra) pravila, rekoč: To mi je
mož govoril, je šel k možu, kteri je ravno per kamelah
stal blizo studenca.

31. In mu je rekel: Pojdi noter, prijatel božji; kaj stojiš zu-
nej? Sim perpravil hišo, in prostora za kamele.

32. Ter ga je peljal v hišo, in razpravil kamele, in jim je
dal slame in sena, njemu pa in možem, ki so ž njim
prišli, vode, de bi si noge umili.

33. Tudi kruha so pred-nj položili. On (hlapec) pa je re¬
kel: Ne bom jedel, predin ne povem, kar mi je govoriti.
In (Laban) mu je odgovo'ril: Govori.

34. On pa je djal: Šim hlapec Abrahamov,

35. In Gospod je silno oblagodaril mojiga gospoda, in ga je
mogočniga storil, in mu je dal ovac in govedine, srebra
in zlata, sužnjev in sužinj, kamel in oslov.

36. In Sara, mojiga gospoda žena, je mojimu gospodu v
svoji starosti sinu rodila, kterimu je vse izročil, kar ima.

37. In moj gospod me je zarotil, rekoč: Ne zberi mojimu
sinu žene zmed hčer Kananejcov, v kterih deželi pre¬
bivam.

38. Temuč pojdi v hišo mojiga očeta, in iz moje sorodovine
vzemi ženo mojimu sinu.

39. Jez sim odgovoril svojimu gospodu: Kaj pa, če ženska
ne bo hotla z menoj iti?

40. On je djal: Gospod, ki hodim pred njegovim obličjem,
bo svojiga angelja s teboj poslal, in te ‘bo vodil na poti:
de boš iz moje sorodovme, in iz hiše mojiga očeta ženo
dobil mojimu sinu.

41. Te persege si pa odvezan, ako k mojim sorodnikam pri¬
deš, in ti je ne dado.

42. Torej sim danes prišel k studencu in sim rekel: Gospod,
Bog mojiga gospoda Abrahama, ako si me vodil po poti,
ki sim jo hodil doslej,

43. Glej, stojim per studencu, in ako devici, ki pride vode
zajemat, porečem: Daj mi nemalo vode piti iz svojiga

\ Gl Cel ^

41. In mi ona odgovori: Pi ti, in tudi tvojim kamelam bom

268

Perve Mozesove bukve

zajela: ta bodi žena, ktero je Gospod izvolil sinu mo¬
jiga gospoda.

45. In ko to sam per sebi molče premišljujem, glej, pride
Rebeka z verčem na rami, gre na sludenic, in zajme
vode. In ji rečem: Daj mi nemalo piti.

46. Ona hitro vere z ramevzaiHe, in mi reče: Pi ti, in tudi
tvojim kamelam bom piti dala. Jez sim tedej pil, in tudi
kamele je napojila.

47. In sim jo prašal rekoč. Čigava hči si? Ona je odgovo¬
rila: Sim liči Batvela, sinu Nahorja, kteriga mu je Milka
rodila. Tedej sim ji obesil uhane za olepšanje njeniga
obraza, in djal zapestnice na roke.

48. In sim do tal perklonjen molil Gospoda, Boga mojiga
gospoda Abrahama, kteri me je ravno pot peljal, de sim
dobil hčer brata mojiga gospoda njegovimu sinu.

49. Ako tedej z mojim gospodam milostljivo in zvestobno
ravnati hočete, mi povejte; ako pa kej druziga mislite,
mi tudi povejte, de se vernem na desno ali na levo.

50. Laban pa in Batvel sta odgovorila: To je božja naredba,
mi ti ne moremo nič druziga reči, kakor kar njemu do-
pade.

51. Glej! Rebeka je pred teboj; vzemi jo, ter idi, in naj bo
žena sinu tvojiga gospoda, kakor je Gospod govoril.

52. Arahamov hlapec, to slišati, se je vergel na zemljo, in
je molil Gospoda.

53. In je segel po sreberne in zlate posode, in po oblačila,
in jih je podaril Rebeki; tudi nje brate in mater je ob¬
daroval.

54. Na to so imeli gosti, so jedli in pili in tam prenočili. In
zjutrej je hlapec vstal, in rekel: Pustite me, de grem k
svojimu gospodu.

55. In nje bratje in mati so odgovorili: Naj bo dekle vsaj
deset dni per nas, in potem naj gre.

56. On je pa djal: Nikar me ne mudite, ker me je Gospod
vodil na poti; pustite me, de grem k svojimu gospodu.

57. In so rekli: Pokličimo dekleta, in vprašajmo jo, kaj ona

misli. v  ,.

58. In kader je na klicanje prišla, so jo vprašali: Hočeš bi
s tem možem? Ona je odgovorila: Pojdem.

59. Tedej so jo izpustili in nje pesterno, tudi Abrahamoviga
hlapca in njegove tovarše;

60. Iu so svoji sestri srečo vošili, rekoč: Naša sestra sij

Poglavje XXIV. 269

bodi mati od jezerkrat jezer (mlajših) i 11  l v °j zarod dobi
v last vrata svojih sovražnikov.

61. Rebeka in nje dekle so se tedej vsedle na kamele in šle
za možem, kteri je hitel nazaj k svojimu gospodu.

62. Tisti čas pa se je Izak sprehajal po pod, ktera k stu¬
dencu pelje, kteriga ime je Lakaj roj  ("Ziviga in Vidi-
jočiga); zakaj na južni strani je stanoval.

63. In proti večeru je bil šel na polje premišljevat; in ko je
bil oči vzdignil, je vidil od deiječ kamele priti.

64. Tudi Rebeka je ugledala Izaka, ter je stopila s kamele.

65. In je rekla hlapcu: Kdo je uni človek, ki po polji nam

naproti pride? In ji je odgovoril: Ta je moj gospod.
Tedej je hitro zagrinjalo vzela, in se je zakrila.

66. Hlapec pa je Izaku vse povedal, kar je bil opravil.

67.  In on (Izak) jo je peljal v šotor svoje matere Sare, ter

jo je vzel za ženo; in jo je tako ljubil, de je vtolažil

žalost, ki jo je bil zavolj smerti svoje matere imel.

Razlaga XXIV? poglavja,

I. Abraham pa je bil star in perletin, in Gospod ga
je bil z vsim oblagodaril. Ko se je to godilo, kar se v tem
poglavji perpoveduje, Abraham ni bil starši ko sto in štirdeset
let; zakaj Izak je Rebeko vzel, ko je bil štirdeset  let star (4. Moz.
25, 20.),  rojen pa je bil v stotmu  letu Abrahama (I. Moz. 21, 5.).
V teli letih se nobedin Abrahamovih predočakov ni stariga mislil.
Alj, starost ni kaka obmejena reč, ni na pično število let zmer¬
jena; tudi ljudje osorej že niso več tako silo dolgo živeli, kakor
pervi očaki, ki so čudovito visoko starost dosegali; in ob tem časi
znabiti že v celi Kanani ni bilo človeka tolike starosti ko Abraham,
in iz vsili njegovih mlajših je bil le Izak pet  let starji mem njega.
— Iz dveh nagibov je tedej Abraham svojiga sina berž, ko je mo¬
goče, oženiti želel: ker je bil on sam že perletin, in si veliko viši
starosti ni mogel obetati, in ker je imel silno veliko premoženja,
ki ga je sinu izročiti hotel, kterimu je zatorej pomočnice v hiše-
vanju potreba bilo. Tudi še zdej v jutrovi večidel le starši sami
oženjenje ali množenje vpeljejo in osterbe, na staršev volji je bilo
v ti reči nar več, skorej vse, ležeče; zlasti je v ti reči očetova
volja in sklenitev veljala, kteri se je sin, desiravno že odrašen in
pametin, rad udal.

2 in 3. In je rekel nar starjimu hlapcu svoje hiše...
Veliko razlagavcov misli, de je ta nar starji hlapec tistiDamaščan
Kliczer  bil, od kteriga se je v pogl. 15,2. bralo. Alj, Hebrejska
beseda ne pomeni samo v letih stariga ali med vsimi nar starjiga,

270

Perve Mozesove bukve.

ampak tudi brihtniga , pametniga,  ter v prenesenim pomenu vikšiga,
to  je, drugim zavolj svoje brihtnosti in zvednosti predpostavljeniga;
zatorej drugi z veči verjetnostjo terdijo, de se mora tukej sploh
veliki ali vikši hlapec, tode ne Eliezer zastopiti, kteri po njih misli
osorej ni več živel, kar bomo še pozneje v misli vzeli. Gospo¬
darji per izvoljenji viših hlapcov niso toliko na starost, kakor na
pamet, brihtnost in skušeno zvestobo gledali, in le tiste, ki so take
perporočljive lastnosti nad seboj imeli, so za velike ali pervake
med hlapci volili, kteri so se zategavoljo tudi stari ali nar starji
imenovali, desiravno so bili dostikrat zlo mladi in veliko mlajši
od družili hlapcov.

Položi svojo roko na moje stegno, de te zarotim
per  Go  sp  o du  ...  Ta posebna šega z na stegno položeno roko
perseči, se razun tukej samo še v pogl. 47,29. bere, kjer Jakob
od Jožefa persege terje, de ga bo vKanani pokopal. Veliko uče¬
nih razlagavcov misli, de je v ti šegi persegati neki pripodobni in
skrivni pomen zapopaden; eni namreč menijo, de je ta persega
posebni ozirik na prihodnjiga odrešenika imela, kteri je po člo¬
veško iz Abrahamoviga in Jakoboviga ledja izhajal, in teh misli
sta clo sv. Ambrož in Avguštin in drugi cerkovni očetje. Drugi
terdijo, de se je ta persega s posebnim spommam na obrezovanje
opravla, kakor de bi bili namreč tako persegajoči vsiin v zavezi
obrezovanja uterjenim obljubam božjim odrekli, ko bi bili krivd
persegli. Pa ali ne zgube vse te misli svojo verjetnost, ako bi
bila vtegnila ta šega že starji ko Abraham, in clo per malikovav-
cih v navadi biti? De se je roka zato na stegno položila, ker je
meč okoli ledja prepasan po stegni visel, in de je tedej tako per¬
segajoči reči hotel: s svojim mečem mi življenje vzemi, ako ne
storim, kar s to persego poterdim, — tudi ta misel se nam bolj
vganjki ko resnici podobna zdi. — Nar rajši še tistim prav damo,
ki pravijo, de je ta šega persegati poljubna in prosta navada bila,
ki ni imela nobene posebne zravinpomembe. Le toliko je gotovo,
de so per vsaki resnični persegi per Bogu persegali, kteri naj bi
bil priča v persegi poterjeniga, in maševavic krive persege; zu-
naine šege persežniga opravila so pa zamogle po razuosti časov
in krajev razne biti.

De ne boš zbral mojimu  sinu žene zmed hčerKananej-
cov...  Uzrokov, zavolj kterih Abraham po nobeni ceni ni hotel Kana-
nejke svojimu sinu za ženo dati, je vtegnilo več ko edin biti. Resje
sicer, de je tudi med Kananejci več pobožnih spoznovavcov eniga
praviga Boga in dobrih ljudi bilo,  postavim Melkizedek,  ki je bil
posebno sveti mož (pogl. 14, 18.J; de tudi Abimelek, Manire in
njegovi bratje niso hudobni in razujzdani bili, nam Abrahamova
prijaznost in zaveza ž njimi verjetno stori; — alj vender je goto¬
vo, de so razun tacih posameznih oseb sploh Kananejci porednim
spačeni in zlasti gerdimu malikovanju vdani ljudje biii; zato seje
Abraham zetinje iz tako hudobniga zaroda tako zlo bal. Zravm
tega je bilo obrezovanje v Abrahamovi hiši od Boga naj več zato
zapovedano, de bi se'njegov zarod od družili bližnjih zarodov z.e
po tem zunajnim znamnji, kar je moč, ločil; tedej se je tudi m

Poglavje XXIV.

271

tega ozira Abrahamu oženitev s Kananejko božjimu sklepu nasprotna
zdeti vtegnila; vidil je tudi Abraham hude in žalostne nasledke,
ki so že od tod izvirali, de je Lot  z ondotnimi deželjaki prepri-
jazno živel. Nar poglavniši in verjetniši uzrok te reči se pa zdi
posebni sklep previdnosti božje, ktera je sklenila, de naj bi se
zarod, kterimu je Bog toliko imenitnih obljub storil, ga tako čudno
in milostljivo vladal, in iz kteriga se bo izveličar  sveta rodil, ko¬
likor je po okoljšinali tistih časov mogoče bilo, le v čisti in izvirni
kervi množil, tedej le od pobožniga Šema  izhajal; iz Semoviga
zaroda pa je bil ne le Abraham, ampak tudi Nahor  njegov brat,
tedej tudi tega otroci in mlajši, tedej tudi Rebeka, . Kananejci pa
so bili mlajši hudobniga Hama.  Ker se je Abraham v vsim svo¬
jim djanji in nehanji le po božji volji in po njegovim povelju rav¬
nal, se je gotovo tudi zastran te tako imenitne reči, oženitve svo-
jiga sina, z Bogam posvetval.

4. Temuč de poj deš v mojo deželo in do moje sorodo¬
vine. Ko bi bil Abraham samo rekel: pojdi v mojo deželo , bi se
bilo bati, de bi ne bil hlapec pod temi besedami morde Kaldcjske
dežele zastopil, kjer je bil Abraham prav za prav doma; in za-
tegavoljo mende še pristavi: in do moje sorodovine',  sorodovine
pa ni imel prav nič več na Kaldejskim, imel jo je pa v Mezopo-
tamii, v Harani, kjer je Abraham iz Ura pridši stanoval, in kjer
seje mende tudi Nahor  stanovitno zaselil. (I. lVloz. 11, 32.)

Od ondot ženo mojima sinu Izaku dobit. Nahorjeva hiša
sicer tudi ni bila malikovanja popolnama prosta (VIoj I. 'Moz. 31,
19.35. Josv. 24, 2.), pa vender je saj tudi spoznanje in službo
praviga Boga obderžala (pogl. 31, 50.), tako de je bilo upati, de
bo žena, ki od ondot pride v Abrahamovo samo pravimu Bogu
vdano hišo, tukej malikov sčasama popolnama pozabila, kjer per-
ložnosti k malikovanju in zapeljivih zgledov ne bo več imela. Tudi
malikovanje v Mczopotamii ni bilo tako silno abotno in srovo ka¬
kor v Kanani.

5. Hlapec je odgovoril: Ako pa ženska ne bo hotla z
menoj priti v to deželo, čem li tvojiga sina tje nazaj pe¬
ljati...? Brihtni in zvesti hlapec je misel svojiga gospoda dobro
razumel in spoznal; zapovedano mu je namreč bilo, le samo iz so¬
rodovine ženo dobiti, tako, de, ko'bi ktero od drugod perpeljal,
bi je Abraham kar ne hotel sprejeti. Kaj mi je pa tedej storiti,
si hlapec misli, ako bi ženska iz sorodovine sicer per volji bila,
se z lzakam omožiti, pa bi ne hotla domovine zapustiti, ‘in sem
priti, — klere take, ki ni iz sorodovine, pa ne smem perpeljati?
Bi tedej ne smel v taki zadevi po Izaka priti, in ga tje peljati, de
naj sam nevesto pregovori, ž njim sem priti, ali pa de naj'on tam
ostane? Nar rajši bi bil mende zvesti hlapec imel, de naj bi Izak
sam šel si neveste iskat, in de bi ga on samo spremljal, zakaj
tako bi bil on težavniga povelja in velike skerbi prost.

6. Varaj, de mojiga sina tje nazaj  ne  pelješ. Iz te
verste sc zdi, kakor de bi Izak že enkrat v'Mezopotamii bil, ker
,jc od tje nazaj peljanja  govorjenje; ali to se samo iz ozira Abra¬
hamove domovine govori, ker se očetova domovina tudi kakor sinu

18

Por ve Mozesove bukve.

272

domovina misli. Nar imenitniši uzrok te ojstre prepovedi je: ker
je Bog Abrahamu obljubil, de bo njegov zarod deželo Kanano ob
svojim času v posestvo dobil (pogl. 13, 15.), zato si Abraham
misli, de bi bilo zoper božji sklep, Izaku ločitev iz Kanane per-
pustiti.

7.  Gospod, nebeški Bog... bo poslal svojiga angelja
pred teboj... Abraham je bil od milosti in varstva božje pre¬
vidnosti do njega in njegovih otrok iz razodenj in iz skušinj, ki
jih je doživel, tako prepričan, de tudi v ti reči nad božjo pomočjo
kar nič ni dvomil; zatorej poln zaupanja v Boga hlapca opominja,
se na previdnost božjo zanesti, rekoč: Milostljivi Bog te bo vtem
opravilu podpiral in vladal, on ti bo svojiga angelja poslal, ki te
bo vodil in na poti spremljal, de srečno opraviš. In de bi hlapca
popolnama potolažil in

8. mu tudi njegovo (v. o.) razodeto skerb odvzel, še perdene:
Ako pa ženska ne bo hotla s teboj iti, si persege odvezan.

10. In je vzel deset kamel od čede svojiga gospoda...
Popotnija hlapca je bila berhka, krasna in bogata, kakor je na¬
men terjal, ze takrat, kakor še zdej v jutro vi so se poslužvali
kamel za prenašanje težkih tovorov, posebno pa za jezdarijo; za¬
kaj kamele so velike, silno močne in zlasti v hoji neznano urne in
berzne živali, tako de v enim dnevi lahko šest nemških milj do¬
lete in še dalj; zravin tega so te živali z nar slabši pičo zado¬
voljne, in žejo celih šestnajst clo štirdeset dni prebojo. De je pa
hlapec toliko kamel seboj vzel, se ni čuditi, zakaj veliko jih je
bilo treba, de so potrebni živež za pot, bogate in velike darove
za nevesto in nje žlahto, de so hlapca in njegove tovarše, in na
nazajni poti tudi nevesto in nje služabnice itd. nosile; zlasti pa,
kakor smo rekli, je bilo toliko kamel že tudi iz namena te poti
treba, de bi se namreč s tem premožnost Abrahamova nevesti in
njenim ljudem skazala; zakaj kdor ni imel čede kamel, takrat ni
za bogatiga in imenitniga veljal.

In seboj je nesel veliko od vsiga njegoviga blaga-
Vzel je namreč seboj mnogoterih nar koristnisih in dražjih reči,
posebno tacih, ki jih ženske štimajo, rabijo in potrebujejo. Teli
reči je pa seboj nesel ne le zato, de bi staro šego, ki je se
zdej v j utr o vi v navadi, de namreč tisti, ki kteriga obiše, zlasti
če ga hoče kej prositi, kaki dar seboj prinese, in ga obiskanimi!
ponudi, dopolnil, ampak tudi in naj več zato, de bi izvoljena ne¬
vesta že vnaprej nekoliki zapopadik imela od premožnosti in ime;
nitnosti njeniga prihodnjima ženina, in se zatorej rajši vdala in ’>•
njim šla. Proti Nahorjevimu mestu; namreč v mesto Haran,

v kterim je bil Nahor prebival.

11. Zvečer pa je pustil kamele leči zunej mesta zra-
vin studenca. Hitrost tega popotvanja s kamelami Mozes sam
nekoliko naznani, ker, komej deje hlapčev odhod iz Abraham«;

vi ga doma povedal, že njegoviga 'dohoda do mesta Harem  spomni-
Koj per svojim dohodu se hlapec ni mogel na ravnost v mesto po;
dati, ker takrat še ni bilo občjih gostivnic ali kerčem, v kterih m
bili popotniki ostajali in prenočevali; zatorej se zunej mesta P C1

Poglavje XXIV.

273

studencu vstavi, kjer je tudi sebi in svojim kamelam gotovo po¬
trebne vode dobiti upal. S potrebnim živežem se je bil pa tako
preskerbel, in naj bi mu bil ta tudi pošel, si ga je od prebivavcov
tega kraja dovolj kupiti zamogel. Studenic je bil zunej mesta, in
v občjo 'korist in potrebo za celo mesto, ktero, kakor vse takratne
mesta, sevede ni bilo veliko.

Ob času, ko so ženske hodile vode zajemat. Kakor se
zdej in per nas je bilo tudi takrat in v tistih krajih navadno, zla¬
sti ‘zvečer, ko je neznano huda vročina, ki tamkej celi dan hudo
perpeka, odjenjala, in se zrak ohladil, po vodo hoditi, in jo za potrebe
sledečiga dne domii nanositi. —■ l)e vodo nositi, takrat tudi hčeram
nar imenitniših gospodov ni bilo v nečast šteto, ali med opravila
rajtano, kterih se jim je bilo sramovati, nam ne le sv. pismo, in
nar starejši zgodovinopisci spričujejo, ampak popotniki današnih
časov, ki so po jutrovih deželah hodili, clo terdijo, de je ondi še
zdej tako, in de med Arabci tudi nar imenitniši žene in hčere to
delo opravljajo. Kaj pa de so tam drugi zapopadki spodobniga in
nespodobniga, častniga in zaničljiviga, in drugačna izreja otrok
kakor pa per nas Evropejcih.

12—14. In je djal, Gospod Bog... prosim, stoj mi
danes na strani! itd. Tako pobožne in serčne in taki priložnosti
povedane so te misli Abrahamoviga hlapca, de si nič lepšiga in
priprostosti takratniga zaderžanja in vedenja bolj primerjeniga
misliti ne moremo. Vse je v Abrahamovimu duhu čuteno, mišlje¬
no, govorjeno in storjeno. — Eni učeni se per teh verstah spoti¬
kajo, češ, de je hlapec s to molitevjo hotel Boga skušati; pa ne
zašli bi v take krive dozdeve in misli naj bi vse okoljšine per tej
reči, kakor gre, prevdarili. Poznal je namreč hlapec svojiga go¬
spoda 'postrežnost  in gostno \prijateljstvo , in to čednost je mende
od tod za nar gotovši znamnje, vsaciga dobriga človeka spoznati,
imel; od Abrahama ni prejel povelja kaciga zaderžanja  ženo de
naj zbere, samo de iz sorodovine mora biti, in v mesti ni nobeni-
ga poznal, kteriga bi si bil zastran zaderžanja mestnih hčer po¬
ji rasa ti upal. Se je tedej li mogel hlapec v tacih okoljšinah dru-
gači obnašati, in drugači misliti, kakor takole: Ženo moram sinu
svojiga gospoda iz njegove žlalite poiskati, de bo pa ženina vred¬
na, mora biti dobriga zaderžanja; dobro zaderžanje bom pa nar
ložej in nar gotovši iz nje postrežnosti in nedolžne prijaznosti
spoznal in zvedil; v tej reči jo bom tedej poskusil, in če se bo,
kakor gre, obnesla, bo gotovo za Izaka dobra žena, — samo de
bo tudi iz njegove sorodovine. Ali se tako misliti, pravi vedež-
vati in Boga skušati? In če je hlapec te svoje misli v pobožni in
verni molitvi božji previdnosti zročil in priporočil, je bilo to li nap-
čno in prederzno? Mar se je ne le kakor pametniga, ampak tudi
kakor pobožniga in verniga moža skazal, ker ni prederzno v lastno
prebrisnost in znajdcnost, ampak veliko več v božjo pomoč zau¬
pal, klora je bila njegovimu gospodu Abrahamu vedno mila; za¬
torej moli: „Bog mojiga gospoda Abrahama« ne, kakor bi ne bil
vedel, de je tudi njegov Bog, ampak ker spolnenje te molitve po¬
sebno želje Abrahama, prijatla božjiga, zadene.

274

Perve Mozesove bukve.

15.  Predin je še to sam per sebi izgovoril, glej! pride
Rebeka, hči Batvela, kteri je bil sin Nahorja, Abrahamoviga
brata. Pride tedej ravno tista, ktero je brez dvoma sam Bog za
Izakovo ženo izvolil, kar pa hlapec per ti priči sevede še ni ve-
dil, predin je ni, kakor si je namenil poskusil. Batvela, sinu
Milke, žene Nahorja. Zakaj se Batvel ne imenuje tudi sin Na¬
horja? Djal bi, zato ker mende Nabor ni več živel, Milka pa še.

Z verčem na rami. Iz tega vidimo, kar smo zgorej v mis¬
lih imeli, de so takrat zares hčere clo imenitnih in premožnih star¬
šev dela opravljale, ki so per nas dekel dolžnost. Zakaj Nabor
in njegov sin Batvel sta bila, kakor se zdi, imenitna in med per-
vake tistiga mesta šteta moža, in vender se Rebeka ne ana z ver¬
čem na Studenic iti po vode.

16. Bila je prav zala deklica in prelepa devica, ki je
mož še ni spoznal. Ker Hebrejska beseda v izvirnim spisu ha-
naara,  ki je tukej z deklica  prestavljena, dostikrat tudi mlado
ženo, ki ni več devica, pomeni, postavimEceli. 23, 8. — Joel.1,8.
zato je tukej še pridjano, de je bila devica, ki je mož  še ni
spoznal,  to je, čista, nedolžna devica, ki se še z nobenim možem
ni spečala; (pomen besede spoznati  glej pogl. 4, 1,). — Telesna
lepota in ljubeznjivost, ako se z druzimi dobrimi lastnostmi sklepa,
k zakonski ljubezni, zvestobi in sreči veliko pripomore.

Prišla je na Studenic, ter napolnila svoj verč, in se
vernila. Pride Rebeka vode zajet, je zajrne in se verne; moža z
deseterimi kamelami ali clo ni zapazila, ali se saj ni mudila in ga
ogledovala; tudi ni časa z radovednimi pogovori in prašanji, kdo
de je, od kod de pride in kam de gre, tratila. Tako pametna in
pohlevna devica je bila zares vredna, Izaka žena biti.

17.  In hlapec ji je naproti šel, in je rekel: Daj mi ne¬
malo vode piti... Toliko pametnost deklice je hlapec za dobro
znamnje imel; ko je tedej ravno oditi liotla, ji prijazno naproti
stopi, in jo za požirik zajete vode poprosi, ne lih iz žeje, ampak
de bi nje zaderžanje per ti prošnji, kakor si je bil namenil, skusil
in zvedil.

18. Pi, gospod moj, in je hitro verč naroče djala in
mu dala piti. Postrežna Rebeka ni le prav rada prosijdčimu
pit ponudila, ampak je tudi verč, ker je bil tako težak, de bi g a
pijoč ne bil lahko brez težave sam deržati samogel, urno iz ram
na svoje naročje vzela, in mu ga nagnila, tako de mu je bilo prav
perrdčno piti.

19. Tudi tvojim kamelam bom vode zajela, de se vse
napijo. Očitno se tukej božja previdnost razodeva, de je pametna
in pohlevna devica ptujimu možu tudi v te težki reči postregla-
Zakaj ta postrežba ni bila tako lahka, kakor si jo mar mi mislimo;
de bomo pa to pravumeli in verjeli, se moramo na lastnosti in na-
toro kamel nekoliko ozreti. De kamele silno dolgo časa žejo pre-
terpe, ali bolj prav reči, de silno dolgo prebojo, brez de J 1
bilo napajati treba, smo že zgorej v mislih imeli; tukej moramo p^
še povedati, de ravno zato te živali, kader so enkrat per napa¬
janji, tudi strašno veliko vode potrebujejo, predin se je do snig*

275

Poglavje XXIV.

nažlempajo; zakaj v svojim životi imajo neke shrambe ali mehove
za vodo,' ktere si, kader koli pijejo, ž njo napolnijo; v teh život-
nih mehovih vodo prav dolgo časa čisto in tečno ohranijo, in jo
po nagibi in potrebi v želodec spušajo; zato jih tudi toliko časa
ni treba napajati, dokler se jim vsi tisti notranji mehovi ne spraz¬
nijo; ko se pa napajejo, pa tudi pred ne jenjajo požirati, dokler
si tistih mehov ne napolnijo. Brez dvoma je Rebeka to posebno
natoro kamel poznala, ter tudi dobro vedla, koliko ji bo deset ka¬
mel opraviti dalo, predin se vse napijo;  ker se je tedej tega dela
sama od sebe podstopila, se je moglo vse to gotovo po posebni
previdnosti in volji božji zgoditi, de naj bi se per ti deklici vse
sklepalo in izšlo,' kar j'c hlapec za gotovi spričik in znamnje dobre
in tudi od božje volje poterjene žene imeti sklenil.

20. In je spraznila verč v korito... Vode je z verčem
zajemala, iz verča pa v korita zlivala, ktere so bile že po stari
navadi per slehernim studencu v ta namen napravljene, de so se
živali lahko in po volji napojile.

21. On jo je pa molče gledal, de bi zvedil, ali je Bog
njegovo pot osrečil ali ne. Ko vidi hlapec, de se vse izida,
kar je po svojim lastnim pobožnim sklepi za znamnje prave Izakove
neveste imeti sklenil, je zdej tudi postavo, zunajšnost in obnašanje
deklice premišljevati iu presojvati jel, de bi tudi zvedil, kaj bi
vtegnila za eniga stanu iu rodu biti, in ali se tedej tudi vsi drugi
pogoji iskane neveste v nji zedinvajo ali ne. Ves je bil v njo in
v to premišljevanje zamaknjen. De ni sužnja, ampak hči prostiga
iu tudi imenitniga moža, je bilo iz nje obleke in iz celiga njeniga
vedenja očitno. De je pa tudi izNaliorjeve rodovine, je bilo hlap¬
cu iz tega, de je ravno v tem kraju in mestu doma, kamor mu je
Abraham iti ukazal, dozdevno, — tode ne gotovo.

22. Je vzel zlate uhane. Hebrejska beseda nezem , ki so
jo Aleksandrinci in sv. Jeronim, ter ž njimi tudi mi uhane  pre¬
stavili, dostikrat in prav za prav tudi tukej nosni kine  pomeni, ali
kinč, ki so ga v prevertano mednosnico obešeniga nosili; tudi sv.
Jeronim je mende vedil pravi pomen te besede, kakor se iz 47.
verste zdi, ker je ondi prestavil: „in sim obesil uhane za olepša-
nje njeniga oltraza u , ker pa mende ni pripravne besede za po-
membo taciga kinča vedil, je perderžal uhane , kakor splošno besedo,
ki vsakteri kinč pomeni, naj si bo ali za ušesa, ali za čelo, ali za
nosnice. De je pa vender ta nosni kinč različin bil od uhanov, se
prepričamo iz Ecch. pogl. 16, 11. 12., kjer so razne okinčenja
zenskiga obraza na tanjko razločene, in nosni lišp posebej imeno¬
van; ravno to tudi Josv. 3, 21. in Preg. 11, 22. poterdi. In de
se dan današnji v jutrovi razne lepotme v noseh obešene nosijo,
nam verjetni popotniki sedajnih časov poročijo.

K (eri so dva sikla vagali. Beka,'ki  se tukej v izvirnim

?P* SU  bere, pomeni pol sikla , česar nas II. Moz. 30, 13. 15. _

. • prepriča; alj Jeronim si jo je za celi sikel  mislil, in ker
je besedo nezem  v dvojnim številu prestavil, je primerno tudi ceno
uhanov podvojil, ter dva sikla  prestavil. Po mislih učeniga Mi¬
nit a je veljava pol zlatiga sikla ob Mozesovim času pol našiga

276

Perve Mo z e so v e bukve.

cekina znesla, tedej deset zlatih siklov deset cekinov; drugi učeni
pa ta sikel veliko viši clo po štiri cekine cenijo. Gotovo pa je
bilo to precej lepi in dragi dar za Rebeko.

23 -Povej mi, jev hiši tvojiga očeta prostora za pre¬

nočiti? V Hebrejskim se tukej tako bere: Povej mi, prosim te,
ali je v hiši tvojiga očeta prostora nam  za prenočiti? Nam  pravi,
zakaj ni bil sani, ampak imel je tudi več sebi podložnih lilapcov
seboj. Tudi v naši prestavi je kmalo zdolej govorjenje od mož,
ki .so x njim prišli  v. 32.

24. Kteriga je ona Nahorju rodila, namreč kteriga je
Milka Nahorju rodila.

25. In je dalje rekla: Tudi je dosti slame in sena
p er nas in prost or in kraj za prenočiti.  Prijazna de¬
klica mu na sledno vprašanje zložno in pametno odgovori; pove
mu, čigava hči de je, in čigav sin je njeni oče; in ker je njeni
oče, kakor se iz tega vidi, imenitin in premožin pastir bil, ki je
za svoje obilne čede veliko prostora in tudi veliko vsakoterne klaje
za pičo raznih živaljskih plemen doma imel —• ga tudi zastran te
reči prijazno zagotovi, in tako rekoč seboj povabi, ker bo v hiši
njenih staršev vse najdel in dobil, kar si želi. —

26. Mož se je perklonil, in je molil Gospoda.  V
serce zveselilo in k pobožni zahvali do Boga je ganilo hlapca, to
iz njenih ust zaslišati, kar se mu je dozdej le dozdevalo, kar je
upai in želel, pa še ne za gotovo vedil. Brez dvoma je že doma
v Abrahamovi hiši slišal praviti od hčere Batvela;  zakaj v poro¬
čili, ki ga je Abraham ne dolgo od svoje žlahte prejel, je Rebeka
na ravnost imenovana (pogl. 22, 20. in sled.), in gotovo je Abraham
to poročilo z vsimi okoljšinami svojimu hlapcu povedal in razložil,
ko ga je v Haran poslal. — Milka, Batvel  in Nahor so  mogle
torej hlapcu znane imena biti, in vsaka besedica iz deklice ust mu
zdej obeta, de se njegovo opravilo po sreči izteka. Zato se je
pobožne in senčne hvaležnosti vnet perklonil in je molil Gospoda;
Judovska šega, ki je še zdej v jutrovi in tudi pcr ondotnih krist¬
janih večidel navadna, je biia, de niso kleče molili, ampak stoje,
tode globoko perklonjeni.

27. Hvaljen 'bodi Gospod, Bog mojiga gospoda
Abrahama, let eri ni kratil svoje milosti in zvestobe
m oj im u gospodu.  V Hebrejskim se od besede do besede tako
bere: „kteri ni jenjal svojiga usmilenja in svoje resnice mojimu
gospodu skazovati;“ pod besedo usmilenje  se morajo božje oblju¬
be, pod besedo resnica  pa božja zvestoba v njih spolnenju zasto-
piti. Hotel je tedej hlapec reči: Hvaljen in česen bodi o Bog! ki
si mojimu gospodu Abrahamu po svoji neskončni milosti in dobroti
toliko obljub storil, in jih tako zvesto dopolnuješ!

In me je na ravnost p er peljal v hišo brata  mojigj 1
gospoda.  V Hebrejskim stoji: „v hišo bratov  mojiga gospoda 1 ,
pod brati  se tedej ali vsa Abrahamova žlahta, ali, kar je bolj s 1
in verjetniši, samo njegov brat  v edinjim, kakor smo tudi presta¬
vili, umeti mora; v edinjim so tudi Aleksandrinci in sv. Jeromni
prestavili, in 48. versta spodej to poterdi.

277

Poglavje XXIV.

28. Deklica je te d e j tekla domu; ne bilo bi se namreč
zlo spodobilo, de bi bila deklica sama ptujiga moža v hišo spre¬
mila, zatorej je naglo od veselja zavolj prejetih darov, se bolj pa
zato, de bi se možu hitro postreglo, domu tekla in

v hiši svoje matere vse povedala, kar je bila sli¬
šala;  per besedah v hiši svoje matere  si ne smemo misliti, kakor
de bi bila nje mati v drugi hiši kakor nje oče in bratje, stanovala,
ampak mati je le v posebnim samo ženskim prebivaljšu odločenim
delu ali koncu hiše prebivala. Navada je bila namreč, kakor je v
jutrovi še dan današnji per premožnih, de so ženske v posebnih
od možkih prebivališ odločenih izpali ali čumnatah, ktere so bile
večidel v zadnim koncu hiše, stanovale; teinu ženskimu prebivaljšu
Muhamedani harem  (to je, svetiše) pravijo, Gerki so mu ggnae-
ceum  (zenžnica) rekli.

Jožef Flavi in ž njim še drugi, mislijo in beržkone prav imajo,
de Rebeke oče, Batvel , ko se je to godilo, ni več živel, ker se
per tej celi dogodbi le nje brat Laban  tako obnaša, in vse to dela,
oskerin' in opravi, kar je sicer reč in opravilo očeta ali hišniga
gospodarja, —• kakor koj v sledečih verstah beremo:

29. Rebeka pa je imela brata, Labana po imeni, ta
je šel hite k možu...

30. — in ko je vidil uhane...  Govorni red je tukej ne¬
malo zmešan in razdert; natorsko nasledvanje in red te dogodbe
je tale: Imela je brata, Labana po imenu; ko je ta zagledal uhane
in zapestnice, je hitro šel k možu, kteri je per kamelah stal blizo
studenca itd.

31. In mu je rekel: Pojdi noter prijatel božji . . .
sim perpravil hišo in prostora za kamele.  Laban imenuje
Abrahamoviga hlapca prijatla božji g a , ali na tanjko po Hebrejski
besedi: od Gospoda (Jehova) blagoslovljeniga.  To pozdravljenje,
pravijo eni razlagavci, nam je v lepi spričik prijaznosti in gostne
blagovoljnosti jutrovih deželjakov; zakaj veči časti in spoštovanja
saj ne moremo nobenimu skazati, kakor če ga prijatla, božji g a,
imenujemo. — Drugi pa pravijo, de se v tem pozdravljenji že ne¬
koliko Labanova samopridnost  razodeva, ktera se nani bo poznejši
v Jakobovi  dogodbi popolnama odkrila, ter mislijo, de je Laban
Abrahamoviga hlapca le zato tako pozdravil, ker ga je za silno
bogatiga moža spoznal. Zakaj vsakimu je znano, de posvetni in
samopridni ljudje pod blagoslovam božjim  večidel nič druziga ne
umejo, kakor bogastvo, premoženje in posvetno srečo; in zdi se,
de je Mozes sam to naznaniti hotel, če se te besede v zvezi s
prejšnimi bero: In ko je vidil uhane in zapestnice na rokah svoje
sestre... je d jat: Pojdi noter, prijatel božji!  Res je sicer, ile
smemo in tudi moramo posestvo obilniga časniga premoženja, ako
smo ga pošteno pridobili, za posebni blagoslov božji spoznati, ka¬
kor se tudi koj spodej v 35. versti očitno bere; tode to ni ne
pervo ne edino, kar moramo obrajtati in božjimu blagoslovu per-
stevati, kakor si mar samopridni Laban  misli.

.^ e raz P rav il kamele,  je tovore in vso nošnjo z
njih zlozil. J

378

Perve Mozesove bukve.

33.  Tudi kruha so predin položili, ne goliga kruha,
ampak vsiga, kar v povžitik gre, zakaj v sv. pismu beseda kruh
dostikrat sploh jed in pijačo pomeni.

On pa je rekel: Ne bom jedil, predin ne povem, kar
mi je govoriti.  Imeli so navado, sprejetih gostov ne pred po
uzroku njih dohoda, ali kdo in od kod de so, in kam gredo, pra-
šati, predin si niso počili, se povžili in okrepčali. Ali zvesti hla¬
pec Abrahamov se ne more tako dolgo zderžati; želje, sebi dano
povelje popolnama zgotoviti, mu ne puste ne jesti ne piti. Torej
na ravnost začne:

34. Sim hlapec Abrahamov,  ter naj pervo od stanu in
dogodbc svojiga gospoda nekoliko spomni, in potem odkritoserčno
in na tanjko vse pove, kar smo od Ive verste tega poglavja no¬
ter do 27 že brali. V celim z vsiini okoljšinami povzetim perpo-
vedovanji hlapca, ktero noter do 48te verste seže, duh serčne
priprostosti in mične nedolžnosti veje.

36. Kterimu je vse izročil, kar ima,  vender tako, de
je Abraham sam še veliko pravico do vsiga imel, kakor bomo koj
v pogl. 25,  6. vidili.

40. Gospod, ki hodim pred njegovim obličjem,  to
je, Bog, kteriga častim in molim, in kterimu s svojo hvaležnostjo,
s svojim zaupanjem in vvsim svojim djanju in nehanju dopast želim.

41. Te persege si pa odveza  n;  v izvirnim spisu stoji:
mojiga prekletstva boš prost , zakaj v vsaki persegp, kakor smo
že opomnili, je ali očitno ali pa tihama žuganje ali vosenje nesreče
zapopadeno, ktera naj tistiga zadene, ki perseže, ako persege
spolnil ne bo.

47. In sim jo prašal rekoč: Čigava hči si? Ona
je odgovorila: Sim liči Batvela, sinu Nahorja... Te¬
de j sim obesil uhane...  Desiravno se obdarjenje Rebeke
in prašanje, čigava hči de je, tukej v drugim redu in z ne¬
koliko drugačnimi besedami perpoveduje, kakor v 22ti in 23ti
versti, vender to ni nasprotik; zakaj znidnost obeli krajev je
tale: Hlapec je po namenjene dan' segel, in potem je Re¬
beko prasal, čigava de je, in ko je zvedil, de je Nahorjera
unukina, ji je uhane in zapestnice dal. Drugi mislijo, de Mozes
vse tako sporoči, kakor se je godilo, in de se hlapec tukej iz ne¬
znanih uzrokov praviga reda dogodbe ne derži. In še drugi si
perzadevajo, videzni nasprotik s tem odpraviti, deterdijo: navado
imajo svetopisniki, de v perpovedovanji dogodb večkrat eno ali
drugo okoljšino spremine, sarndde de poglavitno reč povedo, in če
se Mozesov popis s perpovcdjo hlapca primeri, se sproti zjasnita
in scelita, kakor smo zgorej pokazali.

49. Ako tedej z mojim gospodam milostljivo ia

z vest ob no ravnati hočete _, v Hebrejskim: x\ko hočete

mojima gospodu usmilenje  in resnico  skazati. Tako govoriti, je v
sv. pismu zlo navadno, ne le kader je od božje milosti, dobrote
in zvestobe z oziram na ljudi govorjenje, kakor zgorej v 27h
versti, in I. Moz. 32, 10. — II. Kralj. 2,  6. — Psalm 24, 10. —
56,4. itd., ampak tudi kader se samo ljudje v mislih imajo, kten

379

Poglavje XXIV.

so si sprotno ljubezni in dobrovoljnost dolžni in jo tudi spolnujejo
1. Moz. 47, 39! — Josv. 2,14. — Preg. 3, 3. itd.

Dff se vernem na desno ali na levo.  Te besede se zde
v tacih okoljšinah navadni pregovor, in toliko pomenijo, kakor: de
vem, per čem de sim in kaj mi je storiti. Eni učeni Judje pa mis¬
lijo, de je blapec hotel s tem reči: De se ali k lsmaeličanam  ali
pa k Lotovim  mlajšim podam (žene iskat). ^ Alj ta misel ne velja
zlo, ker Ismaelita in Lota sinovi ob tem času niso mogli veliko
starji biti kakor Izak, tedej ni zlo verjetno, de bi bili že tudi za
oženitev dosti odrašene hčere imeli. Verjetniši je, de je hlapec,
ako tukej ne opravi, sklenil, se k drugim rodovinam Nahorja  v
Mezopotamii podati, in za Izaka snubiti, zakaj kakor vemo, je
Nahor  (pogl. 22, 21. in sled.) dvanajst sinov rodil, kteri so kakor
Batvel že dosti odrašene hčere imeti vtegnili.

50. Laban pa in Batvel sta odgovorila.,.  Čudno je,
de se v celi dogodbi nikjer od Batvela  ne bere, razun tukej. Skorej
enoglasno razlagavci terdijo, de tu Batvel  po nobeni ceni ne more
biti Rebekni oče , ampak nje mlajši brat , ki je bil po očetu imeno¬
van, in de oče Batvel  že ni več živel; tode vsi ti se mende le na
misli Jožefa Flavja vpirajo (v. 28 v razlagi). Sploh pa je bila
per Hebrejcih navada, de so bratje do svojih sestra posebno skerb
imeli, kakor to tudi per otrocih Jakoba pogl. 34,13. in Sodn. 21,22.
očitno vidimo; in popotniki terdijo, dc Arabci veliko bolj čast in
poštenje svojih sestra kakor svojih žen zagovarjajo.

To je božja naredba...  To je, božja volja se v tem ta¬
ko na ravnost in očitno razodeva, de bi kar prav ne bilo, se ji
vstavljati.

51. Glej, Reb ek a j e pred teb oj; v z e mi j o, ter id i...
Laban in Batvel sta mogla že vnaprej vediti, de se Rebeka  ne bo
vstavljala, in de je tedej vse le na nju pervoljenju še ležeče, kte-
riga sta po tein takim tudi prav rada dala.

52. Abrahamov hlapec, to slišati, se je vergel na
zemljo, in je molil Gospoda.  Desiravno je bila šega, de so
Judje stoje molili (v. 26. v razlagi); se vender tukej zdi, de je
hlapec od veselja in preserčne hvaležnosti do Boga, ter je namen
njegove poti tako srečno doghan, na kolena padel, in se kleče in
globoko perpognjen Bogu zahvalil.

53. In je segel po sreberne in zlate posode.  Sreberne

in zlate lepotine in dragine, ki so bile nevesti v dar dane,  se v
izvirni besedi posode  imenujejo, kakoršne so iznajdni Feničani, ki
so že takrat za slavne umetnike veljali, izdelovali in ž njimi kup¬
čevali. In po oblačila,  tudi drage oblačila so v jutrovi v po¬
častili dar dajali; in ako ravno tistim, kteriin so bile v dar na¬
menjene, niso bile prej pomerjene, so jim vender prav bile; ker
so namreč sploh dolge in široke oblačila narejali in nosili, so se
slehernima lahko in dobro prilegle, kakor de bi mu bile pomeri ene
in za-nj storjene. J

Tudi nje brate in mater je obdaroval.  V Hebrejskim se
bere: nje brata  (V edinjim), namreč Labana , pa gotovo tudi druge
sorodnike (žlahtnite), ki se, namreč po Hebrejski šegi govoriti,

280

Perve Mozesove bukve.

bratje  imenujejo. Darovi tem bratam in materi dane so bili poleg
pomene Hebrejske besede »lahno sadje , namreč sladki in dišeči
perdelki Kananske dežele.

54. Na to so imeli gosti, so jedli in pili... Povžitek,
ki je bil poprej nanaglama za postrežbo gostov perpravljen, se
zdej v splošno gostijo spreoberne, h kteri so se vsi možje vsedli
in se veselili; tudi ženske so se k veseljici znidle, tode gotovo sa¬
me v posebni in odločeni ispi, kakor so stanovale (y. 28. v razlagi).

In zjutrej je hlapec vstal in rekel: Pustite me, de grem
k svojimu gospodu. Hitro in brez odlašov želi zvesti služabnik
odriniti, ker ve, de ga gospod željno, skerbno in radovedno per-
čakuje, in ker mu je mende tudi zapovedano bilo, kar je nar bolj
mogoče, hitro opraviti.

55. In nje bratje in mati so odgovorili: Naj bo dekle
vsaj deset dni per nas... To sije gotovo nar bolj mati že-
ljela, zakaj matere svoje otroke s težkim in britkim sercam od
sebe spuste, posebno če nimajo upa, jih še kdej viditi.

56. Nikar me ne mudite, ker me je Gospod vodil na
poti... Ker sim z božjo milostjo in pomočjo tako hitro in srečno
svoje opravilo dopolnil, bo moj gospod silno vesel; ne bilo bi prav,
de bi mu to veselje, ki ga tako zlo zasluži, s svojo zamudbo
kratil.

58. Hočeš iti s tem možem?... Ne prašajo je, ali sploh
hoče ž njim iti, zakaj tega so bili že zagotovljeni, ampak če je
per volji, tako berž odriniti.

59. Tedej so jo izpustili in nje pesterno..., po Hebrej¬
skim prav za prav nje dojnico;  tode ni verjetno, de bi bile pre¬
možne žene že v tistim času navado imele, svojim otrokam dojnice
(za sesanje) najemati; torej je bila ta ženska mende le varhina
in vedna tovaršica Rebeke že v nje otročjih letih, ali po naše pe-
sterna;  take pesterne so bile tudi posebne prijatlice že odrašenih
hčer, kterih varhine so enkrat bile, tako de so jih hčere, ako so
se omožile, večidel seboj vzele, in jih vedno ljubile, spoštovale in
za-nje skerbele. Ta Rebekna tovaršica, kteri je bilo Debora  ime,
kakor Mozes v pogl. 35, 8. pove, je mogla sosebno zaslužna in
spoštovana ženska biti, ker Mozes ravno ondi clo nje smerti in
pokopališa spomni.

60. Bodi mati od jezerkrat jezer... Ta vošitev je bila po-
sihmal per Judih in družili ljudstvih navadna, in tudi še dan današnji
nevesti tako vošijo, kader jo k prihodnjimu ženinu spremijo. — Kaj
pomeni izrek: Vrata sovražnikov  glej pogl. 22,17. v razlagi.

62. Tisti čas pa se je Izak sprehajal po poti, ktera k
studencu pelje, kteriga ime je Živiga in Vidijočiga. On
studenca Živiga in Vidijočiga je bilo že zgorej v pogl. 16,14. g°"
vorjenje. Iz te verste se tudi vidi, de se je Abraham po smerti
Sare spet nazaj v Beršebo  vernil, kteri kraj ni bil delječ od tega
studenca, in de je Izak tukej per svojim očetu prebival.

63. In pr oti večeru je bil šel na polje premišljevat. ••
2 a volj razniga pomena Hebrejske besede suah,  ki smo jo mi s ,
'premišljevati  prestavili poleg Vulgate, se učeni zlo prepirajo. J^ 111

281

Poglavje XXIV.

jo kakor mi s premišljevati  prestavijo, drugi pa po vsi sili hote
imeti moliti  in še drugi se sprehajati ; alj nam se nobena teh mi¬
sel lih napčna ne zdi, veliko več bi djali, de je ena v drugi za-
popadena, in de je pomen celiga stavka tale: Dan se je nagnil,
Izak se po hladnim večernim mraku na polji sprehaja in premišljuje,
kaj pa lih premišljuje, je prazin in nepotrebin trud, preiskovati in
uganjevati; vender je gotovo, de pametin in bobožin človek, ka¬
kor izak, nar raji na ljubiga, mogočniga in dobrotljiviga Boga
misli, ter ga hvali in moli, zlasti če se v prelepi prosti natori, v
božjim stvarstvu, sprehaja.

64 in 65. Tudi Rebeka je ugledala Izaka, ter je sto¬
pila s kamele, in je rekla hlapcu: Kdo je uni človek?...
Te besede se morajo mende tako vrediti: Tudi Rebeka je zagle¬
dala Izaka, tedej je prašala hlapca, kdo de je, in ko je ta odgo¬
voril, de je njegov gospod Izak, je Rebeka s kamele stopila, in
se je z zagrinjalam zakrila. *S' kamele je stopila  v znamnje spoš¬
tovanja do svojiga ženina. Popotniki pravijo, de v jutrovi žene
še dan današnji to store, kader može srečajo, de namreč s kamel \
stopijo, in jih pozdravijo.

Tedej je hitro zagrinjalo vzela, in se je zakrila. Per
vsih starih bolj izobraženih ljudstvih je bila navada, de so ženske
zagrinjala imele, s kterimi 'so si pred ali med možmi obraz za¬
krile; bilo je to znamnje pametnosti in skerbne sramežljivosti; o-
možcne pa, ktere so ga sploh nositi mogle (jpogl. 20, 16. v razi/)
so s tem tudi svojo podveržnost in pokoršinost možem na znanje
dale. De se v jutrovi ženska pred možkim še zdej zagerne, je
sploh znano. — Ker pa zagrinjalo dihanje ali sopljenje zlo teži
in vžitik prostiga zraka krati, zato se Rebeka na potu zagrinjala
ni poslužila, tudi je mende le v versti in družtvi svojih dekel po-
potvala; zdej pa, ko ji je pred ženina stopiti, se berž zakrije.

67. In Izak jo je peljal v šotor svoje matere Šare,
to je, v tisti šotor ?  v kterim je Sara, dokler je živela, prebivala.
Kakor so po mestih ženske v odločenih ispah hiš prebivale (glej zgorej
v. 28.) tako so tudi v pastirskih vaseh svoje lastne šotore  imele.

In jo je tako ljubil, de j e v t o laž i 1 ž alo s t, ki jo je
zavolj smerti svoje matere imel.  V Hebrejskim je to še
bolj živo povedano: Njegovo serce, ktero je zavolj smerti matere
ze tri leta žalovalo, mu je bilo vnovič z veseljem in tolažbo na¬
polnjeno, ktero je po Rebeki dobil. — To nam je v lepi dokazik,
kako  močno m sercno je svojo mater ljubil, in kako nepozabliiv
mu je bil nje spomin. J

Poglavje XXV.

Zapopadik.

Abrahamovi otroci po Keturi in njegova smert. Ismaelovi mlajši.
Začetik Izakove dogodbe. V začetku nerodovitna Rebeka rodi zdej Esava
in Jakoba. Različna natora teh dveh. lini temu pervenstvo proda.

1. JrlA. hra.ham  pa je drugo ženo vzel po imenu Keturo.

2. Ta mu je rodila Camrana (jCimrana) in Jeksana (jJok-
šana) in Madana (TMedanaJ v iu Madjana (jMidjana) in
Jesboka (Išbaka) in Sueta fSuaha). i. Kron. l, 33.

3. Jeksan je tudi rodil Saba (jSeba) in Dadana (Dedana).
Dadanovi sinovi so bili Asurim (Ašurim) in Latusim
(jLetušim) in Lo'omim (jLeumin).

4. Iz Madjana pa je bil rojen Efa in Ofer (jEfer) in Henoli
fHanok") in Abida in Eldan. Vsi ti fso bili') sinovi
Keture.

o. In Abraham je vse, kar je imel, Izaku dal.

6. Sinovam perspavnic pa je darove dal; in jih je od Izaka
svojiga sina ločil, ko je še sam živel, proti jutrovi strani.

7.  Dnevi Abrahamoviga življenja so se pa natekli do sto pet
in sedemdeset let.

8. In je opešal in umeri v lepi starosti, perletin in zadovo-
Ijin življenja, in je bil k svojimu ljudstvu pridružen.

9. Izak in lsmael njegova sinova sta ga pokopala v dvojni
jami, ktera je bila na njivi Efrona sinu Seorja Hetejca
Mamre nasproti.

10. Ktero je bil kupil od Hetovih sinov: ondi je bil pokopan
on in Sara, njegova žena.

11. In po njegovi smerti je Bog blagoslovil Izaka, njegoviga
sina, v kteri je prebival zravin studenca po imenu Lahaj-
roj (Ziviga in Vidijočiga).

12. To je zarod Ismaela Abrahamoviga sinu, kteriga mu j e
rodita Hagar Egipčanka, dekla Sare.

13. In leto so imena njegovih sinov po njih primkih in rodo-

283

Poglavje XXV.

vinab. Ismaelov pervorojeni je Nabajot (Nehajo t), po¬
tem Cedar (Kedar) in Abdeel in Mabsam (Mibsam).

I. Kron. 1,29.

14. Tudi Masma (Mišma) in Duma in Masa.

15. Hadar in Tema in Jetur in Nafis (Nafiš) inCedma(Kedma).

16. Leto so Ismaelovi sinovi, in leto so imena po njih gra-
deli in mestih, leti dvanajsteri so bili vojvodi svojih
rodov.

17 .  In leta Ismaeloviga življenja so se natekle do sto sedem
in trideset; ter je opešal in umeri in je bil k svojimu
ljudstvu perdružen.

18. Prebival je pa od Hevila do Sura (Sura), ktero je proti
Egiptu tem, kteri v Asirjo gredo. Vpričo vsili svojih
bratov je umeri.

19. To je tudi zarod Izaka, Abrahamoviga sinu: Abraham
je rodil Izaka.

20. Ta, ko je bil štirdeset let star, je vzel za ženo Rebeko,
hčer Batvela Sirja iz Mezopotamije (iz Fadan-Aram)
sestro Labana.

21. In Izak je za svojo ženo Gospoda prosil, ker je bila ne¬
rodovitna, in on ga uslišal in je dodelil, de je Rebeka
spočela.

22. O tročiča pa sta se v njenim telesu prerivala, in ona je
rekla: A ko se mi je imelo tako goditi, kaj je bilo treba
spočeti? In je šla Gospoda za svet prašat.

23. On ji je odgovoril rekoč: Dva naroda sta v tvojim te¬
lesu, in dva ljudstva iz tvojiga trupla se bota razdelila,
in eno ljudstvo bo drugo premagalo; in starši bo mlaj-
šimu služil.

24. Že je bil čas poroditi prišel, in glej, dvojčika sta se v
njenim telesu znajdla.

25. Ta, ki je bil poprej na svet prišel, je bil rijav, in ves
kakor koža kosmat, in njegovo ime je bilo Esav imeno¬
vano; zdajci pride drugi na svet, ki je svojiga brata za
peto deržal z roko, in zato je bil Jakob imenovan. H 03 .
12, 3. Matevž 1, 2.

V '

26. Šestdeset let je bil Izak star, ko sta mu bila otročiča
rojena.

27 .  Ko sta bila odrasla, je bil Esav dober lovec in tudi
kmet; Jakob pa je bil pohlevin, in je prebival v šotorih.

28. Izak je ljubil Esava, ker je od njegoviga lova (rad) je¬
dil; in Rebeka je ljubila Jakoba.

284

Perve Mozesove bukve.

29.  In Jakob je pripravljal jed, in ko je Esav prišel trudin
iz polja.

30. Je rekel (Jakobu): Daj mi od te rudeče jedi, zakaj zlo
sim trudin. Zavolj tega je bilo njegovo ime Edom (Ru-
deči) imenovano. Hebr. 13, iG.

31. In Jakob mu je odgovoril: Daj mi za-njo svoje pervenstvo.

32.  Un je djal: Glej, umreti moram, čimu mi bo pervenstvo?

33. In Jakob je rekel: Perseži mi tedej. Esav mu je perse-
segel, in prodal pervenstvo.

34. Tedej je dobil kruha in lečno jed 5  je jedil in pil in stran
šel; in mu ni bilo mar, de je bil pervenstvo prodal.

Razlaga XXV? poglavja.

1. Abraham pa je drugo ženo vzel po imenu Keturo.
Kdo je taKetura bila, je zavolj pomankanja verjetnih poročil težko
povedati. Judje si sicer dozdevajo, de je ta Ketura ravno tista
Hagar,  ki mu je bila Ismaela rodila; alj njih sprički nimajo toliko
veljave, de bi jim verjeti zamogli. Nar berž je vtegnila kaka
Kananejka biti; zakaj, desiravno Abraham ni perpustil, de bi se
bil Izak s ktero Kananejsko hčerjo oženil, iz strahu, de bi ga ne
bila v veri zmotila; je vender on šam kakor star in v svoji veri do¬
volj uterjeni mož to brez nevarnosti storiti zamogel, ker je dobro
vedd, de ga njegova žena, ko bi tudi malikovanju vdana bila, v
ti reci nikoli ne bo zmotila in zapeljala; pa saj tudi niso bili skozi
in skozi vsi Kananejci hudobni in malikovavni ljudje. Ketura je
bila mende v hiši Abrahama viši in perva med deklami, kakor je
bil Eliezer viši med hlapci.

De bi pa Abrahamu zavolj tega, ker je zdej še drugo ženo
vzel, mar meseno sladnost ali nezderžnost očitali, nam, kakor sv.
Avguštin pravi, njegova starost še bolj pa njegova skušena po¬
božnost hrani. Gotovo je bilo v božjo čast, de se je človeški rod
po Abrahamu in dokler je Abraham živel mnošil: zakaj on je, ne
le sam, s svojimi lastnimi poduki in izgledi, ampak tudi po svojih
od sebe podučenih ženah, za pravo in lepo izrejo svojih otrok in
vnukov — ter za množenje pravovernih, pobožnih in Bogu dopad¬
ljivih ljudi skerbeti zamogel in skerbel.

2.  Ta mu je rodila Camrana. Ker so se otroci Keture
proti jutru vselili (v. 6.), se morajo tudi le tukej izkati, in zares
se v obeh Arabijah (srečni in kamnitni) njih sled zapazi. Carnran
je bil brez dvoma očak Samarencov , od kterih Plini piše, de so
bili v srečni Arabii.

Jeksana  ali po Hebrejskim .Jokšana  imajo večidel za osno-
vavca Amaničanov  in Homeričanov , ktere stari zgodopisci n»

§85

Poglavje XXV.

ravnost k zarodu Keture  štejejo, in tudi pravijo, de so se ti osmi
dan  obrezati dali, kakor je bila namreč v Abrahamovi hiši navada;
drugi Arabci so se pa, kakor vemo, še le v trinajstim letu starosti
obrezovali.

Madana zarod so bili Midjaničani  v srečni Arabu. Sodn.  b,

3. 33. — 7,12. — 8,10.

Madjan  je s svojim zarodam v kamniti Arabii prebival.

Kje de sta se Jesbok  in Sne  s svojimi mlajšimi zaselila, se
kar ne ve; dozdevna misel je vender, de v pušavni Arabii.  Plini
spomni Arabskiga mesta Suaza po imeni, ki ni bilo delječ od
Egipta, in kije ime od Sneta  dobiti vtegnilo.

Tudi je zlo verjetno, de je Baldad Suhican , edin Jobovih
prijatlov, iz zaroda Sueta,  bil. Job. 2, 11.

3. Jeksan je rodil Saba in Dadana. Opomnili smo spre-
dej pogl. 10, 7., de so bile v Arabii štiri ljudstva, ki so se Sa¬
be j ce  klicale: ti Sabejci, kterih očak je bil tukej imenovani Saba,
so bili pervi tega imena, in so od srečne Arabije po pušavi proti
severu prebivali. Zdi se, de so bili ravno ti Sabejci tisti, ki so
Jobačed obropali, zatorej mende niso bili delječ od dežele Uc,  ktera
je bila ob severni strani pušavne Arabije, in v kteri je Job prebival.

Dadan , ki se tukej bere, se mora razločiti od sinu Regmeta
I. Moz. 10,7., kteri je nekimu mestu ob Perzaškim morskim za¬
toku ime dal, kakor smo na rečenim kraju povedali. TukajšniHa-
dan , mislijo, je pa v Idumeji  stanoval, in mesto Dedan  sozidal,
Jer. 25, 23. — 49, 8., kteriga prebivavci so se Dedanimljani
imenovali. Jes. 21,13. —

IJadanovi sinovi so bili Asurim in Latusim in Loomim,
od teh nam prav nič ni znano; od njih zarodov se pa le toliko
bere, de so v šotorih po poljih in po mestih stanovali, pridno pa-
stirčvali in kmetovali, in z bližnjimi in daljnimi ljudstvimi posebno
s Feničani kupčevali.

4. Iz Madjana pa je bil rojen Efa in Ofer... Efa  se
Jes. GO, 6. z Madjanam  vkup bere; torej sta bila morebiti prav
bližnja soseda. — Ofer , pravijo, se je od začetka blizo rudečiga
morja vselil, potem pa se s svojim zarodam v Libijo  podal, in
ondi razširjal.

Henohj po Hebrejskim Hanok,  je mestu'Kana in deželi Ka-
naan  v srečni Arabii ime dal. — Abidov zarod je po mislih sta¬
rih zgodopiscov na nekim otoku med Arabijo in Indijo prebival. —
Eldaa jo morde stanoval ob izhodnim bregu rudečiga morja, kjer
je bilo nekdej mesto, Rta a  ali Elana  imenovano.

1 si ti (so bili) sinovi Keture. Če h temu Abrahamovimu
zarodu po lieturi  še Ismaeličane  in Edomičane  perštejemo, vi¬
dimo, de je bila ta njegova stranska zarodovina v resnici ravno

tako obilna in številjna, kakor njegov Israelski zarod. Ni se tedej
čuditi, deje bilo Abrahamovo ime po celi jutrovi tako imenitno in
slavno.

, kar je imel, Izaku dal;  to je,
vsiga svojiga premoženja in cele hiše

5. In Abraham  je vse

ga je poglavitniga dediča ^ ^ __

storil, in tako seje  spolnilo, kar mu je bil Bog obljubil, pogl. 15,4.

286

Perve Mozesove bukve.

6. Sinovam perspavnic pa je darove dal. Pod darovi
se zastopijo deleži ali sporoštva, ktere so jim poleg njegove po-
sledne volje šle, in ki so v dnarjih ali pa tudi v družili rečeh ob¬
stale; — perspavnic,  iz množniga števila te besede se vidi neve¬
ljavnost terjenja, de ste Ha g ar  in Ketura  ena in ravno tista oseba
bile (v. 1. v razi.). Desiravno se v Ivi versti tega poglavja bere,
de je bil Abraham Keturo  za k eno  vzel, se vender tukej nje (in
Hagare) otroci sinovi perspavnic , ali ravinžen  imenujejo; iz obeli
teh verst tedej sledi, de je bila Ketura sicer v resnici žena  nje¬
gova, vender bolj po strani, ali kakor pravimo, na levo, tako de
ni imela veljave in pravic prave  žene in gospodinje.

In jih je od Izaka... ločil, ko je še sam živel, proti
jutrovi strani.  Željel je Abraham, de bi po njegovi smerti ne
bilo prepira med Izakam in njegovimi brati in žlalitniki, zato je še
v svojini življenji tako vravnal, de je Izak , pravi dedič in delež¬
nik obljub božjih, obljubljeno deželo obderzal, njegovi stranski ali
pol-bratje pa se od njega ločili in proti jutru (večidel v Arabijo )
podali.

7. Dnevi Abrahamoviga življenja so se pa natekli
do sto pet in sedemdeset let.  Nadjamo se, de bo všeč, če
tukej še enkrat ob kratkim nar važniži dogodbe tega imenitniga in
slovečiga očaka ponovimo, in jih po redu in s posebno naponibo
časa  zverstimo in povemo.

Bil je Abraham 292 let po splošnim potopu rojen; v 75.  letu
svoje starosti je po božjim povelju Kaldejo zapustil; od te dobe
noter do rojstva Ismaela so se štiri imenitne reči permerile, nam¬
reč 1. popotvanje v Egipt, 2. rešenje Lota, 3. pozdravljenje in
blagoslov Melkizedeka, 4. kaznovanje Abiineleka; v 86. letu mu
je Ismael rojen; v 99. letu mu Bog zapove obrezovanje, in mu
rojstvo Izaka obljubi; v 100. letu je Izak rojen; med to in sledečo
dobo mu Bog ukaže Izaka darovati, vender poslednič spolnitve
tega povelja božja milost ne perpusti; v 130. letu umerje Tare,
njegov oče; v 137. letu mu Sara  umerje; v 140. letu se Izak z
Rebeko oženi; v 160. letu sta Esav in Jakob rojena; 175 let star
Abraham umerje.

8. In je opešal in umeri,  od starosti, brez bolezni in bo¬
lečin je umeri.

V lepi starosti, perletin, in zadovoljin življenja*
De se tukej trikrat od ene in ravno tiste reči skorej popolnama
enako pove, je šega Hebrejskiga krasnorečja; vender ima vsak
teh treh izrekov, če jih dobro presodimo, tudi še svoj pomen-
Lepa starost  je tista, 'ki je brez bolehnosti, čmernosti in skcrbn
ki je jasna, vesela, delavna, si vedno dobrih del in dobre vesti
svesta, in od ljudi spoštovana; perletnost  se po številu let misb
in rajta, in je sploh, kar starost pravimo; zadovoljin življenja
se sme tisti imenovati, kije  dni s vojiga življenja z dobrimi, Bog«
dopadljivimi in zaslužnimi deli napolnil, naj si je že dolgo ali m !,l °
časa živel, — in zamore se reči, de tisti, ki je sicer malo cas<
živel, pa veliko dobriga storil, je v resnici dolgo živel. Modr. 4,1"’

In je bil k svojimu ljudstvu pridružen. V Hebrejski 1

Poglavje XXV.

287

se bere: k svojim ljudstvam.  To perdruienje k ljudstvu  se ne
more in ne sme od pokopa zastopiti; zakaj pokopan je bil k Sari
(v. 10 .), ktcra se ljudstvo (še manj pa ljudstva) vender ne more
imenovati; tudi se pod ljudstvam ne morejo njegovi očaki umeti,
kterih pokopališa so bile silno saksebi in delječ od Abrahamoviga
pokopališa; z eno besedo, od Abrahamoviga trupla se po nobeni
ceni ni moglo reči, de je bilo perdruženo k svojimu ljudstvu; te-
dej se od njegove duše  tukcj govori, ki ni bila le k ranjkim pred-
očakam svojim (svojimuljudstvu), ampak k dušam vsili ljudi, kteri
so kakor on pobožno šiveli in v božjim strahu umerli, (k svojim
ljudstvam) perdružena. Bil je to tisti kraj, ki so ga predpekel
imenovali, v kterim so duše očakov in druzih vernih odrešenja po
Kritusu čakale, ktcro jim je ob Kristusovim vnebohodu došlo.—

11. In Bog je blagoslovil Izaka, n j e g o v i g a sina,
kteri je prebival zravin studenca...  Blagodaril je Bog
Izaka, ki je še vedno v Beršebi prebival, v časnim posestvu že
popred, kakor hitro mu je Abraham premoženje in pohištvo izro¬
čil, v duhovskih ali dušnih rečeh je pa božji blagoslov že od perve
mladosti sem vžival; tode dušno blagoslovljenjeje notranje, ter je
nevidoče, blagodarjenje v posestvu in premoženju se je pa očetu
Abrahamu perštevalo, dokler je živel; zatorej se še le zdej reče,
de je llog Izaka blagoslovil.

12. To je zarod Ismaela, Abrahamoviga sinu  . . .
Desiravno Ismaeličani k božjimu ljudstvu, kteriga dogodivšino po¬
pisati je Mozesov namen, niso bili šteti, se vender Mozesu prav
zdi, memogrede in ob kratkim tudi narimenitniši očake ali osno-
vavce tega zaroda, njega razširjanje in rast v misli vzeti, ker je
bil namreč Ismael Abrahamov sin, in ker je Bog zavolj očetove
prošnje njegov zarod tako zlo namnožil; tudi so bili Ismaeličani
bližnji sosedje Hebrejcov, in obeli dogodivšina je dostikrat tako skle¬
njena, de se le sproti, če se ena z drugo primeri, razjasniti da.

13. In leto so imena njegovih sinov po njih prim-
kih in rodovinah. Is m a el o v p er v o roj eni je Nabajot...
Nabačani (Nabathaei), kterih stari zemljopisci Plini, Strabo, Dio¬
nizi in drugi spomnijo, so zarod tega 'Nabajota.  Prebivali so v
kamniti Arabii  proti jutru od Midjaničanov , in so noter do pu-
šavne Arabije  segli. Njih veliko mesto je bilo Petra.  Ker so od
nar staršiga Ismaeloviga  sinu izhajali, in so bili zlo številno in
razširjeno ljudstvo, zato se v sv. pismu s pl ol i luni a e lic a ni  imenu¬
jejo. Od teli se govori Jes. 60, 7.

Cedar.  Tega otrok sv. pismo prav pogostama spomni. Glei
postavim Jes. 21, 16. — Jer. 49, 28. - Ps. 119, 5. in I. Kralj.
~6, 1. itd. itd. To so Cedrejci,  od kterih Plini piše, in jih zravin
Aabačanov  stavi. Stanovali so v pušavni Arabii , in pod imenam
Cedar  se velikrat cela pušavna Arabija  ume.

Adbccl in Mabsam,  od teh dveh se čisto nič ne ve.

14. Tudi Mas m a in Duma in Masa;  teh treh imen, ki
po čerki pomenijo slišati, molčati , terpeti,  so se Hebrejci v pred¬
govor poslužvali, s kterim so reči liotli: poslušaj , molči , poterpi.

Zemljopisic Stefan spomni mesta Dumata  v kamnitni Arabii.

19

288

P er v e M o z e so v e bukve.

Jesaija pogl. 21, 11. zastran Duma  prerokuje. Od mesta Mešana
in ljudstva Masancov  Ptolomej govori v svojim popisu pušavne
Arabije. Sicer pa nam ni nič znaniga od teh treh.

15. Ha dar in Tema, in J e tur in Nafis in C edina.  Od
Hadarja  so hili znabiti Atritejci , ki so v srečni Arabii  prebivali;
in ravno ondi je bilo tudi mesto Tema.  Jes. 21,14. Jer. 25, 23.—
Kar Jeturja  zadene, je deželjca ltureja  v Celisirii  po njem ime¬
novana hiti vtegnila. Od Nafisa  se nič gotoviga ne ve. Cedtna
pa mende ni delječ od svojiga brata Celarja  (V. 13.) stanoval.
Jer. 49, 28. — V. Moz. 2,26. —

16. . . . Leto so imena po njih gradeh in mestih.  —
Pod mesti  se tukej nič druziga ne ume, kakor več šotorov, na
enim  kraju stavljenih; od tod so ime dobili šotorili  ali v šotorih  pre¬
bivajoči Arabcij  od kterih se morajo pastirski  ali nomadni  Arabci
razločiti, kteri so se zastran spašnikov s svojimi čedami zmirej
premikali in preseljevali, in niso imeli stanovniga mesta; uni pa so
imeli že nektere mesta ali ograjene in terdne kraje, ktere so v
navadi na višinah stavili, de bi si bili pred sovražniki gotovši.

Leti dvanajsteri so bili vojvodi svojih rodov.  Pod
dvanajsterimi vojvodi se zastopijo glavarji ali viši tukej imenova¬
nih dvanajsterih zarodov. Še dan današnji so Arabci v več kar-
del ali manjših ljudstev razdeljeni, ktere so od več glavarjev, ki
se emirje  imenujejo, vladani; vsi emirji  so pa enirnu, velikimu
emirju,  pokorni,

17. In leta Ismaeloviga življenja so se natekle do
sto sedim in trideset; ter je opešal in umeri,...  Ismael
je bil od mladih let pridin lovec, zravin je pa tudi zemljo obdelo¬
val; obe te reči' so pa v vročih krajih jutroviga podnebja z veliko
večiin trudam in potam sklenjene, kakor per nas. Torej so ga
tudi moči prej zapustile, tako deje  veliko popred kakor njegov oče
Abraham, kije  bolj zložno in pametno živel, opešal in umeri.

18. Prebival jc pa od Hevila do Sura.  JožefFlavi Is-
maeličanam vse tiste kraje perpiše, ki so med reko Evfrat  in ru-
dečim morjem  hili; alj to je zmota, zakaj Amaleltičani  in Moa-
bičani  so prebivali med njimi in med Evfratam, in še ti niso cIo
do Evfrata segli. Tedej je moglo njih seliše takole omejeno biti:
proti jutru so imeli pušavo Hevila,  ktera jih je od Amalekičanov
ločila, in proti večeru pušavo Sur,  ki jih je od Egipta  ločila, te¬
dej so po obojni Arabii po pušavni  in kamnitni  prebivali. —
Ktero  (Sur) je proti Egiptu tem, kteri v Asirjo  gi' e '
do; bila je namreč rečena pušava Sur , ker je na Egipt mejila,
ravno na poti iz Egipta (skozi Kanano) v Asirjo.

Vpričo vsili svojih bratov je umeri.  Sv. Jeronim te
besede tako ume, de je vpričo ali v sredi vsili svojih otrok umen,
zakaj težko je verjeti, de bi bili Izak in vsi otroci Keture zravin,
ko je Ismael umiral. Drugi pravijo, de je pomen teh besedi, de
je Ismael pred ko vsi njegovi bratje umeri, ker je bil nar starm
med njimi. Ker pa Hebrejska beseda nafal  ne pomeni samo past 1
ali umreti,  ampak tudi se kam spustiti  (podati), ter vselili ,
Aleksandrinci in drugi prestavili; In Ismael je prebival vpričo

289

Poglavje XXV.

(v sredi ) svojih bratov  rekoč, (lc je od Ismaelovc smerti že tako
v 17. versti povedano bilo, in de je namen teh besed spričati, de
se je zgodilo, kar je Bog Hagari v pušavi obljubil: On (Jsmaelj
bo šotore vsim svojim bratam nasproti postavil  (glej 16,12.), in
zares so Ismaelovi mlajši proti jutru mejili na otroke Keture , proti
večeru in polnoči na otroke Izaka , ali Hebrejsko ljudstvo; more
se pa tudi njegovo sovražtvo do bratov zastopiti.

19. To je tudi zarod Izaka...  Razložil je Mozes ob
kratkim, kako se je Ismaelov  zarod razširil in zaselil. Zdej se
spet verne k perpovedovanju dogodb praviga Abrahamoviga za¬
roda po Izaku , in prav od konca začne, ter še enkrat ženitve
Izakove spomni, de bi svojim bravcam izvir tega imenitnika ljud¬
stva še bolj v spomin vtisnil. — Ker je bil Hebrejcam rojstni ali
zarodni spis (genealogia) per vsaki dogodivšini nar poglavniši del
in nar veči pomembe, se večkrat, kakor ravno tukej, pod besedo
zarod  ali rojstni spis  sploh dogodivšina  umeti mora. Tedej se s
to versto popisovanje dogodb Izaka in njegoviga zaroda začne.

20. . . . Hčer Batvela Sirja iz Mezopotamije (iz
Fadan-Aram)  . . . Batvel se tukej imenuje Mirjan , tode ne
zato, kakor de bi bil iz zaroda Arama Mirja , ampak zato, kol¬
je v tisti deželi prebival, ktera je po splošnim potopu Aramu  v
delež in last prišla, namreč v Mirii , če se to ime v nar obširni-
šim pomenu ume. Zares je Batvel prebival v Haranu , v deželi
Aram-Naharaim  ali Mezopotamii , in sicer v tistim kraju dežele,
ki je bil nar bolj proti severju ali polnoči, v krajni Fadan-Aram,
to je v rodovitni Mirii;  zakaj Fadan  v Hebrejskim pomeni rodo¬
vitno in dobro obdelano zemljiše. Zategavolje se tudi .Jakob  V.
M oz. 2G, 5., ker je bil dolgo časa v ti deželi pri Labanu, Mirjan
imenuje.

21. In I z a k j e za svojo ženo Gospoda prosil, k e r j e
bila nerodovitna...  Hebrejska beseda atar  ne pomeni vsako-
tere prošnje, ampak le ponovljeno, gorečo in stanovitno prošnjo.
Zares je bil Izak že dvajset  let z Rebeko  oženjen, kakor se iz
20tc in 26te verste zrajta, in še vselej mu ni porodila, kar je
bilo očitno znamnje njene nerodovitnosti. Ta čas je tedej Izak vedno
Boga prosil, de bi njegovi ženi to nerodovitnost odvzel, prosil ga
je neprenehama, tako dolgo, deje  bil uslišan.

Vprašati bi marsikdo vtegnil, kako je vender to, de so bile
skorej vse žene očakov nerodovitne, Mara, Rebeka . Rahel?  Kratko
m pametno na to vprašanje učeni bogoslovi odgovore: Bog je ho¬
tel,  de naj bi ljudje za uzrok začetka in množenja Hebrejskiga
ljudstva ne imeli rodivne zmožnosti človeške nature, ampak samo
njegovo posebno milost, in to za toliko več, ker je iz tega zaroda
Kristus  izhajal. Tudi Izakova pobožnost se v tem razodeva; za¬
kaj desiravno je vcdil, de bo njegov že očetu Abrahamu obetan
zarod brezštevilin, vender ponižno in zaupno Boga za-nj prosi
dobro vedoč, de božja previdnost tudi za tisto, kar nam je ob¬
ljubila, hoče prošena biti,  ker nam je ravno zato obljubila in dati
sklenila, ker je previdla, de bomo prosili.

22. Otročiča pa sta se v njenim telesu prerivala,

19 *

290

P e r v e Mozesove bukve.

in ona je rekla: Ako se mi je imelo tako goditi, kaj je
bilo treba spočeti? De se otroče v maternim telesu, posebno
ako je poroda čas že blizo, včasi gane ali kej zasuče, bo gotovo
marsiktera mati poterdila; alj kar se tukej bere, de bi se bila
namreč dvojčika v maternim telesu prerivala, in se tako rekoč me¬
tala, se javaljne še nikoli ni slišalo. Lahko je verjeti, de je to
prerivanje dvojčikov za Rebeko ne le že samo na sebi sitno in
nerodno bilo, ampak de ji je gotovo tudi hude bolečine delalo, po¬
sebno ker je, kakor se zdi, dalj časa terpelo; od tod pride, de se
je že kesati jela, ker je spočela.

In je šla Gospoda za svet prašat.  Ker „Gospoda za
svet prašat iti“ sv. pismu st. z. večkrat pomeni se h kacimu pre¬
roku ali duhovnu podati, in ga zastran kakšine reči za podučenje
in svet poprositi, post. II. Moz. 18, 15. — I. Kralj. 9, 9. — itd.,
zato so razlagavci silno različnih misel zastran osebe, h kteri je
Rebeka v ti reči se posvetvat šla. Pravijo eni, de je šla k Semu,
pobožnimu očaku zaroda, iz kteriga je bila; drugi mislijo, de je
k Salemskimu kralju Melkizedeku  popotvala; še drugi pa menijo,
de se je podala na goro Moria,  na kteri bi bil imel Izak njega dni
darovan biti, — alj nobena teli misel ni zlo resnici podobna. Za¬
kaj težko je verjeti, de bi bila žena dvojčika v telesu noseča,
ktera sta bila že 'tako blizo poroda, de sta se prerivala, — se na
tako daljno pot podala; nar gotovši je, ker je brez dvombe ta
nenavadni prigodik božji volji perpisala, de je v ti sili tudi per
samim Bogu sveta in tolažbe iskala, tedej v kaki samotin kraj šla
Roga molit, ter ga ponižno in zaupno za milostljivo odvernenje te
nadležnosti in nje pomembo prosit; zakaj že iz Abrahamove do-
godbe je bila prepričana, de Bog v njegovim zarodu dostikrat na
posebno in čudovito vižo svojo voljo in sklepe ljudem razodeva.

23.  Dva naroda sta v tvojim telesu, in dva ljudstva
iz tvojiga trupla se bota razdelila, in eno ljudstvo bo
drugo premagalo; in starši bo mlajši mu služil.  Dve
korenini ravno toliko zarodov, to je, dva očaka ali osnovavca
dveh ljudstev sta v tvojim telesu. Kar se tukej bere, je prerok-
vanje. Starši bo mlajšimu služil, Esar  je bil starši, Jakob  mlajši;
če nektere posamezne okoljšine in pergodke prevdarimo, se sicer
zdi, de je bil Jakob  slabši in nižji  m e m Es ar a.:  I. Moz. 32,18,20.
se njegoviga hlapca imenuje, in'l. Moz. 33,8. 13.14. ga svojiga
gospoda zove, I. Moz. 33, 3. se pred njim do tal perkloni. Vender
je imel Jakob  pri vsim tem velike prednosti mem Esar a:  1. Pravico
pervenstva, ki jo je od njega dobil. 2. Obljubo božjo dežele Kanane.
3. Posebno zavezo z Rogam, in obljubo, de bo izve ličar iz njego¬
viga zaroda  Jes.49,23. — Gal. 4, 25. 26. — Skrivno razod. 3, 9.-"
In ravno to tudi od nju zarodov velja. Desiravno so od začetka
Idumejci Edoma,  (v. 30.) ali Esava  mlajši srečniši in močnejši
bili, Israelci, Jakoba  otroci, pa kakor ptujci v Kanani , sužnji v
Egiptu,  in bežci in nestanovni v pušavi  biii; vender vemo, de so
si Israelci Idumejce  podvergli in jih k odrajtovanju dacije p el '
silili, in sicer ob času kralja Davida  II. Kralj. 8, 14. in Kr° n '
18, 11. — ob času Salomona  III. Kralj. 11, i5. itd. — ob času

P o g 1 a Vij e XXV.

291

Jurama  IV. Kralj. 8, 21. itd. itd. in sčasama so tako opešali, de
so se elo zapovedi obrezovanja podvergli, se popolnama z Izraelci
zedinili, in posihmal ob svoje lastno ime prišli. •— Pa tudi v du-
hovskim pomenu je imel Jakoba  zarod visoko prednost memo mlaj¬
ših Esava  Rimlj. 9, 10. in sled.

25. Ta, ki je bil poprej na svet prišel, je bil rijav,
in ves kakor koža kosmat, in njegovo ime je bilo Esav
imenovano.  Bil je rijav  (jrudečkast), to je, ali rijave kože, ali
pa rijavih las, s kterimi je bil po celim životi obdan. Ime Esav
nekteri izpeljavajo od Hebrejske besede asa , ki pomeni popolna-
ma storiti , (Esav  tedej, pravijo, pomeni popolnama  s torjeniga
človeka, — kterimu so že lase  zrasli. Verjetniši je pa, de to
ime izvira od neke druge Arabske besede, ktera kosmat  biti po¬
meni. Imenovanje bil pa Esav tudi Seir , od besede satir  (lasati
in Edom  zavolj rudečkaste barve, ali pa zavolj rudeče jedi v. 30.

Zdajci pride drugi na svet, kije  svojiga brata za
peto d er žal z roko, in zato je bil Jakob imenovan.  Od
Hebrejske besede ekeb , ki peto  pomeni, izhaja glagol a ha h (za
peto hoditi ■— zalezovati) in če se j  spred postavi, pomeni Jakob
v drugim avristu tistiga, ki bo zalezoval; zaslužil je posihmal v
resnici to ime, ker je svojiga brata zastran pervenstva prekanil,
iz tega se zopet vidi, de so takrat otrokam imena dajali od raznih
okoljšin in prigod kov pri porodu, od prošinj staršev, od božjih
obljub in raznih družili reči, kakor smo že v mislih imeli.

27. Ko sta bila odrasla, je bil Esav dober lovec in
tudi kmet, Jakob pa je bil p o h 1 e v i n, i n j e prebival v
šotorih.  Ako je bil ravno Abraham silno bogat, vender še sto-
pine lastne zemlje ni imel v Kanani, razun proti koncu svojiga
življenja dvojno jamo blizo Hebrona , ki jo je bil v pokopališe ku¬
pil z njivo vred, ki je bila zravin, in razun studenca Lahaj-roj
blizo Beršebe,  kjer je bila tudi majhina njivica. Izak  si razun te
imenovane lastnine, ki mu jo je oče izročil, ni nič perdobil in nič
osvojil, ampak se je le samo s pastirstvam pečal. Od tod pride,
de je on tudi veliko manj spomina vrednih prigodkov doživel, ka¬
kor oče; zato tudi Mozes od rojstva dvojčikov noter do nju odra-
šenosti nima kej povedati; in dogodba Izakove hiše se tedej prav
za prav z dobo, v kteri sta bila Esav  in Jakob  že odrašena mla-
denča, začne.

Nar pervo Mozes nju urojeno nagncnje in zaderžanje ob krat¬
kim popiše, ktero je za stanje nju obojnih zarodov veliko pomem-
b° imelo. — Terdniši Esav  se lova  v svoje opravilo in delo po¬
prime, pri kterim se človek sčasama terdoserčnosti, neobčutnosti
in neke divjačnosti, če že popred ni bil tak, privadi, pohlevnosti,
ljudnosti in miloserčnosti pa odvadi. Lov  večidel obstoji v nesta-
novniin in bežnim življenji, v vednim lukanji in preženji na zve¬
rino, v preterpljenji mraza in vročine, žeje in lakote, v nekim so¬
vraštvu do vsiga, kar živi; lovec je po noči in po dnevi rad na
polji, ali pa v pustim-temniin logi, v vsakim hipu perpravljen zver
pobiti, zadaviti, ali kakor si bodi, vkončati. Vse to človeško serce
pohudobi in podivjači, in ga sčasama vsili milših čutlejev popol-

292

Perve M o z c s o v e bukve.

nama odvadi. V Vulgati, poleg ktere smo prestavili, se Esav tudi
kmet  imenuje; alj večidel vsi terdijo, de Hebrejska beseda, ki se
tukej bere, ne pomeni kmeta , ki zemljo obdeluje, ampak le člo¬
veka, ki ie vedno in neprenehama na polji, kakor so Aleksandrinci
prestavili.

Jakob  je bil poldevniga, Ijudomiliga zaderžanja. Kakor nek-
dej pobožni Abelj, si je tudi on mirno pastirsko življenje izvolil;
se je večidel le doma deržal, svoji ljubi materi per nje domačih
opravilih pomagal, in sploh bolj miliga in krotkiga obnašanja bil;
poliajavno in pajdašno življenje je studil. Kakor se mora pa po-
stopavno, srovo in divjaško življenje grajati, ravno tako se pa
tudi prevelika občutljivost in melikotnost hvaliti ne more, ker člo¬
veka preveč boječiga, plašniga in maloserčniga stori, kar bomo
ravno per Jakobi zvedili.

28. Izak je ljubil Esava, ker j e o d nj ego viga lova
(rad) jedil.  Oba sina je sicer Izak enako po očetovsko ljubil;
vender je Esava  bolj štimal in rajši imel, kakor Jakoba, in sicer
že zato, ker je bil pervorojeni, še bolj pa zategavoljo, ker mu
je vsakikrat, ko je ’z lova prišel, kej prijetne in žlahne zverinjine
prinesel, ktera je starimu očetu zlo dišala.

In Rebeka je ljubila Jakoba.  Vedila je Rebeka po bož¬
jim razodenji ([v. 23.), de bo mlajši Jakob  (saj v svojim zarodu)
močnejši in slavniši mem Esava  in njegovih mlajših; verjetno je
tudi,  de ji je bil Jakob  zato bolj per serci, ker je bil krotak in
polilevin, ker ji je per nje opravilih rad postregil in pomagal, ker
je. bil lepši postave in ljubeznivšiga obraza, kakor ves obrašen in
rijavkast Esav,  in ker jo je gotovo tudi on serčnejši ljubil, ka¬
kor ta.

29. In Jakob je pripravljal jed.  Ta jed je bila, kakor
34. versta pove, lecna jed, ktera je, desiravno ne popolnama ro¬
deča, vender rudcčkasta ah rjavkasta, kakor je vsacimu znano.
Esav je mende ni vedil po pravim imeni

30. imenovati, zato jo kar rudečo jed  imenuje; v izvirnim
spisu Esav  tako prosi: Daj mi jesti od te rude če rudeče jedi,
— s ponovljenjem priloga rudeče  Mozes pove, kako nespametno
velike in hude želje je Esav do te jedi imel, in de se gaje  zavolj
tega ime Edom  (rudeči) prijelo, kteriga je bil zavolj svoje rudeče
životnosti že poprej imel ah saj zaslužil.

31. . . . Daj mi za-njo svoje pervenstvo.  V Hebrej¬
skim: Daj mi danes , to je zdajci, brez odlašanja svoje pervenstvo.

Prednosti in pravice pervenstva so se že zdavnej začele in že od
nar starejših očakov spoštovane bile, in so bile tudi od družili
starih ljudstev, kakor so od Kitajcov  še dan današnji obrajtane.
Kar važniši pravice in prednosti pervenstva per Hebrejcih so bile
tele.: 1) De je bil pcrvenec mem vsili iz hiše za gospodarjem ah
svojini očetam nar več obrajtan in spoštovan. 2) De mu je oee
dva dela svojiga premoženja ah dvakrat več dedsine dal.ko dru¬
gim.sinovam; pravico do dveh delov očetoviga premoženja so nni
bratje tudi spoznali, ako je bil oče umeri, brez de bi bil pi' c .d
smertjo premoženje sam razdelil. 3) Pcrvenec je bil saj v poznej-

293

Poglavjc XXV.

šili časih duhoven cele hiše, to je, on je v svojim in vimeni svo¬
jih bratov in cele družine Bogu ob navadnih časih ali tudi. o po¬
sebnih priložnostih daroval, in zunajno službo božjo.opravljal; de
pa v pervih časih ni bilo tako, vidimo iz zgodbe Kajna in Abeljna
— oba sla darovala. 4) Pervenec je bil posebniga blagoslova oče-
toviga deležin. Ta blagoslov je imel v Abrahamovim in Izakovim
zarodu še neko posebno imenitnost in veljavo. Zakaj, ako so sicer
očetje svoje pervorojence blagoslovili, so tudi drugi sinovi tega
blagoslova deležni bili; per tem zarodu pa je bil v blagoslovu, ki
so ga drugi očetje svojim otrokam delili, še en posebin zapopaden,
kteriga se je le edin sinov vdeležiti zamogel, de bodo namreč po
semeni zarodnika vse ljudstva na zemlji blagodarjene; to je, de
bo iz njegoviga zaroda odrešenik sveta izhajal, in s tem blago-
slovam je bila tudi obljuba dežele Kanane sklenjena. Vse te ime¬
nitne prednosti in pravice je tedej Esav s prodajo pervenstva za¬
padi!.

32 — 34. Glej! umreti moram, čimu mi bo perven-
stvo?... Esav mu je persegel in prodal pervenstvo..  .
Tisti razlagavci, ki Esavovo  lahkomišljenost zagovarjati hote, pra¬
vijo, de se mora uzrok tega njegoviga nespametniga djanja v nje¬
govi podivjačeni natori in od tod izvirajoči nezmožnosti, svoje
želje krotiti, iskati. Besede: „(1 lej,  umreti morem, čimu mi bo
pervenstvo ?“ njegovi navadni čmernosti in nejevolji perpisujejo, v
kteri ni ravno tega in tako mislil, kar in kakor je govori^ Alj,
če prevdarimo, de so mu od svojih staršev podučenimu in ze do¬
volj odrašenimu ne le telesne, ampak dudi duhovske prednosti in
pravice pervenstva dobro znane biti mogle; in če se na tisto o-
zremo, kar sv. Pavl Hebr. 12, 16. od te reči pravi, — je zlo
zlo verjetno, de so te besede Esava  iz njegove nejevere izhajale,
in de mu je spolnenje svojiga počutniga poželenja več veljalo, ka¬
kor umno in pobožno djanje in pametin prevdarik. •— Kar Jakoba
zadene, ga sv. pismo zavolj tega nikjer ne graja; zakaj imel je
prav za prav do pervenstva enako pravico, kakor brat, ker sta
bila v maternim telesu ob eni dobi spočeta, in obeli pravica se je
le v tem razločila, de je bil o porodu Esav  pred ko Jakob  na
svet prišel. Tudi je Jakob  od matere zvedil, de bo on imenitniši
in mogočniši mem Esava;  želel in iskal je tedej le vedno prilož¬
nosti, de bi mu, kakor hitro je mogoče, že zdej prostovoljno in
z lepo brat svojo prestojnost in imenitnost —- pervenstvo odstopil.
Svobodno, brez silenja in moranja je Esav  pervenstvu odrekel, in
je v poterjenje in veljavo tega, kar stori, persegil.

Iz te prigodbe si nauk k sercu vzemimo, de kakor je Esav  z
zaničvanjem pervenstva očetov blagoslov zapadil in zgubil, ravno
tako  je tudi zaničvanje milosti in gnade božje velikrat uzrok
zaverzenja in pogubljenja ljudi; Bog ni Esava  na ravnost in brez-
pogojno zavreči sklenil, ampak previdil je po svoji vsigavedočno-
sti,  de sc bo Esav  sam božjih obljub nevredniga storil.


Poglavje XXVI.

Zapopadik.

Izak se zavolj lakote v Geraro poda in tam prebiva. Bog mu
obljube ponovi. Pravi, de je Rebeka njegova sestra; Abimelek ga za¬
volj tega pokrega. Začne polje obdelovati. Se s Filistejskimi pastirji
zavolj studencov prepira. Abimelek zavezo ž njim stori. Esav dve
Kananejki za ženi vzame.

llo je pa lakota v deželi vstala, po tisti hudi letini,
ktera je bila ob Abrahamovim času, je šel Izak k Abi-
meleku, kralju Filistejev v Geraro.

2.  In Gospod se mu je prikazal, in je djal: Ne hodi doli v
Egipt, temuč ostani v deželi, ktero ti bom pokazal.

3. In bodi kakor ptujic v nji, ter bom s teboj, in te bom
blagoslovil 5  zakaj tebi in tvojimu zarodu bom dal vse te
dežele, in bom dopolnil persego, ki sim jo storil Abra¬
hamu, tvojimu očetu. i. Moz. 13,7. — 15,18.

4. In bom namnožil tvoj zarod; in tvojim mlajšim bom dal
vse te dežele; in po tvojim zarodu bodo oblagodarjeni
vsi narodi zemlje, i. Moz. 13, 3. 3. — 18, 18. — 33, 17. —
38, 14.

5. Zato, ker je bil Abraham moji besedi pokorin, in se je
deržal mojih povelj in zapoved, in je šege in postave
spolnoval.

6 . Izak je tedej v Gerari ostal.

7.  Ko je bil od mož tega kraja zastran svoje žene vprašan,
je odgovoril: Moja sestra je; zakaj bal se je povedati,
de je ž njim zaročena, češ, de bi ga mar ne ubili za¬
volj njene lepote.

8 . In ko je bilo potem, kar je ondi prebival, prav veliko
dni preteklo, ga je Abimelek, kralj Filistejev skozi okno
glede vidil z Rebeko, njegovo ženo, se šaliti.

9. In ga je bil poklical ter mu rekel: Očitno je, de je ona
tvoja žena; zakaj si lagal, de je tvoja sestra? On je
odgovoril: Bal sim se, de bi ne bil umorjen zavolj nje.

Poglavje XXVI.

295

10. In Abimelek je rekel: Zakaj si nas goljufal? Kako lah¬
ko bi se bil vtegnil kteri iz ljudstva s tvojo ženo spe-
čati, in ti bi nas bil v veliko pregreho zapeljal. In on
je vsiinu ljudstvu zapovedal, rekoč:

11. Kdor koli se bo žene tega človeka dotaknil, bo smerti
umeri.

12. In Izak je sejal v ti deželi, in je ravno tisto leto sto¬
terno pridelal, ker ga je bil Gospod blagoslovil.

13. Je obogatel in čez dalje premožniši prihajal, dokler je
prav mogočin postal.

14. Imel je tudi v premoženji ovac in goved in silno veliko
družine. Zato so mu Filisteji nevošljivi bili.

15. Vse studence, ktere so bili hlapci njegoviga očeta Abra¬
hama skopali, so s perstjo napolnivši zasuli.

16. Tako de je sam Abimelek Izaku rekel: Loči se od nas,
ker si veliko mogočniši kakor mi postal.

17. In on je proč šel, se je k potoku Gerara podal, in je
tam prebival.

18. In je zopet studence skopal, ktere so bili hlapci njegoviga
očeta Abrahama skopali, in ktere so bili Filisteji po tega
smerti zasuli, in jim je ravno tiste imena dal, s kterimi
jih je bil poprej njegov oče imenoval.

19. In ko so v potoku kopali, so živo (studenčnoj vodo našli.

20. Pa tudi tam so se Gerarski pastirji z Izakovimi sperli in
so rekli: Naša je voda; zategavoljo je bilo ime studenca
zavolj tega, kar se je bilo zgodilo, imenovano JSse/e:
(prepir) zato, ker so se ž njim prepirali.

21. Skopali so pa' še druziga, in tudi zavolj tega so se sperli,
in on ga je Sittia , (sovražtvo) imenoval.

22. In se je od ondot proč podal, in je drugi Studenic sko¬
pal, zavolj kteriga se niso prepirali, in on je tedej nje¬
govo ime imenoval Rchobot  (širokosf) rekoč: Zdej nas
je Gospod razširil in nam je dal rasti na zemlji.

23. Iz tega kraja je pa gori v Beršebo šel,

24. Kjer se mu je ravno tisto noč Gospod prikazal, rekoč:
Jez sim Bog Abrahama, tvojiga očeta, ne boj se; zakaj
jez sim s teboj: Blagoslovil te bom in namnožil tvoj za¬
rod zavolj svojiga služabnika Abrahama.

25. Tedej je ondi oltar postavil, je klical v ime Gospoda in
je svoj šotor razpel, in je ukazal svojim hlapcam Stude¬
nic skopati.

296

Perve Mozesove bukve.

26. Kader so v ta kraj iz Gerare Abimelek in Ahuzat nje¬
gov prijatel, in Fikol, vojvoda njegove vojske prišli,

27. Jih Izak takole nagovori: Kaj ste k meni prišli, k člo¬
veku, kteriga sovražite, in kteriga ste od sebe zgnali.

28. Oni so odgovorili: Vidili smo, de je Gospod s teboj, in
zato smo se pogovorili: Persežimo si med seboj in sto¬
rimo zavezo.

29. De nam nič lnidiga ne boš storil, kakor se tudi mi nismo
nič tvojiga dotaknili, in nič storili, kar bi ti bilo škod-
valo, ampak smo te v miru spustili, ko si bil od Gospoda
blagoslovljen obogatel.

30. Tedej jim je gostijo napravil, ter so jedli in pili.

31. Zjutrej so zgodej vstali, in si sproti persegli, in Izak jih
je pustil v miru v svoj kraj nazaj iti.

32. In glej ravno tisti dan so Izakovi ldapci prišli mu pove¬
dat od studenca, kteriga so skopali, rekoč: Nešli smo
vodo.

33. Zato ga je imenoval Šiba  in od tod se to mesto imenuje
Beršeba  do današnjiga dneva.

34. Esav pa, ko je bil štirdeset let star, je vzel ženi Judito,
hčer Beera Helejca, in Basmato, hčer Elona iz ravno
tistiga kraja.

35. Te obe ste Izaka in Rebeko silno žalile.

Razlaga XXXI:  poglavja.

1. Ko je pa lakota v deželi vstala po tisti hudi le¬
tini, ktera je bila ob Abrahamovim času... Lakote ah
dragine se je bilo v deželi Kanani naj več zavolj dveh uzrokov
vedno bati: pervič namreč, ker se rast in zrelnost zeljš, žil ja
vsili rastljin v gorcih jutrovih krajih v silno kratki dobi v nekih
mescih doverši in zgodi; če tedej v ti dobi o pravim času ali dalj
časa ne dežuje, rast in množivnost žita, zeljša in vsake setve
in saditve zastane, klasovje ne zrase in ne dozori, kakor bi imelo
in tudi klasovi navadniga števila zernja ne prinese; zravin tega sc
pa tudi zdi, de so prebivavci teh krajev večidel kupčevali ali P a
kakor Abraham in Izak pastirčvali; bilo je tedej veliko manj zem¬
lje obdelovane, kakor bi bilo po primeri vedniga množenja Ijmj 1
treba; zakaj pastirčvanje, ktero veliko zemljiša za pašo terja;
kmetovanju ne de dobro.

Lakota, od klere sc tii bere, sc je kacih petnajst ali šestnajst

let po Abrahamovi smerti perpelila, in je Izaku ravno tiste okoJj'

297

1* o g-1 avj c XXVI.

šine naklonila, v kterih se je bil njegov oče nekdej znajdel. I.
Moz. 12, 10. —

Je sel k Abimeleku, kralju Filistejev v Geraro.  Ta
Abimelek je bil beržkone edin sinov alj saj naslednikov tistiga, s
kterim je poprej Abraham opravili imel. Ime Abimelek se je brez
dvoma vsim Gerarskim kraljem v počastenje prilagalo, (glej razlag.

I. Moz. 20, 2.).

2. In Gospod se mu je prikazal, in je d j a 1: Ne hodi
doli v Egipt...  Vidi se iz tega, de je tudi Izak, kakor nekdej
njegov oče, sklenil v Egipt iti, se lakote oteti; pa Bog mu to
prepove ali v spanju ali v kaki drugi prikazni. Pravi uzrok te
prepovedi se ne da povedati; nar berž je bil ta, de bi zavolj ro¬
dovitnosti te dežele Izak vedno tam ostati ne sklenil, kar bi bilo
božjim sklepam in obljubam nasproti, ali pa de bi hudobni Egipčani
Izaka in njegove v greh in strast ne zapeljali.

Temuč ostani v deželi, ktero ti bom pokazal;  de¬
žela, v ktero mu Bog iti poreče, tukej ni sicer z imenarn pove¬
dana, vender de je bila Gerara , se iz združniga zapopadka teh
verst prepričamo.

3 in 4. In bodi kakor ptujic v nji, ter bom s teboj
in te bom blagoslovil...:.  Reče Bog, de naj kakor ptujic
v deželi bo, to je, vedno perpravljen, ako bo modra volja božja
hotla, se spet drugam podati — Potem mu Bog ne obljubi samo,
de hoče njegov in njegovih pomočnik biti, dokler bo huda letina
in lakota terpela; ampak mu tudi vse velike in imenitne obljube
ponovi, ki jih je bil že Abrahamu dal, I. Moz. 12,2.3.7.— 15,
5. 18. — i7, '2. 8. •—• in ki jih je bil s persego poterdil I. Moz.
22,16.17.... de hoče namreč njegovi zarod namnožiti, ko zve¬
zde na nebi, in pesik ob morju, de bodo njegovi mlajši deželo
Kanano posedli, in de bo iz njegoviga semena odrešenik sveta
izhajal.

5. Zato, ker je bil Abraham moji besedi pokorin,
in se je deržal mojih pove 1 j in zapoved, in je šege in
postave spolnoval.  Besede povelje  in zapoved, šege  in po¬
stave  niso zgole ponovljenja ene reči, ampak imajo vsaka svoj
lastni in različni pomen, in pokažejo veliko in natanjčno pokoršino,
Abrahama v vsili rečeh, zvesto je spolnoval ne le'vestne ali za-
deržanjke zapovedi, ampak tudi zunajne šege in postave, ki očitno
službo božjo, postavim obrezovanje, darovanje itd. zadevajo, in
poslednič se je zvesto in stanovitno božjih razodenj in resnic der-
zal, in sc tako v pravi in živi veri ohranil.

7. Moja sestra  je. Izak se tukej ravno tako obnaša, ka¬
kor nekdej njegov oče v enaki priložnosti. Pravijo eni, de se Izak
ni zlagal, de je sicer resnico zamolčal, pa vender ne laži pove¬
dal,  zakaj po navadi tistiga ljudstva so se bližnji žlahtnlki obojiga
spola brate in sestre imenovali. Bila sta si pa Batvel,  Rebekni
oče, in Izak bratranca.

Zakaj  bal  se je povedati, de je ž njim zaročena.  Kakor
vsi Ivananejci so bili tudi  Filistejci nečistosti in razujzdanosti zlo vdani;
vender je bilo preseštvo ojstro prepovedano in hudo kaznovano. Ravno

298

Perve Mozesove bukve.

zato se je pa tudi bati bilo, de bi kteri Izaka ne ubil, ali kakor si
bodi ob življenje ne pripravil, de bi se potem brez strahu z vdovo
ženo spečati zamogel. Ako bodo pa Rebeko za njegovo sestro
imeli, mu ne bodo po življenju stregli', in on kakor brat jo bo zo¬
per vsaciga, kteri bi se je lotil, braniti in varvati zamogel in smel;
zravin je pa po očetovim zgledu v božjo pomoč zaupal, — ktera
mu je tudi došla.

Zavolj njene lepote.  Kar smo zastran te reči od Sare
ob enaki priložnosti povedali (glej I. Moz. 12, 11.) tudi od Re-
beke  velja.

8. In ko je bilo potem, kar je ondi prebival, prav
veliko dni preteklo, gaje Ab im el e k, kralj Filistejev
skozi okno glede vidil z Rebeko, njegovo ženo, se ša¬
liti.  Ker je bil Izak premožin in bogat mož, ki je imel obilno čed
in poslov, zatorej ni moglo drugači biti,, kakor de je tudi kralj od
tega imenitniga in bogatiga v njegovim deželjstvu živečiga moža
kmalo slišal, ga vidil, in ga cIo berž tudi po osebi poznal. Tega
moža tedej, kteriga poštenost mu je bila ravno tako, kakor on
sam, znana, je vidil Abimelek s tisto žensko, ki so jo za njegovo
sestro imeli, .ve šaliti.  V Hebrejskim tukej ravno tista beseda
stoji, kakor zgorej pogl. 21, 1., ko je bilo od igranja  Ismaela z
Izakam govorjenje, vender tukej ne more tistiga pomena, kakor
tam imeti, ker se iz sledeče verste vidi, de se tukej od taciga
sprotniga obnašanja in šalenja govori, kakoršno se med brati in
sestrami ne spodobi. Vender ni potreba, de bi si pod tem šale-
njem  kar na ravnost kej taciga mislili, kar je le v zakonski postlji
perpušeno; zakaj vsak ve, de je več tacili reči in marsiktero tako
sprotno obnašanje, ktero je Ijubjočim zakonskim brez pohujšanja
perpušeno, ktero bi pa vender med bratam in sestro ne bilo spo¬
dobno in prav. Neko tako obnašanje je tedej Abimelek med Iza¬
kam in Rebeko zapazil, in iz tega po pameti sodil, de si vtegneta
beržkone mož in žena biti.

9 — 11. In Abimelek je rekel: Zakaj si nas golju¬
fal?....  Abimelek tedej s takim groženjem in takim straham od
greha prešeštva govori, de se vidi, de je taisto za nar veči hu¬
dobijo in strast imel, ktera bi mu bila božjo nemilost in kazili na¬
kloniti vtegnila. Znabiti si je bil spomnil, kar se je bilo nekdej
ob enaki priložnosti njegovimu očetu ali predniku in celimu dvoru
permerilo, in se je ravno taciga strahovanja bal. Zatorej vsim
svojim podložnim vse hudovoljno ravnanje s temi dvema očitno
prepove, in z ojstro in vprično smertjo tistimu žuga, kteri bi se
z Rebeko kej pregrešil.

12. In Iz a k j e s e j al v ti deželi in je ravno v tistim
letu stoterno pridelal, ker ga je bil Gospod blagoslovil.
Nasejal je Izak kos zemlje z lepim in dobrim semenarn, in to nje¬
govo delo je Rog posebno blagoslovil, tako de nobedin Gerarčanov,
ako so ravno tako polje obdelovali in ga obsevali kakor Izak, m
toliko perdelal, in tako obilno in bogato nažel, kakor on. Reje
temu tako bilo, sc iz tega očitno vidi, ker so mu Gerarčani nc-
vosljivi bili, in ga sovražiti in čertiti jeli, kar bi se gotovo ne bil®

Poglavje XXVI.

299

zgodilo, ako bi bila bogata žetev splošna in po vsili njivah in
poljih Gerarčanov enaka. Desiravno taka žetev ni ravno čudež
imenovati, ker je v Afriki  zlasti v Egiptu , v Siril  itd. žetev raz¬
nih žit včasi neverjetno obilna in tako rekoč čez mero bogata, mo¬
ramo vender ta blagoslov z oziram na okoljšine pričujoče dogodbe
za kej čudovitiga imeti; ker se je ravno ob času splošne nerodo-
vidnosti, in samo na Izakovim polji pa ne drugod pokazal in pri¬
meril. Hotel je Bog Izaka s tem oblagodarenjem svoje zvestobe
v spolnenju obljub zagotoviti, in ga v veri poterditi.

14. Imel je tudi v premoženji ovac in goved  in  sil¬
no veliko družine.  Kakor je bil izak per obdelovanju zemlje
srečin in od Boga blagoslovljen, ravno tako ga je Bog tudi per
vsim njegovim drugim posestvu osrečil in oblagodaril. Imel je brez¬
številno veliko čed ovac, govedine in vsaktere živali, in prav ve¬
liko poslov obojiga spola, ki so mu polje obdelovali, čede pasli in
oskerbvali, in k množenju njegoviga bogastva in njegove mogoč¬
nosti pripomogvali.

Zato so mu Filisteji nevošljivi bili.  Nevošljivost je
žalostni spriček spačene natore človeške; in ta pregreha tolikanj
veči abotnost in hudobnost razodeva, ako je nevošljivcu mogoče,
se ravno take ali saj enake sreče vdeležiti, kakor tisti, kterimu je
nevošljiv. Naj bi bili Gerarčani po Izakovim izgledu pridno in pa¬
metno si potrebnih studencov skopali in oskerbeli, vode na polja
vpeljali, svoje čede, kakor gre, gleštali itd., bi gotovo tudi njim
Bog svojiga blagoslova ne bil odtegnil. Alj nespametni ljudje

15. ne, de bi bili to storili, ampak so veliko več vse studence
Izakove, kterc so za nar veči pripomočik in uzrok njegovih bo¬
gatih pridelkov imeli, s perstjo zasuli iz zgole škodoželjnosti in
nevošljivosti.

16. Tako, de je sam Abimelek Izaku rekel: Loči  se
od  nas. Lahko je Abimelek iz sporočila svojih prednikov vediti
zamogel, koliko dobriga je že Izakov oče Abraham  nekdej so¬
vražnike, ki so se Sodomičanov lotili, premagavši tem krajem sto¬
ril;  vedil je, kar se je bilo starimu Abimeleku, njegovimu pred¬
niku,  zavolj Abrahama zgodilo; iz tega in druziga bi bil lahko
spoznal, v kterim mogočnim varstvu de je ta celi zarod; tudi mu
ni moglo neznano biti, od kod de je temu možu, kterimu zdej proč
iti zapove, tolika mogočnost došla; — alj vender — mende iz strahu
pred ljudstvam; ki ga je po sili od sebe spraviti hotelo, Izaku za¬
pove, sc iz Gerare ločiti, rekoč: Iver si veliko mogočniši ka¬
kor mi poštah  Kako nespametno! če je mogočniši, zravin pa ven¬
der mirin  in  prijazin s teboj, nikar ga ne žali in ne draži, de ti ne
škoduje, kar mu dosihmal še v misel ni prišlo. Z mogočnimi mo¬
ramo dobri in prijazni biti, ne pa jih žaliti brez uzroka.

17. In on je proč šel.  Bil je namreč Izak iniroljubniga

duha; brez zamude in prepira je tcdej pred hudovoljneži' in ne-
vosljivci bežal, in se v kraj podal, kleri ni bil v nobenio-a oblasti
in posestvi. °

u ^e je k potoku G er ara podal, in je tam prebival,
n blejska beseda naličil  pomeni potok , pa tudi doli Vulgata  ima

300

P e r v e Mozesove bukve,

potok  prestavljeno, alj boljši se nam zdi, tukej dol mneti; zakaj,
ko bi bil ondi potok, bi mu saj ne bilo potreba studencov kopati,
kakor v sledeči versti beremo:

18. In je zopet studence skopal, ktere so bili hlapci
očeta Abrahama skopali, in ktere so bili Filisteji po
tega smer ti zasuli...  Izak je imel več uzrokov, de je stare
studence, kteri so bili nekdej njegoviga očeta, ki je ravno tam
prebival, in ktere so nevošljivi Gerarčani po Abrahamovi smerti,
kakor une (v 15.) zasuli, spet skopal in očedil; vedil je namreč,
de bo na tistih mestih gotovo vodo dobil; de to ne bo toliko truda
terjalo, kakor čisto nove kopati; de ima staro pravico do njih, de
bo s tem spomin svojiga očeta v deželi ohranil itd.

19. In ko so v potoku kopali, so živo vodo nesli.
Iz tega se vidi, de je boljši besedo nahal  z besedo dol prestaviti,
zakaj v,potoku vsaj niso kopali, ampak k večini per potoku  — v
dolu. Živa voda  pomeni studenčno, to je, vedno tekočo vodo,
ktera je od v tistih krajih navadnih deževnic, in deževnih vodnja¬
kov in hraniš, zlo razločna, in zato opomnenja vredna, ker jo je
v ondotnih krajih silno težko in poredkama dobiti; in lih zato je
spet nevošljivost in prepir Filistejcov zbudila.

20. Pa tudi tam so se Gerarski pastirji z Izakovimi
s p e r 1 i in so rekli: Naša je voda.  Tudi te sreče Gerarski
pastirji Izaku ne privošijo, .ampak spet iz gole nevošljivosti prepir
začno, in po krivici terdijo, de je voda njih — in z.itegavoljo
je bilo ime studenca.... imenovano Fsck,  to je, prepir;
Aleksandrtnci in ž njimi sv. Jeronim so pa brali Ešek , ki pomeni
obrekovanje , kakor so tudi prestavili.— Pohlevni Izak iz ljubezni
do miru prijenja, in jim Studenic pusti; ter so na njegovo povelje
hlapci

21.  Skopali.... še druziga, in tudi zavolj tega so
se sperli in on gaje Sitna imenoval.  Sitna  pomeni sovraš¬
tvo,  ter je tukej popolnama primerjeno ime: zakaj očitno je bilo,
de se Filistejci niso zato prepirali, kakor de bi bili kej krivice
terpeli, ampak iz goliga sovimžtva, ktero vselej iz nevošljivosti
izvira. Pobožni in krotak Izak je tudi to mesto nevošljivim so-
vražnikam pripustil,

22.  In se je je ondot proč podal, in j e drugi Stude¬
nic skopal, zavolj kteriga se niso prepirali....,  mende
zato ne, ker se je ziiej predelječ od njih podal. Vesel je bil za¬
res Izak, de je po toliko sitnostih vender enkrat mir imel, zato je
temu studencu ime Rehobot,  to je, širokost , dal, kakor bi bil lm-
tel reči: Zdej sim sovražne tesnobe rešen, in se bom vsaj prosto
oddahniti zamogel.

23. Iz tega kraja je pa gorivBeršcbo šel.  Kolik®
časa de je v tem kraju prebival, in zakaj de se je spet v Beršeb®
podal, ni lahko povedati. Sploh pravijo, de se je potem verno,
ko je bila lakota odjenjala; ker si mende še vedno stanovitni^« 1
miru v teh krajih ni bil svest.

24. Kjer sc mu je ravno tisto noč,  namreč ko je vBe r '
šebo prišel, Gospod prikazal, rekoč:.... Ne boj se,

301

Poglavje XXVI.

kaj jez sim s teboj... De se Izak ni brez uzroka v Beršebo
vernil, iz te verste vidimo. Morebiti je nove krivice terpel, ali se
jih saj bal. Zato ga Dog, kakor hitro v Beršebo dojde, potolaži,
ga k zaupanju v božje varstvo opominja, in mu imenitno obljubo
od pomnoženja njegoviga zaroda spet ponovi.

25. Te'dej je ondi oltar postavil in je klical v ime
Gospoda,  to je navada in znamnje pobožnih ljudi, de vse, kar
začno in počno j v božje ime klicaje ?  to je, v božjim imeni začno;
tako ravnati je tudi sv. Pavl poznejši kristjane učil, in clo nejc-
verniki, postavim Rimljani, so imeli' to navado, kterih pregovor je
namreč bil: Od Jupitra  (njih zmišljeniga pervaka med bogovi)
naj bo začetih.  — V božje ime tedej kliče Izak, se mu za.vse
prejete dobrote in za milostljivo brambo med ptujci zahvali, in v
božjim imeni ondi ostati sklene, ter je svoj šotor razpel.

In je ukazal svojim hlapca m studenec skopati,  to
je ravno tisti studenec, od kteriga je spodej v 32. govorjenje.

26 in 27. Kader so v ta kraj iz G er ar e Abimelek in
A h u z a t njegov p r i j a t e 1 in F i k o 1... prišli, jih Izak ta¬
kole nagovori: kaj ste k meni prišli, k človeku, kte¬
riga sovražite, in kteriga ste od sebe zgnali?  Zdi se,
de je Abimelek spoznavati začel, kako abotno in nespametno je
ravnal, de je tako mogočniga in v očitnim varstvu božjim stoje-
čiga moža od sebe zgnal; in mende iz strahu, de bi se Izak ne
maševal, zdej za njim pride, se ž njim pogodit.

Ahuzat, njegov prijatelj  zdi se, de ime Ahuzat  ni bilo lastno,
ampak le počastilo ime kraljevih prijatlov; ravno tako je tudi sle¬
deče ime Fikol  bolj splošnimu imenu podobno, kakor last ni mu;
beseda fikol  namreč pomeni usta vsili , ;(i pa obraz vsili,  tedej
kakor osebno ime tistiga, po čigar ustih se kraljeve povelja vsim
oznanujejo, ali pa na kteriga morajo vsi vojšaki, kterih vojvoda
je bil, gledati. Nista bila tedej ta Abimelek  in Fikol  tista, od
kterih se je pogl. 21, 22. govorilo, ampak Abimelek  je bilo, ka¬
kor smo že rekli, splošno ime vsili Gerarskih kraljev, in Fikol
vsili vojsknih vojvodov v Gerari.

Kaj ste k meni prišli? ..  . Kakor zaslužijo, jim Izak njih kri¬
vico očita, tode veliko prijazniši, kakor so se mende nadjali, in
kakor bi jim bilo šlo.

28. Vidili smo, deje Gospod s teboj . V Hebrej¬

skim se bere: Vide smo vidili, to je, očitno smo vidili.

29. De nam nič hudi ga ne 1» o š storil.  Kako nerodno je
to govorjenje; za odpušanje prositi bi bili imeli Izaka, ko bi liili
pametni, ne pa ga z novim krivičnim dozdevanjem in žalivnim
natolcvanjem ongaviti.

Kakor se tudi mi nismo nič tvojiga dotaknili.  To
je precej debela laž; kolikokrat so mu studence, ki so po vsi pra¬
vici njegovi bili, ali zasuli ;  ali pa si jih krivično osvojili.

Ampak smo te v miru spustili. Ta je sicer'resnična- v
miru so ga od sebe spustili, ker si niso upali'jo za njim potegniti
in mu nagajati.

Ko si bil od Gospoda blagoslovljen obogatel. H

302

Perve Mozesove bukve

temu bogastvu mu pa oni niso nič perpomogli, ampak so mu ga
še  nevošljivi bili.

30 in 31. Te dej ji m je gostijo napravil;... zjutrej
so zgodej vstali, in si sproti prisegli.  Pravični Izak se
vse drugači, kakor so se bili oni proti njemu, obnaša; kakor spo-
štovavne gostove jih sprejme, jim njih imenitnosti permerjeno go¬
stijo napravi; tud’i njih želje jim prijazno dopolni, stori namreč ž
njimi zavezo, za ktero so prosili, in jih pokojne, in dobriga opra¬
vila vesele, domu spusti.

32 in 33. In lej ravno tisti dan so Izakovi hlapci
prišli mu povedat od studenca...  (glej v. 25.), zato ga
je on imenoval Šiba.  Sv. Jeronim je to ime bral Šiba,  ter
je prestavil obilnost  z oziram na obilno vodo, ktero so hlapci najdli;
Aleksandrinci in drugi so pa, kar se nam boljši zdi, brali Šiba,
to je per.se.fja  z oziram na ravno storjeno zavezo; tudi se nam po¬
slednje imenu Beršeba bolj primerjeno zdi, zakaj Beer-šeba  po¬
meni Studenic persege.

In od tod se to mesto imenuje Beršeba...  To ime je
že Abraham mestu dal, ko je s starjim Abimelekam zavezo storil
(I. Moz. 21, 31.); tedej tukej ni vpervič dano, ampak ponovljeno
in poterjeno.

34. Esav pa, ko je bil štirdeset let star, je vzel
ženi Judito, hčer Beera Hetejca in Basmato, hčer
Elona, iz ravno tistiga kraja.  Mir, ki ga je Izak vžival, mu
je kmalo sin Esav s svojo dvojno ženitevjo kalil. Zakaj taka že¬
nitev se za Abrahamoviga unuka kar ni spodobla I. Moz. 24, 3. —
ker se je s Hetejkami oženil, ktere so bile torej iz od Boga za-
verženiga zaroda. — Tista Esavovih žena, ki se tukej Judit , hči
Beera , imenuje, se pogl. 36,2. O kolibama hči Ana , in ta, ki se
ji tukej Basmat  pravi, se tam Ada  imenuje. Od kod je ta raz¬
ličnost? Bila je v jutrovi deželi skozi in skozi navada, de so
imena, ktere so kej pomenile, v svoj jezik prestavljali; tako postavim
se IV. Moz. 26, 24. ime Jašub,  ki po Hebrejsko tistiga, ki seje
nazaj vernil, pomeni, v I. Moz. 46,13. Hiob  bere, ki po Arabsko
lih to pomeni; iz ravno tega uzroka so se Kananejci  v Palestini
Kanaan  in v Arabii Amalek  imenovali itd. itd.

35. Te obe ste Izaka in Rebeko silno žalile.  V iz¬
virnim  spisu se bere: Bile ste žalost Izakove in Rebekne duše.
Aleksandrinci so prestavili: Z Izakam in Rebeko ste se prepirale.
V stari Jerusalemski razlagi je pristavljeno: Ker ste bile maliko-
vavki, niste nikoli hotle nobeniga nauka poslušati. Vse to razo¬
deva, de je nji srovo in divje obnašanje, nar bolj nji urojeno na-

t nenje k 'malikovanju pobožnim Staršam veliko žalosti in britkosti
elalo.

Poglavje XXVII.

Zapopadik.

Jakob po svetu svoje matere Rebeke Esavu očetov blagoslov

odvzame. Mati mu veli, de naj pred hudim govražtvam zategavoljo

razkačeniga Esava v Haran k Labanu beži.

1. JBTzak se je postaral, in njegove oči' so otemnele, in ni

vidil 5  ter je poklical Esava, svojiga starjiga sinu, in mu
je rekel: Sin moj! In je odgovoril: Tu sim.

2 .  In oče mu je rekel: Glej, postaral sim se, in dneva
svoje smerti ne vem.

3. Vzemi svoje orožje, tul in lok, in pojdi vun (na polje),
in ako na lovi kej dobdš,

4. Mi napravi jed, kakor veš, de jo rad imam; in mi jo
pernesi, de jem in te blagoslovim, predin umerjem.

5. Ivo je bila Rebeka to slišala, in ko je bil on na polje
odšel, de bi očetovo povelje spolnil,

G. Je rekla svojimu sinu Jakobu: Slišala sim tvojiga očeta
govoriti z Esavam, tvojim bratam, in mu reči:

7 .  Pernesi mi od svojiga lova, in naredi mi jed, de jem, in
de te blagoslovim pred Gospodam, predin umerjem.

8 . Torej, sin moj! slušaj moj svet:

9. Pojdi k čedi in pernesi mi dva nar boljši kozliča, de
naredim iz nju tvojimu očetu jed, ktero rad je.

10 .  In ko mu jo perneseš, jo bo jedil in te blagoslovil, pre¬
din umerje.

11. On ji je odgovoril: Veš, de je Esav, moj brat, kosmat,
in jez gladek.

l!Ž. Ako me bo moj oče pošlatal in to začutil, se bojim, de
bi ne menil, de sim ga hotel zasmehovati, in de bi si
ne nakopal prekletsva namesti blagoslova.

13. Mati mu reče: Nad-me naj pride to prekletstvo, moj sin!
Le slušaj mojo besedo, in pojdi, ter pernesi, kar sim
rekla.

20

Pervc Mozesove bukve.

304

14. Je šel in pernesil, ter dal materi. Ona je naredila jed,
kakor je vedila, de ima rad njegov oče.

15. In ga je oblekla s Esavovimi nar boljšimi oblačili, ktere je
pri sebi doma imela.

16. In mil je s kozličinama roke ovila, in goli vrat pokrila.

17. In mu je dala jed in zročila krulie, ktere je bila spekla.

18. To je noter nesel in rekel: Oče moj! On pa je odgovo¬
ril: Slišim. Kdo si ti, sin moj?

19. In Jakob je djal: Jez sim tvoj pervenic Esav; sim storil,
kakor si mi ukazal; vstani, vsedi se, in jej od mojiga
lova, de me blagosloviš.

20. In Izak je dalje rekel svojimu sinu: Kako si mogel tako
hitro najti, sin moj? On je odgovoril: Volja božja je
bila, de mi je hitro naproti prišlo, kar sim hotel.

21. In Izak je djal: Stopi leseni, de te pošlatam, sin moj!
in se prepričam, ali si ti moj sin Esav, ali ne.

22. On je stopil k očetu, in Izak ga je pošlatal, ter je re¬
kel: Glas je sicer Jakobov glas, pa roke so Esavove
roke.

23. In ga ni poznal, ker so kosmate roke podobo starjiga
imele. Tedej ga je blagoslovil,

24. In je (se enkrat) rekel: Ti si moj sin Esav? Je odgo¬
voril: Jez sim.

25. On pa je rekel: Pernesi mi jed od svojiga lova, sin moj!

de te blagoslovim. Ko mu jo je bil pernesil, in ko jo je
bil pojedel, mu je tudi vina pernesil. In j e  P 1 ' 1 ’ . M

26. In potlej mu je rekel: Stopi k meni, in me poljubi (jkusm)
sin moj!

27. Je perstopil in ga je poljubil. In ko je čutil lepi duli
njegoviga oblačila, ga je blagoslovil rekoč: Glej duli
mojiga sinu je kakor duh rodovitne njive, ktero je blago¬
slovil Gospod.

28. Bog ti daj od rose nebne in od mašobe zemljiške obih°
žita in vina.

29. Služijo naj ti narodi, in rodovi naj se ti priklanjajo! B otl !
gospod svojih bratov, in sinovi tvoje matere naj se. 11
vklanjajo. Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet; 111
kdor te bo blagoslovil, naj bo z blagoslovi napolnjen.

30. Komej je Izak nehal govoriti, in Jakob odšel, pride Esa^-

31. In je skuhano jed svojiga lova pernesil očetu, rekoč-
Vstani, oče moj! in jej od lova svojiga sinu, de me l ,la '
gosloviš.

Poglavje XXVII.

305

32. In Izak mu je rekel: Kdo si pa li? On je odgovoril:
Jez sim tvoj pervorojeni sin Esav.

33. Izak je ostermel in se silno prestrašil, in se je zavzel
bolj, kakor se more verjeti, ter je rekel: Kdo je tedej
uiti, kteri mi je poprej vjeto divjačino pernesil, in sim
od vsiga jedil, predin si ti prišel? in sim ga blagoslovil,
ter bo blagoslovljen.

34. Ko je bil Esav zaslišal besede očetove, je na ves glas
zakričal in prestrašen rekel: Blagoslovi tudi mene, oče moj!

35. On je rekel: Prišel je tvoj brat z zvijačo, in je prejel
tvoj blagoslov.

36. On (Esav) pa je dalje rekel: Ni zastonj njegovo ime
Jakob imenovano; zakaj vdrugič že me je prekanil. Po¬
prej je pervenstvo iz mene spravil, in zdej vdrugič mi je
vzel še moj blagoslov. In dalje reče očetu: Ali nisi nič
blagoslova meni prihranil?

37. Izak je odgovoril: Tvojiga gospoda sim ga postavil, in
vse njegove brate sim podvergil njegovi sužnosti. V po¬
sestvu žita in vina sim ga uterdil, in kaj hočem po tem
takim tebi storiti, sin moj?

38. Esav mu je odgovoril: Ali imaš le en blagoslov oče?
Prosim te, blagoslovi tudi mene! In ko je silno vpil in
jokal

39. Je bil Izak omečen, in mu je rekel: V  mašobi zemlje in
v rosi neba

40. Bodi tvoj blagoslov. Z mečem se boš živil, in boš svo¬
jima bratu služil; in čas bo prišel, de boš njegov jarm
iz svojiga zatilnika otresil in izul.

41. Esav je tedej vedno sovražil Jakoba zavolj blagoslova,
s kteriin ga je bil oče blagoslovil; in je sam per sebi
rekel: Prišli bodo dnevi žalovanja po mojim očetu, in
bom ubil Jakoba svojiga brata.

42. To je bilo Rebeki povedano; ona je tedej poslala po svo¬
jiga sinu Jakoba, ga je poklicala, in mu je rekla: Glej,
Esav, tvoj brat, žuga, de te hoče ubiti.

43. Torej, sin moj! slušaj mojo besedo; vstani in beži v Ha-
ran k Labanu, mojimu bratu;

44. In bodi pri njem nekoliko časa, de se togota tvojima

brata vleže, J &

45. In njegova jeza mine; de pozabi, kar si mu storil; potem
bom pd-te poslala, in te od ondot vzela; zakaj bi en dan
oba sinova zgubila?

20 *

306

Perve Mozesove bukve.

46. lil Rebeka je rekla Izaku: Meni se studi moje življenje
savolj Hetovih hčer; če Jakob zmed rodovine te dežele
ženo vzame, mi ni več živeti.

Razlaga XXVII? poglavja.

1 in 2.  Izak se je postaral, in njegove oči so otemnele....
Tukej se sveti zgodopisic zopet k perpovedovanju domačih prigod-
kov Izakove hiše, ki se na veliko obljubo božjo nanašajo, verne.
Ti domači prigodki iz življenja očakov so zlo imenitni in spomina
vredni, ker se iz njih učimo, klerih posebnih pripomočkov seje
previdnost božja poslužila, obljubljen blagoslov izgotoviti, in iz
njih vidimo, kako se je sčasama po posebni previdnosti in modro¬
sti božji in po človeških naredbah vse tako izšlo in zedinilo, de
se je obljube le edin in sicer ravno ta zarod Abrahamov vdeležil.
Ne smemo se torej čuditi, de so nekteri prigodki iz življenja teh
očakov natanjko popisani, ki sami na sebi niso ne imenitni ne pod-
učni, ampak se veliko več zgledi človeških strast in pregreškov
zdijo; ker nam ravno oni kažejo in spričujejo, kako je božja ob¬
ljuba čedalje bolj temu posebnimu zarodu dohajala in došla. Ze
davnej je bil Izak  za posebniga dediča te obljube izvoljen. Zdej
se je imel tudi med Izakovima sinovama mlajši  te obljube vdele-
žiti, pogl. 25, 23.  Kako seje bilo to zgodilo, ali je namreč Izak
naravnost po božjim povelju Jakobu svoj blagoslov dal, ali so ga pa
zgol človeški nagibi h temu naklonili, na temu ni bilo toliko ležeče.
—■ Kako de je Esav ob imenitno pravico pervenstva in ž njim
sklenjenih obljub prišel, nam tukej popisana domača dogodba razo¬
dene.— Bil je Izak, ko se je to godilo, blizo sto sedim in trideset
let star, in je po ti prigodbi še tri in štirdeset let živel. I.Moz.35,28.-;

3 in 4. Vzemi svoje orožje, tul in lok... tako so tukej
tudi Aleksandrinci prestavili in vsi stari razlagavci. Samo Sirjam
in še nekteri so prestavili ..meč  in lok“. Hebrejska beseda teli  se
nikjer drugod ne bere, ko tukej; in pomen tul  (jstrelotok) se ne
le nje korenini tala  (kej na viši kraj obesiti), ampak tudi celimo
stavku bolj nar bolj prileže.

In ako na lovi kaj doboš, mi napravi jed, kakor ves,
dejo  rad imam. Jed se tukej v Hebrejskim imenuje mat amin i,
od besede taam,  ki pomeni kej pokusiti, tudi dobro in lepo dišati,
prijetno v jed itd.; mora se tedej tukej posebno prijetna in lju' ) '
ljena iz zverinskiga mesa pripravljena jed misliti, ki je stana"'
Izaku posebno dišala in teknila, in ktero mu je Esav že dostikr",
iz svojiga lova napraviti mogel, kar se iz tega vidi, ker mu bol"
Izak veli, jo tako napraviti, kakor ve, de jo rad ima. ,

In mi jo pernesi, de jem, in te blagoslovim, V re ?.\
umerjeni. Izak se je hotel z dišečo jedjo in s postrežbo svoj'Ib
sina v veseli in jasni stan prestaviti, v kakoršnim si mora blago 8 ’ 0 '

307

Poglavje XXVII.

veči biti; hotel je, de naj bi bil ta dan slovezni in praznični dan,
o kterim se ima dobre volje biti itd. — Zdi se, de Izak tistiga
božjiga razodetja pogl. 25, 23,  ali clo ni vedil, ali pa de ga je
krivd umel, ker je Esavu  blagoslov dati hotel, kteriga mu božja
previdnost nikoli ni dati sklenila, ampak kteri je bil poleg rečeniga
stavka očitno mlajšimu sinu, tedej Jakobu  namenjen in odločen, in
seje le po Jakobu  in po Jakobovimu  zarodu dopolnil, kakor zgo¬
dovina spričuje. '

o — 12.  Ko je bila Rebeka to slišala,... je rekla svo-
jimu sinu Jakobu:... Pojdi k čedi in pernesi mi dva nar

boljši kozliča_ Kar se v sledečim prigodku od Rebeke  in

Jakoba  bere, se nikakor ne da opravičiti; zakaj, desiravno nju
namen sam na sebi ni bil pregrešili, so bili pa pripomočki, kterih
sta se poslužila, zvijačni, nepošteni, ter pregrešni. Namen pa ali
cil in konec, naj bo'še tako dober in pošten, sredka nikoli ne opra¬
viči. Rebeka je s svojim prekanjenim, nepoštenim svetam grešila,
Jakob pa, de'ji je v ti reči pokorin bil. Iz tega nju ravnanja, ki
ga sv. pismo tako prosto in brez zaderžka pove, vidimo, kako so
včasi tudi pobožne in verne duše grešile in padle, de naj bi nam,
kakor z dobrimi deli v izgled in posnemanje, tako od druge strani
tudi v svarivni spomin bile, de si nismo pred padcam nikoli gotovi,
de naj se torej vedno varujemo. Zravin se pa tudi učimo iz te
dogodbe, kako modri Rog clo napčno in pregrešno ravnanje ljudi
v spolnitev in dosego svojih večnih sklepov tekniti pusti.

Veliko jih to Rebekno in Jakobovo ravnanje izgovarja, in si¬
cer s temile uzroki: Pravijo, de je Rebeka iz razodetja božjiga
pogl. 25, 23.  in ker je Jakob pri rojstvu Esava za peto deržal,
spoznala, de je božja volja, de naj si ne Esav,  ampak Jakob
pravice in prednosti pervenstva prilasti in se jih vdeleži, in de se
tedej tudi samo na tega mlajšiga sitni nanaša, kar Rog dalje pravi:
Po tvojim semeni naj bodo vsi narodi zemlje blagoslov¬
ljeni pogl. 26, 4. ■—■ Jela se je zatorej bati, de bi Izak v resnici
volji božji nasproti ne ravnal, ako bi zoper očitno oznanenje božje
Esava  nad Jakoba  povzdignil. — Dalje pravijo, je Rebeka vedla,
de je Esav svoje pervenstvo Jakobu prodal, in torej tudi ob vse
s pervenstvam združene pravice prišel. Desiravno pa goljufija tudi
v nar pravičniši reči ni pripušena, in ta zvijača Rebekno'malover-
nost razodeva, kakor bi namreč Rogli ne bilo drugači mogoče,
svoje sklepe in obljube, kterim se ravno Izak nasproti ravnatfpri-
pravlja, dopolnili: vendcr še clo Tzakovo obnašanje pokaže, ker
po ter d i, kar se je zgodilo, de se Esavu s tem ni zgodila krivica;
sicer bi bil Jakobu dani blagoslov spet nazaj vzel, in Rebekno
ravnanje ograjal in karal. — Poslednjič, mislijo, tudi sam Rog s
spolnitvjo svoje obljube pokaže, de je v tem' sicer neperpušenim
ravnanji vendcr posebna vodba božja skrita. Alj kako malo te
okoljšine zdajo, to reč opravičiti, bomo še spodej' v 19. versti v
misli vzeli.

13. Mati mu reče: Nad-me naj pride to prekletstvo,
moj sin....  Močno se Jakob boji, si namesti blagoslova očetovo
prekletstvo nakloniti; zakaj kakor je bil očetov blagoslov za naj

308

P er ve Mozesove bukve.

veči srečo obrajtan, tako jim je očetovo prekletstvo nar hujši gorje
bilo, pred kterim so od strahu trepetali, De se pa Rebeka tega
prekletstva ne boji' in pravi, de naj njo zadene, od tod pride, ker
si je bila Jakobove pravice v ti reči svesta; bila si je tedej svo-
jiga dobriga po nje mislih z božjo voljo popolnama soglasniga na¬
mena prepričana, zato se je vsiga zadolženja in kaznovanja prosto
imela, desilih seje neperpušenih sredkov v svoj namen poslužila.

15. In gaje oblekla z Esavovimi nar boljšimi oblačili...
V Hebrejskim se bere: s poželjenja vrednimi oblačili _ (hamu-
dot  od hainud , željivo, poželjivo); ta izrek razodeva želje sloveti,
to je, si neko unajno veljavo pridobiti, tako de se clo lahko od praz¬
nične obleke ume.-— To so bile pokajene, lepo dišeče oblačila (v.
27.), po navadi jutrovih prebivavcov, kteri so svoje nar boljši
oblačila per dišečih zeljših in družili rečeh sliranovali, jih z dišečim
oljem škropili in z mnogoterimi dišavami kadili, kakor se vidi iz
Visoke pesmi 4, 10. Preg. 27, 9. Psalm. 44, 9. itd. Ta navada je
še dan današnji v Azii.

16. In mu je s kozličinama roke ovila in goli vrat po¬
krila. Ta zvijača Rebeke se nam ne bo nerodna ali čudna zdela,
če prevdarimo, de je dlaka kozličnih kož v jutrovi silno tanjka in
kratka, in de je polip stariga Izaka že zlo oslabljen bil. V Visoki
pesmi 4, 1. se lasje neveste kozlični dlaki primerjajo — in ker .je
Esav ves z lasmi obrašen že na svet prišel (pogi. 25, 25.), je
vtegnila njegova koža zdej, ko je bil že čez 40 let star, zares
kozličini enaka biti. — Zravin rok mu tudi vrat zakrije, ker so v
jutrovi in sploh v gorkejših krajih možki vrat in persi brez za¬
grinjala odperte imeli, in se še zdej tako nosijo, zlasti o popot-
vanju.

18 — 20. To je noter nesel in rekel: Oče moj! On pa
je odgovoril: Slišim. Kdo si ti, moj sin? In Jakob je
djal: Jez sim tvoj pervenic Esav.... V teh odgovorih Ja¬
koba se več neresničnost in očitnih laž bere, kterih ne smemo brez
de bi grešili, ne posnemati, ne, brez de bi enostranostni bili, j ih
popolnama izgovarjati. Lagal je z besedo: Jez sim tvoj pervenic
Esav  itd.; lagal je z jedjo, ki je bila iz kozline, in jo vender
očetu za jed iz vjete zverine po njegovi volji napravljeno ponudi;
lagal je z oblačilam in kozličnim zagrinjalam svoje kože, ker očeta
s tem preslepi, de ga potipaje zares za Esava  ima. — Resje
sicer, de so mnogi stari razlagavci od tega drugači sodili. Eni so
vse te neresničnosti za potrebne in clo hvalne imeli (glej ra5! ^ a S'
v. 10. zgorej). Drugi so to Jakobovo ravnanje za neko skrivnost,
ki se ne sme po čerki soditi, imeli. Še drugi so Jakoba s tem za¬
govarjali, de so djali, de v dve plati (dvomilo) govori, ali pa de
so terdili: ker si je bil Jakob pravico pervenstva kupil, se je tudi
po vsi pravici pri ti priložnosti, na kteri je bilo vse ležeče, za
pervenca Esava imeti smel. Ni bilo tedej, pravijo, krivično m
lažnjivo od Jakoba reči: Jez sim tvoj pervenic Esav, sim stord,
kakor si mi zapovedal itd., ker je Jakob te besede le v temle p°'
menu govoril: Jez sim sicer tvoj sin Jakob  po imeni, vender imam
ne le po očitni volji božji (pogl. 25, 23.), ampak tudi po prosto-

Poglavje XXVII.

309

voljni pogodbi z bratam, ki mi je pervenstvo prodal, pravico, za
tvojiga pervenca Esava  imet biti, ter tvoj blagoslov in vse pra¬
vice pervenstva prejeti; kar si tedej Esavu  ukazal, si meni  uka-
kal, blagoslov, ki si ga Esavu  dati sklenil, meni gre; ker sim jez
prav za prav tvoj pcrvenic Es a v  itd. — Alj vse to zagovarjanje
samo od sebe vso svojo veljavo zgubi, če šele govorjenje Jakoba,
kakor je zapisano, pazno prebere, in zravin prevdari, kar je Ja¬
kob sam ou te reči sodil (glej zgorej v. 11 — 12). Jakobov in
ttebekni namen per te reči in ok olj šine, ki smo jih zgorej v. 5—12.
opomnili, nju pregrešik sicer nekoliko zmanjšajo, ali popolnama ju
po nobeni ceni nismo vstani opravičiti. Teh misel je bilo že ve¬
liko imenitnih in učenih mož, rekoč de tudi služna, to je, k do¬
segi dobriga namena pripomožna laž ni brez greha, ker je — lax.

21. In Izak je d j a 1: Stopi lesem, de te pošlatam, sin
moj! in se prepričam, ali si ti moj sin Esav ali ne. Izak
je še vedno dvomil, in se je hotel s potipanjem resnice prepričati,
ali je to zares njegov sin Esav  ali ne. Zdi se, de je vedil, de
bi bila Rebeka raji Jakobu pervenčni blagoslov in dedšino božjih
obljub naklonila, kakor Esavu; in zato je mende skrivej in nati-
hama sklenil Esava  blagosloviti, brez de bi bila Rebeka in Jakob
za to vedila, de hi mu ne branila; alj zdej je sumiti začel, de ga
je vtegnil kdo slišati, ko je Esavu  na lov velil in mu nazaj prid-
šimu blagoslov obljubil; zato ga je pošlatati hotel, ker ga zavolj
otemneljih oči po obrazu ni mogel več spoznati; iz tega se vidi,
de je bil popolnama namenjen temu ravno nasprotno storiti, kar se
je zgodilo.

23.Tedej gaje blagoslovil. Očetov blagoslov ni nič

druziga, kakor vošitev blagorja svojinm sinu. — Tukej prednosti
in pravice pervenstva še niso nič v misel vzete, ktere so še le v
29. versti izgovorjene.

26. In potlej mu je rekel: Stopi k meni, in me poljubi,
sin moj! Eni razlagavci to za novo skušnjo imajo, s ktero se
Izak zagotoviti želi, ali je ta, s kterim govori j zares Esav ali ne.
Rajši bi pa verjeli, de so to breznamembne zelje očetovske lju¬
bezni in prisercnosti.

27 in 28. ... In ko je čutil lepi duh njegoviga oblačila,
ga je blagoslovil rekoč: Glej, duh mojiga sinu je kakor
duh rodovitne njive, ktero je blagoslovil Gospod. Od di¬
šečih oblačil smo že zgorej v.'15. opomnili. — Stari očaki so sc
pri blagoslovljenju ali na pomenjke imen, ktere so sinovi imeli, ali
pa na kako drugo okoljšino ozirali. Tako je postavim Noe  svojiga
sina .lafeta  blagoslovil z oziram na njegovo ime I. Moz. 9, 27.;
ravno tako .Jakob,  ko je sinu . Juda,  blagoslovil. I. Moz. 49, 8. —
Izak pa tukej svoj blagoslov s posebnim oziram na dišeče obla¬
čila, ki jih je Jakob na sebi imel, izreče: Glej, duh mojiga sina
itd.; pomen teh besedi je: kakor odlioga blagoslovljeno, žlahniga
vina, žita in dišečih zeljš rodovitno polje, naj ho tvoj zarod ro-
dovitin, žlahin in imenitin.

Rog ti daj od rose nebne in od mašobe zemljiške obil¬
no žita in vina. Ta blagoslov je ves v lepi pripodobni besedi

310

Perve Mozesove bukve.

jutroviga jezika in zlo imenitin: nebna rosa  je bila v vročih kra¬
jih, v kterili je Izak prebival, silno željena in potrebna reč; za¬
kaj ker je ondi bolj poredkama ko per nas dežvalo in ob času nar
hujši vročine po štiri mesce ni dežja, je bilo in je vse na rosi le¬
žeče, ki zjutrej pa zvečer pade. Ta rosa zemljo tako rekoč po¬
živi in okrepča in znano rodovitnost tiste dežele množi. Pod zem¬
ljiško mašobo  se mora dežela umeti, ki vsiga obilno rodi, česar
koli človek v življenje potrebuje. — S tema dvema izrekama: neb¬
na rosa , in zemljiška mašoba  Izak svojimu sinu ves blagoslov in
blagor želi, ki ga rodovitna dežela dati zamore. Te njegove v
duhu preroka razodete želje so se po božji milosti na čudno vižo
spolnile, ko so si Israelci Kanansko deželo osvojili, deželo, ki je
bila tako rodovitna, de je bil pregovor: v nji mleko in med teče.
IV. Moz. 43,24. V.Moz.8,8. itd.

29. Služijo naj ti narodi, in rodovi naj se ti prikla¬
njajo. De se je to prerokvanje popolnama spolnilo, smo v razlagi
pogl. 25,23.  pokazali. Po duhovsko pa, pravi sv. Avguštin, se
je ta blagoslov spolnil po Jezusu Kristusu, ki se tudi sin Jakobov
imenuje, in ki je prišel, de naj mu vsi narodi služijo. — Sledeče
besede: bodi gospod svojih bratov, in spet: sinovi tvoje
matere naj se ti vklanjajo, ravno to povedo kar spredne, in
so le prijetno Hebrejskimu jeziku navadno ponovljenje ene in ravno
tiste misli.

Kdor te bo preklinjal, naj bo sam preklet; in kdor te
bo blagoslovil, naj bo z blagoslovi napolnen: Kdor bo tebi
ali tvojimu zarodu kej hudiga želel ali storil, tega bom jez vsiga-
mogočniBog po zasluženju strahoval; kdor bo tebi ali tvojimu za¬
rodu dobro želel in storil, tega bom jez posebno blagoslovil in
osrečil.

30 — 33. Komej je Izak nehal govoriti in Jakob od¬
šel, pride Esav... Izak je ostermel in se silno prestrašil..;
Lahko si je misliti, de se je pobožni očak zares grozno prestrašiti
mogel, ko se naenkrat Esav perkaže, in se zvijačina odkrije. Ven-
der se zavolj tega ni jezil in togotil. Sv. Avguštin pravi, de mu
je Bog v tem trenutji vse razodel, kar se je bilo zgodilo, in kako
zlo bi bilo božjim sklepam nasprotno, ko bi bil Esava  namesti da-
koba  blagoslovil. Po mislih tega sv. cerkovniga očeta je tedejBog
ravno v tistim hipu Izakovo pamet razsvetil in mu razumeti dal,
de je, desilih nevedama, ravno tistima svoj blagoslov podelil, kteri
ga je po namenu božjim prejeti imel; in zato Izak koj na ravnost
reče: Sim ga blagoslovil, ter bo blagoslovljen. — Vender
je treba prevdariti, de Jakobu  podeljeni blagoslov, od kteriga ju
tukcj govorjenje, ne zapopade samo časne sreče v sebi, in de ju
od blagoslova, ki ga je potem Esav  prejel, zlo razločin, ker se
na posebno zavezo, ki jo je Bog z Abraham storil, nanaša; 111
zgodovina nas uči, de Jakob  za-se, kar samo časno tiče, ni no-
nobene prednosti imel pred Esavam, — glej našo razlago spo-
dej v. 39.

34. Ko je bil Esav zaslišal besede očetove, je n®
ves glas zakričal, in prestrašen rekel: Blagoslovi

311

Poglavje XXVII.

tudi mene, oče moj! Iz poprejšniga Esavoviga zaderžanja
soditi, mu za celo pervenstvo ni bilo kej mar,  ali zdej, ko vidi,
de je že tudi od očeta poterjeno,' kar je bil on nespametno storil,
se zakesa, de od žalosti in jeze na ves glas zakriči, kakor se od
njegove podivjačene natore misliti da. Tako, kakor Esav, se tudi
vsi hudobneši in zaničevavci milosti božje enkrat kesajo, tode —-
prepozno. — V  Hebrejskim so besede, ki jih tukej Esav govori,
nemalo razderte, in s tem strah in britkost Esava razodevajo:
Blagoslovi me, tudi jez, moj oče !  torej jili eni tako vravnavajo: Bla¬
goslovi me, sej jez sim tudi tvoj sin itd., ali: jez sim tudi tvojiga
blagoslova potrebin; ali pa: jez sim tudi zategavoljo semkej pri¬
šel itd. itd.

36.Ni zastonj njegovo ime Jakob imenovano...

kar ime Jakob tiče, smo že povedali v razlagi pogl. 25, 26. spre-
dej. — Poprej je pervenstvo iz mene spravil, in zdej
v drugič mi je vzel še moj blagoslov.  Za pervenstvo  ga
Jakob nikakor ni ogoljfal, zakaj svobodno mu ga je Esav prodal,
in mu s persego odrekel, kar je sevede nespametno bilo; tudi
ga zastran blagoslova  prav za prav ne more dolžiti, de mu ga je
po krivici odvzel, ker si je bil Jakob s pervenstvam tudi pravico
do pervenčniga blagoslova kupil; samo, de je očeta prekanil, in
po zvijaško ta blagoslov iz njega spravil, samo to je bilo očitno
krivično, ker bi si bil gotovo tudi na pošteno vižo ta blagoslov od
njega zadobiti zamogel.

Ali nisi nič blagoslova meni prihranil?:  Ali si vse
dobro le za mojiga brata od Boga prosil, ali za-me nimaš clo nič
od Boga prositi, in mi v njegovim imeni željeti?

37. Izak je odgovoril: Tvojiga gospoda sim ga po¬
stavil, in vse njegove brate sim podvergel njegovi
sužnosti...  To je, „ko sim ga blagoslovil, sim Boga prosil,
de naj mu njegove brate podverže; de naj mu v rodovitni deželi
obilnost vsili reči dodeli; in te želje, kterib spolnenje mi je Bog
razodel, se bodo popolnama v djanju zgotovile. Kaj čem po tem
takim zdej tebi še vošiti, sin moj?“ — Ta blagoslov se tedej po
vsi pravici tudi za prerokvanje  imeti sme. Pobožni očak se v pri¬
hod ozre, in od božjiga razodenja razsvetljen govori; ljubjoči oče
svoj blagoslov deli po nteri obljub in raznih osdd, ki na'njegova
sinova čakajo; Abrahamov  sin in dedič Kananske  dežele v svoji
zadnji volji eniga sinov za svojiga naslednika v tej dobri deželi
spozna, — ne kakor de bi bil v resnici nje posestnik, ampak ker
mu je bilo od Boga tako obljubljeno.

38 . Esav mu j e odgovoril: Ali imaš le en blagoslov

occ‘. Prosim te, blagoslovi tudi mene? fin j e silno upil
in jokal).  To versto sv. Pavl Hebr. 12,17. takole v misli vzame:
Bobro veste, de je fEsav) potlej, ko je dedšino blagoslova želiel,
zaverzen bil j desiravno gaje  s solzami iskal, vender spreoberne-
nja misel f očetovih) ni zadobil. To je, brez uslišanja je bil od¬
pravljen, in njegove skesane solze niso bile vstani, očeta k spre-
obernenju njegovih misel pripraviti; kar je bilo storjeno, se ni dalo
spreobernili; zakaj od Boga razsvetljen Izak je vedil, de se je

313

Perve Mozesovc bukve.

vse po božji previdnosti tako izšlo, in de tedej ni bilo vec v nje¬
govi oblasti, Jakobu dani blagoslov spet odvzeti.

39 in 40. Izak je bil omečen, in mu je rekel: V ma-
šobi zemlje in v rosi neba bodi tvoj blagoslov, »olze
in prošnje nesrečniga Esava so ljubjočimu očetu v serce segle;
usmili se ga, in tudi njemu svoj blagoslov da. Kar pričujoče be¬
sede tega blagoslova zadene, so misli učenih dvojne, si popomama
nasprotne. Eni namreč jih v ravno temu pomenu prestavijo in umc-
jo, kakor mi; drugi pa lih narobe: Zemlja, kjer bos prebival , ne
bo mašobna (rodovitna), in ne zlo porosena z nebno roso.

Ti poslednji svojo prestavo s sledečimi uzroki branijo: /-o«
je Esavu  na ravnost povedal, de mu tega blagoslova ne more vec
vošiti, ki gaje lilikar Jakobu  vošil—ko bi mu bil pa ravno tako
rodovitno zemljo vošil, kakor se po uni naši prestavi bere, bi ne
bilo nič razločka med blagoslovama, ki sta ga Esav  m Jakob ao-
bila. Znano je, pravijo dalje, de l dume j a  ni ravno tu ko rodovitna
dežela, kakor bi imela po pomenu tega očetoviga blagoslo\a m ti.
In zadnjič se vpirajo na besede Malah. 1, 3. Esava sim sovraži .
in sim njegove gore v pušavo sprcobernil, in njegovo dedsino aa
drakonam v pušavi.

Uni prestavljavci pa, ki so naših misel, in se perve presta\
derže, takole sodijo: Cio ni treba, pravijo, se te druge prestave
zato poprijeti; de bi se med Jakobovim in Esavovim blagoslovam
razločik razodel; zakaj poznejši časi so dovolj pokazali, de sta si,
kar nju časno stanje in osodo zadene, večidel enaka bila. "ogia-
vilni blagoslov pa,’ ki ga jo Jakob prejel, ni v posvetni, zemeljski
sreči, ampak v višini, duhovskim blagorji obstal, namreč v ob¬
ljubi blagorjeniga semena, iz kteriga se bo izvelicar rodil, ki bo
vse narode osrečil; in tega poglavitniga blagoslova seje le en san
vdeležiti zamogel; časna sreča pa je lahko obema v enaki me
došla, in Izak bi bil veliko več gorje in prekletstvo kakor pa b a-
goslov Esavu podelil, ako bi posledna prestava veljala. Kar P
čitani stavik iz Malahija zadene, ki ga za spričik nerodovitos
Edomske zemlje imajo, taisti veliko več temu nasproti govori, z< '
kaj očitno se iz njega vidi, de je bil ta kraj nekdej rodovitni,
deje njegova sedajna, nerodovitnost kakimu vojsknimu ali drug"
mu perkucijnimu razrušenju kakor pa natorni pušobnosti perpjs ■

Z mečem se boš živil... te besede prav roparski ah P
prav vojaški zarod kažejo; zgodivšinaEdomičanov oboje potmi '•

In čas bo prišel, de boš njegov jarm iz svojiga za
nika otresil in iziil. Služil bo tvoj zarod Jakobovimu, ven
se bo vedno trudil, te podložnosti rešiti se, kar zgodovina pote •
Zakaj kralj David je Idumejce premagal, in jih Hebrejcam P ^
vergil, vender so se kmalo podveržnosti rešili, tudi od pozne,]
Judovskih kraljev so bili večkrat premagani in ukroteni, fjji s
vender zmerej na noge spravili in se osvojili,— noter de jihje p
slednjič Hirkan premagal, in potem so se z Judi sklenili m s j.
Judovskih postavah živeli. To tudi Hebrejska beseda f*i P f|1 ,
ktera, desiravno jc zlo različniga in nestanovitniga pomena,
der tukej nar berz semtertje letati pomeni, kakor imajo konji,

Poglavje XXVII.

313

der se pasejo, navado. Kakor se namreč serborita žival ali div-
jačni konj vedno trudi jarm, s kterim je otvezen, s sebe spraviti,
ravno tako si bo tvoj zarod prizadevni, se osvoboditi in sužnosti
rešiti.

41. Prišli bodo dnevi žalovanja po mojim očetu, in
bom ubil Jakoba svojiga brata. Ta stavik, ki je na tanjko po
Hebrejski besedi prestavljen, dvojni pomen perpusti; ali se namreč
takole urne: „Kmalo po čas prišel, de bo moj oče smert mojiga
brata, kteriga bom ubil, obžaloval 14  — ali pa: „Kmalo bo žalova¬
nje po mojim očetu (on bo kmalo umeri), potem bom tudi svojiga
brata ubil.“ Ker nimamo uzroka, nad Esavovo ljubeznijo do svo¬
jiga očeta dvomiti, s ktero se taka brezdušna in očeta žaljiva hu¬
dobija bratomorstva ne sklepa, zato raji posledni pomen temu stavku
damo, kteri ima tudi še druge spričke za-se, in kteriga se tudi
Aleksandrinci derže.

42 — 45. To je bilo Rebeki povedano;... Ker togotin in
serdoželjin človek sploh svojih hudobnih sklepov in misel ne more
dolgo zakrivati, in za-se obderžati, je b e rž d e tudi Esav enimu ali
druzimu zmed Jakobovih hlapcov razodel, kaj de je storiti name¬
njen, po kterim je bila Rebeka to reč zvedila. V resnici seje bati
imela, de bi, ako se tej reči še o pravim času v okom ne'pride,
obeh sinov en dan ne zgubila; ko bi bil namreč Esav brata umoril,
bi bil mogel preč hišo in dom zapustiti in zbežati, de bi ga ker-
vavi serd sorodovine ne zadel. Glej I. Moz. 9, 6. Spomnila se je
mende Rebeka žalostne osode Kajnove.

46. In Rebeka je rekla Izaku: Meni se studi moje živ¬
ljenje zavolj Hetovih hčer; če Jakob zmed rodovine te
dežele ženo vzame, mi ni več živeti. Ker je moglo Izaku,
kakor je lako misliti, težko deti, ob času, o kterim se je že tako
blizo smerti mislil, tako obilno blagoslovljeniga sinu od sebe pu¬
stiti, se moramo pametni prebrisnosti Rebeke zares čuditi, de je
starimu možu ta svoj sklep od tiste strani razodeti in dopovedati
vedla, od ktere ga je mogel poterditi in va-nj pervoliti, ker tudi
njemu ta ženitev s Hetovima hčerama nikoli ni bila po volji, in bi
gotovo ne bil rad imel, de bi Jakob ktero hčer iz te ali kake dru¬
ge rodovine v deželi za ženo vzel.

Poglavje XXVIII.

Zctpopadik.

Jakob zbeži v Mezopotamijo k Labanu. Na potu se mu Bog v

spanju perkaže, in mu ponovi Abrahamu in Izaku storjene obljube.

1. Jzak je tedej poklical Jakoba, ga je blagoslovil, in mu

zapovedal, rekoč: Ne jemlji žene zmed Kananskiga rodu,

2 .  Temuč pojdi in popotvaj v Mezopotamijo v Sirii, v hišo
Batvela, očeta tvoje matere, in od ondot si vzemi ženo
zmed hčer Labana, svojiga ujca.

3. Vsigamogočni Bog pa nej te blagoslovi, in te pomnoži
in razširi, de boš oče trum narodov,

4. In naj da Abrahamove blagoslove tebi in tvojima zarodu
za teboj, de si vlastiš zemljo svojiga ptujevanja, ktero
je tvojimu dedu obljubil.

5. In ko ga je bil Izak od sebe spustil, se je na pot podal,
in je prišel v Mezopotamijo v Sirii k Labanu, sinu Bat¬
vela Sirjana, k bratu Rebeke svoje matere. Hos. 13 , 13 .

6. Ko je pa Esav vidil, de je bil njegov oče Jakoba bla¬
goslovil, in ga v Mezopotamijo v Sirii poslal, naj bi od
ondot ženo vzel, in de mu je bil po blagoslovu zapove¬
dal, rekoč: Nikar ne jemlji žene zmed Kananskih hčer.

7 .  In de je bil Jakob iz pokoršine do svojih staršev v Si¬
rijo šel,

S. In ker je tudi spoznal, de njegov oče ne vidi rad Ka¬
nanskih hčer,

9. Je šel k Ismaelu, in je vzel za ženo zravin teh, ktero
je poprej imel, Mahalat, hčer Ismaela Abrahamoviga sinu?
sestro Nabajota.

10.  Jakob je tedej zapustil Beršebo, in je šel v Haran.

11.  Ko je bil pa v neki kraj prišel, kjer je hotel po solnčnim
zahodu prenočiti, je vzel eniga ondi ležečih kamnov, tei
ga je djal pod glavo, in je ondi zaspal.

12. In v spanji je vidil lojtro, ki je na zemlji stala, in se

315

Poglavje XXVIII.

z verham dotikala nebes, in angelje božje po nji gori in
doli hoditi.

13. In Gospoda sloneti na lojtri, kteri mu reče: Jez sim Go¬
spod, Bog Abrahama tvojiga očeta in Bog Izaka ; zem¬
ljo, na kteri spiš, bom dal tebi in tvojimu zarodu. i.Moz.
35,1. — 48,3.

14. In tvoj zarod bo kakor prali zemlje; razširjal se boš
proti zahodu in izhodu, proti Severju in jugu; in po tebi
in tvojim zarodu bodo oblagodarjeni vsi rodovi zemlje.
V. Moz. 13, 30. — 19, 8. — I. Moz. 36, 4.

15. In tvoj varh bom, kamerkoli pojdeš, in te bom nazaj pe¬
ljal v to deželo; in ne bom jenjal, dokler ne spolnim
vsiga, kar sim govoril.

16. In ko se je bil Jakob iz spanja zbudil, je djal: Resnično
je Gospod na tem kraji, in jez nisim vedii.

17. In je prestrašen rekel: Kako grozepoln je ta kraj! Tu
je gotovo hiša božja, in vrata nebeške.

18. Jakob je tedej zjutrej vstal, je vzel kamen, ki ga je bil
pod glavo djal, ga je postavil v znamnje, in ga je z
oljem oblil. I. Moz. 31,13.

19. In je ime mesta imenoval j Betefj,  ktero je bilo poprej
Luža  imenovano.

20. Tudi je obljubo storil, rekoč: Ako bo Bog z menoj, in
me bo varval na potu, ktero grem; in mi bo dal kruha
v jed, in oblačila v obleko;

21. In ako srečno nazaj pridem v hišo svojiga očeta, mi bo
Gospod v Boga,

22. In kamen, ki sim ga postavil v znamnje, bo imenovan
hiša božja; in od vsiga, kar mi boš dal, ti bom desetino
daroval.

Razlaga XXVIII'* poglavja.

1. Izak je tedej poklical Jakoba, gaje blagoslo¬
vil, in mu zapovedal, rekoč: Ne jemlji žene zmed
Iv anans ki g a rodu. Ker je že enkrat Jakob dedič vsili obljub
božjih, je bilo tedej zdej vse na tem ležeče, de bi eno ženo do¬
bil, ki bi mu pomagala, vero v pravigaBoga Abrahamoviga v nje¬
govi lusi obraniti: zato Izak Jakobu to zapoved da. Izak s tem
poveljem vnovič izgovori blagoslov, ki mu ga je bil že podelil
skorej kakor bi se bil bal, de bi sc nad njegovo močjo in veljav¬
nostjo ne dvomilo, ker je bil tako po zvijaško perdobljen.

316

Perve Mozcsove bukve.

2. Temuč pojdi in popotvaj v Mez op otamij o v Si¬
rti. .. in od ondot si vzemi ženo... Srečni in veseli zakon,
v kterim je z Rebeko živel, ga je prepričal, de Jakob ne more
boljši oskerbljen biti, kakor ako si ženo iz ravno tiste hiše, iz
ktere je Rebeka bila, dobo. Od kraja v Mezopotamii, v kterim
je Laban prebival, in ki sc v Hebrejskim Fadan-Aram  imenuje,
je bilo govorjenje v pogl. 25, 20.

3. Vsiga mogoč ni Rog pa naj te blagoslovi... V He¬
brejskim tukej spet beseda šadaj  stoji, od kteriga imena je bilo
zgorej pogl. 17,1. v razlagi govorjenje.

Oče trum narodov, toliko pomeni, kakor očak obilnih naro¬
dov, ki skupej le eno ljudstvo store, kar je tudi v resnici bilo;
zakaj Abrahama in Izaka mlajši so se sak-sebe ločili, in mnoge
posebne ljudstva storili; Jakoboviga zaroda mlajši pa so skupej
ostali in le eno ljudstvo bili.

4. De si vlastiš zemljo svojiga ptujevanja. Pod vlaste-
njemKananske dežele se tukej ne zastopijo le časne dobrote, bogati
prihodki te dežele, ampak tudi velika in imenitna obljuba odrešenika,
ki vlastnikam te dežele gre, in ki je v tem blagoslovi zapopadena.

5. In ko ga je bil Izak od sebe spustil, seje  na pot
podal, in je prišel v Mezopotamijo... ta versta je le splošna
in kratka opomba, de se je blagoslovljen Jakob koj na pot podal,
ker Mozes še le potem, ko je povedal, kaj de je Esav počel o
tem času, ko se je to godilo, Jakobovo popotvanje in osodo per-
povedovati začne.

6 — 9. Ko je pa Esav vidil, de je bil njegov oče Ja¬
koba blagoslovil, in ga v Mezopotamijo v Sirii poslal,
naj bi od ondot ženo vzel.... je sel k Ismaelu, in je vzel
za ženo, zravin teh, ktere je poprej imel, Mahalat, hčer
Ismaela... Ker je Esav slišal, deje  njegov oče Izak Jakobu
prepovedal, se s ktero Kanansko hčerjo oženiti, in mu noben drug
uzrok Jakoboviga popotvanja v Mezopotamijo znan ni bil, kakor
de naj si od ondot ženo dobi, zatorej že iz tega spozna, de je
on s svojo nespametno in očetovi volji nasprotno ženitevjo z dve¬
ma Kaminskima hčerama starše, posebno očeta v veliko britkost
in žalost perpravil, sklene zategavoljo si še eno drugo ženo zunej
teh dveh vzeti, in sicer iz Abrahamoviga zaroda po Ismaelu, naj
bi tako po svoji misli zboljšal, kar je nespametniga storil in raz-
žaljeniga očeta potolažil in seboj spravil. Iz tega namena popo¬
tuje k Ismaelu , to je, k njegovimu zarodu — k Ismaelcam, ime¬
novan je tukej oče, osnovavic zaroda, desiravno je bil že pred
nekterimi leti umeri.

Eni mislijo, Esav je iz tega namena sklenil, se z eno hčerjo
iz Ismaeloviga zaroda oženiti, de bi bil s tem pervenčne pravice
Ismaela, kakor prav za prav pervorojeniga sinu Abrahama, za-se
pridobil. Alj te misli Mozesova pripovedba ne poterdi, iz ktere
se veliko vec očitno vidi, de je Esav s tem svoje starše potola¬
žiti in velik pregrešik, de se je zoper njih voljo s Kananejkama
oženil, popraviti hotel. Pa ravno s to novo ženitevjo se je vnovič
pregrešil, ker Ismaeličani, Hagare zarod, niso biii k izvoljeni®«

Poglavje XXVIII.

317

ljudstvu božjima šteti, in so bili veri v praviga Boga in bogabo¬
ječnosti ravno tako nevarni, kakor Kanancjci. Ženo iz zaroda
Hagare vzeti, je bilo tedej ravno toliko, kakor očitno božje po¬
velje in razodenje zaničvati, in se obljub, ki jih je Bog Abrahamu
storil in Izaku ponovil, vnovič nevredniga storiti. — Ta Ksavova
žena se tukej imenuje Maha lat,  sestra Nahajata , spodej v pogl.
36, 3. se pa imenuje Basmat,  zatorej bomo tam povedali, kako
deje  to. Ker se pa tukej le en sam brat Nahajat  imenuje, de-
siliii je Ismael dvanajst sinov imel, se vidi, de je bil on pervoro-
jenc in hišni gospodar. Per ženitvah sestra so vsi bratje pravico
imeli govoriti, ker so bile sestre k dedšini štete, in so se tudi
prodati smele; kupšino so bratje med seboj razdelili. Dostiktrat
je pa samo nar starši brat, kakor pervi ded in gospodar, v.imeni
družili ženitev, prodajo ali ktero drugo osodo sestra vpeljal in do¬
gnal, kakor ravno tukaj.

10. Jakob je tedej zapustil Beršebo, in je šel v
Haran.  Čudno še zdi, de je bogat in premožin oče svojiga sina
na tako daljno pot brez žival, brez spremljevavcov, golo samiga
pustil, ko vender vemo, de je Abrahamov hlapec, ko je v ravno
ta kraj po ženo za Izaka šel, veliko ldapcov, kamel, in druzih
reči seboj imel. Nekteri menijo, de je preskerbna mati tako svet-
vala in imeti hotla, naj bi bil prostejši in pred serditim bratam,
kteri bi ga na potu zalezovati vtegnil, gotovši in urniši. Drugi pa
z veči verjetnostjo pravijo, de je po posebni naredbi božje pre¬
vidnosti tako bilo, naj bi Jakob za vse prihodne čase v obudivni in
tolaživni izgled bil, de naj vsak v nadlogi in zapušnosti v povsod
pričujočiga Boga verno in pobožno zaupa, in on mu bo pomoč in
tolažbo dal. ce je pa ravno Jakob sam brez spremljevavcov in
premoženja popotval, in Jakob spodej pogl. 32,  11. sam poterdi:
Druziga nisim imel, ko tole palico, si vender ne moremo misliti,
de bi ga bili starši, ki so ga tako serčno ljubili, prav brez vsiga
živeža od sebe spustili; že olje, od kteriga 18. versta spomni,
tega ne poterdi. Ako pa tudi za celo dolgo pot ni bil s hrano pre¬
viden, se mu vender ni bilo treba bati, silo terpeti, ker je po potu
gotovo dovolj sadja v živež dobil ?  ravno tako potrebne vode v
pijačo, zakaj ker je Kanana takrat se malo prebivavcov imela, je
sleherni po svoji volji od sadu teh krajev jesti smel, kar je go¬
tovo tudi Jakob storil.

11* Ko je bil pa v neki kraj prišel, kjer je hotel po
sol n čnim zahodu prenočiti, je vzel e ni g a ondi ležečih
kamnov, ter ga je djal pod glavo, in je ondi zaspal.
Kraj, v kterim je Jakok prenočil, se je potem Betelj  imenoval, in
je bil okoli štir in dvajset ur delječ od Beršebe;  zatorej je še le
drugo ali pa tretjo noč tukej spal in v sledečih verstah povedane
sanje imel. Kar njegovo leziše tiče, je od nekdej tako navadno
bilo; prenočvali so popotniki večidel pod milim neham, če je bilo
moč, pod kakim drevesam, v podglavje jim je bil kaki kamen, čez
kteriga so svoj prepas vergli, vender so se s plajšem vselej 7  do¬
bro odeli, de bi jim ponočni mraz ne škodoval. Ker se je kraj,
kjer jc Jakob prenočil, poprej Luz  imenoval, ktero ime v He-

318

Perve Mozesove bukve.

brejskim jeder (Mandelbaum) pomeni, je blezo Jakob pod takim
drevesam spal.

12.  In v spanji je vidil lojtro... in angelje božje
po nji gori in doli hoditi.  Ta božja perkazin v spanju je
bila popolnama Jakobovimi! razumu in njegovi sedajni osodi pri-
merjena. Lojtra pomeni čudno in dobrotljivo previdnost božjo,
ktera je Jakoba na potu vodila, in tako očitno za-nj skerbela; an-
gelji, poslanci božji, po lojtri gori in doli hodijo, — ta pripodoba
ima svoj uzrok v tem, de so zares te angeljske bitja od Boga po¬
slane k očakani hodile, jim božje povelja oznanovat, jih svarit,
jim obljube delat itd. Ni čudo, de se to, kar je Abraham večkrat
v brihtnim stanu s svojimi očmi vidil in doživel, njegovimu vnuku
v spanju (se ve de z. okoljšinami, ki se le v spanju pripetijo), v
spodbujenje in tolažbo prikaže.

13. In Gospoda sloneti na lojtri...  Nar imenitniši reč
per vsi ti prikaznji so obljube božje, ravno tiste, ki so bile nje¬
govimu očetu in dedu dane. —•

Jez sim Gospod Bog Abrahama, tvojiga očeta in
Bog Izaka  — je zato rečeno, de naj bi Jakob spoznal, kdo de
je ta, ki se mu je prikazal, ki mu obljube dela in mu prihodnje
čase razodeva, de je namreč pravi Bog njegovih očetov. Abra¬
ham, Jakobov ded,  se tukej njegov oče imenuje, ker so bile naj
pervo njemu te obljube storjene, Izaku pa le ponovljene, zato je
Abraham v ti reči' nar imenitniši, ter oče obljub imenovan.

Zemljo, na kteri spiš, bom dal tebi in tvojimu za¬
rodu.  To terdno in naravno ponovljenje imenitnih obljub je moglo
Jakoba z živo vero in zaupanjem v nekdajno spolnitev taistih nav¬
dati, desiravno je bila sama na sebi zdej, ko je Jakob iz dežele
obljub clo bežati mogel, še manj verjetna, ko takrat, ko je bila
obljuba vpervič Abrahamu dana.

14. In tvoj zarod bo kakor prah zemlje.  Kako na-
tanjko je bila ta obljuba spolnjena, zgodovina Israelcov spričuje.
Pripodobno pa eni pod temi besedami umejo pravo cerkev in njene
ude, kar še bolj sledeče besede poterdijo: razširjal se boš
proti zahodu in izhodu, proti severju in jugu; in po
tebi in tvojim zarodi bodo oblagodarjeni vsi rodovi
zemlje,  kar se prav za prav le samo od cerkve in njeniga po¬
glavarja Jezusa zastopiti more, ker njegova cerkev ne 'obstoji sa¬
mo iz Abrahamoviga in Jakoboviga zaroda, ampak večidel iz vsili
narodov, ki so po celim sveti raztroseni in po vsili krajih in de¬
želah žive.

16- Resnično je Gospod na tem kraji, in jez ni-

simvedil.  Ali mar Jakob zares ni vedil, de je Bog povsod
pričujoč? De, to je vedil, tode pobožni tistih časov so vender
mislili, de se Bog zavolj svoje svetosti na tistih krajih ne perkaze,
v kterili nejeverniki in malikvavci prebivajo; torej je Jakob s tenu
besedami hotel reči: Ne bil bi verjel, de se bom na tem kraju,
zunej hiše mojjga očeta, takšniga razodenja božjiga vdeležil.

17.  In je ves prestrašen rekel,  to je, od žive pobož¬
nosti in globociga strahu božjiga prešinjen je rekel: Kako  gr°"

Poglavje XXVIII.

319

zepoln je ta kraj; mislili so namreč v starih časih, de mora
sleherni umreti, kdorkoli bi se prederznil v kraj stopiti, v kterim
se je Bog perkazal, zato imenuje ta kraj grozepoln.

Tit je gotovo hiša božja, in vrata nebeške, to je kraj,
v kterim se božje veličanstvo na posebno vižo razodeva. Bog je
sicer povsod in na vsili krajih v enaki meri pričujoč, in angeljci
v nebesih vedno njegovo božje obličje vidijo: tedej kader se v
sv. pismu od posebniga in izjemniga razodetja njegoviga veličan¬
stva bere, in de se je v posebni milosti ali pa kaznovanji razode¬
val, takrat od ljudi tudi posebno čast terja— kakor v hiši božji;
in ker se je iojtra z verham nebes dotikala, po kteri so angeljci
božji gori in doli hodili, in ker je vidil nebesa odperte, zato ta
kraj tudi imenuje — vrata nebeške , skozi ktere se pride v nebesa.

18. Jakob je tedej zjutrej vstal, je vzel kamen, ki ga
je bil pod glavo djal, in gaje z oljem oblil. Beržkone je
Jakob to perkazin še le proti jutru tiste noči imel, zatorej kakor
hitro se zbudi in vstane, vzame s podglavja kamen, naj bi bil
stališe oltarja, kteriga je tukej sebi in svojim v vedni spomin ču-
dovitne perkaznji božje postavil. Imeli so navado, kamne v znam-
nje imenitnih pergodkov in posebno čudovitih reči, zlasti v spomin
perkazinj božjih staviti, — in jih s oljem  obliti, ali pa tudi s di¬
šečim in dragim kadilam pokaditi; ker je tako oblivanje in poka-
denje posebno čast in spoštovanje pomenilo, ktero so osebam ali
pa rečem skazovali, ki so jih liotli v vednim spomini ohraniti. Vidi
se pa tudi iz tega, de je lepa in pobožna navada v katolški cerkvi,
cerkve, oltarje in druge božji službi namenjene reči z oljem obliti
in s kadilam pokaditi, zares stara, in de iz davnih časov očakov
stariga zakona izvira. — Brez dvoma je tedej Jakob, kakor je že
rečeno bilo, olja seboj vzel, s kterim si je na poti ne le potrebni
živež zboljseval, ampak ga tudi za mazilo in okrepčevanje od hoje
trudnih udov imel.

19. In je ime mesta imenoval Betelj, ktero je bilo po¬
prej Luža imenovano. Ime betelj  obstoji iz dveh Hebrejskih
besedi, namreč iz bajt,  ktero se v zvezi z drugimi besedami bere
bet,  in sploh staniše, hišo, pa tudi kraljevi dvor pomeni, in el,
ki pomeni močniga, mogočniga, in ker je tukej lastno ime božje,
vsigamogočniga in nar viši časti vredniga Boga; Betelj  tedej po¬
meni liiso vsigamogočniga Boga. Tako so tudi Israelci pozneje
sleherni kraj imenovali, kjer se jim je Bog posebno, večkrat in
milostno razodeval, in kjer so ga častili in molili. Temu kraju je
bilo poprej Luža  ime, to je kraj, v kterim so posebno jedrove
(inandeljnovej drevesa rasle, ker luz  jedro pomeni.

20 in 21. Tudi je obljubo storil, rekoč: Ako bo Bog z
menoj,... in mi bo dal kruha v jed, in oblačila v obleko...
mi bo Gospod v Boga. Ako je ravno tukajšna Jakobova obljuba
perva, ktere sv. pismo spomni; se vender sine in more misliti, de
so že tudi pred Jakobam Bogu obljube delali; zakaj prosti natori
človeški je prav priležno, ali iz gorke hvaležnosti za skazane po¬
sebne dobrote, ali pa ob času velike nevarnosti in nesreče, Bogu
obljubiti, to ali uno reč storiti, se te ali unc reči zderžati, in mu

320

P er ve Mozesove L uk v e.

s tem svojo hvaležnost na znanje dati, ali pa se s tem prošene po¬
moči in otetbe vredniga skazati hoteti; — ker je pa tukajšna ob¬
ljuba na posebno in imenitno vižo storjena, zato je sv. spisatel
spomni. Besede: Ako bo Bog % menoj , se ne smejo tako umeti,
kakor de bi bil Jakob nad božjo pomočjo dvomil, ali vero va-nj
zapustiti hotel, če mu tega ne stori; Jakob ni imel nejeverniga
serca, — ampak te besede le hote reči: kakor hitro bom z božjo
pomočjo to storiti vstani, naj bo ta kraj v njegovo čast in službo
posvečen itd. Jed  in oblačilo  tukej vse, kar je za življenje po¬
trebno, pomeni.

22.  In kamin, ki sim ga postavil v znamnje, bo ime¬
novan hiša božja, in od vsiga, kar mi boš dal, ti bom de¬
setino odrajtoval. -— Hiša božja  tukej ne pomeni tempeljna,
ampak samo kraj očitne službe božje, ali taki kraj, v kterim se
ho Bog z darovanjem in molitevjo posebno častil. — Jakob je to
oblubo storil z oziram na svoje duhovstvo ali pravico darovati,
ktera je bila s pervenstvam zedinjena, in v nar veči čast šteta.

Desetina  je bila že v prejšnih časih tisti del perhodkov, ki
so ga navado imeli Bogu odločiti ali posvečiti (jjlej I.Moz. 14,20.).
Ni se pa v tem času duhovnam odrajtovala, kakor poznejši, ampak
darovana je bila Bogu, in na oltarjih sožgana; kar pa ni bilo so-
žgano, so kakor od Boga podarjeno jed hvaležno povžili.

Foglavjc XIX«

Zapopadik.

Jakob dojde srečno v Haran; Laban ga  dobro in prijazno sprej¬
me, in Jakob mu štirnajst let služi za njegove dve hčeri.

1. ^jSfakob se je tedej dalej podal, in je prišel najutrovo.

2 .  In je zagledal vodnico na polji, in zravin nje ležati tri
cede ovac 5  zakaj iz nje se je živina napajala; nje od-
pertina pa se je z velikim kamnam pokrivala.

3. In navada je bila, kader so vse cede vkupej bile, ka¬
min odvaliti, in ko so se cede napojile, zopet odpertino
vodnice ž njim zakriti.

4. In je rekel pastirjem: Bralje, od kod ste? Oni so od¬
govorili: Iz Harana.

5. In jih je vprašal: Poznate li Labana, Nahorjeviga sinu?
So odgovorili: Poznamo ga.

6 . On reče: Ali je zdrav? So odgovorili: Zdrav je; in
glej! Rahel njegova hči pride s svojo čedo.

7 .  In Jakob je rekel: Dneva je še veliko (solnce je še vi¬
soko), in še ni čas, čede v ograje vgnati; napojite prej
ovce, in jih še ženite na pašo.

8 . So odgovorili: Ne moremo, dokler ni vsa živina vkupej,
in dokler kamna od odpertine vodnice ne odvalimo, de
cede napojimo.

9. Se so govorili, in glej! Rahel pride z ovcami svojiga
očeta; zakaj ona sama je čedo pasla.

10. Ko jo je bil Jakob ugledal, in zvedi!, de je njegova se¬
strična, in de so ovce Labana, njegoviga ujca, je od¬
valil kamen, s kterim je bila vodnica pokrita.

11. In ko je bila čeda napojena, jo je poljubil (kušnil) in se
je na glas jokal;

12. ‘in ji je povedal, de je brat (ujčnik) njeniga očeta in
Rebekinj sin. Ona je pa hitela svojimu očetu povedat.

13. Ko je bil ta slišal, de je Jakob sin njegove sestre prišel,

21  *

822

Perve Mozesove bukve.

14 .

15 .

16 .

17 .

18 .
18 .
20 .
21.
22 .

, 23 .

24 .

25 .

26 .

27 .

28 .

29 .

30 .

31 .

32 .

33 .

mu je naproti tekel, ga je objel in poljubil, in v svojo
hišo peljal. Ko je pa slišal, zakaj se je bil na pot
podal,

Je rekel: Ti si moja kost in moje meso (moj sorodnik).
Ko so bili dnevi eniga mesca pretekli,

Mu je djal: Ali mi boš, ker si moj brat, zastonj služil?
povej, kaj hočeš plačila imeti?

Imel je pa dve hčeri, starji je bilo ime Lea, mlajši pa
se je imenovala Rahel.

Pa Lea je bila kermeljivih (boljnih) oči, Rahel je bila
zaliga obraza in lepa viditi.

Jakob jo je ljubil in je djal: Hočem ti za Rahel tvojo
mlajšo hčer sedem let služiti.

Laban je odgovoril: boljši je, de jo dam tebi kakor dru-
zimu možu, le per meni ostani.

Jakob je tedej za Rahel služil sedem let, ktere so se mu
zdele kakor malo dni zavolj prevelike ljubezni.

In je rekel Labanu: Daj mi mojo ženoj zakaj čas je že
pretekel, de grem k nji.

In ta je veliko trumo prijatlov povabil k obedu in je že¬
nitev napravil.

In zvečer je svojo hčer Leo k njemu peljal.

In hčeri je dal deklo Zilfo po imenu. Ko se je Jakob
po šegi k nji perdružil, je vidil zjutrej, de je Lea,

Ter je djal svojimu tastu: kaj si mi storil? Ali ti nisim
za Rahel služil? zakaj si me goljfal?

Laban je odgovoril: V" našim kraju ni navada, mlajši
poprej omožiti.

Živi ž njo ta teden, in tudi to ti bom dal za službo,
ktero mi boš še družili sedem let opravljal.

On se je ti pogodbi vdal, in je čez teden Rahel za ženo
vzel.

Nji je oče Ralo (Rilho) za deklo dal.

In kader je bil zadnjič po volji zaročen, je do te druge
veči ljubezin imel, kakor do une, in je še drugih sedem
let per njem služil.

Ker je pa Gospod vidil, de Leo zaničuje, jo je rodo¬
vitno storil, nje sestra pa je nerodovitna ostala.

Ona je tedej spočela in sinu rodila, in je njegovo ime
Ruben imenovala, rekoč: Gospod je vidil mojo brhkost,
zdej me bo moj mož ljubil.

In je spet spočela in sinu rodila, in je djala: Ker je

Poglavje XXIX.

383

Gospod slišal, de sim zaničvana, mi je tudi letega dal,
in je njegovo ime Simeon (Simon} imenovala.

34. In je v tretje spočela in je druziga sinu rodila, in rekla:
Zdej mi bo moj mož zopet vdan zato, ker sim mu ro¬
dila tri sinove, in zategavoljo je njegovo ime imenovala
Levi.

35. Ona je v četerto spočela in sinu rodila, in je djala. Zdej
bom Gospodu hvalo dala, in zato ga je klicala Juda
(Jehuda), in je nehala roditi. Matevž l, 2.

Razlaga XXIXt poglavja.

1. Jakob se je tedej dalej podal, in je prišel na ju-
trovo. Veselo Jakob potem, ko je bil vse po svojim namenu opra¬
vil, ta za-nj čudoviti in imenitni kraj zapusti, in dalje popotuje po
Kananski deželi proti Severju v Mezopotamijo, ktera prav za prav
od Kananske dežele proti severju leži; vender so pa že od nekdej
sploh vse dežele, ki na uni strani reke Evfrat leže, jutrove ime¬
novali, zatorej Mozes prav piše, rekoč: de je Jakob v jutrovo
prišel, to je v Haran, Mezopotansko mesto. Beržkone je Jakob
po ravno tisti poti iz očetove hiše v Haran popotval, po kteri je
Abraham, ko mu Bog zapove očetovo hišo zapustiti, v Kanan-
sko deželo prišel, in po nji dalje in dalje proti jugu popotval.

8. In je zagledal vodnico na polji, in zraven nje le¬
žati tri čede ovac; zakaj iz nje se je živina napajala.
Gotovo je Jakoba močno zveselilo, po dolgim in težavnim popot-
vanju po strašnih in nevarnih pušavah na enkrat zopet čede, pa¬
stirje, lepe spašovnike, kakor tudi vodnico zagledati; zakaj bil je
zavolj svojiga popotvanja ves truden, silno žejin in opešan. Ter-
dijo eni, de je bil tukej spomnjen studenec ali vodnjak ravno taisti,
per kterim je Abrahamov hlapec počival in h kterimu je bila Re¬
beka prišla vode zajemat; vender jih je pa veliko več, kteri pra¬
vijo, de je bil ta vodnjak od uniga bolj delječ od Haranskiga mesta,
kar je verjetniši, ker vemo, de so pastirji po raznih spasovniškin
krajih vodnjake za potrebno napajanje svojih čed imeli, in kar tudi
4. versta tega poglavja s tem poterili, ker Jakob pastirje vpraša:
od kod de so? ktero vprašanje bi pa bilo nepotrebno, ako bi tukej
imenovan vodnjak ravno taisti bil, per kterim je Abrahamov hlapeč
z Rebeko govoril; bil je tedej ta vodnjak od uniga bolj delječ,
vender si ga zavolj 18. in 13. verste' tega poglavja ne smemo
predelječ od kraja Haran misliti. Čede ktere so zravin vodnice
ležale, niso bile Labanove, ampak druzih somestjanov. — Nje
odpertina pa se je z velikim kamnam pokrivala. Od nekdej
je bilo navadno vodnjake ali s kamni ali s kakmi druzimi rečmi
pokrivati, naj bi se tako voda verniši in ložej varvala, naj bi se

324

Perve Mozesovc bukve.

brez potrebe ne jemala ali kradla, in naj bi se zavolj silno velike
vročine ne izhlapila ali pokvarila; zakaj voda je bila in je še dan
današnji ena nar važniših in potrebniših reči v jutrovi posebno
po spašovnikih za napajanje žival in v popotnih krajih v pijačo
popotnikov, zatorej so vselej tako marljivo za-njo skerbeli in jo
tolikanj — več ko vse drugo cenili.

4 in 5. In je rekel pastirjem: Bratje, od kod ste?.

In jih je vprašal: Poznate li Labana, Nanorjeviga sinu?...
Jakob prav prijazno, ljubeznivo in po pastirsko nagovori pastirje,
jih brate imenuje; zakaj bil je tudi on sam pastir. Pred vsim dru¬
gim mu pa to nar veči veselje dela, de ima v tej okoljšini nar
lepši perložnost se stran vsili za vediti potrebnih reči š pastirji
zgovoriti, in se naglo namena svojiga težavniga in nevarniga po-
potvanja popolnama vdeležiti. Laban je tukej sin Nahorja imeno¬
van, če je ravno prav za prav Nalior le Labanov dedej bil, zakaj bil
je njegov pravi oče Batvel, imenuje se pa tako, ker je bil Nahor
osnovavec tega zarodu, zatorej so se vnuki, prevnuki itd. njegovi
sinovi imenovali , kar je od nekdej tudi per družili zarodih navadno
bilo in je še večidel tako, in po tej stari navadi se še dan da¬
našnji Arabčani bene  svojiga zarodu, to je, sinove svojih osno-
vavcov imenujejo.

6. On reče: Ali je zdrav? So odgovorili: Zdrav
je; in glej! Rahel njegova hči pride s svojo čedo.  V
Hebrejskim se bere: namest ali je zdrav — ali ima mir, in so od¬
govorili: ima mir; kar pa Hebrejsko besedo šalom  tiče, je mno-
goternili pomenov: pomeni pokoj dušni in telesni, pomeni mir ali
cele dežele, ali eniga zaroda, ali pa samo eniga človeka, pomeni
zdravje človeka, njegovo časno in večno srečo, zatorej se tukej
pod njo zdravje in sreča Labana razumete, in ta beseda se ravno
v teh pomenih tudi na raznih druzih krajih sv. pisma bere, česar
se do živiga prepričati bomo dostikrat perložnost imeli.

V Hebrejskim jeziku se ovca rahel  imenuje, ker je tedej La-
banova mlajši hči ime Rahel dobila, se očitno vidi, de so v sta¬
rih časih lastne imena oseb zvunej zgorej rečeniga tudi od svojih
stanov in opravil jemali. Laban je bil imenitin in sčasama bogat
pastir, imel je silno veliko živalskih čed raznih plemenov; sosebno
so pa že v teli časih čede ovac visoko cenili, zatorej se ni čuditi,
de je clo Labanova hči, Rahel po imenu, že v svojih mladih letih
tudi bila pastarica ovac.

7  in 8. In Jakob j e rekel: Dneva j e še veli k o, in še

ni čas, čede v ograje vgnati _ S temi besedami Jakob

Haranske pastirje tako rekoč poprosi, se še nekoliko časa v bliž¬
nji okolici vodnjaka z živino muditi, naj bi vse vidili in slišali,
karkoli bo on z Rahelo govoril in storil, naj bi se tako prepričali,
de njegovo zaderšanje in celo njegovo ravnanje z Rahelo nima
nobeniga liudiga ali clo hudobniga namena, ampak de je sjiošteno
in vse hvale vredno, zatorej jih prosi živalske čede napojiti, in
jih, ker je solnce še visoko, na pašo gnati.

Soo d govorili: Ne moremo, dokler ni vsa živina
vkup e j:...  Ne moremo, to je, ne smemo, nimamo pravice; za-

PogIavje XXIX.

325

kaj terdni sklep so Harančani med seboj storili, kako dolgo časa
napajanje žival odlašati, dokler se niso vse njih cede sošle, vsi
so tedej enako pravico na vodo tega vodnjaka imeli, gotovo bi bil
sleliern krivično in splošnimu sklepu ravno nasproti ravnal, ako bi
bil brez čakanja na druge vodnico odperil, in samo svoje čede
napajal, ker bi bilo tako ravnanje drugim v veliko škodo, zakaj
gotovo bi njih čede tako skaljene vode ne bile rade pile, zatorej
so se zedinjeni in za vse čede enako skerbni pastirji tega dela veselo
poprijeli, namreč vodo iz vodnice v korita zlijali, vse svoje čede mar¬
ljivo napojili, in po napajanju vodnjak zopet vselej pazljivo zakrili.

9 in 10. Še so govorili, in glej! Rahel pride z ov¬
cami svojiga očeta....  Če je ravno bila Rahel hči premož-
niga in imenitniga pastirja, je vender tudi ona, kakor je zgorej
spomnjeno bilo, očetove čede pasla in napajala, ker je pastirsko
življenje vselej spoštovano bilo, in je še vedno sosebno v jutrovi v
veliki časti; zakaj še dan današnji dostikrat same hčere clo Arab-
čanskih emirov (prejpostavljenih) živalske čede pasejo in napajajo,
kar se tudi od hčer raznih druzih ljudstev in poznejših časov bere.

Ko j o j e bil Jakob vgledal, in zvedil, deje nj e go-
va sestrična.... je odvalil kamen....  Kakor hitro Jakob
zve, kdo deje,  je ravno tako hitro perpravljen, ji postreči in
pomagati ovce napojiti, naj bi si s tem prijaznim obnašanjem njeno
in njeniga očeta ljubezen ložej in gotovši perdobil, in v hišo svo¬
jiga ujca vzet bil. Jakob sam kamen iz odpertine vodnjaka od¬
vali, iz tega se vidi, de kamen, če je ravno celo vodnjakovo od-
pertino zakrival, vender ni bil tako težek, de bi ga ne bil mogel
en sam človek odvaliti, in de je popotnikam perpušeno bilo storiti,
kar je domačim tako dolgo bilo prepovedano, dokler se niso vsi s
svojimi čedami sošli, kakor je rečeno bilo ; vender si pa ne smemo
misliti, kakor de bi bil Jakob le samopriden per.tem svojim rav¬
nanju, zakaj gola ljubezen do sestrične in do cele Labanove hiše
ga je k tem lepim obnašanju gnala. Po pravici je bil Jakob Ra-
helni sestranc in Rahel njegova sestrična, zakaj imela sta oba
eniga in ravno taistiga deda Hatvela po imenu, bil je Jakob Re-
beknji sin, Rahel pa Labanova liči.

'11 in 12. In k o j e bila čeda napojena, jo je polju-
bil.. .. In ji je povedal, de je brat nj eniga očeta....
Ko je bila živina napojena in sploh z vsirn oskerbljena, in ko je
bil Jakob Raheli povedal, kdo,  kaj in od kod de je, on na enkrat
nedolžno Labanovo hčer poljubi, ne poljubi jo pa iz nečistiga na¬
mena, ampak iz čiste ljubezni do svoje sorodovine; zakaj od nek-
dej je bilo navadno in je še zdej večidel tako, de so se med seboj
ne le rodnjaki, ampak tudi prijatli in znanci poljubvali, ako se niso
že več časa vidili in so zopet vkupej prišli. Od veliciga veselja
se Jakob joka in Roga hvali, de ga je po težavnim popotvanju
srečno perpeljal v kraj, kamor so mu 'bili njegovi starši popotvati
svetvali. Odkrije in pove zdej Raheli, de je brat njeniga očeta;
ako pa ravno on ni bil Labanov brat, ampak le njegov unuk ali
ujčnik, namreč sestern sin, je vender zato mogel tako govoriti,
ker je Hebrejska beseda ah,  kakor je že na več krajih oh krat kim

Ter v e Mozesove bukve.

326

rečeno bilo, raznih pomenov. Pomeni namreč: sinove eniga oče¬
ta in ene matere; pomeni polbrate, to je, sinove eniga in rav¬
no taistiga očeta, pa ne ene in ravno taiste matere, ali pa ene
matere, pa ne eniga in ravno taistiga očeta; pomeni ta beseda
sploh vso bližnjo žlahto, zatorej se dostikrat taisti, ki so iz
bližnje žlalite ali sorodovine, bratje imenujejo, kar se tukej pod
njo razumeti mora; tudi pomeni beseda ah  večkrat ude ali člene
eniga zarodu ali ljudstva, kakor tudi pomeni ude ali bolj prav
spoznovavce ene vere, ali eniga in ravno taistiga zakona. Očitno
se tedej iz tega vidi, de je ta beseda zares mnogoterih pomenov,
zatorej je per razlaganju sv. pisma sosebno paziti potrebno, v
kterim pomenu, de se na tem ali unim kraju razumeti sme ali
vzeti mora.

Ona pa je hitela svojimu očetu povedat.  Ravno tako
močno kakor Jakob se pa tudi Rahel zveseli, ko je svojiga se-
stričnika pred seboj stati vidila, in s seboj govoriti slišala. Od
veliciga veselja ona zapusti čedo, se hitro v očetovo hišo poda,
povedat, kaj se je permerilo, in kdo deje  per njeni čedi zraven
vodnice, in ravno to Rahelno ravnanje spričuje, de zgorej imeno¬
vana vodnica ni bila posebno delječ od Haranskiga mesta.

13 — 15. Ko je bil ta slišal, d e j e Jakob  sin  n j ego-
vc sestre prišel, mu je naproti tekel.... in ga je v
svojo hišo peljal.  Jakob svojimu ujcu sicer oh kratkim vender
jasno pove in razloži zgodovino in okoljšine celiga svojiga živ¬
ljenja; pove mu, česar koli ga je bila njegova skerbna mati Re¬
beka podučila, in kar koli je on sam poskusil; odkrije mu namen
svojiga težavniga in daljniga popotvanja, tudi mu ne zamolči, kaj
de ga je bilo permoralo očetovo hišo zapustiti, namreč grozna jeza
in togota brata Esava samo zato, ker je on pravico na pervenstvo
dobil, in ker je tudi od očeta v ta namen blagoslovljen bil; na-
tanjko mu dalje razloži kakošne čudovite božje perkaznji, kakoš-
niga božjiga razodenja in previdnosti, de se je on na tej poti de-
lezniga storil; razodene mu svojo lastno in voljo staršev, si ženo
iz bližnje sorodovine oskerbeti, in se nikakor v tej reči po hudim
izgledu svojiga brata ravnati, ki si je ženi iz Kananejskiga rodu
oskerbel, in tako volji svojih staršev ravno nasproti x*avnal; zopet
hvali Roga, de ga je po svoji neskončni previdnosti srečno per-
peljal v hišo Labanovo.

Na to mu njegov uje prijazno odgovori: Ti si moja, kn
(kost) in moje meso,  to je, ti si moj nar bližnejši žlahtnik 7-
ti si moj sorodnik. Te besede se mnogoterikrat in na več krajih
sv. pisma bero, in so zares prav različnih pomenov. Že Adam se
je teh besedi poslužil, ko zagleda svojo stvarjeno pomočnico Evo
I. Moz. 2, 23., pomenijo tedej prav za prav vse tiste, kteri so v
bližnji žlahti, kakor se morajo tukej razumeti; pomenijo tudi vse
tiste, kteri so eniga in ravno taisiga zarodu ali ljudstva. In tega
nas do živiga prepriča Davidova zgodovina; tako postavim II. Kralj*
bukv.19,13. nagovore taisti, ktere je kralj David poslal, v Da¬
vidovim imenu Amasa:  Nisi ti moja kri (kost) in moje meso?
je, moj sorodnik? nagovore ga pa tako, ker je bilaAmasova i» atl

Poglavje XXIX.

327

Abiqa.il  po imenu, Davidova sestra; in v 12. versti ravno tega
poglavja imenuje David vse, kteri so bili, kakor on, iz zarodu
Judata, svojo tri, svoje meso in svoje brate; dostikrat te besede
cto celo ljudstvo kažejo, postavim vll. Kralj. bukv. 5,1. soIsraelci
v Hebronu Davidu rekli: Glej tvoja kri in tvoje meso smo. Po¬
trebno je tedej per razlagi sv. pisma gledati na okoljšine, ktere
nam razjasnijo, v kterim pomenu de se te besede na raznih krajih
vzeti in razumeti morajo.

Ko so bili dnevi eniga mesca pretekli, mu jedjal:
Ali mi boš.... zastonj služil?....  Komej je pa Jakob me¬
sec v hiši svojiga sorodnika bil, se že Laban prepriča, kako ve¬
selo in zvesto de Jakob vse svoje dela opravlja, tako pametno in
pridno de on za pravo srečo njegove hiše skerbi, ima ga tedej od
dne do dne rajši, zatorej reče: ne bilo bi prav, de bi mi zastonj
delal, povej mi, kakošno in koliko plačila de hočeš za svoje ko¬
ristne opravila imeti? Zakaj gotovo bi krivično bilo, ako bi mi ti,
moj sorodnik, brez vsiga plačila tako zvesto služil.

16 — 19. Imel je pa dve hčeri.... Pa Lea je bila
kermeljivih oči, Rahel je bila zaliga obraza.Ja¬

kob... je djal: Hočem ti za Rahel.... sedem let slu¬
ži t i. Laban je odgovoril: boljši je, de jo dam tebi ka¬
kor druzimu možu....  Lea, starši Labanova liči, ni bila tako
zala in lepa kakor mlajši, Rahel z imenam, sosebno zato, ker je
imela bolne oči; razna je pa bolezen oči, eni so tako slabih oči,
de le samo nar bližniši reči vidijo in prav razločijo, zatorej pra¬
vimo, de so kratkiga pogleda, drugi so tako oslabljenih oči, de
dolgo časa niso vstani ne brati ne pisati, in tudi jih je veliko ker¬
meljivih oči, to je takih, ki so vedno rudeče, v kterih se pogo-
stama gnoj dela ali ktere rade kermežujejo. In ravno ta bolezen
se mora tukej razumeti, ktera ni le težavna, ampak tudi telesni
lepoti škodo dela, zatorej Lea Jakobu ni tako dopadla, kakor Ra¬
hel, ktera je bila popolnama zdravih oči in sploh lepiga obraza.—
Ze zgorej je bilo rečeno, de so si v jutrovi ženini neveste kup-
vali, in ravno tako tudi Jakob stori; ker pa nima ne blaga, ne
premoženja in nobenih imenitnih reči seboj, zatorej ni mogel za
Rahelo Labanu nič druziga obljubiti in dati, kakor mu celih sedem
let za-njo zvesto služiti, kar je gotovo veliko plačilo bilo; zakaj
skerben Jakob je perpomogel, de je Laban zavolj njegove zveste
službe se veliko bolj bogat in srečen postal. Dopade Labanu in
ga močno veseli, kar mu Jakob ponudi, obljubi mu Rahelo svojo
mlajšiib čer v ženo dati,  kakor hitro bodo pretekle leta, ktere zvesto
doslužiti mu je Jakob svobodno — iz gole ljubezni do Rahele obljubil.

20. Jakob je tedej za Rahel služil sedem let,  'kte¬
re so se mu zdele kakor malo dni zavolj prevelike
ljubezni.  Goreča, vender čista, ne pa razujzdana ljubezen je
storila, de se Jakobu obljubljen čas sedmerih sužnjih let tako kra¬
tek zdi, pa tudi zato so mu te leta naglo kakor dnevi pretekle
ker jih je sam radovoljno doslužiti obljubil, naj bi po tem doslu-
zenju zadobil, kar si serčno želi. To je tedej pravi uzrok Jako¬
bove zadovoljnosti, in če je temu ravno tako, jih je vender veliko,

338

P e r v e Mozesovc bukve.

kferi terdijo, de je namreč Laban Jakobu koj po storjenim ženit¬
nim pogoju obe svoje hčeri za ženi dal, in de je še le potem Ja¬
kob služiti začel; zatorej se trudijo svojo misel takole speljati in
opravičiti: Brez te misli, pravijo, se ne more razumeti in razjas¬
niti število dvanajsterih Jakobovih otrok, ktere je on že v štirinaj¬
stim letu svoje sužnosti imel, rodil je namreč (io tega časa enajst
sinov in eno hčer, in to je še, pravijo, tolikanj manj mogoče bilo,
ker iz starih zgodovin vemo, de so večidel matere same svoje
otroke dojile in sicer dolgo časa — dostikrat clo celih treh let,
zatorej so redkejši rodile, ker žena v tej okoljšini le malokdej
spočne. — Res je sicer, de je že v teli starih časih navadno bilo
otroke več časa dojiti, vender pa ta navada ni bila zapoved ali
tako splošna in zavezljiva, kakor de bi se otrok ne bil smel poprej
odstaviti. Ker je tedej Jakob že v sedmimu letu, od kar je bil
oženjen, enajst sinov in eno hčer imel, se iz tega vidi, de niso
vselej ne Jakobove, ne žene druzih svoje otroke tako dolgo časa
dojile, in zatorej poprej spočele in bolj pogostama otroke rodile,
in zvunej tega se mora tukej še opomniti, de je Jakob dve ženi
in dve dekli imel, kterih se je bil po stari navadi kakor sožen ali
perspavnic poslužil. Dalje nam tudi samo sv. pismo spričuje, de
ta misel ni prava in de clo ne more veljati; zakaj, če bi temu tako
bilo, kako bi bil Jakob Labanu, kakor hitro je spoznal, de gaje
on prekanil, reči mogel: Kaj si mi storil? Ali ti nisim za Rahel
služil?  Gotovo bi mu bil namest tega po spoznanju prekanjenja
rekel: Ali nisva pogoj med seboj za Rahelo, ne pa za Leo storila?
Še bolj se pa tisti motijo, kteri pravijo, de se je Jakob že v dru¬
žim mescu po svojim prihodu v Labaiiovo hišo oženil, ker je znana
stara navada, ženitnino ali pir po storjenim ženitnim pogoju nar
manj do desetiga mesca odložvati, in še le po tem pretečnim času
nevesto v hišo ženina peljati, in odsihmal še le žnjo v zakonu živeti.

31 in 23. In je rekel Labanu: Daj mi mojo ženo;
zakaj čas je že pretekel... In ta j e veliko trumo p r i-
jatlov povabil k obedu in j e ženitev napravil.  Po do-
služenih letih Jakob Labana storjene obljube prijazno opominja,
rekoč: Daj mi Rahelo za ženo, ker sim zvesto spolnil, kar sim bil
v pogoju obljubil —• daj mi jo, de ž njo v veselim miru in v pravi
prijaznosti živim, za svoj zarod skerbim, ga množim-in se obljub
božjih popolnama vdeležim. Laban v ta namen napravi veliko iu
imenitno gostijo, h kteri povabi vse svoje znance, prijatle in bliž¬
nje prebivavce tega kraja, kakor je sploh per tacih okolinah na¬
vadno bilo, naj bi se vsi skupej veselili in dobre volje bili. K. ar
pa sploh ženski spol tiče, so od nekdej, kakor je že ob kratkim
spoinnjeno bilo, v navadi imeli, ženskam posebej v njenih izpah
ob času tacih okoljšinj veselice oskerbeti, in jih le malokdaj k ve¬
selicam mož jemati, kakor je še dan današnji večidel v j ut rovih
krajih navadno.

23 in 24. In zvečer je svojo hčer Leo k njemu  pe¬
ljal. In hčeri jo dal deklo, Žilfo po imenu. Ko sejo
Jakob v po šegi k nji perdružil, je vidil zjutrej, de J®
Lea.  Ce staro navado per ženitvah živo prevdarimo, de se J e

Poglavje XXIX.

329

namreč nevesta, kakor je ravno v poprejšnjih verstah opomnjeno
bilo, s svojimi tovaršicami in druzimi ženami v posebni ispi veselila,
in de so jo še le po dokončani veselici pozno po noči njene to-
varšice, druge žene in bližnji žlahtniki v zakonsko čumnato spre¬
mili, ji tukej vso srečo, posebno pa množno število otrok vošili,
in se potem od nje ločili; če dalje prevdarimo, de je bila nevesta
od glave do nog z zagrinjalam zagernjena, tako de jo noben v
obraz vidil ni, in de ženin še ni bil pričujoč, ko se je to godilo,
ampak se še vedno s svojimi tovarši in prijatli per gostii znajdel in
se ž njimi veselil, in de so ga še le poznejši do zakonske čum¬
nate njegovi tovarši in bližnji žlahtniki spremili in mu vso srečo
v zakonskim stanu vošili in potem odšli, in zdej še le gre on sam
k nevesti v čumnato, ktera pa ni bila razsvetlena, zatorej svoje
žene do jutra ni mogel v obraz viditi. Ako tedej vse te stare
šege per ženitvi prevdarimo, si lahko mislimo, kako de je vender
Laban vstani bil, Jakoba v tej reči prekaniti ali tako gerdo goljfati.

Marsikteri bi vtegnil prašati: Ali je Laban s tem svojim.rav¬
nanjem grešil? Gotovo je grešil, ker ni tako ravnal, kakor je bil
obljubil, tedej Jakoba prekane ali goljfa, sleherna goljfija je pa
greh, zatorej se to njegovo ravnanje nikakor ne more zgovarjati;
ta Labanova zvijača se pa še tolikanj gerji pokaže, ako gledamo
na vzrok, zavoij kteriga on tako gerdo in zvijačno z Jakobam
ravna. Hotel je namreč samopridnež zavoij svojih hčer po Ja¬
kobu še bolj obogatiti in časno še srečnejši biti, ker so ga pre¬
tečene leta zveste Jakobove službe do živiga prepričale, koliko
dobička — koliko premoženja de si je on dosihmal po Jakobu per-
dobil, in ravno to je pravi vzrok njegoviga žvijačniga ravnanja,
zavoij kteriga je Jakob, njegov zet persiljen bil, še dalje v La-
banovi hiši ostati in zopet celih sedem let njemu za Rahelo služiti.
Kar pa Leo tiče, je gotovo tudi ona grešila, če je zvijačno oče¬
tovo ravnanje spoznala in prosto v taisto pervolila, ako ji pa go-
ljufljivi namen očeta ni bil znan, kar je verjetniši, se ona v tej reči
ni pregrežila, ker si je brez dvoma mislila, de je zares Jakobova
žena; zakaj iz zgodovin starih časov vemo, de so večidel le sami
očetje sinovam in hčeram ženitev oskerbeli, in de dostikrat hčere
clo niso vedile, s komu de bodo v zakonski stan stopile.

Od mnogoženstva je že v poprejšnjih zgodovinah očakov so-
sebno v Abrahamovi za vediti potrebno povedano in razlagano bilo,
gotovo je bilo in je še dan današnji mnogoženstvo božji ^zapovedi
L Moz. 2,24. nasprotno, in tudi sam Zveličar množnost žen ojstro
prepove. Ker se tedej izjema od te zapovedi v sv. pismu nihčer
ne bere, zatorej so tudi pobožni očaki, če so več žen imeli, tej
zapovedi nasproti ravnali, vender jim je milostljivi Bog zavoij tega
ravnanja perzanesel, ker per njih ni bilo nečisto požeTjenje ali clo
hotljivost, ampak bila je sama gola ljubezen do množenja in raz¬
širjanja otrok in zarodov pervi vzrok mnogoženstva.

25 in 26. Ter je djal svojimu tastu: kaj si mi storil?
Ali ti nisim za Rahel služil'? Zakaj si me goljfal? La¬
ba n j e odgovoril: V naši m k r a j u ni navada, ni 1 aj š i p o-
prej omožiti.  Po pravici Jakob Labana okrega, in mu očituje,

330

P c rv e Mozesove bukve.

de ga je v tej važni reči' zvijačno prekanil, in ga tako rekoč s
svojim gerdim ravnanjem sili zakonsko zavezo z Leo, ako je ravno
že per nji ležal, podreti — sebe in njo nesrečna storiti. Na to
pravično očitanje Laban zopet zvijačno misleč odgovori, rekoč:
V' tem kraju je navadno starji poprej ko mlajši omožiti, ktero pre¬
kanjeno opravičenje je bilo nova gerda laž, zakaj gotovo bi bil
Laban per pogoju tako navado Jakobu razodel, rekoč: de mu on
ne more in ne sme poprej mlajši hčere obljubiti in za ženo dati,
dokler ni njegova starji hči omožena, česar pa zgorej v pogoju
Laban clo ne spomni. Ravna tedej z Jakobam goljufljivo sosebno
zato, ker je bil, kakor je zgorej rečeno, gerd samopridnež, ravna
pa tudi zato tako, ker se je bal, de bi Lea moža ne dobila, kini
bila lepiga obraza in zraven tega še bolnih oči; bilo je pa že v
teh časih britko in nečastitljivo neomoženim biti, zatorej so se očetje
na vso moč trudili svoje hčere, prej ko je mogoče bilo, pomožiti.

27—-29.  Živi ž njo ta teden, in tudi to ti bom dal
za službo, ktero mi boš še druzih sedem let opravljal.
On se je ti pogodbi vdal, in je čez teden Rahel za ženo
vzel. Nji je oče Ralo za deklo dal.  Zgodovine starih ča¬
sov nam spričujejo, de so svatovšne dolgo časa clo po sedem dni
terpele, in de so se povabljeni o tem času med seboj vedno ve¬
selili in šalili, de so prepevali, jedli in pili. De je svatovšna v
Labanovi hiši tudi celili sedem dni terpela, se iz tega vidi,  ker
on Jakobu reče: Živi ž njo ta teden.  S temi besedami pa tudi
Laban Jakoba prosi, Leo, ako je ravno prekanjen bil,  vender za
ženo očitno spoznati, kar bo s tem pokazal, de ne zapusti ne sva¬
tov ne svatovšne, ampak de se do konca tedna ž njimi veseli, naj
bi tako vsi povabljeni spoznali, de on v to pervoli, kar se je zvi¬
jačno permerilo; Laban mu pa obljubi, svojo mlajši hčer za ženo
dati, kakor hitro bo teden svatovšne za Leo pretekel, vender ter-
dovratno od njega terja, še sedem druzih let za-njo služiti. Ker
Jakob vidi,  de si ne more drugači kakor po sedemletni službi Ra¬
hele, ktero je serčno ljubil, perdobiti, pervoli v krivični Labanov
pogoj, in ko so bili dnevi Lejne svatovšne pretekli, Laban berž-
kone zadovoljin z novim pogojem naglo napravi drugo ženitnino
za Rahel, ktera je kakor perva tudi celih sedem dni terpela in
potem začne Jakob zopet služiti. Kakor je Laban Leji Zilfo za
deklo dal,  ravno tako tudi Raheli da za deklo Ralo z imenanj-
Nju sosebna dolžnot je bila, Jakobovima ženama zvesto služiti)
voljo žen spolnovati in jima v vsili rečeh postreči, kakor je bi' 0
sploh v teh in poznejših časih navadno, in tacili služabnic so sC
dostikrat clo gospodarji po dovoljenju svojih žen po zakonsko p°'
služvali, kterili otroke so pa vender večidel žene za svoje jenjah
in jih kakor svoje lastne izredile, in ravno to se tudi tukej' v Jako¬
bovi zgodovini bere, in v zgodovinah veliko druzih očakov. v

30 in 31. In kader je bil zadnjič po volji zaročen;

je do te druge veči ljubezen imel kakor  do  ..'

Kakor hitro je bil Jakob z Rahelo v zakonski stan stopil, ravn
tako hitro vsi spoznajo, de jo sosebno ljubi in rajši ko Leo nn >
česar se tudi ni čuditi, ker vemo, dc si jo je že poprej za 2 el1

331

Poglavje XXIX.

izvolil, in cle je po storjenim pogoju sedem let za-njo služil. Za¬
kaj de on Leo ni tako serčno kakor mlajši Labanovo hčer ljubil,
je že zgorej spomnjeno bilo; beržkone se mu pa tudi zato do nje
merzi in je nima rad, ker si misli, de gaje  tudi ona z očetam
vred prekanila, kar pa vender, kakor je zgorej rečeno, ni ver¬
jetno. V Hebrejskim se bere: De je bila Lea od njega zanič-
vana,  ktere besede pa vender nič druziga ne pomenijo kakor, de
jo je manj ko Rahelo ljubil.

'32.  Ona je tedej spočela in sinil rodila, in je nje¬
govo ime Ruben imenovala . Veliko britkost in težavo

Lea občuti, ko vidi in se popolnama prepriča, de ima Jakob njeno
sestro Rahel rajši in de jo bolj serčno ljubi kakor njo. V ti brh¬
kosti ona k Rogu zdihuje in ga ponižno za pomoč prosi. Rog
usliši s tem njeno prošnjo, de jo rodovitno stori, Rahel pa več
časa nerodovitna ostane; rodovitnost so pa od nekdej za posebno
božjo dobroto imeli, ker nam zgodovina starih časov spričuje, de
so možje tiste žene, ktere so rodovitne bile, posebno ljubili in
radi imeli. Ko je tedej Lea spočela in sinu rodila, ga zavolj ve-
liciga veselja Ruben imenuje, ker si misli: zdej me bo moj mož
gotovo rad imel in serčno ljubil, ko sim mu poprej kakor Ra¬
hel sinu rodila. V Hebrejskim se Lejni pervorojeni sin Reuben
imenuje, ktero ime je iz besedi: rev , glejte, in ben , sin—  glejte
sinu sostavljeno, in to ime ravno zgorej imenovano Lejno veselje
pomeni in kaže.

33. In je spet spočela in sinu rodila.... in je njegovo
ime Simeon imenovala.  S temi besedami je Lea hotla reči: A r edno
sim v svojim zakonskim stanu Roga prosila, naj bi mi v moji brh¬
kosti pomagal, vedno sim se pred njim ponižvala, in lej milostljivo
je zadnjič mojo ponižno prošnjo uslišal, kar se iz tega vidi, de
me je zopet z drugim sinam razveselil, in zato ga imenuje Simeona.
V Hebrejskim se bere Šimon  od besede ali korenine sama , ktera
pomeni slišati ali uslišati.

34. In je v tretje spočela in j e druziga sinu ro di-
la.... in... je njegovo ime imenovala Levi.  Ko je bila
Lea tretjiga sinu rodila z veselim sercam reče: Zdej me bo go¬
tovo moj mož rad imel, zdej se mi bo veselo perdruževal, zdej
me bo gotovo resnično ljubil, ker je popolnama prepričan, de sini
rodovitna, zatorej tretjiga sinu imenuje Levi,  to je, združenje
ali perdruženje, od Hebrejske korenine lava,  ktera pomeni se
perdružiti ali združiti sc, posebno kader se od združenja ali lju¬
bezni moža in žene govori.

35. Ona je četerto spočela in sinu rodila.... in...
ga je klicala Juda....  Kader je bila Lea s četertim sinam
Jakoba osrečila, od veliciga veselja prevzeta reče: Zdej bom
Roga za njegovo veliko milost, ki mi jo je skazal, hvalila in ča¬
stila, zatorej ga je Judata imenovala. V Hebrejskim se bere:
-I e hud a , ktera beseda je iz dveh sostavljena in okrajšana, nam¬
reč iz besede Jehova , Rog ali Gospod, in pa iz besede hoda,  ki
hvaliti, častiti pomeni.

Poglavje XXX.

Zapopadik.

Jakob obe dekli svojih žen vzame za ravenženi ali perspavnici,
ki ste mu štiri sinove rodile. Lea mu rodi Isaharja, Cabulona in Dino.
Jakob sklene, se v svojo domovino — v očetovo hišo verniti. On se
zopet pogodi s svojim tastam ali nov pogoj ž njim stori. Umetna Ja¬
kobova zvijača svoje cede namnožiti.

k o je pa Rahel vidila, de je nerodovitna, je svoji sestri
nevošljiva bila, in je relda svojimu možu: Daj mi otroke
sicer mi je umreti.

2 .  Jakob ji je jezen odgovoril: Ali sim jez kakor Bog, kteri
ti je sad tvojiga telesa vzel P

3. Ona pa je rekla: Imam deklo Balo, perdruži se k nji,
de na mojih kolenih porodi, in de od nje sinov dobim.

4. In ona mu je Balo za ženo dala; ktera je,

5. Ko se je mož k nji perdružil, spočela in sinu rodila.

6. In Rahel je rekla: Gospod mi je pravico storil, in mojo
prošnjo uslišal, ker mi je dal sinu, in zato je njegovo
ime Dan imenovala.

7 .  In spet je Bala spočela in druziga rodila,

8. Od tega je Rahel rekla: Bog je mene moji sestri enako
storil, in še čez njo sim, in ga je Naftali imenovala.

9. Ko je Lea čutila, de je bila nehala roditi, je Zilfo svojo
deklo možu dala.

10. Ko je ta spočela in sinu rodila,

11. Je (Lea) rekla: po sreči. In zato je njegovo ime ime¬
novala Gad.

12. Zilfa je tudi druziga rodila.

13. In Lea je rekla: To je k moji sreči; zakaj za srečno
me bodo imele žene, zavolj tega ga je imenovala Ašer-

14. Ko je pa Ruben ob času pšenične žetve na polje šel, j e
mandragore najdel, ktere je svoji materi Lei pernesel-
In Rahel je rekla: Daj meni nekoliko od mandragor tvo¬
jiga sinu.

333

Poglavje XXX.

15. Ona je odgovorila: Ali se ti še premalo zdi, de si mi
moža prevzela, mi hočeš še tudi mandragore mojiga sinu
vzeti? Rahel je rekla: Naj pa nocoj za mandragore
tvojiga simi per tebi spi.

16. In ko je Jakob zvečer iz polja domu šel, mu je Lea na¬
proti šla, in je rekla: Per meni boš ležal, ker sim te za
mandragore svojiga sinu najela. In on je tisto noč per
nji spal.

17. In Bog je nje prošnjo uslišal; in je spočela in petiga
simi rodila.

18. In je rekla: Rog mi je plačilo dal, ker sim svojo deklo
svojimu možu dala, in je njegovo ime imenovala Isahar
(Jšsakarj).

19. In Lea je zopet spočela in šestiga simi rodila,

20. In je rekla: Bog me je z dobrim deležem obdaroval;
tudi zdej bo moj mož z menoj, ker mu sim šest sinov
rodila, in zato je njegovo ime imenovala Cabulon (Ze -
bulon).

21. Za njim je rodila hčer Dino z imenam.

22. Gospod se je tudi Rahele spomnil, jo je uslišal, in rodo¬
vitno storil.

23. Ona je spočela in rodila sinu, rekoč: Bog mi je za-
sramvanje odvzel.

24. In njegovo ime imenovala Jožef (jJosef} rekoč: De bi mi
Gospod (sej) druziga simi dal.

25. Po rojstvu Jožefa pa je Jakob svojimu tastu rekel: Pusti
me, de grem v svojo domovino in v svojo deželo.

26. Daj mi žene in moje otroke, za ktere sim ti služil, de

27.

28.

29.

30.

31.

32.

grem proč; ti veš službo, ktero sim ti opravljal.

Laban mu je rekel: Naj najdem milost pred teboj; skuš¬
nja me uči, de je Bog mene zavolj tebe blagoslovil.
Zgovori si plačilo, ktero naj ti dam.

On pa je odgovoril: Ti veš, kako sim ti služil, in kako
se je tvoje premoženje v mojih rokah naraslo.

Malo si imel, preden sim h tebi prišel, in zdej si bogat
postal, in Gospod te je blagoslovil po mojim prihodu.
Pi •av je tedej, de enkrat tudi svojo hišo oskerbim.

In Laban je rekel: Kaj ti bom dal? On pa je djal: Nič
nočem; če boš pa storil, kar si zgovorim, bom spet pa¬
sel in varoval tvojo živino.

Preglej vse svoje čede, in odloči vse pisane in marogaste

334

Perve Mozesove bukve.

ovce; in kar koli bo dimnatiga, blekastiga in pisaniga
ne le od ovac, ampak tudi od koz, bo moje plačilo.

33. In dones ali jutro mi bo to mojo pravičnost skazovalo
pred teboj, kader bo zgovorjeni čas prišel; in vse, kar
ne bo pisaniga, blekastiga in dimnatiga ne le od ovac,
ampak tudi od koz, naj me tatvine obdolži.

34. In Laban je rekel: Všeč mi je, kar terjaš.

35. In še tisti dan je odločil pisane in blekaste koze in ovce,
kozle in ovne; vso čedo pa, ktera je bila ene dlake, to
je, bele ali Černe je svojim sinovam izročil.

36. In je postavil prostor tri dni hoda med seboj in med ze-
tam, kteri je njegove druge čede pasel.

37. Jakob je tedej zelenih jagnjedovih, jedrovih in javornih
palic vzel, in jih je od ene strani olupil, in ko so bile
olupljene, se je tam, kjer je koža proč prišla, belo vi-
dilo; tam pa, kjer je celo bilo, je zeleno ostalo, in tako
je pisano bilo. /

38. In jih je v korita položil, kamor so vodo zlivali, de bi
čede, kader k napajanju pridejo, palice pred očmi imele,
in na-nje gledajoče breje bile.

39. In zgodilo se je, de so ovce, kader so se nar bolj meč¬
kale, na palice gledale in so storile blekaste, in pisane
in brezaste.

40. In Jakob je čedo razločil, in je palice pred oči ovnov v
korita položil; kar je bilo belih in černih, so bile La-
banove, druge pa Jakobove: in tako so bile čede med
sebo razložene.

41. Ko so se tedej v pervim času (jesen) ovce merkale, je
Jakob palice v vodne korita pred oči ovnov in ovac po¬
ložil, naj bi na-nje gledajoče breje bile.

42 .  Ko so se pa v poznejšim času (jspomlad) merkale, in pozno
imele breje biti, jih ni položil. Tako so bile pozne La-
banove, spomladanske pa Jakobove.

43. In človek fJakob) je silno obogatel, in je imel veliko
čed, dekel in hlapcov, kamel (velbljodov) in oslov.

Poglavje XXX.

335

Razlaga XXXt poglavja.

1 in  2.  Ko je pa Rahel vidila, de je nerodovitna,
je svoji sestri nevošljiva bila, in je rekla svoj im u
možu: Daj mi otroke, sicer mi je umreti. Jakob ji je
jezen odgovoril: Ali sim jez kakor Rog?.... Gotovo je
'in tudi zgodovina vsili — poprejšnih in poznejših časov spričuje
in poterdi, de se v tistih hišah, kterih gospodarji imajo več žen
in perspavnic, le malokdej popolnama mirno in srečno živ/, in de
je skorej nemogoče, se vsiga prepiranja, jeze, nenavidnosti in clo
sovraživa popolnama ogibati, in to tolikanj manj, če imate dve
sestri eniga in ravno tistiga moža. In kar je tukej sploh rečeniga,
to tudi beremo v Jakobovi zgodovini; bila je namreč dosilimal Ra¬
hel še zmirej nerodovitna, kar ji vedno veliko britkost dela, so-
sebno ker vidi, de je njena sestra Lea že z več sinovi Jakoba
razveselila in osrečila; temu pa nasproti Leo močno tlači in žali,
de ima Jakob rajši Rahelo kakor njo, ena drugi ste tedej bile ne-
vošljive in nenavidljive. Vender si pa Jakobovih žen ne smemo
misliti, kakor de bi bile v vedni jezi ali clo v sovražtvu živele;
ker Rahel Lei ni zato nenavidljevala, de je rodovitna, de Jakobov
zarod množi in moža osrečuje, ampak le samo zato ji je nenavid-
Ijiva, de tudi ona ni tako srečna svojiga moža, kteriga je serčno
ljubila, z lastnimi otroci razveseliti in osrečiti. To jo tedej mori
in tlači, zategavoljo britko zdihuje, in od velike žalosti pi-emagana
nespametno od moža terja, ji otroke oskerbeti; te Rahelne besede
pa Jakoba močno ganejo, ves zavzet in polen nevolje ji reče:
Ali misliš, de sim Kog, in de je v moji moč/, ti to dati, kar ti
je on dosilimal odrekel? Mora se pa tukej opomniti, de Rahel
ni tako mislila kakor govori; hotla je namreč s temi besedami Ja¬
koba prositi, naj bi Roga za-njo prosil, jo rodovitno storiti, ker
je dobro vedila, de je tudi Rebeka Jakobova mati dolgo časa ne¬
rodovitna bila, in de je Izak za-njo Roga prosil, kteri je milostljivo
njegovo prošnjo uslišal in Rebeko rodovitno storil. Iz vsiga tukej
ob kratkim spomnjeniga se tedej vidi, de si Jakobovi ženi niste iz
hudobniga serca ampak iz nespametne nenavidnosti življenje gre¬
nile in krajšale.

3—- 6. Ona pa je rekla: Imam deklo Ralo, p er druži

sc k nji, de na mojih kolenih porodi. k ter a je...

spočela in sinu rodila. In Rahel.... ga je Dan imeno¬
vala.  Kar tukej Rahel svojimu možu svetije, je sploh navadno
bilo, in ravno to je tudi nerodovitna Sara'že poprej Abrahamu
svetvala in storila. Hotla je nerodovitna Rahel po dekli otrok do¬
bili j in jih kakor svoje zrediti. Jakob iz ljubezni do otrok in do
svoje žene Rahel brez pomislika naglo pervoli v Rahelno prošnjo,
spi per dekli Rali, naj bi tako svojo nerodovitno ženo z otroci
razveselil in jo v njeni veliki brhkosti potolažil.

De na mojih kolena h porodi,  to je, de otroka od nje dobim
m ga za svojiga vzamem; zakaj od nekdej je navadno bilo, de so

22

330

Perve Mozc/sove bukve.

očetje koj po rojstvu otrok taiste z velikim veseljem na svoje na¬
ročje jemali ali na kolena posajali, in jih s tem ravnanjem za svoje
spoznali, in ravno tako storiti tudi Rahel obljubi, ako ji bo njena
dekla po njenim možu otroka rodila. Te in enake šege stran otrok
se tudi na raznih družili krajih sv. pisma bero, kakor postavim v
Jobov. bukv. 3, 12. Job v svojih silno velikih težavah z milim
glasam reče: Boljši bi bilo za me, ako bi bil v maternim telesu
umeri, ali naglo poginil, ko sim bil rojen. Zakaj sim bil na ko¬
lena vzet itd.  Ko je pa bila dekla simi rodila, Rahel od veselja
reče: Zdej mi je Bog svojo milost skazal — on sam se je za-me
potegnil in me zasramovanja rešil — on je milostljivo mojo prošnjo
uslišal; zatorej gaje  Dan  imenovala, ktera beseda v Hebrejskim
pomeni tistiga, ki sodi — pomeni sodnika — Boga, ki je po pra¬
vici sodil. Kakor je Lea svojim otrokam imena dajala, ravno to
tudi Rahel stori, sevede z dovoljenjem moža po stari navadi.

7 in 8. In s p e t j e Bala spočela in dr uz i g a rodila....
Rahel... ga je Naftali imenovala.  Ko je bila dekla svoji
gospodinji druziga sinu rodila, reče Rahel: Zdej je prepir z božjo
pomočjo dokončan, zdej imam kakor sestra sinove, dolgo časa sim
se ž njo prepirala, odsihmal bove v prijaznim miru živele, ker se
je dobrotljivi Bog mene milostljivo usmilil, in mi je po dekli dal,
kar sim si serčno želela; zatorej ga ona imenuje Naftali, ktero ime
v Hebrejskim pomeni prepiravca, bojovavca, ali pa pomeni moj
prepir — moj boj.

9 — II. Ko je Lea čutila, de je bila nehala roditi,
je Zilfo svojo deklo možu dala. Ko je ta spočela in
in sinu rodila — gaje Lea... Gad imenovala.  Ker Lea
že ene leta ni več spočela, in ker si misli, de tudi zanaprej več
spočela ne bo, se je jela bati, sesterni sinovi, ktere Rahel po
svoji dekli dobiva, bi vtegnili njene v kratkim v številu doseči ali
jih pa clo prekositi, zatorej Jakoba vedno nagovarja in prosi, naj
bi se tudi njene kakor Rahelne dekle poslužil, in jo za svojo ra-
venženo spoznal. Jakob tudi v njeno prošnjo rad pervoli sosebno
zato, naj bi med ženama (sestrama) ne vstal prepir, jeza ali clo
sovražtvo, in naj bi mu Lea nikakor očitati ne mogla, kakor de
bi on le samo s sestro deržal, potegval, in samo na njene proš-
nje gledal in jih spolnoval. Ko je bila Lejna dekla spočela in
sinu rodila, reče Lea: Po veliki sreči se mi je to naklonilo
prav srečna sim, in zato ga Gad  imenuje, to je, srečo ali blaz¬
nost; ker pa Hebrejska beseda gad  tudi trumo, množino ali šok
pomeni, zatorej ga je morebiti tako imenovala, ker si misli: Zdej
sim mati trume sinov, in to ji je pred vsim družim veliko veselje
delalo.

12 in 13. Zilfa je tudi druziga rodila. In Lea.."
ga je imenovala As er. Ako se nam ravno Lejno in Rahel««
govorjenje per rojstvu sinov čudno in zavzetljivo zdi, nas vender
celo nju obnašanje v teh okolinah prav natanjko poduči, kaj j 11
kako de so ljudje teh starih časov v teh rečeh sploh mislih "!
ravnali, in kakšne šege de so per njih navadne bile. Od nekdej
so ysc  stare ljudstva taiste ženske 'spoštovale in visoko cenile?

Poglavje XXX.

337

ktere so bile matere mnogoštevilnih ali svojih lastnih ali pa za
svoje vzetih otrok, ker so po mnogim številu sosebno skerbele
za srečo in bogastvo hišnih gospodarjev ali svojih mož; zakaj ko-
likanj več ko je bilo v eni in ravno tisti hiši otrok posebno sinov,
tolikanj več je bilo skerbnih obdelovavcov in oskerbnikov polja,
tolikanj več je bilo marljivih in skerbljivih pastirjev raznih ži¬
valskih čed: 'na tako vižo se je tedej hišno premoženje močno in
veselo množilo, in zarodi od leta do leta imenitniši in mogočniši
perhajali, zatorej so v jutrovih deželah očetje in matere pred vsim
družim sosebno za veliko število otrok skerbeli in v brezštevilnim
zarodu svojo pravo srečo in čast iskali. Ni se tedej potem takim
čuditi, ko Lea reče: k moji sreči in k moji veliki časti mi je tudi
ta sin rojen; zakaj srečno — popolnama srečno me bodo sploh
vsi hvalili in častili, posebno me pa bodo matere za srečno spo¬
znale in visoko cenile, in ravno zato ga ona imenuje Ašer,  ktera
beseda v Hebrejskim pomeni tistiga, ki srečo pernese ali sreč-
niga stori.

14 — 16. Ko je pa Ruben ob času pšenične žetve
na polje šel, je mandragore naj del.... In Rahel je

rekla: Daj meni nekoliko od mandragor. Ona je

odgovorila: Ali.... mi hočeš še tudi mandragore mo¬
ji ga sinu vzeti? Rahel je rekla: Naj pa nocoj.... p er
tebi spi. In.... Lea mu je naproti šia in je rekla: p er

meni boš ležal . Razlagavci sv. pisma Hebrejsko besedo

iludaim , ktera se tukej in pa v visoki pesmi 7, 13. bere, prav
razno prestavljajo in jo v mnogoterih pomenih jemljejo; eni namreč
pod njo razumejo sploh dišeče zeljša, drugi dišečice (Aiolce),
ali pa limbar (delijo), zopet drugi lemone ali pomeranče; vender
pa le tisti prav imajo, kteri pod to besedo razumejo mandragore,
to je, zeljše, kteriga korenine so podobne spodnjimu delu človeš-
kiga trupla z nogami vred. Mislili so v poprejšnjih časih, de ima
to zeljše posebno skrivno moč, zatorej so se ga dostikrat nespa¬
metno — clo norčavo in bedasto poslužvali sosebno ženske, naj
bi si ž njim ljubezen mož ložej perdobile in na čudovitno vižo
spočele, zatorej tako  hrepenenje po tem. zeljšu, česar nas tukej
spomnjena zgodba do živiga prepriča. In v tem pomenu so tudi
večidel skorej vsi razlagavci poprejšnih časov besedo dudairn  ra¬
zumeli, kakor postavim Aleksandrinci, sv. Jeronim v svoji Latinski
prestavi, Sirski, Arabski, in mnogoteri drugi razlagavci sv. pisma.
Iver so tedej sploh vse ženske teli časov čudovitno moč temu zeljšu
perpisvale, zatorej sc ni čuditi, de ste tudi Lea in Rahel, Jakobovi ženi,
če ravno nespametno verjele, de ima to zeljše posebno in clo čudovitno
moč v sebi, ložej možu dopasti in hitrejši spočeti, zatorej ste kakor
druge žene tako močno po njem hrepenele. Vender bi pa vtegnil
tukej marsikteri vgovoriti, de se od žen pobožniga Jakoba ne sme
misliti, kakor de bi bile v resnici na take nespametne in bedaste
reči verjele, ali se clo taistih v razen namen poslužvale; kdor bi
lo terditi hotel, bi bil očiten nasprotnik zgodovine teh časov, ktera
nam spričuje, de ste sc Jakobovi ženi več družili še bolj nespa¬
metnih in clo pregrešnih reči v svoj namen poslužvale. Tako, po-

* 22

898

Perve Mozesove bukvo-

stavim, vkrade Rahel, ko se z Jakobam iz očetove hiše na pot v
domovino svojiga moža poda, svojimu očetu bogove, jih časti in
moli; ako je tedej Rahel po spricuvanju zgodovine clo v bogove
verovala, in jim božjo čast skazovala, tolikanj verjetniši je potem
takim, ue je lahkomisleča Rahel z druzimi ženami vred tudi na
čudovitno moč mandragor terdno verovala, in od njih pričakovala,
de jo bodo gotovo možu še prijetniši in clo rodovitno storili. Ni¬
kakor pa nimajo tisti razlagavči prav, kteri pod dudaitn  dišečice
ali sploh dišeče zeljša zastopijo, ker je tukej od sadu ne pa od cvetja
govorjenje, mora se tedej tako zeljše pod to besedo razumeti.,
ktero po ocvetenju veliko lepiga in v jed dobriga in prijetniga sadu
pernese, kar od mandragor vsi enoglasno spričujejo, kteri so jih
vidili, in njih prijetni sad okusili in jedli. Ravno tako se pa tudi
pod besedo dudaim  ne morejo ne pomeranče ne lemone zastopiti,
ker poinerančne in lemonske drevesa skoz celo leto dovelj obilniga
sadu perneso, zatorej se v slehernim letnim času pomeranče in le¬
mone prav lahko dobo, ako bi se tedej ta sad tukej pod dudaim
razumeti mogel, bi gotovo ne bilo potrebno perdjati: de je Ruben
ob času pšenične žetve na polje šel, in mandragore najdel, kterih
sad je zrel in prijeten v jed bil. Zakaj je tukej perdjano: ob
času šzetve?  Žetva se je v jutrovi sploh v drugi polovici maliga
travna začela, in je proti koncu velildga travna večidel dokončana
bila; sadje raznih dreves in zeljš se je pa nekoliko časa poznejši
dozorilo, in ravno to tudi od mandragor velja; ker je tedej Ruben
že ob času žetve popolnama dozorjcne mandragore najdel, jih z
veseljem vterga in domu svoji materi nese, naj bi jo ž njimi raz¬
veselil, kakor tudi nas veseli, kader zgodne dišečice ali zgodno
sadje poprej kakor je sicer navadno najdemo. Ta kratka opomba
nam zadosti razvedri, zakaj de ste obe Jakobovi ženi tako močno
po dopernešenih mandragorah hrepenele, in to hrepenenje je še
tolikanj veči bilo, ker so mandragornimu sadu posebno in čudo¬
vitno moč perpisvali, kakor je rečeno bilo.

Ker Lea tukej svoji sestri očituje, de ji je ona moža odver-
nila, zatorej mislijo eni, de Jakob ni več z Leo kakor z zakonsko
ženo živel, ampak de se je le samo Rahele deržal in ž njo za¬
konsko dolžnost spolnoval, kar se pa vender ne da in ne more
opravičiti. V ti reči' samo zamoremo terditi, kakor je zgorej ska-
zano bilo, de je Jakob Rahel vedno rad imel in jo serčno ljubil,
ako je ravno dosihmal še zmirej nerodovitna bila; ker mu je zdcj
po svoji dekli Rali že dva sina rodila in ga ž njima razveselila,
jo je še rajši imel, in to je Leo tlačilo in ji britkost delalo, z«* 110
tedej sestri očituje, kakor de bi ji bila moža odvernila. Kar pa
sploh zakonski stan tiče, je že v teli kakor v poznejših časih na¬
vadno bilo, de so možje posamezno in po redu per svojih ženah
spali, ako so v mnogoženstvu živeli, gotovo je tudi Jakob P°
tej stari navadi s svojima ženama živel, česar nas posebno
prepriča, ker Rahel svoji sestri reče: Naj pa nocoj mož, ako
imam ravno jez pravico na-nj, za mandragore tvojiga sinu P el
tebi spi. Ta Rahelna ponudba dopade Lei, radovoljno ji da n'
mandragor svojiga sirni, hiti Jakobu, ki iz polja domu gre, naprob

3^9

Poglavje XXX.

in mu vse odkrije, kar se je bilo permcrilo; pove mu pa tudi, če¬
sar de se Rahel hoče poslužiti, in beržkone mu zato to reč razo¬
dene, ker je še vselej svoji sestri nevošljiva in nenavidljiva bila,
de jo ima Jakob rajši kakor njo, in ker si misli, de bo Rahel s
tem ravnanjem Jakobovo gorečo ljubezen zgubila in de bo mož
zanaprej rajši njo kakor njeno sestro imel, in to se bo gotovo tudi
zato zgodilo, ker so si že v teh starih časili mislili, de je ne¬
zdravo in elo smertno nevarno z ženami spati, ktere se tacih ali
enačili reči poslužvajo. .

17 in 18. In Bog je nje prošnjo uslišal; in je spo¬
čela in p e t i g a s i n u rodila, in.... gaje I s a h a r imeno¬
vala.  Lea že ene leta ni bila več spočela in rodila, zdej zopet
spočne in sinu rodi, kteriga od veselja Isahar  imenuje, v Hebrej¬
skim se ta sin kliče lšsakar , ktero ime je iz dveh besedi sostav-
Ijeno, namreč iz jiš  ali ješ,  ki pomeni Je, in iz sakar,  to je,
plačilo; pomeni tedej to ime: je plačilo.  S tem imenam je Ima
hotla reči: Prav obilniga plačila sim se vdeležila zato, de sim
mandragor svoji sestri dala; zakaj razveselil me je Bog s sinara
in sicer ob času, v kteriin nisim več mislila, de bom še sama zo¬
pet spočela in rodila, lej tedej veliko plačilo! Bog me je zopet
rodovitno storil.

19 — 21. In Lea je zopet spočela in šestiga sinit
rodila, in.... ga je Cabulon imenovala. Za njim je
rodila hčer Dino z imenam.  Ko je bila Lea s šestim sinam
Jakoba osrečila, z veselim sercam reče: Zdej me bo moj mož go¬
tovo prav rad imel, ker sim ga s celo trumo sinov razveselila, za¬
torej svojiga šestiga sinu imenuje Cabulon,  v Hebrejskim Zebulon,
to je, prebivaljše, od korenine zobal,  ktera pomeni prebivati,
vkup stanovati. — Na vprašanje: zakaj de sv. spisatelj imena Ja¬
kobovih sinov tako razložilo popiše? se lahko da odgovoriti. Zato
jih Mozes tako natanjko popiše, naj bi vsi Israelci jasno spoznali,
od kod de so, in kteri de so bili začetniki ali osnovavci njih za¬
rodov, in zakaj de so zarodi te lastne imena dobili, ker jim je
bilo na temu sploh veliko ležeče. Mozes nam ne pove, zakaj de
je Lea svoji hčeri ime lh'na  dala; ker pa v Hebrejskim beseda
(lina  pomeni pravico, od korenine dun  ali din  soditi, zatorej imajo
tisti se nar bolj prav, ki terdijo, de je hotla ona s tem imenam glede
na trumo svojih otrok iz nenavidnosti svoji sestri in vsim družim po¬
kazati, de ima ona, ker je svojo sestro v množenju Jakobovih otrok
prekosila, veliko veči pravico svojiga otroka — namreč svojo hčer
O mo  kakor pa Baliel dekelniga sinu Dan (jz,  lej 6to versto) imenovati.

%%  — 2-1. Gospod se je tudi llahele spomnil.

Ona je spočela in sinu rodila. in je njegovo ime

imenovala Jožef....  llog se je Rahele spomnil se ne sme
razumeti kakor de bi bil on dosihmal nje pozabil, ker je zavolj
božjih lastnost clo nemogoče, de bi se kaj taciga zgoditi moglo,
ampak  po človekovo misliti se je samo zdelo, kakor de bil Rof*
llahele pozabil; zakaj hotel je Rog, naj bi bil pervorojeni Rahelui
sin nar slednjiši — nar mlajši med sinovi, ktere je Jakob v Me-
zopotamii rodil; hotel je milostljivi vladar ljudi, naj bi ga starši,

P e r v e M o z e s o v e bukve.

£40

ker so ga tako dolgo časa želno pričakovali, sosebno ljubili in se
z a volj njegoviga rojstva veselili, kar se je tudi v resnici zgodilo,
kakor nam Jožefova zgodovina očitno in prav lepo polerdi. Za¬
torej Rahel, ko je bila s svojim pervorojenim sinarn Jakoba osre¬
čila, hvaležno in z veselim sercam reče: Zdej mi je milostljivi
Bog odvzel vse zasramvanje. Imenuje ga z imenam Jožef,  v He¬
brejskim Josef , ktera heseda pomeni tistiga, ki da, ali ki ima moč
in oblast dati, od korenine jasaf , dati, perdjati; ponižno tedej
Rahel s tem imenam prosi, naj bi ji Bog še več otrok milostljivo
dal, in tako njo in njeniga moža popolnama osrečiti blagovolil.

25 in 26. Po rojstvu Jožeta pa je Jakob svojimu tastu
rekel: Pusti me, de grem v svojo domovino in v svojo de¬
želo. Daj mi žene in moje otroke, za ktere sim ti slu¬
žil.... Ker je bil Jakob po zgorej rečenimu še sedem družili
let Labanu za njegovo mlajši hčer služiti obljubil in po storjenim
pogoju svojo obljubo zvesto dopolnil, in ker je bil Jožef nar mlajši
zmed tistih sinov, ktere je Jakob v Mezopotamii rodil, zatorej se
iz tega lahko prepričamo, de je Rahel še le po dosluženih obljub¬
ljenih letih Jožefa Jakobu rodila; zakaj koj po Jožefovim rojstvu
reče Jakob svojimu tastu: Pusti me, de grem v svojo domovino,
kar bi pravičen Jakob svojih obljub svest ne bil terjal, ako bi ob¬
ljubljene sužne leta že ne bile pretekle. Imel je sicer miroljuben Jakob
popolnama pravico na svoje ženi, na svoje otroke in na obe dekli, s
kterima je bil Laban po dokončani ženitnim svoje hčeri po stari
navadi obdaroval, in kterili se je bil Jakob kakor ravenžen poslu¬
ževal; zakaj on sije svoje ženi z deklama vred za veliko plačilo —
za plačilo namreč stirnajsterili težavnih sužnili let perdobil ali bolj
prav kupil; če je pa temu ravno tako, vender miroljuben Jakob
Labana za svoje ženi, otroke in dekli pohlevno prosi, naj bi mu
brez vsiga prepira dal, na kar ima pravico, in de bi Laban še
raji v to pravično prošnjo pervolil, ga Jakob prijazno opominja,
še enkrat dobro prevdariti in na drobno premisliti, kako zvesto de
sim ti v teh pretečenih letih služil, in kako natanjko de sim svojo
dolžnost spolnoval.

27 in 28. Laban mu je rekel: Naj najdem milost pred
teboj; skušnja me uči, de je Bog mene zavolj tebe blago¬
slovil. Zgovori si plačilo, ktero naj ti dam. S temi bese¬
dami Laban očitno pokaže, kako pravična de je Jakobova prošnja,
in de ga tedej ne more in ne sme siliti še dalje, ako sam noče, v
njegovi hiši ostati; vender pa samopridni Laban zavolj silno veli—
ciga dobička, kteri se od leta do leta veselo množi, naglo sam
per sebi sklene, v Jakobov odhod, naj velja kar koli hoče, kratko
nikar tako hitro pervoliti, zatorej ga začne ponižno prosili, naj bi
še dalje v njegovi hiši ostal, in'ravno tako zvesto kakor dosilnnal
svojo službo opravljal in za srečo njegove hiše skerbel. De. ' M
pa Laban svojiga zeta ložej pregovoril in ga hitrejši od njegoviga
sklepa odvernil, mu prijazno obljubi vsaktero plačilo, kakorsno-
koli bi on za svojo službo terjati hotel, zanaprej natanjko plače¬
vati, in storjenimu pogoju popolnama zadostiti: vender pa on
ne obljubi iz ljubezni in hvaležnosti do Jakoba, ampak iz gohga

1» oglavje XXX.

341

samoprida, glede namreč na množenje svojiga bogastva. Narnest
skušnja me uči  so Aleksandrinci in veliko družili prestavljavcov
takole prestavili in razumeli: Jez (Laban) sim po bogovanji spoz¬
nal, to je, jez sim svoje bogove ali hišne malike, ktere so sploh
Terafine imenovali, za svet vprašal, in sicer zato so tako presta¬
vili, ker se v Hebrejskim bere nihašti,  to je, sim prerokoval ali
bogoval, od korenine nahaš  ali bolj prav ni/ieš , ktera beseda je
raznih pomenov, pomeni namreč: prerokovati, bogovati, natolco-
vati, si misliti, pomeni pa tudi, skusiti, se po skušnji učili, in v
tem pomenu se mora tukej beseda nihašti  vzeti, zatorej imajo le
tisti prav, kteri pod njo razumejo skusiti ali se iz skušnje učiti;
hotel je tedej Laban s tem reči:' Po večletni skušnji spoznam in
sim popolnama prepričan, de me je Bog le samo zavolj tebe tako
obilno blagoslovil in srečniga storil.

J29 in 30. On pa je odgovoril: Ti veš kako sim ti slu¬
žil.... Malo si imel preden sim h tebi prišel, in zdej si
bogat postal.... po mojim prihodu. Prav je tedej, de en¬
krat tudi svojo hišo oskerbim. Po spričuvanju 27 te  verste
Laban očitno spozna, de ga je Bog zavolj Jakoba srečniga storil,
in ravno to mu tukej sam Jakob poterdi, rekoč: Zavolj mene te
je Bog blagoslovil, zavolj mene si imeniten in bogat postal. —
P<> mojim prihodu , v Hebrejskim se bere: po mojih nogah , ktere
besede se dajo razno razumeti; nekteri pod njimi zastopijo: po mo¬
jih delih in opravilih, ali po moji skerbi te je*Bog blagoslovil;
drugi jih prestavijo: kamor koli sim šel , to je, v vsili rečeh,
kterekoli si bil meni izročil, ti je Bog svoj blagoslov obilno po¬
daril, ali vse ti je po sreči šlo, zatorej stari prigovor: ta človek
ima dobro nogo , to je, on je v vsili svojih opravilih srečen: pod
temi besedami se pa tudi zastopi prihod , kakor se v naši Vulgati
bere; hoče tedej Jakob ž njimi reči: od tistiga časa, ko sim bil
v tvojo hišo prišel, te je milostljivi Bog na sosebno vižo blago¬
slovil; bodi mu za ta veliki blagoslov vedno hvaležen in zadovoljili,
z čimurkoli te je on obogatel in osrečil. Zdej pa tudi meni per-
pusti in blagovoli, de vender enkrat začnem za svojo hišo sker-
beti, dovoli mi, de grem nazaj v očetovo hišo, naj me Bog mi¬
lostljivo blagoslovi, kakor je meni in mojim predočakam obljubil.

31. In Laban je rekel: Kaj ti bom dal? On pa je djal?
nič nočem; če boš pa storil, kar si zgovorim, bom spet
pasel.... Kratko nikakor in clo na nobeno vižo Jakob svojiga
tasta ni v stanu pregovoriti, ga nakloniti in ganiti, naj bi mu do¬
volil ta kraj zapustiti, in se s svojimi vred v očetovo domovino
verniti. Namest de bi bil Laban v .Jakobovo pravično prošnjo per-
volil, mu samo reče: izgovori si kar koli ti je ljubo, in gotovo
ti hočem dati. Laban govori tukej kakor samopridnež, ker si misli,
de bo še zmirej od Jakobove službe veliko dobička vlekel in za¬
volj njega srečen, ako mu bo ravno plačeval, kar si bo on za
svojo službo izgovoril. Ker se tedej Jakob prepriča, de celo nje¬
govo pregovorjanje nič ne pomaga,'reče svojimu tastu: nič nočem,
to je, nobene reči od tebe zastonj imeti nočem — clo nobene, ktere
bi s svojo službo ne zaslužil, ali si jo v pogoju ne izgovoril; če

34«

1’ er v e Mozesove bukve.

tedej obljubiš pogoj, kteriga ti bom zdajci povedal in razložil,
zvesto spolnovati in vsimu, kar koli bom od tebe terjal, zadostiti,
hočem se zanaprej za tvojo hišno srečo — za množenje tvojiga
hišniga premoženja skerbeti', vendcr mu pa ne pove, koliko let de
hoče še per njem ostati.

3«. Preglej vse svoje cede, in odloči vse pisane in

marogaste ovce, in kar koli bo dimnatiga- bo moje

plačilo. Besede te in sledečili verst so temne in kalne, in ravno
tako temnoten je tudi njih zapopadik, zatorej je zares težavno, ga
razvedriti in jasno povedati. Razlagavci se v prestavi in razve-
drenju ne sklepajo sosebno zato, ker so besede teh verst drugači
v izvirnim spisu, drugači v naši Vulgati sostavljcne, in tudi Alek-
sandrinci jih drugači v svoji prestavi bero. Kar to versto vtiče,
se da razjasniti, ako sledeče reči natanjko prevdarimo: Kader sv.
spisatelj ali od ovac ali od koz govori, se mora vselej obojni spol
razumeti, in kader on ali samo ovce ali pa samo koze imenuje, se
morajo ovce in koze pod eno in ravno tisto besedo zastopiti, dalje
sv. spisatelj ne govori tukej od poprejšnjih ampak od prihodnjih
let, ne govori kako de je dosihmal bilo, ampak kako de ima za¬
naprej biti; če si to ob kratkim spomnjeno živo pred oči stavimo,
je pomen ali razum te verste sledeči: Loči, reče Jakob Labanu,
per vsili svojih čedah živali raznih barv od tistih, ktere so ene in
ravno tiste — ali bele ali Černe barve, izroči žival raznih barv
družim pastirjem« meni pa samo tiste, ktere so ene ali bele ali
Černe barve, in kar bodo živali ene barve pisaniga rodile, naj bo
meni v plačilo; ako tedej v ta pogoj pervoliš, ti hočem še daljo
služiti.

Namest preglej in odloči  se v Hebrejskim bere: Šel bom da¬
nes skoz vse tvoje cede ločit vso Hval itd ., hotel je Jakob s tem
ravno to, kar je zgorej povedaniga, reči, namreč: Pojva in pre¬
glejva dones vse tvoje čede, pojva jih ločit in razdelit — kar jih
je pisanih na eno stran, kar jih je pa belih ali černih, to je, ene
barve na drugo stran. Kar mnogotere živalske barve vtiče, sc v
Hebrejskim pod sledečimi imeni bero: Pod imenam nahod  se sploh
vse tiste ovce razumejo, ktere so sicer bele barve, pa so vendcr
nekoliko marogaste; pou besedo talu  se zastopijo veči maroge ali
bele ali Černe, in sicer bele, če je ovca Černe, Černe pa, če je
ovca bele barve; beseda akod , litera se v 35. versti bere, po¬
meni in kaže tiste ovce, ktere so marogastih nog; beseda bar ud
se per tistih živalih rabi, ki so z majhnimi marogami po celim ži¬
votu tako rekoč obsute; in pod besedo hum  se pa tiste živali ume-
jo, ktere niso ne popolnama bele, pa tudi ne popolnama Černe,
ampak dimnate in černkaste barve.

33. In dones ali jutro mi bo to mojo pravičnost ska-
zovalo pred teboj.... in vse kar ne bo pisaniga.... naj
me tatvine obdolži. Ta pogoj naj bo očitno znamnje za vse
čase, naj bo znamnje moje zvestobe in pravičnosti; zakaj kader-
koli boš k meni na spašovnike prišel, moje in tvoje čede preštevat
in ogledevat, in kaderkoli bi med mojimi čedaini kako žival ali
bele ali Černe barve najdel, si misliti smeš in zamoreš, de sim ‘ c

Poglavje XXX.

343

prekanil, de sim te ogoljfal, de sim krivično s teboj ravnal in de
nisim najnimu pogoju zvest ostal.

34 — 36. In Lab a n je rekel: Všeč mi je, kar terjaš.

E n še tisti dan je odločil pisane.... koze in ovce....
vso če do pa, k ter a j e bila ene dlake...: je s voj im s i-
novam izročil. In je postavil prostor tri dni hoda med
seboj in med zetam, kteri je njegove druge čede pasel.
Pogoj, ki ga Jakob svojimu tastu ponudi, de hoče namreč odsih¬
mal samo tisto živino pasti,  kije ene barve, ki je ali belih ali
černih dlak, močno dopade skopimu in lakovnimu Labanu; zakaj
večletna skušnja ga je učila, de živali ene barve večidel tudi mlade
ravno tiste dlake rode, zatorej mu ta pogoj veliko veselje dela, ker
zaupljivo perčakuje, de se bo tako njegovo premoženje naglo mno¬
žilo, in njegovo bogastvo veselo narašovalo; vender se pa ni
zgodilo, kakor si samopridnež misli, česar se bomo spodej pre¬
pričali.

Vso čedo ene dlake je svojim sinovam izročil.  Te
besede so protivne — so nasprotne temu, kar se v 32 .  versti bere;
dal je namreč po 32. versti Laban vse čede ene barve ali dlake
Jakobu, naj jih pase, sinovam pa pisane ali marogaste; po tej
versti pa Laban izroči čede ene barve — bele in Černe svojim si¬
novam. De bi se tedej besede te verste s besedami 32te skle¬
pale, jih eni takole uinejo, ker terdijo, de je sicer po 32 .  versti
Laban čede ene barve Jakobu izročil, naj bi jih pasel, de je pa
vender tudi ene svojih sinov ž njim vred pasti izvolil, kteri bi
vedno per njem bili, na-nj gledali in pazili, ali je on zvest, ali
se ravna po storjenim pogoju, in ali ni nobene zmešnjave in golj-
fijc por čedah, ktere je njih oče svojimu zetu izročil. Vender pa
ta misel, ker se ne da zagovarjati in opravičiti, ni verjetna, za¬
torej imajo tisti veliko bolj prav, kteri terdijo, de se je tukej sča-
sama nekej srednjih verst v izvirnim spisu zavolj nemarne pazlji¬
vosti nekterih prepisavcov ali bodi si že kakorkoli iz stave izpustilo;
niso pa vsi prepisavci ene in ravno tiste srednje verste zanemarili,
ampak eni so te, eni pa une v svojih prepisih v nemar pustili,
česar nas sosebno to prepriča, ker razni prestavljavci, ki so se
raznih prepisov poslužvali, ravno tako razno prestavljajo, kar bi
se pa gotovo ne bilo primerilo, ako bi si vsi prepisi v stavi enaki
bili. Tej zmešnjavi je sam Laban perložnost dal, ker vemo, de
je on pogoj z Jakobam vedno prenarejal in menoval, mu zdej te,
zde, une čede — zdej pisanih, zdej enacik dlak izročil. Mozes
'se te spremembe in v novič storjene pogoje na tanjko popiše,
vender se pa večidel per teh spremembah enih in ravno tistih be¬
sedi po sluzi in sicer zato, ker so taiste sploh le v majhnih rečeh
obstale; tako postavim, Laban po pervim pogoju svojimu zetu iz¬
roči bele in Černe, sinovam pa pisane čede; po drugim pogoju pa
Jakobu izroči pisane, in sinovam bele in Černe čede itd. Skušnja
nas pa uči, kako lahko de se v prepisovanju, sosebno če nismo
pazljivi, ena ali druga beseda, eden ali drugi izrek, ali clo cele
verste iz stave izpuste, in to tolikanj ložej, ako se v več verstah
fne in ravno tiste besede, eni in ravno tisti izreki bero itd.; to ob

344

P er ve Mozcsove bukve.

kratkim spomnjeno je iedej pravi uzrok tukej imenovano zmeš¬
njave.

Laban vse oskerbi, kar koli bi po njegovim brihtnim prev-
darku k narašanju premoženja in bogastva pomagati vtegnilo; nar
poprej skerbno razdeli svoje cede; pošle potem svoje sinove s pi¬
sanimi čedami tri dni hoda delječ, naj bi se pisane z belimi ali
černimi ne merkale in breje ne bile, in naj bi ne imele — ne po-
vergle pisanih mladih v Jakobov dobiček in srečo; stori in ravna
pa samopridnež tako, ker le na svojo in ne na srečo svojiga zeta
gleda. Bile so Jakobove in čede sinov več dni hoda med seboj
ločene, to nam spričuje, kako silno veliki, obširni in prostorni de
so spašovni kraji v teh starih časih bili.

37 — 39. Jakob je tedej zelenih jagnjedovih, je-
d r o v i h in j a v o r n i h palic vzel, in j i h j e od ene strani
olupil, in ko sobileolupljene....,jihjevkoritapo-
1 o ž i I.... de bi čede, kader k n a p a j a n j u p r i d e j o.... n a-
n j e gledajoče breje  bile. In zgodilo seje, de so ovce...
storile b J ek as te, in pisane in brez  as  te. Kar tukej ime¬
novane drevesa sosebno jagnjedovo ali topolovo drevo vtiče., od
kterili si je bil Jakob vej v palice narezal, ktere je mnogotero
olupil in obelil, kterili se je potem umevno poslužil in tako svojiga
tasta — lakomniga in skopiga Labana prekanil, se misli prestav-
Ijavcov in razlagavcov sv. pisma ne sklepajo. Nektcri terdijo, de
se mora pod Hebrejsko besedo libne  namest topoloviga drevesa
drevo štoraks  razumeti in sicer zato, ker se v Arabskim jeziku
drevo štoraks lubra  imenuje, beseda lubra  je pa Hebrejski besedi
libne  močno enaka, zravin tega se tudi trudijo svojo misel s tem
opravičiti, ker se v Arabski in Greški prestavi ravno to drevo pod
Hebrejsko besedo libne  bere in zastopi. Če pa vender na lastnost
tega drevesa gledamo, in druge okoljšine prevdarimo, se lahko
prepričamo, de ta misel ni verjetna, in de se pod Hebrejsko be¬
sedo libne  ne more drevo štoraks umeti, ker ne vemo, ali je to
drevo tudi v Mezopotamii raslo ali ne, in ako bi ravno tudi v tem
kraju domače bilo, bi se ga Jakob ne bil mogel v svoj namen po-
sluziti sosebno zato ne, ker tako močno diši, de se ga Arabčani
v preganjanje kač poslužvajo; ne bile bi tedej čede blizo tako
močno dišečih palic rade ostale in ob času mečkanja na-nje gle¬
dale; vemo pa temu nasproti, de so topolove drevesa v Mezopo-
tamii veselo rasle in se naglo množile, sosebno tiste, kterili listje
je belkaste barve, vej teh dreves je tedej Jakob vzel in v svoj
namen obernil. Kar Hebrejsko besedo luz  zadeva, se razlagavci
sv. pisma bolj sklepajo, skorej vsi pod njo razumejo jedrovo drevo,
ktero povsod veselo rase, zatorej je Jakob lahko toliko njegovih
vej dobil, kolikor jih je potreboval svojimu namenu zadostiti. l*°"
Hebrejsko besedo armon  pa zopet nekteri namest javorniga ko-
stanjovo drevo zastopijo, kar ni verjetno sosebno zato ne, kei
ne vemo, ali je kostanjovo drevo v teli krajih raslo ali ne, to pa
vemo, de je javorno tudi v Mezopotamii domače bilo, in kteriga
sc je Jakob tolikanj rajši poslužil, ker se samo od sebe rado lusi,
zatorej je Jakobu prav po volji bilo. In ko si je bil Jakob 0(1

Poglavje XXX.

345

zgorej imenovanih dreves dovelj palic oskerbel, jih naglo razno
olupi in obeli — jih z eno besedo z mnogoterimi — belimi, zele¬
nimi in sploh s pisanimi barvami previdi, in jih potem ravno tako
umetno po koritih ali zraven njih položi in potakne, naj bi živali ob
času napajanja, v kterim so se nar rajši merkale, na-nje gledale,
breje postale in mlade pisanih barv storile, tako je on, kakor je
bilo rečeno, svojiga skopiga tasta prekanil.

Marsikteri bi vtegnil vprašati, ali se more in sme Jakob v tem
svojim ravnanju zagovarjati? Če to njegovo ravnanje na tanjko
brez vse ednostranke prevdarimo, se gotovo ne more zagovarjati;
zakaj prekanil — goljfal je on Labana s tem svojim ravnanjem,
sleherno prekananje pa, sleherna goljfija, ali misel goljTati in pre¬
kaniti se ne pusti zgovarjati, ni nam tedej in nam tudi ne more
biti s tem svojim ravnanjem v izgled, ne bilo bi prav, ako bi ga
zavolj tega djanja hvaliti ali clo nasledovati hotli; tudi Mozes ga
ne hvali, ga ne zagovarja, ampak kakor pravičen spisatelj zgo¬
dovin odkrito in brez oviukov vse na tanjko popiše, kar koli se je
bilo zgodilo ali primerilo, vso razsojo pa per popisovanju tacih
okoljšinj bravcam pusti in izroči. Le samo to ga je v stanu ne¬
koliko zagovarjati, če na zvijačno Labanovo ravnanje gledamo, od
kleriga je že zgorej govorjeno bilo, in če zraven tega še pomis¬
limo, de je bila sošebna volja božja, naj bi Jakob obogatel, ime-
meniten in mogočen postal.

40. In Jakob je če d e razločil, in je palice pred oči
ovnov v korita položil.... in tako so bile čede med s e-
bo razločen  e. V Hebrejskim se bere: In Jakob je potem ovce
razločil, in je obernil ovce bele barve proti tem, ki so bile na no¬
gah marogaste, in Černe proti belim itd., to je, imel je Jakob
svoje čede, ktere so pisanih barv ali dlak bile, odločene od La-
banovih, naj bi se ne zdelo in vidilo, kakor de bi Jakobove čede
svojo pisano barvo tako rekoč na Labanove čede prenašale. Ven-
der se pa Jakob zunej zgorej spomnjcne zvijače tudi te posluži,
de on ob času napajanja obojne čede vkupej sognati pusti in jih
tako razdeli, de so Labanove enobarvne čede ob času merkanja na
Jakobove, ki so pisanih dlak bile, gledale, naj bi tako breje postale
in pisane mlade storile, tudi ta zvijača ni bila Labanu znana, zatorej
se vsili družili sredkov posluži in se vedno trudi odverniti, naj bi
živali pisanih mladih ne storile, sosebno pa si na vso moč perza-
deva odverniti, naj bi se ovni pisanih dlak ne merkali z belimi
ovcami.

41 in 42. Ko so se tedej v pervim času  (jesen) ovce
merkale, j e j a k o b palice v vodne korita... položil....
k° so se pa v poznejšim času (spomlad) merkale....
jih ni položil. Tako so bile pozne Labanove, spomla¬
danske pa Jakobove.  Sploh se mora tukej spomniti, de imajo
ovce v jutrovih deželah večidel po dvakrat v letu mlade—  spom¬
lad in jesen. Spomladanske jagneta so živši, boljši in močnejši
od jesenskih. Položi tedej Jakob zgorej popisane palice jesen oh
času merkanja v vodne korita in zraven'njih, ker so bile ovce v
tem času zavolj dobrih spašovnikov močnejši, živši in boljši, za-

346

Perve Mozeeove bukve.

torej so ložej breje postale in spomlad nar lepši jagneta storile.
In ta čas se v naši Vulgati perm  imenuje, v Hebrejskim pa čas,
v kterim so bile ovce živši, močnejši in lepši; merkale so se pa
tudi spomlad in so jesen mlade storile, in ker so živali spomlad
sploh bolj medle, kumerne, slabe in manj vesele bile, zatorej niso
tako rade breje postale, in večidel le slabe in medle mlade imele.
In ta čas je v naši Vulgati poznejši čas prestavljen, v Hebrejskim
se pa imenuje čas, v kterim so ovce zavolj pomanjkanja pičc in
raznih družili reči slabši in manj vesele bile; v tem času pa, to
je, v spomladanskim Jakob ni pokladal palic po koritih in okoli
njih, zatorej je Laban veliko manj mladih kakor Jakob in kolikor
jih je dobil, so sploh slabe in medle jagneta bile.

43. In človek (Jakob) je silno obogatel, in je imel
veliko če d, dekel in hlapcov, kamel in oslov.  Namest
lastniga imena (Jakob) je tukej splošno postavljeno, kar se dosti¬
krat v sv. pismu bere, kader se lahko pod splošnim imenam oseba
zastopi, od ktere se je v poprejšnim govorilo. Kar velbljode in
osle vtiče, si jih je Jakob sčasama s tem perdobil, de je druge
živali sosebno ovce in koze za-nje dal — jih je tedej zmenil, ka¬
kor je v teh časih sploh navadno bilo. Ravno tako si je sčasama
veliko dekel in hlapcov oskerbel, tako de je zares bogat in ime-
nitin jiostal, ker ^a je bil Bog po storjenih obljubah v vsili rečeh
— v časnih in dušnih milostljivo blagoslovil.


Poglavje XXXI.

Zapopadik.

Bog Jakobu zapove se v očetovo deželo verniti. On skrivej
zbeži od Labana s svojimi vred, zatorej jo ta naglo za njim potegne.
Bog se mu v spanju perkaže in mu ojstro prepove, Jakobu kaj žaliga
ali hudiga storiti; zato se Laban s svojim zetam spravi in vmiri, in za¬
vezo prijaznosti ž njim stori.

iJL. je pa Jakob slišal besede Labanovih sinov, kteri
so djali: Jakob je vse pobral, kar je bilo našiga očeta;
ž njegovim premoženjem je obogatel in imemtin postal;

2 .  In ko je tudi Lab.anu po očeh poznal, de ni do njega,
kakor poprej;

3. Zlasti pa ker mu je Gospod rekel: Verni se v deželo
svojih očakov in k svoji sorodovini; in jez bom s teboj;

4. Je on poslal in poklical Rahelo in Leo na polje, kjer je
čede pasel,

5. In jima je djal: Po očeh poznam vajnimu očetu, de ni
do mene, kakor poprej; Rog mojiga očeta pa je bil z
menoj.

6. Ve same veste, de sim po celi svoji moči vajnimu očetu
služil.

7 .  Tode vajin oče me je goljfal, in mi je plačilo desetkrat
sprevergel. Rog mu pa vender ni perpustil, meni ško¬
dovati.

8. Ako mi je rekel: Pisane bodo tvoje plačilo, so vse ovce
zgoli pisane storile; če je pa nasproti djal: Vse bele boš
v plačilo imel, so vse čede zgoli bele storile.

9. In Rog je vajnimu očetu premoženje vzel, in ga je me¬
ni dal.

10. Zakaj ko je bil per ovcah čas merkanja prišel, sim svoje
oči vzdignil, in sim vidil v spanju pisane, marogaste in
ovne raznih barv na ovce skakati,

348

Pervo Mozesove bukve.

11 . In angelj božji mi je rekel v spanji: Jakob! In sim od¬
govoril: Tukej sim.

12. In je rekel: Vzdigni svoje oči in poglej, kako zgoli pi¬
sani, marogasti in brezasti ovni na ovce skačejo. Zakaj
vse sim vidil, kar ti je Laban storil.

13. Jez sim Bog Beteljski, kjer si kamen mazilil in meni za-
ljubo storil. Zdej se tedej vzdigni, in pojdi iz te dežele,
in verni se v deželo svojiga rojstva, i. Moz. 88,18.

14. In Rahel pa Lea ste odgovorile: Ali imave še kej pre¬
jeti od premoženja in dedine (erbšine) v hiši svojiga
očeta?

15. Ali naji ni po ptuje imel in predal, in ves najin zaslužik
povžil?

16. Bog pa je najnimu očetu blaga vzel, in ga je dal nam
in našim otrokam. Stori tedej vse, kar ti je Bog za-
povedal.

17. Jakob se je tedej vzdignil, in je svoje otroke in svoje
žene na kamele posadil, in je odrinil.

18. Tudi je vzel vse svoje premoženje, in čede, in vse, kar
je bil v Mezopotamii perdobil, in je šel k Izaku svojimu
očetu v Kanansko deželo.

19. Tisti čas je bil Laban šel ovce strič 5  in Rahel je malike
(bogove) svojimu očetu vkradla.

20 .  In Jakob ni hotel svojimu tastu povedati, de misli proč iti

21 .  Kader je pa bil odšel z vsimi svojimi, in ko je bil čez
reko stopil, naj bi proti gori Gilead šel,

22 .  Je bilo tretji dan Labanu povedano, de je Jakob po¬
begnil.

23. On je svoje brate seboj vzel, in sedem dni hoda za njim
hitel, in ga je došel na gori Gilead.

24. V spanji je pa Laban vidil Boga, kteri mu je djal: Va¬
ruj se Jakobu kaj žaliga reči.

25. In Jakob je bil že šotor razpel na gori, in ko ga je bij
Laban s svojimi brati došel, je on ravno na tisti gori
Gilead šotor postavil.

26. Ter je djal Jakobu: Zakaj si tako ravnal, de si moje
hčeri skrivej odpeljal kakor v vojski vjeti?

27. Zakaj si hotel zbežati, in jez bi ne smel vediti, in mi
nisi nič povedal, de bi te bil spremil z veseljem/in s
pesmi, in z bobni in s citrami?

28. Mi nisi pripustil svoje sinove (umike) in svoje hčere po¬
ljubiti (kušniti). Nespametno si ravnal. In zdej sicer

349

Poglavje XXXI.

29. Bi ti zamogel hudo s hudim poverniti; pa Bog vašiga
očeta mi je rekel včerej: Varuj se Jakobu kaj žaliga reči.
I. Moz. 48, 16.

30. Naj bo že, de si hotel s svojimi iti, in de si po hiši svo-
jiga očeta hrepenel; ali zakaj si moje bogove (malike)
vkradel?

31. Jakob je odgovoril: De sim, brez de bi bil ti vedel, proč
šel (se je zgodilo), ker sim se bal, de bi ti ne bil svo¬
jih hčera po sili nazaj vzel.

32. Iver me pa tatvine dolžiš (ti pervolim), naj se taisti pred
našimi brati umori, per kterim koli bi ti svoje bogove
najdel. Preisi, kar koli svojiga per meni najdeš, vzemi;
ko je to rekel, ni vedel, de je bila Rahel malike vkradla.

33. Laban je tedej v Jakobov, v Lejni in v šotor obeh de¬
kel šel, in ni nič najdel. Ko je bil pa v Rahelni šotor
stopil,

34. Je ona hitro bogove pod kamelno sedlo skrila, in se je
na-nj vsedla; in ko je bil on cel šotor preiskal, in ni nič
najdel,

35. Je djala: Ne zameri mi, moj gospod! de ne morem pred
teboj vstati; ker se mi je ravno zdej po ženski navadi
primerilo. Tako je bil skerbni preiskavec premoten.

36. In Jakob je nejevoljin z očitanjem Labanu rekel: Kaj

sim storil, kaj sim pregrešil, de si se nad menoj tako
razserdil?

37. In de si vse moje blago premetal? Kaj si od vsiga pre¬
moženja svoje hiše najdel? Pokaži tukej mojim in svo¬
jim bratam, in naj sodijo med menoj in teboj.

38. Ali sim bil zato per tebi dvajset let? Tvoje ovce in tvoje
koze niso bile jalove, in od ovnov tvoje čede nisim jedel;

39. Tudi ti nisim pokazal, kader je bilo od zverine kej «vje-
deniga; jez sim poplačal vso škodo; karkoli je bilo vkra-
deniga, si le od mene terjal;

40. Noč in dan sim se ali vročine pekel, ali mraza premiral;
in spanje je bežalo od mojih oči.

41. In tako sim ti dvajset let v tvoji hiši služil, štirnajst za
hčeri, in šest za tvoje čede; tudi si desetkrat moje pla¬
čilo sprevergel.

42. Ako bi mi ne bil perstopil Bog mojiga očeta Abrahama,
in Izakova bogaboječnost, bi me bil' beržkone naziga od¬
pravil. Ali Bog se je ozerl na mojo žalost in na ter-
plenje mojih rok, in te je včerej posvaril.

350

Perve Mozesovo bukve.

43 .

44 .

45 .

46 .

47 .

48 .

49 .

50 .

51 .

52 .

53 .

54 .

55 .

Odgovoril mu je Laban: Moje hčeri in sinovi, in tvoje
cede in vse, kar vidiš, je moje; ali bi kej (zaliga) mo¬
gel storiti svojim hčeram in unukam?

Pridi tedej in narediva zavezo, de bo pričevala med me¬
noj in med teboj.

In Jakob je tedej vzel kamen, in ga je postavil v znamnje.
In je rekel svojim bratam (tovaršam): Nanosite kamnja.
In so ga vkup znesli in kribčik naredili, in verh njega
jedli.

In Laban ga je imenoval: Jegar sahaduta  (hribčik priče,
ali je priča); Jakob pa: Gilead; slehern po svojim jeziku.
In Laban je djal: Ta hribčik bodi dones priča med me¬
noj in med teboj; zatorej je bil imenovan Gilead, to je,
hribčik priče.

Naj Gospod varuje in sodi naju, kader se bova ločila.
Ako boš moje hčeri hudo imel, in zraven nju še druge
žene vzel, nimava nobene druge priče zvunej Boga, kteri
naji vidi.

In on je spet Jakobu djal: Lej ta hribčik in kamen, kte-
riga sim med menoj in teboj postavil,

Bo priča; ta hribčik in ta kamen, pravim, imata priči
biti, de nočeva ne jez ne ti čez nji stopiti z mislijo kaj
hudiga storiti.

Bog Abrahama in Bog Nahorja, Bog nju očakov naji
sodi. Jakob je tedej persegel per bogaboječnosti svojiga
očeta Izaka.

Kader so pa bili zaklane živali na gori darovali, je on
(Jakob) svoje brate k jedi poklical; in po jedi so tam
prenočili.

Laban je pa po noči vstal, je poljubil svoje sinove in
svoje hčere, jih blagoslovil in se ventil na svoj kraj.

Razlaga XXXFr poglavja.

L Ko je pa Jakob slišal besede Labanovih sinov,
kteri so d j ali: Jakob je vse pobral, kar je bilo n asi g®
o č e t a; ž njegovim premo/, e n j c m je obogatel i n i m e n j-
tin postal.  Sosebno tri reči Jakoba ganejo in ga k terdnim skle¬
pu naklonijo Mezopotamijo zapustiti in v očetovo deželo popotvau,
namreč, pertožba l.abanovih sinov, merzlo tastovo zaderžanje m
pa povelje božje, ta kraj zapustiti in sc k očetu verniti. Jakob J 1

351

Poglavje XXXI.

šest slednjih let Labanu za plačilo služil, kteriga in kakoršniga
si je bil v pogoju izgovoril. Bil je on velki pastir ali oskerbnik
vsili sebi izročenih Labanovih čed; ker se je pa bilo Jakobu v po¬
goju obljubljeno plačilo naglo in čudovito namnožilo in se je od
dne do dne bolj narašalo, so jeliLabanovi sinovi, kteri so se edine
dediče celiga očetoviga premoženja mislili, svojiga svaka čertiti,
mu nevošljivi biti, in zadnjič jih Jakobova velika sreča tako raz-
serdi in razkači, de ga sploh roparja očetoviga premoženja imajo
in grajajo, in se clo očitno pertožujejo, kakor de bi jih Jakob
hotel krivično in po sili ob vse perpraviti. Ko Jakob to gerdo
očitanje zve in zasliši, ga močno v serce zaboli in mu veliko brit-
kost dela; po pravici tedej naglo sklene, ta kraj za vselej zapu¬
stili. Nam c.st je obogatel in imenitin postal  nekieri bero: si je to
čast perdobil,  ker Hebrejska beseda kabod  večidel pomeni čast —
imenitnost, vender pa tudi dostikrat v sv. pismu pomeni bogastvo,
premoženje, zatorej se ta beseda nar večkrat v obojnim pomenu
v sv. pismu razumeti mora, kakor tukej v tej versti pomeni čast
ali imenitnost in premoženje.

2.  In ko je tudi Labanu po očeh poznal, de ni do
njega kakor poprej.  Kakor sinovi ravno tako je tudi očeJa-
kobu zavolj njegove velike sreče nevošljiv in nenavidin bil. Celo
njegovo srovo zaderžanje, ravnanje in sploh vse druge okoljšine
so Jakoba prepričale, de Laban ni več tisti, ki je poprej bil, clo
iz tastoviga obraza je spoznal, kako de misli, kaj de si želi, Jkaj
ga veseli, kaj ga žali in boli, in kaj mu težavo dela. Te okoline
tedej Jakoba še močnejši spodbodo skleniti, pastirski službi v La¬
banovi hiši odreči in s svojimi dalje popotvati.

3. Zlasti pa, ker mu je Gospod rekel: Verni sev
deželo svojih očakov, in k svoji sorodovini; in jez
bom s teboj.  Beržkone bi pa bil vender Jakob še nekoliko časa
— še nektere leta v Labanovi hiši ostal, če je ravno, kakor je
bilo zgorej spomnjeno, velike britkosti od sinov in njih očeta pre-
terpeti mogel, ker so mu sploh vsi nevošljivi bili, ga zaničvali in
ga kakor roparja svojiga premoženja čertili. Beržkone bi bil ven¬
der še dalje v hiši svojiga tasta ostal in sicer zato, ker ni vedel,
kam de bi se obernil ih popotval; zakaj strah zavolj razkačeniga
Esava ga še vedno od sklepa odvračuje se v očetovo hišo verniti,
ker na svojim begu pred bratam clo nič ni bil vstani zvediti, kako
de se zdcj brat vede, ali je še tako razkačen, kakor ob času od¬
hoda, tudi ni bil vstani reči in terditi, ali se bo brat ž njim zmi-
riti hotel ali ne. Ti in enaki prevdarki so ga tedej zaderzvali, de
si ni upal Labanovo hišo po svoji želji naglo zapustiti in se domu
verniti. Zdej pa, ko sc mu Bog perkaže in mu zapove v očetovo
hišo popotvati, in ko ga zraven tega tudi svoje sosebne pomoči
milostljivo zagotovi, se nič več ne mudi, in kar si serčno želi •—
namreč Labana zapustiti in se k očetu verniti, brez dvoma natrlo
sklene in v djanju spolni.

4 in 5. Je o n poslal in poklical Rahelo in Leo_

'n jima je tl j a 1: Bo očeh poznam vajnimu očetu, de ni
do mene, kakor poprej. Bog mojiga očeta pa je bil z

83

352

Perve Mozesove bukve.

menoj. Kar je bil Jakob sam per sebi sklenil storiti, namreč
Mezopotamijo zapustiti, je on tudi svojima ženama odkril, naj bi
se same po pametni razsoji vsili okolšinj prepričale, de ne morete
dalje z možem in s svojo družino v očetovi hiši srečno živeti; če¬
sar ste se tudi naglo in do živiga prepričale, zatorej brez pomiš-
lika v Jakobov sklep radovoljno pervolite. Jakob pod Bogam svo-
jiga očeta zastopi praviga Boga stvaritelja neba in zemlje, zastopi
pod njim tistiga, ki je bil zavezo z Abrahamam, Izakam in ž njim
storil, ki mu tudi zdej obljubi, de ga hoče po vsili njegovih potih
varovati in mu v pomoč biti ravno tako, kakor je bil že poprej
njegovim očakam obljubil storiti, postavim, I. Moz. 12,2—3. —
15,18. — 17,2. — 26,2. — 5,29. itd. Imenuje pa Jakob svo-
jiga Boga stvaritelja neba in zemlje v razločbo Labanovih bogov,
ktere ste tudi Rahel in Lea nespametno častile, kakor Laban, nje¬
govi sinovi in drugi hišni.

6 in 7. Ve same veste, de sim po celi svoji moči
vajnimu očetu služil. Tode vajin oče me je goljfal,
in mi je plačilo desetkrat sp rev er gel. Bog mu pa ven-
der ni perpustil, meni škodovati.  Obe ženi enoglasno po-
terdite, kar jima Jakob od svoje zveste službe v Labanovi hiši na
tanjko in odkritoserčno pove in razloži; zakaj že poprej ste se
bile prepričale, de je njun oče le zavolj Jakobove zvestobe obo¬
gatel, imenitin in mogočin postal, in ravno to so tudi vsi drugi
pošteni terdili in spričovali. Laban pa, namest de bi bil svojimu
zetu za to veliko srečo hvaležni, se le samo vedno trudi, kako de
bi mogjoče bilo, zvestiga Jakoba prekaniti in mu plačilo zmanjšati,
zatorej je večkrat taisto sprevergel; v izvirpisu se bere: deset¬
krat,  ktero besedo nekteri po čerki razumejo in terdijo, de je La¬
ban plačilo v petih letih zares desetkrat sprevergel in sicer zato,
ker imajo ovce v jutrovi večidel po dvakrat v letu mlade; vender
pa le tisti prav imajo, kteri pod besedo desetkrat zastopijo več¬
krat,  ker se dostikrat in na več krajih v sv. pismu odločno ali
gotovo število namest občjiga bere, postavim III. Moz. 25,26. —
IV. Moz. 14,22. — I. Kralj. 1, 8. — Job. 19, 3. itd. in ker se tudi
sploh tako govori, postavim: stokrat, jezerokrat  je to ali uno po¬
vedano bilo, to je večkrat — prav velikokrat itd. Če se je pa
ravno samopridni Laban na vso moč trudil, Jakoba v obljubljenima
plačilu prekaniti, ni vender vstani se tega, kar si zvijačno želi,
v djanju vdeležiti; zakaj božja previdnost je Jakoba per vsili ce
lih zvijačnih spremembah plačila vse nesreče varovala, in ga po-
polnama srečniga storila, kar Jakob s tem hvaležno poterdi, ko
reče: Bog mojiga očeta je bil z menoj.

8 in 9. Ako mi je rekel: Pisane bodo tvoje plačilo?
so vse ovce zgoli pisane storile; če je pa nasproti
djal: Vse bele boš v plačilo imel, so vse čede zgoli
bele storile. In Bog je vajnimu očetu premoženj 0
vzel, in ga je meni dal.  Jakob se je po božji milosti vsiga,
kar koli mu je bil Laban v plačilo izgovoril, obilno vdeležil, za¬
torej dalje It svojima ženama govori, rekoč: Kakoršin koli pogoj
je vajin oče z menoj storil, sim si vse, kar mi je bil obljubil, go-

Poglavje XXXI.

353

tovo perdobil; če je rekel: Pisane naj bodo tvoje plačilo, so vse
zgoli take storile, če je pa rekel: Bele bodo tvoje plačilo, se je
tudi tako zgodilo; vender se mora opomniti, de beseda vse  tukej
v tej versti kakor na raznih družili krajih sv. pisma ne pomeni vso
številno celoto (glej I.Moz. 2,19.), ampak pomeni le samo: sko-
rej vse  ali večidel vse  so namreč mlade ravno tiste dlake storile,
ktero mi je bil vajin oče v pogoju izgovoril. Cio nič pa Jakob
svojima ženama ne pove, de se je v svoj namen jn dobiček tudi
palic in svojih čed zvijačno posluževal in sicer je pametno bilo,
de jima vse'to zamolči, ker ženi dosihmal še niste imele take žive
vere v praviga Boga, kakoršne je on sam bil, zatorej vso svojo
srečo samimu milostljivimu Bogu perpiše, naj bi tako njuno zau¬
panje v Boga od dne do dne živše in krepkejše postajalo. Pod
besedami: Bog je vajnimu očetu premoženje vzel, in ga meni dal,
se ne sme in ne more razumeti, kakor de bi bil Laban ob vse pre¬
moženje prišel, ali taistiga clo po krivici obropan bil, ampak s
temi besedami sv. spisatelj samo hoče reči: Labanovo premoženje
se od tistiga časa, ko je persiljen bil Jakobu za njegovo zvesto
službo plačilo odrajtovati, ni več tako silno naglo in veselo mno¬
žilo, kakor v poprejšnih letih, ktere je Jakob za svoje ženi brez
vsiga druziga plačila služil.

10 — 13. Zakaj ko je bil per ovcah čas merkanja
prišel.... sim vidil v spanju pisane.... na ovce ska¬
kati. In angelj božji mi je rekel.... Jakob... poglej,
kako zgoli pisani.... na ovce skačejo. Zakaj vse sim
vidil, kar t i j e Laban storil. Jez sim Bog B e t e 1 j s k i....
verni se v deželo svojiga rojstva. Kar seje  v djanju go¬
dilo, de so se namreč ovni pisanih barv z ovcami belih ali černih
dlak merkali ali spojevali, in pa temu nasproti, če je samopridni
Laban plačilo zvijačno sprevergel, Jakob tudi v spanju vidi. Res
je sicer, de se sploh človeku od taistiga rado sanja, na kar po¬
dnevi misli, kar vidi ali sliši, kar se v djanju dopolnuje ali kar si
sosebno želi, vender se je pa vse, kar tukej Jakob ženama od
svojih sanj pove, na posebno in čudovito vižo zgodilo in perme-
rilo, ker on v svojini perpovedovanju takih okoljšinj spomni, ktere
per natorskih človeških sanjah clo niso navadne; zatorej jima raz¬
odene, de je v spanju angeljca božjiga vidil, ki mu naravnost od¬
krije, de je namreč očitna volja božja, naj bi se na tako vižo
njegovo premoženje narašalo in veselo množilo sosebno zato, ker
je Laban dosihmal krivično ž njim ravnal, in ker se še vedno trudi
ga prekaniti — zvijačno goljfati. Sliši pa Jakob angeljca v imenu
božjim govoriti, rekoč: Zapusti ta kraj in pojdi v očetovo hišo,
slisi ga clo reči: Jez sim ravno taisti Bog, kteri se ti je na tvo¬
jim popotvanju v Mezopotamijo perkazal in ti velike obljube storil.
Ta različnost imen si vender ni nasprotna, zakaj angeljc je le po
ukazu Gospoda ž njim v sanjah govoril, ali boljše rečeno, le Bot
sam je po angeljci ž njim govoril. Glej zgorej'l. Moz. 19,17. —
18, 17. — 16, 13. itd.

14 — 16. In Rahel pa Lea ste odgovorile: Ali ima-
Vc  še kej prejeti.... v hiši svojiga očeta? Ali naii ni

23  *

354

P or v o Mozcsove bukve.

po p tuj e imel in predal?.Stori te dej vse, kar ti j e

Bog zapovedal. S temi besedami ste Jakobovi ženi hotle reči:
.Nobeniga druziga kakor tebe nimave v očetovi hiši, tudi nimave
clo nobene sreče, kakor naji skušnja uči od svojiga očeta več
pričakovati, zakaj v celih štirnajstih letih, ktere si za naji najni-
mu očetu zvesto služil, nama ni clo nič podelil, s čimur bi bil tebi
zavolj tvoje zveste in dolge službe svojo hvaležnost in zadovolj¬
nost razodel; in še zdej, ko si se za plačilo ž njim pogodil, si
neutrudljivo prizadeva, ti ga po krivici zmanjšati, ali te clo po-
polnama ob njega pripraviti. Dalje z milim glasam svojimu možu
potožite, kako gerdo in srovo nju oče ž njima ravna, tako de ju
skorej za svoje hčeri ne spozna, ker ji je kakor ptujki zavolj svo¬
jiga dobička za težavno službo štirnajstih let samopridno prodal.
Ni se torej čuditi, ako te okoljšine prevdarimo, de obe ženi svo¬
jiga moža enoglasno prosite: Naglo oskerbi in stori, kar ti milost¬
ljivi Bog veli. Tukej bi vtegnil kdo prašati: Kako de Rahel in
Lea niste imele volje svojiga deleža od očetoviga premoženja ča¬
kati. Odgovoriti bi bilo,'če Labanovo ravnanje in njegovo studno
samopridnost premislimo, vidimo, de bi jima taki sebični nepoštenež,
ki je bil od leta do leta skopejši in do Jakoba krivičniši, ne bil
kej dal, kar bi se čakati plačalo. In kaj bi bile smele od bratov
ravno tako ko oče skopih, perčakovati? Zravin tega so po stari
navadi le samo sinovi, ne pa tudi hčere pravico do očetoviga pre¬
moženja imeli.

17 in 18. Jakob se je tedej vzdignil... in je odri¬
nil. Tudi je vzel vse... kar sije  bil vMezopotamii
perdobil, in je šel... v Kanansko deželo.  Jakob koj po
dovoljenji svojih žen naglo vse oskerbi, karkoli k popotvanju gre,
vzame vse, kar je njegoviga bilo, in potem z vsimi svojimi nati-
hama odrine, brez de bi bil Labanu kej od svojiga namena v mi¬
sel vzel, ga pozdravil in slovo od njega vzel. Zatorej v začetku
silno naglo popotuje in naprej hiti, zlasti iz strahu, de bi jo nje¬
gov tast za njim ne potegnil, ga došel, in se kakor že koli nad
njim serdil, ga nadlegoval, ali pa ga clo se nazaj verniti moral.
Ko pa že nekoliko dni hoda od Labanoviga posestva perpotuje, in
vidi, de si je zdej pred vso nevarnostjo, od Labana preganjan
biti, gotovo začne bolj počasi dalej popotvati, in se bolj po spa-
šovnih krajih muditi, kar je zavolj več reči priležno, posebno pa
zavolj kerme živaljskih čed potrebno bilo.

19. Tisti čas je bil Laban šel ovce strič; in Rahel
je malike (bogove) svojimu očetu vkradla.  Čas ovčje
strižbe je bil od nekdej in je v jutrovi še zdej za gospodarje in
posle vesel in prijetin čas, — za gospodarje, ker jim je ovčja
volna obilnih dohodkov prinesla, za pastirje, ker so jih gospodarji
ob taki priložnosti radi pogostili, in jim dovolj veseljic napravili.
Navadno so se sami gospodarji k čedam podali, vse potrebno
oskerbeli in per celi strižbi pričujoči bili. Ravno tako tudi Laban
— sam gre ob tem času k tistim čedam, ki so jih njegovi sinovi
nar manj tri dni hoda delječ od očetoviga doma pasli. Ta čas Ja¬
kob v svoj namen oberne; zakaj pasel je on sebi izročene čede

Poglavje XXXI.

355

po bližnih pašnikih Labanoviga prebivaljša^ kar nam to spričuje,
ker obe ženi iz očetove hiše k sebi na pašnik pokliče, jima svoj
sklep razodene — in ga ž njima in vsimi svojimi, kakor smo sli¬
šali, izpelje.

Ker Labana ni bilo doma, Rahel njegove mališke podobe,
sploh terafe  imenovane, seboj vzame, brez de bi bila Jakobu kej od
tega povedala. Hebrejska beseda terafim  tiste bogove pomeni, od
kterili se v vsakteri okoljšini in zadevi sme dober svet pričakovati,
ker so si mislili, de na sleherno vprašanje, ali z besedo, ali s
kaciin znamnjem, ali na ktero drugo vižo svet in odgovor dajo;
posebno so ženske verovale, de zamorejo nerodovitne rodovitne
storiti, zato so jih zlo spoštovale. Heseda terafim  izhaja od taraf .,
ki v Arabskim pomeni koga popolnama osrečiti, pa tudi svetovati,
previditi, prerokvati itd. Imenovali so jih tudi hišne bogove, ker
so se jih vedno posluževali, jih za svete popraševali, kaderkoli
so prihodnje reči, sosebno osodo in pergodke kaciga človeka zve-
diti hotli, ali postavim kaciga tatu spoznati in vkradeno nazaj do¬
biti želeli. Kakšina je bila podoba in postava taciga boguna se
ne da zvedriti, bila je vender večidel saj človeške glave; tudi ti
maliki niso mogli zlo veliki in visoki biti, česar nas to preplača,
ker jih je Rahel na popotvanju tako skriti vedila, de jih Jakob
clo ni zapazil, in de se je na-nje vsedla, in jili s tem tako za¬
krila, de jih Laban, ko je nje šotor preiskoval, clo najdel ni.

Kar vprašanje, zakaj je Rahel svojimu očetu bogove vkradla,
vtiče, razni razno mislijo. Nekteri terdijo, de je Rahel to zato
storila, ker so ti bogovi ali iz zlata ali iz srebra, ter prav visoke
cene bili, naj bi si tako škodo, ki jo je skopi oče njej, njeni se¬
stri in Jakobu brezvestno naredil, nekoliko nadomestila; vender se
ta misel ne da dovolj opravičiti, ker vemo, de so ti malički clo
majhni, večidel le pozlačeni ali posrebreni in malokdaj iz goliga
zlata bili. Drugi pa pravijo, de je Rahel te malike zato seboj
vzela, de bi Laban domu pridši, iz njih prerokovanja ne zvedil,
po kteri poti je Jakob s svojimi pobegnil, in naj bi jo za njim ne
potegnil. Še drugi menijo, (lejih je zato vkradla, de bi svojimu
očetu priložnost k malikovanju odvzela. Nar verjetniši se nam pa
zdi, de jih je Rahel iz tega namena vzela, ker je v njih posebno
moč verovala in jih v časti imela, in de si ravno zato tudi pravo-
vernimu Jakobu ni upala te tatvine razodeti.

20.  In Jakob ni hotel svojimu tastu povedati, de
misli proč iti.  V Hebrejskim se bere: „In Jakob je vkradel
serce Labana Aramcjea (Sirja) a . Zdi se, de je sv. spisatel na
besede poprejšne verstc gledal: Rahel je bogove vkradla, Jakob
pa serce Labana, to je, Jakob je tako pametno in prekanjeno
ravnal, de Laban clo mislil ni, kaj de je Jakob storiti namenjen.
Zakaj  de je Laban tukaj Aramejc  ali Sir  imenovan, je že vpogl.
25, 20.  rečeno bilo. Opomniti je pa tukej, de so Aramejci že v
starodavnih časih za prekanjene, prebrisane in zvite ljudi' veljali.
Hoče tedej Mozes s tem reči: Ako j c ravno Laban zvit in prebri¬
sane glave bil, ga je vender Jakob prekanil, tako de se Laban
clo nadjal ni, de ga Jakob zapustiti hoče. Lahko si je misliti,

356

P črve Mozesovc bukve.

zakaj de mu Jakob svojiga namena ni odkril, ker je dobro vedil,
de ga Laban kratko nikar iz svoje hiše pustil ne bo, in sicer za-
volj veliciga dobička ne, kteriga si po njem še vedno perdobiva.

21  in 22.  Kader je bil odšel z vsimi svojimi, in ko
je bil čez reko stopil, naj bi proti gori Gilead šel, je
bilo tretji dan Labanu povedano, deje Jakob  pobegnil.
Kader se od reke ali sploh tekoče vode brez lastniga imena go¬
vori, se mora velika reka Evfrat  umeti; zakaj bila je ta reka med
vsimi druzimi nar veči in imenitniši teh dežela; bila je pa tudi iz¬
točni mejnik obljubljene dežele, zatorej so jo sploh reko, to je,
nar veči in imenitniši reko imenovali. Gora Gilead  po Gresko
Galaad  je iz več gor ali hribov obstala. Te gore so na uni strani
Jordanske reke in od Arnonske reke noter do Damaska in gore
Libanon sežejo, imajo razne imena, med kterimi so tri nar objiši:
južni del teli gor se imenuje Abarim , srednji Gilead , severni pa
Bašan.  Če gledamo na reko Evfrat , te gore na tej strani nje sto¬
jijo; zatox-ej je mogel Jakob, ki je dosihmal na uni strani te reke
prebival, čez njo prestopiti, de je po svojim nameni do Gileadske
gore prišel. Ker je Laban kakor je bilo rečeno, nar manj tri dni
hoda delječ od Jakoba bil,  zatorej se ni čuditi, de je še le čez
tri dni zvcdil, kako je Jakob, njegov zet, z vsimi svojimi natiha-
ma pobegnil, in za vselej zapustil njegovo hišo.

2‘A  in 24.  On je svoje brate seboj vzel, in sedim
dni h o d a za nj im hitel... V  s p a n j u j e p a L a b a n v i d i 1
Doga, kteri mu je djal: Varuj se Jakobu kej žaliga  reči.
Beseda brat  tukej vse tiste pomeni, ki so se z Labanam na pot
za Jakobam podali, namreč: zares bratje, sinovi, žlahtniki in pri-
jatli, zakaj sklenil je bil samopridnez, Jakoba, in vse njegove
■ljudi, z vsimi čedami in premoženjem vjeti, jih s silo nazaj gnali
in sebi sužne storiti. De pa Laban še le čez sedim  dni hoda Ja¬
koba dohiti, se ni čuditi; zakaj nar manj je tri dni preteklo, pre¬
je Laban po poročniku zvedil,' de je Jakob pobegnil, in nar manj
je en dan pretekel, predin se je na pot perpravil in potrebne ljudi
vkup sklical, tako de je kornej še le četerti dan zvečer s svojimi
k reki Evfrat prišel; lahko je potlej Jakoba kmalo došel, ker ta
ni bil vstani tako naglo in urno kakor Laban hiteti, zakaj imel je
seboj žene, otroke, veliko poslov in čed, več časa se je tedej na
enim kraji muditi mogel, predin je vse opravljeno bilo, posebno
predin je vsa živina napašena in napojena bila; teinu nasproti je
pa Laban lahko naglo za Jakobam potegnil, ker je sa-se, za svoje
tovarše potrebniga živeža in za tovorske živali za toliko dni ker-
me lahko seboj vzel, de se mu zavolj tega ni bilo treba na poti
muditi, tudi ga je gnala jeza in togotna želja, Jakoba kmalo v
pest in oblast dobiti. — Vender mu pravični Bog ojstro prepove,
se nad nedolžnim Jakobam maševati, ni mu tedej perpušeno storiti,
po čimur v svoji togoti tako močno hrepeni. Perkaže se mu Bog
ravno tisto noč, po kteri je zjutrej Jakoba dohitel, in mu brez
dvoma tudi ojstro kazin žuga, ako se bo prederznil pregovediJa¬
kobu kej žaliga storiti, nasproti ravnati. Bog je bil tedej na po¬
sebno vižo z Jakobam kakor poprej na njegovi poti v ptujino, ravno

Poglavje XXXI.

357

tako tudi zde j na njegovim težavnim in nevarnim popotvanji nazaj
v očetovo hišo. Prepoved, ki jo Bog Labanu da, se v Hebrejskim
takole bere: „Varuj se Jakobu ali kej dobriga ali kej žaliga reči“
— kar se ne sme tako umeti, kakor de bi Laban ne bil smel z
Jakobam, s svojima hčerama in nju otroci še govoriti in jih po¬
zdraviti ne, ampak te besede pomenijo: Varuj sc, de ne boš Ja¬
koba v njegovim namenu ne s prijazno prekanjenimi, perliznjenimi,
pa tudi ne z grozivnimi besedami in z žuganjem zaderževal, ali
ga clo se verniti silil.

25. In Jakob je bil že šotor razpel na gori, in ko
ga je bil Laban s svojimi brati došel, je on ravno na
tisti gori Gilead šotor postavil.  Ako je ravno Laban ves
razkačen in togotin za Jakobam hitel, ga je vender ponočna per-
kasin božja tako močno prestrašila, de si ne upa svoj serdoželjni
sklep zgotoviti; zato razpne tudi on svoj šotor na ravno tisti gori
kakor Jakob, v kterim vse svoje tovarše pusti, in se zgoli sam
v Jakobov šotor poda, ga prijazno nagovori, se mu po hinavsko
žalostno pertoži in mu po bratovsko očita, rekoč:

26 — 28. . . . Zakaj si tako ravnal, de si moje hčeri
skrivej odpeljal... in mi nisi povedal, de bi te bil
spremil z veseljem in s pesmi in z bobni in s citrami?
M.i nisi pripustil svoje sinove in svoje hčere poljubiti.
Nespametno si ravnal.  Ker Jakob dosihmal še ni vedel, de
se je Bog Labanu pretečeno noč prikazal, in de mu je ojstro ka-
zin žugal, ako bi se prederznil svojimu zetu kaj žaliga reči ali
mu clo kej hudiga storiti, zatorej se Jakob nad prijaznim obna¬
šanjem svojiga tasta zlo zavzame, in skorej ne more razumeti, de
je dosihmai srovi in nehvaležni Laban ž njim naenkrat tako pri-
jazin in vljudin; zakaj nar poprej ga mehko in s skerbno prijaz¬
nostjo pokrega, de ga je natihama zapustil in mu hčeri odpeljal,
de tedej ž njima tako rekoč kakor z vjetima ali deklama ravna,
dalej ga lažnjivo zagotovi, de bi ga bil z vso častjo, ako bi mu
bil svoj namen razodel, iz hiše spustil, ga z veseljem in s slo¬
vesnim prepevanjem spustil.

Že v teh starih časih je bilo navadno, kakor je v jutrovi po¬
sebno per Arabcih še zdej, de so tiste, ktere so posebno častili,
če so sc na kako popotvanje podali, per odhodu s pesmi in mu¬
ziko spremili. Muzično orodje, kteriga so se per taeih veseljicah
poslužvali, je per raznih ljudstvih, in v raznih časih razno bilo.
IVrvo in že v tem času znano muzično orodje se tukej v Hebrej¬
skim tof  imenuje, od korenine tafaf , vdarjati, zato ker so. na-nj
ali z roko ali pa z druzimi rečmi vdarjali; bilo je to lesen ali pa
brončen obroč, čez kteriga je bila koža potegnjena, krog in krog
so pa zvončki ali kregulje visele; to orodje so z levo roko der-
žali,  z desno pa na-nj bili, kakor je še zdej navadno. Ker je
taisto našimu bobnu zares zlo enako, zato je tof  tukej prav z
bobnam prestavljeno. Drugo staro muzično orodje se v'Hebrej¬
skim imenuje kinov , ki je bilo podolgasto-okroglo, iz lesa zdelano,
z odglasno ali hrumečo podlago, čez ktero so bile strune napete,
ki so sc jih večidel le s perstmi do tiho vali, de so se glasile. To

358

Perve Mozesovc bukve.

orodje, ki je v raznih časih več ali manj strun imelo, je kakor se
vidi, našim citram nar bolj enako, ter tudi tako prestavljeno.

Dalje Laban s hinavsko miloserčnostjo svojimu zetu še očita,
de mu ob svojim skrivajnim odhodu še svojih hčer in vnukov po¬
ljubiti ni pustil, kakor je bila per slovesu navada. Vse to je bilo
le videzna prijaznost in gola liinavšina.

29. In z dej sicer bi ti zamogel hudo s hudim pover-
niti; pa Dog vašiga očeta mi je rekel včerej: Varuj se
Jakobu kaj žaligareči. Gotovo bi se bil togotin Laban nad
Jakobam neusmiljeno maševal, in ga z vsimi njegovimi pod svojo
ojstro oblast spravil, ako hi mu ne bil sam Dog tega krivičniga djanja
prepovedal, kar zdej tudi sam Laban pred Jakobam spozna rekoč:
Terdno sim bil v svoji togoti sklenil, se nad teboj in tvojimi ojstro
maševati, ter tebe in tvoje s pomočjo mojih tovaršev pogubiti; alj
pravični Dog tvojiga očeta mi je v ponočni perkazni ojstro kazin
žugal, ako bi se prederznil, tebi kej žaliga storiti. — PravigaDoga
Laban tukej imenuje Doga Jakoboviga ne pa Doga svojiga očeta,
vender ne zato, kakor de bi on ne bil v praviga veroval, ampak
le zato, ker je bila tako govoriti navada, postavim, če pravoverci
govorijo, vender pravijo: Gospod vaš, ali vaših očakov ne pa
Gospod naš ali naših očetov. II. Moz. 3,15. itd. — Res je sicer,
de je tudi Laban svoje hišne bogove, kakor je rečeno bilo, častil,
in jili dostikrat kakor drugi za svet prašal, sosebno v nadležnih
zadevah'in stiskah, vender pa iz tega ne sledi, kakor de bi on
clo ne bil praviga Doga spoznal, ampak veliko več nas ta in
poprejšne verste dovolj prepričajo, de je on v praviga Doga
veroval, zakaj natanjko se po božji prepovedi ravna, ako je ravno
tudi res, de on ni vselej v svojim djanju in nehanju bo božji volji
ravnal, in taisto zvesto spolnoval, česar ie cela Labanova zgodo¬
vina priča.

30 — 32. Naj bo že, de si hotel s svojimi iti... ali
zakaj si moje bogove vkradil? Jakob je odgovoril: De
sim, brez de bi bil ti vedil, proč šel (ke je zgodilo), ker
sim se bal, de bi ti ne bil svojih hčera po sili nazaj vzel.
Ker ine pa tatvine dolžiš... naj se taisti pred našimi brali
umori, per kterim koli bi ti svoje bogove najdel.... ni
vedel, de je bila Rahel malike vkradla. Na vse hinavsko-
prijazno in zvijačno Labanovo očitanje Jakob odkritoscrčno in na¬
tanjko odgovori. Pobegnil sim, mu reče, s svojimi, ker sim se po
pravici bal, de boš ti mojimu sklepu grozovitin nasprotnik in de
svojima hčerama clo pripustil ne boš, z menoj v mojo očetnjavo
popotvati. Na vse to Jakobovo naravno opravičenje Laban tudi ne
besedice ne odgovori, ker mu huda vest celo njegovo dosihmalno
ravnanje z Jakobam ojstro očituje in živo pred oči stavi. Dalje
pravi Jakob: Kar pa tatvino, ktere me dolžiš, zadeva, ti vpričo
vsili tvojih tovaršev radovoljno pervolim, taistiga z naglo smertjo
kaznovati, per kterim koli bi ti svoje bogove najdel. Govori pa
Jakob tako, ker je iz skušnje prepričan bil, de so vsi njegovi
podložni pošteni služabniki, in kar njegove žene in otroke tiče, si
clo mislil ni, de bi kteri zmed njih kaj taciga storiti vstani bil, ih

Poglavje XXXI.

359

še tolikanj manj sije vstani misliti, de bi bila Rahel očetu bogove
vkradla. Vidi se tudi iz tega, de so očetje in hišni gospodarji od
nekdej tudi pravico do življenja in smerti svojih podložnih imeli.

33 — 35. Laban je teilej v Jakobov, v Lejni in v šo¬
tor obeh dekel šel, in ni nič najdel. Ko je bil pa v Ra-
helni šotor stopil, je ona hitro bogove pod kamelno sedlo
skrila, in se je na-nj vsedla.... in je djala: Ne zameri
mi, de ne morem pred teboj vstati, ker se mi je ravno
zdej po ženski navadi primerilo.... Laban koj po Jakobo¬
vim dovoljenju naglo začne šotore preiskovati, in sicer nar poprej
preiše Jakobov, Lejni in šotor dekel, in ko v njih nič ne najde,
stopi poslednjič v Rahelni šotor; kakor hitro pa Rahel zve, kaj
de njeni oče iše, urno vkradene bogove pod kamelno sedlo skrije,
in se na-nj vsede. — Od koristi kamel smo že spredej v pogl.
12,16. govorili. Na trojno vižo so pa na kamelah jezdaroči se¬
deli: ali so namreč na njih kakor na konjih in oslih sedeli samo
na suknjenih plahtah, ker naših sedlov še niso poznali in se jih
posluževali; ali pa so na kamelah spletnice, to je, spletene koše
ali jerbase imeli, in so po dve in dve taki spletnici zvezali in
tako na kamelo perongavili, de je na sleherni strani kamele ena
spletmca visela, v kteri je en popotvavic prav prijetno in složno
sedel, in če v drugi ni biio nobeniga, je svoje reči v nji naložene
imel. Kar pa ženske tiče, so jim, kaderkoli so se na popotvanju
kamel v jezdarijo poslužile, že v nar starejših časih namest teh
sedlov prav prijetne sedila napravili, ki so bile na kamelah terdno
privezane krog in krog z lepimi in dragimi zagrinjali zakrite; ven-
der so sprednje zagrinjalo vselej tako napravili, de se je 1  dalo
po volji popotnice odtegniti in zategniti, kar je zavolj spregleda
prijetno in zavolj liladniga in zdraviga zraka tudi clo potrebno
bilo. Take pripravne in drage sedila so same ženske ponoči ali
ob času počivanja v svoje šotore spraviti dale, kar se tukej tudi
od Rahele bere, de je svoje kamelno sedilo v šotoru spravljeno
imela, in v to ali pod to sedilo skrije vkradene bogove, se potem
sama na-nj vsede, in tako svojiga očeta premoti, ker mu prijazno
reče: Prizanesi mi, moj gospod! de ne vstanem s svojiga sedila,
in te ne pozdravim, kator bi sicer moja dolžnost bilazakaj  od
nekdej je bilo v jutrovi navadno, in je še tako, de so otroci svoje
starše, kakor tudi svoje druge predpostavljene, stoje, se jim glo¬
boko včasi clo do tal perklonivši pozdravili in jim svoje spošto¬
vanje naznanili. — Pove mu uzrok, zakaj de ne more vstati in ga
stoje pozdraviti, ker mu prekanjeno reče: Lej, ravno zdej se mi
je po ženski navadi primerilo, to je, lili zdej se mi je mesična
čiša perpetila, zatorej ga poprosi, naj bi se ji ne bližal, in sami-
ga sebe z bliženjem ne omadežval. Rila je navada, se žensk ob
času njih mesične čišc popolnama ogibati, de bi se z dotiko njih
ne ognusili, in to je pravi in sami uzrok, zakaj de Laban Rahel-
niga šotora ne preiše, kakor šotor Jakoba, Leje, hlapcov in de¬
kel, in de se, jo urno zapustivši, ven od nje poda, ker si clo
Misliti ne upa, de bi se Rahel v tem stanu prederznila na njego-

360

Perve Mozesovc bukve.

vili hišnih bogovih sedeti in jili nespodobno oskruniti, in s to lažjo
je Rahel svojiga očeta čisto prekanila.

36 in 37. In Jakob je nejevoljin z očitanj em Lab anu re¬
kel: Kaj sim storil, kaj sim pregrešil, de si se nad menoj
tako razserdil, in de si vse moje blago premetal? Kaj si
od vsiga premoženja svoje hiše najdel?... Ker si Jakob
misli, de gotovo nobedin njegovih ni Labanu bogov vkradel, in de
je Laban s krivičnim natolcvanjem vse njegovo blago iskaje pre¬
metal, mu nejevoljno reče: Kaj si neki'per meni in mojih ljudeh
od svojiga blaga dobil, kdo ti je kej odnesil? pokaži svoje med
mojim blagam najdene reči vsim mojim in svojim bratam, ti naj
sodijo med menoj in teboj. Desiravno so samo Labanovi bratje,
sinovi in drugi iz njegove bližnje žlabte pričujoči bili, jih vender
Jakob tudi svoje brate imenuje, ker jim je bil po očetu in materi
v bližnji sorodovini, in zravin tega je bil on tudi Labanov zet; —
v tem pomeni se mora beseda brat , kakor smo že na raznih dru¬
žili krajih nje enako veljavo razložili, tukej umeti. (Lej I. Moz.
13 , 13 .}.

38 in 39. Ali sim bil zato per tebi dvajset let? Tvoje
ovce in tvoje koze niso bile jalove... Tudi ti nisim poka¬
zal, kader je bilo od zverine kej vjedeniga; jez sim po¬
plačal vso škodo.... Ko se Jakob po Labanovi povesti pre¬
priča, de se njegov tast po očitnim povelji božjim clo prederz-
niti ne sme, njemu kej žaliga storiti, mu začne zdej na ravnost
in brez strahu njegovo skopuhno in krivično ravnanje do sebe oči¬
tati. Torej mu pravi: Ves čas sim ti pridno in pošteno služil, in
zavolj moje natanjčnosti in zvestobe si močno obogatel; skerbel
sim, de niso tvoje ovce in koze jalove bile ali zvergle, nobene
tudi nar manjši stvarce ti nisim skrivej zmaknil, nikoli si nisim kej
prilastil, kar ni bilo po pravici moje. In vender sam dobro veš,
kako krivično si z menoj ravnal, mogel sim ti sleherno ali vkra-
deno ali pa od zverine vjedeno žival sam in sicer v svojo škodo
poverniti, desiravno ni bila nikoli moja zanikernost kriva, de si ti
je kej vkradlo ali zgubilo, in desilih vsako neprevideno in ne za¬
dolženo nesrečo lastnik sam po pravici terpeti mora.

40. Koč in dan sim se ali vročine pekel, ali mraza
premiral, in spanje je bežalo od mojih oči. Kakor je v ju-
trovi vročina po dnevi silno huda in zrak ves sparčen, ravno tako
je pa po noči tudi clo po-leti prav hladno in merzlo, tako de so
ljudje teh krajev ponoči, če niso po celim životi dobro odeti, v
veliki nevarnosti hudo zboleti, kakor popotvavci iz teh krajev iz
lastne skušnje terdijo. — Moja velika skerb, pravi Jakob, za tvoje
čede in tvoje premoženje mi ni dala ne po dnevi miru, ne po noči
počitka.

41 in 43. In tako sim ti dvajset let v tvoji hiši služil?
stirnajst za hčeri, in šest za tvoje čede... Ako bi mi ne
bil pristopil Bog mojiga očeta Abrahama ... bi me bu

berzkone naziga odpravil_ Jakob s temi besedami popol-

nania opraviči svojo dolgo dosilimalno službo in osramoti krivično
ravnanje skopiga tasta, tedej mu reče: Nisim ti mar kratik čas?

Poglavje XXXI.

361

ampak celili dvajset let sim ti zveste, skerbno in nevtrudljivo slu¬
žil. Ti pa, kako si z menoj ravnal? Ali si mi bil hvaležin, ali si
mi kterikrat svojo hvaležnost v djanju skazal? Ali nisi plačilo,
za ktero sva se pogodila, samo zato tolikrat sprevergel, de si mi
zaslužik kratil, in de bi me bil skorej ob vse perpravil? Gotovo
bi me bil sirotniga in revniga iz svoje hiše spravil, ako bi se ne
bil moj in mojih očetov Bog sa-me ponesil. — Namesti Bog  se v
Hebrejskim tukej bere Izakov strah , to je Bog, kteriga se Izak
boji in ga moli, in v ravno tem pomeni se ta beseda bere tudi
l.Moz.32,9. —Ps.75, ll.-Jes. 8,10.13. — II. Kor. 5, 11. itd.

43 in 44. Odgovoril mu je Laban: Moje hčeri in si¬
novi, in tvoje čede in vse, tar vidiš, je moje; ali bi kej
mogel storiti svojim hčeram in vnukam? Pridi tedej in
narediva zavezo... Jakobova pritožba zavolj tastoviga rav¬
nanja je bila tako spričana in pravična, de na vse to Laban clo
nič ni vedil odgovoriti, in to tolikanj manj, ker je vedel, deje
Bog ž njim, in de se tako rekoč On za-nj poteguje, zatorej zgorne
besede nekteri razlagavci sv. pisma v tem pomenu vzamejo: Kar
je tvojiga, mi je vse tako ljubo, kakor de bi moje lastno bilo;
nočem in ne morem ti tedej kej odvzeti ali ti v čem škodvati; —
kako bi neki vstani bil, svojini lastnim hčeram in vnukam kej ža-
liga storiti? Vender se nam misel tistih razlagavcov bolj prava
zdi, ki rečenim besedam tale pomen dajo: Tvoje ženi, tvoji otroci,
in vse, kar prcmoreš, je moje, lahko in po pravici bi ti zamogel
vse to odvzeti, in clo tebe samiga v sužnost djati in nazaj pe¬
ljati. — Verjetnost tega pomena besedi’ nam celo Labanovo zader-
žanje, nar bolj pa to poterdi, de je Laban samo iz tega namena
za njim potegnil, de bi mu bil vse vzel in ga nazaj gnal, ako bi

ga božje žuganje ne bilo ostrašilo. — Ker vidi, de je Jakob že

silno mogočin, in de je Bog ž njim, se ga začne bati, ter si na-

tihama misliti, de bi mu Jakob v kratkim vtegnil vse hudo in vso

krivico poverniti, in se nad njim po zasluženji maševati. Zatega-
voljo mu prijazno reče: Narediva zavezo prijaznosti med seboj.
S tako zavezo, si misli, bo nar ložej odvernil, česar se je bati.

45 in 46. In Jakob je tedej vzel kamen, in gaje  po¬
stavil v znamnje. In je rekel svojim bratam: Nanosite kam-
nja. In so ga vkup  znesli in hribčik naredili, in verli nje¬
ga jedli. Pobožni in miroljubni Jakob z veseljem pervoli v zavezo,
ki mu jo njegov tast ponudi, in hitro sam kamen postavi, kteri
naj bi bil v podlago kribčika zaveze; poprosi pa tudi svoje brate,
to je, vse Labanove tovarše, naj bi toliko kamnja vkup znosili,
kolikor ga za postavljenje taciga hribčika gre. Nar poprej sta
Jakob in Laban na tem hribčiku po stari navadi dar zaveze daro¬
vala, in po opravljenim daru in storjeni zavezi so na njem jedli in
se gostovali, kakor je sploh per tacih zavezah od nekdej navadno
bilo. Kar kraj zadene, v kterim sta med seboj zavezo storila, se
je gotovo višava gore Gilead zaveznimu namenu nar bolj perlegla,
ki je skorej ravno v sredi med tistimi spašovniki bila, ki so jih
prebivavci Kananske dežele s svojimi čedami sleherno leto obiskali,
m med pušavno Arabijo, ktero je tudi Laban s svojimi čedami ob-

Per v e Mozcsove bukve.

3G2

iskoval. Kader koli je tedej Jakobov ali Labanov zarod s svojimi
čedami v ta kraj prišel, se je sleherni hitro spomnil zaveze, ki
sta jo nju očaka med seboj storila, in taista se je po zgodovinski
spričbi dolgo dolgo časa med obema zarodama zvesto ohranila.

47  in 48. In Laban ga je imenoval Jegar sahaduta
(hribčik priče ali je priča), Jakob pa Gilead. In La¬
ban je djal: Ta hribčik bodi dones priča med menoj in
med teboj....  Oba Laban in Jakob imenujeta ta kraj hribčik
pričevanja, vender slehern v svojini jeziku. Laban ga imenuje
jegar , to je, kribčik — sahaduta , t. j. priča, od Aramejske ko¬
renine se/tar  pričati, spričevati, govori tedej on v svojini, to je,
Aramejsko-Sirskim jeziku; Jakob ga pa po Hebrejsko imenuje Ga-
led  od besede gal,  hribčik, groblje in ed,  t.j. spričevanje, in na-
mest Galed  se je po tem Gilead izrokovalo. V začetku se je pod
besedo Gilead  samo ta hribčik zastopil, kmalo potem pa cela gora,
ali bolj prav gorovje, od kteriga smo že zgorej potrebno opomnili.
Kakor je še dan današnji per nas navadno, njive, travnike, gojzde,
ki temu ali unimu v lastnino grejo, s karanjem zaznamvati, lih tako
je bilo že nekdej, in ta iz kaiinija sostavljeni hribčik je bil terdno
znamnje zaveze med Jakobam inLabanam in med njunimi otroci.

49 in 50. Naj Gospod varuje in sodi naji, kader se bo¬
va ločila. Ako boš moje hčeri hudo imel, in zravin nju
še druge žene vzel, nimava nobene druge priče, zunej
lloga, kteri naji vidi.  Pred besedami: „Naj Gospod varuje-
itd. se v Hebrejskim še tele besede berejo: „In Micfa zato, ker je
rekel: Naj varuje itd., to je, Laban je ta kraj tudi Micfa  imeno¬
val; pomeni tedej tudi beseda micfa  kamen ali hribčik v znamnje
postavljen in sicer na višini kraji, iz kteriga se je lahko cela de¬
žela krog in krog pregledala; micfa:  pride od besede cafa , ki po¬
meni, gledati, z gledanjem pričakovati, izpraševati. Poznejši je
bilo ravno v tem kraji mesto sozidano, tudi Micfa  po imeni. Jos.
11,3,18.—13 ? 26. — bukv. sodn. 11,11.29.; bilo je pa mesto
z ravno tem imenam na tej strani Jordanske reke v zarodu Judata.
Jos. 15,18., kakor tudi v zarodu Benjamina Jos. 18, 26. in pa v
deželi Moabičanov I. Kralj. 22, 3. Hotel je Laban s tem reči:
Bog naj najno ravnanje potem, ko se bova ločila, sodi (in naj
gleda, ali ste storjeni zavezi ž njim primerjeni ali ne. Ker tukcj
Laban Boga, stvarnika neba in zemlje v pričo kliče, iz tega sledi,
de je zravin svojih malikov tudi v praviga Boga veroval in ga
molil. Laban se zavolj naravniga Jakoboviga očitanja zlo začne
bati, naj bi se Jakob zavolj sebi storjene krivice na njegovih hče¬
rah ne maševal, zatorej mu ves prestrašen reče: Božje maševanje
naj te zadene, ako bi se prederznil moje hčeri iz svoje hiše izgnati
in druge žene vzeti. Če vso to Labanovo skerbno strahotnost
prevdarimo, se zopet vidi,  de je tudi v djanji in besedah sanio-
pridnež; ker si ne sme in ne more Jakoboviga premoženja osvo¬
jiti,  zatorej si serčno želi, naj bi saj per njegovih hčerah in vnu-
kdi ostalo — in saj tem kolikor toliko v last došlo. ...

51 — 53. In on je spet Jakobu djal: Lej, ta hribčik
in kamen.... imata priči biti, de nočeva ne jes n® **

Poglavje XXXI.

3G3

čez nji stopiti z mislijo, kaj hudiga storiti. Bog Abra¬
hama in Bog Nabor j a... naj i sodi. Jakob je t e d ej p er-
segel per bogaboječnosti svojiga očeta Izaka. Namen,
ki ga je Laban pri ti zavezi in pri ti slovezni prisegi pred očmi
imel, je zadosti očiten in razložen. Želi posihmal z Jakobam v
miru in prijazni zavezi živeti, ker je spoznal, de bo pod močjo in
varstvam svojiga Boga od leta do leta inogočniši in imenitniši, ter
se začne, si svoje krivice svest, bati, de bi mu enkrat hudiga s hu¬
dim ne povernil, zato pravi: Bog naj taistiga zmed naju ojstro kaz¬
nuje in naj se nad njim mašuje, kteri koli bi se prederznil memo
tega hribčika iti s hudobnim namenam na svojiga tovarša in za¬
veznika planiti in se ga po sovražno lotiti; Bog, stvarnik neba in
zemlje naj naji sodi, ako bi storjene zaveze pozabljivši zoper to
pogodbo ravnala. Imenuje ga pa Abrahamoviga  in Nahorjeviga
Boga zato, ker je Abraham  Jakobov, Na/ior  pa Labanov ded bil,
in imenuje ga Boga njunih očakov , naj bi s tem spoznal, de imata
oba ene in ravne tiste očake ko oznovavce svojih zarodov, če
ravno njih vera ni bila enako živa in čista. Perseže Jakob per
bogaboječnosti  božji ali per strahu  božjim, ker so se v hiši nje-
goviga očeta le eniga praviga Boga bali in ga molili, ne pa dru-
zih, kakor v Labanovi hiši.

54. Kader so pa bili zaklane živali na gori daro¬
vali, je on svoj e brate kjedi poklical....  Ko so bili vse
na tanjko opravili in dar v poterjenje zaveze sožgali, je Jakob,
kakor je bila navada per zavezah, vsim pričujočim gostijo napra¬
vil. V Hebrejskim se bere: „In so lehem  (kruh) jedli“, zato ker
beseda lehem,  v sv. pismu dostikrat ne le kruh  v tesnejšim pomeni,
ampak sleherno jed, ves živež, naznani, kakor tukej: Ni pa La¬
ban s svojimi koj po veseljici odrinil, ampak je tukej prenočil, in
po noči , (to je

55. prav zgodej) vstal, je poljubil svoje sinove in
svoje hčere, jih blagoslovil, in se vernil na svoj  kraj.

Poglavje

Zapopadik.

Jakob se zlo boji pred svojiga brata priti. Oskcrbi in odpravi
darove, s kterimi ga seboj spraviti želi. Bori se po noči z angeljcam
božjim, kteri ga potem blagoslovi, in njegovo ime v lsrael  spreoberue.

akob je šel svojo pot, in angelji božji so ga srečali.
I.Moz.48, 16.

2.  Ko jih je pa vgledal, je djal: To je božje šotorje, in je
ime tistiga kraja imenoval Mahanaim, to je, šotorje.

3. On je pa tudi sporočnike poslal pred seboj k Esavu,
svojima bratu v Seirsko deželo, na Edomsko zemljo.

4. In jim je zapovedal, rekoč: To sporočite Esavu, mojimu
gospodu: to pravi Jakob, tvoj brat: Per Labanu sim
ptujeval, in bil do današnjiga dne.

5. imam volov, oslov in ovac, hlapcov in dekel, in pošljem
zdej sporočenje k svojimu gospodu, de zadobim milost pred
tvojim obličjem.

6. In sporočniki so nazaj prišli k Jakobu, in so djali: Smo
prišli k Esavu, tvojimu bratu, in glej naproti ti hiti s
štiri sto možmi.

7.  Jakob se je silno zbal, in ves prestrašen je svoje ljudi,
ktere je seboj imel, tudi čede ovac, volov in kamel v
dve trumi ločil.

8. Rekoč: Ako Esav do perve trume pride in jo pobije, bo
druga, ktera še ostane, odšla.

9. In Jakob je dalje djal: Bog mojiga očeta Abrahama in
Bog mojiga očeta Izaka, Gospod! kteri si mi rekel:
Verni se v svojo deželo, in v kraj svojiga rojstva, in t e
bom oblagodaril.

10 . Nisim vredin tvoje velike milosti in tvoje zvestobe, ki si
jo spolnil nad svojim služabnikam. Ž golo palico sim
šel čez to Jordansko reko, in zdej grem nazaj z dvema
trumama.

Poglavje XXXII.

365

11. Reši me iz roke mojiga brata Esava, zakaj zlo se ga
bojim, de bi ne prišel in pomoril mater z otroci vred.

12. Ti si mi obljubil, me oblagodariti, in moj zarod pomno¬
žiti, ko pesek morja, ki se prevelikiga števila ne da
razšteti.

13. In ko je bil tisto noč tam prenočil, je od vsiga, kar je
imel, darov odbral Esavu, svojimu bratu:

14. Dve sto koz in dvajset kozlov; dve sto ovac in dvajset
ovnov;

15. Trideset molznih kamel ž njih žebeti; štirdeset krav, in
dvajset juncov; dvajset oslic, in deset njih žebet.

16. Ter je po svojih hlapcih sleherno čedo posebej poslal, in
jim je rekel: Idite pred menoj, in pustite prostora med
čedami.

17. Sprednjimu pa je zapovedal rekoč: Kader te bo moj brat
Esav v srečal in te vprašal: Čigav si? ali: Kam greš?
ali: Čigavo je to, kar ženeš?

18. Boš odgovoril: Jakoba, tvojiga hlapca (Je to); on pošlje
darila Esavu mojimu gospodu, tudi on sam pride za
nami.

19. Ravno tako je zapovedal drugimu in tretjimu in vsim, ki
so gnali čedo, rekoč: Ravno te besede govorite Esavu,
kader ga bote srečali.

20. In zravin tega recite: Tudi Jakob, tvoj hlapec pride za
nami, zakaj djal je: Z darili bi ga vtegnil potolažiti, ki
jih bom pred seboj poslal; in potem mu hočem pred oči'
priti; morebiti se bo dal spraviti z menoj.

21. Darila so tedej pred njim šle, on sam je pa čez noč v
šotori ostal.

22. In ko je bil zgodej vstal, je vzel svoje dve ženi in dve
dekli in enajst sinov, ter je prebredil Jabokov brod.

23. Ko je bil pa vse čez spravil, kar je bilo njegoviga,

24. Je sam ostal; in glej! mož se je ž njim metal za jutra,

25. In ko je ta vidil, de ga ne more premagati, se je do¬
taknil kite njegoviga stegna, in zdajci se je osušila.

26. In mu je rekel: Pusti me, zakaj zarja se že vzdiguje.
Odgovoril je ("Jakob): Ne spustim te, predin me ne bla¬
gosloviš.

27. (Mož) je tedej rekel: Kako ti je ime? Odgovori: Jakob.

28. In uni je rekel: Tvoje ime se ne bo imenovalo Jakob,
ampak Israel-,  zakaj ako si Boga premagal, kolikanj
bolj boš torej čez ljudi zmogel.

360 Pcrve Mozesovc bukve.

29.  In Jakob ga je vprašal: Povej mi, kako ti je ime? Od¬
govoril je: Kaj prašaš po mojim imeni? In ga je blago¬
slovil na tistim kraji.

30. In Jakob je ime tistiga kraja imenoval Fanuel (FenfelJ,
rekoč: Boga sim vidil v obličje, in oteta je moja duša.

31. In ravno je solnce posijalo, ko je memo Fanuela šel, on
sam pa je na eni'nogi šantal.

32.  Zategavoljo Israelovi otroci noter do današnjiga dne ne
jedo kite, ki se je bila v Jakobovim stegni osušila; zato
ker je oterpnela, ko se jo je dotaknil.

Razlaga XXXI It poglavja.

1.  Jakob je šel svojo pot, in angelji božji so ga
srečali. Jakob ni celi čas, kar je per Labanu v Mezopotamii
bil, celih dvajset let, ki jih je per njemu služil, nič — clo nič
zvediti mogel, kaj se doma, v očetovi hiši godi, kako se Esavu,
njegovimu bratu godi, ali se je njegova jeza in togota že vlegla,
ali mu je že pozabil in odpustil, ali se morebiti še zmerej serdi in
se maševati želi. Ta negotovost ga zlo tare, mu veliko brhkosti
in strahu dela, in ga zaderžuje Jordansko reko prestopiti, in sc
hitrejši očetovi domovini prebliževati. Vender ga mili Bog tudi
zdej v tej veliki klavernosti in brhkosti ne zapusti, ker mu kakor
poprej o njegovim popotvanji v Mezopotamijo, tudi zdej svojo po¬
moč in varstvo na posebno vižo obljubi. Angeljci se mu p er ka¬
žejo , kteri ga v imeni božjim potolažijo, mu serce delajo, tako
de si je mogel zagotovljen biti, de se bo vse zgodilo, kar mu je
Bog v pogl. 28, 15. obetal. Iz cele dosihmalne Jakobove zgodo¬
vine se pa tudi očitno vidi, kako zlo je Jakob v svojih raznih čud¬
nih zadevah in nevarnih okoljšinah posebniga varstva božjiga po¬
treboval. Posebne božje pomoči mu je bilo treba ob času, ko je
persiljen bil, serditimu bratu v Mezopotamijo vbežati, in dolgo po
nevarnih in sebi neznanih krajih popotvati; potrebna mu je bila
božja pomoč in tolažba ob dolzih in hudih letih njegove službe
per skopim in krivičnim Labanu; božja previdnost je mogla ž njim
biti, ko je skrivej Labanovo hišo zapustil, in ko je ta s hudobnim
naklepam, ga vstaviti in se ojstro nad njim maševati, za njim hi¬
tel; in komej je vsem tem nevarnostim srečno odšel, ga že zopet
velik strah spreleti, ko si spomni svojiga brata, kteriga je ob
svojim begu v ptuje v velikim serdu zapustil, in ne ve, ali se bo
dal zdej po bratovsko vmiriti in spraviti.

2.  Ko j i h j e pa v g 1 e d a 1, je d j al: To je b o ž j e š o t o r-
je, in je ime tistiga kraja imenoval Mahanaim, to je,
šotorje.  Beseda mahanaim  izhaja od korenine liana , ki po¬
meni, se vstaviti, vsesti, šotore staviti; mahanaim  je v dvobroji

Poglavje XXXII.

367

(dualis) in pomeni dvojni šotor. Eni mislijo, de je tukej ta be¬
seda zato v dvobroji, ker so bili angeljci, Ki so se Jakobu pri¬
kazali, v dve trumi razdeleni, in so na obeh straneh Jakoba stali;
drugi pa, kterim bi raji verjeli, pravijo, de zato, ker se pod enim
šotoram ali trumo sam Jakob s svojimi ljudmi, pod drugim šoto-
ram pa angeljci umeti morajo, tako de so si edin drugimu nasproti
stali. — Poznejši je bilo tukej mesto z imenam Mahanaim  sozi-
dano med goro’ Giiead in med reko Jabok na meji med zarodama
Ituben in Gad.

3. On je pa tudi sporočnike poslal pred seboj k
Esavu svojimu bratu v Seirsko deželo, na Edomsko
zemljo.  Dežela, kjer je Esav prebival, je bila kamnitna Ara¬
bija, in je ob tem času, ko je Jakob sporočnike k njemu poslal,
mejvala proti severu na Kanansko deželo in na mertvo morje,
proti izhodu na Midjaničane, proti jugu se je razširjala do Arab-
skiga morskiga zatoka in proti večeru je segla do Amalekičanov;
zategavoljo gotovo tisti nimajo prav, ki terdijo, de Jakob, kije
bil zdej na Gileadskih gorah na uni strani Jordanske reke, zavolj
prevelike daljave ni mogel sporočnikov poslati do Esava v Edom
ali Idumejo na Seirsko goro; in če jih je zares iz tega kraja po¬
slal, pravijo, se mora zunej te še druga Gileadskim goram bliž—
niši Idumeja umeti. Kako malo opravičena je pa njih misel, nam
severni mejniki te dežele spričujejo; zakaj, kakor smo rekli, je ob
tem času mejvala noter do mertviga morja, od Gileadskih gor do
tega morja pa ni bilo tako silno delječ; lahko je Jakob sporočnike
do tje poslal. Hitro de je Esav ravno ob tem času blizo mertviga
morja prebival, ker se je po svoji volji v tej deželi zdej sem zdej
Ije preseliti smel; to je tolikanj verjetniši, ker on naglo sklene s
svojimi podložnimi Jakobu naproti hiteti, kar bi pa zavolj preve¬
like daljave ne bil sklenil, ako bi bil o tem času na Seirski gori
prebival. Kar lastno ime Edom  tiče, je severni del kamnitne Ara-
bije še le pozneje tako imenovan bil, ko so namreč Esavovi mlajši
I loričane in druge zarode od tod pregnali, in so temu v last dob-
ljcnimu delu kamnitne Arabije imena svojiga očaka Esava dali, ki
je bil imenovan Seir , ker je bil po vsim životi lasast, pa tudi
Edom , to je, Idumejc , ker je bil rudečkaste barve. Obojno ime
je tukej zapisano, naj bi slehern lahko spoznal, ktera dežela ali
bolj  prav kteri del kamnitne Arabije de se mora tukej umeti.

4 in 5. In jim je zapovedal rekoč: To sporočite
Esavu, mojimu gospodu:... Per Labann sim ptujeval
in bil do današnjiga dne. Imam volov, oslov in ovac,
hlape o v in dekel, in pošljem zdej sporočenje k svoji-
mu gospodu, de zadobim milost pred tvojim obličjem.
Jakob hlapce natanjko poduči, ki jih je bil za sporočnike izvolil,
kako de se imajo pred Esavam vesti, in kaj in kako govoriti, ka¬
kor hitro k njemu pridejo. Pred vsim drugim jih opominja, naj bi
z njegovim bratam ponižno in spoštljivo govorili, se vsili bahavnih
in ošabnih izrekov varovali; posebno jih pa poduči, kako de imajo
od njega govorili , na čemur je v teh okoljšinah veliko ležeče bilo;
zakaj hlapci so že od nekdej od svojih gospodarjev, zlasti če so

368

F er ve Mozesove bukve.

imenitni in premožni bili, radi ošabno in z nekim ponosam vpričo
druzih gospodov govorili; tako namenu njih poslanstva ne priiner-
jeno obnašanje in govorjenje jim tedej s pametnim prevdarkam od-
svetje in prepove, dobro vedoč, de se ni prišel čas, v kterim bo
star ji mlaj Šimu služil.  De bi pa vender Esav ne mislil, de Ja¬
koba revšina tare, in ga mar potreba sili, se v očetovo hišo na¬
zaj verniti, zato mu on po sporočnikili svojo veliko srečo in mi¬
lostljivi blagoslov božji razodeti da, de bi mu s tem ves strah in
vso nejevoljo, kakor de bi mogel zanaprej Esav za-nj skerbeti,
naenkrat odvzel, kar slišati je Esava zlo veselilo.

6. In sporočniki so nazaj prišli k Jakobu in so djali:
Smo prišli k Esavu, tvojimu bratu, in glej! naproti ti
hiti s štiri sto možmi.  Po besedah te in sledečih verst se
zdi, kakor de bi Jakobovi sporočniki svoje reči ne bili dobro opra¬
vili, ker Jakobu po svojim dohodu nič druziga ne povedo, kakor
de mu brat z veliko trumo naproti hiti; s kakošnim namenain ali z
dobrim ali s hudim pa Jakobu naproti gre, Esav sporočnikam ni
povedal; vender nam konec te zgodbe pove, de Esav ni imel hu¬
dobnih naklepov. S tem, de je tudi on tako veliko trumo ljudi
seboj imel, je mende tudi on Jakobu, kakor ta njemu, na znanje
dati hotel, de je mogočin, imenitin in premožin.

7  in 8. Jakob se je silno zbal, in ves prestrašen je
svoje ljudi... tudi čede... v dve trumi ločil, rekoč:
Ako Esau do perve trume pride in jo pobij e, bo druga,
ktera še ostane, odšla.  Desilih je Jakob dobro vedel, deje
Bog ž njim, de mu je on sam zapovedal, se na pot podati in mu
je svoje varstvo obljubil, ako je ravno prepričan bil, de ga an-
gelji božji spremljujejo^ ki so ga božje hrambe in srečne poti za¬
gotovili, se vender zdej, zaslišati, de mu gre brat s toliko trumo
naproti, močno prestraši, in se ga silno boji. Marsikteri bi vtegnil
misliti, de njegova vera v Boga ni bila živa in njegovo zaupanje
v božjo pomoč ne posebno terdno; vender nas Jakobova molitev,
ki se v sledečih verstah bere, očitno njegove žive vere in zaup¬
nosti prepriča. Zravin tega se mora prevdariti, de le tisti v res¬
nici v Boga verje in va-nj zaupa, kteri si sam toliko prizadene,
kolikor je v njegovi moči, zakaj le tacimu Bog potem pomaga in
ga nesreče varuje. Prestraši in boji se Jakob Esava, ker ga je
v togoti zapustil, in clo nič ne ve, kacih misel de je zdej, boji
se tudi za svoje, zastran ktcrih mu ni Bog očitno in posebej svo-
jiga varstva obljubil. Zategavoljo Jakob vse sam s prevdarkam
napravi in oskerbi, karkoli bi po človeški pameti v taki zadevi
nesrečo odverniti primerjeno bilo. Vse svoje čede razdeli v manjši
trope, pusti med njimi dovolj prostora, in on sam s svojimi deljec
zad ostane, naj bi si ž njimi, ako bi po nesreči šlo, saj v begu
življenje otel. Jakob si tedej vse prizadene, karkoli pametni člo¬
vek v taki okoljšini za dobro spozna, zravin tega pa verno m
zaupno božjo milost v pomoč kliče in prosi, in ravno v takim rav¬
nanji in nehanji se nar bolj prava vera in zaupnot razodeva.

9 — 12. In Jakob pe dalje djali: Bog mojiga očeta
zakaj.., nisim vredin tvoje velike milosti in zveš-

Poglavje XXXII.

369

tobe!... reši me iz roke mojiga brata Esava; zakaj zlo
se bojim, de bi ne prišel in pomoril mater z otroci
vred...., V tej molitvi se Jakob nar poprej milostljivimu Bogu
za vse dosihmal sebi podarjene dobrote pohlevno zahvali, zatorej
z ginjenim sercarn reče: Gotovo ne zaslužim tolikanj velikih in
imenitnih dobrot, ktere si mi dosihmal v tako obilni meri podelil.
Glej Gospod! dalje moli, clo nič nisim seboj v Mezopotamijo per-
nesel, in zdej sim po tvoji neskončni milosti močno obogatel, ime-
nitin in srečin postal. Varuj me, te ponižno prosim, tudi zdej v
moji veliki sili in britkosti, in reši me nesreče, pred ktero od stra¬
hu trepečem, varuj me pred serditim bratam, in milostljivo od-
verni, de ne pokonča mater z otroci vred. Jakob si v tej zaupni
molitvi živo pred oči stavi hudo navado serda, de niso bili namreč
razkačeni sovražniki, ako so se ojstro maševati hoteli, s tem za¬
dovoljni, de so se samo premoženja premaganih lotili, ampak po¬
bili so večidel vse može, žene, otroke in služabnike, in kar jih je
ostalo, so jih sužne storili. To je tedej, česar se Jakob nar bolj
boji.

13 — 15. In ko je bil tisto noč tam prenočil, je od
vsiga, kar je imel, darov odbral, Esavu svojiinu bra¬
tu: dve sto'koz in dva j set kozlov . Kar v teh verstah

beremo, posebno Jakobovo skerb se z bratam spraviti kaže, ker
si vse prizadene, in se vsih sredkov, kteri koli bi po človekovo
misliti vstani bili, serditiga Esava seboj spraviti, pametno posluži.
IVar poprej zdej nameni in odbere darove, s kterimi bi hudiga
brata potolažil; ker pa nima ne zlata ne srebra, in tudi ne lepih
in dražili oblačil, in tudi družili imenitnih reči ne, zatorej mu nar
lepši in imenitniši del svojih raznih čed blagovoljno v dar nameni.
Namesti: „Jakob je od vsiga, kar je imel, darov odbral" se v
Hebrejskim bere: ,',0n je vzel, kar mu je v roki bilo, ali kar mu je
v roko prišlo", zatorej mislijo nekteri, de Jakob ni odberal, am-
pak de je ves prestrašen brez razločka vzel, karkoli mu je v roke
prišlo, naj si bo lepo in dobro, ali pa kumerno in slabo. Yender
ta misel nima veliko verjetnosti, če že samo namen teli darov
prevdarimo; zravin tega besede v Hebrejskim: Kar je v njegovi
l- oki bilo" prav za prav pomenijo: kar je bilo njegoviga, od nje-
goviga premoženja. Veliko bolj prav je tedej, te besede v tem
pomeni ometi, de je Jakob naias in s previlarkam nar lepših in
aar boljših žival za Esava odbral. Imenuje zdej Mozes živali,
toliko in kakšinih od sleherniga plemena jih Jakob odbere in v
darilo pošlje. Kar posebno molzne kamele  tiče, so jih že v sta¬
rih časih visoko cenili, njih mleko so pili, vseileno radi jedli in
sir z njega napravljali, njih meso so si na razno vižo v jed pri¬
pravljali in ga zlo obrajtali. Arabci še dan današnji kamelno
mleko in meso zlo štimajo. Vender je bil Hebrejcam pozneje po
Mozesovi postavi prepovedan vžitik kamelniga mesa, zato ker te
živali nimajo popolnama ločenih parkeljnov in so bile tedej neči¬
mrni perštevane. Namest dvajset juncov  se jih v Hebrejskim le
deset  bere, od kod pa ta nesklepnost izvira, ne vemo.

16 — 18. Ter je po svojih hlapcih sleherno čedo po-

34  ^

370

Perve Mozesove bukve.

sebej poslal, in jim je rekel: Idite pred menoj, in pustite
prostora med čedami. Sprednjimu pa je govoril, rekoč:
Kader te bo moj brat Esav srečal in vprašal: Čigav si?...
Čigavo je to?... boš odgovoril: Jakoba, tvojiga hlapca...
Jakob zapove hlapcam per razdelenju in razstavljenju čed neko¬
liko prostora med njimi pustiti, sosebno zato, naj bi zad sledeče
ložej odšle in se otele, ako bi Esav s hudobnim namenam pervo
napadil in jo pobijati začel; zravin tega jih pa tudi zato saksebi
loči, de bi se živali raznih plemen med seboj ne dražile in si ne
škodvale; pusti jih pa zadnjič tudi zato tako razstaviti, naj bi
Esav sleherno čedo posebej lahko ogledal in se premoženja in
imenitnosti Jakobove še ložej prepričal. De je pa Jakob vse te
cede svojimu bratu v dar namenil iz stare navade izvira, de so
od nekdej imenitne reči, posebno zlato, srebro, drage oblačila itd.,
kterih pa Jakob ni imel, zravin tega pa tudi lepe živali raznih
plemen ali mogočnim in imenitnim osebam zlasti kraljem in knczam
v darila pošiljali, naj bi jim s temi svoje spoštovanje na znanje
dali, ali pa se ložej njih perzanesnosti in milosti vdeležili; ali pa
so jih tudi mogočnim in hudim sovražnikam v dar dajali , naj bi se
na tako vižo ložej ž njimi spi*avili in njih serdu in preganjanj«
odšli, in ta poslednji namen je imel Jakob pred očmi, ko je bil
Esavu darove poslal. In iz ravno tega namena so pa tudi od nek¬
dej ali pravimu Bogu, ali pa malikam darovali; imeli so take da¬
rove za sosebne srednike jih potolažiti in se spraviti ž njimi, ali
pa se milosti božje, milosti taistih bogov, v ktere so verovali in
upali, vdeležiti. Ker so tedej od nekdej verovali, de so imenitni
in dragi darovi vstani tiste, komur se darujejo, ganiti, kar tudi
sv. pismo na več krajih poterdi, postavim Pripov. 17, 8. — 18,16.
itd. , zatorej Jakob s tolikim trudam lepih živalskih darov za raz-
žaljeniga Esava odbere, in to tolikanj več, ker mu je bila njego¬
va huda natora znana, in je vedel, de je njegov brat prevzetin,
ošabin in hude jeze.

19 — 21 .  Ravno tako je zapovedal drugimu in tret¬
jima in vsim, ki so gnali cede... In zravin tega recite:
Tudi Jakob tvoj hlapec pride za nami... Darila so tedej
pred njim šle, on sam je pa čez noč v šotori ostal. Kar
je bil Jakob pervimu hlapcu zapovedal govoriti in storiti, ravno
to tudi vsim sledečim zapove, in zravin tega jim še reče, naj bi
Esavu osnanili, de sam Jakob njegov hlapec za njimi gre. Jakob
se tukej da samiga sebe Esavoviga hlapca imenovati, ne zato ka¬
kor de bi bil on zares njegov sužin ali podložin, ampak zato, de
bi se s pametno, zmerno in pohlevno mislijo od samiga sebe in
svoje vrednosti z bratam ložej pomiril. In ko je bil Jakob na tako
vižo vse opravil, ko je bil namreč svoje hlapce z odločenimi če¬
dami naprej poslal, in jim povelja, kako imajo govoriti, sc za-
deržati in vesti, podelil, je on s svojimi ženami, otroci, deklami
in ostalimi hlapci tisto noč še v Manahaimu v šotoru ostal, namreč
v kraju, kjer so se mu bili angeljci prikazali.

22  — 24 .  In ko j e bil zgodej vstal, je vzel svoje dve
ženi in dve dekli in enajst sinov, ter je prebred.il Jabokov

Poglavje XXXII.

371

brod. Ko je bil pa vse čez spravil, kar je bilo njego-
viga, je sam ostal; in glej! mož se je ž njim metal za
jutra. Reka, ali prav potok, ki se Jabok  imenuje, izvira v Gi-
leadskih gorah, teče proti reki Jordanski, v ktero se ene ure spo-
dej pod jczeram Genezaret izliva; bil je tedej Jakob ob tem času
na tej strani potoka Jabok, in ravno tukej sta bila beržkone šo¬
tora Mahanaim in Micfa. Kar pot iz Mezopotamije v Kanano
zadeva, niso navadno ravno tod popotvali, koder je Jakob hodil;
zakaj večidel so popotniki že zgorej Jordansko reko prestopili, in
tako hitrejši v Kanano prišli; de pa Jakob po teh krajih popotuje,
je gotovo zavolj lepih in tečnih spašnikov bilo, kteri so mu prav
Všeč in potrebni bili, za pašo in ohranenje toliko čed, in kterih
se je brez krivice poslužiti smel, ker je takrat le malo prebivav-
cov in pastirjev po teh krajih bilo. —

Ko je bil Jakob vse svoje — otroke, ženi, dekle in kar je
imel, poslov, žival in premoženja čez potok Jabok na uno stran
spravil, on gol sam na tem kraji ostane, naj bi vse druhali in
vsiga hrupa prost v samoti zbrano in pobožno Boga molil in ga
pomoči prosil. Ko je Jakob per tej molitvi še ves v Boga za¬
maknjen bil, naenkrat mož k njemu pristopi, in se začne ž njim
metati ali boriti, in ga zgrabivši na tla vreči ter premagati; Ja¬
kob se pa v brez strahu in terdno vstavlja in brani in se ne da pre¬
magati. Če to prigodbo le nekoliko premislimo, vidimo, de je ena
nar imenitniših zgodb Jakobovih, ker je v nje pomenu in pripo-
dobi Bog Jakobu ves strah pred bratam odvzeti in ga s serčnostjo
navdati hotel. — Nekteri menijo, de se to ni zares in v djanju
godilo, ampak de se je Jakobu le sanjalo, de se z možem bori,
in šantanje, ki si ga je naklonil, je bilo le nasledik trudnosti, po-
nočniga mraza, in lege, v kteri je zaspal. Pa zunej tega, de ga
strah, v kterim se je zavolj brata znajdel, gotovo ni pustil spati,
tudi same okoljšine', novo 'ime, ki ga je dobil, zamognost celiga
godenja, in verh tega spričevanje preroka Hos. 12,  4. ne pripu¬
stijo, de bi nad resničnostjo te prigodbe dvomili. — Praša se, kdo
de je bila oseba, s ktero se je Jakob boril. Več in med temi tudi
Origen , mislijo, de je bil hudoba. Pa kako je ta misel nepriležna
in nespametna! Ali' bi bil Bog li pripustil, de bi se bil hudoba
Jakoba lotil v takim strahu in v toliki britkosti? bi bil pač Jakob
budobniga duha za blagoslov prosil? bi bil Jakob, ko bi tako bilo,
pač ime lsrael , to je, premagavic božji  dobil, in ali bi bil Jakob
reči zamogel, de je tukej Boga ; vidil? Nar boljši misel je, de je
v podobi tega moža bil neustvarjen angelj zaveze, ravno tisti,
kteriga je bil Jakob v Beteljnu vidil. Primeri Hos. l2,  4. z l.Moz.
31,11. Tudi Tertulian, Hilari, sv. Ambrož in Krizostom so te
misli, ktero se tudi skorej vsi novi razlagavci derže.— Na vpra¬
šanje, kaj ima prav za prav ta bor pomeniti, je splošni in pravi
odgovor, de je hotel Bog s tem, kakor smo rekli, Jakobovo upa¬
nje v božje obljube pokrepčati, in mu zaupnost in tolažbo dati,
de bo vse britkosti in nadloge zmagal, in se vsili nasprostnost
o tel.

25. In ko je ta vidil, de ga ne more premagati, se je

372

Perve Mozesove bukve.

dotaknil kite njegoviga stegna, in zdajci se je osušila.
De angelj Jakoba ni mogel premagati, se je zato zgodilo, ker se
je on v boru le tiste moči poslužil, ktera je bila Jakobovim mo¬
čem primerjena. Zakaj, desiravno je bil Jakob z božjo močjo
navdan, bi bil vender gotovo v tem boru premagan bil, ko bi ne
bil Bog na ravnost sklenil in imeti hotel, de naj Jakob zmaga, to
nam spričuje že sama okoljšina, de kakor hitro se je Jakoboviga
stegna dotaknil, se je osušilo.

26. In mu je rekel: Pusti me, zakaj zarja se že
vzdiguje. Odgovoril je (Jakob}: Ne spustim te, pre-
din me ne blagosloviš. Kmalo Jakob v boru spozna, de ta,
s komur se meče, ni goli človek, ampak neki viši duh; zatorej se
ga terdno oklene, in se ga tako močno derži, de ga clo več iz
rok ne spusti, desilih ga angelj prosi, de naj ga pusti, ker se je
že zadanilo. Pravijo eni, de angelj zato tako govori, ker je bila
splošna misel, de se duhovi le po noči ljudem perkazujejo, kakor
hitro pa se  daniti začne, naglo zginejo, ta misel pa vender ne
velja kej, Ker vemo, de so se angelji božji tudi po dnevu prika¬
zovali, postavim ko so k Abrahamu v podobi treh tujih mož prišli
itd. Ne spustim te, pravi Jakob, dokler me ne blagosloviš, ker
je dobro vedel, de so se angeljci že poprej njegovim očakam v
človeški podobi dostikrat prikazali, in jih blagoslovili, in ravno
laciga blagoslova se je bil on sam že poprej v Beteljnu vdeležil.

27  in 28. (Mož'} je tedej rekel: Kako ti je ime? Od¬
govori: Jakob. In uni je rekel: Tvoje ime se ne bo ime¬
novalo Jakob, ampak israel. Ne vpraša angelj po Jakobo¬
vim imeni, kakor de bi ga vedel ne bil, ampak zato, ker gaje
bil sklenil z novim bolj imenitnim imenam premeniti, predin pa to
stori, si njegovo dosedajno ime povedati pusti. Da mu angelj po-
sihmalno ime Israel , ki pomeni tistiga, ki se z Bogam bori in ga
premaga, tedej božjiga premagavca. Sostavljeno je to ime iz dveh
besedi, namreč šara , se s kom za prednost boriti ali metati, in
prednost zmage v boru zadobiti, in el  namesti elohim,  ktera be¬
seda, kakor smo jo že večkrat v mislih imeli, Boga pomeni. Zato
pravi angelj: Ako si Boga premagal, kolikanj bolj boš torej čez
ljudi zmogel. To Jakoba gotovo močno veseli, ga potolaži in
okrepča, ker si misli, če sim clo čez samiga Boga zmogel, se mi
saj goliga človeka ne bo bati, ter tudi Esava ne, ampak, ako hi
mi tudi s hudim prišel, zmagal ga bom s pomočjo božjo.

29 in 30. In Jakob ga je vprašal: Povej mi, kako ti
je ime? Odgovoril je: Kaj me prašaš po imeni? In ga
'je blagoslovil na tistim kraji. In Jakob je ime tistiga
kraja imenoval Fanuel. Ta, ki seje  z Jakobam metal, mu
ne odgovori na ravnost na njegovo vprašanje, kdo de je, in kako
de mu je ime, saj to ni bilo potrebno, zakaj Jakob je lahko b
vsili okoljšin spoznal, posebno pa iz imena, kteriga mu je dal, ja
iz tega, de gaje  blagoslovil, de je namreč ravno tisti, kteri jc
Abrahamu in Izaku obljube storil. Zatorej imenuje on ta kraj Fa'
nael , v Hebrejskim feniel , to je, Boga od obličja do obličja vidili;
Feniel  je iz dveh besedi sostavljeno, namreč: fanim  v višebi' 0 J‘

Poglavje XXXII.

373

namesti edinobroja in pomeni obličje, obraz, ali kar je pred oblič¬
jem, in el,  to je, kakor poprej Bog. Ako so ravno pobožni očaki
mislili, de so vstani v perkaznih po gotovih znamnjih Boga od
angeljcov razločiti in povedati, ali se jim je sam Bog, ali pa an-
geljc v njegovim imeni perkazal, se vender iz raznih krajev sv.
pisma očitno vidi, de se imena Bog, Jehova, Gospod, angeljc
Gospodov itd. zdej od samiga Boga zdej od njegovih angeljcov
umejo, tako de se ne more v sleherni prikaznji razločiti, ali sam
Bog ali pa angel j njegov govori; vender pa to zapopadku tacili
krajev sv. pisma člo nič ne škodije, zakaj gotovo je vse eno, ali
se sam Bog perkaže, poduči, tolaži in obljube dela, ali pa angelj
njegov v njegovim imeni. V kraji, ki ga Jakob Fanuel  imenuje,
je bilo poznejši mesto s turna m vred ravno tega imena sozidano,
kteriga je Gideon razdjal (bukv. Sod. 8, 8. 17.), Jeroboam ga
zopet dal sozidati (III. Kralj. 12, 25.). Zlo se Jakob zavzame,
de ni poginil ali umeri, ker je Boga v obličje vidil, ker je bila
splošna vera, de kdor Boga ali angelja božjiga v obličje vidi,
mora naglo umreti. (Lej spredej 16,13. — bukv. Sodn. 13, 22. 23,
31 in 32. In ravno je solnce posijalo, ko je memo
Fanuela šel, on sam pa je na eni nogi šantal. Za tega
voljo Israelovi otroci še dan d anašnj i ne j e d d kite  ..  ..
Komej Jakob kraj zapusti, v kterim se mu je bil Bog perkazal in
se ž njim ali sam ali po angeljcu boril, že solnce posije, začne
pa tudi on zavolj osušene kite šantati. Ali je bil on potem celi
čas življenja ali'le kej malo časa šantal, ni nikjer zapisano; mo¬
rebiti, de imajo tisti prav, ki menijo, de gaje  Bog kmalo potem,
in sicer še predin je z Esavam vkup prišel j zopet ozdravil. V
vedni spomin te čudovitne zgodbe se Israelci se dan današnji, ako
se lih vMozesovi postavi nikjer od tega ne bere, zderžujejo mesa
od ledja žival, in veliko iz med njih iz ravno tega spomina od
celiga zadnjiga dela živali nič nočejo vžiti, kar njih veliko spošto¬
vanje in ljubezin do tega očaka na znanje daje.

Poglavje XXXIII.

Zapopadik.

Jakob se z Esavam spravi, in potem v Kanano popotuje.

1. .ot. o je pa Jakob svoje oči vzdignil, je vidil Esava
priti, in ž njim štiri sto mož, in je ločil sinove Lejne in
Rahelne in obeh dekel.

2.  In je spredej obe dekli in njene otroke postavil; Leo in
njene otroke pa v sredo; Rahelo pa in Jožefa nar zadej.

3. On sam se je spredej vstopivši sedimkrat do tal perklo-
nil, ko se je njegov brat bližal.

4. Esav pa je svojimu bratu naproti tekel, in ga objel; ter
se mu je okoli vrata oklenil, ga poljubil in se jokal.

5. In je svoje oči vzdignil in vgledal žene in njih otročiče,
ter je rekel: Kdo pa so ti? Ali so tvoji? Je odgovoril:
Otročiči so, ki jih je Bog dal meni, tvojimu hlapcu.

6. Na to so se dekli in njuni otroci perbližali, in se per-
klonili.

7.  Tudi Lea je s svojimi otroci perstopila, in so se ravno
tako perklonili, na zadnje sta se Jožef in Rahel per-
klonila.

8. In Esav je rekel: Kaj pa so vse une čede, ki sim jih
srečal? Je odgovoril: De milost zadobim per svojim
gospodu.

9. On pa je rekel: Imam sam dosti, brat moj! le imej, kar
je tvojiga.

10.  In Jakob je rekel: Prosim, nikar tako; ampak če sim
milost zadobil pred tvojimi očmi, vzemi majhno darilo i»
mojih rok; ker se mi je tvoje obličje, ki sim ga vidil,
zdelo, kakor božje obličje; bodi mi tedej milostljiv.

11.  In vzemi blagodar, kteriga sim ti pernesil, in ki mi g a
je Bog dal, kteri vse deli. Ko ga je komej brat per-
silil, de je vzel,

Poglavje XXXIII.

375

12. Je  djal: Pojva vkupej; spremiti te kocem na tvoji poti.

13. In Jakob je rekel: Veš, gospod moj! de imam majhne
otročiče, in ovce in krave breje per sebi; če jih kolikaj
s hojo preženem, bodo en dan vse čede konec vzele.

14. Naj gre moj gospod pred svojim hlapcam, in jez pojdem
počasi za njim, kakor bom vidil, de bodo moji otroci
mogli; dokler ne pridem do svojiga gospoda na Seirsko.

15. Esav je odgovoril: Prosim te, naj saj nekteri od ljudi,
kteri so z menoj, tovarši tvojiga popotvanja ostanejo.
Ni treba, odgovori, le samo to potrebujem, de zadobim
milost pred teboj, moj gospod!

16. Esav se je tedej tisti dan vernil na Seirsko po poti, po
kteri je bil prišel.

17. In Jakob je prišel v Sukot, kjer si je hišo sozidal in
šotore postavil, in je ime tistiga kraja imenoval Sukot,
to je, šotori.

18. In je še dalje šel do Salerna (Salerna) Sihemoviga me¬
sta (do mesta Sihemcov, Sekem), ktero je v Kananski
deželi, potem ko je iz Mezopotamije v Sirii (iz Fadan-
Aram) nazaj prišel, in je zravin mesta prebival.

19. In je kupil kos njive, na ktero je postavil šotore, od
mlajših Hamorja Sihemoviga očeta za sto kesit (jagnel).

20. Ter je ondi postavil oltar, in je klical o njem v ime Israe-
loviga Boga nar mogočnejšiga.

Razlaga XXXIII? poglavja,

1 in 2.  Ko je pa Jakob svoje oči vzdignil, je vidil
Esava priti, in ž njim štiri sto mož; in je ločil sinove
Eejne in Rahelne in obeh dekel, in je spredej obe dekli
in njune otroke postavil, Leo in njene otroke pa v sre¬
do; Rahelo pa in Jožefa nar zadej. Kakor hitro Jakob Esa¬
va od delječ priti vgleda, naglo še to, kar mu je nar ljubši bilo,
svoje otroke in žene, kakor poprej živali v trume razdeli, in sicer
spredej postavi dekli in nju obeli otroke, po temi Leo z otroci,
na zadnje pa Rahelo z Jožefam. Očitno se iz te razdelitve vidi,
de je on svoje po meri ljubezni razdelil; ki so mu nar ljubši bili,
jih nar zadej postavi, de bi, ako bi se nevarnost kazala, nar lo-
žeji in nar hitrejši odšli in se oteli, česar se vender ni več tako
silno bal, ker ga je bil sam Rog zagotovil, de bo pričujoči ne¬
varnosti srečno odšel; ker mu pa vender nikjer ni bilo na'ravnost
rečeno, de bodo tudi vsi njgevovi nesreče obvarvani, zatorej po-

376

Pcrve Mozesove bukve.

sebno za-nje skerbi, jih po skerbni ljubezni pametno razdeli, ter
nje in samiga sebe božjimu varstvu izroči.

3. On sam se je spredej vstopivši sedimkrat do tal
per klonil, ko se j e nj egov brat bližal. Ko je Jakob vidil,
de je njegov brat že blizo, sam pred svoje otroke in žene stopi,
in ga po stari navadi z nar veči ponižnostjo pozdravi, ker se mu
večkrat in sicer sedemkrat do tal perklone, ktero pozdravljenje v
jutrovi še dan današnji imenitnim in visokim gospodam skazujejo.
S tem pozdravljenjem je hotel Jakob Esava seboj spraviti in mu
na znanje dati, de ne pride zato nazaj, de bi si pravico na perven-
stvo osvojil in pred njim veljavno storil, ampak le zato v očetovo
hišo nazaj popotuje, ker je očitna volja božja, in ker si pred vsim
drugim serčno žen, se s svojim bratam spraviti, in v miru in pri¬
jaznosti ž njim živeti.

4. Esav pa je svojimu bratu naproti tekel, in ga ob¬
jel, ter se mu je okoli vrata oklenil, ga poljubil in se
jokal. Ako poprejšno Esavovo zaderžanje do svojiga brata pri-
čijočinm obnašanju primerimo, koliki razločik se nam med obema
prikaže! Nekdaj je togotno in divje rojil in mu smert žugal, zdej
pa ga ljubeznjivo in priserčno objame in poljubi. V resnici ga
sprejme kakor zvesti in pravi brat ljubiga brata po tako dolgi lo¬
čitvi. Marsikteri bi vtegnil prašati, kaj de je vender uzrok te
čudne spremembe per Esavu? Takimu vprašanju se nar ložji in
nar gotovši odgovor da, če si Esavove natorske in dušne lastnosti
pred oči postavimo in jih prevdarimo. Bil je namreč Esav močin
in imenitin lovec, zatorej bolj termastiga in divjačniga obnašanja,
nar manjši okoljšina, ki mu ni bila po volji, ga je lahko zdražila,
zvijačni prigodik, kako ga je Jakob ob pervenstvo in očetov bla¬
goslov pripravil, ga je do divjiga razkačil, strast in togoto krotiti
se ni nikoli vadil, le hudo maševati se in znositi nad bratam je
hrepenil; brat mu je vbežal, njegov serd se je sčasama vlegil, in
milsi čuti so nastopili; in ko se je bratu po tako dolgim času bli¬
žal, ga je le želja prijaznosti in sprave, le bratovska ljubezin
navdajala. In take natore so po spričevanji zgodovine še dan da¬
našnji zarodi svobodnih Arabcov, mlajših Esava. Razžaljenja
dolgo dolgo ne pozabijo in le samo na maševanje mislijo, kteriga
nimajo za greh, ampak ga za junaško hrabrost in veliko serčnost
štejejo; vender so pa temu nasproti v posebnih okoljšinah prijazni
in priljudni, in sčasama tudi storjeniga razžaljenja, serdii in maše-
vanja pozabijo, in svojim sovražnikam iz celiga serca odpustijo,
kakor ravno tukej pri njih očaku Esavu vidimo. Zravin moramo
pa še tudi premisliti, de je Esava sam Bog ganil in ga k spravi
in ljubezni nagnil.

5 — 7. In je svoje oči vzdignil in vgledal žene in
njih otročiče, ter je rekel: Kdo pašo  ti?... Je odgovoril:
Otročiči,  ki  jili je Bog dal meni, tvojimu hlapcu. Nato
so se.,., perklonili...  Ker Esav pri sprejetni le na brata
gleda in je le va-nj zamaknjen, zatorej mu koj ob prihodu ni bilo mar,
kdo de je še zunej brata pričijoč, in kdo de še ž njim popotuje, »e
le potem, ko brata sprejme, ga objame in se od preveliciga veselja

Poglavje XXXIII.

377

zjoka se ozre in zagleda ženske in trumo otrok. In ako si ravno
lahko misli, de so bratove žene in njegovi otroci, ga vender s
serčnem deležjem prijazno popraša, kdo de so ti? Jakob mu od-
gori: To so moje žene in moji otroci, s kterimi me je dobrotljivi
Bog obdaril in osrečil. Po ravno tistim redu, po kterim jih je bil
Jakob razdelil in razpostavil, se mu zdej vsi bližajo, in ga za-
poredama kakor oče po ponižni šegi pohlevno pozdravijo in po¬
častijo.

'8 in 9. In Esav je rekel: Kaj pa so vse une cede,
ki sim jih srečal? Je odgovoril: De milost zadobim per
svojim gospodu. On paje  rekel: Imam sam dosti, brat
moj! le imej, kar je tvojiga.  Ako si je ravno Esav tudi per
hlapcih, ki jih je s čedami vred nar poprej srečal, kakor per že¬
nah in otrocih lahko mislil, de so hlapci njegoviga brata, ga ven¬
der koj po sprotnim pozdravljenju popraša, čigave so čede in
hlapci, ki jih je bil nar poprej srečal. Iz tega sledi, de Esav ni
nobeniga ldapcov vprašal: Čigavo je vse to, ampak de je naglo
memo njih hitel iz veliciga hrepenenja hitro brata viditi in ga ob¬
jeti. Na to vprašanje Jakob ponižno odgovori, de so čede njemu
v dar namenjene, prijazno ga tedej poprosi, naj bi jih hotel mi¬
lostljivo v dar sprejeti. Že smo opomnili, de v jutro vi sploh no-
bedin nobeniga, tudi ne prijatel prijatla brez kaciga daru ne obiše,
ako pa kdo želi kako posebno milost zadobiti, ali se s svojim raz¬
žaljenim sovražnikam spraviti, vselej v ta namen, posebno če ima
z razžaljenimi predpostavljenimi opraviti, darila raznih reči pred
seboj pošlje, naj bi tako ložej, kar želi, zadobil, in ravno to tudi
Jakob stori, naj bi se s svojim bratam ložej spravil. Na to po¬
nižno ponudbo Esav prijazno odgovori, de ga je Bog v vsili čas¬
nih rečeh obilno oblagodaril, in de noče bratu tudi nar manjši reči
kratiti, zatorej Jakobu po bratovsko reče: Oberni vse, kar imaš,
in kar ti je Bog milostljivo podelil, le v svoj namen in korist.
Tudi s tem ravnanjem tedej Esav očitno pokaže, svojo sedajno
bratovsko ijubezin in pravo prijaznost.

10 in 11. In Jakob je rekel: Prosim, nikar tako,
ampak če sim milost zadobil pred tvojimi očmi, vzemi
majhno darilo iz mojih rok... vzemi blagodar... ki mi
ga je Bog dal, kteri  vse  deli. Oba se med seboj dolgo časa
prijazno besedujeta, zavolj v darilo namenjenih žival, Jakob po¬
nižno in stanovitno brata prosi, naj bi jih milostljivo v dar sprejel, brat
se pa s tem izgovarja, de ga je mili Bog samiga z vsim dobrotljivo
obdaroval, ne bilo bi tedej prav in lepo, ako bi bratu v kteri reči
premoženje kratil. Ker pa vender Jakob od svoje prošnje ne jenja,
in mu poslednjič reče: To darilo naj bo vedno in živo znamnje,
de sva se v resnici spravila in sprijaznila, to Esava nagne, de
radovoljno vzame, in s tem svojo resnično in odkritoserčno lju-
bezin razodene.

Kar besede zadene: Ker se mi je tvoje obličje, ki sim
ga vidil, zdelo kakor božje obličje  se dajo na dvojno vižo
razumeti, ali pomenijo namreč: Tvoje prijazno in milostljivo obličje
me je močno — ravno tako razveselilo, kakor de bi bil obličje

378

Perve Mozesove bukve.

Boga ali angeljca božjiga vidil, kaderkoli mi je kej imenituiga
in prijetniga oznanjeno bilo; ali pa se zainorejo te besede tudi ta¬
kole umeti: Silno in močno sim se bal pred tvoje obličje stopili;
zakaj bila je, kakor je že rečeno bilo, splošna misel, de mora
vsak umreti, kdor koli bi Boga v obličje vidil: Zato me pa tudi
zdej močno veseli, ker se mi ni to v djanji permerilo, česar sim
se zares zlo bal, ker sim zdej do živiga prepričan, de nisi k meni
prišel, se nad menoj maševati, ampak se z menoj spraviti in spri¬
jazniti. Namenjeno darilo imenuje Jakob božji blagodar, ravno
kakor se tako tudi na družili krajih sv. pisma bere: postavim Josv.
15,19. — 1. Kralj. 35,27. — 30,26. — IV. Kralj. 5,15. Neki
razlagavic je ceno Esavu podarjenih žival po sedajni živaljski
ceni zrajtal, in pravi, de je njih cena več kot pet jezer goldinar¬
jev znesla, gotovo je bilo tedej to lepo in drago darilo, ako ravno
ga Jakob ponižno majhniga imenuje.

12 in 13. Ko ga je komej brat posilil, de je vzel,
je djal: Pojva vkupej; spremiti te hočem na tvoji poti.
In Jakob je rekel: Veš, gospod moj, de imam majhne
otročiče in ovce in krave breje per sebi, če jih kolikej
s hojo preženem, bodo en dan vse čede konec vzele.
Esav Jakoba prijazno povabi, naj bi ž njim v Seirsko deželo po-
potval, ter ga zagotovi, de ga'hoče on sam z vsimi svojimi to-
varši na njegovim potu spremljevati, ga nesreče varovati in mu pot
zlajšati; vender pa Jakob v to' če ravno odkritoserčno ponudbo ne
more pervoliti; zakaj stari prigodki in lastna večletna skušnja v
Labanovi hiši ga je učila, kako težavno, sitno in nevarno je, če
dva bogata in imenitna gospodarja vkupej prebivata, — koliko
nepotrebniga prepira sosebno med nju hlapci in pastirji zavolj ob¬
delovanja zemlje^ zavolj spašnikov in vodnakov, — koliko nepo¬
trebne in pregrešne jeze in nevošljivosti, če je edin mem druziga
srečniši itd., je med njunimi posli. Zravin tega je pa tudi Jakobu
bratova natora dobro znana bila, bil je namreč premenljiv po okolj-
šinah, zdej togotin zdej prijazin, zatorej mu ni mogel terdno za¬
upati, ali se bo on vedno kakor ravno zdej do njega obnašal ali
ne, ali ne bo njegova prijaznost in ljubezin, ako bi dolgo vkup
prebivala, opešala in nehala, posebno ako bi vidil, de bratu bolj
po sreči gre kakor njemu, česar je bil Jakob ne le z očitno ob¬
ljubo božjiga blagoslova zagotovljen, ampak tudi zato prepričan,
ker je dobro vedil, de Esav le lov ljubi, hišne in pastirske skerbi
in opravila pa večidel svojim podložnim izroči, in de ga bo zato
v teh rečeh večkrat marsiktera nesreča zadeti vtegnila, ktera bi
ga potem srečnišimu in marljivšimu bratu zavidniga in nevošljiviga
storiti vtegnila. Leto so tedej pravi uzroki, zavolj kterih Jakob
v bratovo prijazno ponudbo ne privoli, vender mu jih pa ne razo¬
dene, de bi ga, kakor si je lahko misliti, s tem ne razžalil, in se
na drugo ne žaljivno vižo izgovori, de ne more ž njim  popotvati.
Lej, mu reče, imam majhne otročiče, s kterimi nisim vstani hiteli,
de bi mu ne vgovoril: posadi jih na kamele, in tako boš gotovo
lahko hitro popotval, dalje opomni: zunej otročičev imam tudi silno
veliko ali brejih ali pa molznih ovac, koz in krav, če bi jih hitro

Poglavje XXXITI.

379

pognal, bi mi počepale. Hebrejska beseda alot  tukej obojno po¬
meni breje  in molzne  živali, ako ravno korenina ul  sploh pomeni
dojiti, mleko imeti. —

14. Naj gre moj gospod pred svojim hlapcam, in jez
pojdem po časi za njim, kakor bom vidil, de bodo moji
otroci mogli; dokler ne pridem do svojiga gospoda na
Seirsko. Jakob sicer obljubi , de hoče sčasama k Esavu v Seir-
sko deželo priti, desilih zavolj sgorej rečenih uzrokov tega nikoli
ni mislil; drugači tedej tukej govori in drugači obeta, in to nje¬
govo djanje tedej ni hvalno. Nekteri ga s tem zagovarjajo, de je
Jakob, ko je z bratam govoril, tudi zares namenjen bil, v Seirsko
popotvati, kar pa vender spričati ne zamorejo, in gotovo bi bilo
po zgorej opomnjenim to popotvanje njemu le v škodo, ne pa v
časno srečo. Zravin tega mu Bog ni zapovedal, Mezopotamijo
zapustiti in v kamnitno Arabijo popotvati, ampak v obljubljeno de¬
želo lianano se podati; in tako je tudi storil.

15 in 16. Esav je odgovoril: Prosim te, naj saj nek¬
teri od ljudi, kteri so z menoj, tovarši tvojiga popotvanja
ostanejo. Ni treba, odgovori, le samo to potrebujem, de
zadobim milost pred teboj, moj gospod. Esav se je tedej
tisti dan vernil na Seirsko. Ako bi bil Jakob v resnici mislil,
kakor eni terdijo, sčasama v Seirsko deželo, k svojimu bratu po¬
potvati, bi mu bili gotovo Esavovi hlapci prav koristni spremlje-
vavci, kteri bi ga bili kakor njegovi vse nesreče varovali, in mu
pravo pot v Seirsko deželo kazali; ker pa to ni bilo v njegovim
namenu, se Esavu tudi za to ponudbo ponižno zahvali. Nič dru-
ziga tedej brata ne prosi, kakor de naj mu tudi v prihod prijazin
in blagovoljni ostane. Potem se po bratovsko poslovita, in Esav
se z vsimi svojimi v svoj dom verne po ravno tisti poti, po kteri
je bil prišel, Jakob jo pa po svoji poti naprej odrine.

17. In Jakob je prišel v Sukot, kjer si je hišo sozi¬
dal in šotore postavil, in je ime tistiga kraja imenoval
Sukot, to je, šotori. Jakob pride v kraj, kteri še ni lastniga
imena imel; ondi za-se, za žene in otroke in celo družino šotore
postavi, in zato kraj /Sukot , šotori, šotorje, imenuje. Besede:
Kjer sije  hišo sozidal  se ne smejo v tem pomeni umeti, kakor
de bi bil zares hišo sozidal, zakaj Hebrejska beseda bajt  tukej
pomeni šotor, ne pa hiše, pastirji in njih gospodarji niso v hišah,
ampak le v šotorih stanovali; bolj prav je tedej besedo bajt  od
korenine bit  ali but,  ki pomeni sploh prenočiti  ali v hiši ali v
šotori, ali pa v kakim drugim kraji, kakor pa od korenine bana,
ki pomeni zidati  ali pa hišo staviti , izpeljati. Za-se, za žene,
otroke in družino  je Jakob šotore postavil. Hebrejsko besedo le-
miknchu  so nekteri prestavili: postavi tudi šotore za živali , kar
pa gotovo ni prav, ker vemo, de je živina pod milim nebam pre-
nočvala, in ker bi za toliko jezer žival šotore slaviti, pretežavno
in skor ne storivno bilo. Hebrejska beseda lemiknehu  pride od
mikne  in to od korenine kana : si kaj perdobiti, posesti; mikne
torej pomeni vse, kar kdo ima in premore, naj si bo blago ali ži¬
vina ali družina, in ravno tukej se mora v poslednjim pomeni umeti,

r

380 Perve Mozesove bukve.

— tudi za družino , za hlapce in dekle šotore postavi. Tukej
imenovani kraj Sukot  je na unim kraji reke Jordanske, kjer je
tedej Jakob še nekaj časa prebival in se lepih spašnikov poslužil,
ki so ondi bili.

18. In je še dalje šel do Salerna (Siliemoviga mesta),
ktero je vKananski deželi, potem ko je iz Mezopotamije v
Sirii (iz Fadan-Aram)nazaj prišel, in je zravin mesta pre¬
bival. Pride Jakob na svojim popotvanji blizo Jordanske reke do
kraja, ki ga je zavolj postavljenih šotorov Sukot  imenoval, in
ostane v tem kraji nekoliko časa, predin se čez to reko vKanano
poda. Ostane pa Jakob beržkone v tem kraji, ker je bila Jordan¬
ska reka lih o tem času tako velika in dereča, de je ni mogel s
svojimi prebresti; zakaj znano je, de se reka Jordan ob času de-
ževanja ali če sneg zlo kopni, večkrat tako narase, de ni moč
čez-njo priti; po-leti pa, kader po štiri mesce nič ne dežuje, in
ko se potoki večidel posuše, je clo nizka in se lahko prebrede;
tega časa je tedej Jakob na uni strani pričakoval, in se zdej, ko
ga je pričakal, brez vse nevarnosti in težave čez v nizko vodo po¬
da in pride v Kanano.— Pod Hebrejskim imenam Šalem  eni lastno
ime mesta umejo, postavim Aleksandrinci in clo sv. Jeronim; eni
clo ravno tisto mesto zastopijo, v kterirn je Melkizedek kraljeval,
(lej zgorej pogl. 14,18.), kar pa vender veljati ne more, že zato
ne, ker Salem Melkizedeka ni bilo tako biizo Sihema (poznejši
Samarije), kakor se tukej bere. Nekteri pa menijo, de tukej Sa¬
lem tisti Šalim  pomeni, od kteriga sv. Janez pogl. 4, 5. govori;
pa tudi to se ne more verjeti, kjer Šalim  sv. Janeza je bilo blizo
Jordana, tedej še dalj od Sihema, kakor Šalem Melkizedeka. Zo¬
pet drugi mislijo, de se mora mesto Silo  zastopiti, in sicer zato,
ker je to mesto dvojno ime imelo: Silo  in Salem;  iz bukev Sodn.
21,19. šepa vender očitno vidi, de je sleherno teh imen posebno
mesto ali posebni kraj pomenilo; zravin tega tudi Silo  ni bilo blizo
Sihema , ampak skorej v sredi med Jerusalemam  in Sihemarn.
Ker se tedej ime Salem  ne more ne od tega ne od uniga kraja
sklepno in verjetno umeti, zatorej tistim nar bolj prav damo, kteri
to besedo od samiga Jakoba umejo; šalem  namreč pomeni: mir,
pokoj, zdravje, ali kakor prilog: mirin, pokojin, zdrav. Potem
takim je celi pomen teh besedi: Potem, ko je Jakob veliko težav
in britkost per Labanu in na poti prestal, je srečno, mirno in zdravo
čez Jordan do mesta Sihema prišel; vender pa ni v njem, ampak
zunej njega prebival v šotorih po šegi pastirjev, in mende tudi
zato, naj bi se s svojimi ložej malikovanja, ktero je nar bolj po
mestih bilo, obvaroval.

19. In je kupil kos njive, na ktero je postavil šotore,
od mlajšihHamorja, Siliemoviga očeta, za sto kesit (jag-
net). Jakob kupi kos ali del njive od eniga prebivavcov Sihema;
kteriga ime Mozes zamolči. Kar mesto tiče, je lastno ime dobilo
od Sihema, sinu Hamorja, ki je bil osnovavec in pervi predpo¬
stavljen tega kraja. Po naši Vulgati Jakob kos njive za sto jag-
net  kupi, tako tudi Aleksandrinci in drugi berejo. Vender se to
ne da spričati: zakaj Hebrejska beseda kosita  se nikoli in nikjer

381

f

Poglavje XXXIII.

v tem pomenu ne bere; tudi bi mogla ta beseda, ako bi tukej jag-
neta pomenila, v višebroji stati; tudi ni verjeti, de bi bil Jakob
samo z jagneti brez ovnov plačal, kakor bi per tem pomeni besede
misliti mogli, zato ker je v Hebrejskim v ženskim spolu. Nar bolj
prava je tedej misel tistih, kteri pod besedo kesita  srebernjak
razumejo, naj si bo že ktere cene koli, ne pa ovce ali jagneta;
pomen srebernjaka ima ta beseda tudi Jos. 24, 34. — Job 42,11.
in drugod. Zravin tega tudi Judje poznejših časov terdijo, de se
je pod to besedo vedno neki sreberajak razumel; vender pa ne
vemo, ali se mora kaki srebern kovan denar, ali pa le kepa srebra
uineti, in ravno tako ne vemo, koliko de je taka kesita  cenila.

20. Ter je ondi postavil oltar, in je klical o njem v
ime Israeloviga Boga nar mogočnejšiga. Postavi tukej Ja¬
kob po navadi svojih očakov, posebno očaka Abrahama oltar, na
kterim je svojimu Bogu navadne darove opravljal, o kterim gaje
častil in molii, in ga torej v posebno božjo čast in službo name¬
nil in posvetil. Zato ga imenuje oltar nar mogočnejšiga — vsiga-
mogočniga Boga. Hebrejska beseda el  pomeni mogočniga, kader
je pa z božjim imenam Elohim  zvezana, mogočniga med mogoč¬
nimi, — to je, nar mogočnejšiga •— vsigamogočniga Boga.

i /

.


Poglavje XXXIV,

Zapopadik.

Sihem Dino posili, in zato Jakoba in njegove sinove prosi, dc
naj mu jo za ženo dajo; ti sicer pervolijo v to, tode iz maševanja per
pogodbi prav brezvestno in zvijačno ravnajo.

l..hU/ina. Lejna hči je pa vun šla gledat žene tistiga
kraja.

2 .  Ko jo je bil vgledal Sihem, sin Hamorja Heveja, po¬
glavarja tiste dežele, se je zaljubil v njo, jo vpeljal, je
per nji spal, ker je devico posilil.

3. In jo je priserčno ljubil, in v žalosti jo je s prijaznimi
besedami tolažil.

4. In je k Hamorju svojimu očetu šel in je djal: Sprejemi
mi to deklico za mojo ženo.

5. Ko je bil pa Jakob to zvedil, je on, ker ravno njegovi
sinovi niso doma bili, ampak so imeli na paši per živini
opraviti, molčal, de so nazaj prišli.

6. Kader je tedej Hamor Sihemov oče tje šel, de bi z Ja-
kobam govoril,

7 .  So ravno njegovi sinovi iz polja prišli; in slišati, kaj se
je bilo zgodilo, so silno serditi bili, ker je bil on ostud¬
no reč v Israeli storil, in je, ker je bii Jakobovo hčer
posilil, neperpušeno reč dopernesel.

8. Hamor jim je tedej rekel; Duša Sihema mojiga sinu hre¬
peni po vaši hčeri, dajte mu jo za ženo.

9. In ženimo se sproti; svoje hčeri nam dajde, in vi naše
vzemite.

10. In prebivajte z nami, dežela je v vaši oblasti, obdelujte
jo, kupčevajte in vzemite si jo v posestvo.

11. Tudi Sihem je očetu in njenim bratam rekel: Naj milost
pred vami najdem, in karkoli bote liotli, hočem dati. v

12 .  Pdvikšajte doto, in si darila zgovorite, in radovoljno hočem
dati, karkoli bote želeli, le to deklico mi dajte za ženo-

Poglavje XXXIV.

383

13. Jakobovi sinovi so Sihemu in njegovimi! očetu zvijačno
odgovorili, ker so zavolj posilenja sestre serditi bili:

14. Ne moremo pervoliti, kar imeti hočeta, tudi ne svoje se¬
stre neobrezanimu možu dati; kar je per nas prepoveda¬
no in pregrešno.

15. Le tako bi se zamogli pogoditi, ako hočete nam enaki
biti, in ako se sleherni med vami možkiga spola obre¬
zati pusti,

16. Potem bomo sproti dajali in jemali vaše in svoje hčere,
in bomo per vas prebivali, in bomo eno ljudstvo.

17. Ako se pa ne bote obrezati pustili, bomo svojo hčer vzeli
in proč šli.

18. Njih ponudba je Hamorju in Sihemu njegovimu sinu do-
padla.

19. In mladeneč ni odlašal zdajci spolniti, kar so hotli imeti;
zakaj on je dekleta močno ljubil, in je bil imenitin v celi
hiši svojiga očeta.

20. In ko sta k mestnim vratam prišla, sta govorila ljud¬
stvu :

21. Leti ljudje so mirni in hočejo med nami prebivati; naj
kupčujejo po deželi, in naj jo obdelujejo, ker je široka
in prostorna, in obdelovavcov potrebuje; njih hčere bomo
za žene jemali, in jim bomo svoje dajali.

22. Le eno je še, kar toliko srečo zaderžuje: de obrežemo,
kar je možkiga spola per nas, ter po šegi teh ljudi rav¬
namo.

23. In njih premoženje, in živina in vse, kar imajo, bo naše,
le v tem jim njih voljo spolnimo, in bomo vkupej prebi-
vali in eno ljudstvo storili.

24. In so vsi pervolili, in vsi možki so se dali obrezati.

25. In lej, tretji dan, ko je bila bolečina ran nar hujši, sta
dva Jakobova sina, Simeon in Levi, brata Dine, me¬
če vzela, serčno v mesto šla, in vse možke pomorila.
I. Moz. 49, 5.

26. Tudi Hamorja in Sihema sta umorila, in svojo sestro Dino
j? Sihemove hiše vzela.

Po njih odhodu so drugi Jakobovi sinovi na pobite pla¬
nili, in so mesto v maševanje posiljenja razdjali.

28. So vzeli njih ovce, govedo in osle, in vse, kar je bilo
po hišah in na polji,

29. Tudi njih otroke in žene so vjete proč peljali.

F

384 P er v e Mozeeove bukve.

30. Potem ko je bilo to terdoserčno dopernešeno, je rekel
Jakob Simeonu in Levitu: Zmotila sta me, in sta me
Kananejcam in Ferizejem, prebivavcam te dežele perstu-
dila. Nas je malo, uni bodo vkupej stopili, me bodo
pobili, in bom s svojo hišo vred pokončan.

31. Ona sta odgovorila: Ali so mar imeli z našo sestro ka¬
kor s kurbo gerdo ravnati?

Razlaga XXXIV? poglavja.

4. Pina, Lejna liči j e pa vim šla gledat žene tisti-
ga kraja. Zakaj de je Pina materni šotor brez dopušenja star¬
šev na tihama zapustila, in v mesto šla žene gledat, nam Jožef
Flavi tako razjasni, de so Sihemljani takrat ravno posebno praz¬
novanje imeli, per kterim so večidel vsi možki in ženske pričujoči
bili; mikalo je Pino viditi žene in hčere tega kraja, kakšine so in
kako se nosijo, tudi se je liotla z dekleti tistiga kraja soznanitiin
in sprijazniti, — in te’želje si je lahko spolnila, ker Jakobovi
šotori niso bili delječ od mestnih vrat, lahko je skrivej odšla. Ako
so se ravno Jakobovi prededje, kakor tudi on sam posebniga pe-
čanja s tem ljudstvam ogibali, de bi v nevarnost malikovati ne za¬
deli, je vender skorej ne mogoče bilo, se popolnama vsiga znan¬
stva š tako bližnimi sosedi zderžati per toliko otrocih in poslih.—
Ker je Pina, kakor se iz sledečih verst vidi, za možitev že godna
bila, zato se nekteri trudijo zvediti, koliko je takrat ravno stara
bila, kar se pa vender ne da zrajtati, ker ne vemo njene starosti
ne ob odhodu iz Labanove hiše, in nam tudi ni znano, kako dolgo
se je Jakob na svojim počasnim popotvanji mudil, predin je do
Sihema prišel, in tudi ne vemo ali se je ta prigodik berž ko je
Jakob v ta kraj prišel, ali poznejši permeril. Sploh so pa ženske
v gorkejših deželah poprej godne, kakor v merzlejših.

2  in 3. Ko je bil vgledal Sihem sin Hamorja He-
veja, poglavarja tiste dežele, se je zaljubil v njo..*
In v žalosti jo je s prijasnimi besedami tolažil.  Iz Si"
hemoviga ravnanja se vidi, de je bil hotliv, in sužinj svojiga po¬
želenja; zravin tega je bil prevzetin in visok, ker je bil sin po¬
glavarja tistiga kraja, zato si misli, de sme vse storiti, karkoli v
svojim razujzdanim nagnenji želi. V Vulgati se Sihem  poglavar
tega kraja imenuje, kar pa vender o tem času še ni bil, ker je se
oče živel in poglavaril, kakor se v izvirnim spisu bere; Vulgata
mende Sihema zato imenuje poglavarja, ker bi bil on po očetovi
smerti poglavarstvo nastopil. Hudobno je Sihem ravnal, in ni g\ c ~
dal ne na spodobnost ne na čast in pravico, ker svobodno hcci
svobodniga in imenitniga pastirja in svojiga gostniga prijatla po
sili zgrabi jo pohotno oskruni, in njo, nje očeta in brate in celo

Poglavje XXXIV.

385

/Jahto v sramoto pripravi. Vender mu vest koj po dopernešenim
grešnim djanji hudobijo očita, posebno ker vidi, de je Jakobova
hči vsa pobita in de od žalosti ne ve kaj početi, zato se na vso
moč prizadeva, jo potolažiti, in ker jo je zares sei*čno ljubiti za¬
čel, ji obljubi, jo za ženo vzeti, ako bodo njeni oče in bratje pri¬
volili.

4in5. In je k Hamorju svojimu očetu šel in je djal:
Sprejemi mi to deklico za mojo ženo. Ko je bil pa Ja¬
kob to zvedil, je on, ker ravno njegovi sinovi niso do¬
ma bili... molčal, de so nazaj prišli.  Ko je bil tedej Si-
hem sklenil, Dino za ženo vzeti, svoj sklep na ravnost svojimu
očetu razodene, in ga prosi, naj bi pervolil in ženitev oskerbel.
Kakor se vidi, oče ni bil tej ženitvi nasproti, ampak de je sam
želel, Dino za zetinjo v svojo hišo dobiti. — lvrnalo po tem tudi
Jakob zve, kaj se je njegovi hčeri permerilo, kako gerdo in kri¬
vično je Siheni ž njo ongavil. Beržkone se je Dina sama očetu
potožiia, in mu vse razodela. To mu je veliko britkosti in žalosti
delalo; vender pa on svoje nejevolje Sihemcam ne odkrije, in se
noče zavolj storjene hudobije ž njimi prepirati, ali se clo maševati
nad njimi, ker ni bil vstani naglo prevdariti, kaj bi neki boljši in
pametniši bilo, in ker si tudi ne upa jim zdajci kaj žaliga storiti,
ker je bil sam doma; počaka tedej, de njegovi sinovi iz spašnikov
od živalskih čed domu pridejo. Bil jim je mende sam Jakob po¬
vedal, kaj je Siliem z Dino storil; veliko jih pa terdi, de so to
se le potem zvedili, ko je bilHamor s Sihemam prišel nje in očeta
prosit, naj bi Sihemu radovoljno Dino za ženo dali; zakaj gotovo
bi se bili bratje razserdili ih maševali nad Sihemam in Sihemci,
ko bi bili hudobijo po očetu zvedili. Vender se ta misel zavolj
tega, de se bratje niso koj maševali, ne da terditi, zato ker so
bili Sihemci obilniši in mogočniši mem Jakobovih sinov in njegovih
pastirjev, in si zato niso upali se nad njimi maševati, ter so le
perložnosti iskali, se ložcj in gotovši nad njimi  znositi in jih pre¬
kaniti.

♦»in 7. Kader je tedej Ham or, Sihemov oče tj e šel,
'■e bi z Jakobam govoril, so ravno njegovi .sinovi iz
polja prišli, in slišati, kaj seje bilo zgodilo, so silno
serditi bili, ker je bil on ostudno reč v Israeli storil...
Vaj so že Jakobovi sinovi po svojim ali Sihemovim očetu ali po
druzih zvedili, kaj se je zgodilo, je vender to res, de si niso
upali, se maševati, desiravno jih je ta nečast in sramota hudo
razkačila; vender se pa koj začno s Sihemam in njegovim očetam
prepirati, in jima ojstro očitati, de je to nečastno djanje ostudna
hudobija.. S temi besedami nekako razodenejo, de jim ob pervi
priložnosti hočejo svoj serd pokazati; pa iz strahu pred
fuhemci se vender prijazno in hinavsko-prizanesljivo proti nji¬
ma obnašajo, tako de se od njih nista nikoli nič hudima nadiala
m bala.

8 — 10. Ham or jim je tedej rekel: Duša Sihema,
mojiga sina hrepeni po vaši hčeri; dajte  mu  jo za  ženo.

11  ženimo se sproti..,. Prebivajte z’ nami- Te be^

25 *

386

Perve Mozesove bukve.

sede kažejo, de je Hamor z Jakobam in z njegovimi sinovi od-
kritoserčno brez vse zvijače in brez vsih ovinkov govoril, in de
je v resnici želel, z Jakobovim zarodam v posebno prijaznost in
clo v žlahto stopiti. Pove jim pravi uzrok svoje prošnje: Moj sin
se je iz serca V Pino zaljubil, in jo močno zeli za ženo imeti;
kar je moč hudobijo Siherna zagovarja, in storjeno krivico in ne-
čast s tem popraviti želi, de jih prosi, mu Pino v zakon dati,
misleč, de se bo tako nar ložej krivici zadostilo, in osramotenje
pozabilo. Pe bi jih še bolj potolažil in seboj spravil, jim ponudi
vse hčere tega kraja, ktere si hočejo zbrati in se ženiti ž njimi.
Ženimo se med seboj sproti, jim pravi, tako se bomo pobratili in
v pravo prijaznost stopili, in sčasama bomo vsi vkupej le eno
mogočno ljudstvo. Zravin tega jim tudi pripusti, se celiga
kraja, cele dežele, kakor svoje lastne poslužiti, jo obdelovati,
s čedami obhojevati itd. Hamor vse stori, de bi jih potolažil,
in v svojo prošnjo nagnil, karkoli je v njegovi poglavarski moči
bilo.

11 in 12 .  Tudi Sihemje očetu in njenim brata m re¬
kel: Naj milost pred vami najdem, in karkoli bote hotli,
hočem dati.... le to deklico mi dajte za ženo.  Ker Si-
hem dosihmal clo nič ni govoril ?  zatorej ne vemo, ali je on koj z
očetam, ali pa nekoliko poznejši prišel; hitro de sta med seboj
sklenila, de je oče sam šel poprej za Pino prosit, in de je še le
potem sin prišel, ko si je že misliti zamogel, de so že gotovo vsi
potolaženi in spravljeni. Pred vsim drugim sin pohlevno za odpu-
šenje prosi zavolj storjene hudobije in krivice, in zvesto obljubi,
de je pripravljen s tem vsim zadostiti, de je vse dati pripravljen,
karkoli bi od njega želeli in terjali. Pe hoče namreč od očeta in
bratov nevesto po stari navadi kupiti, in za-njo dati, karkoli ho¬
čejo, in de hoče po ravno tej stari navadi zunej dote tudi njenim
bratain vse darila natanjko odrajtati, ktere in kakoršne si bodo
izgovorili, Sihem je z eno besedo k vsimu pripravljen, de mu le
Pino, ktero serčno ljubi, za ženo dajo.

13. Jakobovi sinovi so Sihemu in njegovimu očetu
zvijačno odgovorili, ker so zavolj posilenja sestre
serditi bili.  Pe je Jakob pogodbo s Sihemam svojim sinovam
perpustil, je bila šega tistiga kraja in časa. Odrašeni bratje so
za nar zvestejši in imenitniši branitje in varhe svojih sestra veljali.
Znabiti so tudi zato le sinovi govorili, ker je bil stari oče poln
žalosti in britkosti in s tiho grozo navdan, de se je Kananejska
kri s kervjo svojiga otroka zmešala.

14 — 17 .  Ne moremo pervoliti... tudi ne svoje se¬
stre neobrezani mu možu dati, kar je per nas prepove¬
dano in pregrešno. Le tako bi se zamogli pogoditi,
ako hočete nam enaki biti, in ako se sleherni med va¬
mi možkiga spola obrezati pusti . Res je sicer, de so

Pinini bratje prav odgovorili: de ne morejo namreč svoje sestre
neobrezanimi! v zakon dati, ker jim njih vera v praviga Boga ne
perpusti v take zaveze zavolj nevarnosti malikovanja, prostovoljne
stopati, in malikovavnim zarodam svoje sestre v zakon dajati, P°'

Poglavje XXXIV.

387

sebno ne Kananejcam, Hamovim mlajšim, kterih očaka, Hama je
bil Noah preklel. In v resnici so bili Kananejci Abrahamovimu
zarodu zavolj svojiga gerdiga malikovanja zlo nevarni, zato sam
Abraham svojimu hlapcu ojstro prepove Kananejko za Izakovo ženo
dobiti, in ravno tako tudi Izak Jakobi zapove si ženo iz Abraha¬
move žlahte, ne pa iz Kananskiga rodu vzeti; — če je pa temu
ravno tako, vender dosihmal še ni bila nobena očitna prepoved
božja dana v tej reči, ampak sploh so se mlajši ravnali po zgle¬
dih svojih dedov, kar je bilo gotovo lepo in hvalno. Ne v teh ne
v poznejših časih ni bilo navadno, kar tukej bratje od Sihema
terjajo, ker nam zgodovina spričuje, de so ti stari očaki tudi od
neobrezanih žene jemali, kakor Abraham, Izak in sam Jakob, ker
se nikjer ne bere, de so bili Nabor, Laban, in drugi iz žlahte
njih žen obrezani; elo eni zmed Jakobovih sinov, kakor Juda, Si¬
meon, so se s Kananejkami ženili, ravno to se od Esava, Ismaela
in druzih bere. Prav so tedej Dinini bratje odgovorili, vender ne
odkritoserčno, ker so le zato obrezovanje terjali, de bi se s tem
maševali nad njimi, kar je pregrešno in neusmiljeno bilo. Nekteri
menijo, de sta se brata Simeon  in Levi  v tem hudobnim sklepu
zedinila, in de morebiti nista ne bratam ne pobožnimu očetu kej
od tega razodela; žugata, de jima bo Dina proč vzeta, in de
bodo vsi ta kraj naglo zapustili'in se drugam podali; v kar Si¬
hem iz goreče ljubezni do Dine pervoliti ni mogel. Bratje so
tedej drugači mislili in drugači govorili, goljufno in neljudno so
ravnali.

18 in 19. Njih ponudba je Hamorju in Sihemu nje-
govimu sinu dopadla. In mladeneč ni odlašal z daj ci
storiti, kar so hotli imeti; zakaj on je dekleta močno
ljubil....  Iz vsih okoljšin te zgodovine se lahko prepričamo,
de se je Sihem pregovoriti dal in de je občutljiviga serca bil. Tudi
Hanior se njih terjanju radovoljno podverže iz ljubezni do svojiga
sinu in zravin tudi zato, ker mu je veliko na tem ležeče bilo, de
bi Jakob in njegov zarod per njem ostali in se z njegovim ljud-
stvam zedinili; zakaj tudi drugi Sihemci so Jakoba za silno boga¬
tega in imenitniga gospodarja poznali in ga zlo spoštovali, ker se
celo njih premoženje, ako'so lih dobre spašnike in lepe čede imeli,
in pridni kupci in rokodelci bili, vender clo ni moglo bogastvu Ja¬
koba primerjati; zato so tudi ti želeli, tako imenitniga pastirja per
sebi imeti in v prijaznosti ž njim živeti.

30 — 23. In ko sta k mestnim vratam prišla, sta
govorila ljudstvu: Leti ljudje so mirni, in hočejo z

nami prebdvati_ Le eno je še, kar toliko srečo za-

deržuj e, de obrežemo, kar je možkiga spola  per  nas...

in njih premoženje bo naše . Ker je obema, očetu in

sinu na spravi in prijaznosti in tanjši zavezi z Jacobovo hišo to¬
likanj ležeče bilo, odkritoserčno svojini mestnjanam vse razodene¬
ta, kar Jakobovi sinovi od njih terjajo; odkrijeta jim tedej pogoj,
pod kterim bi se lahko med’ seboj zedinili in eno ljudstvo postali,
posebno Sihem mestjanam prijazno k sercu govori. Govorita pa
z  njimi per mestnih vratih, kjer je bilo, kakor smo že razložili,

388

Perve Mozeeove bukve.

od nekdej navadno, se shajati, zgovarjati in posvetvati. Rečeta
jim: To terje Jakobov zarod od nas, de se obrežemo, ker ti ljud¬
je po svoji veri ne morejo in ne smejo ne svojih sester ne hčera
nam neobrezanim v zakon dajati, in tudi ne naših v zakon jemati.
V ta pogoj naglo vsi enoglasno pervolijo, in s tem očitno poka¬
žejo, de so tudi oni-mestnjani želeli z Jakobovim zarodam v po¬
sebni prijaznosti in zavezi živeti. Ker pa ne vprašajo v čem de
to obrezovanje mesa obstoji in kako de imajo to storiti, se iz te-

§ a vidi, de jim je ta šega' popolnama znana bila. Lejte, jim dalje
ihem in Harnor rečeta, ako v tem zadostimo Jakobovimu zarodu,
se bomo celiga njegoviga veliciga premoženja vdeležili; hotla sta
s tem reči: Ako v tem njih voljo spolnimo, de se obrezati damo,
se bomo ž njimi zedinili, se bomo med seboj ženili, in tako bo,
kar je našiga tudi njih, in kar je njih bo tudi naše. Nimajo tedej
tisti prav, kteri terdijo, de sta Siliem in Hamor s temi besedami
reči hotla: Na to vizo jih bomo lahko obropali in jim po sili vse
premoženje vzeli, ker se iz cele te prigodbe vidi, de so Sihem-
ljani le pošteno in resnično mislili in ravno tako ravnali.

24 in 25. In so vsi pervolili, in vsi možki so se dali
obrezati. In lej tretji dan, ko j e bila b olečina ran nar
hujši, sta dva Jakobova sina Simeon in Levi, brata
Dine, meče vzela, serčno v mesto šla, in vse možke
pomorila.  Sihemljani niso le v pogoj se obrezati radovoljno per¬
volili, ampak ga tudi naglo v djanju spolnili, ker so se vsi možki
koj obrezali. Gotovo si pa niso nič hudiga in nevarniga v tej reči
mislili, ampak le samo korist in blagor od nje pričakovali; vender
se jim je velika in grozna krivica godila, ker so Jakobovi sinovi
per tem pogoji le na maševanje, ne pa na spravo in zavezo mislili,
prekanjeno in golufljivo govorili, in zares hudobno in neusmiljeno
ravnali; zatorej se mora tudi to krivično djanje med nar gerši in
hudobniši šteti, od kterih nam sv. pismo odkrito pripoveduje. Mo-
zes tukej to brezdušno ravnanje zato tako natanjko popiše, naj M
nam v vedin spomin bilo, kako delječ nekrotena jeza in togota
človeka zapeljati zamore. Brez de bi nesramno in hotljivo rav¬
nanje Sihema zagovarjali, moramo vender terditi, de to maše¬
vanje bratov ni bilo Siiiemovi hudobii primerjeno, ampak je veliko
hudobniši bilo, in se ne da izgovarjati. Ne bili bi tako gerdo rav¬
nali, ako bi se bili le samo nad hudobnežem in njegovo hišo ma¬
ševali, ako je ravno tudi on prizanesenja in milosti vredin bil, ker
je svoje hudobno djanje z Dino spoznal, se kesal, za odpusenje
prosil, in krivico po vsi moči popraviti obljubil. Ne vemo sicer,
koliko nedolžnih so neusmiljeno pobili, mislimo si jih le sto, ko¬
likor se jih vender gotovo terditi sme, ali ni to neizrekljiva hu¬
dobija? Res je sicer, de je takrat ojstro in neusmiljeno maševa¬
nje nad sovražniki navadno bilo, vender je pa ravno tako gotovo,
de so tudi že v teh starih časih pobožni in zvesti služabniki pra-
viga Boga svojim sovražuikam milostljivo odpušali in se ne nart
njimi maševali, kar bi bili tudiDinini bratje, sinovipobožniga očeta
sosebno v teh okoljšinah storiti imeli, in kar je clo njih vera ort
njih terjala; zatorej jih tudi sam Jakob ne zagovarja, ampak J 1111

Poglavje XXXIV.

389

njih grozovito hudobijo oči tuje, in jih zavolj nje ojslro kaznuje,
kakor bo v pogl. 49. povedano. Bere se tukej, de sta to hudo¬
bijo Simeon in Levi dopernesla, vender je verjetno, de nista sa¬
ma bila, ampak sta hlapce če ne brate z orožjem previdene seboj
imela za pomagače; imenujeta se pa zato ona sama, ker sta osno-
vavca in vodnika hudobije bila.

26 — 29. Tudi Hamorja in Sihema sta vmorila, in
svojo sestro Dino iz Sihemove hiše vzela. Po njih od¬
hodu so drugi Jakobovi sinovi na pobite planili... so
vzeli ... vse, kar je bilo po hišah in na polji. Tudi
njih žene so vjete proč peljali.  Dopernesla sta Simeon in
Levi s svojimi tovarši vred to hudobno djanje tretji dan po obrezi,
ker je ta dan bolečina obreze nar hujši, tako de si obrezan clo
nič pomagati ne more, česar nas zdravniki in vsi, ki so bili od-
rašeni obrezani, zagotovijo, naj bi se ložej in brez vpore maše¬
vala. Ko so že vsi možki odrašeni pobiti bili, tudi drugi bratje
perstopijo, in vse blago, premoženje, živali in kar je kolikterne
cene bilo, seboj vlečejo, tudi žeiie in otroke v suznost peljejo,
vse drugo pa z mestam vred razdenejo in pokončajo. Mašujejo
se tedej Dinini bratje, kakor je v teh in tudi še poznejših časih
navadno bilo, de so premagavci vse, kar ni bilo per bitvi pokon-
čaniga, seboj pobrali in si v last obderžali. Veliko jih je, ki hu-
dodelnost Simeona in Levita ne le zagovarjajo, ampak se clo ter-
dijo, de je pravična in hvalna bila, ker jo sama Judit 9, 2. 3.
pohvali: „Gospod mojiga očeta Simeona,  ti si njemu meč dal v
hrambo zoper ptuje, kteri so s svojo gnusobo silo storili in de¬
klico osramotili. Ti si njih žene dal v rop, njih hčere v sužnost
itd.“. Res je sicer, de je po teh besedah Judit po človeško mis¬
lila, de so prav ravnali Dinini bratje, vender njena misel ne more
in ne sme za izrek sv. pisma veljati, ker je ondi le zapisano, kaj
si je Judit od te zgodbe mislila, ne pa, ali je ta njena misel tudi
prava in pravična bila.

30 in 31. Potem ko je bilo to terdoserčno doperne-
šeno, je rekel Jakob Simeonu in Levitu: Zmotila sta
me, in sta me...  prebivavcam te dežele per studil a.
Vas je malo, uni bodo vkupej stopili, me bodo pobi¬
li... Ona sta odgovorila: Ali so mar imeli z našo se¬
stro kakor s kurbo gerdo ravnati?  Ko je bil Jakob hu¬
dobijo svojih sinov zaslišal, se je močno zavzel in je ves pobit
in žalostili sinovama rekel: Veliko zmešnjavo sta mi napravila,
zmotila sta me. Več jih meni, de Jakob zato tako pravi, ker je
bilo njegovo pošteno pridobljeno premoženje s krivičnim ropam
zmešano, kar tudi Hebrejska'beseda a kar  poterdi, ktera pomeni:
skaliti, zmešati, postavim čisto vodo ali kaj druziga, —- zatorej
so pravično pridobljeno premoženje s čisto, po krivici pridobljeno
pa s kalno vodo permerjali, in tudi tukej tako. Dalej jima Jakob
se očituje: Tudi sta me prebivavcam teli krajev perstudila, to je,
imeli me bodo zavolj te vajne hudobije za uliijavca in roparja, ki
divje in brezdušno s svojimi sosedi ravna. Vidi se iz tega, de
se začne Jakob prebivavcov tega kraja močno bati, naj bi mu

390

P er v e 31ozesove bukve

hudiga z ravno tako hudim ne povračali, zatorej perstavi: Malo
nas je, njih je veliko, požugali nas bodo in nas bodo lih tako
neusmiljeno pobijali. Jakob že zdej ojstro kara storjeno hudobijo,
še ojstrejši pa ua svoji smertni postelji pogl. 49, 6. 7 .  spodej.
Zgovarjata se sicer sinova, vender se nista vstani opravičiti. Be¬
sede: Ali so mar imeli z našo sestro kakor s kurbo gerdo rav¬
nati ?“ zamorejo samo od Sihema veljati, ne pa tudi od Sihem-
ljanov, kakor celi prigodik spričuje; stoji tedej višebroj namesti
edinobroja.

Poglavje XXXV.

Zapopadik.

Jakob na božje povelje v Betelj popotuje, de bi tam Boga ča¬
stil in molil; poprej malike iz svoje hiše pospravi. V Beteljnu Bogu
oltar postavi. Debora, Rebekna pestema umerje, tudi Rahel umerje o
težkim porodu Benjamina. Ruben spi perBilhi, perspavnici svojiga očeta.
Jakobovi sinovi. Izakova smert.

1. Potem je Bog Jakoba govoril: Vzdigni se in pojdi v

Betelj, in tam prebivaj, in postavi oltar Bogu, kteri se
ti je perkazal, ko si zbežal pred Esavam svojim bratam.
I.Moz. 38, 13.

2. Jakob je pa celo svojo hišo sklical, in je rekel: Proč
verzite ptuje bogove, kteri so med vami, očistite se in
se spreoblecite.

3. Vzdignite se, in pojmo v Betelj, de postavimo tam ol¬
tar Bogu, kteri me je vslišal ob dnevu moje britkosti in
je bil tovarš mojiga popotvanja.

4. Tedej so mu dali vse ptuje bogove, ktere so imeli, in
uhane, kteri so v njih ušesih bili; on jih je pa zakopal
pod terebintam, ki je za mestam Sihem.

5. In kader so se bili na pot podali, je strah božji vse me¬
sta okoli navdal, in se niso podstopili jo za njimi, ko so
proč šli, potegniti.

6. Jakob je tedej prišel v Luzo(Luco), ki je v deželi Ka-
naan s perimkam Betelj; on in vse ljudstvo ž njim.

In je ondi oltar sozidal, in je ime tistiga kraja imenoval
hišo božjo; zakaj tam se je Bog perkazal, ko je pred
svojim bratam bežal.

8. Ravno tisti čas je umerla Debora, Rebekna pestema , in
J e  bila pokopana per Beteljski gon pod hrastam (dobam)
in ime tistiga kraja je bilo imenovano hrast žalovanja.

9- Bog se je pa zopet Jakobu perkazal, potem ko je bil iz

302

P e r v e M o z e s o v e bukve.

Mezopotamije v Sirii (Fadan-Aram) nazaj prišel, ter ga
je blagoslovil.

10. Rekoč: Ne boš se več Jakob klical, ampak Israel bo
tvoje ime. In ga je Israel imenoval, i. Moz. 33,38.

11. In mu je rekel: Jez sim vsigamogočni Bog, rasi in
množi se; narodi in ljudstva narodov bodo iz tebe, in
kralji bodo iz tvojih ledij izhajali.

12. In deželo, ktero sim dal Abrahamu in Izaku, bom tebi
in tvojimu zarodu za teboj dal.

13. In Bog je od njega šel.

14. On pa je kamnatno znamnje postavil v kraji, ker je Bog
ž njim govoril, in je pitne darove na njem daroval in
olje zlil.

15. Ter je ime tistiga kraja imenoval Betelj.

16. Od ondot je pa šel dalje, in je spomlad prišel v kraj,
ki v Efrato pelje, ker je Rahel težavno porodila.

17 .  In se je zavolj težavniga poroda za svoje življenje bati
jela. In babica je rekla: Ne boj se, zakaj tudi tega boš
imela simi.

18. Ko je pa zavolj bolečine umirala, in že umreti imela, je
ime svojiga sinu imenovala Benoni, to je, sin moje bo¬
lečine; oče pa ga je imenoval Benjamin, to je, sin desne.

19. Rahel je tedej umerla, in je bila pokopana na poti, ki
derži v Efrato, to je, v Betlehem.

20. In Jakob je znamnje na njenim pokopališu postavil; to je
znamnje Rahelniga pokopališa noter do današniga dneva.

21. In je od ondot dalje šel in je šotor na unim kraji stolpa
čede (Migdal-Eder) postavii.

22. In ko je v tistim kraji prebival, je šel Ruben in ležal
per Bali (Bilhi), perspavnici svojiga očeta, kar je on
dobro vedel. Jakobovih sinov pa je dvanajst bilo. I. Moz.

23. Sinovi Lee: pervorojen Ruben, in Simeon, Levi, Juda,
lsahar in Cabulon.

24. Sinovi Rahele: Jožef in Benjamin.

25. Sinovi Bale, Rahelne dekle: Dan in Neftali.

26. Sinovi Zilfe, Lejne dekle: Gad in Ašer: ti so Jakobovi
sinovi, kteri so mu bili v Mezopotamii v Sirii rojeni.

27 .  Tudi je prišel do Izaka, svojiga očeta v Mamre v me¬
sto Arba, to je, Hebron, kjer sta Abraham in Izak ptu -
jevala.

28. In dnevi Izaka so se natekli do sto in osemdeset let.

Poglavje XXXV.

393

29. In on je od starosti oslabel in umeri, in je bil pridružen
k svojima ljudstvu prav priletin in zadovoljil) življenja,
in njegova sinova Esav in Jakob sta ga pokopala.

Razlaga X\XYt poglavja.

1.  Po tem j e B o g Jak ob u govoril: Vzdigni se in poj¬
di v Retelj in tam prebivaj... Ker so bili Jakobovi sinovi
s Sihemljanci zares gerdo in neusmiljeno ravnali, zato se je po
pravici Jakob maševanja Kananejskih zarodov močno bati začel,
soscbno tistih, ki so Šihemljanam ali v bližnji žlahti ali pa njih
sosedje in prijatli bili. Oberne se tedej, kakor je vselej storil,
tudi v tej svoji veliki skerbi k Bogu, in ga ponižno za svet in po¬
moč prosi. Milostljivi Bog se mu spet v spanji perkaže in mu
veli, ta kraj z vsimi svojimi zapustiti, in v Betelj popotvati. To
povelje božje je Jakobu posebno prijetno bilo, naj bi zdej spolnil
obljubo,  ki jo je bil takrat storil, ko je na svojim begu pred bra-
tam v Mezopotamijo popotval. I. Moz. 28, 20. Ž2.

2. Jakob je pa celo svojo hišo sklical, in je rekel:
Proč verzite ptuje bogove, kteri so med vami, očistite
se, in se spreoblečite.  Predin se Jakob po božjim povelji
na pol poda vsim svojim ukaže, ptujim bogovam za vselej odreči,
jih proč vreči, in se tako malikovanja popolnama očistiti. Pod ptu-
jimi bogovi ali maliki se umejo tukej vsi tisti, ki jih je bila Rahel
skrivej svojimu očetu vzela, ki so jih Jakobovi v Mezopotamii ro¬
jeni hlapci seboj pernesli, in tisti, ki so jih per razdjanju Sihem-
skiga mesta najdli in poropali, ali ki so jih Sihemski hlapci, kterih
niso pobili, ampak v sužnost domu peljali, imeli. — Navada, se
očistili, je ena nar starejših, zatorej so jo tudi Hebrejci zvesto
spoluovaii, in je bila z darovi vred k pripodobam stariga zakona
prištevana; v duhovskim umenju pomeni dušno očišenje po Jezusu
Kristusu. Ker Jakob tukej celi svoji hiši zapove se očistiti, je s
teni očitno pokazati hotel, de so jih ptuji bogovi ognusili, in de
v  tem stanu ne morejo Bogu nar svetejšimu dopasti, s to šego naj
pa zdej pokažejo, de so se v resnici malikovanju odpovedali, in
se spet pravimu Bogu vdali. Ker so si pa mislih, de malikovanje
ne le znotranjiga človeka ognusi, ampak cIo oblačila omadežje,
zatorej jim Jakob zravin očišenja trupla tudi obleko spremeniti za¬
pove, naj bi tako znotrej in zunej popolnama očišeni in z Bogam
spravljeni bili.

3. Vzdignite se in pojmo v Betelj, de postavimo
tam oltar Bogu, kteri me je uslišal ob dnevu brit  ko  s ti.
Oltar, od kteriga Jakob tukej govori, je ravno tisti, ki ga je bil
iz ponižne hvaležnosti zavolj čudovite in tolažne perkaznji božje
na svojim popotvanji v Mezopotamijo postavil, in ta oltar sklene
zdej popraviti, zboljšati in olepšati. Namesti de postavimo , se v

394

Perve Mozesove bukve.

Hebrejskim bere v edinobroju: de postavim , kar pa eno in ravno
tisto pomeni; v Hebrejskim se namreč on sam kakor osnovavec
imenuje, desiravno so mu tudi sinovi in hlapci oltar staviti poma¬
gali, kar je v prestavi Vulgate izrečeno.

4. Tedej so mu dali vse ptuje bogove, ktere so
imeli, in uhane, kteri so v njih ušesih bili; on jih je
pa zakopal pod t er e b in tam, ki je za mestam  S ih  eni.
Slehern je bogove in sploh vse, karkoli bi vtegnilo clo nar manjši
znamnje malikovanja na sebi imeti, voljno Jakobu podal. Kar
uhane tiče, se morajo tukej dvojni razumeti; bogovi namreč, ktere
so imeli, so bili olepšani z raznimi dragimi rečmi, s perstani in
uhani, tudi sami malikovavci so radi nosili ravno take perstane,
uhane in druge lepotije s podobami bogov, v ktere so zaupali. In
vse take vražne in malikovavske reči, uhane in perstane je cela
Jakobova družina njemu dala, in se s tem očitno malikovanju od¬
povedala: — ne smejo se pa tukej tudi tisti uhani misliti, ktere so
golo za olepšanje trupla imeli, in s kterimi clo ni bila zedinjenja
malikovavska vera in vraža. — Vzame Jakob zaveržene malike z
vsimi vražnimi rečmi vred in jih zakoplje pod terebinsko drevo;
de se mora pa tukej pod drevesam terebint , ne pa hrast  ali dob
urneti, nas sam izvirni spis prepriča, v kterim se bere elon  ne pa
alon , —- kteri in kakošin razločik je med obema, glej pogl. 12,6.
spreaej. Jakob bogove zakoplje, de s tem pokaže, de so brez
življenja in moči, in de ne morejo ljudem pomagati, kakor pravi
Bog, kteri se zato v sv. pismu živi  Bog imenuje.

5. In kader so se bili n a pot po d ali, je st rali božji
vse mesta okoli navdal, in se niso podstopili, jo za
njimi, ko so proč šli, potegniti.  Desilih se je Jakob, ka¬
kor je rečeno bilo, maševanja Sihemljanov in njih sosedov močno
bal, ker so številniši in močnejši bili, kakor on s celo svojo hišo,
mu vender clo nič žaliga ne store, tudi si niso upali ga od popotva-
nja zaderžavati, ali jo, ko je bil odrinil, za njim potegniti, ga
nadležvati in nazaj šiliti — zakaj strah božji jih je tako močno
prevzel, de se niso prederznili, mu količkej protivniga storiti. Bij
je tedej sam Bog njegov posebni varh, on sam ga je po svoji
zvesti obljubi zalezovanja in sile protivnikov varoval. Zamore in
sme se pa pod straham' božjim tudi navadni natorski strah misliti,
kteri je Sihemljanov sosede prevzel, ki so živo prevdarili grozo¬
vito maševanje Jakoboviga zaroda nad Sihemljani, in ko pomislijo,
de bi se ta zarod ravno tako nad njimi maševati vtegnil, ko bi nni
kej liudiga storili; — vender tudi to božjo previdnost razodeva.

6 in 7. Jakobje tedej prišel v Lužo (Luco), kijev
de ž eli K anaan s p er im k a m B etelj... In j e ondi oltar so-
zidal, in je ime t i s t i g a k r a j a imenoval hišo  b o ž j o.  • •
Kraju Luz  je pridjano v Kanonski deželi , naj bi se ta kraj raz¬
ločil od druziga z ravno tem imenam v deželi Iletejev; ker je Ij' 1
Hetejski kraj Luz  še le po Mozesovi smerti ime dobil, zatorej j e
bil mende ta pristavik v poznejšim ne pa ob Mozesovim času na-
rejen, — desiravno je bil tukajšni kraj od uniga in vsaciga dr«'
žiga že s perimkam Betelj  zadosti razločen. To je ravno tisti kraj>

Poglavje XXXV.

395

od kteriga sv. spisatel v pogl. 28, 18. govori, in v kterim se mu
je bil Bog na čudovito vižo razodel. V vedni spomin tiste perkaz-
nji božje je bil Jakob takrat velik kamen ali bolj prav majhin ol-
lar postavil, in ga z oljem oblil; zdej ga pa terdnejšiga postavi,
zlepša, in ga vpričo cele svoje liiše z darovi v božjo službo po¬
sveti, kakor je bil na svojim begu hvaležno obljubo storil. Na¬
mesti: tam se je Bog perkazal , nekteri berejo: tam so se anaeljci
božji perkazaii,  kar si ni nasprotno, ker jih je zares vidil po
lojtri gori in doli hoditi, in ker so se mu bili v imeni božjim zares
perkazaii; tudi tukej torej beseda elohim  lahko angeljce pomeni,
kakor v psalmi 8, 6. in drugod. Elohim  je v resnici prav raznih
pomenov, naj večkrat Boga, velikrat angeljce, in včasi clo ljudi,
posebne predpostavljene in druge imenitne osebe pomeni.

8. Ravno tisti čas je umerla Debora, Rebek n a pe¬
stema, in je bila pokopana per Beteljski gori pod
hrastam, in ime tistiga kraj a j e bilo imenovano hrast
žalovanja.  Ker tukej sv. spisatelj naenkrat začne govoriti od
Debore, njene smerti in njeniga pokopališa, ako je bila ravno ka¬
kor vemo, per Rebeki ostala, ko je bil Jakob v Mezopotamijo po¬
begnil, zatorej so razlagavci raznih misel. Nekteri pravijo, de jo
je sčasama Rebeka v Mezopotamijo poslala Jakobu povedat, de
se nima več pred Esavam bati, kar je vender očitno nasprotno
temu, kar smo od Jakoboviga strahu pred bratam zgorej spomnili;
drugi terdijo, de je ona po Rebekni smerti, ko je bila slišala od
Jakoboviga prihoda, k njemu popotvala, in per njem do smerti
ostala; zopet drugi mislijo, de je od Izaka poslana prišla Jakoba
pozdravit, in mu srečo in blagoslov božji vosit, de jo je pa tukej
smert došla, predin se je v Izakovo hišo vernika; in še drugi, med
temi tudi sv. Krizostom, menijo, de Debora Rebeke ni v Izakovo
hišo spremila, ampak je v Mezopotamii ostala, in je še le potem
z Jakobam popotvala, ker si je močno želela, še enkrat pred
svojo smertjo Rebeko viditi, kteriga veselja vender ni doživela,
ker je tukej umerla. Vender se nobena teh misel dovolj spričati
ne da; zato se nam misel tistih nar bolj prava zdi, kteri terdijo,
de sv. spisatelj Mozes samo zato tukej Deborne smerti opomni,
ker je hotel izvir imena tukej imenovaniga hrasta žalovanja ,  ki
J e  bil še ob njegovim času imenitin, pokazati, kakor je tudi per
imenih mest Coar ali Segor v pogl. 19, 22. in Betelj v pogl. 28,19.
itd. storil.

9 in 10. Bog se je pa zopet Jakobu perkazal, po¬
te m ko je bil iz Mezopotamije v Sirii... nazaj prišel,
ter ga je blagoslovil rekoč: Ne boš se več Jakob kli¬
cal, ampak Israel bo tvoje ime.  Perkazin, s ktero tukej
Bog zopet Jakoba osreči, je že sedma bila. Perva perkazin božja
se bere v pogl. SJ8, 13. ?  — druga zastran ovac, ki jih je Jakob
pasel 31, 13. — tretja, ko mu Bog zapove, se v I^anano nazaj
verniti 31, 3. 4. — ceterta, ko so se mu na njegovim popotvanji
angeljci božji perkazaii 32,2. — peta, ko se je angelje božji ž
njim metal 32, 25. — šesta v Sihemu 35, 1. — in sedma tukej
imenovana. Kar ime Israel  in obljube tiče, je tukej le ponovljeno,

39G

P er v e Mozesove bukve.

in poterjeno, kar mu je bilo že popral izrečeno in obljubljeno.
Ker tukej sam Bog ime lsrael  ponovi, ga je gotovo s tem poto¬
lažiti hotel, de se namreč nima Kananejskih zarodov bati, ako bi
mu kej še tako hudiga bodi — ker se je s samim Bogam metal in
ga je premagal.

11 — 13. In mu je rekel: Jez sim vsigamogočni Bog,
rasi in množi se.... in deželo, ktero sim dal Abrahamu
in Izaku, bom tebi...  dal. In Bog je od njega  šel. Vse
to je le ponovljenje in poterjenje že storjenih obetov. Ravno la
blagoslov Izak v imenu božjim Jakobu podeli, ko ga v Mezopo¬
tamijo popotvati pusti pogl. 28, 3. in ravno to mu tudi sam Bog
na njegovim poti poterdi pogl. 28, 13. itd. — Vil.  versti tukej
se sam Bog imenuje El-Šadaj,  to je, močniga, vsigamogočniga
Boga, kakor Izak per podelenju svojiga blagoslova, naj bi Jakobovo
zaupanje v božjo pomoč tolikanj veči in terdnejši bilo. — Bog je
od njega šel — je zginil; izreki: priti  in iti , se perkazati  in zgi¬
niti,  kaderkoli se od Boga ali njegovih angeljcov govori, nič dru-
ziga ne pomenijo, kakor začetik in konec božjiga razodetja.

14 in 15. On pa je kamnatno znamnje postavil...
in je pitne darove na njem daroval, in olje zlil, ter je
ime tistiga kraja imenoval  Betelj. Nekteri terdijo, in tudi
mi smo te misli, de je Jakob staro poprejšno znamnje obderžal,
in ga zdej samo nekoliko popravil, terdnejšiga storil in olepšal;
drugi pa menijo, de je novo znamnje postavil, — če to velja, je
pa vender tisti kameii verh noviga znamnja postavil, kteriga je bil
poprej Bogu na posebno vižo posvetil, rekoč: Ta bo hiša božja
imenovan. V Hebrejskim se bere beseda mačeha , ki pomeni ali
znamnje v spomin posebne zgodbe postavljeno, ali pa oltar, na
kterim so Bogu darovali in ga molili. Obojno se mora tukej uineti,
postavil je namreč to znamnje v vedni spomin božjih perkazin, in
tudi zato, de bi o njem Boga posebno častil in molil, zatorej ga
z vinam oblije in pitne darove daruje, tudi olje čez-nj zlije, in ga
tako vnovič Bogu posveti; ta šega posvečevati je bila stara, in
tudi pozneje po Mozesovi postavi zapovedana j ne smemo si pa
misliti ?  de je bilo to znamnje s podobami olepšano, zakaj že od
nekdej so bile vse podobe od oltarjev praviga Boga zavracane, in
po Mozesovi postavi ojstro prepovedane, zavolj nevarnosti v ma¬
likovanje zapeljan biti. Hitrode je tudi Jakob per tej priložnosti
desetino od vsiga svojiga Bogu odrajtal in mu je na' tem oltarju
daroval.

16 — 18. Od ondot je pa šel dalje, in je spomlad
prišel v kr a j, ki v E fr ato p elj e, ker j e Rahel težavno
porodila, in se... z a s voj e ži vij enj e b ati j ela. In ba¬
bi ca j i j e rekla: Ne boj se... K o j e pa zavolj bolečine
umirala... je ime svojiga sina imenovala Benom'.-’
oče pa ga je imen o v ai Benjamin, to je, sin desne.
vemo, koliko časa je Jakob še v Beteljnu prebival, vender je go-
tovo, de se ni več let tukej mudil, ampak se kmalo na pot podal,
in dalje proti jugu, proti Efratu, to je, Betlehemu popotval. Za¬
res zlo težavno je tukej popisano zgodovino zvedriti, in sicer 1&“

Poglavje XXXV.

397

volj Hebrejske besede ldbrat , ktera je prav raznih pomenov. Be¬
seda kibra  se zunej tukej samo še dvakrat v sv. pismu bere, nam¬
reč I. Moz. 48, 7. — in v IV. Kralj, 5, 19. V naši Vulgati sv.
Jeronim pod to besedo zastopi sploh čas  in sicer na vsili treh
krajih; vidi se tedej, de je on to besedo od korenine bara  spe¬
ljal, ki pomeni: čas zvoliti , posebno perjetni čas ?  zatorej je tu¬
kej prestavljeno spomlad , kije  zares nar prijetnisi, nar lepši in
za popotvanje nar boljši čas; v ravno tem pomeni on tudi prestavi
1. Moz. 48, 7.: in je bil spomladanski čas, IV. Kralj. 5, 19.: ob
zvaljenim , to je, spomladanskim času.  Vender pa imajo tisti
veliko bolj prav, kteri pod besedo kibra  sploh mero pota, ali da¬
ljavo eniga kraja od druziga zastopijo, če se ravno ne da in ne
more popolnama dokazati, kolika daljava lih se mora pod to be¬
sedo umeti, ker v tem pomenu od korenine kabar  izhaja, ktera
množiti, daljšati  pomeni, pa ne naznani, ktera mera, ktero zdalj-
šanje se misliti mora; prav bi imeti vtegnili, kteri malo manj kot
nemško miljo zastopijo; zakaj skorej vsi popotvavci terdijo, de je
Rahelno pokopališe ravno tako delječ od Betlehemskiga mesta; po¬
tem takim bi se mogel stavik, v kterim je ta beseda, takole pre¬
staviti in brati: Ko je bil Jakob na svojim popotvanji nemško miljo
hoda od mesta Efrata ali Betlehema, je Rahel težavno rodila itd.
Kar lastni imeni tega kraja vtiče, oba’ E fr at  in Betlehem  pomeni¬
ta rodovitin in bogat kraj; zakaj Efrat  izhaja od fara,  ki pomeni
rodovitin biti, sad nositi, Betlehem  pa pomeni kraj, v kterim je
dovolj kruha, kjer se dosti žita in druzih reči perdela, obstoji iz
dveh besedi: bajt , hiša, dom, in lehem , kruh in sploh živež. —
Težavni porod in bolečine, ktere je Rahel o porodu terpela, t jo
tako zlo oslabijo, de je nad svojim življenjem obupala; babica jo
sicer tolaži, ji serca dela, naj bi ne obupala, in ji reče, de bo
sinu porodila. Vender so bolečine le hujši prihajale, in vsa oslab¬
ljena Rahel je umirati jela; zato rojeniga sinu imenuje Benoni,  to
je, sin mojih bolečin, mojiga žalovanja. S o stavljeno je to ime iz
treh Hebrejskih besedi, namreč: ben,  sin, on,  bolečina, in iz za-
imena i , to je, moj. Jakob ga je pa imenoval Benjamin , to je,
sin moje desne; s kterim imenam je hotel reči: ta mi je ravno tako
ljub, kakor moja prava ali desna roka, ali pa, ta bo moja prava
pomoč v moji starosti. Pomemba obeh imen se je v Benjaminovi
zgodovini zgotovila; zakaj noben vsih Jakobovih zarodov ni bil
Jako hraber, serčin in junašk, pa tudi noben ne tako nesrečin,
kakor ravno ta zarod. Nekteri terdijo, de je Jakob temu sinu
zato ime Benjamin  dal, ker mu je bil na poti proti jugu, na poti
iz Sihemskiga v E fr ato rojen, ker jamin,  desna, južne kraje ka¬
ze, če se z obrazam proti solnčnimu izhodu oberneš, tode ta mi¬
sel se ne da spričati; spet drugi pravijo, de se mora namest Ben¬
jamin: Benjamim  brati, to je, sin dnev, in sicer zato, ker ga je
Jakob v svoji starosti rodil — pa tudi ta misel se ne da opravičiti.

19 in 20.  Rahel je tedej um eri a, in je bila p okop a-
u a na poti, ki d e r ž i v E f r a t o ... In Jakob je z n a m n j e
J 1  a njenim pokopališu postavil...  Lahko si mislimo veliko
brhkost, ki je Jakoba ob smerti Rahele, ki jo je serčno ljubil,

398

Perve Mozesove bukve.

obšla. Svojo ljubezni in spoštovanje do nje tudi po nje smerti
lepo razodene; častno jo pusti pokopati in ji v vedin spomin znam-
nje postavi, sevede kakoršniga je v tem času in na tem popot-
vanju postaviti mogel, ali grobljo kamnja, ali pa velik, podolgo¬
vati kamen. Ker se pa v poznejših časih od lepšiga Rahelniga
znamnja bere, in ker tudi popotvavci to terdijo, se gotovo iz tega
vidi, de je bilo sčasama umetniši zdelano, popravljeno in zlepšano,
kar so brez dvoma Judje iz spoštovanja do svojiga očaka Jakoba,
kakor tudi do Rahele radovoljno in sami od sebe storili.

21. In je od ondot dalje šel, in je šotor na unim kraji
stolpa čede (Migdal-Eder) postavil. V Hebrejskim se ta
stolp Migdal-Eder , to je, živalski stolp, imenuje. Postavljali so
od nekdej pastirji take stolpe po višavah, v kterih so zmirej nek-
teri zmed njih na straži bili, naj bi tako ložej čede spregledali in
varovali, ker so iz tacili po višinah postavljenih stolpov že od
delječ ali tatove in roparje, ali pa zgrabljive zverine vidili in na¬
glo vsim na znanje dali, de naj se naglo v bran postavijo, in čed
varujejo. Stolp Migdal-Eder je bil blizo Retlehema, in skorej vsi
mislijo, de se je ob Jezusa rojstvu tukej angelje božji pastirjem
perkazal in oznanil, de je izveličar rojen.

22. In ko je v tistim kraju prebival, je šel Ruben in
ležal p er Rali  (Bil hi) p e rspavnici svojiga očeta, kar
je on dobro vedil.  S tukej opomnjenim ravnanjem je Ruben
zares silno veliko pregreho kervosrainnosti dopernesil, ktera se ne
da po nobeni viži zagovarjati. Iz tega, de sv. pismo tudi tacili
grešnih in studnih prigodb ne zamolči, se vidi, kako odkritoserčno
in brez ovinkov tedej popolnama resnične in verjetne so vse sve¬
topisemske dopovedbe.— Venderje veliko razlagavcov, kteri hu¬
dobijo Rubnovo kolikor toliko zagovarjajo, rekoč: ne bil bi Ruben
tega storil, ako bi ga bil oče prej oženil — morebiti sije  Bilha
mislila, dalje pravijo, de ima ona, ker Jakob že dolgo časa ni
per nji spal, pravico do pervorojeniga sina Rubna. Beržkone,
slednjič mislijo, so se očetje le samo tako dolgo časa perspavnic
poslužvali, dokler niso njih prave žene rodile, ko se je pa to zgo¬
dilo, so jih pustili; zatorej si je Bilha mislila, de ni več v zavezi
z Jakobam, de torej svobodno pervoliti sme v to, kar Ruben od
nje terja. Vender vse to zagovarjanje Rubna nič ne opraviči, b>
gotovo je, de je on gerdo in zlo grešil — zato ga tudi Jakob na
svoji smertni postelji ojstro kaznuje, ker mu zavolj te nekdajne
pregrehe pravico na pervenstvo odvzame.

23 — 26. V teh verstah sv. spisatelj zopet imenuje Jakobove
sinove in pravi, de je imel Jakob dvanajst sinov, ki so mu bili v
Mezopotamii rojeni. Ako ravno mu je bil Benjamin, kakor sn®
slišali, še le v Kananski deželi rojen,' vender Mozes tako govoriti
zamore in sme; zakaj navadno je v sv. pismu, de se dostikrat ce¬
lotnost namest posameznih delov in deli namest celotnosti posta'
vijOj — kakor se tudi v novim zakoni večkrat bere, postavim de
se je Jezus dvanajsterim aposteljnam, ko so bili zbrani, Vf'
kazal, če ravno Judež ni več med njimi bil in Tomaža lih do¬
ma ni bilo — ravno tako so še vedno dvanajsteri imenovani pote®)

399

Poglavje XXXV.

ko sta bila Matija in Pavel v apostelne zvoljena, ako jih je lih
odsihmal trinajst bilo.

27. Tudi je prišel do Izaka, svojiga očeta v Mamre —
v mesto Arba, to je Hebron, kjer sta Abraham in Izak ptu-
jevala. Po dolgim popotvanji pride zadnjič Jakob k svojimu očetu
Izaku, kteri je ob tem času v kraji Mamre , kjer sta bila Abra-
ham in Sara pokopana, naj bi tudi on per svojih starših pokopan
bil in per njih počival. Ker je bil Izak, ko se je Jakob od njega
ločil, in v Mezopotamijo popotval, bolehin in postaran, zatorej si
gotovo Jakob ni mislil, de bo še kdej svojiga očeta v življenji
vidil; močno ga je tedej veselilo, ko je k njemu prišel, in ga se
živiga in zdraviga našel. Beržkone je Jakob potem še več let ž
njim živel, če ravno ne v enim in tistim kraji zavolj silno veliko
živalskih čed in družine, ki sta jih oba imela; vender je vedno
blizo njega prebival, ga večkrat obiskal, in ga v njegovi visoki
starosti tolažil in mu življenje slajšal. Močno pa Izaka zveseli, ko
je dvanajst Jakobovih sinov, svojih dvanajst vnukov zagledal, ker
v njih dvanajst sebi obljubljenih zarodov spozna, kteri bodo osno-
vavci velikiga in imenitniga ljudstva božjiga; obilno mu je s tem
vse povernjeno, kar je dosihmal britkiga doživeti mogel, — tudi
ga zdej veseli, de je bil enkrat Jakoba namest Esava blagoslovil.
Od Hebrona glej spredej pogl. 13,18.

28 in 29. In dnevi Izaka so se natekli do sto in osem¬
deset let. In on je od starosti oslabel in umeri, in je bil
pridružen k svojimu ljudstvu... in njegova sinova Esav
in Jakob sta ga pokopala. Iz tukej imenovanih let Izakoviga
življenja se vidi, de je on pet let dalj živel, kakor njegov oče
Abraham; visoko starost je tedej dosegel, njegovo življenje je bilo
polno dobrih del, bil je pobožin prijatel božji, zato je tudi po volji
božji umeri. Besede: je bil pridružen k .svojimu ljudstvu , — k
svojim očakam, prav za prav nič druziga ne pomenijo, kakor de
je umeri, in je pokopan bil; vender pa te besede večidel pomenijo
smert pobožnih, ki so v eno ljudstvo združeni, kterih poglavar je
Kristus. — Kakor Jakob je imel tudi Esav svojo hišo in ni več
per očetu prebival, zatorej Jakob, ki je bližji očetove hiše sta¬
noval, naglo po-nj pošlje, ko je bil oče umeri. Oba sta ga tedej
castitno pokopala po takratni navadi; priložila sta ga v dvojno ja¬
mo, ki jo je bil Abraham od Efrona v pokopališe za svojo ženo,
za-se in sploh za svojo hišo kupil. — Iz te zgodovine se vidi, de
je smert Izaka poprej povedana, kakor se je v resnici primerila,
ker bomo spodej brali, de je Izak še le v osmim ali devetim leti
potem umeri, ko je bil Jožef v Egipt peljan in prodan; Mozes pa
zato tukej Izakove smerti spomni, de bi per Jožefovi zgodbi zavolj
nje opomnenja zaderžvan ne bil v pripovedovanji.


Poglarje XXXVI.

Zapopadik.

Esavov zarod in zarodi, ki so se po njem in po njegovih vnu¬
kih imenovali. Nekaj od prebivavcov Seirske gore. Kralji Edomičanov
do Mozesoviga časa.

3.

4.

5.

6 .

7 .

8 .

R

I.  o so zarodi Esava, kteri se iudi Edom imenuje:
Esav je vzel ženi od Kananejskih hčer: Ado, hčer Elona
Heteja, in Oholibamo, hčer Aneta, sinu Zibeona Heveja,
Tudi Basmato, hčer Ismaela, sestro Nabajo'ta.

Ada pa je rodila Elifaza, Basmat je rodila Rahuela
(Reuela) I. Kron. 1,35.

Oholibama je rodila Jeliusa (Jeuša) in Ihelona (Jalama)
in Koreta (Ko rali a}; to so sinovi Esava, kteri so nm
bili rojeni v deželi Kanaan.

Esav pa je vzel svoje žene, sinove in hčere in vse živo
svoje hiše, premoženje in živino, in vse, kar si je mo¬
gel perdobiti v Kananski deželi, in je šel v drugo de¬
želo, in se je ločil od svojiga brata Jakoba.

Zakaj oba sta bila silno bogata in nista mogla vkupej
prebivati, in zemlja nju ptujičevanja jima ni bila zadosti
prostorna zavolj množnih čed i. Moz. 13, 6.

In Esav je prebival na gori Seir, on je tudi Edoni'
Jos. 34, 4.

9. Leto so pa zarodi Esava, očeta Edom, na gori Seir,

10. In leto so imena njegovih sinov: Elifaz, sin Ade, žen®
Esava; in Rahuel, sin Basmate, njegove žene.

11. In Elifazovi sinovi so bili: Teman, Omar, Zefo, Gatam
in Cenez (Kenaz).

12. Bila je pa Timna perspavnica Elifaza sinu Esava, ktera
mu je rodila Amaleka: Leto so sinovi Ade, žene Esav 3,

13. Sinovi Rahuela pa so: Nahat, Zerah, Sama in Mica: t°
so sinovi Basmate, žene Esava.

14. Leto so pa bili sinovi Oholibame, hčere Aneta, sinuZi'

Poglavje XXXVI.

401

beona, žene Esava, ktere mu je ona rodila: Jehus, Ihe-
lon in Kore.

15. Leti od Esavovih otrok so vojvodi: sinovi Elifaza, per-
vorojeniga Esava: vojvoda Teman, vojvoda Omar, voj¬
voda Zefo, vojvoda Cenez.

16. Vojvoda Kore, vojvoda Gatam, vojvoda Amalek; to so
sinovi Elifaza v deželi Edom, in leto so mlajši Ade.

17. To so pa sinovi Rahuela sinu Esava: Vojvoda Nahat,
vojvoda Zerah, vojvoda Sama, vojvoda Mica; in le to
so vojvodi Rahuela v deželi Edom, in mlajši Basmate,
žene Esava.

18. Leto pa so sinovi Oholibame žene Esava: Vojvoda Je-
lius, vojvoda Ihelon, vojvoda Kore; to so vojvodi Oho¬
libame hčere Aneta, žene Esava.

19. To so sinovi Esava, in to vojvodi med nji mi, on je tudi
Edom.

20. Leto so sinovi Seira Horičana, prebivavci dežele: Lo-
tan, Sobal, Zibeon in Ana. I. Kron.  1,38.

21. Dišon, Ecer inDišan; to so vojvodi Horičana, sinu Seira,
v deželi Edom.

22. Lotanova sinova pa sta bila: Hori inHemam; sestraLo-
tana pa je bila Tinina.

23. In leto so sinovi Šobala: Alvan, Manahat, Ebal, Šefo
in Onam.

24. In to sta sinova Zibeona: Aja in Ana. Leto je Ana,
kteri je v pušavi toplice najdel, ko je osle Zibeona svo-
jiga očeta pasel.

25. In je imel sinu Dišona, in hčer Oholibamo.

26. In to so sinovi Dišona: Hemdan, Ešban, Itran in Keran.

27. In to so sinovi Ecera: Bilhan, Zaavan in Akan.

28. Dišan pa je leta sinova imel: CJca in Arama.

29. To so vojvodi Horičanov: vojvoda Lotan, vojvoda Sobal,
vojvoda Zibeon, vojvoda Ana.

30. Vojvoda Dišon, vojvoda Ecer, vojvoda Dišan; to so voj¬
vodi Horičanov, ki so gospodovali v deželi Seir.

31. Kralji pa, kteri so kraljevali v deželi Edom, predin so
Israelski otroci kralja imeli, so bili leti:

32. Bela, sin Beora; in ime njegoviga mesta je bilo Denaba
(Dinhaba).

33. Bela pa je umeri, iz namest njega je kraljeval Jobab,
sin Zeraha in Bocra.

26  *

F

402 Pcrvc Mozesove bukve.

34. Ko je bil pa Jobab umeri, je namest njega kraljeval Hu-
šam iz dežele Temam (Temamijanov),

3o. In kader je tudi ta umeri, je namest njega kraljeval Ha-
dad, sin Bedada, kteri je Midjančane v deželi Moab po¬
bil, in ime njegoviga mesta je bilo Avit.

36. In ko je bil Hadad umeri, je namest njega Samlja od
Masreka kraljeval.

37 .  In po tega smerti je namest njega kraljeval Šaul od reke
Rehobot.

38. In ko je bil tudi ta umeri je v kraljestvu nastopil Bala-
nan (jBaal-Hanan), sin Akborja.

39. Ko je bil pa tudi ta umeri, je namest njega kraljeval
Hadar, in ime njegoviga mesta je bilo Fav, in njegova
žena je bila imenovana Mehetabeel, hči Matrede, hčere
Mezaiiabe.

40. Leto so tedej imena vojvodov Esava po njih zarodih,
krajih in perimkihj vojvoda Timna, vojvoda Alva, voj¬
voda Jetet.

41. Vojvoda Oholibama, vojvoda Ela, vojvoda Finon,

42 .  Vojvoda Kenaz, vojvoda Teman, vojvoda Mibcar.

43. Vojvoda Magdiel, vojvoda Iram; leti so vojvodi Edoma,
kteri so v deželi svojiga poglavarstva prebivali, ta (Edom)
je tudi Esav, očak Idumejcov.

Razlaga XXXVI? poglavja.

1. To so zarodi Esava, kteri se tudi Edom imenuje.
V tem poglavji nam Mozes popise Esavov zarod, njegove sinove
in mlajši. Vzrok tega popisovanja je, de bi pokazal, kako res¬
nično se je spolnilo, kar je Izak Esavu obljubil I. Moz. 27, 39. —
in de bi Israelce overal, z Idumejci hudo ravnati, in v njih de¬
želo planiti; V. Moz. 23,7. kjer te kakor njih nar bližji žlahtnike
popiše, zunej Amaleka, čigar mlajši so se zavolj posebniga vzro¬
ka, kteri se bere II. Moz. pogl. 17., pokončati mogli. Zraven te¬
ga moramo opomniti, de je silno težavno tukej imenovane oča¬
ke, vojvode in zarode dobro v red djati in razločiti, ker je več¬
krat eno in ravno tisto lastno ime več osebam raznih zarodov pri-
djano, ktere so v tistih starih časih sevede lahko razločili, nam
pa je to silno težavno.

2. Esav je vzel ženi od Kananejskih hčer; Ado hčer
ElonaHeteja, in Oholibamo, hčerAneta, sinu Zibeona He-
v . e j. a \ Zgorej v pogl. 26, 34. seEsavovi ženi in nju očetje z dru-
zimi imeni berejo, kakor v tej versti. Opomnili se mora, kar j e

Poglavju XXXVI.

403

že rečeno bilo, de je namreč od nekdej navadno bilo, po dvojno
ali pa še po več imen zavolj raznih okoljšin in prigodkov eni in
ravno tisti osebi dajati, ali pa ptuje imena v svoj jezik prestav¬
ljati, ktere so pa vender eno in ravno tisto osebo aii reč pomenile
(glej razlago 26, 34.). Iz tega je lahko viditi, de si niso kraji
sv. pisma nasprotni, v kterih se ena in ravno tista oseba pa z
drugim imenam bere. Ako tedej vemo, de je bila Esavova žena
O/iolibama  in Judit  imenovana, je gotovo prav, ali jo z obema
imenama ali pa z enim teh dveh imenujemo, in ali v sv. pismu
beremo, in ravno to tudi od družili sveto-pisemskih oseb velja.

Zravin tega naša Vulgata v tej versti namest Ane ta , sinic
Zibeona,  prestavi Ane, hčere Zibeona;  v 24. in 29. versti tega
poglavja se pa mora pod imenam Ana  možka ne pa ženska oseba
razumeti; zatorej so razlagavci teh verst različnih misel. Nekteri
mislijo, de imeni Ana  in Zibeon  v tej 2. versti ne pomenite ravno
tistih oseb, kakor v 24. in 29. versti, tako de Ana  tukej žensko,
v 24.  in 29. versti pa možkiga pomeni, kar se pa clo ne da spri-
čati, ker vse okoljšine terdijo, de je v vsili teh treh verstah od
ene in ravno tiste osebe govorjenje.

Zatorej nekteri mislijo, de se mora zares tudi tukej v drugi
versti pod imenam Ana  možka ne pa ženska oseba, to je, Olioli-
bamni oče, ne pa mati umeti, ker pa na besedo Ana v Hebrejskim
beseda bat,  to je, hči sledi, zato mislijo, de se mora pod njo
vnuska,  ne pa hči  razumeti, zakaj ta 'beseda ne pomeni samo
hčere, ampak tudi vnuško. Potem takim bi se mogel ta stavile
takole zastopiti: Esav je vzel Oholibamo, ktera je bila hči očeta
Aneta in vnuška Zibeona;  vender se pa tudi ta misel ne da po
stavi izvirniga spisa opravičiti. Zategavoljo imajo tisti še nar bolj
prav, ki pravijo, de je po neki zmoti per prepisovanji beseda bat
(liči) namest 'beri  (sin) v prepise prišla, in ravno tako v naši Vul-
gati prestavljena bila, de se mora tedej popraviti, in namest bat
— ben  brati. Tedej se po tem te besede takole umejo: Esav je
vzel Oholibamo, ktera je bila hči Aneta simi Zibeona,  in ravno tako
se tudi v Samarijski, Sirski in Greški prestavi bere. Kar je zgo-
re j od lastnih imen oseb rečeniga bilo, velja tudi od lastnih imen
ljudstev in dežela; ako se tedej oče Oholibame zdej Heveja, zdej
Heteja in zdej Horičana imenuje, to nič druziga ne kaže, kakor
( le je on med temi ljudstvi prebival. Bil je‘on beržkone rojen He-
tejc, kar se v pogl. 26, 34. bere, ker se tudi namest Ana  ime¬
nuje Beeri Hetejc,  pride sčasama k Hevejcam, in per njih pre¬
biva, zatorej se tukej v drugi versti z drugim imenam, namreč
Ana Hevejc  imenuje, stanuje zadnjič per Horičanih, zato se v 20.
versti imenuje Horičan.

3. Tudi Basmato, hčer Ismaela, sestro Nebajota. Bas-
mat se v pogl. 28, 9. Mahalat  imenuje; tudi tukej velja, kar smo
zgorej od Oholibame spomnili; kakor je sploh navadno in v pogl.
26, 34. spomnjeno bilo. Zatorej tisti gotovo nimajo prav, kteri
terdijo, de se je po zmoti prepisavcov to primerilo; zakaj imeni
si niste prav nič enaki ne v pisanju, ne v izreki, tako de se go¬
tovo ni mogla per prepisanji taka zmota primeriti.

f

404 P er v o Mozesovc bukve.

4 — 6. Ada pa je rodila Elifaza, Basmat je rodila
Rahuela. Oholibama je rodilla Jeliusa ... to so sinovi
Esava, kteri so mu bili rojeni v deželi Kauaan. Esav pa
je vzel... vse, kar si je mogel perdobiti v Kananski de¬
želi, in je šel v drugo deželo.... Veliko prestavljavcov s sv.
Jeronimam vred misli, de je bil tukej imenovan Esavov sin Elifaz
z imenam Jobov prijatel, ki ga je prišel v njegovi nesreči obiskat;
ker je pa vender Job gotovo, kar cela njegova zgodba spričuje,
veliko poznejši šivel, zatorej imajo tisti veliko bolj prav, kteri
terdijo, de je bil tukej imenovan Elifaz ali ded ali preded ali pa
clo prepreded Elifaza, Joboviga prijatla. Kar se v teh verstali
bere se nasprotno zdi temu, kar smo v poprejšnih poglavjih od
Esava spomnili. Pripoveduje namreč Mozes tukej, de je Esav
v Kananski deželi prebival, in kakor se zdi clo do smerti svojiga
očeta Izaka, in de se je še le nekoliko časa po očetovi smerti od
brata Jakoba popolnama in za vselej ločil in dalje šel; v zgornjim
32. poglavji se pa bere, de je Esav že takrat, ko je Jakob iz
Mezopotamije v Kanano nazaj popotval, v Seirski deželi prebival,
kamor se je tudi, ko se je bil z Jakobam spravil, vernik Po be¬
sedah 35. poglavja ga zopet v Hebronu najdemo, kjer s svojini
bratam Izaka pokoplje, in potem se loči od Jakoba, kakor se v
pričujočim poglavju bere. — Vender pa pripovedovanje teh verst
ni nasprotno zgorej rečenimu, ampak se po razlagi sv. Avguština
in družili prijatlov sv. pisma jasno in razložno zediniti da in sicer
takole: Bil je Esav ob času, ko je bil Jakob očetovo hišo v Ber-
sebi zapustil in v Mezopotamijo popotval, v Beršebi per očetu, in
je tudi po Jakobovim odbodu še več let doma ostal, in v tem času
so mu bili zgorej imenovani sinovi rojeni; potem je še le očetovo
hišo zapustil, beržkone zato, ker ste se, kakor je zgorej opom¬
njeno bilo njegove ženi Kananejskiga zaroda vedno z Esavovimi
starši prepirale, jim nepokorne bile in veliko težavo delale, zra-
vin tega pa tudi zato, ker sta oba, oče in sin, silno veliko šte¬
vilo živalskih čed imela, tako de jima je jelo spašnikov okoliBer-
šebe pomankvati; poda se pa Esav s svojimi v tisti kraj Arabije,
ki je bil poznejši Seirska gora imenovan, in ki je po zgorej re¬
čenim noter do mertviga morja proti severju segel: bil je ta kraj
sploh pušavin, divji in^gorat, vender je imel lepe in dobre spaš-
nike,.posebno pa je bil stran zverin in lova imenitin, zatorej Esavu,
pridnimu lovcu zlo všeč in prijetin •— in iz tega kraja pride on s
štiri sto možmi Jakobu naproti in se spet po spravi z bratam va-nj
nazaj verne. Iz teg® Kraja pride Esav k svojimu očetu Izaku, ko
je bil zvedil, de je on na smertni postelji, ali de je bil clo že
umeri, ne pride pa v Hebron z vso svojo hišo, ampak le nektere
seboj vzame, in potem, ko sta bila brata vse, kar je njuna Iju-
bezin do očeta od nju terjala, popolnama in zvesto spolnila, i"
očetovsko premoženje po bratovsko med seboj razdelila, se je zo¬
pet Esav v svoj poprejšin kraj za vselej vernih

7  in 8._ Zakaj oba sta bila silno bogata, in nista mo¬
gla vkupej prebivati, in zemlja nju ptujičevanja jima m
bila zadosti prostorna... InEsav je prebival na gori Seir>

Poglavje XXXVI,

405

on je tudi Edom, Prijazno in po bratovsko sta brata očetovo
premoženje med seboj razdelila, vender je Jakobu zavolj raznih
okoljšin veliko več od očetoviga premoženja ostalo, kakor kar je
Esav seboj v svojo deželo na Seirsko goro vzel; zakaj hotel se
je Esav pred vsiin drugim Jakobu v vsili rečeh hvaležniga skazati
za darove, s kterimi ga je bil Jakob razveselil ob času, ko je bil
on njemu naproti prišel, se ž njim spravit, tudi je Esav dobro
vedil, de je bil on Jakobu pravico na pervenstvo prodal, in de je
bil tudi Izak Jakoba, za pervorojeniga blagoslovil, imel je pa od
nekdej pervorojeni pravico na dvojni del dedšine. Ostane tedej
Jakobu veliko več živalskih čed, ki mu jih je Esav prostovoljno
pustil, ostane mu večidel vse očetovo orodje, ostanejo mu očetovi
šotori in razne druge reči, posebno pa mu ostanejo vodnjaki in
spašniki, kterih se je Jakob po svoji volji posluževal itd. V
kraji, kamor je Esav, ko je bil očetovo hišo pervikrat zapustil, s
svojimi vred prišel, so večidel prebivali ljudje Kananskiga zaroda
in so beržkone Hevejci bili in po jamah stanovali; te perve pre-
bivavce teh krajev je sčasama Esavov zarod potem, ko se je bil
zlo namnožil, in se dalje in dalje razširjati začel, pregnal, in se
je prostoril po kamnitni Arabii proti jugu noter do Arabskiga mor-
skiga zatoka, tako de je od leta do leta mogočniši in imenitniši
prihajal, česar nas tudi zgodovina Israelskiga ljudstva zagotovi,
ker Esavoviga zaroda na raznih krajih spomni.

9 — 12. Leto so pa zarodi Esava očeta Edom na gori
Seir,  in leto so imena njegovih sinov: Elifaz sin Ade...
in Rahuel sin Basmate. In Elifazovi sinovi so bili: Te¬
man, Omar... Bila je pa Tinina perspavnica Elifaza...
ktera mu je rodila Amalcka....  Imenujejo se v teh verstah
Esavovi sinovi in mlajši posebno po ženi Adi, od kterih samo to
vemo, de so bili vojvodi ali saj predpostavljeni svojih zarodov.
Kar Amalcka tiče, kteriga je Elifaz po Tinini, svoji perspavnici
dobjl, jih je veliko, ki ga'za osnovavca ali očeta Amalekičanov
'majo, in terdijo, de so ti od njega svoje ime dobili, kar se pa
vender zgotoviti ne da; zakaj iz pogl. 14, 7.  ravno teh bukev se
očitno vidi, de so bili Amalekičani Kananejskiga zaroda, in de
mso bili z Idumejci zedinjeni, ampak de so bili svobodno ljudstvo.
Ker so pa blizo Idumejcov prebivali — namreč okoli Seirskili gora
j" ne delječ od Kadeš-Barneja in ker so sčasama od mlajših Ama-
'eka premagani bili in njih sužnji postali, torej zna biti, de so se
zato tako imenovali, kar se pa vender zagotoviti clo ne da, samo
toliko nas zgodovina teh časov prepriča, de niso bili mlajši tukej
imenovaniga Amaleka.

— 15. Sinovi Rahuela pa so: Nahat, Zerah,
. ma inMica, to so sinovi Basmate.... Leto so pa bili
sinovi O h o 1 i b a m e, hčere Aneta... ktere  mu  je  ona  ro-
'•'l.a: Jehus, Ilielon . . . Leti od Esavovih otrok so
vojvodi... vojvoda Teman, vojvoda Omar...  Mozes
'lalje popiše velik, imenitin in številin Esavov zarod, imenuje
Esavoviga sinu, ki ga je po Basmati rodil, imenuje tudi njegove
vnuke po sinu Rahuelu, kteri so kakor poprejšni vojvodi ali saj

406

I*črve Mozesovc bukve.

predpostavljeni svojih zarodov bili. Sploh se mora tukej spomniti,
de je bil tudi Esavov velik zarod kakor Jakobov v manjši zarode
razdelen, kterih predpostavljeni so Esavovi sinovi in njegovi vnuki
bili, vender so pa vsi ti manjši zarodi popolnama zedinjeni bili,
tako de so vsi skupej le eno ljudstvo storili, ktero se je Idumej-
sko imenovalo. Kakor je tedej Hebrejsko ljudstvo v zarode
razdeleno bilo, tako tudi Idumejsko, zatorej imenovani vojvodi
niso nič druziga bili kakor vladarji ali predniki svojih zaro¬
dov, in ta oblast se mora tukej in v sledečih verstali pod besedo
vojvoda  razumeti, zatorej se le samo vojvodi medldumejci, to je,
vojvodi zarodov Idumejskiga ljudstva, ne pa vojvodi Idumejcov
imenujejo, in še le potem, ko so Idumejci sčasama bližnje ljudstva
družin zarodov požugali, in njih vladarji bili, se mora pod besedo
vojvoda  prav za prav knez  ali kralj  umeti, kar se od 40. verste
noter do konca tega poglavja bere.

16 — 19. Vojvoda Kore, vojvoda Gatam... to so
sinovi Elifaza.... To so pa sinovi Rahuela... vojvoda
N ah at, vojvoda Z er ah... Leto pa so sinovi Oholi ba-
me... vojvoda Jehus, vojvoda Ihelon... To so sinovi
Esava in to so vojvodi med njimi, on je tudi Edom.
Vse, kar je od zgorej imenovanih Esavovih sinov in njegovih mlaj¬
ših rečeniga bilo, tudi tukej velja, in se mora ravno tako umeti iu
razložiti. Kore  se v 11. versti, v kteri so Elifazovi sinovi ime¬
novani, ne bere, bere se pa v 14. in 18. versti, v kterih se sin
Ohotibame  imenuje; iz teh dveh verst se tedej vidi, de se morate
pod tem imenam dve osebi zastopiti, bil je namreč en Kore  sin
Oholibame , edin pa sin ali vnuk Elifaza.  V 16. versti se Kore,
če je bil ravno v letih mlajši, pred Gatamam  bere, iz česar se
vidi, de je bil Koretov zarod imenitin in mogočin in beržkone v
dva zaroda razdeljen. Gotovo tedej tisti razsojniki nimajo prav,
kteri terdijo, de se mora to lastno ime v izvirnim spisu in v pre¬
stavah izpustiti in sicer tolikanj več, ker se tudi v Samarijski
prestavi ime Kore ne bere. Zravin rečeniga je temu že tudi to na¬
sproti, de se to ime ne le tukej, ampak tudi I. Kronik 1, 35. bere.

20 — 23. Leto so sinovi Seira Horičana, prebi¬
va vci d ež ele: L o tan, Š obal.... to so voj vodi Horičana
sinu Seira v deželi Edom. Lotanova sinova pa sta
bila: Hori in H e m a n .... in leto so sinovi Šobala: AI-
van, Manahat, Ebal....  Popisal nam je Mozes Esavove si¬
nove in mlajši, ki so v Idumeji vojvodi svojih zarodov bili, ker
pa vender Esav ni cele te dežele, ampak samo del koj v začetku
za svojo lastnino vzel, tako de si je njegov velik zarod še le
sčasama ali po ženitvah ali po raznih drusih zavezah, ali pa v voj¬
ski razne kraje te dežele perdobil in se dalje in dalje razširjal;
zatorej nam Mozes tukej tudi ljudstvo popiše, ki je že poprej,
predin je bil Esav v ta kraj prišel, v tej deželi prebivalo, in ktero
je bilo od sinov in sploh od mlajših osnovavca Seir  vladano iu
branjeno. Ti prebivavci so se Horičani  imenovali, so bili Kana-
nejskiga zaroda, in so se kmalo potem zlo namnožili in po svojin
zarodih dalje in dalje razširjali; kraj pa, ki si ga Horičani niso

Poglavje XXXVI.

407

osvojili, si je bil Es a v po svojim dohodu vlastil, in ga je tudi Seir
imenoval, in tako je bilo staro ime z novim poterjeno, ker so že
poprej Horičani vse kraje, v kterih so stanovali po svojini osno-
vavci Seirji Seirske imenovali. Hitrode so bili tukej imenovani Ho¬
ričani nar starji prebiva vci teh krajev, in njih očak S e ir  je ob Abra¬
hamovim času živel, ob času, ko je Elamski kralj Kedor-Laomer
(glej pogl. 14, 6.) k Horičanam prišel, in jih v vojski premagal, v
kteri je mende sam Seir konec storil; vender so si Horičani kmalo
potem pod njegovimi sinovi in mlajšimi spet opomogli in imenitno ljud¬
stvo postali. V tem času je tedej Esav s svojimi vred v te kraje
prišel in tukej med Horičani prebivati jel, ob času, ko so namreč
Lotan, Šobal itd. čez Horičane kraljevali. Horičani ali Horejci se
v Hebrejskim Ilori  imenujejo, ktero ime nekteri od kor , votlina,
berlog, izpeljavajo in pravijo, de so bili Horičani prebivavci vot¬
lin, berlogov ali lukinj, kar ni zlo neverjetno; zakaj zgodovina
teh in poznejših časov nam spričuje, de so tudi v teh krajih ljudje
po berlogih in votlinah stanovali, in se prebivavce Seir škili votlin
klicali; drugi pa še z veči verjetnostjo terdijo, de se kori  namesti
horim  bere; ime Horim  pa pomeni imenitne, mogočne, kakoršni
so Horičani v resnici bili, in od te besede so mende Greki svojo
besedo heros  izpeljali, ktera v njih jeziku imenitniga junaka po¬
meni.

24.  In to sta sinova Zibeona: Aja in Ana. Leta je
Ana, kteri je v pušavi toplice najdel, ko je osle Zi¬
beona svojiga očeta pasel.  Kar tukej-popisano zgodbo tiče,
so razlagavci sv. pisma zares raznih misel in sicer savolj Hebrej¬
ske besede jemim.  Nekteri mislijo, de se morajo pod to besedo
mezgi umeti, tisti osli, ki jih kobile žrebijo (rode), ki so z osli breje
postale; zatorej terdijo, de je tukej imenovan Ana pervi to umetnost
znajdel, namreč kobile tudi z osli brejiti; — vender njih misli ne
moremo poterditi, ker se v nobenim jeziku jutrovih dežela to ple¬
me oslov jcmim , ampak vselej in tudi v sv. pismu fered  imenuje,
kaderkoli se od njega govori. Zravin tega v teh krajih in o teh
oasih še niso konji sploh navadni bili in jih prebivavci teh krajev
se  .® I ' S .°, gleštali, kar vsi pisavci zgodovin teh časov enoglasno
spričujejo. Tudi se tukej ne bere, de je Ana z osli vred očetove
k°nje pasel, ampak sv. pismo govori samo od oslov, ktere je pa-
® e k Drugi bero namest jemim, jamim,  morje, in pravijo, deje
p 11  f X  P u šavi jezero ali sploh zbiraljše voda najdel, ktere se v
Hebrejskim kakor morje jamim  imenujejo, kar bi pa vender, ako
e  pusavne kraje kamnitne Arabije premislimo, terditi nikakor ne
mo §k, kar tudi vsi popotvavci teh krajev taje. Drugi pod to.be-
sedo dišeče in zdravilsko zeljše zastopijo, ki ga je Ana najdel,
Kar bi sicer verjetno bilo, ako bi se bilo lastno ime tega zeljša
med ljudmi vedno ohranilo, in kar bi se bilo gotovo zgodilo, ako
p 1  bil Ana zares to koristno zeljše najdel. — Še drugi terdijo, de
J e  jemim  lastno ime ljudstva, kteriga Mozes v V.bakv. 2, 10.11.
spomni, in ga Emim  imenuje, in to ljudstvo je blizo Horičanov
prebivalo, ktero bi bil Ana 'v pušavi najdel, se'ga s svojimi hlapci
'red lotil, ga premagal in pomahal, — pa tudi to terjenje zavolj

408

I*  c r v e M o z e s o v c bukve.

pomankanja zgodovinskih prič ne velja. Zato se nam tisti resnici
nar bliži zde, ki z našo Vulgato pod to besedo umejo topljice ,
ker nam sam sv. Jeronim pravi pomen te besede razodene, rekoč;
V Punskim jeziki, ki je Hebrejskimu zlo enak, pomeni beseda
jetrnim  toplo vodo, in pride od Arabske korenine jama,  ki pomeni,
vroče biti, vreti. Taki studenec ali tako vodo je tedej Ana lahko
v pušavi najdel; in tudi popotniki pravijo, de je ondi veliko topljic
in zdraviliških voda.

25.  In je imel sinu Dišona in hčer Oholibamo.  V
Hebrejskim se bere namest: In je imel sirni Dišona, to so sinovi
Anata,  ako se ravno potem le samo sin Dišon imenuje. Vidi se
iz tega, de je bila tudi tukej ravno tista šega pisati obderžana,
ki se v poprejšnih verstah bere, in de se ne more terditi, de bi
bili prepisavci v tej versti iz zmote ene lastne imena Anatovih si¬
nov v prepisu proč pustili; zatorej je v naši Vulgati prav pre¬
stavljeno: ln je imel simi Dišona , namesti: In so bili sinovi Anata,
kakor se v izvirnim spisu bere. V Seirski prestavi se Obolibama
imenuje sin, ne pa hči Anata, kar pa gotovo ni prav, ker se tudi
v vsih družili prestavah Obolibama hči, ne pa sin Anata imenuje.

26  — 30. V teh verstah Mozes še druge vnuke ali mlajši
Seira imenuje, kteri so bili vojvodi ali sploh predpostavljeni Ho-
ričanov, iz kterih je to mogočno ljudstvo obstalo,

31 in 32. Kralji pa, kteri so kraljevali v deželi
Edom, preilin so Israelski otroci kralja imeli, so bili
leti: Bela sin Beora; in ime nj egoviga mesta je bilo
Denaba  (4) in  hab  a). Veliko razlagavcov starih in poznejših
časov terdi, de besedi: predin so Israelski otroci kralja imeli  ni
sam Mozes zapisal, ampak de so v poznejšim času ali od Ezra
ali pa od kaciga druziga izvirnimu spisu pridjane bile, ker Israelci
ob Mozesovim času še niso kraljev imeli, ampak so si še le ob
času Samuela perviga kralja izvolili. Več jih pa pravi, de Mozes
tukej ko prerok govori in razodene, kaj se bo v prihodnjih časih
zgodilo, de bodo namreč tudi Israelci kralje imeli. Drugi pod be¬
sedo kralj  samo vojvoda ali sodnika umejo, kteriga oblast je bila
ravno tako velika in imenitna, kakor kraijev, tako de ni biio med
njimi nobeniga razločka zunej imena, krone in družili kraljevih
znaminj. Po tem takim se morajo besede te verste takole umeti:
Kraljevali so ti kralji čez Idumejce že dolgo časa poprej, predin
je Mozes Israelce Egiptovske sužnosti rešil, in predin je on na
njih popotvanji čez-nje v imeni božjim kraljeval in jim zapovedoval.
Še drugi mislijo, de se more tukej beseda predin  ravno tako umeti,
kakor v evangelii sv. Matevža 1, 18. od matere božje in sv. Jo¬
žefa: predin sta vkup prišla;  iz besede predin  pa po razlagi sv.
Jeronima tukej ne sledi, kakor de bi bila potem vkup prišla, to
je, po zakonsko živela, ampak sv. pismo s to besedo samo poka¬
že, kaj se dosihmal ni zgodilo; ravno tako tudi tukej, pravijo*
Mozes ne terdi, de si bodo potem Israelci kralje volili, ampak
samo pokaže, de jih dozdej še niso imeli. Vender se mora opom¬
ni ti ?  kar tukej imenovane misli tiče, de nobena teh popolnama ne
razjasni, kar besede te verste terjajo. Zatorej tistim nar bolj P r,nV

Poglavje XXXVI.

409

damo, kteri te besede takole uinejo: V poprejšnim 35. pogl. v. 11.
Mozes pripoveduje, de je Bog Jakobu milostljivo obljubil, njegov
zarod zlo zlo namnožiti, in de bodo ob svojim času iz njegoviga
zaroda clo kralji izvirali; hoče po tem taliim tedej Mozes reči:
Idumejci so že kralje imeli, predin je Bog svojo obljubo, ktero je
bil Jakobu po besedah poprejšniga poglavja storil, per njegovim
zarodu spolnil ali v djanji pokazal.

Namesti Dinhaba  naša Vulgata in Aleksandrinci berejo De-
naba;  ktero mesto, de je bilo to, ne vemo; eni mislijo, de je bilo
lih tisto, ki ga Mozes v V. bukv. 1, 1. imenuje Dizahab , to je,
kraj, v kterini se zlato in druge rude koplejo, kar lahko velja,
ker je bila Idumeja raznih rud bogata. Gotovo je pa toliko, de
jc to mesto v Idumeji bilo, kjer je Bela kraljeval. Sv. Jeronim
pravi, de je bilo enajst dni hoda od gore Horeb ali Sinaj.

33. Bela pa je umeri, in namest njega je kraljeval
Jobab, sin Zeraha iz Bocra.  Veliko razlagavcov je in jih je
posebno v poprejšnih časih bilo mislečih, de je tukej imenovani
Jobab  sam Job (IJiob)  bil; tode to se ne da opravičiti, ker iz Jo-
bove zgodovine vemo, de on ni bil kralj, ampak le silno bogat in
imenitin pastir (nomad), in de ni v Bocri prebival, kakor se od
Jobaba bere. Prebival je Job v deželi Uz (HuzJ,  ktera pa ni
bila v kamnitni Arabii, ampak Uz  je bila prijetna in rodovitna Da-
masčenska dolina, kakor nam njegova zgodovina in vse njegove
okoljšine spričujejo, tedej je on na severnim koncu pušavne Ara¬
bije prebival in s svojimi brezštevilnimi čedami tudi to pušavno
Arabijo obiskoval in po njej svoje čede pasel. — Ako ste si tedej
ravno imeni Jobab  in Job  nekoliko enaki, se vender ne more za-
v °lj opomnjenih okoljšin ena in ravno tista oseba tukej umeti. Me¬
sto Bocra  je bilo pozneje poglavitno mesto v Idumeji ne delječ od
rimana na gori kamnitne Arabije. Jes. 34, 6. — Jerem. 49,13.—
Amos 1,127

34. Ko je bil pa Jobab umeri, je namesti njega
kraljeval Hušam iz dežele Teman.  Ta dežela je proti se¬
veru od Bocra ležala, po oziru na Kananejsko deželo se pa ime-
auje dežela proti jugu. Prebivavci te dežele so bili pridni in verli
'Judje ^ in so sloveli zavolj svoje brihtne glave in bistroumnosti.

35. kader je tudi ta umeri, je namesti njega
Kraljeval Hadad sin Bedada, kteri je Midjaničane
vdeželiMoab pobil, in ime njegoviga mesta je bilo
I 'it.  Tukej imenovani Hadad  ni tisti, od kteriga se vlil.  kralj.
""kv. 11,14. — 25.  bere; zakaj ta, od kteriga je v tej versti go-
'urjenje, j e  veliko starji, in je v Idumeji kraljeval, uni pa v Si-
rii blizo Damaska ob času kralja Salomona. Kar mesto Avit  tiče,
*io nič gotoviga od njega ne vemo, razun de je gotovo bilo vldu-
mc J u  Aleksandrinci namest Avit  berejo Gctajm.

3b in 37. In kader je Hadad umeri, je namest nje-
? a  Samlja od Masreka kraljeval. In po tega smerti
S n f m ?st njega kraljeval Šaul od reke Rehobot.  Kar
‘amlja  in njegovo mesto zadeva, nam od nju prav nič znaniga
’ razun  de jc tudi to njegovo mesto v Idumeji biti moglo, ker

410

Perve Mozesove bukve.

je on ondi kraljeval, 'fudi od Šaula od reke Rehobot  ne vemo
nič gotoviga. Menijo eni, de je bil kraj Rehobot  blizo rek e Evfrat,
vender si ga ne moremo tako delječ od Idumeje misliti, zatorej je
bolj prava misel, de je tudi ta kraj v Idumeji bil, če lih neverno,
kje prav za prav. Ako je bil pa tudi blizo reke Evfrat  kraj Re¬
hobot ,  kteriga so se, kakor pišejo, popotniki za ponočno prebi-
valjše posluževali, je mogel biti to na vsako vižo drugi kraj tega
imena.

38 in 39. In ko je bil tudi ta umeri, je v kraljestvu
nastopil Balanan (Baal-Havan), sin Akborja. Ko je bil
pa tudi ta umeri, je namest njega kraljeval Hadar, in ime
njegoviga mesta je bilo Fau. Tudi od tukej imenovanih kra¬
ljev in mest nič posebniga ne vemo, ker nam zgodovina teh časov
zunej njih imen nič ni ohranila in povedala od njih. Ker Mozes
smerti tukej imenovaniga Humarja  ne spomni, torej se nekterira
zdi, de je ob Mozesovim času živel, in de nar berz, kar se IV.
Moz. 20, 14. bere, od tega  kralja velja, de ga je namreč Mozes
po poslancih prosil, de bi Israelcam mirno po njegovi deželi po-
potvati pervolil. Ker nam tukajšni kralji, kakor se bero, spriču-
jejo, de niso bili iz eniga in ravno tistiga zaroda, de tedej niso
sinovi očete v kraljevanji nasledovali, se iz tega vidi, de so Idu-
mejci svobodno svoje kralje volili, in de so gotovo bolj na njih
vgodnost in zasluženje, kakor na njih rod gledali.

40 — 43. Leto so tedej imena vojvodov Esava po njih
zarodih, krajih in perimkih; vojvoda Tinina, vojvoda Al-
va, vojvoda Jetet... Leti so voj vodi Edoma, kteri sov

deželi svojiga poglavarstva prebivali_Vojvodi in zarodi,

kteri se v teh verstah berejo, so sčasama ravno tako mogočni in
imenitni bili, kakor uni, ki’ se od 15. — 18. verste tega poglavja
imenujejo. Osnovavci ali očaki teh zarodov so bili nar gotovši si¬
novi Oholibame , ki se v 5. in 14. versti berejo. Vender pa tu¬
kej le imenovani vojvodi niso bili čez celo ljudstvo, kakor kralji,
ki so v verstah 3&— 39. imenovani, ampak so le svoje zarode
vladali, kakor vojvodi, od kterih se od 15. —18. verste bere.
Ker se pa od 15. — 18. verste samo vojvodi berejo, ki so bili
mlajši Elifaza , sinu Ade,  in Rahuela  sinu Basmate,  ne pa tudi
mlajši Oholibame,  zato jih tukej Mozes po njih imenih zapiše.

Poglaije XXXVII.

Zapopadik.

Bratje so Jožefu zavolj posebne ljubezni Jakobove, in zavolj
njegovih sanj nevošljivi in ga sovražijo; prodajo ga tedej v Egipt, in
očeta Jakoba pregovore, de ga je divja zver raztergala in požerla.

1. JijS^rebival je pa Jakob v Kananski deželi, v kteri je

njegov oče ptujeval.

2. In leto so njegovi zarodi: Jožef, ko je bil šestnajst let
star, je kakor mladeneč cede pasel s svojimi brati; in je
bil per sinovih Bale (jBilhe) in Zilfe žen svojiga očeta,
in je svoje brate zavolj silno velike pregrehe svojimu
očetu zatožil.

3. Israel je pa Jožefailjubil bolj kot vse svoje sinove; zato
ker ga je bil v svoji starosti rodil, ter mu je pisano suk¬
njo napravil.

4- Njegovi bratje pa viditi, de ga oče bolj ljubi, kakor vse
svoje sinove, so ga čertili, in mu niso mogli več lepe
besede dati.

5. Permerilo se je tudi, de je svojim bratam sanje pravil,
ki jih je imel, in to je bilo seme še večiga sovražtva
med njimi.

In jim je rekel: Poslušajte moje sanje, ktere sim imel.

'■ Zdelo se mi je, de smo na njivi snope vezali, in de se
je moj snop vzdignil in po koncu postavil; vaši snopi pa,
kteri so okrog stali, so se perklanjali mojimu snopu.
Njegovi bratje so odgovorili: Boš mar naš kralj? in bo¬
mo podverženi tvoji oblasti? Te sanje tedej in te besede
so njih nevošljivost in sovražtvo podžigale.
l me l je še druge sanje, ktere je svojim bratam povedal,
rekoč: Vidil sim v sanjah, kakor de bi se mi solnce in
1(i r a  ' n e,ia jst zvez d perklanjalo.

'• Ko je bil to svojimu očetu in bratam povedal, ga je nje¬
gov oče posvarii in je rekel: Kaj hočejo te sanje, ktere

412

Perve Mozesove bukve.

si imel? Ali se ti bom jez in tvoja mati, in tvoji bratje
perklanjali na zemlji?

11. Torej so mu bili nevošljivi njegovi bratje; oče pa je to
reč na tihim premišljeval.

12. In ko so njegovi bratje pasli čede svojiga očeta v Sihema,

13. Mu je rekel Israel: Tvoji bratje pasejo ovce v Siheniu;
pojdi; te bom k njim poslal, in ko je odgovoril:

14. Tukej sim; mu je rekel: Idi in poglej, ali je vse prav
per tvojih bratih in per živini, in pridi mi povedat, kaj
se godi. Poslan iz doline Hebronske je prišel v Siliem,

15. In najdel ga je mož na polji, ker je zašel, in ga je
vprašal,' kaj de iše.

16. On pa je odgovoril: Svojih bratov išem, povej mi, kje
pasejo čede.

17. In mož mu je rekel: So šli proč od tega kraja; slišal
sim jih pa reči: Pojmo v Dotajn. Jožef je tedej šel za
svojimi brati, in jih je najdel v Dotajnu.

18. Ko so ga ti bili od delječ vgledali, predin je do njih
prišel, so ga mislili umoriti.

19. In so med seboj djali: Glejte, sanjavec gre:

20. Dajmo, ubimo ga, in verzimo ga v staro vodnico, in
porečemo: Divja zver ga je požerla; in potem se bo po¬
kazalo, kaj mu pomagajo njegove sanje.

21. Ruben pa, to slišati, ga je želil rešiti iz njih rok, in je
rekel : I. Moz. 42, 22.

22. Nikar mu živlenja ne jemljite, in ne prelivajte kervi; am¬
pak verzite ga v to vodnico, ktera je v pušavi, in ohra¬
nite svoje roke nedolžne; to je pa rekel, ker ga je ho¬
tel oteti iz njih rok, in nazaj dati svojimu očetu.

23. Kakor hitro je tedej prišel k svojim bratam, so mu dolgo
suknjo pisano slekli,

24. In so ga doli spustili v staro vodnico, ktera ni vodo
imela,

25. In ko so se k jedi vsedli, so vidili priti popotne Ismaelce
iz Gileadskiga, in njih kamele, ktere so na Egiptovsko
nesle dišave, mazilo in rniro.

26. Juda je tedej djal svojim bratam: Kaj nam pomaga, ako
umorimo svojiga brata, in njegovo kri perkrivamo?

27. Bolji je ga Ismaelcam prodati, in ne okervoviti svojo'
rok; zakaj naš brat je in naša kri. Bratje so to perg 0 '
varjanje poterdili,

28. In ker so ravno memo šli Midjanski kupci, so ga iz vod'

Poglavje XXXVII.

413

niče zlekli in Ismaelcam prodali za dvajset srebernikov,
in ti so ga peljali na Egiptovsko. Modr. 10, 13.

29. Kuben pa, ker nazaj pridši k vodnici ni najdel mladenča,

30. Je raztergal svoje oblačila, je šel k svojim bratam, re¬
koč: Mladenča ni več; in jez kam se čem verniti?

31. Oni so pa njegovo suknjo vzeli, in jo pomočili v kri koz-
liča, ki so ga zaklali,

32. In so jih poslali, kteri bi jo nesli očetu in rekli: To smo
najdli, glej! ali je suknja tvojiga sinu, ali ne?

33. Ko jo je oče spoznal, je rekel: Suknja je mojiga sinu,
silno huda zver ga je snedla, zverina je Jožefa požerla.

34. In je pretergal svoje oblačila, se oblekel v rasovnik, in
je obžaloval svojiga sinu prav dolgo časa.

35. Vsi njegovi otroci so se pa snidali očetu žalost polajšat;
on pa se ni dal utolažiti, temuč je djal: Žalosten pojdem
k svojimu sinu pod zemljo; ter ga je skozi in skozi ob¬
jokoval.

36. Midjaničani so Jožefa v Egiptu prodali Putifarju, kra¬
ljevima dvorniku, poglavarju vojšakov.

Razlaga XXXVII? poglavja.

, I. Prebival je pa Jakob v Kanaski deželi, v kteri je
njegov oče ptujeval. Po popisovanji Esavoviga zaroda se zdej
Mozes spet k zgodovini očakovIsraelskiga ljudstva verne, in začne
posebne zgodbe in pergodke taistih perpovedovati. Nar poprej
čudno zgodbo Jožefa popiše, in pred vsim drugim pove, kje je ob
tistim času Jakob prebival. Jakob je po očetovi smerti v gojzdu
Manire blizo Hebrona prebival, v kteriin je Abraham dolgo časa
Posebno svoje zadne leta stanoval, tako tudi Izak, in ravno ta
J\ ra .) je tudi Jakobu nar ljubši bil; zakaj tukej je bilo pokopališe
kare, Abrahama, njegovih staršev Rebeke in Izaka in cele nje¬
gove žlahte. Zravin tega mu je bil pa ta kraj tudi zato prijetin,
ju všeč, ker je bil dovolj prostorin, ker je imel lepe planjave, pa
. 1  Prijetne hribe in doline, posebno po krajih, kteri se gore Juda
imenujejo; _ celo leto je tedej imel Jakob v tej lepi okolici nar
I V ? 1  spašnike. Spomnil se je pa tudi tukej vedno imenitne obljube
) 0 z jc, de bo to deželo enkrat njegov zarod v last dobil,
j , *• In leto so njegovi zarodi: Jožef, ko je bil šestnajst
et  star^ j e  kakor mladeneč čedo pasel s svojimi brati; in
je Ini p er  sinovih Bale in Zilfe, žen svojiga očeta, in je
^uje brate zavolj silno velike pregrehe svojimu očetu
•n oz.il. Prava zgodovina Jakoboviga zaroda se po pravici z

414

Perve Mozesove bukve.

zgodbo Jožefa začne, ker so čudni prigodki tega sina nar očitniši
in naj pervi sprički posebniga božjiga vodstva in posebne skerbi
božje za Jakobove mlajši, ktere si je v svoje ljudstvo izvolil, kar
Jožef sam v pogl. 45,7. svojim bratam dosti jasno opomni. — Jo¬
žef je bil šestnajst  let star — v Hebrejskim se pa bere sedemnajst
let, to je, Jožef je bil ravno v sedemnajstim  leti, kar si gotovo
ni nasprotno, ker Vulgata že spolnjenih šestnajst, izvirni spis pa
začetiga sedemnajstiga leta spomni. Mozes Jožefove starosti zato
spomni, de bi njegovo prigodbo in osodo, kakor zasluži, razsoditi
vstani bili, de bi prav umeli, kako hudobno so bratje ravnali, de
so svojiga mladiga še vsiga nedolžniga brata tako hudo sovražili,
in tako neusmiljeno ž njim počeli. Pametno je Jakob ravnal, de
je Jožefa per sinovih Bale  in Zilfe  imel; zakaj ker so sinovi Lee
kakor starejši sestre mislili, de imajo prednost pred Jožefam, bi
se bili vedno zavolj tega ž njim prepirali; zato ga Jakob sinovam
dekel perdruži in ga ž njimi pasti pusti, ker so ti dobro vedili,
de so sinovi dekel, in de so torej manj imenitni, ali de saj nimajo
nobene prednosti pred Jožefam, Rahelnim sinam.

Kar Jožefovo ravnanje, de je brate očetu zatožil, tiče, mu
eni očitajo, de ni prave ljubezni do bratov v svoji zatožbi poka¬
zal, zakaj ljubezin terja, de naj brat brata, ali bližnji bližnjiga,
kader greši, sam in skrivej posvari in opominja; — tem, ki to
očitajo, bi odgovorili, kje je zapisano, de Jožef tega ni storil, in
de jih ni že popred sam posvaril; de je pa taka svaritev brez sa¬
du in poboljšanja ostala, si je lako misliti, ker je bil še nedolžin
in mlad, in ker so ga zavolj očetove ljubezni iz celiga serca so¬
vražili; in če jih ni poprej sam posvaril, je gotovo tudi dobro ve-
dil in prepričan bil, de s svojo svaritevjo čisto nič opravil ne bo.
Ne zatoži jih iz hudobniga namena, ampak ker je bil pobožin in
ves nedolžin, gaje  v serce bolela hudobija njegovih bratov, in de
bi se greh overal in opustil, de bi jih oce posvaril, ganil in po¬
boljšal, — mu hudobijo, ki jo je vidil, razodene. — Ne vemo pa,
v cim so se bratje tako silno hudo pregrešili; — eni' menijo, de
so z Jožefam hudo in neusmiljeno ravnali, in de se zavolj te kri¬
vice očetu pertoži; drugi mislijo, de so gerdo govorili in preklin¬
jali; nar bolj prava pa se nam zdi misel, de so gerdi, zoperna-
torski, sodomiški greh, kije  bil marsikterim razujzdanim pastirjem

od nekdej v navadi, dopernesli; in lih zato Mozes te hudobije,"
ki se ji sploh mutasti greh pravi, — kakor per zgodbi Sodomlja-
nov, ne imenuje; tudi ni zapisano, ali so vsi ali le nekteri Jože¬
fovi bratje grešili.

3 in 4. lsrael pa je Jožefa ljubil bolj kot vse svoje
sinove; zato ker ga je bil v svoji starosti rodil,  t e . r
mu je pisano suknjo napravil. Njegovi bratje pa vi-
diti, de ga oče bolj ljubi, kakor vse svoje sinove, s0

ga čertilij in mu niso mogli več lepe besede dati.

V

znamnje svoje posebne očetovske ljubezni pusti Jakob Jožefu lep 0
pisano suknjo narediti; zakaj od nekdej je bilo navadno, in je
zdej tako, de starši svojim ljubčikam posebno per omislenji oble
svojo ljubezin skazujejo, in jim radi lepe, pisane oblačila napr av '

Poglavje XXXVIT.

415


Ijajo, kakor se zlasti per dekletih in sploh otrocih Judovskih star¬
šev še zdej vidi. Napravi pa Jakob svojimu ljubljenima sinu po
besedah sv. pisma to lepo pisano suknjo zato, ker ga je v svoji
starosti rodil, pod kterimi besedami se pa vendcr ne sme misliti
samo siva starost, ampak umeti se morajo pod njimi tudi drugi
uzroki, zavolj kterih je Jakob Jožefa posebno ljubil in ga v znam-
nje svoje ljubezni s tem lepim oblačilam obdaril; zakaj ako bi si le
samo starost tukej mislili, bi ljubezin še bolj Renjaminu šla, kteriga
je še pozneje rodil, kakor Jožefa. Jakob ljubi sicer Jožefa, ker ga je
v poznih letih dobil, ljubi ga, ker mu ga je Rahel rodila in sicer ob
času, o kterim ni od nje več zaroda perčakoval, ako jo je ravno ved¬
no serčno ljubil; lahko si je tedej misliti, kako goreče je on sinu
ljubil, kteriga je po Raheli, svoji nar dražji in ljubši ženi dobil;
ljubi ga pa poslednjič zato bolj kot vse druge sinove, ker je bil
Jožef nar pametniši inpobožniši od vsili, gola nedolžnost. Ni se torej
čuditi, deje  Jakob svojo serčno ljubezin tudi z zunajnimi znamnji
razodeval in Jožefa tudi zunajno pred vsimi drugimi zvišal. V teh
unajnih znamnjih so pa Jožefovi bratje tudi spoznali, de ga njih
oče bolj obrajta in Štirna, kakor nje, zatorej so mu tudi zunej
zgorej rečeniga začeli tudi zato nevosljivi biti, in ga sovražiti —
in ne dajo mu več ne dobriga očesa, ne lepe besede, in celo njih
djanje in obnašanje do Jožefa očitno jezo in togoto spričuje.

5 — 8. Permerilo se je tudi, de je svojim bratam
sanje pravil... in to je bilo seme še večiga sovražtva
me d n j i m i. I n j i m j e rekel... Zdelo se m i j e, de smo na
njivi snope vezali, in de se je moj snop vzdignil... vaši
snopi pa so se perklanjali mojimu snopu. Njegovi brat¬
je so mu odgovorili: Roš mar naš kralj? in bomo pod-
verženi tvoji oblasti?  Kako priprost odkritoserčin in Iju-
beznjiv je bil Jožef do svojih bratov; ako ravno je dobro vedil,
de so mu nevošljivi in ga čertijo, si vender nič hudiga od njih ne
misli, in jim v svoji priprosti nedolžnosti vse razodene in po bra¬
tovsko pove, kar se mu je permerilo. Pri tej pripovedki svojih
sanj si Jožef gotovo clo nič ni mislil, h koliko časti in visokosti
6 a  bo Hog povzdignil; — bratje so pa čudno in visoko pomembo
sanj koj in z nejevoljo spoznali. To bi jih bilo lahko predramilo
', n  jjm oči odperlo, svoje hudobno dosedanje ravnanje in zader-
zanjc spoznati, in zanaprej v bratovski prijaznosti z bratam ži-
v eh;  tode njih jeza je bila zdej zavolj povedanih sanj še hujši in
n Jib sovražtvo do Jožefa je bilo še veliko veči; — bila je tedej
P° božji vodbi nevošljivost bratov uzrok, de je bil nedolžni Jožef
Prodan in v Egipt peljan, naj bi se tukej ob svojim času zgoto-
u o, kar je Rog po sanjah njemu in po njem bratam naznanil..

. " — 11. Imel je še druge sanje, k ter e je svojim

Drat am povedal, rekoč: Vid i 1 sim v sanjah, kakor de bi

i e  mi solnce in luna in enajst zvezd perklanjalo -

z  raznih zgodovin, ktere v sv. pismu beremo, vemo, de je Rog
. "ekdej na mnogoterno vižo ljudem prihodnje reči razodeval.
* se  j>m je sam v človeški podobi perkazal, jih podučil in jim
1 blodnje reči razodel, ali jim je svoje angeljce pošiljkah, kteri so

416

Perve MoZesove bukve.

v njegovim imeni božjo voljo oznanili ali pa jim prihodnost odkrili; ; L
ali jim je sam govoril, brez de bi ga bili vidili, ali jih pa znotrej „•

ganil. Dostikrat se je tudi sanj poslužil, kar se tukej od Jožefa j

in več družili v novim in starim zakonu bere; zatorej se morajo v

take sanje vselej razločiti od družili, ki ne pridejo od Boga, in ki ^

nimajo ne namena ne pomena, in kterih razlaga je praznoverna iu ],

vražna. Tudi te Jožefove sanje sploh ravno to pomenijo, kar p er- ^

ve od snopov, tode tudi teli praviga pomena Jožef dozdej še ni n

vedil in razumel, zato jih tudi priprosto in odkritoserčno očetu in j,
bratam pove. Prijazno pa oče Jožefa posvari posebno zato, de bi s ,

svojim drugim sinovam strah odvzel, ker so se bati jeli, Jožef bi č

enkrat vtegnil njih predpostavljen biti in oni njegovi podložni, in ti

de bi sovražtvo do Jožefa per njih zmanjšal in jih potolažil; zato n
Jožefu vpričo njegovih bratov reče: Ali se bom perklanjal jez, „

tvoja mati in tvoji bratje pred teboj? Desilih pa Jakob tako go- p

vori in sicer le samo zavolj svojih družili sinov, se muvenderJo- b

žefove sanje niso brez pomena zdele, in sam per sebi je mislil, b

de bi se po božji volji in milosti zgoditi vtegnilo, de bo njegov ( |

ljubeznjivi Jožef enkrat njih prednik in gospod, če ravno ni umeti s
zamogel, kako se bo zgodilo. Pod perklanjanjem snopov in zvezd
se mora tista čast umeti, ki so jo kraljem in nar visim predpo- £

stavljenim skazovali in jo še dan današnji skazujejo. Pod solncam f

zastopi Jakob samiga sebe, pod luno Jožefovo mater, in pod zve- r

zdami njegove brate. Ker je pa Jožefova mati Rahel že davnej j

umerla, bo kdo prašal, kako zamore Jakob tako govoriti? Karto  t

zadeva, razlagavci mnogoterno mislijo; nekteri mislijo, de oče zalo J

tudi mater imenuje, de bi s tem nevošljivim in sovražnim sinovam i

pokazal, kako prazne so te sanje, in kako malo vere ima on sam i

va-nje, ker se nikdar ne more zgoditi, de bi se mu mertva mati i

perklanjati prišla; drugi menijo, deje  Jožef že poprej, ko je še |
mati živela, te sanje imel, in jih Mozes zato še le tukej popiše, <

de bi Jožefova zgodovina celotna, ne pa raztergana bila, kar se i

nam ne zdi; še drugi, kterim nar bolj prav damo, terdijo, deje
Jakob pod materjo tukej umel ali deklo Balo , ki je po Bahelni j

smerti kakor mati za Jožefa skerbela, ali pa nar berž Leo, ktera i

je bila prava žena in edina gospodinja v Jakobovi hiši po Rahelm
smerti, in ktero so vsi hišni za mater klicali. 1

1« — 14. In ko so njegovi bratje pasli čede  svoji*
ga očeta v Si h emu, mu j e rekel Israel:...  Idi  in  poglej) j
ali je vse prav per tvojih bratih in per živini,  in  pri 11 !
mi povedat...  Ker so se pastirji raznih živalskih čed zavolj
potrebne paše dostikrat delječ — clo več dm' hoda, kakor se ou
Labanovih in več družili pastirjev bere, od stanovanja svojih g°' ‘

spodarjev ločiti mogli, je od nekdej sploh navadno bilo, de so go*
spodarji večkrat med letam svoje pastirje, ki so ali sinovi ali P?
sužni bili, na njih daljnih spašnikih aii sami ali pa v njih im el11
poslani obiskali, naj bi tako zvedili in se zagotovili, kako se im 3 '
jo in zaderžijo, in kako s čedo stoji. Ravno to tudi Jakob storh
ker on sam ali zavolj starosti ali zavolj druzih zaderžkov ne mor
svojih sinov tako delječ obiskati, in ker je bil vender skerbiu *

Poglavje 3CXXm

417

želj in zvediti, kako jim gre in kaj se s čedo godi, zato ljubljeni¬
ma Jožefa pogledat pošlje. Želi pa to tolikanj več zvediti, ker so
Jakobovi sinovi blizo in okoli Sihema cede pasli, v kraji namreč,
v kterim so se bili nekoliko časa poprej tako ojstro maševali; za¬
kaj gotovo se je bilo Jakobu treba bati, de bi se prebivavci teh
krajev per pervi perložnosti lili tako hudo nad njimi ne maševali,
kakor so se njegovi sinovi nad Sihemci. To je tedej pravi in pervi
namen, de Jakob sklene mladigaJožefa v svojim imeni, desiravno
je bila pot tje daljna in težavna, k njim poslati. Hebrejska be¬
seda kalem  tukej in tudi na družili krajih sv. pisma sploh vso sre¬
čo, zdravje in blagoslov, ne le per ijudeh — pastirjih, ampak
tudi per čedah pomeni. Tudi se vidi, de si Jakob clo nič liudiga
nadjal ni, in si ni mislil, de bi Jožefovi bratje tako hudobni biti
mogli, nedolžniga mladenča iz sovražtva in nevožljivosti se zne¬
biti in ga clo umoriti hoteti. — Eni menijo, de je tukajšni Sihem
bilo drugi kraj, ne pa razderto mesto, v kterim so se sinovi tako
brezdušno nad mestnjani maševali, in ktero bi bilo predelječ od
doline Hebron; vender po vsili okoljšinah bolj prav kaže, de si
staro Sihemsko mesto, od kteriga je bilo govorjenje, tukej mislimo.

15 — 17. In najdel  ga  je  mož  na  'polji, ker je za¬
šel, in gaje vprašal,  kaj  de  iše. On pa je odgovoril:
Svojih bratov išem, povej mi, kje pasejo čede? In mož
mu je rekel: So šli proč od tega kr a j a; slišal  sim  jih
pa  reči: Pojmo v Hotajn. Jožef... j ih j e naj d el v H o-
tajnu.  Ni se čuditi, de je Jožef na svojim poti zašel, ker ta¬
krat še ni bilo potov in cest, in jih še dan današnji v teh krajih
ni; zravin tega je Jožef le samo toliko vedil, kam de se ima ober-
niti, kam popotvati, de bo svoje brate najdel, ni pa vedil, v kte¬
rim kraji ravno in po kterih spašnikili zdej pasejo; gotovo mu je
ledej mož prav prišel in mu zlo vstregel, de mu je povedal, kam
de naj se poda. Dotajn  je bil kraj od Sihemskiga proti severu,
v  lepi in prijetni planjavi med Jordansko reko in srednjim morjem,
k> se je poznejši planjava Jicreel  imenoval. Kar eni od zgorej
imenovaniga Sihema  terdijo, velja tudi od IJotajna, pravijo nam¬
reč, de ta kraj ni bil v lepi planjavi Jicreel,  ampak de se mora
spodej pod Hebronani proti jugu iskati bodi si že kjerkoli, ker bi
je sicer, pravijo, Jožefovi bratje bati mogli, de bi kupci z Jože¬
fa 1 « poHebronski dolini ne popotvali, in de bi tako Jakob po svo¬
jih hlapcih ne zvedil, kaj se je zgodilo. Res je, de bi bili kupci
°d Dotajna proti jugu tudi lahko po Hebronski dolini v Egipt prišli,
'ender pa iz zgodovin teh in poznejših časov vemo, de je bil nar
h°ljši in nar bližji pot iz Kanane v Egipt po bregu srednjiga morja,
' e so tedej ti kupci, ki so iz jutrovih, iz Gileaških krajev čez
Jordansko reko v lepo planjavo Jicreel  prišli, iz kraja Dotajn
proti večeru do morja popotvali, potem po bregu dalje šli, in se
Kra jev clo ne dotaknili, v kterih je Jakob prebival. Zravin tega
•° Kotovo, ako ravno ni zapisano, Jožefovi bratje kupce na tanjko
Spraševali, po kterim poti de mislijo popotvati; vediti so torej rao-
S*>, de se jim ni treba nevarnosti izdajenja bati.

18 — 20. Ko so ga ti bili od'delječ vgledali, predin

27 *

4*8

Perve Mozesove bukve.


je do njih prišel, so ga mislili umoriti. In so med se¬
boj d j a 1 i: Glejte, sanjavic gre: Dajmo, ubimo ga, in
verzimo ga v staro vodnico, in porečemo: Divja zver
ga je požerla, in potem se bo pokazalo, kaj mu poma¬
gajo njegove sanje. Hudobno veselje Jožefove brate prevza¬
me, ko od delječ nedolžniga mladenča k sebi priti vgledajo; po¬
sebno jim je všeč, de sam in brez spremljevavca pride, ker se
jim je to nar vgodniši priložnost zdela, se nad njim zmaševati;
sklenejo ga tedej, še predin do njih pride, umoriti. V^eč razlagav-
cov pravi, de je bil med brati Simeon nar hudobniši in nar bolj
neusmiljen, in de je on pervi svetoval, Jožefa umoriti; ta misel
se zares tudi nekoliko sklepa z zgodovino Simeona; zakaj sam
Jožef je poznejši s Simeonain nar ojstrejši ravnal, ga je dal zve¬
zati in v ječo vreči, dokler njegovi bratje z Benjaminam zopet k
njemu ne pridejo I. Moz. 42, 25.  Simeonov zarod je bil nar manjši
in nar slapši, in je tudi v obljubljeni deželi nar manjši del dobil;
vidi se iz tega ob kratkim spomjeniga, kakor de bi bil sam Bog
Simeona zavolj njegove hudobije, in zravin tudi celi njegovi za¬
rod sosebno strahoval in časno kaznoval. — Lejte , sanjavic gre,
v Hebrejskim se bere: Lejte, gospod sanj ali gospod smišljav pri¬
de ,  ker so v svoji hudovoljnosti in nevošljivosti terdili, de sije
Jožef te sanje sam zmislil, in jih njim lažnjivo povedal, naj bi si
ga za svojiga nekdanjiga predpostavljeniga mislili, in ga zato že
zdej spoštovali in častili. Iz vsiga ravnanja Jožefovih bratov vi¬
dimo, kako neznano hitro se moč in grozovitost greha naraša, in
kako človek, ako preč v začetku hudobniga nangnenja ne zatira
in ne zaduši, kmalo sužin strasti postane in iz ene v drugo hudo¬
bijo pade; per Jožefovih bratih se je greh v treh stopnjah razo¬
del: nevošljivost, sovražtvo, — bratomor. Kar vodnjak  tiče, smo
že govorili od te reči; potrebni so bili pastirjem po raznih krajih
spašnikov za napajanje čed; ob času deževanja se je voda va-nje
stekala, ktere so se ob suši in veliki vročini poslužvali, tako de so
večidel vsi vodnjaki, predin je zopet deževati jelo, spraznjeni bili,
dostikrat se je pa tudi pred čašam shranjena voda potekla ali po¬
sušila, ali pa od družili pastirjev vkradena hila. Vidi se, deje
bil vodnjak, v kteriga bratje Jožefa vreči sklenejo, lih prazin in
suh. V Hebrejskim se bere: Verzimo ga v eniga vodnjakov,  to
je, v tistiga, kteri nam je tukej nar bliži. Imeli so taki podzemlj'
ski vodnjaki, kterih veči so več sežinj obsegli, le majhne vrata
ali odpertino, ki so jo tako pametno zakriti znali, de je noben
drug ni najti mogel; torej je bila zares neusmiljena in gotova sniert
tistih, ktere so žive v tak vodnjak vergli, ga potem zakrili in pr° c
šli, tako de jih ni bil nobedin vstani slišati in najti, ako so v po¬
lnoč klicali; včasi so pa tudi pobite v tak vodnjak pometali, najin
jih nihče ne najdel in ne zvedil, kaj se je zgodilo, to so tudi Jo¬
žefovi bratje od perviga storiti sklenili. Naj bi pa oče Jakob ne
sodil, de so sami k Jožefovi smerti perpomogli, ga sklenejo z' 1 '
jačno in hinavsko prepričati, de gaje  divja zver raztergala in p°'
žerla, kar se je takrat pogostama, kakor še dan današnji perm-
prečilo posebno blizo v pušavnih krajev.

P oglavje XXXVII.

419

21  in  22.  Ruben pa... je rekel: Nikar mu življenja
ne jemljite in ne prelivajte kervi, ampak verzite ga
v to vodnico... to je pa rekel, ker gaje hotel oteti iz
njih rok. Ruben, pervorojen sin Jakoba ne pervoli v hudobni
sklep svojih bratov, bil je zmed vsili nar bolj usmiljen in pravi-
čin, in njegova beseda je tudi kej veljala per bratih; zakaj kakor
pervenc je imel prednost pred njimi; persiljen bi pa bil on vsim
svojim prednostim in pravicam odreči, ako bi se Jožefove sanje
vtegnile v djanju spolniti; — če to prevdarimo, bi njemu še nar
ložej perzanesli, ako bi bil bratam svetoval, ga umoriti, —- zato¬
rej se on po vsi pravici v tem svojim ravnanji hvaliti mora. In
ako je Ruben tudi marsikej pregrešil, je vender usmiljeno in člo¬
veško serce imel, česar nas njegovo tukejšno djanje lepo prepriča,
in kar bomo pozneje še bolj spoznavati priložnost imeli. Stavka:
nikar mu življenja ne jemljite,  in nikar ne prelivajte kervi  eno
in ravno tisto pomenijo, ubijanje, mor, samo de so poslednje be¬
sede še bolj žive, krepke in svarivne  zakaj po besedah sv. pisma
bo sleherniga kri prelita, kdor koli bo kri prelival — I. Moz. 9, 6.
torej se je djalo: življenje za življenje, — kri za kri. Namena
Rubnoviga sveta, de naj ga v vodnico veržejo, sam sv. spisatel
spomni; oteti ga je namreč, hotel, — lepo, hvalno in prav po bra¬
tovsko je bilo to.

23 — 25.  Kakor hitro je tedej prišel k svojim bra-
tam, so mu dolgo suknjo pisano slekli, in so ga doli
spustili v staro vodnico... In ko so se kjedi vsedli,
so vidili priti popotne Ismaelce iz Gileadskiga in njih
kamele, ktere so na Egiptovsko nesle dišave, mazilo
in  miro. Pregovori Ruben svoje brate, de spreveržejo svoj sklep,
in ne umorijo Jožefa vpričo, ampak kakor hitro k njim pride, mu
pisano suknjo slečejo, ga v vodnjak veržejo in njegovo odpertino
dobro zapro, in se po tem neusmiljenim opravilu kjedi  vsedejo.
Ko pa ravno jedo, vgledajo kupce proti njim popotvati, ktere Mo-
zes v tej versti Ismaelce,  v 28. in 36i versti pa Midjaničane
imenuje, kar si pa vender ni nasprotno; zakaj nar številniši pre-
bivavci Gileadskih krajev in pušavne Arabije so bili Ismaelci, to
je, Ismaelcov zarod. Pod tem imenam se niso samo mlajšiIsmaela,
ampak tudi prebivavci družili zarodov umeli, in tako tukej tudi tisti
Midjaničani, ki so po teh krajih prebivali, — in še dan današnji
splošno ime Arabec ne pomeni samo mlajših tega zaroda, ampak
?ploh vse prebivavce tudi družili zarodov teh krajev; dajo se pa
imenovane verste tudi takole med seboj spraviti in razjasniti : Tru¬
ma tukej imenovanih kupcov je obstala iz Ismaelcov in Midjaniča-
nov , kteri so v družbi vkupej popotvali zavolj velike nevarnosti
P° teh pušavnih krajih, kakor je še zdej navadno. Kupili so Jo-
zc( a od njegovih bratov Midjaničani, ki se tukej s splošnim ime¬
nam Ismaelci, spodej v 28. in 36. versti pa s pravim imenam ime¬
nujejo. že zgorej 'je bilo spomnjeno, de so po bregu srednjiga
morja kupci iz rečenih krajev v Egipt popotvali, zatorej se Iie-
orona, kjer je Jakob prebival, niso dotaknili. — Težavno je raz-
ve dnti, ktere in kakšine reči de so prav za prav ti kupci seboj

420

P er v e Mozesove bukve.

imeli, ker so Hebrejske imena taistih zares raznih pomenov, in jih
tudi razlagavci* sv. pisma mnogoterno prestavljajo; sploh se pa
vender pod njimi razne imenitne in drage dišave  umeti morajo.
Eni zastopijo pod Hebrejsko besedo nekot  dišeči gumi, drugi di¬
šeče kadilo, še drugi pa dragi vosek, kar se pa terditi clo ne
more. Naša Vulgata zastopi sploh dišave , kar je še nar bolj prav,
ker je Gilead, od koder so ti kupci prišli, kakor drugi bližnji
kraji, od nekdej zavolj tacih reči imenitin in bogat kraj bil, s
kterimi so njegovi prebivavci na vse kraje kupčevali. Pod besedo
ceri  pa nekterii zastopijo drago dišeče olje — balzam imenovano,
ktero iz kože balzamskiga drevesa ali bolj prav drevesa kaplje,
ali clo teče, če se kožica drevesa nareže, ktero olje pa ni več
tako dobro in čisto, kakor tisto, ki samo od sebe iz drevesa kap¬
lje in se v kako posodo nateka; — drugi pod to besedo umejo
smolo tega imenitniga drevesa, ki je posebno dobra in koristna
razne rane celiti in ozdravljati, in ki se je večidel mazilo imeno¬
vala; vender je zlo vse eno, ali pod besedo ceri  to ali uno reč
zastopiš, zakaj obojno je prav, ali prestaviš olje, balzam, ali pa
balzamsko smolo. — Marsikter očita, de balzamove drevesa in
germovja v srečni Arabii blizo Egipta rasejo, zatorej so mogli
Egipčani iz teh krajev dovolj tega imenitniga olja dobiti, de tedej
ni bilo potrebno, ga iz druzih daljnih krajev v Egipt pošiljati.
Res je sicer, de je od nekdej srečna Arabija zavolj tega imetnit-
niga pridelka posebno obrajtana in hvalena bila, in de je še dan
današnji zavolj tega imenitna, vender je pa tudi ravno tako gotovo,
de se je te dragine, balzamoviga olja ali njegoviga mazila enkrat
veliko več potrebovalo, kakor se ga je v teh krajih pridelalo, za¬
torej se je to olje vselej lahko in drago prodalo, posebno Egip-
čanam, kteri so ga spet v druge daljne kraje prodali. Ker je te¬
dej v tistim starim časi cela Arabija in tudi Gilead in Kananska
dežela teh pridelkov bogata bila, zatorej so prebivavci teh krajev
ž njimi povsod kupčevali, kar per tukej imenovanih kupcih vidimo.
— Pod Hebrejsko besedo lot  si eni mislijo dišečo smolo, ki se od
terebinskiga drevesa dobi, ktero je drevesu gumi enako; drugi me¬
nijo, de je to dišeči, žlezasti sok, kteri se iz drevesa mira  po
imeni dobi, se potem sterdi, in iz njega dišeče mazilo, ali pa ka¬
dilo napravlja, zatorej je lot  v našiVulgati prestavljeno z besedo
mira , ali dišeče kadiio. Še nar bolj prava se nam pa misel tistih
zdi, ki pod to besedo umejo dišečo'žlezasto smolo, ki se na perji
nekiga germovja, po latinsko cistus ladanifera  imenuje; kader
koze ali kozli p#rje tega germovja obirajo, se jim ta smola njih
brade perongavi, pastirji jim potem brade porežejo, in smolo od
njih skerbno posteržejo 'in poprodajo.

26 — 28. Juda je tedej djal svojim bratam: Kaj nam
pomaga, ako umorimo svojiga brata... Bolji je ga I s "
maelcam prodati... zakaj naš bratje... In ker so ravno
memo šli Midjanski kupci, so ga prodali za dvajset sre-
bernikov. Kakor je Ruben  lepo in usmiljeno ravnal, de je hotel
nar poprej Jožefa maševanja rešiti, in potem, kakor hitro bo moc,
ga skrivej domu perpeljati; ravno tako ljubeznjivo in lepo tud*

Poglavje XXXVII.

421

Juda  misli in ravna z Jožefam. Ker mu Ruben ni bil razodel, de
misli Jožefa iz vodnjaka rešiti in oteli, zatorej meni Juda, de je
tudi Ruben z brati v Jožefovo smert sklenil, desiravno ni pervolil,
de bi bratje vpričo in z lastnimi rokami Jožefovo kri prelivali.
Bratoserčno tedej Juda sam per sebi sklene, Jožefa smerti rešiti,
in dobro vedoč, de bi vse njegove prošnje in pregovarjanje, mu
perzanesti in življenje pustiti, nič ne zdale, zatorej jim svetje, ga
rajši gredočim kupcam v sužnost prodati; — s tem jih gane, po¬
tegnejo ga iz vodnjaka, in ga, brez de bi bili njegove mile proš¬
nje poslušali, brez ljubezni in usmilenja za majhno ceno kupcam
v sužnost prodajo — za dvajset srebernikov.

29 in 30. Ruben pa, ker nazaj pridši k vodnici ni naj-
del mladenča, je raztergal svoje oblačila, je šel k svojini
bratam, rekoč: Mladenča ni več, in jez kam se čem ver-
niti? Ko so bili bratje Jožefa po Rubnovim svetu v vodnjak, ka¬
kor njemu namenjeno ječo in smert vergli, in ko se je bil tako
Ruben prepričal, de je Jožef bratovskiga maševanja rešen in smerti
otet, se je on od svojih bratov proč podal — kam de je bil šel,
ne vemo; beržkone je obiskal čede, ktere so se dalje od bratov
pasle, in hitro de se je tudi zato od njih podal, naj bi sam v sa¬
moti ložej premislil in prevdaril, kako de bi brez vse nevarnosti
Jožefa očetu poslal. Ni bil tedej zravin, ko so kupci k bratam
dopopotvali, ni vedil, de so jim bratje Jožefa v sužnost prodali,
in jih tudi ni vidil z Jožefam od njih proč iti, zatorej se močno
zavzame, ko k vodnjaku nazaj pridši Jožefa v njem več ne najde.
Od velike žalosti in britkosti ne ve, kaj mu je storiti, in v znam-
nje silno britkiga žalovanja svoje oblačilo razterga; ker je navad¬
no bilo, de so ob preveliki sili in britkosti svoje oblačilo od vratu
do ledij natergali. Vidi se iz tega, de je Ruben mislil, bratje so
med tem Jožefa iz vodnice potegnili, ga neusmiljeno umorili in
kam drugam zakopali. To misel tudi besede poterdijo, kterih se
je on poslužil, ko je bil k bratam prišel rekoč: Mladenča ni več ,
*° je, mladeneč je’ mertev; zakaj dostikrat so se še tudi v poz-
nejšili časih Hebrejci teh besedi poslužvali, kader so od mertvih
govorili. I. Moz. 42,13. 36., ker te besede ravno to pomenijo, kar
sc  I. Moz. 44, 20. in na raznih družili krajih sv. pisma bere.

31 in 32. Oni so pa njegovo suknjo vzeli, in jo po¬
močili v kri kozliča, ki so ga zaklali. In so jih poslali,
kteri bi j o nesli očetu in rekli: To smo najdli, glej ali je
suknja tvojiga sina ali ne? Jožefovi bratje so tudi zravin ve-
like hudobije, ktero so nad nedolžnim mladenčem Jožefam neu¬
smiljeno dopernesli, svojiga očeta zvijačno in goluiljivo prekanili,
m v  mu silno veliko britkost napravili. iMočno so se bali, de bi jih
°? e  ne dolžil, de so Jožefove smerti krivi; zato vzamejo Jožefovo
Pisano suknjo, jo na več krajih raztergajo, jo v kri zaklaniga
kozla pomočijo,‘in jo po vdinjenih hlapcih, ktere so zvijačno pod-
! lc di, kako de imajo pred njim govoriti, pošljejo z opombo, de so
1° v pušavi na paši najdli, in de naj sam razsodi, ali je zares Jo¬
žefova suknja ali ne. Iz tega se lahko prepričamo, kako in koliko
50  Jožefovi bratje s tem grešili, de šo mu nevošljivi bili.

422

Perve Mozesove bukve.

33 in 34. Ko jo je bil oče spoznnal, je rekel: Suknja
je mojiga sin«, silno huda zver ga je snedla... In je
pretergal svoje oblačila, se oblekel v rasovnik, in je ob¬
žaloval svojiga sinu prav dolgo časa. Kar so si Jožefovi
bratje želeli, se je zgodilo; verjame oče goljufno smišljenim bese¬
dam teh, ki mu raztergano in s kervjd ognjuseno suknjo pokazat
perneso; berž Jakob spozna, de je suknja mladenča Jožefa, —
ne more si potem takim druziga misliti, kakor de je kaka divja
zver Jožefa zgrabila; od velike britkosti, kakor poprej Ruben,
tudi on svoje oblačilo preterga, se z oblačilam žalovanja obleče,
ktero je iz debeliga suknja napravljeno bilo, večidel iz dlak žival.
Tako oblačilo so pred in pozneje v znamnje velike žalosti nosili.
II. Kralj. 3, 31. III. Kralj. 21, 27.  Nehem. 9', 1. Ester 4,1. Jakob
je Jožefa v tem černim in debelim oblačilu dolgo časa britko ob¬
žaloval, kako dolgo lih, ne moremo vediti; — bila je pozneje na¬
vada, posebno ljubljene osebe ali predpostavljene en mesec dolgo
obžalovati. IV. Moz. 20, 29. V. Moz. 34, 8. Sploh je pa žalovanje
po mertvih en teden dolgo terpelo.

35. Vsi njegovi otroci so se pa snidali, očetu žalost
polajšat, on pa se ni dal vtolažiti, temuč j e djal: Žalostili
pojdem k svojimn sinu pod zemljo, ter ga je skozi in skozi
obžaloval. Ako je ravno čez nekoliko časa Jakob oblačilo žalovanja
slekel, vender ni mogel Jožefa nikakor pozabiti. Od britkosti se ne da
vtolažiti, ako so se ravno vsi njegovi otroci perzadevali, mu žalost
z lajšati. V Hebrejskim se bere namest otroci: sinovi in hčere ;
ker pa vemo, de je Jakob le eno hčer Dino  imel, zatorej se mo¬
rajo pod hčerami zetinje in vnuške Jakoba zastopiti. Reče Jakob
svojim sinovam in hčeram: Žalosti« pojdem k svojimu sinu pod
zemljo; v Hebrejskim se bere beseda šeol , ki je prav raznih po¬
menov, dostikrat pomeni smert in gomilo (grob), pomeni kraj, v
kteriga duše mertvih pridejo in počivajo. Jesai. 14,9., kjer je od
Babilonskiga kralja in od šeola  govorjenje; pomeni pa tudi kraj,
v kterim Rog vse zaveržene ojstro kaznuje. Job. 21,13. Luk. lo.
22.; pomeni ta beseda tudi tisti kraj, v kterim so izvoljeni reše-
nja pričakovali, zunej gomila se mora tukej tudi ta kraj umeti, ker
si Jakob misli, de bo kmalo v ta kraj prišel in se z Jožefam tu¬
kej veselil.

36. Midjaničani so Jožefa v Egiptu prodali Putifarju,
kraljevim« dvorniku, poglavarju vojšakov. Midjaničani se
v naši Vulgati Madjanitarji, v Hebrejskim pa Medanim imenujejo,
to je, mlajši Medana simi Keture in brata Midjana. Prebivali so
v Arabii, in so bili bližnji sosedje Midjaničanov, s kterimi so sko-
rej popolnama zedinjeni vkupej stanovali, zatorej se smejo z obo¬
jima imenama imenovati.

Putifar  (v Hebrejskim Fotifa.r')  je lastno ime kraljeviga slu¬
žabnika na kraljevim dvori v Epiptu. V izvirnim spisu se bere,
de je bil ta Putifar saris,  to je prav za prav temo&en  (kopljen),
°d Arabske korenine saresa , kopiti, izmožiti. Zgodovina nam
spričuje, de so kralji in drugi pervaki že v nar starejših časih iz-
možene dvornike za predpostavljene v prebivaljših svojih žen m

Poglavje XXXVII. 423

perspavnic imeli, in jih še dan današnji imajo. Zato večidel raz-
lagavcov terdi, de je bil tudi ta Putifar izmožen. Vender je po¬
misliti, de beseda saris  dostikrat sleherniga kraljeviga služabnika
sosebno pa tistiga dvornika pomeni, ki je vedno blizo kralja, ki
kralju svete daje, in kraljeve povelja oznanuje. Zatorej je tukej
bolj prav, kar tudi l.  Moz. 39, 7. poterdi, tukej taciga dvornika
umeti, ki ni bil izmožen, zakaj oženjen je bil; — desilih je sicer
res, de imajo dan današnji po spričevanju popotnikov tudi izmo-
ženi dvorniki večidel svoje žene. Vemo tudi, de v tistih časih
kralji in viši predpostavljeni še niso bili tako zavidni in ljubosumni
zastran zvestobe svojih žen, zatorej niso samo izmoženim, ampak
tudi drugim varstvo taistih zaupali. — Poglavarju vojšakov,  v
Hebrejskim se bere: sar hatabahim,  to je po čerki poglavar čez
telesno kraljevo stražo; zakaj tabah  pomeni: poklati, podaviti, u-
moriti itd., vemo pa iz zgodovin starih in poznejših časov, de je
bila telesna kraljeva straža, ktera je bila z meči in drugim orož¬
jem vedno previdena, naglo vse tiste pobila, ktere je kralj umo¬
riti zapovedal. Bil je tedej po tem takim Putifar  imenitin dvor-
nik, ker je bil viši vojvoda tacih kraljevih vojšakov, ktere so od
nekdej posebno spoštovali in v časti imeli, pa se jih tudi močno
bali.

■ CBe*

Poglavje XXXVIII

Zapopadik.

Juda sin Jakoba se oženi, in rodi tri sinove. On se kervosram-
no s Tamaro pregreši, ktera mu dvojčike rodi.

1 .

2 .

avno v tem časa se je Juda od svojih bratov proč
podal, in je svoj šotor postavil per Adulamiškim mož«
Hira z imenam.

In v  je tam vidil kčer Kananskiga moža z imenam Sna
(Šua); to je on za ženo vzel in se je k nji perdružil.
I. Kron. 2, 3.

3. Ona je spočela in sinu rodila, in je njegovo ime imeno¬
vala Her (Er).

4. In je zopet spočela in sinu rodila, kteriga je Onan ime¬
novala. IV. Moz. 26, 19.

5. Še tretjiga je rodila, ki ga je Selata (Sela) imenovala;
po kteriga rojstvu je ona jenjala roditi.

6. Juda pa je svojimu pervorojenimu Heru ženo dal z ime¬
nam Tamar;

7 .  Bil je pa Her pervorojeni sin Judata hudobin pred Go¬
spodam; ter je bil od njega umorjen, iv. Moz. 26,19.

8. Rekel je tedej Juda svojimu sinu Onanu: Pojdi k ženi
svojiga brata, in se ji perdruži, de obudiš seme svojimu
bratu.

9. Ker je on vedil, de ne bodo njemu otroci rojeni, je on,
kader je k ženi svojiga brata šel, seme po tleh raztresil,
de bi ne bili otroci na ime njegoviga brata rojeni.

10. In zato ga je Gospod umoril, ker je ostudno reč storil-

11. Zato je Juda svoji zetnji Tamari djal: Ostani vdova v
hiši svojiga očeta, dokler moj sin Sela zrase; zakaj bal
se je, ide bi tudi ta ne umeri, kakor njegova brata. 1°
ona je šla in je prebivala v hiši svojiga očeta.

12. Ko je bilo pa veliko časa preteklo, je hči Suata žena

Poglavje XXXVIII.

425

Judata umerla, in po dnevih žalovanja se je on z Adu-
lamičanam Hiram svojim prijatlam v Timno k strižnikam
svojih ovac podal.

13. In Tamari je bilo povedano, de se je njeni tast v Timno
ovce strič podal.

14. Ona je tedej vdovno oblačilo slekla, vzela zagrinjalo in
preoblečena se je na razpotje ([per vratih v Enaim) vsed-
la, ki v Timno pelje; zato ker je bil Sela zrasil, in ga
ni bila za moža dobila.

15. Ko jo je bil Joda vgledal, je menil, de je kurba; zakaj
ona je svoje obličje zakrila, de bi ne bila spoznana.

16. In je k nji stopil in ji je rekel: Pripusti mi, de per tebi
ležim; zakaj on ni vedel, de je njegova zetnja. Ona je
odgovorila: Kaj mi boš dal, de per meni ležiš?

17. On je djal: Bom ti kozla od čed poslal. In ona je zo¬
pet rekla: Bom perpustila, kar hočeš, če mi zastavo daš,
dokler pošleš, kar obetaš.

18. Juda je rekel: Kaj hočeš v zastavo imeti? Odgovorila
je: Tvoj perstan, zapestnice in palico, ktero imaš v roki.
Zenska je tedej od ene same lege spočela.

19. In je vstala in šla, in je oblačilo, v kteriga se je bila
oblekla, slekla, in se je v vdovno oblačilo oblekla.

20. Juda pa je po svojim prijatli Adulamičanu kozla poslal,
de bi zastavo nazaj dobil, ki jo je bil ženski dal; ker
je ta ni bil najdel,

21. Je vprašal ljudi tistiga kraja: Kje je ženska, ki je se¬
dela na razpotju ([na potu v Enaim)? Vsi so odgovorili:
V tem kraju ni bilo kurbe.

22. On se je k Judu nazaj vernil in mu je djal: Nisim je
najdel; pa tudi ljudje tistiga kraja so mi rekli, de ni
nikdar tam sedela kurba.

2J. Juda je djal: Naj si obderži; saj nas ne bo mogla laži
obdolžiti, poslal sim kozla, ki sim sr a bil obljubil, in ti
je nisi najdel.

“*• Lej čez tri mesce so pa Judu povedali, rekoč: Tamar
tvoja zetnja se je nečisto pregrešila, in se vidi, de je
noseča. In Juda je djal: Perpeljite jo ven, de se sožge.

Ko je bila k smertni kazni peljana, je poslala k svojimu
tastu, rekoč: Spočela sim od moža, čigar so te reči,
razsodi: (Jigav je perstan in zapestnice in palica.

^6. On je dari spoznal in je rekel: Ona je pravičniši mem

426

Perve Mozesove bukve.

mene, ker je nisim svojimu sinu Selu v ženo dal. Vender
jo pa ni več spoznal.

27.  Ko je pa imela poroditi, sta se dvojčika v njenim telesu
znajdla, in kader sta ravno imela otročiča na svet priti,
je eden roko ven pomolil, na ktero je babica rudečo nit
pervezala, rekoč: Matevž  1,3.

28. Ta bo pervi na svet prišel.

29.  Ko je pa ta svojo roko nazaj potegnil, je drugi na svet
prišel, in ženska je rekla: Zakaj je bil zavolj tebe pre¬
del pretergan? In zavolj tega je imenovala njegovo ime
Ferez.

30.  Potem je njegov brat na svet prišel, na kleriga roki je
rudeča nit bila; imenovala gaje Čarata (jCerah). i. Kron. 2,4.

Razlaga XXXVIHt poglavja.

1. Ravno v tem času se je Juda od svojih bratov proč
podal, in je svoj šotor postavil per Adulamiškim možu
Ilira z imenam. Po besedah te verste se je v tem poglavji po¬
pisana zgodovina v ravno tistim času permerila, kakor tista, od
ktere Mozes v poprejšnim poglavju govori. Vender se pa ne dajo
vse okoljšine te dogodbe zediniti z leti, ko je bil Jožef v sužnost
prodan in s tistimi, ko je bil očak Jakob z vsimi svojimi v Egipt
prišel; zakaj k večini je 23  let preteklo med tem, ko je bil Jo¬
žef prodan,. in med tem, ko je bil Jakob ob času lakote v Egipt
prišel. Ril je namreč Jožef 16 let spolnil, ko so ga bratje pro¬
dali 37, 2. in  ko je bil 30 let star, je Egiptovskimi! kralju sanje
razlagal 41, 46.; potem je sledilo sedem bogatili let, in po teh
huda lakota; v drugim letu lakote pa Jožef svojiga očeta v Egipt
pokliče 45, 6. V teli 23  letih bi se bilo pa moglo po tej versti
vse zgoditi, kar se v zgodovini Judata bere, namreč: Deje  on
hčer Suata za ženo vzel, de je po nji tri sinove dobil, de sta
njegova dva starji sinova edin za drugim Tamaro za ženo imela,
de je Tamar, ko je vdova bila, čez nekoliko časa od svojiga ta¬
sta Judata spočela in dvojčike rodila: Fereza in Carama, in de se
je potem Ferez, ko je že odrasil, oženil in rodil sinova Hesrona
in Hamula. — De se pa to vse v tem času pretečenih 23 let m
zgoditi zamoglo, se lahko iz tega prepričamo, če prevdarimo, ko¬
liko let je nar manj treba bilo, de se je to zgodilo, kar je tukej
povedano. Terditi se mora, de je bil Her  nar manj 12 let sl« 1 ')
ko se je bil oženil, de je v 13. letu Onan  po bratovi smerti Ta¬
maro za ženo vzel, in de je Tamar potem saj tri leta vdova bila;
predin je od svojiga tasta spočela, in de je njeni sin Ferez saj
12 let star bil, predin se je oženil in otroke rodil;—• ako se tedfj

P og-Iavje XXXVIII.

427

te leta vkupej štejejo, jih 28 dobimo, in če štejemo od leta, ko
so bratje Jožefa prodali do tačas, ko je bil Jakob v Egipt prišel,
jili samo 23 naštejemo. Zavolj te nesklepnosti so razlagavci dvo¬
jih misel. Nekteri s sv. Avguštinam mislijo, de se je Juda saj
ene leta prej, predin je bil Jožef prodan, oženil, in de besede:
v ravno tem časi  ali v ravno tej uri itd. ne pomenijo vselej, de se
je sledeča zgodovina ravno takrat kakor sprednja godila, ampak
dostikrat se je poprej začela in poznejši jenjala, ali sicer ravno
takrat, vender pa poznejši spolnjena bila, de pa sv. spisatelji ven-
der tako govore, kakor de bi se bila zgodovina v ravno tem času
permerila; ne perpovedujejo tedej po tem takim vselej po redu,
ampak dostikrat brez poreda, kakor tukajšno zgodbo, ktera se je
po mislih sv. Avguština in več druzih poprej začela, predin so
bratje Jožefa v sužnost prodali.— Drugi paterdijo, kterih je ve¬
liko več in tudi bolj prav imajo, de se Juda ni poprej oženil, so-
sebno zato ne, ker se dozdej od njega ne bere, de bi bil očetovo
hišo zapustil, se od svojih bratov ločil, in svoje lastne čede pa¬
sel, ampak bere se od njega, de je dosihmal se zmirej v očetovi
hiši prebival, z brati vred očetove čede pasel, in de je še le po¬
tem, ko se je bil oženil, očetovo hišo zapustil, se od bratov ločil,
in zanaprej svoje lastne čede pasel. Bil je pa Juda po njih mne¬
nju štiri leta stareji kakor Jožef, oženil se je ravno dvajset let
star, ko je bil Jožef prodan, rodi v sledečih treh letih tri sinove,
njegov pervorojeni sin Her  vzame v svojim sedemnajstim letu Ta¬
maro  za ženo in še tisto leto umerje; po njegovi smerti vzame
Onan  Tamaro za ženo, kteriga Bog zavolj dopernešene studne
reči s smertjo kaznuje; Tamar tri leta vdova ostane, spočne po¬
tem od svojiga tasta, porodi dvojčike, in ko sta bila ta lih v dru¬
gim letu svoje starosti, se je Jakob v Egipt z vsimi svojimi po¬
dal; v Egiptu se še le Ferez  oženi, ko je že zadosti odrašen bil,
rodi Hesrona  in Mamula,  ktera sta sicer v pogl. 46, 12. k tistim
šteta, ki so z Jakobam v Egipt prišli, vender ne zato, kakor de
hi bila prej rojena, predin je Jakob v Egipt šel, ampak: zato, ker
sta bila v tistim času rojena, v kterim je Jakob v Egiptu prebival;
živel je pa 17 let v Egiptu, in ravno tako se mora tudi razumeti,
kar se v pogl. 46, 20. od deseterih sinov Benjamina bere, zakaj
gotovo Benjamin ni vsih teh v Kanani, ampak več iz njih še le v
Egiptu rodil, in sicer zavolj svoje mladosti; zravin tega se pa
tudi v pogl. 46. ne bere, de sta bila Hesron  in Mamul  v Kanani
r °jena, ampak le to, de sta bila Ferezova sinova.

Zakaj se je Juda od svojih bratov ločil, si je lahko misliti;
namreč zavolj pomankanja spašnikov, ker so se bili že poprej si-
novi in pastirji Jakobovih čed prav delječ razširili, zavolj silno
veliciga namnoženja očetovih čed in zavolj preobilnih prebivavcov
te " krajev iz Kananskiga zaroda. Ako lih so se pa dalje in dalje
razprostirali, je vender Manire blizo Hebrona vedno pervo prebi-
' al J se  Jakoba bilo; Juda  se pa zdej, ko se je bil oženil, in je
za svojo hišo skerbeti začel, s svojimi čedami, ki jih je bil od
nceta dobil, od bratov in od očetovih žival loči, se proti jugu po¬
nj m svoje šotore per Miru , s kterim je bil prijatel, postavi, in

I

428 Pcrve Mozesove bukve.

po teh krajih pase. — Hira  se imenuje Adulamiški mož;  pod ime-
nam Adulam  se mora dvoje umeti, mesto, in votlina v kraju, kjer
se je bil potem zarod Judata zaselil; mesto je sčasamo kralje imelo
Jos. 12,15., ker je Josva kralja tega mesta umoriti zapovedal; —
kila je pa ravno tamkej velika votlina ali jama lili tega imena, v
ktero se je bil David  podal in skril, ko ga je Savi preganjal. I,
Kralj. 22', 1.

2. I n j e tam v i d i 1 hčer K a n a n s k i g a moža  z i m e n ara
Sua  (jšua); to je on za ženo vzel, in se je k nji pridru¬
žil.—  Sua  ni bilo lastno ime hčere, ktero je Juda za ženo vzel,
kakor Alcksandrinci terdijo, ampak bilo je lastno ime očeta hčere,
česar nas izvirni spis prepriča, kjer se šmo  — njegovo ime bere
v možkim ne pa v ženskim spolu. — Onkel  in več družili je pre¬
stavilo, namest: Juda je vidil hčer Kananskiga moža: Juda je
vidil hčer kupca  in sicer zato, de bi ložej ženitev s hčerjo neob-
rezaniga izgovarjali; res je sicer, de Hebrejska beseda kenaan
večkrat kupca pomeni, vender se pa tukej nemore to umeti, kjer
je od zarodov in prebivavcov govorjenje, in ker bi samo s tem še
clo ne bilo spričano, ali je bil kupec obrezan ali ne. Zravin tega
niso ravno za zlo imeli, si iz hčer neobrezanih žene jemati, ali
pa hčere neobrezanim za žene dajati, ako lih očaki svojim sino-
vam v take ženitve niso radi pervolenja dajali, in siceivzavolj ne¬
varnosti malikovanja. I. Moz. 26, 34. in to je tudi pravi uzrok, de
so sčasama take zaveze ali ženitve v postavi prepovedane bile —
ženitve namreč s hčerami Kananejskih zarodov. V. Moz. 7, 3.

3 — 5. Ona j e spočela in sinu rodila, in j e n j egovo
ime imenovala H er. In je zopet... sinu rodila, kteriga
je Onan imenovala. Še tretjigaje rodila, ki gaje S e-
lata imenovala, po kteriga rojstvi je ona jenjala ro¬
diti.  Pervorojenimu sinu je sam oče, ne pa mati ime Her  dal;
kar glagol v izvirnim spisu spričuje, ki se v možkim ne pa v
ženskim spolu bere; drugimu in tretjimu je pa sama mati imeni
dala, ker glagol v obeh verstah v Hebrejskim v ženskim spol«
stoji; dajali so tedej, kakor te in mnogotere druge verste sv. pis¬
ma spričujejo, otrokam lastne imena očetje sami — ali pa matere
same, dajali so jih clo drugi sosebno bližnje žlahte, vender šopa
ti vselej starše otrok za svet prašali, ali so jim namreč imena všeč

ali ne.

Ko je pa bila Judatova žena tretjiga simi Sela z imenam ro¬
dila, je jenjala roditi.  Poslednje besede te verste razlagavci sv.
pisma na dvojno prestavljajo in umejo. V  Hebrejskim se bere.
bike-zib , kar nekteri po prestavi Aleksandrincov za lastno ime kraj«
ali mesta imajo in tako le prestavijo: Bila je xena Judata v  Ae-
zibu, ko je tretjiga sinu rodila:  ako pa ravno tako prestavljaj«
in umejo, vender niso vstani skazati in povedati, kje de je ta kraj
ali to mesto bilo. Eni zmed njih mislijo, de se mora pod tem i» u '
nam Akzib  umeti, ko je bilo na bregu srednjiga morja od g« r ^
Karmel proti severu, opomniti se pa mora, de bi bil ta kraj pre llc '
Iječ od Adulamiškiga v Judovski dolini, kjer je ravno v tem cas
Juda prebival, kakor de bi ga bil on vstani s celo svojo hišo i

P o g- 1 a v j e XXXVIII.

429

z  vsimi svojimi čedami obiskovati; zunej tega sipa tudi imeni Ak-
zib  in lie%ib  cIo nič niste enaki, zatorej ne morete eno in ravno
tisto mesto ali kraj pomeniti, česar nas tudi sv. Jeronim vse kraje
in lastne imena Kananejske dežele dobro poznavši in v vsih dru¬
žili rečeh popolnama podučen zagotovi, ker v Vulgati besedo ke-
zib  ne prestavi z lastnim imenam kraja ali mesta, ampak jo pre¬
stavi jenjati, nehati,  in jo izvodi od Hebrejske korenine kazab,
ki prav za prav pomeni: se lagati , kej obljubiti, pa obljube ne
spolniti, prekaniti;  pomeni pa tudi: pomanjkanje ali praznost
reči  itd.; po tem takim bi se mogle tedej Hebrejske besede takole
prestaviti. Z godilo se je, de se je žena Judata zlagala,  to je,
de je jenjala roditi, ko je bila s tretjim sinam svojiga moža raz¬
veselila.

6 in 7.  Juda pa je svojimu pervorojenimu Heru že¬
no dal z imenam Tamar; bilje pa Her... hudobi n pred
Gospodam; ter je bil od njega umorjen.  Ne popiše nam
sv. spisatelj, kdo in kaj de je bil Tamarin oče, tudi nam ne pove,
iz kteriga zaroda de je Tamar bila; ker je pa Juda med Kana-
nejci prebival, zatorej' je Tamar beržkone tudi Ivananejskiga za¬
roda bila. Ravno tako nam Mozes tudi ne popiše, v čim de je
hudobija Hera obstala; sv. Avguštin misli, de je bil ta sin Judata
divji in razujzdan človek; še bolj prav pa tisti imajo, kteri ter-
dijo, de se je Her ravno tistiii velikih pregreh delezniga storil,
klere so sploh Kananejcam navadne bile, sosebno pa tistih, ki so
jih Sodomijam razujzdano in nesramljivo dopernasali, kterili pa
ludi tam v pogl. 13, 13. Mozes ne imenuje, ampak kakor tukej
zamolči. Gotovo je tedej njegova hudobija grozna in silno velika
bila, veliko veči in hujši kakor hudobija Onana, ktero Mozes v
10. versti tega poglavja imenuje. Zato pa tudi pravični Bog Hera
ojstro ojstro — clo s smertjo kaznuje, vender ni potrebno terditi,
hakor de bi ga bil pravični Bog na čudovitno ali čeznatorno vižo
s smertjo kaznoval, ampak že zadosti, če si samo mislimo, de je
Her po božjim perpušenju beržkone nagloma v svojih nar lepših
m nar boljših letih zavolj svojiga silno hudobniga življenja umeri.

8 — 10. Rekel je tedej Juda svojimu sinu Onanu:

1 °jdi k ženi svojiga brata_ de obudiš seme svojimu

pratu. Ker je pa on vedil, de ne bodo njemu otroci  ro-
•L en ‘)je on.... seme po tleh raztresli.... In zato gaje
''ospod umoril, ker je ostudno reč storil.  Vidi se iz te-
K a 5  kar Juda svojimu drugorojenimu sinu storiti zapove, de so že
pred Mozesovo postavo v navadi imeli, vdove brez otrok odmer-
Jih bratov za žene jemati, in sicer po redu starosti, ako je več
..atovbilo, če jih pa ni bilo, je po stari navadi nar bližnjiši žlaht-
n jk tako vdovo za ženo vzel. Imenovali so zakone z vdovami brez
1’h'ok pomertih bratov in sorodovincov podolžnoste zakone (levi-
atusj; u zr oki pa, zavolj kterih so take zaveze vpeljali, so bili
se hy ale  vredni, zatorej so terjanje in prošnje tacih vdov od
tak CJ -" a vso n, °č podpirali; zakaj osnovali so jih, naj bi se na
I . VlZ0  zarod brez otrok odmertih bratov ali bližnjih žlahtnikov
iiand, zatorej je pervorojeni dobil ime tistiga brata, ki je bil

p

430 Perve Mozesove bukve.

brez otrok umeri, ne pa tistiga, ki ga je v resnici rodil; dalje so
take zaveze navadne bile, naj bi se imena brez otrok pomertih
bratov vedno v rojstevnih bukvah po tacih perdobljenih sinovih
ohranile, kar so vselej za imenitno čast in blagoslov imeli, in
slednjič so sosebno zato take zaveze navadne bile, naj bi premo¬
ženje tacih bratov ali sorodovincov per zarodih ostalo, ne pa v
roke druzih — clo ptujih prišlo, in naj bi se tako njih zarodi mno¬
žili in razširjali, kar so ravno tako za posebno srečo spoznali in
imeli, in če je temu ravno tako, jih je vender veliko bilo, kteri
niso iz prave bratovske ljubezni v take zaveze stopili, ali clo per-
siljeni bili z vdovami pomertih bratov po zakonsko živeti. Lahko
si je pa misliti, zakaj se jih je več tacih zavez branilo; kdorkoli
je bil namreč samopriden, lakomen, skop in blaga svojiga brata
ali žlahtnika željin, se je take zaveze branil, in če se je ni mo¬
gel vbraniti, je vender pravimu namenu vedno nasproten bil, naj
bi se tako ložej taciga premoženja deležniga storil, zakaj od nek-
dej so po stari navadi bratje po bratih, ako so brez dedičov po-
merli, dedičvali ali erbali.

Ako tedej gerdo in hudobno ravnanje Onana prevdarimo, se
lahko prepričamo, de je bil samopridnež, nevošljiv in sploh hudo-
bin. Persiljen je bil z vdovo brata v zakonsko zavezo stopiti in
ž njo sicer zakonsko dolžnost spolni, vender tako, de ni spočela,
ker je on svoje rodovitno seme namest v njo po tleh razstresel,
kar je gotovo namenu zakonske zaveze nasprotno, tedej silno ve¬
lika hudobija in ostudna reč pred Bogam, ki mora po vsi pravici
ojstro kaznovana biti, česar nas tudi tukej popisana Onanova zgo¬
dovina očitno prepriča in zagotovi, zatorej se v vedin spomin še
dan današnji ta hudobija onanija  imenuje, naj bi se vselej strašne
kazni spomnili, s ktero se je Bog nad hudobnim Onanam maševal.

11. Zato je Juda svoji zetnji Tamari  d j a 1: Osta¬
ni vdova v hiši svojiga očeta, dokler  moj  sin  Sela
zrase; zakaj bal se je, de bi tudi ta ne umeri, kakor
njegova brata....  Ako to versto ŽžGti primerimo, se vidi, de
Juda tukej s Tamaro ne govori odkritoserčno. Res je sicer, de
njegov nar mlajši sin Sela o tem času še ni bil za ženitev vgo-
din, vender je pa tudi ravno tako res, de on tudi potem, ko je
že vgodin bil, nikakor ni hotel pervoliti, de bi bila Tamar ž njim v
zakonski stan stopila, če je ona ravno po stari navadi tako za¬
vezo po zgorej spomnjenim od njega terjati vso pravico imela.
Zakaj de Juda to zavezo odlažuje, nam sam sv. spisatelj pove;
bal se je namreč, de bi tudi tega sinu v zavezi s Tamaro ne zgu¬
bil, in tako v kratkim ob vse svoje sinove priti vtegnil. De bi s e
pa Juda svoje zetinje ložej znebil, ji prijazno pa ne odkritoserčno
reče: Pojdi v očetovo hišo in tam prebivaj, dokler moj sin dorase.
in potem ti ga bom za moža dal. Iz vsiga Judatoviga ravnanja
se tedej vidi, de bi bil rad vidilTamaro z družim v zakonski sla"
stopiti sosebno zato, ker si misli, de je ona k smerti njegovih si¬
nov, bodi si že na kakoršno vižo koli, veliko perpomogla, ali el"
pervi uzrok bila. Tamar tastovo povelje natanjko spolni, ker s '
ni nič liudiga in zvijačniga v njem mislila, vender pa tudi on

Poglavje XXXVIII.

431

potem, ko je bila zvijačno tastovo ravnanje spoznala, ravno tako
zvijačno ž njim ravna in ga gerdo prekani.

12. K o j e bilo pa veliko časa preteklo, je hči Sua-
la, žena J uda ta um er la, in po dnevih žalovanja seje
on z Adulamičanam_k strižnikam svojih ovac po¬

dal. Nainest veliko časa se v Hebrejskim bere veliko dni,  kar
pa veniler ravno to pomeni, ker je Hebrejska beseda jom  raznih
pomenov (glej zgorej pogl. 2, 4.). l)e se mora tukej pod besedo
jamim  v višebroju več let umeti, okoljšine popisane zgodovine ter¬
jajo; zakaj pretekle so saj tri leta predin je bil Sela vgodin za
zakonski stan, in še le potem, ko je Tamar prepričana bila, de ji
Juda še vselej svojiga mlajšiga sinu noče za moža dati, je jeia
na zvijačo misliti, s ktero je tudi zares svojiga tasta prekanila.
Kar žalovanje po mertvih vtiče, je že opomnjeno bilo, de so jih
sploh po osem dni obžalovali, kralje pa in druge viši prejpostav-
.ljene je ljudstvo, sosebno ako jih je rado imelo, celih trideset dni'
obžalovalo. Poda se Juda po dnevih žalovanja, to je, čez osem
dni v Tinino — v kraj, kjer so njegovi pastirji čede pasli; poda
sc pa k ovčji strižbi, naj bi se ložej potolažil; zakaj bil je čas
slrizbe, kakor je že spomnjeno bilo, za gospodarje in pastirje ve¬
sel in prijeten čas — za gospodarje, ker jim je ovčja volna obil¬
nih dohodkov prinesla— za pastirje, ker so jih gospodarji sosebno
gostovali, jim razne veselice napravljali, se sami z njimi veselili,
in večidel tudi svoje prijatle seboj na take veselice jemali, kakor
se tukej bere. Mesto Tinina je bilo v ravno tistim kraju, ki ga je
bil zarod Juda dobil ob času, ko so bili Hebrejci Kanansko deželo
med seboj razdelili; ležalo je proti večeru, zatorej je poznejši k
llanovimu zarodu šteto bilo, in je bilo dostikrat od Filistejev po
sili vzeto, vender zopet nazaj dobljeno. Kar Hira  tiče, gaAIek-
■sandrinski prestavljavci pastirja (ovčarja) imenujejo; beržkone so
v  Hebrejskim brali namest reehu , njegov prijatel: roe/iu , njegov
pastir, in lih tako tudi sv. Jeronim v naši Vulgati prestavi, ako
favno potem v razlagi Hira prijat la,  ne pa ovčarja  Judatoviga
imenuje; kar se tudi v Hebrejskim bere in perva versta tega po¬
glavja poterdi. Bil je tedej Hira , kakor Juda pastir, imel je tudi
"n svoje lastne čede, in ker je tudi prijatel Judata bil, zatorej ga
Z( hj Juda seboj vzame, naj bi se per strižbi svojih ovac ž njim
veselil, kar je, kakor je bilo rečeno, takrat in pozneje v navadi

13 in 14. In Tamari je bilo povedano, de se je njeni
l; jst v Timno ovce strič podal. Ona je tedej vdorno
n h l a č i I o slekla, vzela zagrinjalo, in preoblečena  se
• |( ' »a razpotje (per vratih v Enaim) vsedla, ki v Tim-
'j 0  pelje. Kakor hitro Tamar sliši, kam de se hoče njeni tast
\ l, da podati, naglo svoje vdovno oblačilo sleče, se z lepšim oble-
n ') 'i' sklene v djanju spolniti, kar je zvijačno storiti mislila. Kar
v |hivno oblačilo liee^ so ga po stari navadi vdove podolžnostno
''■»vezo pričakajoče noter do ženitve z bližnjim žlahtnikam vedno
"sdc, kar tudi Tamar  natanjko spolni, dokler je zavezo s Se-
m ’ mlajšim Judatovim sinani pričakovala; zdej pa vidši, de jo

f

433 Perve Mozesove bukve.

hoče njeni tast prekaniti, sama ž njim zvijačno ravnati sklene,
obleče se v ta namen z boljšimi in lepšimi oblačili, sosebno s ta-
cimi, kterih so se nesramne ženske poslužvale, naj bi možke lo-
žej v nečisti greh zapeljale; in ako ravno take dekline ali babure
niso sploh zagrinjalov imele, naj bi tudi z očmi in z obrazam svoj
namen dosegle, le vender Tamar zagrinjalo vzame, in sicer samo
zato, de bi je njeni tast ne spoznal. Tamar prfehiti svojiga tasta
Judata in ga perčakuje na poti, ktera je peljala v Tinino, kamor
je bil namenjen iti, vsede se pa ona nad razpotje, po izvirnim
spisu: Vsede per vratih v Enaim.  Te besede razlagavci sv. pis¬
ma mnogoterno prestavljajo in razno umejo, in sicer zato, ker
imajo nekteri besedo Enaim za splošno, nekteri pa za lastno ime.
Več jih terdi, de se morata pod imenam Enaim  dva studenca za-
stopiti, zatorej prestavljajo: Vsede se med dvema studencama;
drugi terdijo, de se pod besedo enaim oči  zatopijo, in po tem ta¬
kim prestavljajo: Vsede se na kraj, v kterim se morajo oči od¬
preti, to je, vsede se na razpotje, kjer mora popotvavec pazljiv
biti in dobro pogledati, po kterim poti de morapopotvati, če hoče
v kraj priti, kamor je popotvati sklenil, in v tem pomeni je tudi
sv. Jeronim v naši Vulgati te besede umel in prestavil. Še drugi
terdijo, in ti beržkone prav imajo, de je Enaim lastno ime mesta,
in sicer ravno tistiga, kteriga Josv. 14, 34. Enam  imenuje, inktero
je bilo blizo mesta Aduta.  Sedela je tedej Tamar per vratih tega
mesta in sicer na ravno tisti poti, po kteri je Juda priti mogel;
to dozdetev nam tudi to spričuje, de je Judatov prijatel, ko je bil
z ovnam prišel, in na imenovanim kraji ni več Tamare vidil sedeti,
ljudi tega kraja vprašal, ali so jo tukej sedeti vidili ali ne; gotovo
bi pa on ne bil mogel tako lahko ljudi po nji vpraševati, ako bi
se bila Tamar delječ od mesta vsedla in na samotnim kraji svojiga
tasta pričakovala. Zraven tega to misel tudi močno podpira nek-
dajna in večidel še zdajšna navada, de so take zapeljivke zunej
mestnih vrat sedele, in možkim zanjke nastavljale.

15 in 16. ...Ju daje menil, deje kurba... in. ji je r e-
rel: Perpusti mi, de per tebi ležim...  Tamar je svoj na¬
men dosegla. Stopi Juda bliži k nji, in jo nagovori, naj bi mu 'f
njegovo poželenje pervolila, in ta nagovor ji perložnost ponudi,
mu pogoje staviti, s kterimi se hoče pogube obvarovati, ki zavolj
taciga ravnanja na-nj o čaka (glej v. 34.). Gotovo sta se oba—Juda in
Tamar s tem djanjem v zapoved čistosti pregrešila, in sicer Juda, ker
seje Tamare, ktero sije  kurbo mislil, nesramno poslužil, in Tamar, ker
ga je zvijačno in goljufljivo v to hudobno djanje zapeljala; — vender
se pa ne more in ne sme terditi, de sta prešeštvala, zakaj bil je
Juda vdovec in Tamar vdovaj bila je sicer v tistih okoljšinah, v '
kterih je po stari navadi in šegi podolžne zaveze čakala, vender
pa še ni bila od očeta Judata zagotovljena, de ji on tudi v resna' 1
hoče svojiga sinaSfc/a za moža dati; zravin tega je že tudi v tej
starih časih, kakor v poznejših po Mozesovim zakonu (glej I' 11
4,6.) perpušeno bilo, se po svoji volji tej dolžnosti odreči, k
si je Juda gotovo želel in s tem poterdil, ker je zavezo svoji;? 1
sina s Tamaro še zmirej odlašal.

Poglavje XXXVIII.

433

Nesramno sta tedej Juda  in Tamar  grešila, brez de bi bila
po opomnjenim prešeštva se kriva storila. Nekteri pa vender per
vsem tem nju hudobijo zlo zagovarjajo, češ de tistikrat še ni bilo
med gerdote in hudobije šteto, se z deklinami ali sploh z neomo-
ženimi pohotno spečati, ker je bilo to še le po Mozesu prepove¬
dano. Tode odgovoriti je na to: Ako lih nimamo pred Mozesovim
čašam naravnostne prepovedi stran nesramniga pečanja, se vender
nikakor dvomiti ne sme, de je bilo tako pečanje lih tako, kakor
prešeštvanje (glej I. Moz. 39, 9.) gotovo prepovedano; zakaj Bog
je že takrat, ko je bil človeka stvaril, vkazaj, de naj edin z eno do
konca življenja brez razveze v pravi ljubezni in v miru živi, in s
lem v začetku sveta danim božjim poveljem je za vse čase pre¬
povedano ne le prešeštvanje, ampak tudi sleherno nesramno djanje
s kakorkolišno osebo. Mora se pa ta pregreha po mislih in za¬
vednosti starih očakov presojati in prevdariti, de vestne (moralne)
postave v tistih časih še niso bile na tej stopnji, kakor dan da¬
našnji, sicer bi mogli same očake dostikrat grajati, ker grajanja
ne zaslužijo; in lih po tem oziru se mora tudi Tamarno djanje,
ktero sam Juda (v. 36.) pravično imenuje, presojati — in brez
tega sredka bi se ona Judatoviga premoženja nikoli vdeležila ne
bila, do kteriga je vender vso pravico imela.

17 in 18. Je djal: Bom ti kozla od čed poslal. In
ona je zopet rekla: Bom perpustila, kar hočeš, če mi
zastavo daš... Juda je rekel: Kaj hočeš v zastavo
imeti? Odgovorila j e: Tvoj perstan, zapestnice in pa¬
lico...  Tamar je že poprej sama per sebi mislila, de ji bo Juda
kej taciga, kar ji ne more koj dati, v plačilo obljubil, in taka ob¬
ljuba ji je bila po volji, ker je zavolj nje od svojiga tasta, brez
de bi bil on zvijačo spoznal, zastavo terjati smela, na kteri ji je
bilo vse ležeče, in ktere se je potem prav pametno v svoj namen
poslužila. — Perstane so zavolj olepšanja rok možki in ženske tudi
iz drazih kamnov že takrat nosili: tudi zapestnice so že takrat
imeli ne le ženske, ampak še možki, in bolj bogati in imenitni so
se dostikrat z zlatimi in srebernimi oklepi po celi rami olepšali, kar
je še zdej v jutro vi navadno, tudi palico so že tistikrat seboj je-
Midi, ako so se kam na pot podali. Namest perstan  in zapestnice
jih več prestavlja: pečatnik s trakmi;  ker so tudi že pečatnike
seboj nosili, ki so na trakeli okol vratu pervezaui po persih visili,
htero misel tudi Hebrejska beseda fatil,  ki prav za prav nit ali
,r ak pomeni, močno podpira.

19 — 31. Inje vstala in je oblačilo... slekla, in se
je v vdovno oblekla. Juda pa' je po svojim prijatli  Adu-
a  m i č a n u kozla poslal... ker je ta ni bil n a j d e 1, j e
yprašal ljudi tistiga kraja, kje je ženska?  Kakor hitro
J e  Juda tako delječ odšel, de ni več Tamare vidil, naglo vstane,
ne  čaka obljubljeniga daru, ker ji ni bilo clo nič na njem ležeče,
natihama spet v očetovo hišo verne, in kakor poprej tam pre¬
ji' va .> sprejeto zastavo skerbno shrani in tiho perčakuje časa, o
'terim bodo vsi ž njo prebivajoči spoznali, v kakošnim stani je,
u  °h kterim ji bo zastava v pravo spričbo in namenjeno korist

38

434

Perve Mozesove bukve.

prišla (V. 26.). Vidimo, de je bil Juda mož beseda in de je svojo
obljubo deržal; ker pa njegov prijatel s kozlam ni najdel Tamare
v kraji, kamor ga Juda ž njim pošlje, je bližnje prebivavce in so¬
sede prašal po osebi, kteri je perpeljan kozel namenjen; tudi iz
tega se vidi, de je Enaim  mesto bilo, in ne pomeni razpotja.

Tamar  se tukej v Hebrejskim kedeša  imenuje, ktero ime vse
tiste osebe ne le ženskiga ampak tudi možkiga spola pomeni, kte-
rih so se že v starih časih Egipčani, Babilonci, Greki, Rimljani
in druge ljudstva nesramno poslužvali v tempeljnih bogov in boginj.
Desilih se pa ob Abrahamovim in Jakobovim času še nikjer od
tempeljnov bogov in boginj ne bere, kterih bi se bili v ta gerdi
namen poslužvali, je vender gotovo in zgodovina poterdi, ae so
ljudje teh časov že tudi nesramno in razujzdano živeli, česar nas
Sodomijam in drugi do živiga prepričajo, in brez dvoma je že ta¬
krat dovolj tacih pohotnih in brezvestnih oseb bilo, ki so na bolj
samotnih krajih iz nečistiga namena postajale in prebivale; — za¬
torej se bededa kedeša  tukej lili v tem pomeni umeti mora, kar
tudi izvirni glagol kideš  poterdi, ki med drugim tudi pomeni odlo¬
čen biti, v samotnim kraji prebivati itd.

22 in 23. On seje k Judu nazaj vernil in mu j e d j a 1 :
Nisim j e naj d el.... Juda je djal: Naj si obderži; saj
nas ne bo mogla laži obdolžiti...  Juda se je dopernešene
hudobije tako zlo sramoval, de si od same sramote ni upal Tamare
dalje iskati, in nji dano zastavo nazaj terjati, naj bi svojiga do-
briga imena in spoštovanje per družili ne zgubil, in sam sebe še
bolj ne ognjusil.

24. Lej čez tri mesce so pa Judu povedali rekoč:
Tamar tvoja zetnja se je nečisto pregrešila.... In
Juda je djal:  P e r p e 1 j i t e jo  v u n,  de  se  s o ž g e. Ker je
bila Tamar k hiši Judata po zakoni z njegovima dvema sinovama
šteta, in zdej Juda naenkrat zve, de je noseča, in de je s tem
njega in njegovo hišo v sramoto perpravila, zatorej sklene se oj-
stro nad njo maševati in jo pogubiti; zakaj od nekdej je bilo na¬
vadno, ojstro in clo s smertjo vse tiste kaznovati, kteri so s tacim
pregreškam hiše ob čast pripravili. Vsim ondotnim prebivavcam je
bilo pa znano, de vdova Tamar, desilih je v očetovi hiši prebiva¬
la, še vedno pričakuje zavezo z nar mlajšim sinam Judata, in de
se še ni z drugim omožila; tedej je Juda vso pravico do nje imej,
in te pravice mu clo Tamar in oče ni krajšal, ker je tako ravnanje
sploh v stari navadi vterjeno bilo, in lih tako so tudi poznejši p°
Mozesovi postavi vse tiste vdove umorili, ktere so podolžno za¬
vezo iz bližnje žlahte pričakovale in se med tem čašam s kterim
spečale in noseče postale. — Vender se pa zdi,  de se je Juda v
sklepu: Per peljite jo, de se so.žge,  prenaglil, ker še ni bil P re '
pričan, ali je temu tudi v resnici tako, ali je zares tega kriva,
česar so jo obdolžili in zatožili; zravin tega tudi on sam ni P°"
šteno ravnal, zakaj Sela  je o tem času že odrašen bil,  in venm r
ga še noče Tamari za moža dati. On sam se je krivice s tem vd< '
Ježil,  ker še ni bil spolnil, kar je bil obljubil. Zatorej vccu *
razlagavci mislijo, de je ta sklep Juda v pervi jezi brez pravi,,

Poglavje XXXVIII.

435

pomislita izrekel, in de bi bil on to prenaglo sodbo gotovo po¬
pravil, ako bi ga tudi sama Tamar ne bila prepričala, s kom je
grešila.

25 in 26. Ko je bila k s m e r t n i kazni p e 1 j a n a, je po¬
slala k svojimu tastu rekoč: Spočela sim od moža, či¬
gar so te reči... On je dar i spoznal, in j e rekel: Ona
je pravičniši mem mene....  S tem odgovoram Juda očitno
'spozna, de je on k temu nesramnimi: početju priložnost dal, ker
ni obljube spolnil; zatorej pravi, de ni tako zlo zadolžena, kakor
on sani, ki bi bil to pregreho lahko odvernil, ako bi ji bil ob pra¬
vim času Selata  za moža dal.

Vender je pa ni več spoznal,  to je, ni se je več po-
služil, je tudi ni za ženo vzel, in se je vsiga taciga pečanja ž
njo zderžal. Tudi Tamar  se ni več ne s Selatam ne s kterim
drugim omožila, ampak ostala je vdova do sinerti; de se je pa Sela
z drugo oženil in otroke imel, so priča IV.Moz. 26,19., kjer se
njegov zarod imenuje.

27 in 28. Ko je pa imela poroditi, sta se dvojčika
vajenim telesi z n a j d 1 a... edin je roko v ii n pomolil,
na ktero je babica rudečo nit pervezala, rekoč: Ta bo
pervi na svet prišel.  Iz gibanja in premikovanja po maternim
telesi in iz družili okoljšin je babica spoznala, de se bota dvoj¬
čika porodila. V tem premikovanju edin roko vim pomoli, na ktero
babica berž rudečo nit perveže in ga pervenca napove; ker so per
rojstvu dvojčikov zlo na to gledali, kteri bo pervi na svet prišel,
—•zakaj to je bilo potrebno in važno zavolj velicih pravic in pre-
stojnost pervenca, kterih smo že spomnili.

29 in 30. Ko je pa ta svojo roko nazaj potegnil,
je drugi na svet prišel, in ženska je rekla: Zakaj je
bil zavolj tebe predel pretergan? In zavolj tega je
imenovala njegovo ime Ferez. Potem je nj egov brat
na svet prišel... imenovala ga j e Čara (Cerah).  Ma¬
janje in kobacanje otročičkov je storilo, de nista tako na svet pri-
?{a, kakor se je poprej kazalo. Preterga pervi tisto tanjko ko-
Z| co, ktera ju je kakor predel v maternim telesu ločila, de se ni¬
sta sorasla, in tako ob porodu prehiti svojiga bratca, in od tod
dobi ime Ferez , od glagola ferez , ki pomeni tergati, raztergati,
zakaj že več ko enkrat smo tačasne navade spomnili, otrokam od
raznih pergodkov in okoljšin ob rojstvu imena dajati; ne da se
Pa terditi, de je v tem imeni tudi poklic nejevernikov k pravi veri
(razterganje razločka med njih vero in pravo vero) pripodobno
'zrečen, ali de od tega imena clo ime Farizeje  izvira. — Cer ah
pride od Hebrejskiga glagola carah,  ki pomeni: izhajati, se per-
lil zali, ker se je on pervi perkazal.

, Postavil je Mozes to Judatovo zgodbo med pripovedbo od Jo-
f I ker se mu je na tem mestu nar bolj pripravno jo povedati
z; clo , in ker je kakor prerok previdil, de bo ta zarod nar ime-
j , n ! s *» jz kteriga bo ljudstvo dolgo časa kralje imelo, svoje ime
u|,| ro, in bo poslednjič iz taistiga obljubljen Mesija izhajal.

Poglavje XXXIX.

Zapopadik.

Jožefa v Egiptu Putifarju prodajo, kterimu se kmalo zlo perku-
pi. Njegova žena ga hoče v nečisti greh zapeljati, alj on se nje zanjki
na ravnost vbrani. V svoji togoti ga zato možu po krivim in lažnjivo
zatoži, in ta ga pusti v ječo zapreti, kjer mu kmalo pridobljeno zaupa¬
nje in prijaznost ječarja k dobrimu služi.

1. ^Fožef je bil tedej v Egipt peljan, in ga je kupil Puti-

far (Eotifar), kraljevi dvornik in veliki vojvoda, Egip¬
čan od Ismaeličanov, od kterih je bil tje perpeljan.

2 .  In Gospod je bil ž njim, ter mu je vse po sreči šlo, in
je prebival v hiši svojiga gospoda,

3. Kteri je prav dobro vedil, de je Gospod ž njim, in de
se vse, kar počne, od njega vladano srečno snide.

4. In Jožef je milost zadobil pred svojim gospodam in mu
je stregel, in ker je bil od njega čez vse postavljen, je
gospodoval s hišo, ki je bila njemu izročena, in z vsim,
kar mu je bilo zaupano.

5. In Gospod je blagodaril hišo Egipčanovo zavolj Jožefa,
in je njega premoženje pomnožil ne le v hiši ampak tudi
na polji.

6. Tako, de ni imel druge skerbi, kakor jesti, kar hoče.
Jožef pa je bil zaliga obraza in lep viditi.

7 .  Zatorej se je sčasama njegova gospodinja v Jožefa za¬
ljubila in mu reče: Spi z menoj.

8. Alj on ni nikakor pervolil v hudobno djanje in ji je re¬
kel: Glej! moj gospod mi je vse izročil, tako de ne ve,
kaj ima v svoji hiši.

9. In ničesar ni, kar bi ne bilo v moji oblasti, in kar bi
mi ne bil izročil, razun tebe, ki si njegova žena; kako
bi tedej mogel to hudobijo storiti in zoper svojiga Boga
grešiti?

Poglavje XXXIX.

437

10. Z enakimi besedami je žena vsak dan mladenča nadlež-
valala; on pa je zavračal prešeštno djanje.

11. Permerilo se je pa neki dan, de je Jožef v hišo prišel
po svojih opravkih, in noben domačih ni bil ž njim;

12. In ona ga zgrabi za plajš in je djala: Spi z menoj. On
pa je zbežal, ji plajš v rokah popustil in je ven šel.

13. In žena viditi, de je oblačilo v nje rokah, in de je za-
ničvana,

14. Je sklicala vse ljudi svoje hiše, in jim je djala: Glejte!
letega Hebrejca je v hišo perpeljal, de bi nas v sramoto
perpravil; prišel je k meni, de bi per meni ležal; in ko
sim vpila,

15. In je slišal moj glas, je popustil plajš, ki sim zanj der-
žala, in je ven zbežal.

16. Tedej je v spričevanje zvestobe obderžan plajš možu do¬
mu pridšimu pokazala,

17. Rekoč: Sužinj Hebrejski, kteriga si perpeljal, je k meni
prišel, de bi me bil v sramoto perpravil.

18. Ko me je pa slišal vpiti, je popustil plajš, ki sim za-nj
deržala, in je ven zbežal.

19. Gospod to slišati in besedi svoje žene preveč verjemši,
se je grozovitim razserdil,

20. In je Jožefa v ječo vergel, v kteri so bili kraljevi jetniki
zaperti, in je bil tam zaklenjen. Ps. 104,18.

21. In Gospod je bil z Jožefam, ter se ga je usmilil, in mu
dal milost najti per vikšim ječarji,

22. In mu je vse jetnike izročil, ki so bili v ječi zaperti, in
karkoli se je storilo, je bilo na njegovo povelje;

23. In ječarja ni bilo ničesar skerb, ker mu je vse dal v
oblast; zakaj Gospod je bil ž njim (jz Jožefam), in je
vse njegovo djanje osrečil.

Razlaga XXXIX** poglavja.

1.  Jožef je bil tedej v Egipt peljan. Mozes se zopet
yern e  k Jožefovi zgodovini, ktera je tako važna, de se mora za-
cet ik in steber cele sledeče godivšine Hebrejskiga ljudstva ime¬
novati.

In ga je kupil Putifar kraljevi dvornik... od Isma-
e 1  ■ c a n o v...  Kdo in kaj je bil Putifar,  kakor tudi kaj njegov
Perimek v Hebrejskim saris  pomeni, je že zgorej v pogl. 37, 36,


438 P er v e Meze so ve bukve.

rečeno bilo. — Zakaj pa neki Putifar kupi Jožefa? Kupi ga, de
bi mu služil, ker je že v tistih časih navadno bilo, de so knezi
predpostavljeni in drugi premožni možje veliko število ali kupljenih
ali kakor ši bodi pridobljenih ldapcov in dekel imeli. Zvesto in
ročno opravlja kupljen Jožef vse sebi izrožene dela po volji svo-
jiga gospoda ?  tako de mu ta kmalo vse tudi nar važniši opravila
cele svoje hiše izroči. Napčna in studna je tedej misel tistih, ki
terdijo, de je Putifar Jožefa iz nesramniga nagiba, se ga pohotno
poslužiti, kupil; zakaj Mozes bi bil to resnično in brez ovinkov
povedal, ako bi temu tako bilo. — V pogl. 37, 36. se kupci Micl-
janičani,  tukej pa Ismaeličani imenujejo, kar od tod pride, ker
so bili iz obeli zarodov, in so zedinjeni v Egipt kupčevat po-
potvali.

2.  In Gospod je bil ž njim, ter mu je vse po sreči
šlo.  Ker je Jožef sleherno tudi nar manjši opravilo v imeni bož¬
jim začel, daljšal in doveršil, ker je v vsili rečeh zvest bil in v
vsim svojim djanji in nehanji pokazal, de Boga ljubi, — zatorej
je tudi Bog njemu per vsim početji in prizadetji svoj posebni bla¬
goslov podelil, de je vse srečno izpeljal in opravil, karkoli mu je
bilo zapovedano; bil je tedej v blagor in srečo celi Putifarjevi hiši.

In je prebival v hiši svojiga gospoda.  Ločil ga je
Putifar od vsili družili svojih lilapcov, in mu skerb vsiga po hiši
izročil, tako de je bil pervi med hlapci in njih prednik.

3. Kteri je dobro vedil, deje Gospod ž njim...  Kmalo
se Putifar prepriča, kako nedolžno Jožef živi, kako pohlevno in
marljivo svojimu Bogu služi, in de je lili zato ljubčik božji, ker
mu vse, karkoli počne, po sreči gre, in se vse njegove opravila
dobro izidejo. Mislijo nekteri, de se to spoznanje, de je Gospod
z  Jožefam, ne more Putifarju, ampak le samimu Mozesu perpi-
zati, de ga Mozes pusti od Boga lih tako misliti in govoriti, ka¬
kor je on sam pisaje od njega mislil, de mu tedej Mozes svoje
lastne misli tako rekoč posodi in izusti j kar se pa vender ne da
lahko spričati. Zakaj tudi takrat so ze bolj brihtni in pametni
možje raznih ljudstev, ako so ravno malikovavci bili, vender višiga
vladarja človeških osod častili, in se njegovi mogočnosti in pre¬
vidnosti perporočevali. Tega višiga Gospoda tudi Putifar tukej
spozna, ako je lili sicer bogove molil kakor drugi Egipčani; in
ravno to imajo še dan današnji Kitajci  v navadi, ker njih car
vsako leto nar višimu Gospodu daruje, ki ga Šangti  imenujejo.

4. In Jožef je milost zadobil pred svojim gospo¬
dam, in... je gospodoval s hišo... in z vsim, kar mu j c
bilo zaupano,  to je, Putifar je Jožefa med vsimi hlapci za nar
urnišiga in nar zvestejšiga spoznal, in ga zato zmed vsili nar rajši
imel; zatorej si ga za strežnika v vsili svojih lastnih rečeh in
opravkih izvoli, in ne perpusti, de bi mu posihmal kteri drugi stre¬
gel, kar njegovo lastno osebo zadeva. Zaupanje in milost, ki si
jo je bil mladeneč pri svojim gospodu pridobil, 'ga še bolj spod-
bada in priganja k urnosti in natanjčnosti v spoluenju sledmga
opravila. In ta marljivost in zvestoba Putifarja gane, de mu jc
kmalo čisto vse opravila ne le per domu, ampak tudi na polji 111

r

Poglavje XXXIX.

439

|ier čedah izročil, tako de jc bil Jožef odsihmal po pravici pervi
oskerbnik in vladar cele Putifarjeve hiše in vsiga njegoviga pre¬
moženja, in de ni bilo nobene hišne skerbi, ktera bi ne bila nje¬
mu izročena.

5 in 6. In Gospod je blagodaril hišo Egipčanovo
zavolj Jožefa... tako de ni imel druge skerbi, kakor
jesti, kar hoče...  Ker je Bog Jožefa v vsili rečeh in opra¬
vilih osrečeval, se je tedej tudi Putifarjevo premoženje zavolj Jo¬
žefa množilo in narašalo, — Gospod je zavolj Jožefa njegovi hiši
svoj blagoslov dal; in zato mu tudi Putifar radovoljno pripusti v
svojiga mogočniga Boga verovati in ga moliti, in ga clo ne sili
malikovati. — Putifar ni imel druge skerbi, kakor jesti, kar hoče,
— zakaj pa tudi jedi ali obedovanje ni bilo Jožefovi skerbi izro¬
čeno? Mende zato, ker se Jožef 'ni hotel z jedmi Egipčanov pe¬
čali in ognjusvati, k čimur ga Putifar tudi silil ni iz goliga spo¬
štovanja do Jožefa in njegoviga Boga; znano je pa iz pogl. 43,
32. de so bile jedi Egipčanov jedem Hebrejcov večidel ravno na¬
sprotne.

Jožef pa j e.bil zaliga obraza in lep vid iti.  Bil je sin
lepe matere, zdrav, cvetečih in ljubeznjivih lic, ker je bil pod
milšim podnebjem rojen in zrejen kakor Egipčani.

7.  Z at or e j seje s čašam a n j ego v a go spo dinj a v Jo¬
žefa zaljubila...  Kar tukej opomnjeno nasledapolno skušanje in
zapeljivost tiče, imajo tisti nar bolj prav, ki terdijo, de se je to
v desetim  leti Jožefove sužnosti permerilo. Zakaj bil je Jožef,
ko je čez tri leta iz ječe poklican, Faraonu sanje razlagal, lih
trideset  let star; sedemnajst let stariga so Ismaeličani v Egipt per-
peljali in Putifarju prodali, — ako te leta od tridesetih vzameš,
G jih še trinajst ostane, in od teh odštej še tri leta, skozi ktere
J e  v ječi bil, in ti jih bo deset ostalo; — v desetim letu sužnosti
se  je tedej žena va-nj nečisto zaljubila, in ga v greh silila in per-
govarjala.

8 in 9. Alj on ni nikakor pervolil v hudobno dja-
flje, in ji je rekel: Glej! moj gospod mi je vse izro-
Sjl***. In ničesar ni, kar bi ne bilo v moji oblasti...
^>vo si Jožef pred oči postavi, kako nehvaležno in nezvesto bi on
(j 0  svojiga dobriga in toliko zaupniga gospoda ravnal, ako bi per¬
oni? kar si ona želi. Reče ji: Lej, kako milostljiv je moj go-
• s pod z mano, mene sužniga je nad vse svoje služabnike povišal,
j" 1  vse zaupal, in me za višiga ogleda in starašinata cele svoje
'■se postavil —- kako bi mu jez zamogel toliko zaupanje in milost
S | f ,*? gerdo nezvestobo povračati? — Kako bi mogel  to  hu-
*°.,*j i ° storiti in zoper svojiga Boga grešiti?  To lepo
•P' >cuje Jožefovo bogaboječnost in nedolžnost, in kako zvesto je
f l y e i Po lepim izgledi svojiga predočaka Abrahama. Tudi nam je
I ', lke J v lep izgled, kako si moramo per skušnjavah vsigavidjočiga

Al rtVk *_ __.1 rtl-fiTTll«

10

v  aai

ol žnosti spomni, in nje poželjenje stanovitno zavrača, ga vender

ji J  IZi^ILtl ^ JActlvO M IIIU1 dlHU pci i

°Savsehy spomniti in pred oči staviti.

10. Z enakimi besedami je že
1  nadlegovala.  Ako ravno Jožef zapeljivko njene in svoje

440

Perve Mozcsoveb ukv ti¬

še vedno nagovarja in pregovarja, se nji slastnim željam vdati. Očita¬
jo eni Jožefu, de tega ni koj svojimu gospodu razodel, in se tako
nadležniga in grešniga zalezovanja naenkrat znebil. Bil bi Jožef s
tem le perložnost dal k hišnimu in zakonskimu nemiru in razpertju;
zatorej raji poterpi, ter misli, de se bo zapeljivka sčasama veniler
naveličala, in se njegove neomagljive stanovitnosti do terdiga pre¬
pričala, in zravin je tudi pobožno v Boga zaupal, de bo ob krat¬
kim ž njim drugači obernil.

11 in 12.  Permerilo se je pa neki dan, deje  Jožef
v hišo prišel po svojih opravkih... In ona ga zgrabi
za p 1 a j s in je djala: Spi z menoj; on pa je zbežal...
Zares je bila pohotnost zapeljivke brezmerna! Ker ga ne more
z besedo pregovoriti, se clo prederzne, ga posili v prešešlvanje
permorati. — Jožef Flavi meni, de je bila ravno tisti dan posebna
veseljica na kraljevim dvoru, h kteri so bili vsi z ženami vred po¬
vabljeni, ki so kralju služili; ta perložnost se njenimu namenu po¬
sebno pripravna zdi,  bolno se tedej naredi, sama doma ostane, in
po vsi sili Jožefa ongaviti in morati začne — zadnjič ga clo za
plajš zgrabi — Jožef zbeži in plajš v nje rokah popusti. Ne more
se misliti, de bi Jožef ne bil mogel plajša iz nje rok potegniti in
po sili vzeti, ako bi bil hotel; tode tega iz spoštovanja do nje ne
stori , ker jo je vender vedno kakor svojo gospodinjo in predpo¬
stavljeno obrajtal, in dosti je bil zadovoljin, de je le svojo ne¬
dolžnost iz silno velike nevarnosti rešil.

,13 — 15. In žena.... je sklicala vse ljudi svoje
hiše, in jim j e d j a la: Glejte! le te g a Hebr ej ča je v hišo
perpeljal, de bi nas v sramoto perpravil... in ko sim
vpila ... je popustil pla jš...  in  je  viin zbežal.  Viditi, de
je zaničevana in de so vsi nje poželjivi naklepi do zadnjiga spod¬
leteli, se naenkrat njena grešna ljubezin v serd in togoto spreo-
berne, kakor se per hudobnih ljudeh skor vselej zgodi. Druziga
zdej ne misli, kakor maševati se; zravin tega pa se tudi boji, de
bi je Jožef zdej sam Putifarju ne zatožil, k temu strahu se še
pridruži prevzetnost, zlo jo tare od sužniga zaničevana biti in obup
kdej svoje želje per neomečivnim Jožefu doseči. Vsiinu temu ona
urno v okom priti in ob enim se tudi maševati sklene: Urno skliče
vse domače, in jim s hinavsko serditostjo in nejevoljo lažnjivo
spreverženo prigodbo pove; prekanjeno svojiga moža graja, deje
tako prederzniga in hudobniga človeka v hišo vzel, iz zaničevanja
ga imenuje Hebrejca , ker so bogati in bolj omikani Egipčani He¬
brejce od nekdej zaničevali in sovražili.

v  IH — v 18. Tedej je v spričevanje zvestobe obder-
zan plajš možu domu pridšimu pokazala, rekoč: “u-
žinj Hebrejski... je k meni prišel,  de  bi  me  bil  v sra¬
moto perpravil; ko meje  pa slišal vpiti...  je  ven  zbe¬
zal.  Bavno tisto gerdo laž, kakor poprej domačim, tudi svoji® 11
možu pove, zravin tega mu pa še v poterjenje resnice obderzan
mladenčev plajš pokaže; zakaj dobro je vedila, koliko Putifar
zeta obrajta, in kako zlo je njegove pobožnosti in zvestobe p ri '
prican, in de ji nikakor ne bo verjel in ne inladenea kaznoval, a*

Poglavje XXXIX.

441

ga zadosti in do terdiga ne prepričaj de resnico govori. In po
volji se ji izide — kakor si je v jezi želela, tako se zgodi z Jo¬
žefam.

19 in 20. Gospod to slišati in besedi svoje žene
preveč verjemši, seje grozovitno razserdil, in je Jo¬
žefa v ječo vergel.  Ni se temu ravnanju Putifarja čuditi, ker
per takim spričevanji clo ni mogel dvomiti, de je togotna tožba
žene pravična, in de je Jožef zares nehvaležno in gerdo počel.
Taki nesramni sužnji so po spričevanji zgodovine večidel brez vse
sodbe samo po volji in sklepu gospodarja zlo ojstro in skorej vse¬
lej s smerljo kaznovani bili; de pa Putifar Jožefa v svojim hudim
razžalenji in o togoti svoje hinavske žene ne da na ravnost umo¬
riti, s tem razodeva, de je še vedno neko ljubezin in hvaležnost
do njega čutil, ker je po njem toliko sreče v njegovo hišo prišlo.
Zravin tega ga je pa gotovo tudi sosebna previdnost božja vodila,
de bi se nad Jožefam čudni in imenitni sklepi božji spolnili.

21 — 23. In Gospod je bil z Jožefam.... in mu je
dal milost najti per vikšim ječarji. In mu je vse jet¬
nike izročil.... In ječarja ni bilo ničesar skerb....
Kakor si je bil Jožef milost Putifarja kmalo pridobil, ravno tako
ga Bog tudi v ječi ne zapusti in ga s tolažbo in upanjem navda.
To je storilo, de je svojo osodo Bogu zročil, in vse radovoljno in
natanjko storil, kar mu je bilo storiti; bil je vsim jetnikam v lep
izgled poterpežljivosti in zvesliga spolnevanja jetniških opravil.
Zato se višimu ječarju kmalo toliko perkupi, de mu vso svojo
skerb čez jetnike in ječo izroči. To je nedolznimu Jožefu zlo do¬
bro delo, in mu njegovo nesrečo zlo zlajšalo; še marljivši se je
obnašal in še bolj je v Boga zaupal. Enim se zdi, de je sam
Putifar poznejši iz ljubezni in usmilenja ječarju vkazal, lepo in
rahlo z Jožefam ravnati; sevede je vtegnilo tako biti, tode spri—
oati se ne da. Če bi pa tudi tako bilo, je vender gotovo, de se
je nar bolj Jožef sam s svojim zaderžanjem višimu ječarju per-
bupil, in si tako svojo nesrečo zlajšal.

r

Poglavje XL<

Zapopadik.

Jožef iztoži kraljevima služabnikama, velikimu točaju in velikima

peku sanje, ktere sta v ječi imela.

1. JSjPotem se je pergodilo, de sta se dva kraljevih služab¬

nikov pregrešila zoper svojiga gospoda — kralja Egip-
tovskiga, veliki točaj in veliki pek.

2.  In Faraon se je razserdil nad njima (namreč nad višini
točajev in nad visim pekov},

3. In ju je vkazal vreči v ječo velikiga vojvoda, v kteri je
bil tudi Jožef zapert.

4. In ječar ju je zročil Jožefu, in ta jima je stregel. Kader
je bilo nekoliko časa preteklo, kar sta te dva v ječi bila:

o. Sta eno noč oba imela sanje, ktere so se dale razno
razložiti.

6. In Jožef, ko je zjutrej prišel k njima, in ju je vidil ža¬
lostna;

7.  Ju je vprašal, rekoč: Zakaj sta dones bolj žalostniga
obraza, ko drugikrat?

8. In sta odgovorila: Sanje sva imela, pa nimava nikogar,
de bi jih nama razložil. In Jožef jima je odgovoril: Ali
ni razlaga od Boga? pa povejta mi, kaj sta vidila?

9. Veliki točaj je pervi povedal svoje sanje: Sim vidil vin¬
sko terto pred seboj,

10. Na kteri so bile tri mladike, počasi poganjati, odcveteti
in grozdje dozoreti,

11. In sim imel Faraonovo kupo v svoji roki; tedej sini vzel
grozdja, in ga ožel v kupo, ki sim jo deržal, in sim g a
podal Faraonu.

\2.  Jožef je odgovoril: To je razlaga sanj: tri mladike s°
trije dnevi; t

13. V treh dneh se bo Faraon tvoje strežbe spomnil, in <e

Poglavje XL.

443

zopet postavil v poprejšno službo, in mu boš kupo po¬
dajal po svoji dolžnosti, kakor si bil poprej navajen.

14. 1’ode spomni se mene, kader ti bo dobro, in usmili se
me; ter spomni kralja, de me reši iz te ječe;

15. Zakaj po tatinsko sim bil iz Hebrejske dežele speljan, in
tukej po krivično v ječo veržen.

16. Ko je veliki pek vidil, de je Jožef sanje pametno raz¬
ložil, je rekel: Tudi jez sim imel sanje, glej! tri jerbase
moke sim na svoji glavi nesel,

17 .  In v jerbasu, kteri je bil na verhu, sim nesel za kralja
mnogoterih jedi pekovskiga dela; pa ptice so iz njega
jedle.

18. Jožef je odgovoril: To je razlaga sanj: trije jerbasi so
še trije dnevi,

19. Po kterih ti bo kralj glavo vzel, in te obesil na les, in
ptice bodo tvoje meso tergale.

20. Tretji dan potem je bil rojstni god Faraona; velike gosti
je svojim služabnikam napravil, in med jedjo se je spom¬
nil velikiga točaja in velikiga peka.

21. In uniga je v njegovo službo postavil, de mu je kupo
podajal;

22. Tega pa je rekel obesiti, naj bi se resničnost razlagavca
skazala.

23. Pa veliki točaj je vender v sreči svojiga razlagavca po¬
zabil.

Razlaga XLt  poglavja.

1 in  2 .  Potem se je pergodilo, de sta se dva kra¬
ljevih služabnikov pregrešila.... veliki točaj inve-
11  k i pek. In Faraon seje razserdil nad njima.... Kaj
sla  kraljevi točaj in pek pregrešila, se ne ve, in dozdeve razla-
fjptvcov so zlo različne. Eni menijo, de sta kralja izdati, drugi,
! u  sta ga zavdati hotla; in še drugi mislijo, de sta bila zani-
^erna i n  nemarna v svojih službah, in de sta zato kraljevimu
premoženju in celi njegovi hiši narnest v prid le v veliko ško-
do  bila, in ta misel se nam še nar bolj verjetna zdi; zakaj
xavol j namenjene izdaje ali zavdajanja bi bila gotovo oba na
ravnost ob življenje prišla; in vender je točaj milost zadobil
Pn svojim gospodi (v. 21.). — Službi, kteri sta te dva jetnika na
j\ r aljevim dvoru opravljala, ste bili zlo imenitni, in le posebno za-
in skušeni so taisti dosegli; zakaj viši točaj je bil pervi
°skerbnik in vodja cele kraljeve hiše,  viši pek pa oskerbnik ku-

444

Perve Mozesove bukve.

hinje in prednik vsih kuhinskih oseb; v naši Vulgati se imenujeta
evnuha  (glej pomen te besede v pogl. 37, 36.).

3 in 4. In ju je vkazal vreči v ječo velikiga vojvo¬
da... In ječar ju je zročil Jožefu, in taji maje  stre¬
gel. To spričuje, de Putifar  ni bil le vojvoda telesne kraljeve
straže, ampak tucli viši ogleda in oskerbnik ječ in jetnikov, in de
so ječarji le njegovimu povelju podveržcni bili. Kakor je ječar
vse druge jetnike Jožefovi skerbi izročil, ravno tako tudi te dva
kraljeva služabnika, kterima je pa, ker sta bila imenitna, Jožef
sam stregel, in prav spoštovavno ž njima ravnal.

5.... Sta eno noč oba imela sanje, ktere so se dale
razno razložiti.  V sprednji versti se bere, de sta te sanje
čez nekoliko časa  potem, ko sta bila zaperta, imela; — ta čas
se v Hebrejskim imenuje jamim , v višebroju, ki pomeni ali dni,
ali dele leta, ali clo celo leto, ali sploh neodločen čas, kakor je
že zgorej opomnjeno bilo, — v kterim pomenu tukej stoji, je te¬
žavno povedati. Nekteri mislijo, de se mora celo leto umeti, ker
ju je razserden Faraon pred letam o svojim godi v ječo vergel,
in se ju še le čez celo pretečeno leto o ravno tej priložnosti spom¬
nil, se višiga točaja usmilil, višiga peka pa umoriti dal. Vender
se nam misel bolj prava zdi,  de nista bila celo leto zaperta, am¬
pak manj časa, koliko ne vemo, morde več mescov. — Obema se
je pa li koncu tega časa eno in ravno tisto noč sanjalo; nju sanje
so bile različne in so se na nju poprejšno službo nanašale in zra-
vin so bile tako splošniga zapopadka, de so se dale ali v tem ali
v unim — ali v dobrim, ali v hudim pomenu razlagati; zato jima
veliko britkost delajo.

6 — 8. In Jožef... ju je vprašal, rekoč: Zakaj sta
dones bolj žalostniga obraza, ko drugikrat? In sta
odgovorila: Sanje sva imela, pa nimava nikogar, de
bi jih nama razložil.  Stare ljudstva, zlasti Egipčani so imeli
veliko zaupanje v sanje, zato so tudi razlagavci sanj per njih v
veliki časti bili. Lih tako te dva jetnika; imela sta sanje v po¬
sebni okoljšini svojiga življenja v ječi, bile so poredovne; torej
sta tako rekoč persiljena bila, po mislih in po veri Egipčanov ver¬
jeti, de morajo te sanje kej posebniga pomeniti, če ravno sama
nista zamogla spoznati, kaj de bi vtegnile pomeniti — ali dobro
ali hudo. Ko Jožef zjutrej po svojih opravkih k njima pridši oba
žalostna in pobita vgleda, ju prijazno po uzroku žalovanja p°'
praša; odkritoserčno mu ga povesta in zdihujeta, de nimata tukej
v ječi clo nobene priložnosti kakiga razlagavca za pravi pomen
svojih sanj poprašati. Jožef tudi v tej okoljšini svojo živo vero
v pravigaBoga očitno pokaže, kakor jo je bil' pokazal o tisti dobi,
ko ga je Putifarjeva žena v greh nagovarjala; poduči namreč kra¬
ljeva služabnika, de smeta in zamorcta pravo razlago svojih sanj
le samo od vsigavcdočiga Boga ali pa od tistiga, ki ga je on ra z "
svetil in ki v njegovim imenu govori, pričakovati, zatorej j" n ‘|
reče: ali ni razlaga od Boga?  to je, kdo drugi kakor sam M
je vstani prihodnjo osodo človeka povedati in natanjko odkriti
kdo drugi zamore sanje razložiti, kakor pravi Bog? 'Govori pa

I

Poglavje XL.

445

žef tako, ker so Egipčani verovali, de so le nekteri bogovi vstani
pravi pomen sanj povedati, hoče ju tedej Jožef s tem podučenjem
nagniti, naj bi le samo v praviga Boga ne pa v malike verovala
in naj bi le samo per njim ne pa per malikih pomoči tolažbe iskala.
Ker se Jožef po znotranjim razodenju božjim prepriča, de je on
od Boga razsvetljen vstani jima v imeni božjim pravi pomen sanj
povedati, zatorej reče: Povejta mi, kaj sta vidita?

9 — 11. Veliki točaj je pervi povedal svoje sanje:
Sim vidil vinsko terto pred seboj.... in sim imel fa¬
raonovo kupo v svoji roki; tedej sim vzel grozdja, in

ga ožel v kupo-in sim ga podal Faraonu.  Po spriču-

vanji pisatelja Plutarha Egipčani do dobe kralja Psametika niso
ne sami vina pili in ga tudi niso svojim bogovam darovali, ker so
se po uku svojih duhovnov ravnali in nespametno mislili^ de je
vino od hudobniga Tifona  — nar hujšiga sovražnika ljudi in do¬
brih bogov znajdeno, zatorej strupeno in človešldmu zdravju zlo
škodljivo; vender so si pa tudi mislili, de grozdnji sok ni strupen
in škodljiv, zatorej so se ga sploh vsi, sosebno pa prej postavljeni
in kralji radi v pijačo poslužvali, kakor je še zdej v jutrovih kra¬
jih navadno; in tako prijetno pijačo so točaji svojim gospodam
pazljivo napravljali in vedno za-njo skerbeli, za ktero je tudi viši
točaj po besedah teh in sledečih verst na Egiptovskim kraljevim
dvoru vedno skerbel in jo sam v kupi kralju podajal.

12 in 13. Jožef je odgovoril: To je razlaga sanj:
tri mladike so trije dnevi; v treh dneh se bo Faraon
tvoje strežbe spomnil, in te zopet postavil v poprejš-

no službo . Čez tri dni se boš kraljeve milosti popolnama

vdeležil, ker te bo kralj iz ječe rešil in te zopet v poprejšno čast
>n imenitno službo postavil, zopet boš predpostavljen čez vse druge
kraljeve točaje.

14. Tode spomni se mene, kader ti bo dobro,  in
usmili se me; ter spomni kralja, de me reši iz te ječe.
Ker tukej Jožef kraljeviga viši točaja prosi, naj bi se njega v
svoji zopet perdobljeni sreči usmilil in naj bi v njegovim imenu kralja
za-nj prosil, zatorej nekteri mislijo, de Se je vender Jožef bodi
S1  ze kakoršne koli pregrehe deležniga storil, kar se pa terditi
tjlo ne more in ne sme; zakaj nikjer se v sv. pismu kej taciga od
J ozefa ne bere, in zraven tega gotovo ni pregrešno, če se človek
r svoji nesreči in britkosti zunej Boga tudi pomoči in prošnje dru-

to sploh vsih pravičnih sredkov posluži, sicer bi slehern gre-
.) kdorkoli v težavah in stiskah svojiga bližnjiga za pomoč in za
i os t prosi. Mora se temu nasproti veliko več terditi, de je bilo
P Jožefovo ravnanje vse hvale vredno in previdnosti božji dopad-
to'0, kteri gotovo' ni zoperno, če se po vsi moči vsih pravičnih
Redkov poslužimo, si kaj dobriga perdobiti ali se iz kake nesre-
Ce  rešiti.

, Ravno tako se moramo tudi v tem nad previdnostjo božjo ču-
I ', ker je ona perpustila, de se viši kraljevi točaj v svoji sreči
'sp m raz]a gavca svojih sanj dolgo časa ni spomnil, zakaj ko bi
bil koj njega spomnil, bi se bil Jožef beržkone ječe rešen v


44 6 Perve Mozesove bukve.

svojo domovino vernel, bi se ne bil morebiti nikoli tega slavniga
imena med očaki vdeležil, ki ga zares ima, in ravno tako bi ne t

bil on ob času grozne lakote celi Egiptovski deželi, svoji domo- |

vini in veliko drugim Ijjudstvam taka velika pomoč, kakorsna je 011
v resnici bil,  tako de so ga Epipčani sploh odrešenika sveta ime- j
novali.

15. Zakaj po tatinsko sim bil iz Hebrejske dežele i

speljan, in tukej po krivično v ječo ve ržen.  Po zgorej j

spomnjenim so bratje z Jožefam zares gerdo in neusmiljeno rav- \

nali, hujši in nesramniši so se proti njemu zaderžali, kakor tatje <

ali clo roparji ljudi; po pravici se je mogel visim točaju perto- I

žiti, de je bil po tatinsko iz svoje sorodovine speljan, vender pa i

iz ljubezni do bratov točaju ne odkrije, kdo de gaje  nesrečniga s

storil, in ravno tako mu iz gole ljubezni do bližnjiga zamolči ne- i

sramno in pregrešno nagovarjanje Putifarjeve žene in mu samo 1

reče, de je nedolžen in de je po krivici v ječo veržen. Iz Ilc-  1

brejske dežele,  to je, iz tistiga kraja Kanane, v kteriin so se I

njegovi prededje Abraham, Isak in Jakob vselili; sosebno se mo¬
rajo prijetni spašovniki okoli Hebrona umeti. lles je sicer, de so j
bili ti osnovavci Hebrejskiga ljudstva le samo ptujci v tej deželi,
vender so pa bili tako imenitni in premožni, de so z nar imenitni-
šimi prebivavci, tudi clo s knezi in kralji te dežele v zavezi in
prijaznosti živeli, in to je pravi uzrok, de se je dežela, v kteri
so prebivali, tudi Hebrejska dežela imenovati smela.

16 in 17. Ko je veliki pek vidil, deje  Jožef sanje
pametno razložil, je rekel: Tudi jez sim imel sanje,
glej! tri j er bas e moke sim na svoji glavi nesel, inv
j er basu, kteri je bil na verhu, sim nesel za kralja  mno¬
goterih jedi pekovskiga dela; pa ptice so iz njega
jedle.  Ko je bil viši pekov zaslišal in se prepričal, de je Jožef
velikimu točaju njegove sanje samo vdobrimu, prijetnimu in sreč-
nimu pomenu razlagal, zatorej upa, de bo tudi njegove sanje le
samo v tolažnim in dobrim pomenu razložil; odkritoserčno in s
terdnim zaupanjem mu tedej vse natanjko pove, karkoli se mu je
bilo sanjalo. Kar sploh nošnjo vtiče, je od nekdej v jutro vi navadno
bilo, de so možki jerbase in druge reči na glavi nosili, ženske p*
na ramah, in še zdej je večidel tako; bile so pa po imenovani!)
sanjah v teh jerbasih nar imenitniši in nar dražji pekovske jedi
za kralja, ki so jih viši pekov napravljali in oskerbvali.

18 in 19. Jožef je odgovoril: To je razlaga sanj;
trije jerbasi so še trije dnevi, po kterih ti bo kralj
glavo vzel, in te obesil na les, in ptice bodo tvoje  me¬
so  ter  gal  e. To je,  čez tri dni ti bo kralj glavo odsekati zap"-
vedal, in v znamnje zasramvanja tvoje truplo na les obesiti da,
kakor je sploh od nekdej per Egipčanih in družili starih ljudstvi!)
navadno bilo,  niso namreč k smerti obsojenih živili  obešali, a,mp i r
jim poprej z odsekanjem glave življenje vzeli in potem so jih
le večidel na kako drevo obesili, na kteriin so tako dolgo vlSI !j
dokler niso žertne ptice ali druge zverine njih trupel požerle, *
dokler niso zgnjili, strohneli ali njih kosti na tla popadale. E 1

Poglavje XL.

447

Jožef višimu peku njegovo nesrečno osodo tako natanjko pove, se
očitno iz tega vidi, de je bil on svoje razlage od Boga razsvetlen
popolnama svest, zakaj gotovo bi on ne bil tako imenitnimu kra¬
ljevimi! služabniku te velike nesreče odkril, ako bi ne bil pravi
pomen sanj po božji previdnosti dobro in popolnama poznal.

20 •— 23. Tretji dan potem je bil rojstni god Farao¬
nov; velike gosti je svojim služabnikam 'napravil, in med
jedjo se je spomnil velikiga točaja in velikiga peka. In
uniga je v njegovo službo postavil.... tega pa je rekel

obesiti.Kar je Jožef obema kraljevima služabnikama v imeni

božjim prejpovedal, se je natanjko v djanju spolnilo; tretji dan
napravi kralj svojim visim služabnikam imenitno veseljico, kakoršne
so od nekdej napravljali sosebno ob času rojstnih godov, per kte-
rih so radi svojim podložnim in drugim milost skazovali, pa tudi
hudodelnikam dostikrat ojstre — clo smertne kazni oznanili in jih
hitroma v djanju spolniti napovedali^ kakor se tukej od viši peka
bere. Iz vsih tukej popisanih okoljsinj se tedej očitno vidi, de je
Jožefa v njegovi razlagi sanj sosebna previdnost božja vodila in
podpirala.


Poglavje XM.

Zapopadik.

Jožef razloži Faraonu njegove sanje in mu svetuje, kako de bi
se kralj hudi sedemletni lakoti pametno vstavljal in ji nar ložej v okom
prišel; ta pametna razlaga sanj Faraonu močno dopade, zatorej on Jo¬
žefa naglo iz ječe pusti, mu spolnenje tega važniga in pametniga sveta
prijazno izroči in ga k naj viši časti povzdigne.

1. HC^ ve leti potem je Faraon imel sanje. Zdelo se mu je,

de ob reki stoji,

2. Iz ktere je prišlo sedem lepih in prav debelili krav, ki
so se pasle na močirnih krajih.

3. Tudi sedem družili je iz vode perlezlo, ki so bile gerde
in medle; in so se pasle ob bregu reke po zelenelih krajih;

4. In so une, ki so bile tako zale in lepo rejene, požerle.
Faraon se je prebudil,

5. In je zopet zaspal, ter druge sanje imel: Sedem polnili
in lepili klasov je pognalo iz eniga stebla;

6. Ravno toliko družili drobnih in snetjavih klasov je perraslo,

7.  Kteri so perve lepe požerli. Ko se je Faraon iz počitka
zbudil,

8. In ko se je dan storil, je ves prestrašen poslal po vse
Egiptovske razlagavce, in po vse modre; in ko so se
snidili, jim je povedal sanje; tode ni ga bilo, de bi jih
bil razložil.

9. Zdej še le se je veliki točaj spomnil, in je rekel: Spom¬
nim se svoje pregrehe.

10. Ko se je bil kralj razserdil nad svojima služabnikama, je
ukazal mene in velikiga peka v ječo vojvoda vojšakov
vreči;

11. Kjer sva oba eno noč sanje imela, ki so prihodnje reci
pomenile.

12. Tam je bil Hebrejski mladeneč sužinj ravno taistiga voj¬
voda vojšakov, kterimu sva svoje sanje povedala,

Poglavje XI.T.

449

13 .

14 .

15 .

16 .

17 .

18 .

19 .

20 .
21 .

22 .

23 .

24 .

25 .

26 .

27 .

28 .

29 .

30 .

31 .

32 .

Ter slišala, kar se je potlej v djanju zgodilo $ zakaj jez
sim bil postavljen v svojo službo, uni pa je bil obešen.
Per ti priči so Jožefa na kraljevo povelje iz ječe vzeli
in obrili; ter ga preoblekli in pred kralja postavili.

In (kralj} mu je djal: Sim imel sanje, in ni ga, de bi
jih razložil; pa slišal sim, de jih ti prav modro razlagaš.
Jožef je odgovoril: Bog, ne jez bo kralju srečo naznanil.
Faraon je tedej povedal, kar je bil vidil: Zdelo se mi
je, de stojim ob bregu reke,

In de je sedem prav lepih in pitanih krav iz reke peršlo.
ki so se na močirnim zelenim spašniku pasle.

In glej! za temi je druzih sedem krav sledilo, ktere so
bile tako gerde in medle, de v Egiptovski deželi nisiin
nikoli tacih vidil.

Lete so une perve pojedle in požerle,

Vender se jim ni clo nič poznalo, de bi bile kaj bolj site,
ampak so ravno tako gerdo in kumerno medlele. Na to
sim se zbudil, zopet me je spanje posililo,

Ter sim imel druge sanje: Sedem polnih in silno lepili
klasov je pognalo iz eniga stebla,

Tudi druzih sedem drobnih in snetjavih klasov je per-
raslo iz ene biljke,

Kteri so poprejšne lepe požerli. Povedal sim jih razla-
gavcam sanj, in ni ga, de bi jih razložil.

Jožef je odgovoril: Sanje kralja so eniga pomena. Bog
je Faraonu pokazal, kaj hoče storiti.

Sedem lepih krav, in sedem polnih klasov je sedem ro¬
dovitnih let; in oboje sanje imajo en in ravno tisti pomen.
Tudi sedem drobnih in medlih krav, ki so za unimi prišle,
in sedem tanjkih in snetjavih klasov, je sedem let pri¬
hodnje lakote.

Ktere se bodo po tem redu dopolnile:

Glej! sedem prav rodovitnih let bo po vsi Egiptovski
deželi.

Za njimi pa bo nastopilo sedem druzih tako nerodovitnih
let, de se bo pozabilo vse poprejšne obilnosti; zakaj od
lakote bo vsa dežela izstradana,

In od prevelikiga pomanjkanja bodo pošli obilni perdelki.
De si pa imel vdrugič sanje ravno taistiga pomena, je
gotovo znamnje, de se bo zgodilo, kar je Bog govoril,
In de se bo zdajci spolnilo.

29  ^

450

Pcrve Mozesove bukve.

33. Zdej naj se kralj preskerbi z modrim in pridnim možem,
in naj ga postavi čez Egiptovsko deželo;

34. Ta naj si izvoli oblastnikov po vsih krajih, in naj peti
del perdelkov sedem rodovitnih let,

35. Ki bodo ravno kar nastopile, v žitnice spravi; in vse
žito naj se v Faraonovim imenu po mestih spravi in shrani;

36. In naj se perhrani za sedem let prihodnje lakote, ki bo
Egipt terla, de dežela od lakote konec ne vzame.

37. Ta svet je bil Faraonu všeč, in vsim njegovim služab-
nikam;

38. Ter jim je djal: Bomo li mogli takiga moža dobiti, kteri
bi bil poln duha božjiga?

39. Torej je rekel Jožefu: Ker ti je Bog vse razodel, kar
si govoril, bom li mogel najti modrejiga moža, in tebi
enakiga?

40. Ti bodi čez mojo hišo, in vse ljudstvo naj sluša povelje
tvojih ust; samo v kraljevim sedeži bom vikši od tebe.
Psal. 104,21. — I. Mak. 2,53. — Apost. djanj. 7,10.

41. In Faraon je dalje rekel Jožefu: Glej! postavil sim te
čez vso Egiptovsko deželo.

42.  In je snel perstan s svoje roke, in ga nataknil Jožefu
na roko; in ga je oblekel v drago oblačilo, ter mu je
djal zlato ketnico okoli vratu.

43. In ga je rekel posaditi na svoj drugi voz, in po oznano-
vavcu pred njim klicati, de naj se pred njim vsi perkla-
njajo in vedo, de je postavljen čez vso Egiptovsko deželo.

44. Tudi je kralj rekel Jožefu: Jez sim Faraon; nihče naj
ne gane ne roke ne noge po vsi Egiptovski deželi brez
tvojiga povelja.

45. In je njegovo ime spremenil, in ga imenoval po Egip¬
tovskim jesiku Cafnat-Faaneah  (odrešenik sveta). I"
mu je dal za ženo Asnato hčer Putifarja duhovna v Onu
(Heliopoli). Jožef je tedej šel po Egiptovski deželi.

46. Bil je pa trideset let star, ko je stal pred kraljem Fa-
raonam, in je obhodil vse kraje Egipta.

47. In nastopilo je sedem rodovitnih let, ter so v snope po¬
vezali vso žetev, in jo spravili v Egiptovske žitnice.

48. Tudi so bili vsi obilni perdelki v slehernim mestu shra¬
njeni.

49. In je bilo tako obilno žita, kakor peska ob morji, de ga
ni bilo mogoče zmeriti.

50. Bila sta pa Jožefu dva sinova rojena, predin je lakota

Poglavje XLI.

451

nastopila, ki mu ju je rodila Asnata liči Putifarja duhovna
V OilU. I. Moz. 46, 30. — 48, o.

51. In je ime pervorojeniga imenoval Manase: rekoč: Bog mi
je dal pozabiti vsiga mojiga terpljenja in hiše mojiga očeta.

52. In ime druziga je imenoval Efraim, rekoč: Bog mi je
dal rasti v deželi mojiga ubožtva.

53. Ko je tedej preteklo sedem rodovitnih let, ki so v Egip¬
tu bile 5

54. Je nastopilo sedem nerodovitnih let, ki jih je bil Jožef
napovedal ; in lakota je bila po vsih deželah 5  po vsim
Egiptu pa je bilo dosti kruha.

55. In ko je tudi Egiptovska dežela stradati začela, je ljud¬
stvo k Faraonu vpilo in živeža prosilo; on pa jim je od¬
govoril: Idite k Jožefu, in karkoli vam on poreče, storite.

56. Lakota pa je po vsih deželah čez dalje veči perhajala,
in Jožef je odperl vse žitnice, in je Egipčanam žito pro¬
dajal; zakaj tudi nje je lakota terla.

57. In iz vsih dežel so v Egipt hodili živeža kupovat, de bi
se branili grozovitne lakote.

Razlaga XLIt poglavja.

1. Dve leti potem je Faraon imel sanje. Zdelo se mu
je, de ob reki stoji. Ko ste bile dve leti pretekle od tiste dobe,
o kteri je bil viši točaj iz ječe rešen, je imel tudi Faraon sanje.
Od nekdej so pa verovali, de imajo dostikrat ljudje — sosebno
predpostavljeni, kralji in knezi, sanje, po kterih jim bogovi osodo
svojiga ljudstva in dežele na znanje dajo in razodevajo, zatorej
so sanje kraljev in družili prejpostavljenih za važne in preroške
*meli, ker so se jim kralji posebni prijatli bogov zdeli. Pod reko
se mora reka Nil  umeti, ki je edina v Egiptovski deželi.

2 — 4. i z  ktere je prišlo sedem lepih in prav debelih
ki so se pasle na močirnih krajih. Tudi sedem dru-
z ’h je iz vode perlezlo, ki so bile gerde in medle; in so
? e  pasle ob bregu reke .... insoune.... požerle...  Vse,
* ar  se tukej v perpodobah bere, je Egiptovski deželi popolnama
Pomerjeno. Reka Nil  je pervi uzrok njene rodovitnosti in nero-
dovitnosti; če se ta reka ob pravim času tako narase, de se njena
'°da po celi Egiptovski deželi razlije in jo za nekoliko časa za-
°Pi) je gotovo rodovitna letina, spašovniki so lepo zeleni in živina
zav «lj dobre paše lepo rejena in vesela; temu nasproti pa, ako
f Paa  dežele ne potopi, je leto zavolj pomanjkanja potrebne mo-
Kr °te sploh nerodovitno, spašovniki so slabi ih pusti, živina medla

452

Perve Mozesove bukve.

in klaverna; zakaj znano je, de ta dežela nima družili voda, de
le malokdej in še takrat slabo v nji dežuje. Ker je bila reka vse
kraje Egiptovske dežele dobro namočila, so se krave veselo pasle
po močirnih krajih; v Hebrejskim se bere beseda aha , ki pomeni
ali zelenjavo ali pa kraj, kjer taka zelenjava rase, ni tedej lastno
ime kraja, kakor so Aleksandrinci prestavili, ampak sploli dobre
spašnike kaže. Kralj je potem vidil družili sedem krav, ki so se
po bregu reke pasle, in po druzih krajih zavolj prevelike suše či¬
sto nobene pice niso mogle najti, zatorej so bile zlo gerde in medle.
Ker pa krave mesa ne jedo in vender kralj v sanjah vidi, kakor
de bi bile te medle in gerde krave une lepo rejene požerle, je
samo zato spomnjeno, naj bi bile perpodoba sedem slabih sledečih
let, v kterih se bo vsa obilnost poprejšnih sedem bogatih let po-
vžila in še zadostila ne bo.

5 — 7.  (Faraon) j e .... druge sanje imel: Sedem pol¬
nih in lepili klasov je pognalo iz eniga stebla; ravno to¬
liko druzih drobnih in snetjavih klasov je perraslo, kteri
so perve lepe požerli.... Kakor je bila Egiptovska dežela
zavolj lepih in dobrih spašovnikov bogata živalskih čed, ravno tako
imenitna in bogata je tudi žitnih pridelkih bila, sosebno kar pše¬
nico in laško pšeno (rajž) tiče, ker je dostikrat eno samo steblo
več klasov imelo, kar nam gotovo veliko rodovitnost zemlje spri-
čuje. Hudi veter, ki se v Hebrejskim kadim,  (izhodni) imenuje,
je klasovje posmodil in snetljivo storil. Prišel je namreč iz pu-
šavne Arabije, in je kakor vArabii ravno tako tudi v Egiptu sploh
vsim rastlinam sosebno pa žitu silno veliko škodo s tem naklonil,
ker gaje tako posmodil, de klasovi niso zernja prinesli. Zraven
tega ta škodljivi veter večidel tudi brezštevilno trumo kobilic in
druzih mersečov seboj peržene, ki so kakor družim ravno tako
tudi Egiptovski deželi v veliko škodo, ker vso zelenjavo požro in
pokončajo. Pripodobni pomen teh verst je pa ravno taisti kakor
poprejšnih.

8. Ko se je Faraon iz počitka zbudil, in ko se je dan
storil, je ves prestrašen poslal po vse Egiptovske raz-

lagavce, in po vse modre-'jim je povedal sanje;, tode

ni ga bilo, de bi jih bil razložil. Ker je imel kralj dvojne že
same na sebi imenitne in pomenljive sanje, zatorej se ni čuditi, de
je zjutraj, kakor hitro se zbudi in se sanj spomni, vse razlagavce
in modre k sebi poklical in jim sanje perpovedoval, kteri so sicer
enoglasno terdili, de morajo kej posebniga in božjiga pomeniti,
vender ni bil noben zmed njih vstani, kralju pravi pomen taistih
povedati in razložiti. K*r Egiptovske kralje tiče, so od nekdej v
navadi imeli, se v važnih pa dvomljivih rečeh zvezd oznancov,
duhovnov, razlagavcov sanj, poznavcov svetopisemskih, to je?
hieroglifiških čerk in druzih modrih v svete posluževati kakor se
tudi tulsej bere. Egiptovski razlagavci sanj se v izvirnim spisu
hartumim  imenujejo, in ta beseda je raznih pomenov. Nekteri
njo umejo prestavijavce, drugi vedežvavce, zvezdoglede, coper*
nike itd. Mar bolj prav pa tisti imajo, ki pod to besedo uniej"
sploh vse tiste, ki so nespametno, vražno in ošabno terdili, de so

Poglavje XL1.

453

namreč vstani iz zvezd, iz hieroglifiških čerk in iz raznih družili
znaminj pravi pomen sanj in človeško osodo povedati in razjasniti;
zakaj sostavljena je ta beseda iz Aramejskih besedi kur  viditi,
razložiti, razjasniti, in tum  zakriti, skrivati; pomeni tedej razla-
gavce nerazumevnih, temnih in zakritih reči; tiste pa, ki so vse
to še bolj natanjko in popolnama, in zraven tega še veliko druzih
reči dobro vedili, so sploh modre imenovali.

9— 13. Zdej še le se je veliki točaj spomnil in je
rekel: Spomnim se svoje pregrehe. Ko se je bil kralj
razserdil nad svojima služabnikama, je ukazal mene in
velikiga peka v ječo.... vreči. Kjer sva oba eno noč sa¬
nje imela.... Tam je bil Hebrejski mladeneč.... kterimu
sva svoje sanje povedala, ter slišala, kar seje potlej v
iljanju zgodilo. Reče veliki kraljevi točaj Faraonu: S sra¬

moto in klavernim sercam se spomnim velike in gerde nehvalež¬
nosti do Hebrejskiga mladenča, ki mi je radovoljno in prijazno v
ječi stregel, me v nesreči po bratovsko tolažil, pa tudi sanje, ki
sim jih imel, tako razložil, de se je vse natanjko v djanju spol¬
nilo, kakor je bil povedal, in zadnjič ponižno opominjal, Faraona
v njegovim imenu poprositi, naj bi se ga usmilil in ga iz ječe oteti
blagovolil. S temi besedami veliki točaj spozna svojo nehvaležnost
in se je sramuje. Vender se je vse to po božjim perpušenju zgo¬
dilo, naj bi se Jožef na tako vižo tiste časti in sreče vdeležil, ki
mu jo je bil sam Bog po sanjah naznanil.

14. Per ti priči so Jožefa na kraljevo povelje iz ječe
vzeli in obrili; ter ga preoblekli in pred kralja postavili.
V Egiptu je bilo navadno, de so si lase in brado brili; samo ob
času velike nesreče ali kakiga žalovanja so si lase in brado rasti
pustili, in ravno to se tudi tukej od Jožefa v njegovi veliki ne¬
sreči bere; in v znamnje žalovanja so se tudi v priprosto oblačilo
oblačali, vender nikol niso smeli in si niso upali zavolj velike časti
in milosti pred kralja stopiti, brez de bi si ne bili las in brade
obrili, in brez de bi se ne bili nar boljšiga in nar lepšiga oblačila
oblekli in tako svoje spoštovanje na znanje dali, česar nas tudi ta
versta prepriča, ker so vse tukej opomnjeno nad Jožefam natanjko
spolnili, predin so ga pred kralja postavili.

Od 15 —24. verste pove Faraon Jožefu zgorej spomnjene
sanje, mu odkritoserčno reče, de jih ni vstani noben Egiptovskih
razlagavcov in modrih pametno razložiti in pravi pomen taistih po¬
vedati, in de od njega zaupljivo perčakuje pravi pomen teh imenitnih
sanj zvediti. Na to Jožef kralju ravno tako, kakor v pogl. 40,8.
Kraljevima služabnikama, ponižno odgovori, deje le vsigavedoč Bog
vstani Faraonu pravi pomen sanj odkriti, in de mora le samo od
njega ne pa od Egiptovskih razlagavcov zaupljivo pričakovati, kaj
de te njegove sanje pomenijo; hotel je tedej s temi besedami kra¬
ja do ziviga prepričati, de prava razlaga njegovih sanj, ki mu jo
bo zdajci v imenu božjim povedal, od samiga vsigavedočiga Boga
pride. In po tem lepim Jožefovim izgledu se je tudi Daniel rav¬
nal, ko je svojimu kralju sanje razlagal (glej Dan. 2,28. 29/).

Od 25 —' 32. veršte pove Jožef v imenu božjim kralju pravi

454

P er v e Mozesove bukve.

pomen njegovih sanj. De si imel, o kralj! Jožef ponižno reče,
dvojne sanje eniga in ravno tistiga pomena, se je zgodilo, naj bi
ti Bog s tem svoj obilni in bogati blagoslov, pa tudi hudo in kaz-
novavno nerodovitnost prav živo spoznati dal, in naj bi se po ta¬
kim ponovljenju sanj popolnama prepričal, de se bo to, kar te
sanje pomenijo, zdajci in gotovo spolnilo. De se je draginja tudi
v Egiptu, če je ravno sama na sebi prav rodovitna dežela bila,
perpetila ni nič posebniga; zakaj le tiste leta so v Egiptovski de¬
želi rodovitne in bogate, v kterih reka Nil  ob času dežovanja
ravno pravo visokost doseže, kader se ne preveč, pa tudi ne pre¬
malo ne narase, kader namreč do petnajst ali k večim do šestnajst
komolcov perkipi. Ako je tedej reka previsoka, se predolgo ne
odteče, setev se zamudi in zemlja se tako vterdi, de žito ne more
veselo rasti in ob pravim času dozoreti; ali pa, če se temu na¬
sproti reka zadosti ne narase, se ne more po vsili krajih po po¬
trebi razliti, žito in druge rastline zavolj prevelike suse ne mo¬
rejo zeleneti, rasti in zoreti, — in to so pravi natorski uzroki ali
rodovitnosti ali nerodovitnosti Egiptovske dežele od nekdej. In
kdo bi neki zunej Boga vstani bil prejpovedati ali bo prihodno leto
rodovitno ali nerodovitno, ker po človekovo misliti noben cIo vedil
ni, ali se bo reka po zgorej spomnjeni meri narasla ali ne.

Ker tedej nedolžni Jožef vpričo kralja in vsili zbranih kralje¬
vih dvornikov prihodnost štirnajsterih let tako priprosto, na ravnost,
brez pogojev in brez vse Egiptovskim razlagavcam sanj navadne
zvijače pove, se iz tega očitno vidi, de je bil Bog na posebno
vižo ž njim in de je v imenu božjim govoril.

33 — 36. Zdej naj se tedej kralj preskerbi z modrim
in pridnim možem.... ta naj si izvoli oblastnikov po vsili
krajih, in naj peti del perdelkov sedem rodovitnih let....
v žitnice spravi. in naj se (vse žito) perhrani za se¬

dem let prihodne lakote.... de dežela od lakote konec ne
vzame. Sam Bog je Jožefa razsvetil ne pa njegova samoprid-
nost, de je kralju ta modri svet dal, ker dosihmal po človekovo
misliti, še ni mogel vediti, h kakšni časti de gaje  bil milostljivi
Bog povzdigniti sklenil, in ako bi si bil ravno po sanjah, ki jih
je imel, kej taciga misliti vtegnil, hi se v  bilo vender le samo po
volji in razsvetljenju božjim primerilo. Če dalje pomislimo, kako
brezskerbni in clo nemarni de so večidel ljudje rodovitnih dežela bili,
si v bogatih in rodovitnih letih živeža za hude in nerodovitne čase
s pametno skerbjo perhraniti, se lahko iz tega prepričamo, de je
Jožefov modri in pametni svet zares potrebin in vse hvale vredin
bil; sosebno ker je vse natanjko povedal, kako de se ima za hrano
skerbeti, ktere bodo v sledečih sedmerih nerodovitnih letih potre¬
bovali. ?

Ali je kralj peti del perdelkov sedmerih bogatih let od prebi-
vavcov Egiptovske dežele kupil, ali so mu ga mogli brez vsiga
plačila dajati? Več jih terdi, de so mu ga mogli zastonj odrajto-
vati in sicer zato, ker je že beržkone poprej navadno bilo deseti
del perderlkov kralju odrajtovati (glej I. Moz. 14, 20. — I. Kralj,
bukv. 8, 15. 17.), zatorej po njih mislih v teh silno bogatih letih


Poglavje XLI. 455

prebivavcam Egiptovske dežele clo ni težko delo namest desetiga
peti del perdelkov Faraonu dajati. Vender je pa misel tistih raz-
lagavcov verjetniši, kteri terdijo, de je kralj peti del perdelkov
od prebivavcov kupil, ako ravno za prav majhino plačilo, ker so
bile te leta neznano rodovitne, kar nam sosebno to poterdi, ker je
on shranjeno žito ob času lakote deželanam nazaj prodajal in jih
tako gladu in lakote vbranil.

Marsikteri bi vtegnil prašati, ali je peti del prihranjenih per¬
delkov lakoti nerodovitnih let zadostil? Gotovo je zadostil, ker
nerodovitnost dežele ni bila tako huda in strašna, kakor de bi ne
bilo clo nič raslo; ker jih je vender saj nekoliko med prebivavci
bilo, ki so si v rodovitnih letih živeža po izgledu kralja marljivo
prihranili, in se ga ob času lakote pametno poslužvali, in ker so
se ob draginji vsili zapravljivih in nepotrebnih jedi zderzali.

37—-41. Ta svet je bil Faraonu všeč, in vsim njego¬
vim služabnikam.Ter je rekel Jožefu: Ker ti je Bog

vse razodel.... bom li mogel najti modrejiga moža, in
tebi enakiga? Ti bodi čez mojo hišo, in vse ljudstvo naj
sluša povelje tvojih ust. Ko je bil kralj s svojimi slu¬

žabniki vred modro razlago sanj in pametin svet, kako de se ima
v bogatih letih za sledeče hude in nerodovitne perpraviti, iz Jo¬
žefovih ust zaslišal, mu ves zavzet čez toliko modrost reče: Ker
ti je Bog vse to razodel, kje bi neki moža najti zamogel tebi ena¬
kiga? Vzemi, prosim te, ti sam to veliko in važno skerb na-se
in bodi predpostavljen čez mojo hišo — čez vso Egiptovsko de¬
želo. — Ako so ravno Egipčani malikovavci bili, so vender vero¬
vali v vladarja in gospoda neba in zemlje, in so ga za praviga
Botra spoznaii, kterimu je vse stvarjeno podverženo, in kteri s
svojim duham in s svojo modrostjo marsikteriga tako obilno navda
in napolni, de je vstani prihodne reči in osodo ljudi natanjko prej-
povedati itd., česar nas tukej spomnjeno kraljevo ravnanje do ži-
viga prepriča, ker si on od praviga Boga in od Jožefa po stari
navadi Egipčanov ravno to misli in v djanju pokaže. Kar besede
zadeva: Vse ljudstvo naj sluša, povelje tvojih ust  jih nekteri pre¬
stavijo; Vse ljudstvo naj tvoje usta poljubi (kusnej v znamnje
pokoršine, kar se pa vender ne more lahko verjeti, ker ne vemo,
ni' je bilo celo ljudstvo k takimu poljubljenju perpušeno ali ne,
kader so kralje in druge predpostavljene volili; drugi jih presta-
'|J o:  Kader boš ti govoril, naj ti vse ljudstvo roko poljubi v znam¬
nje pokoršine, de hoče namreč natanjko spolniti, karkoli boš ti
zapovedal; še drugi jili pa tako umejo: Vse ljudstvo naj se na
! v °je povelje z orožjem previdi, v kterim pomeni se pa te besede
kar n e  morejo zastopiti, ker ni nikjer od vojske govorjenje. Pre¬
stavljanje in umenje teh besedi je pa zato toliko težavno, ker je
korenina Hebrejske besede išah , ki se tukej bere, tako temna, de
se c l° ne da z gotovostjo x*azjasniti.

* , 4<ž. In je snel perstan s svoje roke, in ga nataknil
. °zefu na roko; in gaje oblekel v drago oblačilo, ter mu
J e  djal zlato ketnico okoli vratu. Kraljevi perstan, kteriga
So Se  večidel tudi kakor pečatnika poslužvali, je bil od nekdej v

456

I’ e i' v e M o z e s o v e bukve.

jutrovi sosebno znamnje kraljeve oblasti in časti, in ravno tako je
bilo tudi drago oblačilo, s ktero je Faraon Jožefa obdaril, gotovo
znamnje kraljeve milosti; bilo je pa to oblačilo iz pavole storjeno,
ki je draga, imenitna in prav lepo bele barve, sosebno ktera se
iz drevesec, alj bolj prav, iz germovja dobiva, zatorej so se je
le samo kralj i, knezi in drugi predpostavljeni poslužvali in si 'iz
nje drage oblačila napravljali. Olepša Faraon Jožefa tudi z drago
zlato ketnico, ktera je tudi bila očitno znamnje kraljeve milosti in
velike časti.

43. In ga je rekel posaditi na svoj drugi voz, in...
klicati, de naj se pred njim vsi perklanjajo in vedo, de
je postavljen čez vso Egiptovsko deželo. S tem ravnanjem
je Faraon vsim Egipčanam hotel pokazati, de je Jožef njegov
pervi in nar imenitniši namestnik, de je on v časti in oblasti pervi
za njim, in de ga morajo vsi kakor njega častiti in mu pokorni
biti. Besedi: de naj se vsi pred njim perklanjajo  Aleksandrinci
niso prestavili; v Hebrejskim se pa bere abrek,  kar je po mislih
nekterih iz dveh besedi, namreč iz ab,  oče in iz rak,  nežno, šib¬
ko, majhino, zatorej po njih mislih beseda abrek  pomeni nežniga
majhniga očeta; imenovali so Jožefa očeta  zavolj njegove visoke
modrosti, nežniga  pa zavolj njegove mladosti, vender se ta misel
ne da opravičiti. Tedej imajo tisti veliko bolj prav, kteri besedo
abrek  izvodijo od korenine barak,  ki pomeni na kolena pasti, se
do tal perkloniti, in na tako vižo so od nekdej v jutrovi kra¬
ljem in drugim visim predpostavljenim čast in spoštovanje skazo-
vali, kakor se tudi tukej bere.

44. Tudi je kralj Jožefu rekel: Jez sim Faraon, to je,
kar je zapovedaniga, je po vsi kraljevi moči in oblasti sklenjeno
in ukazano. De Faraon  ni lastno ime, je že zgorej pogl. 12,15;
opomnjeno bilo. Nihče naj ne gane ne roke ne noge po vsi
Egiptovski deželi brez' tvojiga povelja. To je v primeri
rečeno, ter pomeni: Noben se nima prederzniti kaj zapovedati ali
kaj v občji namen važniga storiti, ako ti zato ne veš ali v to ne
pervoliš.

45. In.... gaje imenoval po Egiptovskim j eziku Ca f-
nat-Faaneah. Po spričevanju veliko starih in poznejših razla-
gavcov sv. pisma to ime prav za prav pomeni tistiga, kteri skrivne
reči in osodo ljudi razodeva, ali sanje pametno razlaguje, vender
je pa to ime ravno tako prav odrešenik sveta  prestavljeno, ker je
Jožef po modri razlagi sanj in po svoji pametni in veliki skerm
ne le Egiptovsko ampak tudi druge bližnje dežele velike nesreče
— grozovitne lakote rešel.

In mu je dal za ženo Asnato, hčer Putifarja duhovna
v Onu (Heliopoli). Tukej imenovan Putifar ni tisti viši pogin-
var kraljeve straže, kteriga služabnik je Jožef bil. in de je tem«
zares tako, nas sosebno to prepriča, ker je bil ta Putifar duhoven
in je v drugim kraju .ali mestu prebival. Mesto, v kterim je Pjd |la
duhoven bil, se z dvema imenama imenuje On  in Heliopol;  berzkon
so ga poprej On,  poznejši pa Heliopoli  imenovali; bilo je skorij
v sredi dežele med Nilo in Arabskim morskim zatokam sozidano.

Poglavje XLI.

457

46 — 49. Bil je pa trideset let star, ko je stal pred
kraljem.... in je obhodil vse kraje Egipta, in nastopilo
je sedem rodovitnih let, ter so v snope povezali vso že¬
tev in jo spravili v Egiptovke žitnice.... In je bilo tako

obilno žita, kakor peska ob morji. Marsikter bi vtegnil

prašati, zakaj Mozes leta Jožefove starosti tako natanjko šteje?
Zato nam jih natanjko pove, naj bi vsi vedili, koliko let de je bil
Jožef sužinj v Egiptovski deželi; bil je namreč ravno šestnajst let
dopolnil, ko so ga bratje prodali in zdej je bil trideset let star,
ko je pred kraljem stal in od njega k nar viši časti povzdignjen
bil; bil je tedej Jožef celih stirnajst let v Egiptovski sužnosti.
Popiše nam dalje Mozes Jožefove leta, naj bi vsi spoznali, kako
obilno dostikrat milostljivi in pravični Bog že na tem svetu tiste
plačuje, ki so veliko britkost in težav nedolžno preterpeti mogli;
zakaj živel je Jožef po prestanih težavah še osemdeset srečnih
let, ker je on še le umeri, ko je bil sto in deset let star.

Jožef je potem, ko ga je bil kralj v nar viši čast postavil,
naglo vse kraje Egiptovske dešele obhodil, je sam vse oskerbel
in napovedal, kako de imajo kraljevi služabniki žitnice napraviti,
žito shraniti in prihodnji lakoti v okom priti. Če je bil ravno Jo¬
žef po svojim rodu pastir (nomad), če se je ravno v očetovi hiši
večidel le samo z rejo živine in s pastirskimi opravili pečal, se je
vender v kratkim v Putifarjevi hiši, tudi kar obdelovanje in gleš-
tanje polja vtiče, tako naglo in popolnama zbrihtal in izuril, de
gaje Putifar tudi v tej reči višiga oskerbnika zvolil, in de je zdej
vstani bil vse podložne natanjko podučiti, kako de imajo za obilne
perdelke žita skerbeti, ga pametno shraniti in ž njim kupčevati itd.
Izrek: bije bilo žita kakor peska ob morji  pomeni zares veliko
— brezštevilno množico reči, od ktere je govorjenje. Spravili so
pa v žitnice žetev samo v snope povezano, zato ker se tako žito
po mislih skušenih mož veliko bolje in gotovši shraniti da, kakor
pa v golih zernjih in pa tudi zato, naj bi v nerodovitnih letih tudi
živina saj s potrebno pičo previdena bila.

50 — 52.  Bila sta pa Jožefu dva sinova rojena, pre¬
dnje lakota nastopila.... In je ime pervorojeniga ime¬
noval Manase, rekoč: Bog mi je dal pozabiti vsiga moji-
ga terpljenja in hiše mojiga očeta. In ime druziga je
]menoval Efraim, rekoč: Bog mi je dal rasti v deželi mo-
J 1 S a  ubožtva. Te besede se ne sinejo tako umeti, kakor de bi
ml Jožef svojiga očeta, svojih bratov in cele svoje sorodovine po¬

zabil;

ampak lastno ime pervorojeniga ga je vedno veselo in pri¬

jetno sosebne božje milosti in modre previdnosti opomnilo, ker je
.®S zares na čudovitno vižo vse tako modro in po očetovsko ober-
u *l, de je Jožef odsihmal vse krivice, ki so mu jo njegovi bratje
morili, in nar zoperniši osode, ki so mu jo bratje naklonili, prav
Jaliko i" "— 1 - - 1 1 — 1  - ~~ im~  ——>-• -j

-Mn popolnama pozabil, kar lastno ime Manase  poterdi,
orenine naša , ki pozabiti pomeni.

od

^ -ivi jju/jauui um eni«

I’od deželo ubožtva ali terpljenja, kakor se v Hebrejskim bere,
se mora Egiptovska dežela umeti, kjer je Jožef dolgo časa velike
111  nevarne skušnjave imel, in veliko Mtkiga in težavniga prestati

458

P e r v e M o z e s o v e bukve.

in preterpeti mogel, zatorej imenuje drugorojeniga sinu Efrairn  od
korenine fara , ki pomeni: se množiti, rodovitin biti, rasti itd.,
ker ga je Bog po prestanih težavnih britkostih veselo rasti bla¬
govolil.

53 in 54. Ko je tedej preteklo sedem rodovitnih
let.... je nastopilo sedem nerodovitnih let.... i n 1 a-
kotaje bila po vsih deželah; po vsi m Egiptu paje bilo
dosti kruha.  Osmo leto je že bilo nerodovitno, kakor je bil Jo¬
žef Faraonu prejpovedal. Nilna voda se v tem in sledečih letih
ni tako narasla, de bi se bila ž njo cela Egiptovska dežela dovelj
namočiti zamogla, ker o spomladanskim času vEtjopii ni clo nič de¬
ževalo, in vender se mora rodovitnost Egiptovske dežele le takimu
deževanju perpisovati; in ker tudi po družili bližnjih deželah, ka¬
kor v Arabii, vKananeji itd. ni navadno deževalo, zatorej je tudi
v teh leto nerodovitno bilo, tedej živeža pomanjkovalo; v Egiptu
pa vender še clo nobeniga pomanjkanja ni bilo zavolj modre in pa¬
metne skerbi Jožefove, kakor je zgorej spomnjeno {lilo.

55 — 57. In ko je tudi Egiptovska dežela stradati
začela, je ljudstvo k Faraonu vpilo in živeža prosilo;
on pa j im j e odgovoril: Idite k Jožef u.... Jožef je od-
perl vse žitnice.... In iz vsih dežel so v Egipt hodili
živeža kupovat....  Zdej se je še le blagoslov Jožefove raz¬
lage sanj in njegove pametne in modre skerbi stran shranenja žita
prav lepo in očitno pokazal, zdej ga še le sploh vsi s hvaležnim
sercam odrešenika sveta imenujejo, ko je lakota čez dalje hujši in
silniši perhajala; vender pa Jožef žitnic tako dolgo ne odpre, dok¬
ler se niso Egipčani per kralju oglasili in ga potrebniga živeža
prosili. Zdej jim on kakor škerbljivi oče žitnice odpre, jih za
prav majhino ceno s potrebnim živežem previdi, in jih hude in ne¬
srečne lakote obvarje; Jožef pa ne skerbi samo za prcbivavce
Egiptovske dežele, ampak previdi tudi vse, ki so iz druzih bliž¬
njih dežela prišli v veliki sili živeža prosit, za pravično in pošteno
plačilo s potrebnim žitam in jih tako lakote reši. l J o očetovo je
on vsim vse oskerbel, karkoli je v njegovi moči bilo; on se je pa
tudi po volji božji za to modro in pametno skerb ne le per Egip*
čanih ampak tudi per vsih bližnjih ljudstvih in zarodih velike hva¬
ležnosti in velikiga zasluženja vdeležil.


Poglavje XXII.

Zapopadik.

Jakob posije svoje sinove zunej Benjamina v Egipt žita kupit.
Jožef jih spozna, ojstro ž njimi govori, in se dela, kakor de bi njih
poštenju ne zaupal dosti. Cez tri dni jim v njih deželo nazaj popotvati
dovoli; vender jim povedati pusti, de hoče Simeona tako dolgo per sebi
obderžati, dokler ne bodo svojiga nar mlajšiga brata seboj perpeljali.
In v to njih oče kratko nikakor noče pervoliti.

l. & o je pa bil Jakob slišal, de je v Egiptu žito na pro¬
daj, je djal svojim sinovam: Zakaj se obotavljate?

2. Sim slišal, de je v Egiptu žito na prodaj; torej idite tje
in kupite ga, kolikor nam ga je treba, de se preživimo
in lakote ne umerjemo.

3. Tedej je deset Jožefovih bratov v Egipt šlo žita nakupit,
d. Benjamina pa je Jakob doma obderžal; (er je djal nje¬
govim bratam: Vtegnilo bi se mu po poti kaj hudiga na-
ključiti.

Oni so tedej v Egiptovsko deželo prišli z druzimi, ki so
šli kupovat; zakaj lakota je bila v Kananski deželi.

6. In Jožef je bil poglavar v Egiptovski deželi, in po nje¬
govim povelji se je ljudem žito prodajalo. Ko so se te¬
dej njegovi bratje bili pred njim perklonili,

'• ko jih je bil spoznal, je ž njimi kakor z neznanimi
ojstro govoril, ter jih vprašal: Od kod ste prišli? Od¬
govorili so: Iz Kananske dežele, potrebniga živeža na-

s h upit -

"a desilih je on svoje brate spoznal, ga oni vender niso
spoznali.

In se je spomnil sanj, ki jih je nekdej imel, ter jim je
rekel: Ogleduhi ste; deželo ogledovat ste prišli, kje de
... ,i e  slabji.

Odgovorili so mu: Gospod! temu ni tako, ternuč prišli
so tvoji hlapci živeža nakupit.

460 Perve Mozesove bukve.

11. Vsi smo sinovi eniga moža; v mira pridemo, in tvoji slu¬
žabniki ne mislijo nič hudiga početi.

12. Drugači je, jim je odgovoril, prišli ste ogledovat, kje
de je dežela nar manj obvarovana.

13. Oni so pa rekli: Nas tvojih hlapcov je dvanajst bratov;
smo sinovi eniga moža v Kananski deželi; nar mlajši je
per našim očetu; eniga pa ni več.

14. To je, kar sim rekel; ogleduhi ste.

15. Zdej hočem nad vami resnico spoznati; kakor res kralj
živi, ne pojdete od tod, dokler vašiga nar mlajšiga bra¬
ta ne bo.

16. Torej pošljite eniga zmed vas, in naj ga perpelje; vi pa
bote ta čas v ječi, de se skaže, kar ste govorili, če je
res ali ne; tode kakor res kralj živi, ogleduhi ste.

17.  On jih je tedej ukazal na tri dni v ječo djati.

18. Tretji dan pa jih je pustil iz ječe perpeljati, in jim je re¬
kel: Storite, kar sim govoril, in bote živeli; zakaj bo¬
jim se Boga.

19. Ako ste pošteni, naj ostane eden vas bratov v ječi
zvezan; vi pa idite in nesite domu žito, ki ste ga
kupili,

20. In perpeljite k meni svojiga nar mlajšiga brata, de spoz¬
nam resnico vaših besedi, in de odidete smerti. Storili
so, kakor je rekel; I. Moz. 43, 5.

21. Ter so eden drugimu rekli: Po zasluženji to terpimo;
nad svojim bratam smo se pregrešili, ker smo vidili brh¬
kost njegove duše, ko nas je lepo prosil, in ga nismo
uslišali; zato je ta nadloga nad nas prišla.

22. Ruben pa jim je odgovoril: Ali vam nisim rekel, ne pre¬
grešite se nad mladenčem? tode me niste poslušali. Zdej
se njegova kri terja. i. Moz. 37, 23.

23. Niso pa vedili, de jih Jožef razume, zakaj po tolmaču
je ž njimi govoril.

24. Jožef se je tedej nekoliko od njih obernel (proč šel) h'
se jokal; ter je nazaj prišel in ž njimi govoril.

25. In je vzel Simeona, in ga je vkazal v pričo njih zve¬
zati; in služabnikam je rekel njih Žaklje z žitam napol¬
niti, in slehernimu dnarje v Žakelj nazaj djati, in jim se
brešna dati na pot, in so tako storili.

26. In so žito svojim oslam naložili, ter se podali na pot.

27.  In ko je eden zmed njih svoj Žakelj odvezal, de bi v

Poglavje LXII. 461

kerčmi živini zobati dal, je na verhu Žaklja dnarje
vgledal,

28. Ter je rekel svojim bratam: Dnarji so mi bili nazaj dani;
glejte! v Žaklji so. In so ostermeli in se prestrašili, in
edin drugimu djali: Kaj je to, kar nam je Bog storil?

29. In so prišli do Jakoba svojiga očeta v Kanansko deže¬
lo, in so mu vse povedali, kar se jim je bilo pergodilo,
rekoč:

30. Gospod dežele je z nami terdo govoril, in nas je imel
za ogleduhe dežele.

31. In mi smo mu odgovorili: Mirni ljudje smo, in ne misli¬
mo nič sovražniga.

32. Dvanajst bratov nas je, rojenih od eniga očeta; eniga ni
več; nar mlajši je per našim očetu „v Kananski deželi.

33. In nam je rekel: Po tem bom spoznal, de ste mirni; eni¬
ga svojih bratov pustite per meni, ter vzemite živeža,
kolikor ga je za vašo družino treba, in pojdite proč;

34. Ter perpeljite k meni svojiga nar mlajšiga brata, in bom
spoznal, de niste ogleduhi; in bote nazaj dobili tisti—
ga, ki je v ječi; in vam bo perpušeno kupiti, kar bote
hotli.

35. Ko so to dopovedali in žito iz Žakljev izsuli, je slehern
svoje dnarje najdel zavite na verhu Žaklja; in vsi so se
prestrašili.

36. Jakob njih oče pa je rekel: Ob vse otroke me bote per-
pravili; Jožefa ni več; Simeon je v ječi; še Benjamina
mi hočete vzeti. Vse te nesreče me sadenejo.

3*. In Ruben mu je odgovoril: Umori moja dva sina, če ti
ga ne perpeljem nazaj, v moje roke ga izroči, in jez ga
hočem spet pred tebe postaviti.

38. On pa je djal: Moj sin ne bo z vami tje hodil; brat mu
je umeri in sam je ostal; ko bi se mu kaka nesreča per-
merila v deželi, ki va-njo greste, bi moje sive lase od
žalosti pod zemljo spravili.

462

Perve Mozesove bukve.

Razlaga XLH'r poglavja.

1 in 2. Ko  je pa bil Jakob slišal, de je v Egiptu
žito na prodaj, je djal svojim sinova m: Zakaj se obo¬
tavljate?.... idite tj e in kupite žita.... de se preži¬
vimo in lakote ne uinerjemo. Ko so bile tudi v Kananski
deželi za volj pomanjkanja potrebniga dežja nerodovitne leta na¬
stopile in ko je jelo živeža silno zlo zmanjkovati in je lakota od
dne do dne hujši prihajala, so se Jožefovi bratje jeli zbirati in
posvetovati, kaj de bi bilo v tej silno veliki stiski storiti, in kako
de bi sebi in vsim svojim nar ložej in nar pametniši potrebniga
živeža oskerbeli; vender se pa niso mogli v sklepu zediniti in si
sredkov kako v tej veliki nesreči pomagati omisliti; zatorej so eden
druziga pogledovali in eden od druziga dobriga in pametniga sveta
pričakovali. Zato jim njih oče Jakob v tej dvombi prav koristen
svet da, rekoč: Nikar ne obupajte, ampak idite v Egipt in tam
nam potrebniga žita v živež nakupite, ker je v Egiptu, kakor sim
slišal, če so lili tudi tam nerodovitne leta, dovolj žita shranjeniga,
ki se ne le prebivavcam Egiptovske dežele, ampak tudi ptujim za
pošteno ceno prodaja. V Hebrejskim se bere namest žito proda¬
jati,  žito lomiti , zakaj kupi žita so se po razprodaji kakor kruli
lomili, to je, zmanjšuvali.

3 in 4. Tedej je deset Jožefovih bratov v Egipt
šlo žita nakupit. Benjamina pa je Jakob doma obder-
žal; terje djal:... Vtegnilo bi se mu po poti kaj hudi-
ga naključiti.  Ker si Jožefovi bratje niso upali svojim hlapcam
tovorskih žival in za oskerbljenje žita potrebnih dnarjev izročiti,
zatorej se sami z druzimi prebivafci Kananske dežele zedinjeni
na to važno popotvanje podajo; podajo se pa v družbi družili, ker
je popotvanje po teh pušavnih krajih zares nevarno bilo sosebno
ob času velike lakote. Zakaj de Jakob Benjamina z njegovimi
brati popotvati ne pusti, so prestavljavci sv. pisma raznih misel.
Aleksandrinci terdijo, de ga Jakob zato ni pustil, ker se je bal,
de bi Benjamin na poti ne zbolil; vKaldejski prestavi se pa berc:
Iz strahu, de bi ne umeri; vender se pa prestava v naši Vulgat'
pomenu Hebrejske besede še nar bolj prileže, namreč: Vtegn® 0
bi se mu na poti kaj hudiga naključiti. Imel ga je Jakob kak« 1
Rahelniga sinu nar raji, zatorej mu je bil Benjamin nar veci m
nar slajsi tolažba v njegovi sivi starosti. ,

5 in 6. Oni so tedej v Egiptovsko deželo prišli z
druzimi.... zakaj lakota je bila v Kananski deželi, j 1 '
Jožef je bil poglavar.... in po njegovim povelji  sej 1 ,
ljudem žito prodajalo.  Ko bi ne bilo pomanjkanja živeža P
celi Kananski deželi, bi gotovo Jožefovi bratje z druzimi vred®
bili v Egipt popotvali žita kupovat, ampak v domači deželi j* 1
bili od svojih bližnjih sosedov kupili; vender se je po previdno
božji tako zgoditi moglo, naj bi se vse v djanju natanjko spolni j
kar je po volji božji stran Jožefa in cele Jakobove liiše sklenj


/

Poglavje XLTT.

463

niga bilo. Jožef je bil nar viši zapovednik, kar razdelenje in raz¬
prodajo shranjeniga žita vtiče, njegoviniu povelji so vsi drugi
oskerbniki podverženi bili in so se mogli po njem ravnati, zatorej
so mogli ti vselej Jožefovo dovoljenje imeti, kaderkoli jih je več
zbranih živeža nakupit prišlo, ali jim smejo žita dati ali ne, zra-
vin tega so ga tudi mogli za svet prašati; koliko in po kteri ceni,
In ravno to povelje je po previdnosti božji perložnost dalo, de so
Jožefovi bratje pred njega prišli.

7 — 41. I£o so se tedej njegovi bratje bili pred njim
perklonili, in ko jih je bil spoznal, je ž njimi.... oj-
stro govoril.... pa oni... ga vender niso spoznali....
ter jim je rekel: Ogleduhi ste.... Odgovorili so mu:
Gospod! temu ni tako.... Vsi smo sinovi eniga moža; v
miru pridemo....  Gotovo se je Jožef, ko so se bili bratje pred
njim kakor pred poglavarjem Egiptovske dežele iz velikiga spošto¬
vanja do tal perklonili, šponmil sanj I. Moz. 37, 7—9.

De pa Jožef svoje brate naglo spozna, se ni čuditi; zakaj bili
so, ko je bil v Egipt v sužnost peljan, že skorej vsi odrašeni, in
kader je človek odrašen, se ne spremeni več lahko tako, de bi se
ne dal spoznati; zravin tega jih je tudi po jeziku in po oblačilih
spoznal, de so iz Kananske dežele; temu nasproti bratje niso Jo¬
žefa spoznali; zakaj mladeneč je bil od njih v sužnost prodan, in
zdej ga pervikrat kakor odrašeniga moža v nar boljših letih vidi¬
jo; spremenijo se pa mladenči, kader možko starost dosežejo, do¬
stikrat tako močno, de jih, če jih dolgo časa nismo vidili, komej
ali clo ne spoznamo, kakor se tudi tukej od Jožefovih bratov bere
in to tolikanj več, ker je Jožef ž njimi v Egiptovskim jeziku po
tolmaču govoril, se ni več domačih ampak Egiptovskih oblačil
poslužval, se v vsim svojim obnašanji po šegi Egipčanov ravnal,
>n ker si clo niso misliti vstani bili, de bi ta mogočni in imenitni
gospod — tako rekoč pervi vladar cele Egiptovske dežele biti za¬
legel ravno tisti njih mladi brat, ki so ga iz gole nevošljivosti po
krivično prodali.

Zakaj se Jožef svojim bratain ni koj razodel? Zato de bi se
Prepričal, ali so še tako nevošljivi, kakor so poprej bili, kar bi

očitno pokazali, ako bi bili z Benjaminam ravno tako kakor z
Jožefam ravnali, in se ne bili po bratovsko za-nj potegvali, ko
S a  je hotel per sebi obderžati; naj bi on s tem svojim ravnanjem
s P°znal, ali se tega kesajo ali ne, kar so ž njim storili in kar so
11111  po krivici naklonili, in naj bi po tem ravnanju tudi zvedil, ali
' sv °jiga očeta spoštujejo in ljubijo ali ne; ojstro pa tudi ž njimi
jpvon in ravna, naj bi jih saj nekoliko za krivico strahoval, ktero
|° \  svoji nevošljivosti storili. Celo Jožefovo obnašanje do bra-
ov nil *° ? modro in vse hvale vredno.

12 in 13. Drugači je, jim Jožef odgovori, prišli ste
jgjedovat.... Oni so pa rekli: Nas tvojih hlapcov je dva-
U Jst bratov.... nar mlajši je per našim očetu; eniga  pa
1 ve č. Kar tukej Jožef pričo svojih bratov terdi, se ne more

in  ae smp 1 o rr -»-»/-» r.h..rtlrrvVro ni a  imcmntroll Iroi* Tnr7of nr  n i i m J rimno

464

Perve Mozesovc bukve.

toženi in natolcovani, postavim: če se ne boš zatoženiga pregreška
zadosti opravičil, boš taistiga kriv spoznan in za-nj ojstro straho¬
van. Kako ste tedej vstani, je hotel s temi besedami Jožef reči,
se popolnama opravičiti, de v resnici niste ogleduhi Egiptovske
dežele? Tudi je zato tako ž njimi govoril, naj bi jih s tem tako
rekoč persilil, mu odkritoserčno povedati, kar je od svojiga očeta
in Benjamina pred vsim drugim zvediti želih Ravno tako se je
tudi Jezus delal, ko se je dvema učencama na poti perdružil, ka¬
kor de bi hotel še dalje popotvati, naj bi jima perložnost dal, ga
v gostivnico povabiti in ga per lomljenji kruha spoznati. — Od Jo¬
žefa mu nič druziga ne povedo, kakor de ga ni več, to je, de je
umeri, ker so se dopernešene krivice sramvali in beržkone clo
tudi bali, de bi zavolj nje kaznovani ne bili.

14 — 20. To je, kar sim rekel: ogleduhi ste.... kakor
res kralj živi, ne pojdete od tod, dokler vašiga nar mlaj-
šiga brata ne bo. Torej pošljite eniga zmed vas, in naj
ga perpelje.... de se skaže, kar ste govorili.... On jih
je tedej ukazal na tri dni v ječo djati. Tretji dan pa....
jim je rekel: Storite, kar sim govoril, in bote živeli; za¬
kaj bojim se Boga.... naj ostane eden vas bratov v ječi

zvezan; vi pa idite in nesite domu žito_in perpeljite k

meni svojiga nar mlajšiga brata. Ker Josef pred vsim

družim želi svojiga brata Benjamina prej ko je mogoče viditi, zatorej
od pričujočih bratov ojstro terja, mu ga naglo perpeljati. S tem, jim
reče, bote očitno pokazali, de ste pošteni, de niste ogleduhi, če
naglo natanjko spolnite, kar od vas terjam; če pa tega ne spol¬
nite, vas zagotovim, de ne bote Egiptovske dežele zapustili in de
vas bom kakor deželi nevarne ogleduhe ojstro pokoriti dal; zakaj
kakor gotovo kralj živi, ravno tako gotovo se bo zgodilo, kar
vam žugam, — s temi besedami tedej poterdi Jožef to, kar jim
je govoril in žugal. Iz tega se pa tudi vidi, de se je Jožef v
vsim svojim obnašanju po šegah Egipčanov ravnal; poterdvali so
pa Egipčani in razne druge ljudstva svoje obljube ali svoje žu-
ganje z življenjem kraljev in so tudi večidel per življenju kralja
persegvali, česar nas zgodovinske pripovedke starih in poznejših
časov zagotovijo. V znamnje svoje ojstrosti, svoje moči in oblasti
jih pusti tri dni’ v ječo vreči, potem se jih usmili in jih tolaži in
zagotovi, de se nimajo nič hudiga bati, ako bodo dopovedan po"
goj brez vstavljanja spolnili, in temu zadostili, kar od njih Imeti
hoče. Ker so se bratje prepričali, de niso vstani drugači žugam
ojstrosti oditi, pervolijo zadnjič v Jožefov pogoj, če ravno s te¬
žavnim in britkim serčam, ker so dobro vedili, kakšno britkost de
bodo s tem terjanjem svojimu očetu naklonili, in kako nerad se Im
Jakob v to vdal. In še le po te storjeni obljubi Jožef svoje brate
zunej Simeona v njih domovino s potrebnim žitam previdene P°'
potvati pusti.

21 in 22. Ter so eden drugimu rekli: Po z a služenji
to ter p im o; nad svojim bratam smo se pregrešil !•••••
R u b e n pa jim je odgovoril: Ali vam n i s i m rekel, n
pregrešite se nad mlad en čem .... Zde j se njegova k r

Poglavje XIJT.

465

terja. Kar je Jožef s svojim ojstrim ravnanjem doseči hotel, se
je izšlo. Kesajo se bratje dopernešene krivice, in pričujočo ne¬
srečo za posebno maševanje in šibo božjo spoznajo in imajo, za¬
torej svojo sedajno britko osodo milosti božji izroče in jo s po¬
nižnim in poterpežljivim sercam na-se vzamejo in v imeni božjim
preneso. Se bolj jih pa v serce zaboli, ko jim Ruben začne njih
krivično djanje očitati, ker z dej spoznajo, kako zlo in gerdo so
se s svojim neusmiljenim ravnanjem nad svojim bratam Jožefam pre¬
grešili. Od nekdej so tedej v božje maševanje nedolžno prelite kervi
ali družili krivično dopernešenih djanj verovali, kakor se iz Kaj¬
nove, tukej spomnjene in raznih druzih svetopisemskih zgodeb vidi.

33 — 25 .  Niso pa vedili, de jih Jožef razume.

Jožef seje tedej nekoliko od njih obernel in seje jo¬
kal; ter j e nazaj prišel.... in je vzel Simeona, in ga
je ukazal vpričo njih zvezati; in slušabnikam je rekel
njih Žaklje z žitam napolniti, in sle h ernimu dnarj e v
Žakelj nazaj djati, in jim še brešna dati na pot....  Ker
so večidel kralji, njih namestniki in drugi viši predpostavljeni s
ptujci sosebno, če so kaj prosit prišli, zavolj svojiga veličanstva
po tolmačih govorili, zatorej tudi Jožef s svojimi brati tako govori
sosebno pa zato, de bi ga ne spoznali. V serce Jožefa gane in
in mu veliko veselje dela, ko se sam do živiga prepriča, kako
zlo se dopernešene krivice kesajo, od veselja in usmiljenja se ne
more dalje solz zderžati, zatorej proč od njih stopi in se milo jo¬
ka; vender se jim še ne da spoznati, ampak k njim nazaj pridši
zopet ž njimi kakor s ptujci terdo govori, in pusti pričo njih Si¬
meona zvezati. S Simeonam tedej Jožef nar ojstrejši ravna, zato
ker je Simeon z Jožefam nar bolj neusmiljeno ravnal in on pervi
svetuje svojim bratam ga umoriti, in ker je že poprej ravno tako
neusmiljeno s Sihemljani ravnal, kakor je zgorej spomnjeno bilo.
Ivo seje  to z brati godilo, Jožef svojim služabnikam zapove, Žaklje
bratov z nar boljšim žitam napolniti in za plačilo žita namenjene
dnarje v verh Žakljev nazaj djati; stori pa on to iz otročje lju¬
bezni do svojiga očeta, ker je bil vse te darila svojimu očetu in
njegovi hiši namenil; in tudi zato to storiti zapove, naj bi s tem
ravnanjem svojim bratam nove skerbi naklonil zavolj njih poprejš-
"jiga krivičniga djanja, ker si niso mogli razjasniti, kako de so
za žito odrajtani dnarji v njih Žaklje nazaj prišli. Tudi jih s po¬
sebnim popotnim živežem za ljudi in za živali previditi zapove,
na j bi bratje očetu namenjene darila brez vsih lastnih potroškov
srečno domu prinesli in naj bi jim na popotvanju treba ne bilo
zakljev odvezovati, iz njih potrebniga živeža jemati in naj bi se
zavolj še med polam najdenih dnarjev berž nazaj ne vernili, kar
Je gotovo Jožef s tem ravnanjem odverniti hotel.

36 — 28. In so žito svojim o s lam naložili, ter se
Podali na pot. In ko je eden zmed njih svoj Žakelj o d-
T e zal, de bi v kerčmi živini zobati dal, je na verhu

zakij a  dnarje vgledal.in so ostermeli in.... d j ali:

. Va ,j je to, kar nam je Bog storil?  Zgorej je bilo rečeno,
ae  je Jožef svoje brate z vsirn potrebnim živežem za ljudi in za

30 *

466

Perve Mozesove bukve.

živali previdil; tukej se pa bere, de je eden zmed bratov zato
Žakelj odvezal, naj bi živini zobati dal, kako se tedej to sklepa?
Dal je Jožef svojim bratam bolj slabo žito v zobanje na poti,
kteriga so pa ravno tako, kakor živež za domačo hišo v Žakljih za-
vezaniga nesli. Beržkone tedej tukej spomnjen brat po zmoti odveže
napčin Žakelj, in najde v njem nazaj dane dnarje. Zakaj so se
pa zavolj tega vsi bratje močno prestrašili in ostermeli? Zato ker
so si mislili, de se je to po zvijači zgodilo — de so bili namreč
dnarji nalaš v Žakelj nazaj djani, naj bi ložej eniga ali druziga
zmed njih tatvine obdolžili, in potem še ojstrejši kakor dosihmal
ž njimi ravnali; vender bratje tudi to britkost kakor poprejšne s
ponižnim sercarn in voljno prenesd in jo za kazin božjiga maše-
vanja imajo.

' 29  — 34. In so prišli do Jakoba svoji ga očeta v
Kanansko deželo, in so mu vse povedali, kar se jim je
bilo pergodilo ....  Jožefovi bratje svojimu očetu vse natanjko
povedo, karkoli je bil Faraonov namestnik ž njimi govoril: de jih
je namreč za oglediihe Egiptovske dežele imel, in kaj de imajo
storiti, de bi jih potem za mirne in poštene spoznal in de bodo
vstani svojiga v ječo verženiga brata oteti. Kaj taciga se ni bilo
nikoli ne Jakobu, ne njegovima očetu Izaku in tudi ne njegovimi!
dedu Abrahamu permerilo, de bi jih bil kteri nepoštene, nevarne
ali clo oglediihe imenoval, jih kakor take čertil in ognjusil; zakaj
poštenost je per pastirjih — per teh bogatih in imenitnih nomadih
vse veljala; lahko si je tedej potem takim misliti, kako močno de
je Jakoba v serce zabolelo, ko je bil iz pripovedovanja svojih si¬
nov zvedil, kako de Egiptovski kraljevi namestnik od njegovih
sinov misli in za kakošne nepoštene gerduhe de jih spozna in ima.

35 in 36. Ko so to dopovedali in žito iz Žakljev iz-
sul i, je slehern svoje dnarje n ajd el.... in vsi so se
prestrašili. Jakob.... paje rekel: Ob vse otroke me
bote perpravili.... Vse te nesreče me zadenejo.  Kakor
so se Jožefovi bratje po zgorej spomnjenim zavolj najdenih dnar-
jev močno prestrašili, ravno tako so tudi zdej vsi vtupej še bolj
ostermeli zavolj ravno tistih uzrokov, ki so zgorej povedani bili-
Nar britkejši je pa zdej za Jakoba bilo v Benjaminovo popotva-
nje pervoliti; zakaj bil je Benjamin po Jožefovi dozdevam srnerti
Jakobu zmed vsih njegovih sinov nar ljubši, zato ker je bil Ba-
helni sin in ker je bil prav krotkiga in 'pobožniga zaderzanja; ni¬
kakor on tedej ne more pervoliti, de bi ta njegov ljubček očetovo
hišo zapustil in v Egipt popotval.

37 in 38. In Bub e n mu je odgovoril: Umori moja
dva sina, če ti ga ne perpeljem nazaj.... On paje
djal: Moj sin ne bo z vami tj e hodil.... ko bi se mu ka¬
ka nesreča permerila.... bi moje sive lase od žalost*
pod zemljo spravili,  ltuben se ria vso moč trudi očeta pro'
govoriti, naj bi v Benjaminov odhod pervolil, on za-nj dober stoj 1 ?
on mu, če bi beseda mož ne bil, obljubi dati, kar mu je nar ljubs*
bilo — namreč svoja lastna sinova, naj bi se ojstro nad njima n ,a "
seval, če bi ne spolnil, kar obeta; vender je pa ta ponudba ne-

Poglavje XLII.

467

spametna bila in se ne da opravičiti; zakaj Ruben cIo ni mogel ve-
diti, de bo Benjamin na svojim popotvanju gotovo vse nesreče
obvarovan in kaj bi bilo neki Jakobu pomagalo, ako bi se bil on
nad nedolžnima sinovama maševal, ko bi bil Benjamin zares nesre¬
čen; vidi se pa tudi iz te ponudbe, de je Rubna velika sila lako¬
te gnala, Jožefu storjeno obljubo natanjko spolniti; ta stiska ga
je tedej persilila, očetu svoja lastna otroka v maševanje ponuditi,
kar je gotovo nespametno bilo.

Marsikteri bi vtegnil tukej prašati, zakaj de Jožef tako dolgo
časa ni cIo nič svojimu očetu povedati pustil, kje in koga de je?
Sploh se da na to vprašanje ob kratkim odgovoriti, de je on celo
svojo osodo previdnosti božji izročil, kar je gotovo po volji božji
bilo, in česar nas Jožefova zgodovina do živiga prepriča, ker ga
je sam Bog po svoji neskončni modrosti tako vodil, de je njegova
osoda zadnjič njemu, njegoviinu očetu in celi sorodovini k nar veči
časti in sreči perpomogla.

1

Poglavje

Zapopadik.

Jakob svoje sinove spet v Egipt pošlje, in Benjamina ž njimi
pusti. Jožef jih prijazno sprejme.

1. JV/ll  ed tem je lakota vso deželo zlo terla.

2 .  In ko je živež pošel, ki so ga bili iz Egipta pernesli, je

5.

rekel Jakob svojim sinovam: Pojdite zopet tje, in kupite
nam nekoliko žita.

3. Je odgovoril Juda: Uni mož nas je zarotil rekoč: Ne
bote vidili mojiga obraza, če ne perpeljete seboj svojiga
nar mlajiga brata.

4. Ako ga tedej pustiš z nami iti, pojdemo vkupej, in ti
bomo potrebniga nakupili.

Ako ga pa ne pustiš, ne gremo, zakaj mož nam je, ka¬
kor smo že večkrat povedali, ukazal rekoč: Ne bote
vidili mojiga obličja brez svojiga nar mlajšiga brata.
I. Moz. 48', 30.

Jim je rekel Israel: V mojo nesrečo ste to storili in mu
povedali, de imate še eniga brata.

7 .  Pa oni so mu odgovorili: Mož nas je zredama prašal po
naših sorodnikih; če oče živi? če imamo še kteriga bra¬
ta? in mi smo mu na ravnost odgovorili, kar nas je pra¬
šal. Smo li zamogli vediti, de bo rekel: Perpeljite svo¬
jiga brata seboj.

8. Na to je Juda svojimu očetu rekel: Pošlji mladenča z me¬
noj, de gremo in svoje življenje ohranimo, de ne unier-
jemo mi in naši otročiči.

6

9. Jez sim porok za mladenča; iz mojih rok ga terjaj.

ce

ga ne perpeljem nazaj, in ga ne postavim pred-te, bom
greha zoper tebe kriv vse žive dni. I. Moz. 44, 32.

10 .  Ako bi ne bili oprezovali, bi bili že v drugič nazaj prišlo

11 .  Israel, njih oče, jim je tedej djal: Če tako biti nioi'3}

Poglavje XL1II.

409

storite, kar hočete: vzemite v svojih posodah nar boljiga
sadja te dežele, in nesite možu daril, nekoliko hladila
(balzama) in medu, dišav in mire, pavčkov in man-
delnov.

12. In dvoje dnarje vzemite seboj; (to je) tudi tiste, ki sle
jih v Žakljih iiajdli, nazaj nesite; morebiti je bila kakšna
zmota.

13. Tudi svojiga brata vzemite, in idite k možu.

14. In moj Bog vsigamogočni vam daj per njem usmiljenje
doseči, de z vami nazaj pošlje vašiga brata, ki ga je
perderžal, in tega Benjamina; jez pa bom kakor brez
otrok.

15. Možje so tedej vzeli darila in dvoje dnarje, in Benjami¬
na, ter so šli v Egipt, in se postavili pred Jožefa.

16. Ko jih je bil ta vgledal in Benjamina ž njimi, je zapo¬
vedal svojimu hišniku, rekoč: Pelji može v hišo, zakolji
žival in gosti napravi; ker bodo opoldne z menoj jedli.

17. On je storil, kar mu je bilo zapovedano, in je može v
hišo peljal.

18. Tega so se vstrašili in so med seboj govorili: Blezo smo
zavolj dnarjev, ki smo jih zadnjič v svojih Žakljih domu
nesli, noter peljani, de na nas krivico zverne, in s silo
v sužnost spravi nas in naše osle.

19. Za tega voljo so že med vratmi k hišniku stopili,

20. In rekli: Gospod! prosimo, poslušaj nas: Ze poprej smo
prišli živeža kupit;

24. Ko smo ga bili kupili in v gostivnico prišli, smo svoje
Žaklje odvezali in na verhu Žakljev dnarje najdli; zdej
smo jih ravno toliko nazaj pernesli.

22. Tudi družili dnarjev smo seboj pernesli, de kupimo kar
je potrebniga; ne vemo, kdo bi nam jih bil v Žaklje
vtaknil.

23. On pa je odgovoril: Mir vam bodi; nikar se ne bojte;
vaš Bog, in Bog vašiga očeta vam je dal zaklade v
Žaklje; zakaj dnarje, ki ste mi jih dali, sim gotovo pre¬
jel. In je knjim Simeona perpeljal.

24. Ter jih je peljal v hišo in vode pernesel, in so si noge
umili; tudi je dal klaje njih oslam.

25. Oni so pa perpravljali darila, predin bi Jožef prišel opol¬
dne; zakaj bili so slišali, de bodo tam jedli.

26. Jožef je tedej v svojo hišo šel, in so mu pernesli darila,
ki so jih v rokah deržali, ter so se do tal perklonili.

470

Perve Mozesove bukve.

27 .  On pa jih je milostljivo pozdravil, in vprašal, rekoč: Je
vaš stari oče zdrav, ki ste mi bili pravili od njega? Ali
še živi?

28. Odgovorili so: Naš oče, tvoj hlapec je zdrav in še živi,
In so se perklonili in ga počastili.

29. Jožef pa je oči vzdignil, in vgledal Benjamina svojiga
praviga brata, ter je djal: Je li ta vaš mali brat, od
kteriga ste mi bili pravili? In je še rekel: Bog ti daj
vse dobro, sin moj!

30. In je ven hitel 5  zakaj užalilo se mu je bilo nad svojim
bratam, in solze so se mu bile vderle; ter je šel v svojo
stanico, in se je jokal.

31. I 11  ko si je bil obraz zmil, je nazaj prišel, se premago¬
val, in rekel: Dajte obed.

32. In so pernesli jedi, Jožefu posebej, in bratam posebej;
tudi Egipčanam, ki so per mizi bili, posebej; (jzakaj Egip-
čanam ni perpušeno jesti s Hebrejci; gnusilo bi se jim
nad takimi gostmi).

33. Njemu nasproti so jih posadili, pervorojeniga po njego¬
vim pervenstvu, in nar mlajšiga po njegovi mladosti. I 11
so se zlo čudili.

34. Ko so bili dobili od njega vsakteri svoj del, je Benjamin
nar večiga dobil; bil je pa petkrat veči, kot deli druzih.
In so ž njim pili (^obedvali) in so bili dobre volje.

Razlaga XLIIIt poglavja.

1 in 2 .  Med tem je lakota vso deželo zlo terla. In ko
je živež pošel.... je rekel Jakob svojim sinovam: Poj¬
dite zopet tj e, in kupite nam nekoliko žita. Pod deželo  se
tukej ne le Egiptovska ampak morajo se pod njo tudi sploh vse
bližnje umeti, ki jih je zavolj nerodovitnosti kakor Egiptovsko la¬
kota zlo terla. Če si veliko Jakobovo in družino njegovih sinov
pred oči postavimo, se gotovo ne bomo čudili, de jim je iz Egipta
pernešen živež tako naglo pošel, sosebno ker si Jakob in njegovi
sinovi clo mislili niso, de bi nerodovitnost Kananske zemlje tako
dolgo terpela, zatorej so se Jožefovi bratje po očetovi volji samo
za nekoliko časa s potrebnim živežem preskerbeli, in ravno teli
misel je bil Jakob, ko je v drugič svoje sinove v Egipt poslal?
ker clo vedil ni, de je Jožef Faraonu sedem hudih in nerodovitni!!
let naznanil; Jožef pa tega svojim bratam pervikrat ni hotel od¬
kriti, naj bi zavolj pomanjkanja živeža persiljeni bili v drugič v
Egipt priti, per kteri priložnosti se jim bo spoznati dal.

Poglavje XLIH.

471»

3 — 5. Je odgovoril Juda: Uni mož nas je zarotil
rekoč: Ne bote vidili mojiga obraza, če ne perpeljete se¬
boj svojiga nar mlajšiga brata. Ako ga tedej pustiš z
nami iti’, pojdemo vkupej.... ako ga pa ne pustiš, ne gre¬
mo.... Berzkone Juda tukej v imenu svojih bratov zato govori,
ker so mislili, de ga ima oče raji kakor njih druge, sosebno raji
kakor njegova dva starji brata Rubna in Levita, ker sta se mno-
goterno in gerdo pregrešila, kar jima Jakob tudi na svoji smertni
postelji očituje. Hotel je pa Juda s temi besedami v imenu svojih
bratov samo toliko očetu na znanje dati, de bi bilo namreč to njih
drugo popotvanje brez Benjamina ne le zastonj — brez prida, am¬
pak tudi clo za-nje zlo nevarno, ker bi se lahko vtegnilo zgoditi,
de bi jih kraljevi namestnik nič več nazaj popotvati ne pustil, če
bi natanjko ne spolnili, kar so mu bili slovezno obljubili, to je, če
bi Benjamina seboj v Epipt ne perpeljali.

6 in 7. Jim je rekel Israel: V  mojo nesrečo ste....
mu povedali, de imate še eniga brata. Pa oni so mu od¬
govorili: Mož nas je zredama prašal po naših sorodni¬
kih.... in mi smo mu na ravnost odgovorili..... Mislil si
je po teh besedah Jakob, kakor de bi bili njegovi sinovi v Egiptu
kraljevi m d namestniku veliko nepotrebniga, kar očetovo hišo in
sploh sorodovino tiče,povedali; nepotrebnigažlabranja jih tedej dolži
in ga za uzrok sedajne britkosti ima; vender se sinovi s tem pred
njim opravičijo, ker očetu odkrijejo, de so namreč persiljeni bili
število sorodnikov natanjko povedati, ker jih je kraljevi namestnik
med družim tudi stran tega vprašal itd.

8 — 10. Na to je Juda.... rekel: Pošlji mladenča

i‘  menoj, de gremo in svoje življenje ohranimo.

jez sim porok za mladenča. Ko Jakob poprej nikakor

ni hotel v Rubnovo prošnjo in poroštvo dovoliti, in ko je vender
od dne do dne lakota večji in hujši prihajala in ko je že zopet
cela Jakobova hiša v silno veliki stiski stran živeža  bila, začno
sinovi brez nehanja očeta prositi, naj bi vender Benjaminu ž njimi
popotvati perpustil, naj se vender njih in njegovih otročičev usmili,
de ne bodo vsi vkupej lakote pomerli, ker si clo ne morajo dru-
gnči pomagati, sebe in svoje smerti oteti. De hi pa oče hitrejši
>n ložej v njih prošnjo dovolil, se mu Juda poroka za mladenča
ponudi in mu v pričo vsih terdno obljubi, de hoče v krathim mla¬
denča zdraviga nazaj perpeljati itd. Imenuje tudi Juda, kakor
?gorej Ruben, svojiga brata 'Benjamina mladenča,  ako je ravno
z e odrašen bil, že v zakonskim stanu živel in otroke imel, ker so
od nekdej v navadi imeli, nar mlajši brate sorodovin vedno mla-
denče imenovati in klicati.

U — 14. Israel_jim je tedej djal: Ce tako biti

1110 ra, storite, kar hočete; vzemite.... nar boljiga
? a dja te dežele, in nesite možu daril....  in  dvoje dnar-
J e  vzemite seboj.... tudi svojiga brata.... In moj Bog

;••• vam daj per njem usmilenje doseči - jez  pa  bom

Kakor brez otrok. Juda v imenu svojih bratov zadnjič vender
Pregovori očeta Jakoba, de je zavolj silno velikiga pomanjkanja

472

Perve Mozesovebukve-

živeža svojim sinovam v drugič v Egipt popotvati dovolil; naj bi
se pa sinovi ložej usmiljenja kraljeviga namestnika vdeležili, jih
oče opominja nar boljših in nar lepših daril seboj vzeti; in de jim
pervikrat tega ni svetoval, se je zgodilo, ker si je mislil, de žito
sploh vsi prebivavci Egiptovske dežele prodajati smejo in de ga
bodo sinovi od njih nakupili. Kar darila tiče, so bile zares ime¬
nitne in sploh take, ktere Egiptovski deželi niso bile domače, za¬
torej so jih Egipčani visoko cenili. Od besedi ceri  ali cori nekol
in lot  je že v pogl. 37, 23—25. vediti potrebno povedano bilo,
Pod Hebrejsko besedo debaš  se tukej namest čbelniga medu bolj
prav tista sladkoba umeti sme, ki so jo iz na solncu posušeniga
grozdja napravljali in jo še napravljajo in sicer takole: Oblili so
vsahnjeno grozdje z vinam ali z vodo in so ga potem čez neko¬
liko časa oželi, in tako perdobljeni sok večkrat prekuhali zato,
de se je vterdil in taciga vterjeniga soka so se prav radi v pijačo
posluževali, ker so to vterjeno sladkobo z vodo razmočili, tako
tekočo storili, ji potem nekoliko kiselca perdjali, kar je prav pri¬
jetno v pijačo bilo, in so jo kakor med čebel tudi debaš  ime¬
novali. .In de se pod besedo debaš  nar bolj prav taka sladko¬
ba tukej ume,  nas sosebno to prepriča, ker je Jakob hotel
kraljeviga namestnika samo s takimi darili razveseliti, kterih
Egiptovska dežela ni bila bogata, ali jih clo ni imela, kar od
grozdja in vina, ne pa od bečel in bečelniga medu velja in se
terditi sme. Pod Hebrejsko besedo hotnim  sploh zastopijo sad
drevesa, ki se 'pistacija  imenuje, to je, prav žlahtne in imenitne
podolgaste orehe, ki so našim lešnjikam zlo enaki; vender tistim
še bolj prav damo,  kteri pod to besedo zastopijo pavčke ali da¬
teljne, to je, žlahtin sad drevesa palma imenovaniga, ktero je
nekdej tudi v Kananski deželi veselo raslo in obilin sad nosilm
Na Judatovo prošnjo Jakob svojim sinovam zadnjič tudi dovoli,
Benjamina seboj v Egipt vzeti; Bogu jih izroči in ga ponižno prosi,
naj bi njih popotvanje osrečiti blagovolil, in naj bi vse srečno na¬
zaj perpeljal, de bi ne bil taistih za vselej obropan.

15 — 17. Možje so tedej_šli v Egipt, in sej) o-

stavili pred Jožefa. K o j i h j e b il ta ugledal in B e n j a-
mina ž njimi, je zapovedal svojimu hišniku, rekoč:
Pelji može v hišo, zakolji žival in gosti napravi; ker

bodo... z menoj jedli . Beseda možje  pomeni tukej Jo*

žefove. brate, ker so sploh vse odrašene tako imenovali. Iz tukej
spomnjeniga se vidi, de je Jožef svoje brate to pot prijazniši ka¬
kor pervikrat sprejel; vender je na videz še vselej ž njimi terdo
in ojstro govoril. Spusti jih potem od sebe brez de bi jih bil sanl
k jedi povabil; tode naglo po njih odhodu svojimu hišniku zapo ve i
jih v njegovo lastno hišo peljati in jim clo ne perpustiti se. v tisto
gostivnico podati, v kteri so bili prenočili; zapove mu dalje go*! 1
napraviti, vender jim clo ne povedati, de bodo k njem povabljena
in ž njim vkupej jedli itd.

18 — 22. Tega so se vstrašili in.... že med vratw>

k hišniku... rekli... Že poprej smo prišli živeža ku¬
pit; ko smo ga bili kupili in v gostivnico prišli*  s 111

Poglavje XL1II.

473

svoje Žaklje odvezali in na verhu Žakljev dnarje naj-
dli.... ne vemo, kdo bi nam jih bil v Žaklje vtaknil. Ko
so bili bratje od Jožefoviga hišnika v njegovo hišo povabljeni, se
vsi močno prestrašijo, ker si nič druziga ne mislijo, kakor de bodo
tukcj ojstro sojeni stran v Žakljih najdenih dnarjev; zatorej temu
vse natanjko odkrijejo, kar se jim je bilo na njih pervim popot-
vanju primerilo, naj bi tako ložej miiost in odpušanje v tej za-nje
nesrečni reči zadobili. Če je pa ravno le en sam na poti svoj Ža¬
kelj odvezal in dnarje najdel, in drugi bratje še le, ko so bili do¬
mu prišli, se vender ne morejo zavolj perpovedovanja laži obdol¬
žiti, ker seje  v resnici tako zgodilo, ako ravno šo se tega ne¬
koliko časa poznejši prepričali. Kaj de se mora tukej pod dnarji
zastopiti, glej zgorej I. Moz. 23,14 in 15.

23 in 24. On pa je odgovoril: Mir vam hodi.... vaš
Bog.... je dal zaklade v Žaklje; zakaj dnarje.... sim
gotovo pr ej el.... Terjihjepeljalvhišo in vode p e r-
nesel, in so si noge umili....  — Bog vam je dal zaklade  —
te besede očitno pokažejo, de so Egipčani kakor je že spomnjeno
bilo, če so lih malikovavci bili, vender v vladarja neba in zemlje
verovali; zravin tega je pa tudi beržkone sam Jožef svojiga hiš¬
nika podučil v pravigaBoga verovati, ga častiti in moliti. Ne pove
pa hišnik Jožefovim bratam, kako in od koga de so jim bili dnarji
v Žaklje djani, ampak jih samo zagotovi, de se zavolj tega nimajo
clo nič bati.

25 — 31. Oni so pa perpravljali darila, predin bi
Jožef prišel....Jožef je tedej v svojo hišo šel....jih
je milostljivo pozdravil, in vprašal.... Je vaš oče
zdrav.... Odgovorili so: Naš oče.... je zdrav.Jo¬

žef pa je.... v g 1 e d a 1 Benjamina.... t e r j e d j a I: Je 1 i
ta vaš mali brat.... In je še dalje rekel: Bog ti daj

yse dobro, m oj sin! In je ven hitel-ter je šel v s v o-

jo stanico, in' se je jokal. In ko sije bil obraz z mil,
j„e nazaj prišel, se premagoval, in rekel: Dajte obed.
Se le zdej so bili Jožefovi bratje zvedili, de bodo per kraljevim
namestniku jedli; zatorej pernešene dari v roke vzamejo, s kterimi
ga je hotel njih oče obdarovati, in ko je bil k njim prišel ga bratje
v  svojim in očetovim imenu ponižno pozdravijo in se pred njim do
tal perklonijo, in tako so se natanjko spolnile sanje I. Moz. 37,7
9., ki jih je imel. Ko je bil Jožef iz celiga ravnanja svojih
bratov spoznal, de so zdej vsi drugačni, de se zares storjenih
krivic in hudobij kesajo, sosebno ko je svojiga brata Benjamina
aerčno in po bratovsko pogledal, se ni vstani dalje solz zderžati,
"i ker se še vender ni hotel per tej priložnosti svojim bratam
spoznati dati, zatorej jih hitro, kakor de bi še kej posebniga opra¬
li imel, zapusti, se v svojo ispo poda in od veliciga čuta in ve¬
selja joka, in ko mu je že ložej bilo in ko se je bil že milo zjokal,
se je zopet k bratam nazaj vernil in oskerbniku hiše zapovedal v
obed^ perpravljenih jedi pernesti.

32 — 34. In so pernesli jedi, Jožefu posebej, in
bratam posebej; tudi Egipčanam... posebej.....  'Nje-

474

Perve Mozesove bukve.

mu nasproti so jih posadili, pervorojeniga po njego¬
vim pervenstvu ,... In so se zlo čudili. Ko so bili do¬
bili... vsakteri svoj del, je Benjamin nar večiga do¬
bil. Jožefovi bratje so se nad vsim, kar se tukej godi, moč¬

no čudili. Čudili so se, de so jih, brez de bi jim bili povedali,
po redu starosti postavili, čudili' so se, de Benjamin od vsih jedi
petkrat več dobi, kakor drugi bratje, kar je posebno znamnje lju¬
bezni in časti bilo; zakaj v teh starih časih so tistim, ki sojih
pred vsim druziini pričujočimi sosebno častiti hotli, per gosteh po
dva, tri in še več del ene in ravno tiste jedi prejpoložili, kakor
se tudi tukej bere. Kar Egipčane tiče, so od netdej imeli svoje
lastne jedi in šege per obedvanju; kar je bilo tedej pastirskim za-
rodam dopušeno in navadno, Egipčani večidel niso jedli, sosebno
od mesa ne, ker so več sort žival kakor bogove častili in molili,
zatorej jim njih vera clo ni perpustila, se tacih žival v živež po¬
služevati. Tudi Jožef posebej je, ker je od nekdej navadno bilo
in je še v jutrovi večidel tako, de imajo prejpostavljeni svoje last¬
ne jedi — de posebej jedo, kakor se tukej bere.

Namest: In so ž njim obedvali in so dobre volje bili,
se v Hebrejskim po čerki bere: In so pili in se vpijaniliž
njim,  kar se pa vender ne sme v tem pomenu umeti; zakaj ni se
vpijanil ne Jožef zavolj svojiga pobožniga življenja in zavolj velike
časti, kakor kraljevi namestnik, tudi se niso vpijanili Jožefovi
bratje zavolj velikiga spoštovanja in strahu do kraljeviga namest¬
nika. Pod besedo piti  se tedej potem takim nar bolj prav vsa po¬
trebna pijača in jedi per gostii zastopijo, in pravi pomen teh be¬
sedi je sledeči: In so jedli in pili do sitiga, in so prav dobre
volje bili.

Poglavje XLIV.

Zapopadik.

Jožef pusti svoje brate nazaj popotvati, vender jih na njegovo
povelje kmalo na poti dojdejo in tatvine obdolže. Ker Benjamina tatvine
previžajo, Jožef žuga ga kakor sužnja per sebi obderžati. Juda po¬
nižno prosi za njegoviga brata in se ponudi namest njega Jožefov su-
žinj biti.

1. ^UFožef pa je svojimu hišniku zapovedal, rekoč: Napolni

jim Žaklje z žitam, kolikor ga gre va-nje, in deni sle¬
hernimi! dnarje na verh Žaklja.

2. Mojo sreberno kupo pa in dnarje za žito položi na verh
v Žakelj nar mlajšiga. In tako se je storilo.

3. Ko se je dan zaznal, so jih odpravil z osli vred.

4. Ko so že bili iz mesta prišli in se nekoliko oddalili, je
Jožef svojiga hišnika poklical in mu djal: Vzdigni se in
hiti za možmi, in ko jih dobiš, jim reci: Zakaj ste do¬
bro s hudim povernili?

5. Kupa, ki ste jo vkradli, je ravno tista, iz ktere moj
gospod pije in po kteri on prerokuje; grozno hudo ste
storili.

6. Storil je, kakor mu je bil zapovedal. In ko jih je bil
došel, jim je vse zverstama govoril.

'Odgovorili so: Zakaj naš gospod tako govori, de bi bili
mi, tvoji služabniki, tako hudobijo dopernesli?

& Dnarje, ki smo jih naverhu v Žakljih najdb, smo iz Ka-
nanske dežele tebi nazaj pernesli; bi le moglo iz tega
slediti, de smo zlata ali srebra iz hiše tvojiga gospoda
(  vkradli ?

9* Per kterimkoli tvojih hlapcov se bo najdlo, kar išeš, ta
naj umerje, in mi drugi bomo sužnji svojiga gospoda.

Pk Naj se zgodi po vaši besedi; per kterimkoli se bo najdlo,
on bodi moj sužinj, vi drugi ste pa nedolžni.

476

Pervo Mozesove bukve.

11 .

12 .

13 .

14 .

15 .

16 .

17 .

18 .

19 .

20 .

21 .

22 .

23 .

24 .

25 .

26 .

Tedej so hitro djali Žaklje na tla, in slehern je svojiga
odvezal.

Ter jih je preiskoval, začenši per nar starjim do nar
mlajšiga, in je najdel kupo v Benjaminovim Žaklji.

Oni so pa svoje oblačila pretergali in so spet osle oblo¬
žili, in se vernili v mesto.

In Juda je šel naprej s svojimi brati k Jožefu (ki je še
ravno na tistim mesti bil} in so se vsi ob enim pred njim
na zemljo vergli.

On jim je djal: Zakaj ste to storili? Ali ne veste, de
ga v vednosti vganjvati (prerokovati} meni ni enakiga?
Juda mu je djal: Kaj hočemo reči svojima gospodu? ali
kaj odgovoriti? ali s čim se izgovarjati? Bog je najdel
krivico nad tvojimi hlapci. Glej vsi smo sužnji svojiga
gospoda, mi in on, per kterim se je kupa najdla.
Odgovoril je Jožef: Kratko nikar ne morem tega storiti;
kteri je kupo vkradil, tisti bodi moj sužinj; vi pa idite
prosti k svojimu očetu.

Juda pa je bliže j stopil, in je serčno djal: Te prosim,
gospod moj! naj govori tvoj hlapec besedo na tvoje ušesa,
in ne jezi se nad svojim hlapcam; zakaj ti si za kraljem

Moj gospod. Unikrat si vprašal svoje hlapce: Ali imate
očeta, ali brata?

In odgovorili smo tebi svojimu gospodu: imamo .stariga
očeta in majhniga mladenča, ki mu je bil v njegovi sta¬
rosti rojen, kteriga pravi brat je umeri; ta sam je od nje¬
gove matere; torej ga oče perserčno ljubi. l.Moz.43,13.

In si djal svojim hlapcam: Perpeljite ga k meni, in g a
bom milostljivo pogledal.

Smo tudi rekli svojimu gospodu: Mladeneč ne more za¬
pustiti svojiga očeta: zakaj ako ga zapusti, bo umeri.

In odgovoril si svojim hlapcam: Ako ne pride z vami
vaš nar mlajši brat, ne bote več vidili mojiga obličja.
I. Moz. 43, 3. 5.

Ko smo tedej bili k tvojimu hlapcu — k svojimu očetu
prišli, smo mu vse povedali, kar je bil naš gospod go¬
voril.

In naš oče je rekel: Idite nazaj, in kupite nekolik 0
žita.

Odgovorili smo mu: Ne moremo iti, ako naš nar mlajs'
brat ne gre z nami; vkup naj gremo; sicer če ga L
nami si ne upamo priti pred obličje moža.

Poglavje XLIV.

477

27 .  Odgovoril je oče na to: Veste: de mi je moja žena dva
(jsina) rodila.

28. Edin je ven šel, in ste rekli: Zver ga je požerla, in še
zdej ga ni na dan. i. Moz. 37,20. 33.

29. Če še tega vzamete, in se mu kej na poti permeri, bote
mojo sivo glavo od žalosti pod zemljo spravili.

30. Tedej, ako bi k tvojima hlapcu — k svojimu očetu pri¬
šel, in mladenča bi ne bilo z menoj (jki ga ljubi ko svoje
lastno življenje),

31. In ko bi vidil, de ga ni per nas, bi umeri, in tvoji hlapci
bi njegove sive lase od žalosti pod zemljo spravili.

32. Naj bom raji jez tvoj sužinj, ker sim jez za-nj porok,
in sim obljubil, rekoč: Če ga ne perpeljem nazaj, naj
bom zavolj greha zoper svojiga očeta pokorjen vse žive dni.
I. Moz. 43, 9.

33. Jez naj tedej ostanem tvoj sužinj namest mladenča v služ¬
bi svojiga gospoda j mladeneč pa naj gre domu s svojimi
brati.

34. Zakaj brez mladenča ne morem iti k svojimu očetu, de
ne bom priča brhkosti, ki bo mojiga očeta poderla.

Razlaga XLIVt poglavja.

4 — 3. Jožef pa je svojimu hišniku zapovedal....
Napolni jim Žaklje z žitam . . . . in deni -slehernimu
dnarje na verh Žaklja. Mojo sreberno kupo pa.... na

yerh v Žakelj nar mlaj siga-Ko se je dan zaznal, so

Jjk odpravili z osli vred. Kakor je bil Jožef takrat, ko so
'il* pjegovi bratje pervikrat v Egipt prišli žita nakupit, svojimu
hišniku storiti ukazal, ravno to mu tudi zdej zapove; vender mu
se zravin tega veli njegovo lastno kupo z dnarji vred v Benjami¬
nov Žakelj djati; zapove pa to storiti, naj bi svoje brate po njih
zasluženju v nove stiske jn skerbi zapleti! in naj bi po tein rav-
'! ai) ju spoznal, kakošno ljubezin de imajo bratje do Benjamina in
oo očeta Jakoba. Ta stiska jih naleti ob času, ko so si mislili,
oe so zdej vse nevarnosti in vsih zanjk rešeni, ob času namreč,
no so vsi vkupej s potrebnim živežem prevideni z veselim sercam
J domovino že nazaj popotvali in se od velike prijaznosti, poslu-
Z| vosti in družili lepih lastnost kraljeviga namestnika pogovarjali;
w;ivin tega se že zdej vesele, s kakošno radostjo de bo njih oče
Benjamina, Simeona in sploh vse sprejel, ko jih bo srečne in
Zdrave vgledal itd.

4 — 6. Ko so že bili iz mesta prišli.... je Jožef

478

Perve Mozesove bukve.

svojiga hišnika poklical in mu djal: Vzdigni se in hiti
za možmi, in.... jim reci: Zakaj ste dobro s hudim po-
vernili? Kupa, ki ste jo vkradli, je ravno tista, iz

ktere moj gospod pije in po kteri on prerokuje.

Beržkone je Jožef svojimu hišniku saj toliko v tej reči razodel,
de je lahko spoznal, zakaj de Jožef s temi možmi tako ravna in
jim popisane stiske, in skerbi napravlja; iz dobriga ne pa iz hu-
diga namena po zgorej rečenim pusti Jožef svoje brate v tako ve¬
like zadrege priti. Pod besedami: kupa  ....  po kteri Jožef pre¬
rokuje  se clo ne sme in ne more umeti, kakor de bi bil po abotni
navadi Egipčanov in družili starih ljudstev v vraže, copernije in
v druge malikovavne reči veroval, ker je iz cele njegove zgodo¬
vine znano, de je on do konca svojiga življenja pobožno živel in
pravimu Bogu zvesto služil; in ako je ravno prihodnje reči na-
tanjko razodel, je vender to vednost vselej samimu Bogu perpisal
(glej zgorej pogl. 40,8. — 41,16.). Ako jih je tedej ravno tudi
med Egipčani veliko bilo, ki so terdili, de zamorejo po srebernih
in zlatili kupah in po raznih družili rečeh prihodnjost odkriti in
osodo ljudi prejpovedati, si vender kej taciga od pravoverniga in
bogaboječiga Jožefa clo misliti ne smemo. Hotel je potem takim
Jožefov hišnik s temi besedami reči: Kako ste se prederzniti mo¬
gli kupo vkrasti, ker ste vender dobro vediti mogli, de je kraljevi
namestnik mož, kteri vse tudi clo nar skrivniši reči natanjko od¬
kriti in popolnama razodeti ume itd. Če je pa ravno hišni oskerb-
nik dobro vedil, v kterim Žaklji de je Jožefova kupa, je vender
po redu vse Žaklje preiskal začenši per nar starjim do nar mlaj-
siga, naj bi si Jožefovi bratje kake zvijače misliti clo vstani ne
bili.

7 — 13. Odgovorili so: Zakaj naš gospod tako go¬
vori, de bi bili mi.... tako hudobijo dopernesli?  Bnar-
je.... smo iz Kananske dežele tebi nazaj pernesli; bi
le moglo iz tega slediti, de smo zlata.... vkradli? Per
kterimkoli.... se bo najdlo, kar išeš, ta naj u m e r j e.. • >
Djal jim je: Naj se zgodi po vaši besedi; per kterimkoli

se bo naj dl o, on bodi moj sužinj.In j e naj del kupo

v Benjaminovim Žaklji. Oni so pa svoje obačila  pre-
tergali.... in se verniii v mesto.  Vidi se iz teh verst, de
so Jožefovi bratje, ko jih je bil hišnik tatvine obdolžil, prenaglo
čez se sodili in perpravijenibili, se nespametno nar ojstrejši kazni
podvreči, ako bi tatvine previžani bili, ker bi se bili imeli spom¬
niti dnarjev, ki so jih v svojih Žakljih najdli brez de bi bili vstam
zvediti, kdo de jih je v Žaklje položil; vender je pa to obnašanje
bratov tudi očitno znamnje, de so v tej obdolženi reči popolnama
nedolžni bili, zakaj le samo nedolžni so vstani tako govoriti. P e
je njih sodba zares prenagla in clo krivična bila, sam Jožetov
hišnik poterdi, ker jim reče: Ne bo tako, ampak tisti bo moj su¬
žinj, per kterim bi vtegnil kupo najti, vsi drugi ste pa nedolžni m
smete v miru dalje popotvati. Vsi bratje v znamnje velike m -1 "
kosti in žalosti pretergajo svoje oblačila, ko je bil Jožefov hism
v Benjaminovim Žaklju najdel, česar so obdolženi bili; zakaj °i

Poglavje XLIV.

479

nekdej je navadno bilo, de so ob času velike nesreče in žalovanja
svoje oblačila od vratu do ledij natergali, česar je že na več kra¬
jih spomnjeno bilo.

Od 14. verste noter do konca tega poglavja je večidel samo
ponovljenje tega, česar je že zgorej spomnjeno bilo. Sploh se za-
inore tukej še opomniti, de je vse, kar Juda tukej pred kraljevim
namestnikam v imenu svojih bratov govori, prav odkritoserčno, po¬
šteno in brez vsih ovinkov in zvijač rečeno, de vso hvalo zasluži
in nam pravo ljubezin do brata in očeta živo razodeva itd.

31

Poglavje XLV.

Zapopadik.

Jožef se da svojim bratam spoznati, in jih z bogatimi darili k
očetu nazaj popotvati pusti.

1. ožef se ni mogel več premagovati, in ker jih je ve¬
liko okrog stalo, je vsim ukazal ven iti, de bi noben
ptuji ne bil vpričo, ko se bodo eden druziga spoznovali.

2. In je jok na glas zagnal, de so ga slišali Egipčani in
cela Faraonova hiša.

3. In je rekel svojim bratam: Jez sim Jožef; ali moj oče
še živi? Bratje niso mogli odgovoriti, vsi oterpnjeni pre-
velikiga strahu.

4. On jim je pa milostljivo rekel: Stopite k meni. In ko so
bili bližej stopili, je djal: Jez sim Jožef vaš brat, ki ste
me na Egiptovsko prodali. Apost. djanj. 7,13.

5. Nikar se ne bojte, in ne bodi vam britko, de ste me v
te kraje prodali; ker me je Bog k vaši sreči pred vami
poslal na Egiptovsko. l.Moz. 50, 20.

6. Zakaj dve leti ste, kar se je lakota v deželi začela, in
še pet let bo, v kterih se ne bo dalo ne orati, ne žeti.

7 .  Bog me je pred vami poslal, de se perhranite na zemlji,
in de dobite jedi v živež.

8. Nisim poslan sem po vašim naklepu, ampak po božji volji;
Bog me je za očeta postavil Faraonu, in za gospoda
vse njegove hiše, in za poglavarja po vsi Egiptovski
deželi.

9. Jaderno tedej pojdite k mojimu očetu, in mu povejte: r l ( J
ti sporoči tvoj sin Jožef: Bog me je storil gospoda vse
Egiptovske dežele; doli pridi k meni; ne mudi se;

10. In prebivaj v deželi Gošen, in bodite per meni ti in ,v0 i‘
sinovi, in tvojih sinov sinovi; tvoje ovce in tvoje goveda,
in vse, kar je tvojiga.

Poglavje XLV.

481

11. In ondi te bom preživel (zakaj še pet let bo lakota), de
ne vzamete konec ti in tvoja hiša, in vse, kar je tvojiga.

12. Glejte! vaše oči, in oči Benjamina, mojiga brata vidijo,
de jez govorim z vami.

13. Povejte mojima očetu od vse moje časti, in od vsiga,
kar ste vidili v Egiptu, ter ga hitro k meni perpeljite.

14. In je objel svojiga brata Benjamina, in se oklenil okoli
vratu, ter se jokal j in tudi ta se je jokal nad njegovim
vratam.

15. In Jožef je vse svoje brate poljubil, ter se per vsakim
jokal. Po tem so si serce vzeli ž njim govoriti.

16. In se je zaslišalo, in je zaslovelo po kraljevim dvori:
Bratje Jožefovi so prišli. In je bil vesel Faraon in vsa
njegova družina.

17 .  Ter je djal Jožefu, de bi svojim bratam zapovedal rekoč:
Obložite živino, in idile v Kanansko deželo.

18. In vzemite od ondot svojiga očeta in sorodovino, in pri¬
dite k meni; in vam bom dal od vsiga Egiptovskiga bla¬
ga, de imate v živež, kar je nar boljiga v deželi.

19. Ukaži jim tudi seboj vzeti vozov iz Egiptovske dežele,
de gori posade svoje otroke in žene: in reci: Vzemite
seboj svojiga očeta in hitite skorej priti.

20 .  In ne pogrešajte nič svojiga orodja (ki ga tam popustite);
zakaj vse Egiptovsko blago bo vaše.

21. In Israelovi otroci so storili, kakor jim-je bilo zapove¬
dano. In Jožef jim je dal po Faraonovim povelju vozov
in živeža na pot.

22 .  Tudi je ukazal pernesfi vsakterimu dvoje oblačilo;
jaminu pa je dal tri sto srebernikov, in pet nar
oblačil.

23. Ravno toliko dnarjev in oblačil je poslal svojima očetu,
in tudi še deset oslov, de bi vsiga Egiptovskiga blaga
peljali, in toliko oslic, de bi nesle na poti žito in brešno.

24. Tedej je svoje brate odpravil, in ko so šli, jim je djal:
Nikar se ne kregajte po poti.

25 .  In so se vzdignili iz Egipta, in so prišli v Kanansko
deželo k svojimu očetu Jakobu.

26. Ter so mu povedali, rekoč: Jožef tvoj sin živi, in on
gospoduje čez vso Egiptovsko deželo. Ko je Jakob to
slišal, mu je bilo, kakor de bi se bil iz terdiga spanja
prebudil; vender jim ni verjel.

27. Oni pa so mu perpovedovali vse zaporedama. In ko je

Ben-

lepših

482

Perve Mozesove bukve.

bil zagledal vozove in vse, kar je bil Jožef poslal, mu
je duh oživil,

28. In je djal: Dosti mi je, de le še moj sin Jožef živi; bom
šel, de ga vidim, preden umerjem.

Razlaga XLV ! f pgla\ja.

1.  Jožef se ni mogel več premagovati, in ker jih je
veliko okrog stalo, je vsim ukazal ven iti, de bi noben
ptuji ne bil vpričo, ko se bodo eden druziga spozna¬
vali. Judatove mile, krepke in v serce segajoče besede so Jo¬
žefa tako močno ganile, de se ni mogel več dalje zderžati, se
svojim bratam spoznati dati; de bi pa v tem važnim hipu svoje
brate zavolj dopernešene krivice v nobeno stisko ali v kako za-
srainvanje več ne zapletil, zatorej vsim pričujočim Egipčanain za¬
pove za nekoliko časa odstopiti,'naj bi tako noben ptuji sprotniga
spoznavanja priča ne bil.

2 in 3. In j e j o k na glas zagnal-in je rekel svo-

ji m bratam: Jez s i m J o ž e f... b r a t j e n i s o m o g 1 i o d g o-
v or iti, vsi oterp njeni pr e veli ki ga strahu.  Lahko sije
misliti, kako zlo so se bratje čudili in zavzeli, ki so naenkrat ve¬
liko premembo per kraljevimi! namestniku vidili. Ta, ki so se ga
dosihmal silno zlo bali, začne zdej, ko so sami bili, vpričo njih
na glas jokati; vsi zavzeti eden druziga pogledujejo, ker clo niso
vstani sedajno obnašanje kraljeviga namestnika zapopasti in si ga
pametno razvedriti. In zopet kakšno zavzetje in kakšna vestna
britkost in njeno strašno očitanje per besedah kraljeviga namest¬
nika: Jez sim Jožef vaš brat!  V tem hipu naenkrat vsi osterme,
in od groze in strahu na vprašanje: Ali še moj oče živi? clo niso
vstani odgovoriti, ampak vsi prestrašeni na celim životi trepetaje
nekoliko od njega stopijo, ker jim njih vest krivično ravnanje prav
živo očituje, in zasluženo kazili žuga.

4 — 8. On jim je pa milostljivo rekel: Stopite k

meni. nikar se ne bojte.... ker me je Bog k vasi

sreči pred vami poslal na Egiptovsko .... Bog meje
za očeta postavil Faraonu.... in za p o g 1 a v a r j a p o v s i
Egiptovski deželi.  Iz tukej zapisaniga Jožefoviga govorjenja
se prav lahko celiga njegoviga lepiga in vse hvale vredniga zna¬
čaja prepričamo. Bratje se še niso od velikiga strahu in brhkosti
zavedili, kaj de jim je storiti, jih že prijazno in po bratovsko p«"
vabi, naj bi zaupljivo bližje k njemu stopili in naj bi se clo ni<
hudiga ne bali; iz gole bratovske ljubezni je perpravljen svojim
bratam vse odpustiti, ne misli ne na strahovanje ne na maševanje,
in naj bi jih še zaupljivši do sebe storil, njih krivično ravnanje
clo izgovarja, rekoč: Sam Bog, ne vi, me je po svoji nar mo-
drejši previdnosti pred vami sem poslal, naj bi vas in veliko je ze

Poglavje XLV.

483

druzih nesreče rešel in življenje ohranil. Besede: Še pet let
bo, vkterih se ne bo dalo ne orati ne žeti  se ne smejo
umeti, kakor de bi Egipčani cIo ne bili orali in sejali, kar bližnje
bregove Nilne reke tiče, ki jih je sleherno leto saj nekoliko s
svojo vodo namočila, — pa kaj je to bilo v obziru na celo Egip¬
tovsko deželo, ki je zavolj strašno velike suše obdelovati clo niso
vstani bili? —Bog meje za očeta postavil Faraonu,  to je,
po neskončni previdnosti božji se je zgodilo, de se Faraon v vsim
svojim djanju in nehanju po mojim svetu ravna; zakaj ukazal mi
je v njegovim imenu po očetovo skerbeti za pravo srečo cele nje¬
gove hiše in za otetbo Egiptovskiga ljudstva.

9 — 15. Jaderno tedej pojdite k mojimu očetu, in
mu povejte: To ti sporoči tvoj sin Jožef: Bog me je
storil gospoda vse Egiptovske dežele; doli pridi k
meni.... in prebivaj v deželi Gošen.... in ondi te bom

preživel.... de ne vzamete konec.In j c objel  s vo-

jiga brata Benjamina.in vse svoje brate poljubil

.... Po tem so si serce vzeli ž njim govoriti. Iz tukej
spomnjeniga se očitno vidi, kako serčno Jožef želi, svojiga očeta
prej Ivo je mogoče viditi in ga do konca življenja blizo sebe imeti
in z vsim potrebnim previditi. Z besedami: Glejte! vaše  oči'
• •..vidijo, de jez govorim z vami  je Jožef hotel svoje
brate popolnama previžati, de je on zares njih pravi brat in Ja¬
kobov sin Jožef, ker zdej ž njimi  brez tolmača v domačim jeziku
govori in ker jim je vse natanjko odkril, če ravno niso nobenimu
v Egiptovski deželi povedali, kar njih poprejšno ravnanje zadeva.
In ko je bil potem slcherniga zmed njih serčno poljubil in se nad
vsakim od veselja jokal, so se še le podstopili, zaupljiv^ in po
bratovsko ž njim govoriti.

Kar dežeio Gošen  tiče, imajo tisti razlagavci sv. pisma še nar
bolj prav, kteri terdijo, de je ta dežela od Egiptovske proti se-
yerju med srednjim morjem in med Arabskim morskim zatokam le¬
žala in po kamnitni Arabii noter do kraja Rinokolura  segla, kjer
je bil Egiptovski potok (torrens Egipti); in ta kraj se z Jakobovo
zgodovino nar bolj in nar lepši sklepa; imel je namreč prav dobre
lepe spašovnike, zatorej je bil Jakobovi in družini sinov prav
Prijetin in koristen, in kader jim je tukej dobrih spašovnikov po-
manjkovalo, so se prav lahko s svojimi čedami dalje proti severju
Po kamnitni Arabii razširjali in dolgo časa ž njimi clo saj južno
banansko deželo obiskovali, česar nas njih zgodovina zagotovi in
prepriča.

16 — 20.  In se je zaslišalo-po kraljevim dvori:

Bratje Jožefovi so prišli. In je bil vesel Faraon.

j er  je djal Jožefu, de bi svojim bratam zapovedal, re-
k °č: Obložite živino in idile v Kanansko deželo, in
yzeniite od ondot svojiga očeta.... in pridite k meni,
j n v a m bom dal.... k a r j e nar b o 1 j i g a v deželi. Ukaži
J lm  tudi seboj vzeti vozov iz Egiptovske dežele,  de
g.°ri posade svoje otroke in žene- In ne pogrešajte

svojiga orodja.zakaj vse Egiptovsko blago bo

484

P er ve Mozesove bukve.

vaše. Egiptovski kralj je dosihinal samo toliko od Jožefa vedi!,
de je on Hebrejskiga rodu in de je bil v Egiptovsko sužnost Pu-
tifarju prodan; kaj več od njegove sorodovine zvediti mu ni bilo
mar od tiste dobe, ko je bil Jožefa k nar veči časti, in med Egip¬
tovske žlabtnike in pervake povzdignil, in sosebno zato mu ni bilo
ljubo od Jožefove sorodovine kaj več zvediti, ker so skorej vsi
Egipčani Hebrejce zaničvali. Zdej pa, ko zasliši, de so Jožefovi
bratje prišli, ga to oznanilo močno razveseli ne le iz spoštovanja
do njegoviga namestnika, ampak tudi zato, ker si po pravici mis¬
liti sme, de so Jožefovi bratje ravno tako pametni in pošteni ka¬
kor Jožef in de bodo celi Egiptovski deželi v veliko srečo in ko¬
rist; zatorej naglo sklene jih z očetam vred povabiti, naj bi z
vsimi svojimi v Egipt prišli in tukej prebivali. V ta namen jim
ponudi po Jožefu svojimu namestniku v to važno popotvanje po¬
trebnih voz in žival, 'ktera ponudba je gotovo velika čast za Jo¬
žefa, njegoviga očeta in njegove brate bila, ker so se od nekdej
le samo tisti tacili dobrot vdeležili, ktere so kralji sosebno častiti
hotli. Ker bi se pa bili vtegnili Jožefovi bratje obotavljati Farao¬
novi volji in ponudbi nagloma zadostiti, rekoč: De niso vstani
vsiga svojiga orodja in raznih druzih reči brez velike škode v
Kananski deželi pustiti in de bi jih vtegnila marsiktera nesreča
zunnej tega per živalskih čedah na' njih popotvanji zadeti, zatorej
jim pusti povedati, de jim bo vse poškodvanje obilno povernjeno,
rekoč: Vse Egiptovsko blago bo tudi vaše.  Vender se pa te be¬
sede ne smejo tako umeti, kakor de bi bil Egiptovski kralj po sili
hotel Egipčanam blaga ali nar boljših njiv vzeti in jih Jožefovi
sorodovini dati, kar bi gotovo bilo krivično, zatorej se tukej pod
Hebrejsko besedo tub  nar bolj prav umejo dobri pašniki, kterih so
Jožefovi bratje z očetain vred kakor bogati in imenitni pastirji nar
bolj potrebovali, in iz njih nar veči prihodke dobivali in se nar
ložej v kratkim velikiga premoženja vdeležili.

21  — 24.  Inlsraelovi otroci so storili, kakor jim
je bilo zapovedano. In Ježef jim je dal.... vozov in
živeža na pot. Tudi.... dvoje oblačilo vsakteriniu;
Benjaminu pa tri sto srebernikov in pet nar lepših
oblačil. Ravno toliko.... je poslal svojimu očetu,  in...;-
jim je djal: Nikar se ne kregajte na poti.  Od nekdej je
bilo v jutrovi navadno in je večidel še zdej tako, de so prijatle
in druge ljubljenke z raznimi darili in oblačili obdarovali, kakor
se tudi tukej od Jožefa bere. Kakor poprej per obedvi, ravno
tako tudi per tej priložnosti Benjamina med vsim brati s tem nar
bolj poviša, ker mu nar več in nar imcnitniših daril dati pusti; so¬
sebno pa je hotel svojiga očeta z nar večini številain dragih in
imenitnih daril razveseliti, in zravin tega svoje brate z vsim po¬
trebnim živežem na popotvanju v domovino previdi. Predin pa Jozn
svoje brate odpravi, jim prijazno reče: Nikar se na potu ne kregajte,
ktera opomba je potrebna bila, de bi zavolj poprejšniga krivicniga
ravnanja z Jožefam kaki prepir med njimi ne vstal, česar seje  toli¬
kanj več po pravici bati mogel, ker je že poprej vpričo njega Kube«
svojim bratarn to gerdo ravnanje očital, kakor je zgorej rečeno bdo*

Poglavje XLV.

485

35  — 28.  In so.... prišli v Kanansko deželo k s vo-
jimu očetu.... ter so mu povedali.... Jožef tvoj sin
'živi .... Ko je Jakob to slišal, mu j e bilo, kakor de bi
se bil iz  terdiga spanja prebudil; vender jim ni ver¬
jel.... In ko je bil zagledal vozove in vse, kar je bil
Jožef poslal.... je djal: Dosti mi je, de le še moj sin
Jožef živi; bom šel, de ga vidim, preden umerjeni. Na¬
mesti: Mu je bilo, kakor de bi se bil iz terdiga spanja prebudil,
se v Hebrejskim bere: Njegovo serce je bilo, ko je to slišal ,
oslabljeno , zatorej jih nekteri takole prestavijo: Jakob je omedlel,
ali je v omamljenje padil, ko je bil to zaslišal; vender se pa s
tako prestavo clo ne sklepa, kar koj sledi: Vender jim ni verjel,
ker nas gotovo to ne omami, česar ne verjamemo. Še bolj prav
kakor v naši Vulgati so te besede v Sirskim prestavljene, namreč:
Perpovedovanje sinov je Jakoba le malo in slabo ganilo, mu ni
globoko v serce seglo, zato ker jim ni verjel, kar so mu bili po¬
vedali. Ko se je pa bil Jakob popolnama prepričal, de je namreč
zares temu tako, česar so ga bili njegovi sinovi zagotovili, se mu
je duh oživil, to je, z velikim in živim veseljem je bil on naen¬
krat napolnjen in obdan, jenjal je svojiga sinu Jožefa obžalovati in
je bil tako rekoč v svoji sivi starosti ves prerojen.

Poglavje XLYI.

Zapopadik.

Jakob v Egipt popotuje, in Bog ga z imenitno obljubo srečne
poti in srečne prihodnosti v Egiptu na težavnim potvanji potolaži in
okrepča. Njegovi sinovi in vnuki, ki so ž njim popotvali. Njegov pervi
sohod z Jožefam.

1. jfn Israel se je na pot podal z vsim, kar je imel, in je

prišel v Beršebo (k studenca persege}, in ko je bil tam
Bogu svojiga očeta Izaka zaklane živali daroval,

2 .  Je slišal, de ga je Bog po noči v perkazni klical, ter
mu djal: Jakob! Jakob! Mu je odgovoril: Glej, tukej sim.

3. Bog mu je rekel: Jez sim vsigamogočni Bog tvojiga
očeta: nikar se ne boj; idi doli v Egipt; zakaj storil te
bom tam veliko ljudstvo.

4. Jez pojdem s teboj tje, in jez te bom od ondot nazaj
peljal; tudi ti bo Jožef s svojimi rokami oči zatisnil.

5. Jakob se je tedej vzdignil od Beršebe (studenca persege),
in njegovi sinovi so ga z otroci in z ženami vred na vo¬
zove posadili, ki jih je bil Faraon poslal, de bi se peljal
starčik, Apost. djanj.7,15.

6. In vse, kar je v Kananski deželi imel; ter je prišel v
Egipt z vsim svojim zarodam. Josv. 34,4. — Psal. 104,33.
— Jesaj. 53, 4.

7 .  Njegovi sinovi in vnuki, hčere in vsa rodovina vkupej.

8. To so pa imena Israelovih sinov, ki so v Egipt prišli,
on (Jakob) s svojimi otroci. Pervorojeni Buben. H. Moz, M-
— 6,14. — III. Moz. 36, 5. — I. Kron. 5, 1. 3.

9. Sinovi Rubna: Hanok, Falu, Hezron in Karmi.

10. Sinovi Simeona: Jemuel, Jamin, Ohad, Jakin, Žohar in
Saul sin Kananejke. n. Moz. 6,15. — I. Kron. 4,34.

11. Sinovi Levita: Geršon, Kehat in Merari. I.Kron.6,1.

12 .  Sinovi Judata: Her, Onan, Sela, Iferez in Cara(Cerah);

Poglavje XLVI.

48 7

umerla sta pa Her in Onan v Kananski deželi. In Fe-
rezu sta bila sinova rojena: Hezron in Hanini, i. Kron. 2 ,
3. 4. 21.

13. Sinovi Isaharja: Tola, Fuva, Job in Šimron.

14. Sinovi Cabulona: Sered, Elon in Jaldeel.

15. Leto O} sinovi Lee, ki jih je v Mezopotamii v Sirii z
Dino svojo hčerjo rodila: Vsih vkupej sinov in hčer je
bilo tri in trideset duš.

16. Sinovi Gada: Zifjon, Hagi, Suni, Ezbon, Heri, Arodi
in Areli.

17. Sinovi Ašerja: Jimna, Išva, Išvi in Beria, tudi Serali njih
sestra. In sinova Beriata: Heber in Malkiel. i. Kron. 7,1.

18. Leto (so) sinovi Zilfe, ki jo je Laban Lei svoji hčeri
dal, in lete je ona Jakobu rodila, vsili vkupej šest¬
najst duš.

19. Sinova Rahele Jakobove žene: Jožef in Benjamin.

20. In Jožef je v Egiptovski deželi dva sina imel, ki ju je
Asnat hči Putifarja duhovna v Heliopoli rodila, Manaseta
in Efraima. i. Moz. 41,50.

21. Sinovi Benjamina: Bela, Beker, Asbel, Gera, Naaman,
Ehi, Roš, Mufim, Hufim in Aid. i. Kron. 7, 6 . — 8 , 1 .

22. Leto (so) sinovi Rahele, ki jih je Jakobu rodila, vsih
vkupej štirnajst.

23. Sin Dana: Hušim.

24. Sinovi Naftalita: Jahceel, Guni, Jecer in Silem.

25. Leto (so) sinovi Bale, ki jo je Laban Raheli svoji hčeri
dal, in lete je ona Jakobu rodila, vsih vkupej sedem duš.

26. Vsih duš, ki so z Jakobam v Egipt prišle in iz njegovih
ledij rojene bile, je bilo brez žen njegovih sinov šest in
šestdeset.

27. Jožefova sinova pa, ki sta mu bila v Egiptovski deželi
rojena, sta bila dva. Vsih Jakobove hiše, ki so v Egipt
prišli, je bilo sedemdeset duš. v. Moz. 10,22.

28. Jakob pa je pred seboj poslal Judata do Jožefa, mu po¬
vedat, de naj mu na Gošenskim naproti pride.

29. In ko je bil tje prišel, je Jožef svoj voz napreči rekel,
in je svojimu očetu na tisti kraj naproti šel 5  in ko ga
je bil ugledal, se ga je bil oklenil, ga objemal, ter se

q  jokal.

In oče je djal Jožefu: Rad umerjem zdej, ko sim tvoje
obličje vidil, in te živiga zapustim.

**!• Jožef pa je govoril svojim bratam in vsi družini svojiga

488

P er ve Mozesove bukve.

očeta: Grem gori Faraonu povedat, ter mu porečem:
Moji bratje, in družina mojiga očeta, ki so bili v Ka-
nanski deželi, so k meni prišli ;

32 .  Ovčarji so in cede rede, in so seboj perpeljali drobnic in
goved, in vse, kar so mogli vzeti.

33. In ko vas bo poklical in vprašal: Kaj znate delati?

34. Odgovorite: Od svoje mladosti doslej smo mi, tvoji hlapci,
pastirji, mi in naši očetje. To pa recite, de bote prebi-

. vali v Gošenski deželi $ zakaj Egipčani zaničujejo vse
ovčarje.

Razlaga \LW:  poglavja.

1 — 4. Inlsrael sc j e na pot podal....in je prišel
v Beršebo, in koje bil tam Bogu.... daroval....je...
Bog.... v p e r k a z n i.... govoril: Jez sim.... Bog tvoji-
ga očeta: nikar se ne boj; idi doli v Egipt.... Jez poj¬
dem s teboj tj e, in jez te bom od o n dot nazaj peljal;
tudi ti bo Jožef s svojimi rokami oči zatisnil. Jakob je
od tistiga časa, ko je bil Jožef v sužnost prodan, noter dosihmal
večidel v Hebronu ali saj blizo tega kraja prebival. Ko je tedej
zdej naglo sklenil v Egipt popotvati, naj bi Jožefa, prej ko je
mogoče, vidil, ga objel, in poljubil, on ta kraj, če mu je ravno
drag in pomenljiv bil, vender za vselej zapasti; sklene pa Jakob
na svojim popotvanju nar poprej Beršebo obiskati, tukej Bogu da¬
rovati, se mu za prejete dobrote zahvaliti in ga za njegovo pomoč
in blagoslov ponižno prositi, zakaj ta kraj je že ob Abrahamovim
času imenitin in Bogu posvečen bil, kjer je sam Abraham v božjo
čast oltar postavil, glej I. Moz. 21,33. Tukej je tudi Izak Bog«
daroval in se posebne milosti božje deležniga storil. 1. Moz. 26,23.
— 25. Zravin tega je pa tudi Jakob serčno želel zvediti: ali nje¬
gov sklep volji božji dopade ali ne — ali mu bo Bog pervolil, de
on z vsimi svojimi ivanansko deželo zapusti, in na Egiptovsko po¬
potuje ali ne, — in to zvediti si tolikanj bolj želi, ker je dobro
vedil, de je sam Bog njegovim predočakam zapovedal v Kanansk'
deželi prebivati^ in de je bil sam Bog Izaku prepovedal v Egi] 1 '
popotvati. Kar je tedej Jakob želel je tudi zvedel, ker se mu sam
Bog perkaže in njegov sklep poterdi, mu poprejšne obljube p«'
novi, namreč: de hoče njegov zarod veliko ljudstvo storiti, de sc
bo to ljudstvo ob svojim času iz Egipta nazaj v Kanansko deze« 1
vernilo in si jo osvojilo, in to božje poterjenje Jakobu ves sti«^ 1
odvzame in ga popolnama vtolaži in pomiri. Jožef  ti bo oči  % a '
tisnil , to je, on bo pričujoč ko boš umiral, ti boš tako rekoč '
njegovim naročji umeri; po stari navadi so mertvim njih prijath
sorodniki oči zatisnili, in to slednjo dolžnost bo Jožef per svoji«
očetu natanjko spolnil, česar sam Bog Jakoba zagotovi.

Poglavje XLVI.

489

5 — 7.  Jakob se je tedej vzdignil od B e r š e b e, in
njegovi sinovi so ga z otroci' in z ženami vred na vo¬
zove posadili.... in vse, kar je bil v Kananski deželi
imel; ter je prišel vEgipt z vsim svojim zarodam. Nje¬
govi sinovi in vnuki, hčere in vsa rodovina vkupej. Na
tem popotvanju se Faraonovih vozov poslužijo stari očak Jakob,
žene in otročiči; Jakobovi sinovi in njegovi že odrašeni vnuki so
se pa ali jezdnih oslov in kamel poslužili ali pa k nogam z čeda-
mi vred popotvali, ker je zares potrebno bilo na čede in na hlapce
vedno paziti in jih varovati; in kar sploh orodje, šotore, blago in
razne druge potrebne reči tiče, so jih ali na vozove spravili ali
pa so jih tovoronosnim živalim naložili, kakor je sploh od nekdej
navadno bilo. De je ž njimi tudi veliko število hlapcov in dekel
popotvalo, si je lahko zavolj raznih in potrebnih opravil per čedali
in družini misliti. Pod besedo hčere  v višebroju se morajo tudi
Jakobeve zetnje umeti, česar je že zgorej spomnjeno bilo.

Od 8 — 27.  verste tega poglavja se Jakokovi sinovi, ki jih
je po Lei, Bali, Ziilfi  in Raheli  rodil, in od kterih je že zgorej
vediti potrebno povedano bilo, in pa njegovi vnuki bero, zatorej
stran teh verst tukej ob kratkim samo tole opomnimo: Mozes po¬
piše tukej Israelov zarod, naj bi se vsi prepričali, kako naglo in
čudovito de se Abrahamov zarod množi in obljube božje stran te¬
ga pomnoženja spolnnjejo, in naj bi slehern že zdej zarode Jako¬
bovih sinov razločiti vstani bil, in ktera razločba je tolikanj več
že zdej potrebna bila, naj bi po nji vsi lahko Zveličarja spoznali,
ki bo ob svojim času na svet prišel. Več v teh verstah imenova¬
nih oseb se na družili krajih sv. pisma z druzimi imeni bere, kar
od tod pride, ker so po stari navadi kakor druge ravno tako tudi
nektere tukej imenovanih oseb po dva ali pa še po več imen imele,
zatorej se smejo s tem ali z unim imenam imenovati, česar je že
zgorej opomnjeno bilo. Sv. spisatelj tukej tudi tiste Jakobove
v nuke ali mlajši imenuje, kakor de bi bili z Jakobam v Egipt
prišli, ki so ali že poprej odmerli, ali pa, ko je že v Egiptu ži-
yel, še le rojeni bili, naj bi vsi v tem spoznali, kako številin in
imenitin de je Jakobov zarod že takrat bil, ko je še ta očak na
sve ,tu bil, in se v svoji sivi starosti tudi zavolj tega veselil, ker
Se  je bil že dosihmal njegov zarod tako močno namnožil.

Bilo je vsili sedemdeset  duš, v Apost. djanj. 7, 14. se pa bere:
“do je vsili pet in sedemdeset  duš, kako se tedej to sklepa? Oba
— Mozes in sv. Štefan sta bila razsvetlena, oba od sv. duha  v
govorjenju vižana, in vender se v številu oseb ne sklepata; zato-
j' e J sp razlagavci sv. pisma mnogoterih misel in se na razno vižo
."dijo to reč prav zvedriti; nar bolj prav pi pa še tisti zmed njih
"neti vtegnili, kteri pravijo, de se Mozes le okrogliga, sv. Štefan
P a  praviga natanjčniga števila posluži, kakor postavim tudi mi, ki
Pravimo sedemdeset namest dva in sedemdeset Jezusovih učencov,
al1  ki Aleksandrinsko postavo Septuaginta  (sedemdeseterih) iine-
n ujemo, če je ravno v zboru dva in sedemdeseterih  učenih mož
dušena in pravična spoznana bila itd. Kteri mlajši Jakoba se pa
m °rajo pod temi petimi osebami umeti? Nar več jih pod njimi za-

490

Perve Mozesove bukve,

stopi sinove in vnuke Jožefovih sinov, ki jih Aleksandrinci v svoji
prestavi takole imajo: Sin Manaseta je bil Mahir , in ta je rodil
Galaada;  sinova Efraima sta bila: Sutalaam  in Taam,  Šutalaa-
ma sin je bil Edom.

28 in 29. Jakob pa je pred seboj poslal Judata do
Jožefa, mu povedat, de naj mu na Gošenskim naproti
pride. In.... Jožef.... je svojimu očetu.... naproti
šel; in ko ga je bil ugledal, se ga je bil oklenil, ga ob¬
jemal, ter se jokal. Jakob ni hotel z celo svojo družino v
poglavitno mesto Egiptovske dežele popotvati sosebno zato ne, naj
bi si Egipčani kej hudiga ne mislili; spomnil se je pa, de je Jo¬
žef obljubil, mu kraj Gošen v prebivaljse dati, zatorej zdej pošlje
svojiga sina Judata k Jožefu, mu povedat, de je že blizo in ga
prosit, eniga od njegovih služabnikov poslati, de bi mu pot v ob¬
ljubljeno deželo pokazal, ga tje spremil in mu jo v Jožefovim ime¬
nu izročil. Ko je Jožef to zaslišal, naglo sklene sam svojimu očetu
naproti iti, in ko je bil k njemu prišel, ga serčno poljubi in ob¬
jame, ter se od veliciga veselja joka. Zakaj je Jakob Judata k
Jožefu poslal? Zato ker mu je zmed vsili nar bolj zaupal in ker ga
je za nar bolj ročniga in umniga v tej okoljšini imel, kakor je
ravno ta Juda že poprej Jožefa s svojim lepim in krepkim govo-
ram tako ganil, de se jim je dal spoznati. I. Moz. 44,18 — 34.

30 — 34. In oče je djal Jožefu: Rad umerjeni zdej,

ko sim tvoje obličje vidil. Jožef pa je govoril svojim

bratam.... Grem gori Faraonu povedat. Moji bratje

.... so k meni prišli; ovčarji so. In ko vas bo pokli¬

cal in vprašal: Kaj znate delati? Odgovorite: Od svoje
mladosti doslej smo.... pastirji.... To pa recite, de bote
prebivali v Gošenski deželi; zakaj Egipčani zaničujejo
vse ovčarje. Kakor Jožef ravno tako se tudi Jakob od veselja
zjoka in v svoji veliki radosti reče: Zdej rad umerjeni, ker sim
prepričan, de moj preljubi sin Jožef še živi. Ker Jožef pred vsiffl
družim želi celo očetovo hišo malikovanja Egipčanov obvarvati,
zatorej je sklenil, Jakobovimu zarodu posebin kraj odločiti, naj bi
se tako ložej nevarnosti od Egipčanov v malikovanje zapeljan biti
varoval. Iz tega namena on svoje brate poduči, kako de imajo
pred kraljem govoriti, de jim bo Faraon raji dovolil, kar Jožef
od njega dobiti želi. Zravin tega Jožef tudi zato sklene, Jako¬
bovo hišo od Egipčanov ločiti, ker so večidel vsi prebivavci Egip*
tovske dežele ovčarje ali sploh pastirje zaničvali, in sicer nar bolj
zato, ker so pastirji nektere živali klali in njih meso jedli, kter®
so Egipčaui ali kakor bogove častili, ali jih pa za nečiste imeli)
kterih meso in iz njega napravljene jedi človeka omadežvajo m
ognjuse.


Poglavje XL¥II,

Zapopadik.

Faraon da Jakobu deželo Gošen v prebivaljae, Egipčani so od dra-
gote in lakote persiljeni se Faraonu v sužnost prodajati. Jožef osnova
novo razdeljenje polja, in Jastnikam taistiga dolžnost naloži, kralju peti
del perdelkov za vse čase v davek odrajtovati.

l.lJIFožef je tedej šel do Faraona, in mu je povedal rekoč:
Moj oče in bratje, njih ovce in goveda, z vsim kar ima¬
jo , so prišli iz Kananske dežele, in glej! v Gošenski
deželi so ostali.

2. Tudi pet svojih mlajih bratov je pred Faraona perpeljal,

3. In on jih je vprašal: Kaj znate delati? Odgovorili so:
Ovčarji smo mi, tvoji hlapci, mi in naši očetje.

4. Ptujevat smo prišli v tvojo deželo, zakaj tvoji hlapci ni¬
majo paše za čede zavolj vedno hujši lakote v Kananski
deželi j torej te prosimo, de nam, svojim hlapcam per-
pustiš ostati v Gošenski deželi.

5. Tedej je kralj Jožefu rekel: Tvoj oče, in tvoji bratje so
k tebi prišli j

6. Egiptovska dežela je pred teboj, v nar bolji kraj jih useli,
in Gošensko deželo jim daj. Ge poznaš med njimi prid¬
nih mož, jih postavi oskerbnike moje živine.

Nato je Jožef svojiga očeta h kralju peljal, in ga pred-inj
postavil, in Jakob ga je blagoslovil,

8. In od njega (kralja) vprašan: Koliko let de je star?

Je odgovoril: Sto in trideset let je mojiga popotvanja;
malo jih je, pa hudih, in ne dosežejo dni popotvanja mo¬
jih očetov, ki so jih ptujevali.

In je spet kralja blagoslovil, ter je ven šel.

Jožef pa je očetu in svojim bratam seliše dal v Rame-
sesu v nar lepšim kraju Egiptovske dežele, kakor je bil
Faraon ukazal.

492

Perve Mozesove bukve.

12. In je preskerbel njih, in vso hišo svojiga očeta, ter je
vsim živeža dal;

13. Zakaj po vsi deželi je žita manjkalo, in lakota je zemljo
terla, zlasti pa Egiptovsko in Kanansko deželo.

14. Iz kterih je Jožef vse dnarje za razprodajo žita vkupej
spravil, in jih v kraljevo zakladnico znesil.

15. In ko so biii kupcam dnarji pošli, je ves Egipt k Jožefu
prišel, rekoč: Daj nam jesti 3  zakaj bi neki pred teboj
umerli, ker dnarjev nimamo.

16. On jim je odgovoril: Perpeljite svojo živino, in vam bom
za-njo živeža dal, če dnarjev nimate.

17 .  Ko so jo bili perpeljali, jim je dal živeža za konje in
ovce, za vole in oslej ter jih tisto leto za menjo živine
preživel.

18. Tudi drugo leto so prišli in so mu rekli: Ne bomo svo-
jimu gospodu tajili, de nimamo več ne dnarjev ne živine;
sam dobro veš, de zunej života in zemlje clo nič nimamo.

19. Zakaj bi tedej imeli pred tvojimi očmi umreti? Mi in naša
zemlja hočemo tvoji biti: Kupi nas v kraljevo sužnost,
in daj nam semena, de konca ne vzamemo, in zemljane
bo opušena.

20. Tedej je Jožef vso Egiptovsko zemljo kupil, ker je sle-
hern zavolj prehude lakote svoje posestvo prodal in ga
je Faraonu v last pustil.

21. In vse nje prebivavce od nar perve meje noter do nar
slednje pokrajne Egipta.

22. Zunej zemlje duhovnov, ki jo jim je bil kralj dal, in ker
se jim je tudi odločena mera živeža iz občnih žitnic da¬
jala, zatorej niso persiljeni bili svoje posestva prodajati.

23. Jožef je tedej prebivavcam rekel: Zdej ima Faraon, ka¬
kor vidite, vas in vašo zemljo v lasti 5  vzemite semena m
obsejte njive,

24. De bote vstani kej perdelati. Peli del bote kralju dali;
druge štiri pa vam pustim za seme in v živež vašim dru¬
žinam in otrokam.

25. Odgovorili so: Naše življenje je v tvojih rokah: Samo
de naš gospod milostljivo na nas gleda, in mi bomo '/•
veseljem kralju služili.

26. Od tistiga časa noter do sedajniga dne se po celi EgT'
tovski deželi kraljem peti del plačuje, in to je skorej ka¬
kor postava storjeno, zunej duhovske zemlje, ki je b ||a
tega pogoja prosta.

Poglavje XLVII.

493

27 .  Israel je tedej prebival v Egiptu, to je, v Gošenski de¬
želi, in jo je v lasti imel; ter se je silno narašal in
množil.

28. In je ondi živel sedemnajst let 5  in vsi dnevi njegoviga
življenja so se natekli do sto sedem in štirdeset let.

29. In ko je vidil, de se že dan njegove smerti v perbližuje,
je svojiga sinu Jožefa poklical in mu rekel: Ge sim mi¬
lost pred tvojim obličjem najdel, položi svojo roko na
moje stegno, de mi hočeš to ljubezin in zvestobo ska-
zati, de me ne boš v Egiptu pokopal $

30. Ampak de bom počival per svojih očetih, de me boš iz
te dežele proč peljal, in v pokopališu mojih staršev po¬
kopal. Odgovoril mu je Jožef: Bom storil, kar si za¬
povedal.

31. On pa je djal: Perseži mi tedej! In ko je on persegel,
je Israel Boga molil in se na zglavje postelje naslonil.

Razlaga XLVIIf poglavja,

i — 6. Jožef je tedej šel do Faraona, in mu je po¬
vedal, rekoč: Moj oče in bratje- so prišli. Tudi

pet svojih mlajih 'bratov je pred Faraona perpeljal, in on
jih je vprašal: Kaj znate delati? Odgovorili so: Ovčarji

s ®o. Ptujevat smo prišli v tvojo deželo.torej te

prosimo, de nam.... perpustiš ostati v Gošenski deželi.
Tedej je kralj Jožefu rekel.... Egiptovska dežela je

pred teboj, v nar bolji kraj jih useli. Če poznaš med

njimi pridnih mož, jih postavi oskerbnike moje živine.
Tudi pet svojih mlajih bratov je pred Faraona perpeljal, v He¬
brejskim se pa po čerki takole bere: Je v%el od konca ali od
i't:iga zadnji (j a svojih bratov pet mož , pod kterimi besedami nek-
ieri zastopijo starost bratov, in prestavijo z našo Vulgato vred pet
•nojih mlajših bratov , ki jih je k Faraonu perpeljal; drugi pod to
besedo umejo nar imenitniši in verliši zmed bratov , in zopet drugi
i° besedo v ravno nasprotnim pomenu prestavijo: In je nar bolj
priproste in nar manj dedne zmed bratov perpeljal  in sicer so-
s ebno zato, naj bi Faraona clo ne mikalo, jih na svojim kraljevim
uvoru poderžati, in jim razne službe izročiti, kar bi za-nje zavolj
Malikovanja gotovo nevarno bilo; vender pa tisti še nar bolj prav
lina jo, kteri pod to besedo umejo del, množico ali odločeno šte-
'Tb J  in takole prestavijo: Tudi je Jožef pet svojih bratov pred
faraona perpeljal.  Pod besedama: Ovčarji smo  se ne morejo
hlapci ali sužnji , ampak morajo se gospodarji živalskih čed umeiti,
kakoršni so zares Jožefovi braije bili; ravno tako jih pa tudi Fa-

494

Perve Mozesove bukve.

raon ni hotel za proste hlapce ali sužnje, ampak za viši oglede in
oskerbnike svojih živalskih četi imeti.

7 — 10. Na to je Jožef svojiga očeta h kralju peljal
.... in Jakob gaje  blagoslovil. In od njega vprašan: Ko¬
liko let deje  star? Je odgovoril: Sto in trideset.... malo
jih je, pa hudih.... In je spet kralja blagoslovil, ter je
ven šel. Blagosloviti tukej in na raznih družili krajih sv. pisma
nič druziga ne pomeni, kakor srečo in blagor komu vošiti. Če si
Jakobovo življenje, ktero je polno britkost in težav bilo, le ne¬
koliko pred oci postavimo, se ne bomo čudili, ker Faraonu reče,
de je njegovih dosihmalnih let sicer še le malo, ako jih starosti
svojih predočakov primeri, vender pa zares hudih; zakaj silno ve¬
liko liudiga je Jakob od svoje mladosti dosihmal že prestati mogel,
kakor postavim: bratovo sovražtvo, težavno sužnost v Mezopo-
tamii, zvijačno Labanovo ravnanje, veliki strah pred Esavam, brit¬
kost nad gerdim greham Rubna, ki se je očetove perspavnice ne¬
sramno poslužil, hudobno in krivično ravnanje sinov sosebno Si¬
meona in Levita s Sihemljani, prenaglo zgubo svoje preljube žene
Rahele in Jožefa, dosihmalno dveletno pomanjkanje potrebniga ži¬
veža s celo svojo hišo zavolj nerodovitnosti zemlje itd.

11 — 13. J ožef pa je očetu in svojim bratam selise

dal v Ramesesu. In je preskerbel njih, in vso hišo

svojiga očeta.... Zakaj po vsi deželi je žita manjkalo.

Faraon ni sam kraja imenoval, v kterim bi Jožefovi bratje z oče-
tam vred prebivali, ampak on samo Jožefu reče: naj jim v nar
boljšim kraju Egiptovske dežele stanovanje oskerbi; pod nar bolj¬
šim krajem  se pa tukej po zgorej spomnjenim tisti zastopi, ki je
nar lepši in nar boljši spašnike imel, in taki spašniki so bili v Ra¬
mesesu, ki je bil en del in sicer zavolj dobre paše nar boljši del
Gošenske dežele. Zravin tega Jožef svojo sorodovino tudi pre*
vidi z vsim potrebnim živežem; slehernimi! zarodu ga je pa dal
toliko, kolikor ga je potrebno bilo ali več ali manj po meri in šte¬
vilu udov ali glav sleherniga zaroda. Po vsi deželi, to je, p°
vsili tistih krajih in deželah, ki so bile Egipčanam in Hebrejcam
znane, je živeža manjkalo.

14 — 17. Jožef je vse dnarje za razprodajo ži¬

ta vkupej spravil, in jih v kraljevo zakladnico znesik
ln ko so bili kupcam dnarji pošli, je ves Egipt k Jo¬
že fu prišel, rekoč: D aj n am j e s t i. On j im j e odgo¬
voril: Perpeljite svojo živino_ Ko so jo bili perpe-

ljali, jim je dal živeža. Jožef je kakor skerbni in zvesti

kraljevi služabnik vse dnarje, ki jih je za shranjeno žito od Egip¬
čanov, Kananejcov in druzih bližnjih ljudstev dobil, zvesto v kra¬
ljevo zakladnico shranil in jo na tako vižo močno namnožil, ktcre
so se tisti Egiptovski kralji po volji poslužvali, ki so v prid, čast
in slovo Egiptovskiga ljudstva razne in imenitne spominke stavili
in zidali, tako de se še dan današnji nad vsim tistim čudijo, kar
jih je še ostalo, klerikoli imaje perložnost jih viditi in presojva' 1 -
Vsim Egipčanam je bil pogoj, po kterim jim hoče potrebniga ži¬
veža oskerbeti, prav všeč; zakaj redili so večidel živino, naj W

Poglavje XL\ r n.

495

seje  per obdelovanju zemlje poslužvali; ker pa zdej zavolj pre¬
velike suše niso bili vstani zemlje obdelovati, zatorej jim je živina
bolj v škodo kakor v prid bila; radi so jo tedej Jožefu dali in to¬
likanj več, ker so od njega za-njo potrebniga živeža dobili in si
tako življenje ohranili.

18 — 22 .  Tudi drugo leto so prišli in so mu rekli.

nimamo več ne dnarjev ne živine.... Mi in naša zemlja

hočemo tvoji biti. Tedej je Jožef vso Egiptovsko

zemljo kupil.... Zunej zemije duhovnov, ki jim jo je
bil kralj dal, in ker se jim je tudi odločena mera žive¬
ža iz občnih žitnic dajala, zatorej niso persiljeni bili
svoje posestva prodajati. Iz teh verst se očitno vidi, de so
bile posestva Egipčanov dosihmal vsili davkov proste, in de so
kralji, knezi in drugi prejpostavljeni tudi svoje lastne posestva
imeli, iz kterih so svoje dohodke dobivali; bili so tedej Egipčani
popolnama prosti in samo v tem na kralje tvezeni in jim podložni,
de so jih za svoje nar viši sodnike, vojvode v vojski in za nar
viši duhovne spoznali in častili; zatorej so jim prostovoljno, so-
sebno ako so jih radi imeli, iz ljubezni in spoštovanja ali to ali
mio drago in imenitno reč v dar prinesli. V tej silno veliki stiski
Egipčani svoji prostosti in pravici na posestvo pod tem pogojem
odrečejo, de jih kralj tudi to leto s potrebnim živežem preskerbi
in jim življenje ohrani. In ker so Egipčani iz vsili krajev k Jo¬
žefu prišli kralju sebe in svojo zemljo pod zgorej opomnjenim po¬
gojem v last ponudit in ker je Jožef v kraljevim imenu v ta prosti
pogoj pervolil, zatorej se je vsa Egiptovska dežela kralju perla-
stila, ki jo je potem Jožef kakor kraljevi namestnik prav pametno
med preliivavce v pravi prid kralja in Egipčanov razdelil.

Kar pa duhovne tiče, niso bili persiljeni zavolj pomanjkanja
živeža sebe in svojo zemljo kralju prodati, ker so sleherno leto
zunej svojih pozemeljskih dohodkov odločeno mero živeža iz občnih
žitnic dobivali. Zravin tega je še potrebno tukej opomniti, de so
Egiptovski duhovni velicih dohodkov potrebovali, ker so vse živali
in razne druge drage reči, ki so jih v imenu celiga ljudstva svo¬
jim bogovam darovali, po stari navadi sami nakupiti in oskerbeti
mogli, kar je gotovo silno veliko potroškov delalo; in ker so jih
Egipčani v veliki časti imeli, jih tudi zavolj tega niso mogli in
hotli k taki zavezi siliti.

23 — 26 .  Jožef je tedej prebivavcam rekel: Zdej ima
Earaon.... vas in vašo zemljo vlast; vzemite semena, in
obsejte njive.... Peti del bote kralju dali.... Odgovorili
So:  Naše življenje je v tvojih rokah . Jožef da Egipča¬

nom zunej potrebniga živeža, tudi po razdeljenju polja potreb-
"iga semena, naj bi ž njim njive obsejali. Iz tega se vidi, de
80  Egipčani svojo zemljo in sebe v sedmini letu lakote prodali
v  sužnost kralja; zakaj gotovo bi jim Jožef ne bil semena za
setev dovolil, ‘ako bi bila nerodovitnost zemlje še dalje terpela;
! z  tega se pa tudi vidi, de je kralj zares po človeško, dobrotno
"! prijazno z Egipčani ravnal; ponudijo se mu v sužnost, in on jih
n,ma  za sužne, ampak od njih samo peti del perdelkov terja, vse

32

496

Perve Mozesove Luk v e.

drugo jim v njih korist obcrnili perpusti, in to prijazno ravnanje
kralja Egipčane tako močno gane, de se temu pogoji clo nič iie
vstavljajo, ampak z veseljem rečejo: Vse, kar kralj zapove, ho¬
čemo natanjko spolniti in se v vsim po njegovi volji ravnati itd.

27 —'31. lsrael je tedcj prebival v Egiptu- ter se

je silno narašal in množil. In je ondi živel sedemnajst
let.... in.... je... Jožefa poklical in mu rekel.... Po¬
loži svojo roko na moje stegno.de me ne boš v Egip¬

tu pokopal; ampak.... de me boš iz te dežele proč peljal,
in v pokopališe mojih staršev pokopal. Odgovoril mu je
Jožef: Hom storil, kar si zapovedal.... In ko je on per-
segel, je lsrael Boga molil, in se na zglavje postelje na¬
slonil. lsraelovi otroci so se po božji obljubi v Egiptovski de¬
želi naglo tako zlo namnožili, de jim je v kratkim v Rameses«
sveta pomanjkovati jelo, zatorej so se po celi Gošenski deželi raz¬
širjali in čez dalje močnejši perhajali. Kaj de besede: Položi svo¬
jo roko na moje stegno  pomenijo, je že zgorej v pogl. 24, 2.
spomnjeno bilo; ne pusti pa Jakob Jožefa zato perseči, ker mu
mar ni zaupal; zakaj bilje od njegove zvestobe in ljubezni popol-
nama prepričan, ampak zato mu veli perseči, naj bi mu kralj ni¬
kakor ne branil spolniti, česar gaje spomnil, zakaj znano je, de
so Egipčani v teh časih na persege veliko deržali in se njih ter¬
janju clo niso vstavljali. Lahko si je misliti, zakaj si Jakob na
svoji smertni postelji pred vsim drugim želi, v dvojni jami blizo
Hebrona v Jvananski deželi pokopan biti; bila sta tam Abraham in
Sara, bili so tam njegovi starši in drugi iz njegove sorodovine po¬
kopani, in ker je zravin tega tudi po božjih obljubah prepričan
bil, de bodo ob svojim časi njegovi mlajši v Kanansko deželo na¬
zaj prišli, si jo v last dobili, v nji prebivali in Rogu služili. In
ko je bil Jožef persegel, de hoče namreč vse natanjko spolnili,
kar si stari oče Jakob želi, se mu Jakob perklone in se na po¬
steljno zglavje nasloni, ter Boga hvali in moli, ker je njegova
slednja prošnja uslišana in obljuba s persego poterjena bila.

Poglaije XLVIII.

Zapopadik.

Jakob blagoslovi svoje sinove.

1 ■ JPr~~otem je bilo Jožefu povedano, de je njegov oče zbolel;
torej je seboj vzel svoja dva sina, Manaseta in Efraima,
in se je na pot podal.

2 .  In starčku je bilo rečeno: Glej! Jožef tvoj sin je k tebi
prišel. I 11  (Jakob) si je moč povzel, in se sklonil na
postelji 5

3. Ter je djal (Jožefu), ki je k njemu prišel: Bog vsiga-
mogočni se mi je perkazal v Lucu, ki jevKananski de¬
želi, in me je blagoslovil, 1 . Moz. 28, 13.

4. In je djal: .Jez te bom razširil in namnožil, in te storil
očeta trum narodov, in bom to zemljo v last dal tebi in
tvojimu zarodu za teboj v večno posestvo.

b. Tvoja dva sina tedej, ki sta ti bila rojena v Egiptovski
deželi, preden sim lesem k tebi prišel; bo ta moja; Efraim
in Manase mi bota kakor Iluben in Simeon; 1 . Moz. 41,50.
Josv. 13,7.29.

6 . Drugi pa, ki jih boš za njima rodil, naj bodo tvoji, in
naj se imenujejo v svojih lastninah po imenu svojih bratov.

7. Zakaj, ko sim iz Mezopotamije šel, mi je še na poti
Rahel umerla v Kananski deželi, in je bilo spomlad; in
sim prišel v Efrato, ki se po drugim imenu imenuje Bet¬
lehem, in sim jo pokopal zravin Efratejskiga pota.

Ko je pa njegova sinova ugledal, mu je djal: Kdo sta
te dva?

9. Je odgovoril (.Jožef): Moja sinova sta, ki mi ju je Bog
dal na tem kraji. In je rekel: Perpelji ju k meni, de ju
blagoslovim.

R). Zakaj Israelove oči so se prevelike starosti otemnele, in
ni mogel čisto viditi. Torej ju je k sebi vzel, ju polju-

498

Perve Mozesove bukve.

11 . Ter je rekel svojimu sinu: Se nisim nadjal še viditi (ebe,
in Bog mi je dal viditi tvoje otroke.

12. In ko ju je bil Jožef iz očetoviga naročja doli djal, se
je do tal perklonil,

13. In je postavil Efraima na svojo desnico, to je, na Israe-
lovo levico 5  Manaseta pa na svojo levico, namreč na
očetovo desnico, ter je oba k njemu pomaknil.

14. In (Jakob) je svojo desno roko stegnil, in jo Efraima
mlajšimu bratov na glavo položil 5  levo pa na glavo Ma¬
naseta, ki je bil starji 5  ter je svoje roke križem djal.

15. In Jakob je Jožefova sinova blagoslovil, in rekel: Bog,
pred kogar obličjem sta moja očeta Abraham in Izak ho¬
dila; Bog, ki me je preživel od moje mladosti do da-
našnjiga dne; Hebr. 11,81.

16. Angelj, ki me je iz vsiga hudiga otel: blagoslovi ta mla-
denča, in naj se kličeta po imenu mojim, in po imenih
mojih očetov Abrahama in Izaka, in naj raseta na zemlji
do velikiga števila. I. Moz. 31, 29.—32, 2. Matevž. 18,10.

17 .  Ko je pa Jožef vidil, de je bil njegov oče desno roko
na Efraimovo glavo položii, se mu je zlo zdelo, in je
prijel za očetovo roko in jo je vzdigoval z Efraimove
glave, jo položiti Manasetu na glavo,

18. Ter je djal očetu: Tako ni prav, oče! zakaj ta je per-
venec; njemu položi na glavo svojo desno roko.

19. Pa ni hotel, temuč je djal: Vem, sin moj! vem; uni bo
sicer oče veliko ljudi, in se bo narašal; ali njega mlaji
brat bo večji kot on, in njegov zarod se bo narašal v
ljudstva.

20. In tisti dan ju je blagoslovil, rekoč: Po tebi se bodo
Israelci med seboj blagoslovili, ter se bo reklo: Bog t>
stori po Efraimovo, in po Manasetovo. Ter je Efraima
pred Manaseta postavil,

21. In je rekel Jožefu svojimu sinu: Glej! jez umerjem, p a
Bog bo z vami, in vas bo nazaj peljal v deželo vaših
očetov;

22. Tebi dam en del več, kot tvojim bratam, ki sim gaAmo-
rejam vzel, z mečem in lokam.

\

Poglavje XLVI1L

499

Razlaga XLVIIIt poglavja.

1 — 4. Potem je bilo Jožefu povedano, deje njegov
oče zbolel; torej je seboj vzel svoja dva sina.... In star-
čiku je bilo rečeno: Glej! Jožef... je k tebi prišel. In Ja¬
kob .... je djal Jožefu: Bog.... se mi je perkazal v Lucu
.... in me je blagoslovil, rekoč: Jez te bom razširil in
namnožil..!, in bom to zemljo v last dal tebi in tvojimu

zarodu. Jakob je bil že več časa zavolj svoje starosti so-

sebno pa zavolj raznih britkost in težav, ki jih je od svoje mla¬
dosti dosihmal preterpeti mogel, ves opešan, oslabljen in bolehen,
tako de je večidel v postelji ostati persiljen bil, — zdej pa naen¬
krat smertno zboli, zatorej njegovi sinovi naglo po Jožefa pošlje¬
jo, kakor jim je bil ukazal, ko je zadnjikrat očeta obiskal. Jožef
seboj perpelje svoja dva sina Manaseta  in Efraima , naj bi ju
stari oče Jakob blagoslovil, ker so od nekdej, kakor je že na več
krajih spomnjeno bilo, taki blagoslov visoko cenili in ga za veliko
srečo imeli; Jožefu pa je zunej tega tudi zato na Jakobovim bla¬
goslovu tolikanj ležeče bilo, ker mu je Egipčanka v ptuji deželi
Manaseta in Efraima rodila; po pravici se mu je tedej bati treba
bilo, de bi jima enkrat njegovi bratje pravico na očetovo dedšino
krajšati vtegnili, in se ž njima zavolj tega prepirali. Od veliciga
veselja, de ga je namreč njegov sin obiskat prišel, se Jakob če
ravno ves oslabljen saj toliko okrepča in si moč povzame, de se
na postelji skloni, in od Boga razsvetlen takole Jožefu govori:
Bog se mi je v Lucu perkazal;  dvakrat se mu je pa bil Bog v
tem kraju perkazal, ko je namreč v Mezopotamijo k Labanu po-
potval I. Moz. 28,13.19'. in ko je iz te dežele v Kanansko nazaj
prišel. I. Moz. 35, 6. 9. Beržkone je tukej od druge perkazni božje
govorjenje; — kaj je od tega kraja vediti potrebniga, je že zgo-
rej povedano bilo, kakor tudi kaj de te obljube pomenijo.

5 — 13. Tvoja dva sina_bota moja; Efraim in Ma-

nase mi bota, kakor Ruben in Simeon, drugi pa, ki jih
boš za njima rodil, naj bodo tvoji.... Torej ju je k sebi

vzel, ju poljubil in objel.In ko ju je bil Jožef iz oče-

toviga naročja doli djal, seje do tal perklonil, in je po¬
stavil Efraima na.... Israelovo levico, Manaseta pa na
•••• očetovo desnico, ter je oba k njemu pomaknil. Jakob
Po besedah teh verst svoja dva vnuka za svoja sinova vzame, in
,iu kakor svoje lastne sinove za dediča celiga svojiga premoženja
z  ravno tistimi pravicami kakor svoje lastne sinove postavi. Pod
oedišno se pa tukej more sosebno obljubljena dežela umeti, ki jo
bodo ob svojim času njegovi mlajši v last dobili, in potem med
narode razdelili: Kakor bodo moji sinovi Ruben, Simeon itd. po
»ožji obljubi v Kananski deželi svoje dele ali dedišno dobili, ravno
'»ko morata tudi te dva moja vnuka, ki ju zdej za svoja sinova
v zamem, svoja dela v obljubljeni deželi imeti, to je moja posled-
n ja volja, to je moje očetovo povelje, je hotel Jakob s tem svojim

500

P e r v e Mozesove bukve.

ravnanjem vsim svojini mlajšim pokazati. Se ve de se je to po
volji božji zgodilo, ih beržkone je Jakob sosebno zato tako rav¬
nal, naj bi število sinov po Raheli njegovi preljubi ženi, ki je pre-
zgodej in pred čašam umerla, veči in imenitniši bilo, in naj bi s
tem ravnanjem pravico na pervenstvo Jožefu izročil, ki je prav za
prav tudi zares pervorojeni sin po Raheli bil, ki si jo je Jakob za
ženo zvolil. I. Moz. 29, 19. Vender pa Jakob Jožetu ne dovoli,
de bi se tudi drugi Jožefovi sinovi, ki bi jih še vtegnil roditi, teli
pravic vdeležili, ampak zapove, naj bi se k zarodu ali Efraima
ali Manaseta šteli. Nikjer se ne bere, ali je Jožef zunej teh dveh
sinov še druge rodil ali ne.

14 — 16. In (Jakob) je svojo desno roko stegnil,
in jo Efraimu  ...  .*na glavo položil; levo pa na glavo
Manaseta.... ter je svoje roke križem djal. In... je
Jožefova sinova blagoslovil, in rekel:  llog, pred ko¬
gar obličjem sta m oj a očeta.... hodila; Bog, k i m e j e

preživel. angelj, ki me je iz vsiga hudiga otel:

blagoslovi ta m 1 a d e n č a .... in n aj r a s e t a na zemlji do
velikiga števila.  Ker je Jakob Efraima in Manaseta za svoja
sinova vzel in Jožefu rekel, naj ju bližje k njemu perpelje, de ju
poljubi in objame, in ko se je io zgodilo, Jožef oba svoja sina in
sicer po nju starosti pred svojiga očeta postavi, starjiga namreč
na desno, mlajiga pa na levo Jakoba, naj bi ju blagoslovil; o sta¬
rih in poznejših časih je pa navadno bilo, de so tistim roke na
glave položvali, ki so jih hotli blagosloviti, v očitno znainnje de
jim ali vse dobro in vso srečo žele, ali pa de jih h kaki imenitni
časti itd. povzdignejo IV. Moz. 8, 10. — 27, 18. 23. — V. Moz.
34, 9. — Apost. djanj. 6,0. — 13,3.; tudi iz evangelja sv. Ma¬
tevža se vidi, de so Jezusa prosili, otročičem roke na glave po¬
ložiti in jih blagosloviti ([glej pogl. 9, 13. 15. itd.) In iz ravno
tega namena tudi Jožef svoja sinova pred Jakoba po nju starosti
postavi, in ker je od nekdej desna roka od leve več veljala in ob-
rajtana bila; zato ker je krepkejši in urniši, in seje  per opravi¬
lih nar bolj in nar pameiniši poslužimo, zatorej Jožef Manaseta
svojiga starjiga sinil na očetovo desno postavi, naj bi Jakob to
na-nj položil, ne pa levice. Pa kaj se zgodi? Položi Jakob per
blagoslovu Jožefovih sinov svojo desno na glavo Efraima. Iz tega
in raznih družili krajev sv. pisma sc tedej očitno vidi, de Bog per
delitvi svojih milostljivih darov ne gleda ne na pervenstvo, ne na ime¬
nitnost rodu, ali druge zunajne sosebnosti in prednosti, ampak de
se per podeljenji taistih vseiej le samo po svoji neskončni modro¬
sti in pravičnosti ravna in jih deli komur in kakor on sam hoče.
In ravno to se bere od Abeljna in Kajna, od Šema in Jafeta, od
Izaka in Ismaela, od Jakoba in Esava itd. Jakob je tedej zaved¬
no in s premislikam per blagoslovu roke sprevergel, to je, svojo
desno roko na glavo Efraima položil, ker je od Boga razsvetljen
dobro vedil, de bo Efraimov zarod veliko bolj imenitin, mogočni
in številin, kakor zarod Manaseta, česar nas zgodovina obeh za'
rodov zadosti prepriča. Pod besedo angelj  se mora v I6ti versti
sam Bog umeti, ker se tukej imenovan angelj s takimi lastnostmi

Poglavje XLVIU.

501

popiše, ktere se le samima Bogu perlastiti smejo, in ker se Jako¬
bov odrešenik iz raznih nadlog in težav in njegov pravi otetnik
vsiga hudiga imenuje.

17  — 20.  Ko je pa Jožef vi dil, deje bil nj ego v oče
desno roko na Efraimovo glavo položil, se maje zlo
zdelo.... Ter je djal očetu: Tako ni prav, oče! zakaj
ta j e p e r v e n e c .... pa ni hotel, t e m u č j e djal: Vem, sin
moj! vem.... mlaji brat bo večji kot on, in njegov za¬
rod se bo narašal v ljudstva.... Po tebi se bodo lsra-
elci med seboj blagoslovili, ter se bo reklo: Bog ti
stori po Efraimovo in po Manasetovo. Mislil si je Jo¬

žef, de se je oče zmotil, ker je svojo desno roko na glavo mlajšiga
položil, zatorej mu reče: Oče, ta ni pervenec; — vendcr Jakob
per svojim sklepu ostane, ker je po zgorej opomnjenim zavedno
po božji volji tako ravnal, in Jožefa poduči stran tega svojiga
ravnanja, rekoč: Po tebi se bodo Israelci blagoslovili med seboj,
to je, ta dva tvoja zaroda bola tako srečna in blagoslovljena, de
si ju bodo moji mlajši v prigovor izvolili in kader se bodo med
seboj blagoslovili, porečejo: Bog naj te ravno tako srečniga stori,
kakor Efraiina in Manaseta. Pravijo, de se Judje še dan današnji
tega prigovora poslužvajo.

2 1 in 22.  I n j e rekel Jožefu- G1 e j ! j e z umerjem,

pa Bog bo z vami, in vas bo nazaj peljal v deželo va¬
ših očetov. Tebi dam en del več, kot tvojim bratam,
ki sim ga Amorejam vzel, z mečem in lokam.  Glej, ljubi
moj sin! v kratkim bom umeri, vendcr se ne bojte; zakaj božja
vsigamogočna roka vas bo vse nesreče varovala in vas ob svojim
času nazaj pcrpeljala v obljubljeno deželo. Če ravno Kananska
dežela dosihmal še ni bila lastnina očakov Hebrejskiga ljudstva,
se vender zato imenuje dežela očetov , ker so ti očetje zares v
nji prebivali, in ker jo je bil sam Bog njegovim mlajšim v po¬
sestvo obljubil.

Pod delam, ki ga je Jakob Jožefu že vnaprej dal, se nar bolj
prav tisti del zemlje zastopi, ki ga je Jakob od Sihemoviga očeta
I. Moz. 33, 19. kupil; de ga je pa s silo — z mečem in lokam
Amorejam vzel, se je nar gotovši takole primerilo: Ko se je bil
Jakob s svojimi po budim in pregrešnim maševanju svojih sinov
nad Sihemljani zavolj strahu bližnjih prebivavcov v Bctelj pre¬
selil, so se Amoreji (imenitni  in  mogočin Kananski zarod, pod
kterim se dostikrat tudi drugi zarodi Kananejcov umejo) tega kup-
Ijeniga dela polastili, ki ga jim je sčasama Jakob z mečem vzel,
z ato ki ga niso hotli z lepo nazaj dati. Ta misel je zmed vsih
družili nar bolj verjetna in se nar -ložej opravičiti da.

Poglavje XXIX.

Zapopadik.

Jakob tudi druge svoje sinove blagoslovi in umerje.

1. akoh pak je sklical svoje sinove, in jim je rekel: Zbe¬
rite se, de vam povem, kaj se vam bo prihodne dni go¬
dilo. V. Moz. 33, 6.

2.  Zberite se, in poslušajte vi sinovi Jakoba, poslušajte
Israela svojiga očeta.

3. Ruben, moj pervorojeni, ti moja moč, in začetik moje
žalosti, ti pervi v darovih in viši v oblasti.

4. Razlil si se kot voda, ne moreš rasti, ker si se v
hram svojiga očeta podal, in si ognusil njegovo posteljo.
I. Moz. 35, 22 .  — I. Kron. 5,1.

5. Simeon in Levi brata: razbojnsko orožje krivice.

6. Moja duša naj ne bo deležna nju posvetovanja, in v nju
zbiraljšu naj ne bo moja čast, ker sta v svoji jezi moža
vbila, in v svoji togoti zidovje podkopala. I. Moz. 34,35.

7. Prekleta nju togota, ker je bila terdovratna, in nju serd,
ker je bil neusmiljen. Jez ju bom razdrobil v Jakobu, in
po Israeli raztrosil, josv. 19, l.

8. Juda, tebe bodo tvoji bratje hvalili; tvoja roka bo nad
zatilniki tvojih sovražnikov; perklanjali se ti bodo sinovi
tvojiga očeta.

9. Juda je mlad lev; ti, moj sin! si se na rop vzdignil;
kader počivaš, se vležeš, ko lev, in ko levinja; kdo ga
bo budil? I. Klon. 5, 2 .

10 .  Kraljeva palica ne bo vzeta od Judata, in vojvoda ne od
njegoviga ledja, dokler ne pride tisti, ki ima poslan biti)
in narodje bodo upali v Njega. Matevž 3,6.

11. Leta bo svoje žrebe per vinogradi pervezal, o moj sin,
in svojo oslico k vinski terti. On bo v vinu svoje obla¬
čilo opral, in v kervi grojzda svoj plajš.

Poglavje XL1X.

503

12. Njegove oči so lepši kakor vino, in njegovi zobje belši
kot mleko.

13. Cabulon bo na bregi morja prebival, in v brodeh bark
bo segel noter do Cidona.

14. Isahar bo kot terdin osel ležal med mejniki.

15. On vidi, de je pokoj dobra reč, in njegova zemlja nar
boljši: zato vkloni svojo ramo k noši, in se davkam
podverže.

16. Dan bo svoje ljudstvo sodil, kakor tudi drugi rod v
lsraeli.

17. Dan naj postane modras na poti, in rogata kača na stezi,
ktera konja v nogo piči, de njegov jezdec znak pade.

in

18. Tvojiga izveličanja bom čakal, Gospod!

19. Gad se bo na boj perpravljen pred njim vojskoval,
zadej bo tudi na boj perpravljen.

20. Ašer, njegov kruh bo masten, in on bo sladčice dajal
kraljem.

21. Naftali je izpušen jelen, lepe besede od sebe dajoč.

22. Jožef je rastni sin, sin rastni in lep viditi: hčere se po
ozidji razprostirajo.

23. Pa razdražili so ga, se kregali in mu nevošljivi bili lo¬
kostrelci.

24. Alj njegov lok je slonil na močnim, in razvezane so bile
vezi njegovih ram in rok po rokah Mogočniga v Jakobu j
od tod je prišel pastir in kamen Israelski.

25. Bog tvojiga očeta bo tvoj pomočnik, in Vsigamogočni te
bo blagoslovil z blagoslovi nebes doli, z blagoslovi brezna

26

od spodej gori, z blagoslovi pers in materniga telesa.

Blagoslovi tvojiga očeta so poterjeni z blagoslovi njego-
govih očetov, dokler pride poželjenje večnih berdov: naj
se dopolnijo nad Jožefovo glavo in nad glavo Nacareja
med njegovimi brati.

27. Benjamin je zgrabljivi volk: zjutrej bo rop jedel, in zve¬
čer bo deiil rop.

^8. Vsi ti store dvanajst Israelskih rodov. Leto je njih oče
k njim govoril, in je vsakiga s posebnimi blagoslovi bla¬
goslovil.

29. In jim je zapovedal rekoč: Jez se bom perdružil svojimu
ljudstvu i  pokopljite me zravin mojih očetov v dvojni jami,
ki je na njivi Efrona Heteja,

30. Proti Mamru v Kananski deželi, ki jo je Abraham

z

504

P e r v e M o z e s o v e bukve

njivo vred kupil od Efrona Heteja v lastno pokopališe.
I. Moz. 23, 17.

31. Ondi so pokopali njega in Saro njegovo ženo; ondi je
bil pokopan Izak z Rebeko svojo ženo; ondi leži tudi
Lea pokopana.

32. Ko je bil ukazila, ki jili je bil svojim sinovam dal, do¬
govoril, si je na postelji noge poravnal, in je umeri, ter
je bil svojimu ljudstvu perdružen.

Razlaga XLIXt poglavja.

1 in  2.  Jakob pak je sklical svoje sinove, in jim je
rekel: Zberite se, de vam povem, kaj se vam I) o p ri¬
li o ti n e dni godilo. Zberite se, in poslušajte.... Jako¬
ba-svojiga očeta. Ko je bil Jakob Efraima in Manaseta

in po njima sainiga Jožefa blagoslovil in jima nju priliodno osodo
v imenu božjim  odkril, je kmalo potem vse druge svoje sinove
sklical in jih opominjal, naj bi ga zvesto poslušali, ker jim hoče,
preden umerje, po božjim razodetju od njih in njihovih mlajših
priljudne osode povedati in odkriti. — Zgodovina nas prepriča, de
se je, kar tukej Jakob svojini sinovam prerokuje, še le spolnovati
začelo, ko so Israelci že bili v obljubljeni deželi, in de se velik
del tukej popisaniga prerokvanja na Zveličarja sveta nanaša, po
kteriga dohodu so Israelci svojo dedišuo zgubili. Če tedej na to
ob kratkim opomnjeno gledamo, se lahko prepričamo, kaj de se
mora pod prihodnimi časi  ali dnevi  umeti, gotovo ne konec sveta
kakor nekteri mislijo, ampak umeti se mora pod tem izrekam ves
(isti čas, ki je bil od pcrviga dohoda Israelcov v Kanansko ali
obljubljeno deželo noter do popolnama razdjanja taiste pretekel;
in ta celi čas je sosebno zato posledni imenovan, ker se mora
spolnenje obljub, ki jih je Bog Abrahamu storil, za konec taistih
spoznati; kakor hitro se tedej obljuba začne spolnovati, ravno tako
hitro je tudi njeni konec tukej, in ta konec tako dolgo terpi, dok¬
ler se obljuba popolnama v djanju ne zgotovi.

3 in 4. lluben, moj p er v o roj eni, ti moja moč, in za¬
čet i k moje žalosti, ti pervi v darovih in viši  v oblasti.
Razlil si se kot voda, ne moreš rasti, ker si se v hram
svoj iga očeta podal, in si ognusil njegovo postelj 0,
Jakob se v svojim prerokovanju ravna po redu rojstva sinov, za¬
torej per Rubnu, svojim pervorojenim sinu začne: Ktere in kakšne
pravice in prednosti de jc navadno slehern pervorojcn pred dru¬
gimi brati imel, je že zgorej v pogl. 25, 31. rečeno bilo. Rubeib
mu Jakob reče, ti bi imel kakor pervorojeni po svoji dolžnost)
moja perva podpora in pomoč v moji sivi starosti biti, kakor trn*)
pervi steber in opora cele moje hiše, in namest lega si me P ervl

Poglavje XLIX.

505

zmed vsili mojih sinov močno razžalil in mi s tem veliko britkost
naklonil, de si mojo posteljo kervosramno ognusil. Očituje mu tu—
kej vpričo vsili bratov njegovo nesramno djanje z Bilho in ga oj-
stro s tem kaznuje, ker mu pravico do pervenstva odvzame. I.
Moz. 35, 22.  Kakor pervorojeni bi imel dva dela od mojiga pre¬
moženja dobiti in med vsi mi brati nar veči cIo očetovsko oblast in
druge prednosti v moji hiši imeti, vender glej sam si se vsih pred-,
nost pervenstva s svojim gerdim ravnanjem obropal in se taistih
nevredniga storil; zakaj razlil si se kot voda,  to je, nisi pregreš¬
nih skušnjav premagoval, tudi nisi hudobniga poželjenja krotil,
ampak kakor dereča voda si naglo v taisto planil in se kervosram¬
no pregrešil. Naglo narašanje vode in njeno razlitje čez bregove
večidel le kratek čas terpi, zatorej je tudi taka dereča voda s
svojimi ošabnimi valovi prav lepa pripodoba nagliga konca časti
in imenitnosti. Ne moreš rasti, to je, ne boš se tistih prednost
vdeležil, ki ti po rojstvu gredo; zravin se te besede tudi takole
zvedriti dajo: Ne bo se tvoj zarod tako naglo in močno množil,
kakor zarodi veliko družili bratov.

5 — -7.  Simeon in Levi brata: razbojnsko orožje
krivice. Moja duša naj ne bo deležna nju posvetovanja,
in v nju zbiraljšu naj ne bo moja čast, ker sta v svoji
jezi m oža vbila, in v svoji togoti zidovje p^odk opal a.
Prekleta nju togota, ker je bila ter d o vratu a, in nju
ser d, ker je bil neusmiljen. Jez ju bom razdrobil v
Jakobu, in po I s r a e 1 i raztrosil.  V teli verstah Jakob svo¬
jima sinovama Simeonu in Levitu očituje nju hudobno ravnanje s
Siliemljani in jih ojstro kaznuje; imenuje ju brata, ker sta v teh
hudobnih sklepih ene in ravno tiste misli bila; zakaj tudi na dru¬
žili krajih sv. pisma se tovarši ali sploh ljudje enačili misel in skle¬
pov bratje imenujejo; imenuje ju dalje razbojnsko orožje krivice,
ker sta se po storjenim hudobnim in krivičnim sklepu kakor raz¬
bojnika in roparja tudi nad nedolžnimi Siliemljani neusmiljeno in
grozovitim maševala in v svoje pregrešne naklepe tudi brate in več
družili iz očetove družine prekanjeno pregovorila in zapletla; ker
sta v svoji jezi in terdovratni togoti z druzimi tovarši vred vse
premoženje — živino in drugo blago Sihemljanov po sili pobrala,
z ene, otroke in kar jih ni bilo neusmiljeno pobitih, v sužnost pe¬
ljala in mesto Sihem v svojim krivičnim serdu do tal razdjala. Sta
n joža  vbila — ediuobroj namest višebroja, zakaj vsi pobiti Sihem-
jjani sc morajo pod besedo mož,  umeti, ravno tako se na več kra¬
jih sv. pisma bere. Z besedami: Moja duša naj ne bo deležna
1l .iu posvetovanja in v nju zbiraljšu naj ne bo moja čast.  Ja¬
kob vpričo vsih svojih sinov očitno pokaže, kako zlo de je on to
'udobno ravnanje s Siliemljani že takrat studil in sovražil, ko je
bilo neusmiljeno dopernešeno, in kako močno de ga še zdej studi
l n  čerti; zatorej on v svoji pravični jezi izgovori zasluženo kazin
c ez svoja sinova Simeona in Levita, rekoč: Jez ju bom razdrobil
v  Jakobu in po Israeli raztrosil, kar se je natanjko po spričo-
van ju zgodovine Hebrejskiga ljudstva spolnilo, ker je Simeonov
Zar °d per razdelitvi Kananske dežele le majhin del od Judatoviga

1

506 Perve Mozesove bukve.

zarodu dobil, tako de je kinalo potem persiljen bil, tudi po druzih
zarodih in krajih si nektere mesta v last dobiti in v njih prebivati,
in kar zarod Levita tiče ni clo nobene dedišne v obljubljeni deželi
dobil, ampak prebival je raztrošen po celi Kananski deželi med
druzimi zarodi Israelovih sinov. Vender je treba tukej opomniti,
de je Levitov zarod s tem očetovo zadolženje zbrisal in mu zado¬
stil, ker je malikovanje perlsraelcih zatiral in se ojstro nad tistimi
maševal, ki so se na tako gerdo vižo v praviga Boga pregrešili,
— zatorej jeMozes po božji volji ta zarod k veliki časti povzdignil,
bili so namreč mlajši iz tega zaroda duhovni in učeniki Hebrejskiga
ljudstva, vsi so jih tedej visoko spoštevali in v veliki časti imeli.

8. Juda, tebe bodo tvoji bratje hvalili; tvoja roka
bo nad zatilniki tvojili sovražnikov; p er klanj ali se ti
bodo sinovi tvojiga očeta.  Ko je bil Jakob svojim trem
starjim sinovam zavolj dopernešenih hudobij pravico do pervenstva
odvzel, jo je zdej četertorojenimu Judatu kar oblast in mogočnost
tiče, podelil, ker takole k njemu in po njem k njegovim mlajšim
govori: Tvoji bratje te bodo hvalili, —'kar  se je zato zgodilo,
ker je bil ta zarod nar mogočniši, ker je bilo njegovo kraljestvo
z Benjaminovim zarodam vred močnejši in je tudi dalje terpelo,
kakor kraljestvo druzih deseterih zarodov; ker se je sosebno per
tem zarodu prava vera v Boga skozi in skozi ohranila in se so¬
sebno po njem dalje in dalje razširjala; ker so se po Babilonski
sužnosti vsi zarodi sploh Judje imenovali; tudi je Jakob od Boga
razsvetlen prejvidil, de bo ob svojim času iz tega zaroda Zveli¬
čar sveta prišel.

Tvoja roka bo nad zatilniki tvojih sovražnikov.  Ta zarod bo
zmed vsili nar močnejši in hrabriši, on se bo v vojskah nar bolj
junaško obnašal, in vsim družim lepe izglede junaštva in hrabrosti
dajal, kar seje  koj po smerti Josvata v djanju pokazalo, ker so
Judatovi mlajši vodji bili v tistih vojskah, ki so jih Hebrejci s ti¬
stimi Kananejci imeli, ki še dosihmal niso bili premagani in pre¬
gnani, posebno se je pa junaštvo tega zaroda ob Davidovim času
vidilo in očitno pokazalo itd. Roko na zatilniku sovražnika imeti,
pomeni sovražnika premagati, ga razkropiti in na begu potleči.

Perklanjali se ti bodo sinovi tvojiga očeta , to je, vsi te bodo
kakor pervenca častili in spoštovali, vsi se bodo tvojimu kakor
povelju pervorojeniga podvergli in se po njem ravnali, ktero pre¬
rokovanje se je zares v djanju spolnilo, ker nam zgodovina He¬
brejskiga ljudstva poterdi, de so vselej vsi drugi zarodi ta Juda-
tov zarod za perviga, nar imenitnišiga in nar mogočnišiga spoznali
in imeli.

9. Juda je mlad lev; ti, moj sin! si se na rop vzdig¬
nil; kader počivaš, se vležeš ko lev, in ko levinja;
kdo ga bo budil?  Jakob Judata v tej versti mladimu levu pri¬
meri, ktero podobno govorjenje je gotovo prav lepo in pomenljivo;
zakaj lev je prava in živa pcrpodobnost serčnosti, moči in hra¬
brosti. Kakor se namreč lev potem, ko je on na svojim lovu m
ropu žival zgrabil in raztergal, v svoje poprejšno prebivaljšc po¬
gumno in ošabno nazaj verne, ravno tako ponosno in serčnose bo

*

Poglavje XLIX. 507

tudi Juda potem, ko bo svoje sovražnike junaško premagal, s per-
dobljenim ropam v domovino nazaj vernel. Slednjič primeri Jakob
Judata že odrašenimu strahovitimu levu (v Hebrejskim se bere
labi , levinja, ki je že odrašena in že mlade ima, in ktera je, ako
se draži, veliko bolj strašna in neusmiljena kakor lev), primeri
Jakob Judata takimu levu, kteri, ko se je od perdobljeniga ropa
do sitiga najedel, mirno in brez vse skerbi v svoji votlini počiva,
ker se zavolj prevelikiga strahu clo nobena žival ali zver ne pre-
derzne ga v njegovim počitku dražiti in nadležvati; — ravno tako
bo tudi Juda potem, hoče Jakob s temi besedami reči, ko bo svoje
sovražnike hrabro premagal, doma v miru in brez vsiga strahu
počival, se od svojih sovražnikov perdobljeniga ropa veselil in ga
po volji v svojo korist obračal.

10. Kralj eva palica ne bo vzeta od Judata, in voj¬
voda ne od njegoviga ledja, dokler ne pride tisti, ki
ima poslan biti, in narodje bodo upali v Njega.  Hebrej¬
ska beseda hehet  je prav raznih pomenov, bere se na mnogoterih
krajih sv. pisma ali v dobrim ali v hudim pomenu. Pomeni tisto
palico ali šibo, s ktero so nepokorne otroke ali druge hišne stra¬
hovali in kaznovali, pomeni tedej kazin: pomeni dalje tisto palico,
ktere so se pastirji poslužvali, naj bi ž njo živalske cede varo¬
vali in zgrabljive zverine od njih odganjali: pomeni tudi tisto pa¬
lico, ki so jo na popotvanju v podporo seboj jemali, ali pa jo sabo
vzeli, kader so k veselicam povabljeni bili, naj bi tako z vso čast¬
jo prišli, pomeni sosebno oblast in imenitnost pred druzimi, zatorej
so se je prejpostavljeni v znamnje svoje časti in oblasti poslužvali,
pomeni zadnjič tudi kraljevo oblast, ker so se kralji v znamnje
svoje kraljeve moči in oblasti od nekdej takih palic poslužvali.

V kterim teh mnogoterih pomenov se mora v tej versti He¬
brejska beseda hehet  vzeti? Gotovo v dobrim ne pa v hudim po¬
meni, to je, umeti se tukej mora posebna čast, ne pa kazin; za¬
kaj oba stavka ali člena te verste:

1. člen )  Kraljeva palica ne bo vzeta od Judata;

2.  člen \  In vojvoda ne od njegoviga ledja,

zavolj sinonimskiga paralelizma eno in ravno tisto reč pomenita.
Sinonimski paralelizm je pa takrat, kader sta dva stavka tako
sklenjena, de je pomen druziga člena ravno tisti kakor perviga,
vender z druzimi besedami izrečen; ako je tedej eden zmed teh
dveh stavkov dvomljiv ali clo tamen v besedah, ki so same na
sebi prav raznih — clo nasprotnih pomenov, se lahko ta dvomljivi
c 'en po drugim jasnim razvedriti da. Drugi člen tukej imenovane
verste je jasen, brez dvoma — samo dobro in častitno pomeni,
ker Hebrejska beseda mehokek  vselej ali vojvoda, kneza, posta-
'odajca, ali sploh kakoršno si bodi čast in imenitnost pomeni, za-
Jorej se  , nora  tudi pervi člen te verste zavolj spomnjeniga para-
jelizma le samo v dobrim pomenu umeti; — tedej beseda hehet  čast
■n imenitnost, ne pa kazin ali kej druziga hudiga naznanuje. To-
*j e j tisti razlagavci sosebno Judje gotovo nimajo prav, kteri bese¬
do hehet  v hudim pomeni prestavljajo, in pod njo kazin zastopijo,
k er  je taka prestava sinonimskim paralelizmu ravno nasprotna.

508

Perve Mozesove bukve.

Ker tedej Hebrejska beseda šebet  tudi na več družili krajih
sv. pisma pomeni kraljevo palico, to je, kraljevo čast in oblast,
zatorej večidel vsi razlagavci in skorej vse prestave z našo Vul-
gato vred pod besedo šebet  tudi tukej zastopijo ravno tisto čast in
oblast, in to tolikanj več, ker po zgorej spomnjenim beseda me-
hokek  v drugim členu tudi posebno čast, imenitnost in oblast po¬
meni. Ker je pa iz zgodovine Hebrejskiga ljudstva znano, de niso
bili vsi kralji iz Judatoviga zaroda; zakaj pervi kralj Savel je bil
iz zaroda Benjamina, po Savlu so sledili kralji iz zaroda .kida¬
ta noter do Babilonske sužnosti, v kteri je z Jehonijem prava
kraljeva čast in oblast blizo šest sto let pred Kristusovim prilio-
dam jenjala; ob času Makabejcov so kralje iz zaroda Levita vo-
ljili, in poslednjič so razni drugi clo ptujci čez Jude kraljevali.
In de bi se vender, če je ravno po spričovanji zgodovine teinu
tako, do živiga spričalo, de se je natanjko spolnilo, kar je Jakob
od Boga razsvetljen od te kraljeve oblasti Judatu prerokoval, za¬
torej se razlagavci trudijo to prerokovanje v tem pomeni z zgo¬
dovino Hebrejskiga ljudstva takole zediniti 'in spraviti, pravijo nam¬
reč: David iz Judatoviga zaroda rojen je s svojim sinam Salomonam
vred potem, ko je bil Savel s svojo hišo zaveržen, čez vse za¬
rode Israela kraljeval in njegovi mlajši so noter do Babilonske
sužnosti zaporedama čez zaroda Judata in Benjamina in potem, ko
je bilo Israelsko kraljestvo razdjano, tudi čez vse tiste iz družili
zarodov, ki niso bili v sužnost peljani, kraljevali. Dalje pravijo,
de so po Babilonski sužnosti namest kraljev postavodajci in viši
sodniki čez zaroda Judata in Benjamina 'in tudi čez razne druge
zarode kraljevali, ki so bili kakor Cerobabel in drugi iz Jucla-
toviga zaroda. In poslednjič terdijo, de je ob času Makabejcov,
ako so ravno Judje kralje iz Levitoviga zaroda imeli, namest teh
kraljev vender le samo veliki zbor (magnum synedrium) kraljeval in
se nar viši oblasti poslužval, kteriga udje ali svetovavci so pa veči¬
del iz Judotoviga zaroda bili. Tako je tedej kraljeva palica po
prerokovanju Jakoba vedno per Judatovim zarodu ostala noter do
prihoda Zveličarja. Vender se pa mora opomniti, de je zares te¬
žavno tukej spomnjeno z zgodovino Hebrejskiga ljudstva teli časov
zediniti, sosebno kar veliki zbor tiče, ker je znano, de šobili
udje tega zbora vsi viši duhovni štir in dvajseterih delov ali kla¬
sov, v ktere je bilo celo duhovstvo razdeljeno, in ti so bili iz Le¬
vitoviga ne pa iz Judatoviga zaroda; v tem zboru so bili dalje
vsi knezi dvanajsterih zarodov in drugi sosebno učeni možje, ka-
koršni so pa biii večidel v Levitovimu zarodu; potem takim je.bil
veči del svetovavcov tega zbora iz druzih — sosebno iz Levito¬
viga ne pa iz Judatoviga zaroda, zravin tega je ta zbor sosebno
presojval kar vero in celo službo božjo zadeva, redkokrat pa p°'
litiške reči.

Veliko bolj prav tedej tisti razlagavci imajo, in svojo misd
veliko ložej in pametniši z zgodovino edinijo, kteri terdijo, d c Ih'
brejska beseda šebet  tukej v tej versli ne pomeni r ; avno kralje'*
oblasti, ampak pomeni listo imenitnost, mogočnost in prednosk
ktero je pervorojeni po stari navadi pred druzimi imel, in kto -0

Poglavje XLIX.

509

lako rekoč očetovsko oblast so vselej vsi bratje v pervorojenim
spoznali, častili in spoštovali. In ravno te prednosti Jakob po pra-
viniu pomenu te verste svojim četertorojenim sinu Judatu noter do
tistiga časa podeli, v kterim bo Zveličar sveta prišel. In vse te
prednosti Judata pred njegovimi brati se po zgodovini Hebrejskiga
ljudstva dokazati dajo in popolnama opravičiti; zakaj vselej je bil
Judatov zaimd od vsili družili kakor pervenec spoznan in spošto¬
van ali je svoje lastne kralje imel ali ne; večidel so se vsi drugi
po njegovim povelju ravnali, in ga za perviga in nar mogočnišiga
per vsili perložnostih in okoljšinali spoznali in imeli itd. Ker se
pa ta mogočnost, ta velika tako rekoč očetova oblast, ali sploh
prednost pervenstva že od davnej — že od več sto let ne najde
več per Judatovini zarodu, in ker dan današnji noben Judov ni
vstani natanjko dokazati, iz kteriga zaroda de je, se iz tega očitno
vidi, de je zveličar sveta že davno davno — že pred več sto leti
prišel, in de ga Judje še dan današnji gotovo zastonj pričakujejo,
ker se je v resnici natanjko spolnilo, kar je Jakob po tej versti
Judatu in njegovim mlajšim prerokoval. Zveličar se v Hebrejskim
v tej versti šilo  imenuje, to je, knez miru ali miren, od korenine
šala  miren biti, s kterim imenam se tudi na družili krajih sv. pisma
imenuje, postavim, Jesaj. 9, 6. itd. Sv. Jeronim ga v naši Vul-
gati imenuje šeluari , to je, tistiga, ki ima poslan biti, od korenine
šalah  poslati; v nekterih Hebrejskih prepisih in prestavah se pa
bere selo,  to je, kteriga je namreč kraljestvo; vender je vse eno,
ali rabiš šilo  ali šeluah  ali pa šelo  ker te imena po njih pravim
pomenu eniga in ravno tistiga Zveličarja sveta kažejo in pomenijo.

11. Leta bo svoje žrebe per vinogradi pervezal, o moj
sin! in svojo oslico k vinski terti. On bo v vinu svoje
oblačilo opral, in v kervi grojzda svoj plajš. S temi bese¬
dami je bogato rodovitnost cele obljubljene dežele, sosebno pa ti-
stiga dela Kananske dežele izrekel, ki ga bodo ob svojim času
Jpdatovi mlajši v last dobili. Toliko bo namreč vinskih tert in
vinogradov po teli krajih, de bodo obdelovavci zemlje ali kmetje
persilj eni svojo živino, kamorkoli se bodo ž njo na delo podali, k
tertam in sploh vinogradam pervezovati, in de bodo večidel celo leto
pd vina omadežovane oblačila nosili, sosebno pa bodo omadežovane
in tako rekoč v vinu oprane oblačila ob času vinskiga branja no¬
sili; zakaj znano je, de so grozdje v tlačivnici tlačili, ne pa sti—
skovali ali prešaii, zatorej so si per takim tlačenju skorej vse
oblačila omadežovali; ravno tako je pa tudi znano, de je vino v
jutro vi večidel rudeče barve, zatorej se dostikrat v sv. pismu vino
Jnili kri grozdja ali grojzdna kri imenuje. Vsi ti izreki tedej ka-
* e .jo veliko rodovitnost in obilnost vinskih tert in njenih lepih per-
delkov.

13. Njegove oči so lepši kakor vino, in njegovi zobje
be 1 ši kot mleko. Tudi s temi besedami Jakob naznanuje veliko
rodovitnost cele Kananske dežele sosebno pa tistiga kraja, ki ga
Judatov zarod v last dobil. Bogat bo ta kraj, je hotel s tem
o k ob reči, ne le kar vinske terte in iz njih pcrdobljeno vino tiče,
ampak ravno tako bo tudi ta kraj bogat, kar sploh vse druge ko-

510

Perve Mozesove bukve.

'

ristne in imenitne perdelke zadeva, sosebno bo bogat obilniga mle¬
ka, ker se bodo živalske cede raznih plemen zavolj dobrih spašni-
kov v domačih in bližnjih krajih veselo množile in svojim lastnikam
obilnih dohodkov nosile. Zravin je pa tudi Jakob s tem hotel reči:
Podnebje tega kraja se bo mlajšim Judata prav prileglo, njegovi
mlajši bodo zdravi, krepke postave in lepiga obraza.

13. Cabulon bo na bregi morja prebival, in v brodeli
bark bo segel noter do Cidona. Pove Jakob s temi besedami
svojimu sinu Cabulonu, kje de bodo njegovi mlajši v obljubljeni
deželi prebivali, kar je gotovo čudovitno in očitno znamnje, deje
v imenu božjim govoril, ker se je še le čez dve sto let natanjko
spolnilo, kar Jakob tukej Cabulonovim mlajšim naznani, ako so
ravno dele po srečkah (dozilf) v oblubljeni deželi dobili. Razširjal
se je ta zarod od Tiberinskiga noter do srednjiga morja, zatorej
je imel velike in bogate dohodke, sosebno kar sploh kupčijo zadeva.

14 in 15. Isahar bo kot terdin osel ležal med mejniki.
On vidi, de je pokoj dobra reč, in njegova zemlja nar
boljši: zato vkloni svojo ramo k noši, in se davkain pod-
verže. Osli so v jutrovih deželah, sosebno če so v dobri reji.
prav lepe, hitre, močne in pridne živali, radi so se jih od nekdej
v razne dela in opravila poslužvali in jih visoko cenili, — zatorej
ni bile zaničljivo ampak vselej spoštovavno govorjeno, ako so mar¬
ljive in delavne ljudi oslam primerjali. Ker tedej tukej Jakob Isa-
liarja močnimu in terdnimu oslu primeri, s tem perpodobnim go¬
vorjenjem nič druziga ni hotel reči, kakor: Mlajši Isaharja bodo
prav pridni in delavni obdelovavci svoje zemlje, mirni bodo v
svojim deli živeli, in samo za perdelke svoje zemlje marljivo
skerbeli; — kterih so se tudi zavolj lepiga in pridniga gleštanja
zemlje popolnama vdeležili, tako de so vsim drugim zarodam v
obdelovanju in gleštanju zemlje v lep izgled bili. Ta zarod, dalje
Jakob prerokuje, se ne bo z vojsko, roparijo ali s krivičnim raz¬
širjanjem svojiga dela pečal; on bo s tem zadovoljin, kar ima, in
tako ljubomiren, de se bo raji marsikterim davkam in marsikteri
drugi težavi voljno podvergel, kakor de bi se vojskoval ali drugim
clo po krivici nadloga delal in jih nesrečne stoiui.

16 — 18. Dan bo svoje ljudstvo sodil, kakor tudi drugi
rod v Israeli. Dan naj postane modras na poti, in rogata
kača na stezi, ktera konja v nogo piči, de njegov jezden
znak pade. Tvojiga izveličanja bom čakal, Gospod! Berž-
kone ima Jakob per tem prerokovanju pravi pomen imena l
pred očmi, ki pomeni tistiga, kteri sodi — sodnika glej zgorcj
pogl. 30,3—6. S besedami: Dan bo svoje ljudstvo sodil, kakor
tudi drugi rod v Israeli  je Jakob hotel reči: Če je ravno Dan  sin
perspavnice Bilke , ima vender vse tiste pravice v svojim rodu,
kakor sinovi pravih žen. Več razlagavcov pa misli, de ima tukej
Jakob Sitnsona,  ki je bil iz zaroda Dana, pred očmi, kar se p a
vender ne da lahko opravičiti, ker bi bil zavolj besedi: Kako'
tudi drugi rod v Israeli  iz sleherniga zaroda ravno tako močin m
mogočin sodnik priti imel, kakoršin je Simson bil.

Dan naj postane modras na poti , in rogata kača. na ste&)

Poglavje XLIX.

511

ktera konja v nogo 'piči, de njegov jezdec znak pade,  to je, če
ravno Danov zarod ne bo posebno močin in štivilin, bo vender v
vojskah zavolj svojiga zvijačniga ravnanja in zavolj prekanjeniga
obnašanja, zlo slovel, ker bo sovražniku več s svojo zvijačo ka¬
kor s svojo močjo ŠKodoval; on ga bo prekanjeno zalezoval kakor
tista kača, ki se na poti skrije, na preži stoji, pazljivo ropa per-
čakuje neprevidama in skrivej konja piči, in tako njega in njego-
viga jezdica naenkrat v last dobi. Pravijo, de si sosebno tako
imenovana rogasta kača, ki nar rajši v tistih pušavah prebiva, ki
so polne peska, na zgorej popisano zvijačno vižo rop perdobljuje,
in to tolikanj ložej, ker ima s peskam enako barvo, zatorej je po¬
potnik ne more lahko ob pravim času zapaziti in njeni zvijačni
preži srečno oditi.

Tvojiaa izveličanja bom. čakal, Gospod!  Nekteri razlagavci
mislijo, de je s temi besedami Jakob hotel na znanje dati svoje
terdno zaupanje v Boga, de bo namreč on po svoji neskončni mi¬
losti Danove mlajši zalezovanja sovražnikov in vse nesreče varo¬
val, kakor je tudi njega per vsih nevarnostih pogube in nesreče
branil in rešel, ktera misel se celimu stavku po čerki še nar
bolj perleže; drugi pa pravijo, de je Jakob s tem tisto poželjenje
naznaniti hotel, ki ga umirajoči človek stran večne sreče občuti;
vender pa večidel vsi pod besedo * zveličanje  Zveličarja sveta
umejo, kteriga kmalo viditi si Jakob pred vsim družim želi.

19. Gad se bo na boj p erpral j en pred njim vojsko¬
val, in zadej bo tudi na boj perpravljen.  To je, Gadovi
mlajši bodo blizo terdovratnih in hudobnih sovražnikov živeli, ki
jih bodo s svojimi napadi nekoliko časa nadlegvali, vender jih bo
kmalo potem Gadov zarod koražno napadil, naglo premagal in na
begu z veliko srečo za njimi derel in jih pogubil. In ravno to
nam zgodovina teh časov poterdi; zakaj napadli so razni zarodi
Arabcov Gadove mlajši, ki so na uni strani Jordanske reke sta¬
novali in so jim marsiktero škodo naklonili, vender so jih Gadovi
mlajši s pomočjo Rubnoviga in iVTanasetoviga zaroda popolnama
premagali in vkrotili, zatorej se jih odsihmal niso več bali, ker ti
Arabski zarodi niso več vstani bili Gadovim mlajšim kakor si že
bodi, škodvati.

20. Ašer, njegov kruh bo masten, in on bo sladčice
l 'ajal kraljem.  To je, mlajši Ašerja bodo v obljubljeni deželi
Prebivali v kraju, ki je silno zlo rodovitin in prav bogat raznih in
imenitnih perdelkov, 'kakor: nar boljšiga žita, vina, sadja, olja
dd. Kaj se mora pod mastnim  krajem, kaj pod besedo kruh  umeti,
je že zgorej spomnjeno bilo. To prerokovanje se je po spričova-
1'J'i.zgodovine natanjko v djanju spolnilo; zakaj stanovali so Ašer-
jovi mlajši v Karmelski dolini in okoli gore Karmel, in ti kraji so
bdi zares bogati zgorej spomnjenih imenitnih perdelkov, zatorej
s .° s pl°h imenitni prejpostavljeni, knezi in kralji te imenitne per-
belke radi in drago od njih  kupovali, in se jih po svoji volji na
Uzno vižo poslužvali.

j. , v Raftali je izpušen jelen, lepe besede od sebe

aa . )oč. Več razlagavcov misli, de se »nora pod izpušenim jele-'

512

Perve Mozesove bukve.

nam Barak  limeti, ki je bil iz tega zaroda in ki je jelenovo strah-
Ijivost s tem na znanje dal, ker se ni koj upal viši vodbo čez voj¬
sko zoper vojvoda Sisera prevzeti, de je pa potem, ko je bil od
besedi Debore  v serce ganjen in od njih ves navdan, to vojvod¬
stvo naglo prevzel in s hitrostjo jelena sovražnika napadel, ga
naglo premagal in odgnal. Pod stavkam: Lepe besede od, sebe
dajoč  pa ravno ti razlagavci zastopijo Deboro,  ki je s svojim le¬
pim govoram Baraka tako močno navdala, deje  on brez pomislika
viši vodbo čez vojsko naglo prevzel. Vender bi pa vtegnili tisti
razlagavci veliko bolj prav imeti, kteri v tej versti zapisane He¬
brejske besede z drugimi glasniki bero in jih zato v drugim po¬
menu umejo, namreč namest ajala  jelen — košuta bero ela  tere-
bint in namest imre  besede, bero amire  drevesne veje; tedej bi
bil pomen te verste sledeči: Naftali bo prav lepo košato drevo z
lepimi in velikimi vejami, kar veliko množenje in število tega za¬
roda kaže, in kar tudi njegova zgodovina poterdi, ker se je ta
zarod tako naglo množil, de jih je čez nekoliko časa po preteče¬
nih 215 letih več ko petdeset jezcrAz tega zaroda bilo, ki so že
orožje nosili.

22.  Jožef je rastni sin, sin rastni in lep viditi:
hčere se po ozidji razprostirajo.  Jožef se zmed vsili svo¬
jih bratov nar sloveznišiga, nar nežnišiga in nar ljubeznivšiga
očetoviga blagoslova vdeleži, imenuje ga Jakob rastniga, to je,
prav rodovitniga sinu, ker ga prav lepimu drevesu, ki veselo rase
in se razprostirja, ali bolj prav lepi vinski terti, ki se na ozidji
po mladikah prav veselo razširja in množi, primeri; ktero perpo-
dobno govorjenje veselo množenje Jožefoviga zaroda pomeni po
Efraimu in Manasetu. Pod hčerami se tukej mladike vinske terte
umeti morajo, ki se veselo po zidovju razširjajo, in pod temi ve¬
liko število Jožefovih mlajših.

23. Pa razdražili so ga, se kregali in mu nevoš-
ljivi bili lokostrelci.  Pod temi besedami skorej vsi Jožefove
brate zastopijo, kteri so po zgorej rečenim iz nevošljivosti s svo¬
jim hudobnim in krivičnim ravnanjem Jožefu ravno tako nevarni in
škodljivi bili, kakor so lokostrelci ljudem nevarni. Vender pa tisti
bolj prav in pametniši razlagajo, kteri pod temi besedami umejo
tiste težavne, nevarne, pa zadnjič vender srečne vojske, ki so jih
.Josva  in drugi iz Jožefoviga zaroda voditi in izpeljati persiljem
bili; zakaj tudi tukej v tej versti Jakob prerokuje, tedej prihodnjih
ne pa pretečenih časov spomni, kakor se tudi iz vsili dosilunm
razlaganih verst tega poglavja vidi.

24. Alj njegov lok je slonil na močnim, in razve¬
zane so bile vezi njegovih ram in rok po rokah M®'
gočniga v Jakobu; od tod je prišel pastir in kamen
Israelski.  Tisti razlagavci, kteri tudi v tej versti kakor v po'
prejšni Jožefove brate zastopijo, besede te verste takole razla¬
gajo: Vsi hudobni in krivični naklepi bratov so bili s pomočjo vsi-
gamogočniga Boga Jakoboviga y nič djani, ni se zgodilo, kav so
bili Jožefovi bratje iz gole nevošljivosti sklenili — namreč Jožeta
za vselej pogubiti itd., vender pa tisti beržkone bolj prav ima] 0 ’

Poglavje XLDL

513

kteri besede te kakor poprejšne verste od prihodnih reči umejo,
in to versto takole razlagajo: Sovražniki so hudobne in nevarne
naklepe Jožefoviniu zarodu kovali, pa se ni zgodilo, kar so bili
iz liudobniga namena sklenili, zakaj vsigamogočni Bog je ta zarod
in zarode bratov nesreče rešel, ker je sovražnike premagal.

Tisti, ki zadnje besede te verste od Jožefa umejo, jih takole
razlagajo: Jožef je bil tako mogočin, de je postal pastir v celi
Egiptovski deželi, zato ker je vse Egipčane s potrebnim živežem
previdil, on je pa tudi postal kamen, to je, podpora Israelove hiše
— cele svoje sorodovine; in kteri te besede od prihodnjih časov
umejo, pravijo, de se mora tukej pod besedo pastir ravno tisti
umeti, ki je kamen, na kterim je Jakob na svojim popotvajiju v
Mezopotamijo počival, varoval. Potem takim je Jakob per teh be¬
sedah tisto zgodovino pred očmi imel, ki se zgorej v pogl. 28,
12. 13. bere. Ravno tisti Bog tedej, je hotel Jakob s tem reči,
kteri je meni ob času nevarnosti v pomoč bil, in me tolažil, bo
tudi Jožefovimu zarodu v vsili nevarnostih v pomoč in podporo, in
ga bo gotovo vse nesreče rešel.

25. Bog tvojiga očeta bo tvoj pomočnik, in Vsiga¬
mogočni te bo blagoslovil z blagoslovi nebes doli, z
blagoslovi brezna od spodej gori, z blagoslovi pers
in materniga telesa.  Pod blagoslovi nebes doli  se mora dež
umeti, ki ob pravim času zemljo namoči, de je potem vstani obil¬
nih perdelkov prinesti, in pa obilna vsakdanja rosa, ki je sploh
vsim rastlinam potrebna. Pod blagoslovi brezna, od spodej gori  se
zastopijo studenci, potoki, reke in jezera, iz kterih so po vodo¬
tokih vodo na polje napeljovali in ga ž njo namakali, naj bi rodo-
vitniši postalo. Pod blagoslovi pers in materniga telesa  se mora
sploh rodovitnost in veselo množenje ljudi in živalskih čed umeti.

26. Blagoslovi tvojiga očeta so poterjeni z blago¬
slovi njegovih očetov, dokler de pride poželjenje  več¬
nih b e r d o v: n a j se dopolnijo nad Jožefovo glavo i n
nad glavo Nacareja med njegovimi brati.  S temi bese¬
dami je Jakob po razlagi nekterih hotel reči: Vsi blagoslovi, ki
jih tebi in tvojimu zarodu podelim s svojo očetovo oblastjo, naj
presežejo blagoslove, ki sim jih jez od svojih očetov prejel, in se
jih vdeležil, vsi blagoslovi naj se na tvoji glavi, moj sin! snidejo
in naj per tvojim zarodu ostanejo, dokler bodo stali berdi sveta,
ali dokler bo svet terpel itd. Vender pa tisti veliko bolj prav imajo,
kteri terdijo, de je Jakob s temi besedami'svoje živo in terdno
zaupanje izrekel, de se bo namreč po božji previdnosti vse na-
tanjko spolnilo, kar je dosihmal svojim sinovam vošil in preroko¬
val , in to tolikanj več, ker sta njegova očeta Abraham in Izak
enake blagoslove od Boga sprejela, in kterih se je on sam obilno
vdeležil. Naj se vse po volji božji spolni noter do tistiga časa, v
kterim bo poželjenje večnih berdov  prišlo, to je, noter de pride
Zveličar sveta; to poželjenje se pa vender ne nanaša na večne
herdc, ampak na Zveličarja sveta, zatorej se zamorejo pod več¬
nimi berdi pripodobno nebesa umeti in te besede takole razlagati:
Bokler de pridejo poželjeni večni berdi, to je, dokler de pride

514

Perve Mozesove bukve,

nebeška ali druga božja oseba. Imenuje tukej Jakob Jožefa Na-
careja; v Hebrejskim 'beseda nacir  pomeni tistiga, ki je slovezno
in svobodno Bogu obljubil, se za vselej ali za nekoliko časa kakšne
sicer perpušene reči zderžati, ali pa kej storiti, kar sicer ni bilo
zapovedano in take so za posebne božje ljubčike imeli in spošto¬
vali, pomeni tedej tistiga, ki pobožno živi, kije  v sosebni časti
in ki ima lepe prednosti pred drugimi. In vse to se Jožefovimu
bogaboječimu življenju in njegovi veliki časti in prednosti popol-
nama perleže itd.

27.  Benjamin je zgrabljivi volk: zjutrej bo rop
jedel, in zvečer bo delil rop.  Prerokuje tukej Jakob Ben¬
jaminu, de bodo njegovi mlajši pogumni in hrabri vojšaki, česar
nas zgodovina sodnikov, kralja Savla in poznejših časov zagotovi;
zatorej si bodo v vojskah veliko ropa perdobili, ki ga bodo potem
veselo med se in druge delili in v svoj prid obračali. Pod bese¬
dama zjutrej  in zvečer  se tukej nar bolj prav začetek in konec
Hebrejske deržave zastopi, hotel je tedej Jakob s tem reči: Za¬
rod Benjamina bo noter do časa Zveličarja ostal, kar se je tudi
zgodilo, ker se je ta zarod z Judatovim zedinil in tako dolgo ter-
pel, dokler niso Bimljani poglavitniga mesta Jerusalem razdjali in
deržavo Hebrejskiga ljudstva popolnama vkončali.

Kar se od 38te verste do konca tega poglavja bere, je že v
poprejšnih poglavjih na raznih krajih vediti potrebno razlagano
bilo. Ker se tukej bere: Ko je bil Jakob dogovoril, sije
na postelji noge poravnal in je umeri,  zatorej nam to
očitno kaže, de je Jakob, ko je svojim sinovam prerokoval in jih
blagoslovil, na postelji sedel in noge navzdol imel, in de jih je
še le potem, ko je bil dogovoril, zopet na postelji poravnal, se
z glavo na posteljno zglavje vlegel in mirno in sladko zaspal.

Poglavje fi»

Zapopadik.

Jakoba pokopljejo. Jožef svoje brate potolaži. Njegovi mlajši

in njegova smert.

1. J1Tožef, to viditi, je padel po obrazu svojiga očeta, se

je jokal in ga poljubeval.

2 .  In je svojim sužnjim zdravnikam ukazal, očeta premazati
(balzamirati) z dišečimi mazili.

3. Med tem, ko so ti povelje spolnovali, je preteklo štir-
deset dni; zakaj navada je bila merliče premazati, in se¬
demdeset dni so ga po Epiptu obžalovali.

4. In ko je bil čas žalovanja pretekel, je Jožef rekel Fa¬
raonovi družini: Ce sim pred vami milost dosegel, recite
Faraonu,

5. De me je moj oče s persego zavezal, rekoč: Glej! jez
umerjem; pokoplji me v mojim pokopališi, ki sim ga v
Kananski deželi skopal. Zavolj tega grem gori svojiga
očeta pokopat; potem bom nazaj prišel. I. Moz.47, 29.

6. In Faraon mu je djal: Pojdi gori in pokoplji svojiga očeta,
kakor si s persego zavezan.

7. In ko je gori šel, so ga spremili vsi starejši Faraonove
hiše, in vsi vikši Egiptovske dežele;

8. Tudi Jožefova hiša z njegovimi brati, razun otrok, čed
in goved, ki so jih v Gošenski deželi popustili.

9. Tudi je seboj imel vozov in kojnikov; in bilo jih je ve¬
lika truma.

10. In so prišli na Atadsko planjavo, ktera je na unim kraju
Jordana; ondi so z velikim in močnim žalovanjem po-
grebšino imeli in se sedem dni mudili.

11. Ko so bili prebivavci Kananske dežele tovidili, so rekli:
Egipčani imajo veliko žalovanje. In zatorej je bilo ime tisti—
ga kraja imenovano žalovanje Egipčanov (Abel-Micraim).

1^. Jakobovi sinovi so tedej storili, kakor jim je bil zapovedal

516

Perve Mozesove bukve,

13. In so ga v Kanansko deželo nesli, in v dvojni jami po¬
kopali, ki jo je bil Abraham z njivo vred v lastno po-
kopališe kupil od Efrona Heteja proti Mamru. Apost. djan,
7, 16. — I. Moz. 23,17.

14. In Jožef je na Egiptovsko nazaj šel s svojimi brati, in
z vso družino, po tem, ko so bili očeta pokopali.

15. Po očetovi smerti pa so se Jožefovi bratje bali, in se
med seboj menili: De bi se le ne spomnil krivice, ktero
je terpel, in nam ne povernil vsiga liudiga, kar smo mu
storili.

16. Torej so mu sporočili, rekoč: Predin je tvoj oče umeri,
nam je zapovedal,

17. Tebi reči v njegovim imenu: Prosim, pozabi pregrehe
svojih bratov, in greha in hudobije, ki so jo nad teboj
storili: Tudi mi prosimo, de nam služabnikam Boga tvo-
jiga očeta to krivico odpustiš. Jožef, to slišati, je jokal.

18. In njegovi bratje so k njemu prišli, so se pred njim na
zemljo vergli, in rekli: Tvoji hlapci smo.

19. On jim je odgovoril: Nikar se ne bojte; ali moremo božji
volji nasprotvati?

20. Hudo ste mi namenili; pa Bog je tisto v dobro spreme¬
nil, ker me je povikšal, kakor zdej vidite, de bi veliko
ljudi v življenji ohranil, i. Moz. 45,5.

21 .  Ne bojte se; vas in vaše otroke bom preživel; ter jih je
tolažil, in ljubeznivo in milostljivo ž njimi govoril. i.Moz.
47, 13.

22 .  In je v Egiptu stanoval z vso hišo svojiga očeta in je
živel sto in deset let. In je vidil Efraimove mlajši do
tretjiga rodu. Tudi Mahirju Manasetovimu simi so bili
sinovi v Jožefovo naročje rojeni, iv. Moz. 32, 39.

23. Po vsim tem je rekel svojim bratam: Po moji smerti vas
bo Bog obiskal, in vas preselil iz te dežele v deželo,
ki jo je Abrahamu, Izaku in Jakobu s persego obljubil*
Hebr. 11,22.

24. In ko jih je bil zaveril in jim rekel: Bog vas bo obiskal;
nesite moje kosti seboj iz tega kraja. H. Moz. 13, 19. —
Josv. 24, 32.

25. Je umeri, spolnivši sto in deseto leto svoje starosti. I 11
so ga z dišečimi mazili premazali, in v trugo položili v
Egiptu.

Poglavje L.

517

Razlaga Lt poglavja,

1. Jožef.... je padel po obrazu svojiga očeta, se
je jokal.... Nežna, goreča in prava ljubezin Jožefa per oče¬
tovi smerti tako prevzame in gane, de sam ne ve kam bi se djal
ali kaj bi v tej veliki britkosti storil. Od velike žalosti pade po
obrazu svojiga očeta, ga kušuje, objema in se milo joka, in tako
se je spolnilo, kar je bilo Jakobu v božji perkazni (^glej p°gl. 46,
4.)povedano, namreč: Jožef ti bo s svojimi rokami oči zatisnil.

2.  In j e svojim sužnjim zdravnikam ukazal, očeta
premazati z dišečimi mazili.  Ker se je Jožef s persego za¬
vezal očeta v Kananski deželi pokopati, zatorej je premazovanje
z dišečimi mazili silno potrebno bilo, naj bi se mertvo truplo na
tem dolgim popotvanju ne usmeradilo in ne gnjilo. Šega pa, trupla
premazovati ali balzamirati je bila per Egipčanih in druzih ljud¬
stvih od nekdej navadna in je v sledečim obstala: Možgane in
drobje ali črevje so iz mertviga trupla potrebili, ledici in serčje
ste pa v truplu ostale, potem je bilo podtrebuhje z datelnovim
vinam in lepo dišečo vodo dobro izprano, in z miro in z raznimi
dišavami napolnjeno, in ko je bila po tem opravilu odpertina zopet
dobro zašita, so tako opravljeno truplo še vedno trideset do štir—
deset dni s cedernim oljem premazovali, in po tem ravnanju celo
truplo dobro zinili, slehern del taistiga' v drago platneno tankoto
zavili in s kecmeco ali gumi premazali. Na tako vižo je truplo
več sto — clo več jezer let neokvarjeno in vse gnjilobe in troh¬
nobe obvarvano ostalo.

3. Med tem.... je preteklo štirdeset dni.... in se¬
demdeset dni so ga po Egiptu obžalovali.  Gotovo je lah¬
ko nar manj štirdeset  dni preteklo predin je vse po zgorej popisani
viži, kar premazanje Jakoboviga trupla tiče, natanjko opravljeno
bilo, sosebno ker je Jožef hotel svojiga očeta na prav spoštovavno
in slovezno vižo 'pokopati. Sam Faraon vsim Egipčanam iz lju¬
bezni in hvaležnosti do svojiga namestnika zapove, Jožefoviga
očeta sedemdeset dni dolgo obžalovati, ktero čast so po stari na¬
vadi Egipčani samo kraljem in drugim kraljevim višini namestnikam,
sosebno če so jih radi imeli, ravno tako radi skazovali; obstalo je
pa to obžalovanje sosebno v tem, de so se v tem času vsih ve¬
selic, vse pijače vina, vsih nepotrebnih in dragih jedi zderžovali
bi samo obleke žalovanja nosili, ter se klaverno deržali itd.

4 in 5. In ko je bil čas žalovanja pretekel, je Jo¬
žef rekel Faraonovi družini: Če sim pred vami milost
dosegel, recite Faraonu, de meje  moj oče s persego
navezal, rekoč.... pokoplji me v mojim pokopališu ...
v  Kananski deželi.... Zavolj tega grem gori svojiga
''četa pokopat; potem bom nazaj prišel.  Vidi se iz tega,
(le  je Jožef še vedno, ko je bil čas žalovanja za Egipčane že
Pretekel, svojiga očeta obžaloval, ker si sam ni upal pred kralja
»topiti in ga'za dovoljenje v Ivanansko deželo popotvati, prositi;

518

Perve Mozesove bukve.

zakaj ob času žalovanja niso smeli pred kralje priti , in jih v obleki
žalovanja za kej prositi ali jili pozdraviti, kakor je že spomnjeno
bilo. Zravin tega pa tudi beržkone Jožef zato druge kraljeve viši
služabnike stran dovoljenja svojiga popotvanja poprosi, naj bi priče
bili Faraonoviga radovoljniga pervoljenja, kar je potrebno bilo, naj
bi si noben zavolj Jožefoviga odhoda kej liudiga ne mislil, in naj
bi vsi vedili, de se je Jožef s kraljevim dovoljenjem na to popot-
vanje podal. Kaj je od Jakoboviga pokopališč v Kananski deželi
vediti potrebno, je že zgorej rečeno bilo.

6 — 9. In Faraon mu je djal: Pojdi gori in pokoplji
svojiga očeta... in.... so ga spremili vsi starejši Fa¬
raonove hiše in vsi vikši.... Tudi Jožefova hiša z
njegovimi brati.... Tudi je seboj imel vozov in kojni-
kov; in bilo jih je velika truma.  Faraon ne le radovoljno
v prošnjo tistih, ki so ga v Jožefovim imenu za dovoljenje popot-
vanja prosili, pervoli, ampak tudi višiin zapove, naj bi Jožefa
spremili, ker ga je tudi s tem ravnanjem sosebno častiti in spo¬
štovati hotel. Pod starejšimi  se zastopijo vsi viši prejp o stavljeni
in oskerbniki kraljeve hiše, pod višimi  pa sploh vsi občni viši
uradniki, ki so v imenu kralja za prid in srečo cele Egiptovske
dežele skerbeli. Vzame Jožef tudi veliko vozov in kojnikov seboj,
kar je ne le Jožefova čast ampak tudi nevarno popotvanje po pu-
šavnih krajih terjalo.

10 —14. In so prišli na Atadsko planjavo, kteraje
na unim kraju Jordana; ondi so z velikim... žalova¬
njem pogrebšino imeli, in se sedem dni mudili...  Pre-
bivavci to viditi so rekli: Egipčani imajo veliko  žalo¬
vanje.... Jakobovi sinovi so tedej vse storili, kakor
jim je bil zapovedal.... In Jožef j e na Egiptovsko na-

zaj šel s svojimi brati, in z vso družino . Pod tukej

imenovano planjavo Atad  se beržkone še nar bolj prav gumniše
zastopi, kakorsno je še dan današnji v jutro vi navadno. V gum¬
niše je bil nar viši kraj njive odločen ali veči ali manjši po po¬
trebi in premoženju gospodarja, njegove tla so bile pobrite, po¬
ravnane in potem dobro vteptane; v ta kraj so snope iz njiv na
kup znosili, jih nekoliko časa na kupu pustili, potem v nasade po
gumniši zverstili in ga omlatili z mlatnimi vozovi ali mašinami, ki so
večidel iz cilindrev obstale, ki so se okoli verteli in z ojstrimi želez¬
nimi zobmi prevideni bili; tako osnovane vozove ali mlatne mašine
je vprežena živina po nasadih okoli vlekla; ali pa so samo živino
brez tacih vozov na gumniše sognali, ktera je zernje iz klasovja
izbijala; v ta namen je bilo gumniše, ki ni iinelo in še zdej nima
ne strehe ne sten, dobro in pametno zagrajeno; ■—zatorej se tukej
nar bolj prav pod besedo atad  tako zagrajenje gumniša umeti sme,
in to tolikanj več, ker atad  sosebno v višebroju pomeni ternje, s
ternjem je bilo tedej to gumniše zagrajeno, zato so ga tako ime¬
novali; odsihmal so ga pa prebivavci kraj žalovanja imenovali, zato
ker so tukej Egipčane celih sedem dni žalovati vidili. llil j e ta
kraj na tej strani Jordanske reke med mestam Jeriho in reko Jor¬
dan; imenuje ga pa Mozes, kakor de bi bil zares na unim kraju

Poglavje L.

519

Jordanske reke ležal, zato tako, ker so Hebrejci, za ktere je sv.
spisatelj pisal, takrat na uni strani te reke bili, zatorej so kraje
na tej strani Jordanske reke une  imenovali; zakaj gotovo je, de

J 'e Jožef po nar bližnjiši poti, ne pa po tem daljnim izpotji iz
Egipta v Hebron popotvati hotel. Zakaj pa Jožef v tem kraju po-
grebšino za očetam opraviti pusti? Berzkone zato, ker se mu je
zares treba bati bilo, de bi ga Kananejci neprevidama ne napadli
in sicer zavolj strahu, kakor de bi bil on s svojo veliko trumo iz
Egipta v Kanansko deželo iz hudobniga namena prišel; naj bi on
tedej takimu napadu ložej odšel in se nesreče varoval, zatorej on
raji v bližnjim kakor v bolj daljnim kraju vse opraviti pusti, kar
pogrebšino po očetu zadeva, in ta kraj je bil veliko bližje Egipta
kakor Hebron. In ko je bil Jožef vse natanjko po očetovi volji
opravil, se je on z vsim svojimi zopet v Egipt nazaj vernih

15 —18. Po očetovi smerti pa so se Jožefovi brat¬
je bali, in se med seboj menili: De bi se le ne spomnil
krivice, kteroje ter p el.... Torej so mu sporočili, re¬
koč: Predin je tvoj oče umeri, nam je zapovedal, tebi
reči v njegovim imeni: Prosim, pozabi pregrehe svo¬
jih bratov.... Tudi mi prosimo, de nam.... to krivico
odpustiš. Jožef, to slišati, je jokal. In n j ego vi brat¬
je.... so se pred njim na zemljo vergli in rekli: Tvoji
hlapci smo.  Če je ravno Jožef svojim bratam po zgorej spom-
njenim vse njih krivično in hudobno 'ravnanje popolnama odpustil
in jih s svojo prijazno tolažbo umiril, jim vender zdej po očetovi
smerti njih vest zopet to hudobijo očitati začne, in jih zavolj tega
nemirne stori, sosebno ker so jeli nad Jožefovo resničnostjo dvo¬
miti, ali jim je namreč zares iz celiga serca odpustil ali ne, ali
se ni morebiti maševanja dosihmal samo iz spoštovanja in ljubezni
do svojiga očeta zderžal, ali se ne bo zdej ojstro nad njimi ma¬
ševal in njih hudobijo kaznoval itd.? Te in enake misli jim velik
strah delajo, zatorej sklenejo, ga še enkrat v očetovim in svojim
imenu za odpušenje dopernešeniga krivičniga ravnanja prositi; poš¬
ljejo eniga zmed sebe (beržkone Benjamina, v tej reči popolnama
nedolžniga brata) pred seboj k Jožefu, naj bi ga v imenu vsili
za odpušenje prosil; in potem vsi pred-nj stopijo, pred njim na
kolena padejo, se dopernešene krivice kesajo in se njegovi'milosti
ponižno izroče in tako so se sanje vnovič natanjko spolnile, ki jih
je nekdej Jožef imel.

19 — 21. On jim j e odgovoril: Nikar se ne bojte....
hudo ste mi namenili, pa Bog je tisto v dobro spre m e-
ni  1.... N e  bojte se; vas in vaše otroke bom preživel;
* e  r jih je tolažil....  Kakor seje  bil Jožef poprej, ko se je
s ^ojim bratam spoznati dal, od veselja jokal, ravno tako je tudi
v serce ganjen, ko jih zopet vse vkupej zbrane vidi in iz
Jj eli ga njih obnašanja spozna, kako zlo se še vedno storjene hu¬
dobije kesajo in jo obžalujejo; zatorej jih izgovarja, jih tolaži in
J" n  prijazno obljubi, de hoče tudi zanaprej za-nje in za vse njihove
P° očetovsko skerbeti, ktera velikodušna obljubaje gotovo vstani bila,
bratam ves strah stran maševanja odvzeti in jili popolnama pomiriti.

V

520

Perve Može so v e bukve. Poglavje L.

22  — 25.  In je v Egiptu stanoval z vso hišo svojiga

očeta._ in je vidil Efraimove mlajši do tretjiga rodii.

Tudi Mahirju.... so bili sinovi v Jožefovo naročje ro¬
jeni. Po vsem tem je rekel svojim bratam: Po moji smerti
vas bo Bog obiskal, in vas preselil iz te dežele v deželo,
ki jo je Abrahamu.s persego obljubil.... Nesite mo¬

je kosti iz tega kraja. Je umeri, spolnivši sto in deseto
leto svoje starosti. In so ga z dišečimi mazili premazali,
in v trugo položili v Egiptu. Vidi se iz teh verst, kako obilno
de je pravični Bog že na tem svetu pobožniga Jožefa plačeval in
mu v obilni meri povernil, karkoli hudiga in težavniga je on iz
ljubezni do svojiga Boga nedolžno prestal in preterpel; zakaj živel
je on, kakor je že zgorej spomnjeno bilo, po pretečenih hudih in
težavnih letih še osemdeset srečnih let, od vsili kakor mili oče
spoštovan, hvaljen in češen; doživel je on veliko veselje mlajši
svojih sinov viditi in jih v naročje vzeti, kakor mu je bil njegov
oče prerokoval. Zravin tega se pa tudi iz besedi: Bog vas bo ob
svojim času preselil iz te dežele v obljubljeno deželo  lahko pre¬
pričamo, kako stanovitno in terdno je Jožefovo zaupanje v obljube
božje bilo; torej on s persego svoje brate in njih mlajši zaveže,
njegove kosti, kader bo ta srečni čas prišel, seboj v obljubljeno
deželo vzeti. In ko jim je bil vse po volji božji izročil in jih bla¬
goslovil, mirno v Gospodu umerje, kterhnu je cel čas svojiga živ¬
ljenja zvesto in bogaboječe služil.


-Ud 'H*

Opomba.

Hebrejske čerke sveto-pisemskih lastnih imen sim in bom po
sledečim pravilu bral in pisal: Hebrejsko čerko sin,  sin  in samcli
izgovarjam in po slovensko pišem z s,  zatorej Israel, Ismael, na¬
mesti Izrael, Izmael, Sara, Esav, Jerusalem, Amos i. t. d. Le
per imeni Mozes  sim se bil po neki nepaki spregledal, ker bi
ga bil imel po tem pravila Moses  pisati, česar sim se prepozno
previdil, tako de se v natisu ni moglo več popraviti; de ne bo
zmote in že zavolj enakosti v naslovi bukev, bom tudi zanaprej
pisal Moses. — Hebrejski he  sim bral kakor h,  torej H agar
namesti Agar  itd. — Hebrejski ajin  ali tudi kakor h  ali pa brez
glasu, postavim Heber ali Eber,  ali pa kakor g,  postavim
Gomora  itd. — Hebrejski tsade in cajin  ali kakor z  ali
kakor c  nikoli pa kakor s,  torej Izak,  Cio  n itd. —- Hebrejski
kaf vedno kakor k  in nikoli ne kakor h,  torej Melkizedek,
namesti Melhizedeh, Abimelek  itd.

Drugi  zvezik se bo kmalo po novim letu natiskovati začel,
lako, de bo, ako bo sreča, o koncu mesca S uš c a že v rokah
rodoljubnih bravcov. Ker se pa podpisi za drugi  zvezik ne bodo
po častitljivi’ škofijskih povabilih nabirali, zatorej prosim in željim,
de bi v vsakim kraji po mestih in po kmetih kaki verli rodoljub
hotel tako dober biti, naročila na drugi  zvezik po svoji okolici
pobirati, in jih s potrebnimi perstavki: koliko iztisov? komu?  in
kam? do konca Prosenca ali meni v Celovec ali pa gosp. Blazniku
v Ljubljano poslati. Takim rodoljubam bom prijazni trud povernil
in jim lepo hvalo vedil. Dobrovoljno še opomnim , de naj bi p. n.
gos; bravci tega perviga zvezka ne dali sainiga za-se,  ampak
še le z drugim vred v ene —• pervc  Mozesove bukve zvezati.

Perve lomove bukve.

Drugi zvezik

od XXI. do L. poglavja.


tretje

BUKVE.

Izdalo družtvo sv. Mohora.

V CELOVCU 1854.

prodaj v Celovcu pri J. Leonu,  v Ljubljani pri Lercherju,  v Gorici
Pri Sobarju,  v Gradcu pri F er s teinu,  v Mariboru pri Lejrerju,
v  Celju pri Geigerju,  v Radgoni pri Weicingerju,  v slov. Gradcu
P 1 ’ 1  Zavadckimu,  v Novem mestu pri Vepu steku,  v Terstu pri
s chimpfu,  v Postojni pri Blazniku,  na Dunaju pri Dirnbocku,  v
Zagrebu pri Ž u p a n u,

1  HBŠ!

Druge in

MOZESOVE



Račun

druživa sv. Mohora za leto 1853.

To premoženje se pa takole razkaže:

1. Gotovina snese.97 fl. 57 kr.

2. Po razkazku A. šteje družtvo zaostankov 102 „  15 „

Ukupno kakor zgorej . 200 fl. 12 kr.

Pazke.

1. Gotovina se je scer znižala, družtveno premoženje je pa
naraslo.

Od družtv. knjig ima družtvo še na prodaj in za nove
družtvenike pripravljenih, in scer:

Od „Blagomira“ . okolj 100 iztisov

„ Šole veselega petja „  do. „

„ I. dela Goflinea „ do. „

„ Damačih ogovorov I. del do. „

„ do. do. II. „ 120 „

„  „Božidara“ . . . 1200 n

„ „ Zgodovine starega zakona" brez podob

900 iztisov.

„ do. do. s podobami 80 iztisov

„ „Starega Urbana" 600 iztisov ....

Celo sv. pismo g. Javornikovo.

1526 fl. 20 kr.

Lep denar, ako se vse srečno razproda.

2. Za družtveno matico  je v Celovskej shranilnici pod
knjižico 12294 vloženih 170 fl. sr.

3. Odstopilo je družtvenikov za 1. 1852 le samo 5 , za 1.
1853 pa 9. Med timi sta dva vmerla, eden je pismeno odstopil,
6 jih ni plačalo, zatorej so se izbrisali.

V Celovcu 16. aprila 1854.

And. Einspieler.
S. Rudmas.
Robida.

Ant. Janežič.

Drage Moše,sove bukve.

Uvod.

jHeksandrinci, ki so Mosesove bukve u pet delov razde¬
lili, te bukve imenujejo bukve Odhoda (Exodusj, zato, ker
je njih posebni zapopadek zgodovina čudopolnega odhoda
Israelcev iz Egiptovske suznosti, in ravno tako jih tudi
sv. Jeronim u naši Vidgati zove. Ker pa te bukve prav
za prav nič druzega ne obsegajo, kakor nadaljo Hebrejske
zgodovine, zatorej u izvirnem spisu nimajo posebnega imena,
ampak imenujejo se po besedah, s kterimi se začn6: Veele-
šem6t, kakor tudi ostale čvetere od začetnih besed svoje
Hebrejske imena imajo; ker po zapopadku zares vse petere
bukve le eno zgodovino, eno slavno delo Mosesovo obsezejo.
Sosebni namen teh bukev je, žalostno sužnost, u kteri so
Israelci dolgo časa u Egipta zdihovali, prav živo popisati,
in čudeže, s kterimi je Bog njih rešenje dogo/ovil, na tanjko
dokazati, ter bravce čudne previdnosti božje in modrega
vodstva človeških os6d prepričati. One zgodovino od leta
23 G 9 po st v. sv., s kterim se perve bukve končajo, noter do
leta 2514 dopovejo, ter 145 let obsezejo. Kar je stran teh
bukev še več vediti treba, glej: ,,Vvod u petere Mos. bukve
sploh « §. 1-3.


Druge Moiesove bukve.

1

Poglavje I.

Egiptovski kralj začne Israelce , ki so se jeli brezmerno množiti, nadle¬
govati in zatirati.

o so imena Israelovili sinov, ki so z Jakobom u Egipt
prišli: slehern je s svojo družino prišel. I. Mos, 46, 8.

2. Ruben, Simeon, Levi, Juda,

3. Isaliar, Cabulon in Benjamin,

4. Dan in Naftali, Gad in Aser.

5. Bilo je tedej vsili dus tistih, ki so iz Jakobovih ledij ro¬
jeni bili, sedemdeset; Jožef pa je bil u Egiptu.

6. Ko so pa bili Jožef, in vsi njegovi bratje, in ves tisti rod
pomerli,

7. So se Israelovi otroci narasali, in so se, kakor da bi bili
iz  zemlje rasli, množili, ter so močni prihajali, in deželo

polnili. Ap. dj. 7, 17.

8. Med tem je na Egiptovskem nov kralj vstal, kteri za Jo¬
žefa ni nič vedel,

9. In je djal svojemu ljudstvu: Glejte! narod Israelovili otrok
je velik, in močneji, kot mi.

10. Dajmo, prekanjeno ga potrimo, da se ne množi, in da se,
ko bi vteguila vojska nad nas priti, z našimi sovražniki
ne sterne, nas ne premaga in iz dežele ne potegne.

11. Zatorej jim je postavil oblastnikov, da bi jih s težkimi deli
zaterali; ter so sozidali Faraonu dve mesti za zaklade,
Fitom in Raamses.

12. Toda, bolj ko so jih terli, bolj so se množili in rasli.

13. In Egipčani so Israelove otroke sovražili, terdo imeli m
zasramovali,

14. In jim življenje grenili s težkimi deli ilovce in opekov

(ceglov), in z vso tlako na polju, ki so jo s težavo
opravljali.

15. In Egiptovski kralj je clo Hebrejskim babicam rekel, kte-
rih ena je se Šifra, druga Fua imenovala.

Poglavje I.

3

16. In jim je ukazal: Kader bote pri Hebrejkah babičile ob
času njih poroda, če bo otrok moškega spola, ga umorite;
če bo pa ženskega, ga ohranite.

17 .  Babice pa so se Boga bale in niso storile po zapovedi
Egiptovskega kralja, ampak obderžale so fantiče pri
življenju.

18. Tedej jih je kralj k sebi poklical in jim rekel: Kaj je to,
kar ste mislile storiti, da ste fantiče ohranile?

19. Odgovorile so: Hebrejke niso kakor Egipčanke; zakaj
same si znajo pri porodu pomagati, in preden k njim pri¬
demo, že rode.

20. Bog je tedej babicam dobro storil, in ljudstvo je raslo in
se silno množilo.

21. In ker so se babice Boga bale, jim je on hiše zidal.

22. Faraon je tedej vsemu svojemu ljudstvu ukazal; rekoč:
Kar koli bo moškega spola rojenega (med IsraeJci), u
vodo verzite, kar koli bo pa ženskega, ohranite.

1. Moses je Jakobov rod že u pogl. 46, 8—27 pervih bukev popi¬
sal, in to še enkrat tukej ponovi, naj bi vsi bravci dobro zapomnili,
koliko jih je bilo ob času, ko so u Egipt prišli, in kako naglo in čudovito
da se Abrahamov zarod u Egiptu množi, in se obljube božje stran tega
množenja spolnujejo. Glej ondi našo razlago.

6. Ko so vsi tisti pomerli, ki so u Egipt prišli, in tam ob Jožefovem
času živeli.

7. Sedemdeset jih je u Egipt prišlo, in čez dve sto in petnajst
let jih je bilo šestkrat sto jezer samo tacih, ki so že zmožni bili orožje
nositi, vsili vkup gotovo 2 do 3 miljonov, zares čudovito množenje!

8. Te kralj, beržkone Šalit es po imenu, je bil nehvaležen za vse,
kar je bil Jožef Egiptu dobrega storil, in se tudi nar večje Jožefove do¬
brote, rešenja od lakote, ni spomnil, ter je prav hudo z Israelci rav¬
nati jel.

9. Iz treh uzrokov kralj Israelce stiskati jame: iz gerde nevošlji-
vosti stran jih stanja, iz straha, da bi se z njegovimi sovražniki ne
zjediniii, in iz skerbi, da bi dežele ne zapustili, in lepega premoženja
seboj ne vzeli.

12. Božji blagoslov  je vse prizadevanje Egipčanov uničil, z nar
hujšim stiskanjem niso mogli Israelcev zatreti.

14. Veliko Israelcev je k Egiptovskemu malikovanju pristopilo; to
stiskanje je tedej Bog njim u kazen pripustil, in naj bi jim zraven mali¬
kovanje ostudno storil, in želje u njih obudil, malikovavni Egipt zapu¬
stiti, in se ne več nazaj verniti.

15. Več babic je bilo, pa se samo te dve imenujete, mende, ker
ste bile drugim prejpostavljene.

1  *

4

Druge Mosesove bukve.

16. U zatiranje ljudstva je bilo zadosti, samo en spol pomoriti,
zato kralj dekličem prijenja, ktere je tudi pozneje Egiptovskim sužnjim
za žene dati mislil; otroci iz takih zakonov so bili njegovi rojeni sužnji.

17. Babice so se bolj bale Boga žaliti, kakor krivičnemu kralju
dopasti.

21. Zavolj usmiljenja in pravičnega djanja je Bog hiše zidal babi¬
cam, t. j. je njih in njih rodovino blagoslovil u vsili časnih rečeh.

Poglavje II.

Moses je rojen in od Faraonove hčere na kraljevem dvoru zrejen, on po¬
tem, ko je bil Egipčana ubil, na Mediansko zbezi, in hčer Medianskega
duhovna za ženo vzame.

1. Na to je sel mož iz Levitove hiše, in je vzel ženo od
svojega rodu. Spodej 6, 20.

2. Ter je spočela in sina rodila; in ko je vidila, da je lep,
gaje tri mesce skrivala. Hebr. 11, 23.

3. Ko ga pa ni mogla dalje prikriti, je vzela bičnatjerbasček,
in gaje s keemecom in smolo zamazala; ter je otročička
vanj položila, ter ga postavila u ločje ob kraju vode.

4. Njegova sestra pa je od delječ stala, in dočakovala, kaj
se bo zgodilo.

5. In glej! liči Faraonova je doli prišla, da bi se u vodi ko¬
pala, in nje dekle so ob kraju vode hodile. Ko je bila
jerbasček u ločji ugledala, je poslala eno svojih dekel,
ter ga je vzela,

6. In odperla, in u njem otroka ugledala, kteri je vekal,
usmilila se gaje, in je rekla: Israelovih otrok je kteri.

7. Otrokova sestra pa ji je djala: Ali hočeš, da grem, in ti
Hebrejsko ženo pokličem, da bo otroka dojila?

8. Odgovorila je: Pojdi! Deklica je šla, in je svojo mater
poklicala.

9. In tej je Faraonova hčer govorila in djala: Yzemi tega
otroka, in redi mi ga; jaz ti bom dala tvoje plačilo. Zena
je otroka vzela in ga redila; in ko je bil odrasel, ga je
Faraonovi hčeri zročila.

10. In ona gaje za sina imela, in je njegovo ime Moses ime¬
novala, rekoč: Iz vode sim ga izlekla.

Poglavje II,

11. U tistem času, ko je bil Moses odrasel, je do svojih bra¬
tov sel, in je njih nadlogo vidil, in Egipčana, ki je He¬
brejca, enega zmed njegovih bratov, tepel. Hebr. 11, 24.

12. In ko je bil sem ter tje pogledal, in ni nobenega zraven
vidil, je Egipčana ubil, in ga je u pesek zakopal.

13. In ko je drugi dan vun sel, je vidil dva Hebrejca, ki sta
se tepla, in je rekel tistemu, kije krivico delal: Zakaj
tepeš svojega bližnjega?

14. Lete je odgovoril: Kdo te je postavil vikšega in sodnika
čez naju? Ali hočeš tudi mene ubiti, kakor si včerej Egip¬
čana ubil? Moses se je prestrašil in je djal: Kako se je
neki ta reč zvedela?

15. In Faraon je to zvedel, in je iskal Mosesa umoriti, te je pa
pred njim zbežal in se u Mediansko deželo podal, in seje
k studencu usedel.

16. Medianski duhoven pa je imel sedem hčer, ki so prišle po
vodo; in ko so bile korita nalile, so hotle čede svojega
očeta napojiti.

17 .  Pa pastirji so prišli, in jih odrinili; Moses je tedej vstal,
je dekleta branil in njih ovce napojil.

18. Ko so bile k Reguelu, svojemu očetu nazaj prišle, jim je
rekel: Kako, da ste hitreje, kakor sicer prišle?

19. Odgovorile so: Neki Egipčan nas je iz rok pastiijev otel;
in je še z nami vodo zajemal in ovce napajal.

20. On pa je djal: Kje je? zakaj ste ga popustile? pokličite
ga, da je z nami.

21. In Moses je prisegel pri njem ostati. In jeZiforo, nje¬
govo hčer za ženo vzel;

22. Ter muje sina rodila, ki gaje imenoval Geršom, rekoč:
Ptujec sim bil u ptuji deželi. Spet je sina rodila, kterega
je imenoval Eliecer, rekoč: Bog mojega očeta, moj pomoč¬
nik, me je otel iz Faraonovih rok. Spodej 18, 3. — I. Kron.
23, 15.

23. Čez dolgo časa pa je Egiptovski kralj umeri; in Israelovi
otroci so milo zdihovali, in zavolj težkih del vpili; in njih
vpitje je od del k Bogu donelo.

24. In on je njih zdihovanje slišal, in se spomnil zaveze, ki
jo je z Abrahamom, z Izakom in Jakobom naredil.

25. In Gospod seje na Israelove otroke ozerl, it/jih je spoznal.

6

Druge Mosesove bukve.

1. Amram in Jokebed (Mosesovi starši) sta bila iz bližnje sorodo-
vine, ker taki zakoni takrat še niso bili prepovedani.

2. Materska ljubezen je bila tolikanj veča, ker j^e bil Moses prav
ljubezniv in lep fantič: na vso moč ga je skrivala. Cez tri mesce so
pa berž ko ne Egipčani na Faraonovo povelje hiše Israelcev preisko¬
vali, da ga ni bila vstani dalj prikriti.

5. Pravijo, da je ta Faraonova hčer že dolgo časa omožena, pa
brez otrok bila, in od tod njeno usmiljenje do ptujega otroka.

7. Med Hebrejkami so se zavolj pomorjenih otrok ložej dojice
dobile, kakor med Egipčankami, kar jetudi kraljevi hčeri znano bilo, in

8. Mirjam, Mosesova sestra, se ve da iz ljubezni do bratca, ravno
mater za dojico pokliče.

10. Po pretečenih treh letih prinese Jokebed Mosesa kraljevi hčeri
nazaj, zakaj tako dolgo časa so se u jutrovih krajih svoje dni otroci
dojili, Faraonova hči ga za sina vzame, ga izredi in vsega potrebnega
izučiti da, naj bi enkrat med pervake Egipčanov štet bil, — vendar
drugače je previdnost božja sklenila.

12. Mašuje se tukej Moses nad Egipčanom, ker je dobro vedel, da
Hebrejci nimajo clo nobenega zavetja u postavi Egipčanov; tudi je bil
te umor za Israelce pervi opomin, na Mosesa paziti in na vse, kar je
Bog za nje po njem storiti sklenil ob svojem času.

15. Medianska dežela je bila u kamnitni Arabii ob gori Sinaj.

17. Zavolj studencev je bil velikrat prepir med pastirji. Glej I.
Mos. 26, 20.

18. Reguelje bil Jetronov (sled. pogl. 3; 1.) oče, in Mosesove
žene ne oče, ampak ded.

21. U jutrovem so navado imeli, ptujce po tri dni pri sebi obder-
žati, jih pogostiti, in potem u miru dalje popotvati pustiti; dajepaJetro
Mosesa u svoji hiši poderžal, in mu clo hčer za ženo dal, je znamnje,
daje on veliko zaupanje vanj imel, naj berž zavolj njegove priljudnosti
in učenosti.

25. Ker je zatiranje Israelcev vedno hujši prihajalo, Bog svoje
pomoči ni dalje odlagati hotel.

Poglavje III.

Bog se prikaze Mosesu, ko je na gori Horeb cede pasel; mu zapove se u
Egipt verniti in Israelce rešiti.

1. Moses pa je pasel ovce svojega tasta Jetrona, Madian-
skega duhovna, in ko je bil svojo čedo delječ u pusavo
gnal, je p-isel do božje gore Horeb.

2. In Gospod se mu je prikazal u plamenu, u sredi gorečega
germa, in je vidil, da germ gori, pa venderne zgori. Ap.dj.

Poglavje IH.

7

3. Moses je tedej djal: Naj grem in pogledam to veliko pri¬
kazen , zakaj da germ ne zgori.

4. Ko je pa Bog vidil, da gre gledat, ga je iz srede germa
poklical in je djal: Moses! Moses! On je odgovoril: Tu¬
kaj sim!

5. Bog pa je rekel: Ne hodi blizo; izuj čevlje iz svojih nog;
zakaj kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja.

6. In je odgovoril: Jaz sim Bog tvojega očeta, Bog Abra¬
hama, Bog Izaka in Bog Jakoba. Moses je svoj obraz
zakril; zakaj ni si upal proti Bogu pogledati. Mat. 22, 32.
Mark. 12, 26. Luk. 20, 37.

7. In Gospod mu je rekel: Vidi! sim nadlogo svojega ljudstva
na Egiptovskem, in slišal njegovo vpitje zavolj neusmil-
jenja tistih, ki so čez dela predpostavljeni.

8. In ker njegovo britkost vem, sim doli stopil, da ga rešim
iz rok Egipčanov, in ga iz tiste dežele peljem u dobro in
prostorno deželo, u deželo, ki se mleko in med po njej cedi,
u kraje Kananejcev, Hetejcev, Amorejcev, Ferizejcev,
Hevejcev in Jebusejcev.

9. Vpitje Israelovih otrok je tedej do mene prišlo, in sim
vidil njih nadlogo, s ktero jih Egipčani tarejo.

10. Idi tedej; tebe hočem k Faraonu poslati, da moje ljudstvo,
Israelove otroke, iz Egipta rešiš.

11. In Moses je odgovoril Bogu: Kdo sim jaz, da bi k Faraonu
šel, in Israelove otroke iz Egipta peljal?

12. In on mu je odgovoril: Jaz bom s teboj, in to tibodiznam-
nje, da sim te jaz poslal: Kadar boš moje ljudstvo iz
Egipta izpeljal, boš na tej gori Bogu daroval.

13. Moses je djal Bogu: Glej: pojdem do Israelovih otrok in
jim porečem: Bog vaših očakov meje  k vam poslal; ako
mi poreko: Kako mu je ime? kaj jim porečem?

14. In Bog je djal Mosesu: Jaz sim, kteri sim. In je rekel:
Tako povej Israelovim otrokom: On, kteri je, me je po¬
slal do vas.

15. In Bog je dalje rekel Mosesu: To povej Israelovim otro¬
kom: Gospod, Bog vaših očetov, Bog Abrahama, Bog
Izaka, in Bog Jakoba meje  poslal do vas; to je moje ime
vekomej, in tako hočem imenovan biti od roda do roda.

16. Idi, klici starašine Israelove, in reci jim: Gospod Bog va¬
ših očetov se mi je prikazal, Bog Abrahama, Bog Izaka
in Bog Jakoba, in je rekel: Obiskaje sim vas obiskal, in
vse vidil, kar se vam je u Egiptu godilo.

8

Druge Mosesove bukve.

17. In sim sklenil vas izpeljati iz Egiptovske nadloge u deželo
Kananejcev, Hetejcev, Amorejcev, Ferizejcev, Hevejcev
in Jebusejcev, u deželo, ki se mleko in med po njej cedi.

18. In bodo slišali tvoje besede; ter pojdete ti in starašini
Israelovi do Egiptovskega kralja, in mu porečeš: Gospod,
Bog Hebrejcev, nas je poklical; tri dni delječ pojdemo u
pušavo darovat Gospodu svojemu Bogu

19. Toda jaz vem, da vas Egiptovski kralj ne bo drugače iti
pustil, kakor z močno roko.

20. Torej bom jaz svojo roko stegnil, in Egipt udaril z mno¬
gimi čudeži, ki jih bom med njimi delal; potem vas bo
spustil.

21. In temu ljudstvu bom dal milost najti pred Egipčani; in ko
vun pojdete, ne pojdete prazni. Spodej 11, 2. 12, 35.

22. Temuč vsaktera žena naj od svoje sosede in gospodinje
naprosi srebernih in zlatih posod in oblačil, in naložite jih
svojim sinovom in hčeram, in jih Egiptu vzemite.

1. Gora Horeb je s goro Sinaj ena in ravno tista; zakaj pod-
gorje se je Horeb, verli pa Sinaj imenoval.

2. Razno se jc Bog ljudem prikazoval in je govoril z njimi:
ali u podobi človeka, ali u plamenu ognja, ali u svetlih oblakih, ali
u gromu in blisku, in kraj, kjer se je prikazal, je bil od nekdej
nar svetejši.

5. U znamnje velikega žalovanja, ali pa spoštovanja so tudi
nar imenitniše osebe bose hodile.

7 .  Kar je bil Bog I. Mos. 15, 13. Abrahamu naznanil, se je

na tanjko spolnilo. j

8. Kar tukej imenovane ljudstva tiče, glej spredej . Mos. 15,
19. i. t. d.

11. Osem deset let stari Moses se brani božje povelje spol¬
niti, ker se boji u deželo nazaj iti, ktero je bil prisiljen zapustiti;
tudi mu je bila znana moč Egipčanov, pa terdovratnost in sužnja
misel Israelcev.

12. Mu strah in maloserčnost odevzeti, ga Bog svojega var¬
stva zagotovi, in ga z obljubo obuda, da bo z rešenim ljudstvom
vred na ravno tej gori Bogu dar hvaležnosti daroval.

13. Vidi se, kako zlo se je Moses velike naloge bal.

14. Jaz sim, ktcri sim, t. j. imam sam od sebe in ne od
drugod začetek.

16. Starašinc, t. j. poglavarje rodov.

18. Bog sam za rešitvo vse napove in oskerbi u vedni spomin,
da on sam jc bil rešitelj Izraelcev.

19. Z močno roko, t. j. prisiljen.

Poglavje IV.

9

21. Egipčani vam bodo, od božjih čudežev prestrašeni vse,
kar vam bo za popotvanje treba, radi dali.

22. Kar so prestrašeni Egipčani Israelcom zlata, srebra in
drugih dragih reči ob odhodu dali ali posodili, jim ni bilo treba po-
verniti; zakaj imeli so zato u zastavo in povračilo Israelske hiše,
polje, pridelke in domače orodja; — zraven tega je bilo vse to le
malo za vse težke dela, ki so jih Israclci toliko let Egipčanom
brez plačila opravljati morali.

Poglavje IV.

Moses se božjemu poklicu Se vedno vstavlja, zato mu Bog da dar čudeže
delati, in on popotuje na Egiptovsko. Potoma pride, ker ni bil svojega
sina obrezal, u smertno nevarnost. Israelci so sporočenega reSenja iz

sužnosti neznano veseli.

1. Moses je odgovoril iti djal: Mi ne bodo verjeli, in ne
poslušali mojih besedi, teinuč poreko: Ni se ti Gospod
prikazal.

2. Bog mu je tedej rekel: Kaj imaš u svoji roki? Odgo¬
voril je: Palico.

3. In Gospod je djal: Na tla jo verzi! Jo je vergel, in
u kačo se je spremenila, in Moses je pred njo bežal.

4. In Gospod je rekel: (Stegni svojo roko, in primi jo za
rep. Je segel in jo prijel in u palico seje spremenila,

5. Da ti bodo verjeli, mu je djal, da se ti je Gospod Bog
njih očetov, Bog Abrahama, Bog Izaka, in Bog Jakoba
prikazal.

6. In Gospod je spet rekel: Deni svojo roko u svoje ne-
drije. Ter jo je u nedrije djal, in ko jo je vun po¬
tegnil, je bila gobova, kakor sneg.

7. Deni svojo roko, mu je djal, spet u nedrije. Jo je
djal, in zopet vun potegnil, in je bila, kakor drugo meso.

8. Ako ti ne bodo vetjeli, mu reče, in ne poslušali tvojih
besedi ob pervent čudežu, bodo verjeli ob drugem čudežu.

9. Ako pa tudi ob teh obeh čudežih ne bodo vetjeli, in
ne poslušali tvojih besedi, vzemi vode iz reke, in jo
izlij na suho; in kar je boš iz reke zajel, se bo u
kerv spremenila.

10. Odgovoril je Moses: Prosim, Gospod, nikoli nisiin bil
zgovoren, in odsihmal, kar s svojim hlapcom govoriš,
še težeje in počasneje govorim.

10

Druge Mosesove bukve.

11. Gospod mu je rekel: Kdo je človekove usta storil? ali
kdo je naredil muteca in gluhega, vidijočega in slepega,
ali ne jaz,?

12 .  Idi tedej, jaz ti bom u ustih, in te bom učil, kaj da
govoriš. Mat. 10, 20.

13. Moses pa je djal: Prosim, Gospod, pošlji, kogar hočeš
poslati.

14. In Gospod se je nad Mosesom razserdil, in je rekel:
Vem, da je tvoj brat Arou od Levitovega rodu zgo¬
voren; glej on te bo srečal, in se bo serčno veselil
te viditi.

15 Govori mu in pokladaj moje besede u njegove usta;
in jaz bom s tvojimi in njegovimi ustmi, in vama bom
povedal, kaj da morata storiti. Spodej 7, 2.

16. On bo namesti tebe ljudstvu govoril, in bo namesti tvo¬
jih ust; ti pa bos njemu za Boga.

17. Tudi to palico seboj u roke vzemi, ž njo bos čudeže

delal.

18. Moses se je vernil in sel do Jetrona svojega tasta, in
mu je djal: Pojdem in se bom vernil k svojim bratom
na Egiptovsko, da vidim, če so se živi. In Jetro mu
je odgovoril: Pojdi u miru!

19. In Gospod je na Medianskem rekel Mosesu: Pojdi in
verni se na Egiptovsko; zakaj vsi so pomerli, ki so ti
po življenju stregli.

20. Moses je tedej svojo ženo in svoja sinova vzel, in jih
je na osla posadil, in se na Egiptovsko vernil, nesoč
božjo palico u svoji roki.

21. In ko je na Egiptovsko nazaj šel, mu je Gospod rekel:
Glej, da pred Faraonom vse čudeže storiš, ktere storiti
sim ti oblast dal; jaz bom njegovo serce uterdil, in nebo
spustil ljudstva.

22. Ter mu porečeš: To pravi Gospod: Israel je moj per-
vo roj eni sin.

23. Jaz ti rečem: Spusti mojega sina, da mi služi; in ako
ga ne spustiš, glej! ti bom jaz pervorojenega sina umoril.

24. In ko je bil na poti u kerčini, mu je gospod naproti pri¬
šel, in ga je hotel umoriti.

25 Zifora je berž prav ojster kamen vzela, in je sprednjo
kožico svojega sina obrezala, in se je njegovih (Mo-
sesovih) nog dotaknila in rekla: Ti si mi kervav ženin.

Poglavje IV.

11

i 26. In ga je spustil, ko je bila ona rekla: Ti si kervav

, ženin, zavolj obrezovanja.

27. Gospod pa je djal Aronu: Pojdi u pusavo Mosesu na-
i proti. In mu je sel na proti na božjo goro in ga je

poljubil.

^ 28. In Moses je Aronu vse Gospodove besede povedal, s

kterimi ga je bil poslal, in čudeže, ki mu jih je bil
: naročil.

29. In sta vkup prišla in vse starasine Israelovih otrok

d sklicala.

30. In Aron jim je vse besede povedal, ki jih je bil Go-

i; spod govoril Mosesu, in je čudeže pričo ljudstva delal,

m 31. In ljudstvo je verovalo. In so spoznali, da je Bog

Israelove otroke obiskal, in da se je na njih nadloge
»- ozerl, in so ga do tal priklonjeni častili.

:e

in

m

tu

in

ti

ih

oč

sl:

•iti

bo

ir-

ko

ril.

ri¬

tij 0

Io¬

nu.

1. Moses božjih obljub iu spolnenja taistih za-se dovolj pre¬
pričan, se boji, da Israelcev prepričati ne bo mogel, da je od
Boga poslan; zatorej vpraša Boga: Ako mi bodo rekli: Bog se ti
ni prikazal, kaj naj odgovorim in storim?

3. Pravijo, da kača, u ktero se je Mosesova palica spremenila,
je vtegnila od posebnega Mosesu neznanega plemena biti, ker se
je Moses tako močno prestrašil in bežal pred njo.

6—7. Gobe so bile huda in strašna bolezen, posebno bele
gobe, nobeno človeško zdravilstvo jih ni bilo vstani na enkrat pre¬
gnati; da tedej Mosesova vsa gobova roka hipoma spet zdrava,
čista postane, to bo vsak za čudež spoznati prisiljen.

9. Reka Nil je bila zdrava in rodovitna in pri Egipčanih zlo
u časti; zato je bil čudež z njo zlo pripraven in prepričaven.

12. Bog Mosesu, ki se z okornim jezikom izgovarja, obljubi,
mu ne le jezik odvezati ter gladko besedo dati, ampak tudi vse
sproti podeliti, kar bo imel govoriti.

13. Božje pomoči sicer dosti prepričan, pa vender še vedno
boječ Moses prosi, naj bi Bog kterega druzega, ki je za to ime¬
nitno nalogo bolj ugoden, poslal.

14. Ker mati sina Arona ni skrivala kakor Mosesa, se iz tega
v *di, da je kraljevo povelje stran pomorjenja fantičev še le po
Aronovem rojstvu dano bilo.

16. Aron bo tvoj tolmač, tebi bom povedal, kaj hočem storiti,
h pa boš njemu moje povelja odkrival, on bo govoril, in ti mu boš
n>oje besede dajal, mu boš za Boga.

18. Mende je Bog sam Mosesu ukazal, da te božje prikazni
ne sme nobenemu razodeti, zato je tudi Jetronu ne pove.

19. Maševavci ubitega Egipčana, kralj in njegovi služabniki,
Vs ‘ so pomerli, — ni se ti treba bati, tako Bog Mosesa, ki
Se  mu še enkrat u'Medianski deželi prikaže, zagotovi.

12

Druge Mosesove bukve.

21. Jaz bom njegovo serce uterdil, t. j. pripustil  bom, da
bo terdovratcn in u svoji terdovratnosti konec vzel (ker mu bom
svojo gnado odtegnil sv. Greg.)

22. Is ra el, t. j. Israelsko ljudstvo, ktero sim za svoje izvolil,
mi je tako ljubo , kakor staršem pervorojeni sin.

25. Zifora je bila znabiti od angelja opomnjena, da je Bog
jezen na Mosesa, ker svojega mlajšega sina noter do te dobe še
ni obrezal — in ga sama hitro obreže. Kervav ženin,  t. j. s
kervjo svojega sina sim te odkupila, smerti rešila.

27. Božja gora,  t. j. Horeb ali Sinaj.

Poglavje Y.

Moses in Ar on stopita pervikrat pred Faraona, in mu voljo božjo razode¬
neta; on ljudstva ne pusti, ampak ga Se hujSe stiska.

1. Na to sta Moses pa Aroh sla do Faraona, in sta mu
rekla: To pravi Gospod, Bog Israelcev: Izpusti moje
ljudstvo, da mi u pusavi daruje.

2. On pa je odgovoril: Kdo je Gospod, da bi moral nje¬
govo besedo poslušati in Israelce spustiti? Ne poznam
Gospoda, in ne bom spustil Israelcev.

3. In sta rekla: Hebrejski Bog je naju poklical, da bi
sli tri dni hoda u pusavo darovat Gospodu svojemu
Bogu, da kuga ali meč nad nas ne pride.

4. Egiptovski kralj jima je djal: Zakaj vidva, Moses in
Aron, ljudi od njih dela odvračujeta: Idite na svojo
tlako.

5. Faraon je dalje govoril: Ljudi je veliko u deželi, vidita,
da jih je čedalje več; koliko več jih bo, če jim daste
počitka od dela?

6. Torej je tisti dan predstojnikom del in priganjavcom
ljudstva zapovedal rekoč:

7. U prihodnje več ne dajajte ljudem slame, da delajo
opeke, kakor poprej; teinuč sami naj gredo slame na¬
birat.

8. Toda ukažite jim toliko opekov narejati, kolikor so jih
poprej narejaii, in nič jim ne odjenjajte; ker le posto¬
pajo, in zatorej vpijejo in pravijo: Pojdimo darovat
svojemu Bogu.

9. Naj se z deli tarejo in naj jih spolnujejo, da se ne bodo
zanašali na lažnjive besede.

Poglavje V.

13

10. Predstojniki del in priganjavci so tedej sli, in so rekli
ljudstvu: To pravi Faraon; Ne dam vam slame.

11. Idite je nabirat, kjer je morete najti; toda od vašega
dela vam nič ne bo odjenjauo.

12. In ljudstvo se je po vsi deželi razkropilo slame nabirat.

13. In predstojniki del so jih priganjali rekoč: Sledni dan
svoje delo dodelajte, kakor ste bili popred vajeni sto¬
riti, ko se vam je slama dajala.

14. In tisti, ki so bili nad dela Israelovih otrok postavljeni,
so bili od Faraonovih oblastnikov tepeni, kteri so rekli:
Zakaj ne dodelate števila opekov, kakor poprej, ne
včeraj, ne dans?

15. In predstojniki Israelovih otrok so prišli, in k Faraonu
vpili, rekoč: Zakaj tako delaš s svojimi hlapci?

16. Slame nam ne dajo, in nam vender toliko opekov na¬
kladajo; glej tvoje hlapce tepo, in s tvojim ljudstvom
krivično ravnajo.

17. Odgovoril je: Postopate in torej pravite: Pojdimo Go¬
spodu darovat!

18. Poberite se tedej in delajte; slame vam ne bodo dajali;
toda navadno število opekov morate vender narediti.

19. Predstojniki Israelovih otrok so po tem takem vidili,
da je huda, ker jim je bilo rečeno: Noben dan se jim
ne bo nič odjenjalo na opekih.

20. In srečajo Mosesa in Arona, ko sta od Faraona sla,
in jim nasproti stala.

21. Ter so jima rekli: Gospod naj gleda in sodi, ker sta
nas tako prigrajala Faraonu in njegovim služabnikom,
in sta mu meč podala, da nas bo pomoril.

22. In Moses se je k Gospodu vernil in rekel: Gospod,
pokaj si to ljudstvo u nadlogo pripravil? zakaj si me
poslal:

23. Zakaj, kar sim k Faraonu šel u tvojem imenu govorit,
on tvoje ljudstvo še hujše ima, in jih nisi rešil.

1. Sla sta pred Faraona Moses 80, Aron 83 let star, po stvar¬
jenju sveta 25L3. pred Kristusom 1491. leto. — Da mi daruje,
*■ j. praznik veselja in hvaležnosti obhaja, u p uš a vi, da bodo
bolj zbrani, in ne od drugih reči moteni.

2. Bogovi, ktere mi Egipčani častimo, mi niso nasprotni, te
hog pa, od kterega govorita, je ptuj, meni nasproten, in ga po¬
znati nočem, in tudi njegovega povelja ne porajtam.

14

Druge Mosesove bukve«


3. Moses in Aron kralju ne povesta, kaj je nju pravi namen,
namreč ljudstvo na Kanansko odpeljati, — ker jim kralj še tega
ne privoli, da bi šli samo praznik obhajat na ene dni, kolikor bolj
bi bil razkačen, ko bi zvedel, da jo potegniti mislijo.

7 .  Med ilovco so zrezano slamo mešali; na tako vižo so bili
opeki boljši in terdnejši.

12. Po vsi deželi,  t. j. po Gošemskem, kjer so Izraelci
prebivali, zakaj večkrat se u sv. pismu celo  za del  postavi. —
Tako tudi hudoba svojim sužnjem z nabiranjem slame, to je, s praz¬
nimi, posvetnimi rečmi opraviti daje.

22. Ne govori tukej Moses iz nevolje ali serditosti in ne oči-
tavno, ampak k Bogu se oberne, ker ne ve, kaj mu je početi,
(sv. Avg.)

Poglavje VI.

Bog Mosesa potolaži, in mu svoje, ime Jehova razodene. Rodoslovje od

Rubna do Mosesa.

1. la Gospod je rekel Mosesu. Zdej bos vidil, kaj bora
Faraonu storil; zakaj z močno roko jih bo izpustil, s
krepko roko jih bo izgnal iz svoje dežele:

2 .  In Gospod je govoril Mosesu rekoč: Jaz sim Gospod,

3. Ki sim se prikazal Abrahamu, Izaku in Jakobu, kakor
vsegainogočni Bog, in jim se nisim povedal svojega
imena Jehova (Adonaj.)

4. In jaz sim ž njimi zavezo naredil, jim dati Kanansko
deželo, deželo njih popotovanja, u kteri so ptujci bili-

5. Jaz sim slišal zdihovanje Israelovih otrok, kako jih
Egipčani tarejo, ter sim se spomnil svoje zaveze.

6. Reci tedej Israelovim otrokom: Jaz siin Gospod, ki vas
bom rešil, iz Egiptovske ječe potegnil, in iz sužnosti
otel, in vas rešil z vzdignjeno roko, in z groznimi
sodbami.

7 .  In si vas bom za svoje ljudstvo vzel, in bom vaš Bog;
in bote spoznali, da sim jaz Gospod vaš Bog, ki sira
vas iz Egiptovske ječe potegnil,

8. In vas peljal u deželo, ki sim svojo roko vzdignil, jo
dati Abrahamu, Izaku in Jakobu; in jo bom vam u
last pripustil: jaz sim Gospod.

9. Moses je tedej vse to Israelovim otrokom povedal; pa
se niso dali potolažiti zavolj britkosti serca in zavolj
tako težavnega dela.

Poglavje VI.

15

10. In Gospod je Mosesu dalje govoril, rekoč:

11. Idi in govori Faraonu, Egiptovskemu kralju, da naj
Israelove otroke iz, svoje dežele izpusti.

12. Moses je Gospodu odgovoril: Glej! Israelovi otroci me
ne poslušajo; in kako me bo Faraon poslušal, zlasti
ker nisim zgovoren?

13. In Gospod je Mosesu in Aronu govoril in jima povelje
na Israelove otroke in na Faraona Egiptovskega kralja
dal, da hočeta Israelove otroke iz Egiptovske dežele
izpeljati.

14. Leto so poglavaiji hiš po svojih družinah: Sinovi Rubna,
pervorojenega Israela: Hanok, Falu, Hezron in K - rini.
I. Mos. 46, 9. IV. 26, 5.

15. Leto so družine Rubna. Sinovi Simeona: Jemuel, Jamin,
Ohad, Jakin, Žohar in Saul, sin Kananejke. Leto so
zarodi Simeona. I. Kron. 4, 24.

16. In leto so imena sinov Levita po njih žlahtah: Geršon,
Kehat in Merari. Let pa Levitovega življenja je bilo
sto sedem in trideset, i. Kron. 6, 1. — 23. 6.

17. Sinova Geršona: Libni in Simej po nju žlahtah.

18. Sinovi Kehata: Amram, Jehar, Hebron in Uziel. Let
pa Kehatovega življenja je bilo sto tri in drideset.
IV. Mos. 3, 19. 26, 58. I. Kron. 6, 23, 12.

19. Sinovi Merara: Mahali in Musi. Leto so zarodi Levita
po njih družinah.

20. Yzel je pa Amram Jokebed svojo teto za ženo, ktera
mu je Arona in Mosesa rodila. In Amram je sto sedem
in trideset let živel.

21. Sinovi Jehanja: Korah, Nefeg in Zikri.

22. Sinovi Uziela pa: Mišael, Elzafan in Sitri.

23. Aron pa je vzel za ženo Elišebo, hčer Aminadaba,
sestro Nahašona, ktera mu je rodila, Nadaba, Abihua,
Elacara in Itamara.

24. Sinovi Koraha pa: Asir, Elkana in Abiasaf. Leto so
zarodi Koraha.

25. Elacar, Aronov sin, pa je vzel eno od hčer Futiela, ki
mu je rodila Finkasa. Leto so poglavaiji Levitovskih
družin po svojih rodovinah.

26. Aron in Moses sta bila, kterima je Gospod zapovedal,
Israelove otroke iz Egiptovske dežele po njih trumah
izpeljati.

16

Druge Mosesove bukve.

27. Leta dva sta, ki sta Faraonu Egiptovskemu kralju go¬
vorila, naj bi Israelove otroke iz Egipta peljala: nam¬
reč Moses in Aron,

28. O dnevi, ko je Gospod Mosesu govoril u Egiptovski
deželi.

29. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč: Jaz sim Gospod:
Povej Faraonu Egiptovskemu kralju vse, kar sim ti
govoril.

30. In Moses je djal Gospodu: Glej nisim zgovoren, kako
me bo Faraon poslušal?

1. Bog se tukej Mosesu ni u podobi prikazal, kakor na gori
Horeb, in pozneje na Sinajski gori, ampak po notrajnem razodenji
mu odkrije vse, kar se u lem poglavji bere.

3. Vsegamogočni Bog, u Hebr. El-Šadaj glej I. Mos. 17,
1. razlg. Adonai  so Hebrejci Boga imenovali namesti Jehova
(ki so u Hebr. tukej bere) ker si tega imena iz svetega spošto¬
vanja in straha niso izustiti upali.

6. Vzdignjena roka  pomeni božjo vsegamogočnost, grozne
sodbe  so strašne kazni in stiske.

8. Roko vzdigniti pomeni priseči.

9. Od velikih tug in stisk zmagani so Israelci že popolnoma
obupvati jeli nad svojim rešenjem, da Mosesovim besedam in obe¬
tam že več ne verjamejo.

14. Od te do 25. v. Moses rodoslovje Israelovih mlajših popiše,
skazati, da sta Moses in Aron njih sorodnika in brata, in od
samega Boga u njih rešitvo poslana. — Od Jakobovih sinov je že
zgorej I. Mos. 49, govorjenje bilo, od ostalih tukajšnih imen bo na
svojih mestih opomnjeno, kolikor bo treba.

26. Po dokončanem popisu rodoslovja Moses spet zgodovino
nadaljuje. — Aron in Moses.  Včasi Aron  pred stoji, ker je
bil starši, včasi sc Moses pred imenuje, ker je u celi zgodbi bolj
imeniten kot Aron.

Poglavje YU.

Moses na božje ■povelje gre spet le Faraonu, pred Jcterim se palica  m kačo
in voda u kem spremeni. Modrijani Faraona sleparijo , da terdovraten
ostane; to je perva Šiba čez Egipčane.

1. In Gospod je djal Mosesu: Glej! za Boga te postavim
Faraonu, in Aron, tvoj brat, bo tvoj prerok.

Poglavje VII.

17

2. Ti mu bos vse povedal, kar ti bom naročil; in on bo
Faraonu rekel, da naj Israelove otroke iz svoje dežele
spusti. II. Mos. 4, 15.

3. Jaz, pa bom njegovo serce uterdil, in veliko svojih
znamnjev in čudežev u Egiptovski deželi storil:

4. In on vaju ne bo poslušal; torej bom mahnil s svojo
roko po Egiptu, in bom svojo vojsko in svoje ljudstvo
Israelove otroke z groznimi sodbami peljal iz Egiptov¬
ske dežele.

5. In Egipčani bodo zvedeli, da sim jaz Gospod, ki sim
svojo roko nad Egipt stegnil, in Israelove otroke zmed
njih izpeljal.

6. Moses in Aron sta tedej to storila; kakor jima je bil
Bog ukazal, tako sta naredila.

7. Moses je bil pa osemdeset let star, in Aron tri in osem¬
deset let, ko sta Faraonu govorila.

8. In Gospod je djal Mosesu in Aronu:

9. Kadar vama Faraon poreče: Pokažita znamnjev; reci
Aronu: Vzemi svojo palico, in jo verzi pred Faraona,
in u kačo se bo spremenila.

10. Moses in Aron sta tedej pred Faraona sla, in sta sto¬
rila, kakor jima je bil Gospod ukazal: In Aron je
vergel palico pred Faraona in njegove služabnike, in
u kačo se je spremenila.

11. Faraon pa je poklical modre in vražarje, in so nekaj
z Egiptovskimi vražami in skrivnostmi ravno tako storili.
II. Tim. 3, 8.

12. In slehern je svojo palico na tla vergel, in u kačo se
je spremenila; pa Aronova palica je njih palice po-
žerla.

13. In Faraonovo serce je oterpnelo, in ju ni poslušal,
kakor je bil Bog govoril.

14. In Gospodje djal Mosesu: Faraonovo serce sejeuter-
dilo; on noče ljudstva izpustiti.

15. Pojdi jutro do njega; glej! on pojde k vodi; in vstavi
se mu nasproti ob bregu reke, in vzemi u svojo roko
palico, ki je bila u kačo spremenjena.

16. Ter mu reci: Gospod, Hebrejski Bog, me je k tebi
poslal rekoč: Izpusti moje ljudstvo, mi u pušavo darovat,
toda dosihmal nisi hotel slišati.

Dnige Mosesove bukve.

2

18

Druge Mosesove bukve.

17. Gospod torej to pravi: Po tein bos spoznal, da sim jaz
Gospod; glej! s palico, ki jo u svoji roki imam, bom
udaril vodo reke, iu u kerv se bo spremenila.

18. Tudi ribe, ki so u vodi, bodo konec vzele, in voda se
bo usmradila, ter se bo Egipčanom studilo vodo iz reke
piti.

19. Nato je Gospod Mosesu rekel: Reci Aromi: Vzemi
svojo palico, in stegni svojo roko nad Egiptovske vode,
in nad njih reke, potoke, mlake, in nad vse jezera
voda, da se u kerv spremenijo; in da bo po vsi Egip¬
tovski deželi zgol kerv, u lesu in u kamnu.

20. Moses in Aron sta tedej storila, kakor jima je bil Go¬
spod ukazal; in je vzdignil palico, in je udaril vodo
reke vpričo Faraona in njegovih služabnikov, in se je u
kerv spremenila. Spodej 17, 5. Ps. 77, 44.

21. In ribe, ki so bile u vodi, so konec vzele, in voda se
je usmradila, in Egipčani niso mogli piti vode iz reke;
in zgol kerv je bila po vsi Egiptovski deželi.

22. In Egiptovski vražaiji so s svojimi vražami enako sto¬
rili; in Faraonovo serce je oterpuelo, in ju ni poslušal,
kakor je bil Gospod rekel. Modr. 17, 7.

23. In se je vernil, in domu sel, in si tudi zdaj ni k sercu
vzel.

24. Vsi Egipčani so pa zraven reke do vode kopali, da bi
jo pili; ker vode iz reke niso mogli piti.

25. In sedem dni je preteklo potem, kar je bil Gospod reko
udaril.

I. Za Boga  te postavim, t. j. mene boš namestoval, z mojo
božjo močjo boš Faraona strahoval. — Tvoj prerok,  t. j. tvoj
tolmač, kar boš ti njemu iz mojega razodenja povedal, bo on
kralju oznanil.

3. Uterdilo se bo kraljevo serce, da ne bo ne čudežev poraj-
tal,  ne božjih povelj spolnil.

9. Mosesova palica se tukaj Aronova  imenuje, ker jo je
Aronu dal,  naj bi on z njo čudež storil.

II. Tukej opomnjeni Egiptovski modri in vražarji nič druzega
niso bili,  kakor sleparji, ki so s svojo sleparijo naredili, da so
palice zginile, in se prikazale kače, ki so jih pri sebi imeli.

12. Palica je palice, t. j. kača kače, ki so se iz palic na¬
redile, požerla.

13. Ako je ravno kralj vidil, da to, kar sta Moses in Aron
storila, je veliko imenitnejše in čudnejše memo tega, kar so nje-

Poglavje VIII.

19

govi sleparji vganjali, si vender le misli, da sta ona dva še bolj
zvila sleparja, ter ne verjame čudeža, in ne izpusti ljudstva.

17. Ne le Nil, ampak tudi vsi studenci, potoki in vodnjaki i. t.
d. so sc u kerv spremenili.

22. Egiptovski sleparji so se beržkone barvanih (farbanili) pa¬
lic poslužili in z njimi vodo zmešali. Kje so pa čiste vode dobili
za svojo sleparijo, ker je bila po poprejšnih verstah vsa u kerv
spremenjena? Ali so jo iz morja vzeli, ali pa iz tistih studencev,
ki so jih Egipčani skopali za svojo potrebo, ali pa iz kraja Gošen,
kjer so Israelci prebivali, in kteri kraj po mislih učennih bogoslov¬
cev ni bil s to nesrečo obiskan.

25. Cez sedem dni na Mosesovo prošnjo to nesreča odjenja.

Poglavje Vlil.

Nadloge  s žabami, s komarji in muhami

1. Na to je Gospod rekel Mosesu: Idi do Faraona in reci mu:
To govori Gospod: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje.

2. Ako ga pa nočeš izpustiti, glej! bom vse tvoje pokrajne
z žabami nadlegoval.

3. In žabe bodo iz vode vrele, in se vzdignile, in priskakale
u tvojo hišo, in u tvojo stauico, kjer spiš, in na tvojo po¬
steljo, in u biše tvojih služabnikov, med tvoje ljudstvo, u
tvoje peči in na ostanke tvojih jedi.

4. In žabe bodo do tebe, in do tvojih ljudi, in do vsih tvojih
služabnikov prilezle.

5. In Gospodje dja! Mosesu: Reci Aronu: Stegni svojo roko
nad v. : e ui potoke in mlake, in naženi žab po vsi Epip-

tovski deželi.

6. In Aron je stegnil svojo roko nad Egiptovske vode, in
žabe so se vzdignile, in so Egiptovsko zemljo pokrivale.

7. In vražaiji so s svojimi vražami enako storili, in žab na¬
gnali po Egiptovski deželi. Mos. 17, 7.

8. Faraon pa je Mosesa in Arona.poklical, in jima je djal:
Prosita Gospoda, da žabe vzame od mene in od mojih
ljudi; in bom spustil ljudstvo, da Gospodu daruje.

9. In Moses je rekel Faraonu: Odloči mi, kdaj naj prosim
za tebe, in za tvoje ljudi, da bodo žabe odgnane od tebe,
in od tvoje hiše, in od tvojih služabnikov, in od tvojega
ljudstva, in da samo u vodi ostanejo.

2  *

20

Druge Mosesove bukve.

10. Odgovoril je: Jutri. In Moses je rekel: Po tvoji besedi
bom storil, da spoznaš, da ga ni, kakor je Gospod nas
Bog.

11. In žabe pojdejo od tebe, od tvoje liise, od tvojih služabni¬
kov, in od tvojih ljudi, in bodo samo u vodi ostale.

12. In Moses pa Aron sta sla od Faraona; in Moses je u
Gospoda klical zavolj besede, ki jo je bil Faraonu dal,
ga rešiti od žab.

13. In Gospod je storil poMosesovi prošnji, in žabe so konec
vzele po hišah, po vašeh in po polji.

14. In so jih pograbili u grozno velike zasipe, in zemljajebila
od njih zasmrajena.

15. Ker je pa Faraon vidil, da je spet pri pokoji, je svoje
serce uterdil, in ju ni poslušal, kakor je bil Gospod govoril.

16. In Gospod je rekel Mosesu: Reci Aronu: Vzdigni svojo
palico, in vdari po prahu zemlje, in komarji naj bodo po
vsi Egiptovski deželi.

17. In tako sta storila. In Aron je stegnil roko, ki je u nji
palico deržal, in je vdaril po prahu zemlje, in komarji so
bili po ljudeh in po živini; ves prah zemlje seje u komarje
spremenil po vsi Egiptovski deželi.

18. Vražaiji so tudi skušali s svojimi vražami komarjev na¬
praviti, pa niso mogli. In komarji so bili po ljudeh in po
živini.

19. Ter so vražarji rekli Faraonu: Božji perst je tukaj. Pa
Faraonovo serce je oterpnelo; in ju ni poslušal, kakor
je bil Gospod govoril.

20. Gospodje tudi rekel Mosesu: Vstani, ko se dan zazna, in
vstavi se pred Faraona, ko pojde k vodi, ter mu reci: To
pravi Gospod: Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje;

21. Ako ga ne izpustiš, glej: bom poslal nad tebe in tvoje
služabnike, nad tvoje ljudstvo in u tvoje hiše vsakterih
muh; in hiše Egipčanov bodo polne vsakterih muh, in vsa
dežela, u kteri stanujejo.

22. Gošensko deželo pa, ki je u nji moje ljudstvo, bom tisti
dan ločil, in ondi ne bo muh; da spoznaš, da sim jas Go¬
spod u sredi dežele.

23. In bom storil razloček med svojim ljudstvom in med tvo¬
jim ljudstvom; jutri bo to znamnje.

24. In Gospodje tako storil. In grozno veliko muh je prišlo
u hiše Faraona in njegovih služabnikov in po vsi Egip-

Poglavje VIII.

21

tovski deželi; in zemlja je bila od leh muh zasmrajena.

Mo dr. 16, 9.

25. Faraon je tedej poklical Mosesa in Arona, in jima je djal:
Idite in darujte svojemu Bogu u tej deželi.

26. In Moses je odgovoril: To ne morebiti; zakaj Egiptovske
gnusobe bi darovali Gospodu svojemu Bogu? Ako bi tisto,
kar Egipčani časte, vpričo njih zaklali, bi nas s kamni
posuli.

27. Tri dni hoda pojdemo u pušavo darovat Gospodu svojemu
Bogu, kakor nam je ukazal. Zgorej, 3, 18.

28. In Faraon je djal: Izpustil vas bom darovat Gospodu svo¬
jemu Bogu u pusavi; toda ne hodite dalje in prosite za me.

29. In Moses je odgovoril: Ko od tebe pridem, boru Gospoda
prosil, in jutri bodo vse muhe prešle od Faraona in od
njegovih služabnikov, in od njegovega ljudstva; toda nikar
več ne golufaj, da bi ne izpustil ljudstva darovat Gospodu.

30. In ko je Moses od Faraona prišel, je prosil Gospoda,

31. Kije storil po njegovi prošnji, in je odgnal muhe od Fa¬
raona in od njegovih služabnikov, in od njegovega ljudstva,
in ne ene ni bilo več viditi.

32. Faraonovo serce se je pa tako uterdilo, da tudi tabart
ljudstva ni izpustil.

2. Na več krajih sveta se žabe večkrat po naravsko tako na-
množe, da prebivavci iz tacili krajev bežati morajo; ali na enkrat,
na samo povelje toliko žab nagnati, da jih je bila cela Egiptovska
dežela čez in čez polna, to je gotovo čeznatorno in čudež. Žabe
so bile druga  nadloga nad Egipčane.

3. Žabe bodo priskaka  . . od božje moči h teinu naganjane,
ali pa od angelja pojane.

7. Kakor poprej s palicami so vražarji tudi zdaj z žabami sle¬
parijo vganjali, in so jih nekej nagnali; naj bi bili vstani zares kaj
čudopolnega storiti, bi bili rajši žabe, ki so celi Egipt nadlego¬
vale, odgnali.

8. Z zaničevanjem je Faraon do zdaj od Mosesa iu njegovega
Boga govoril; zdaj se že pred njim poniževati in ga prositi za¬
čne, vidši, da mu vražarji pomagati ne morejo.

13. S tem se je očitno pokazalo, da žabe so bile božji čudež.

14. Lahko bi bil Gospod žabe popolnoma uničil, da bi jih ne
bilo ne duha ne sluha; vender Bog tega ni hotel, zato da bi tudi
kupi ukončanih žab čudež spričevali.

15.  Faraon misleč, da ga zdaj nobena nesreča več ne zadene,
spet terdovraten postane.

20. Faraon gre k vodi, nar berž k reki Nil,  jo molit in častit,
ker so jo Egipčani za boga imeli.

22

Druge Mosesove bukve.

25. Faraon se boji, da bi jo Izraelci za vselej iz Egipta ne
potegnili, zato prigovarja, naj bi tukej doma svoj dar Bogu opravili.

26. Israelci so Bogu govedino, ovce in koze darovali; več
takih žival so pa Egipčani po božje častili, in bi se bili gotovo
nad Izraelci razkačili, ko bi jih take živali klati in darovati vidili.

32. Faraon je živa podoba terdovratnega grešnika, kterega
nobena šiba in nobena milost ne spametva in ne spokori.

1. Gospod pa je djal Mosesu: Pojdi do Faraona, ter mu
reci: To pravi Gospod Bog Hebrejski: Izpusti moje ljud¬
stvo, da mi daruje.

2. Ako bos še odrekoval, in jih priderževal,

'd.  Glej! bo moja roka nad tvoje polje prišla, in grozovitna
kuga nad tvoje konje, osle in velbljode (kamele), vole
in OA-ce.

4. In Gospod bo razločil med Israelovo lastnino in Egiptov¬
sko lastnino, in celo nič ne bo konec vzelo, kar je Israe-
lovili otrok.

5. In Gospodje dan naznanil, rekoč: Jutri bo to Gospod na
zemlji storil.

6. In Gospod je drugi dan to besedo spolnil; in vsa živina
Egipčanov je konec vzela; od živine Israelovih otrok
pa ni nič konec vzelo.

7. In Faraon je poslal gledat, in ni bilo nič mertvega od
lastnine Israelske. Faraonovo serce pa je bilo oterpnjeno,
in ni spustil ljudstva.

8. In Gospod je rekel Mosesu in Aromi: Vzemite periše
pepela iz peči, in Moses naj ga verze pred Faraonom
proti nebu.

9. Ter bo prah po vsi Egiptovski deželi; in bodo otekline
in napeti meliuiji na ljudeh in na živini po vsi Egiptovski
deželi.

10 .  In sta vzela pepela iz peči, in se pred Faraona vstavila;
in Moses ga je proti nebu vergel; in otekline pa napeti
mehurji so bili na ljudeh in na živini.

11 .  In vražaiji niso mogli pred Mosesom stati zavolj me-
hurjev, ki so bili na njih, in po vsi Egiptovski deželi.

Nadloge, z živinsko kugo, z oteklinami in mehurji, in s točo.

Poglavje IX.

23

12. In Gospod je Faraonovo serce uterdil, in ju ni poslušal;
kakor je bil Gospod govoril Mosesu.

13. In Gospodje djal Mosesu: Jutri vstani in se vstopi pred
Faraona, ter mu reci: To govori Gospod Bog Hebrejski:
Izpusti moje ljudstvo, da mi daruje;

14. Zakaj zdaj bom poslal vsili svojih kazin nad tvoje serce,
in nad tvoje služabnike in nad tvoje ljudstvo; da spoznaš,
da ga ni meni enakega po vsi zemlji;

15. Zakaj stegnil bom ravno kar svojo roko, in s kugo udaril
tebe in tvoje ljudstvo, ter boš poginil iz zemlje.

16. Zato sim te pa postavil, da nad teboj svojo moč razkažem,
in da se moje ime razglasi po vsi zemlji. Rimlj. 9, 17.

17. Ali še zdaj moje ljudstvo prideržuješ, in ga nočeš izpustiti?

18. Glej! jutri obsorej bom točo poslal, kakoršue ni bilo, kar
je Egipt, dosihmal.

19. Hitro tedej pošlji vkup spravit svojo živino in vse, kar
imaš na polji; zakaj ljudje in živina, in vse, kar bo zunaj,
in ne bo z polja spravljeno, bo od toče pobito.

20. Kterikoli od Faraonovih služabnikov se je Gospodove
besede bal, je svoje sužnje in živino domu spravil,

21. Ivteri pa za Gospodov govor ni maral, je svoje sužnje in
živino na polji pustil.

22. In Gospodje rekel Mosesu: Vzdigni svojo roko proti nebu,
da gre toča po vsi Egiptovski deželi na ljudi' in živino, in
na vse zeljša polja po Egiptovski deželi.

23. In Moses je palico proti nebu vzdignil, in Gospodje uka¬
zal grometi in točo iti, in se križem bliskati nad zemljo;
in Gospod je točo razsul po vsi Egiptovski deželi.

24. In toča z ognjem vred seje vsipala; in je bila tolikšna,
kolikoršne poprej u Egiptovski deželi nikoli nikjer ni bilo
viditi, kar je bil tisti narod.

25. In toča je po vsi Egiptovski deželi vse pobila, kar je bilo
na polji; ljudi in živino, in vse zeljša na polji je toča po¬
končala, in vse drevesa zemlje polomila.

26. Samo u Gošenski deželi, kjer so Israelovi otroci bili, ni
šla toča.

27. In Faraon je sporočil, in poklical Mosesa in Arona, in
jima je djal: Tudi zdaj sim grešil; Gospod je pravičen,
jaz pa in moji ljudje smo krivični.

28. Prosita Gospoda, da bi nehalo strašno gromenje in toča;
ter vas bom izpustil, iu ne bote dalje tukej ostali.

24

Druge Mosesove bukve.

29. Moses je odgovoril: Ko iz mesta pridem, bom svoje roke
k Bogu povzdignil; in gromenje bo nehalo, in toča ne bo
več sla; da spoznaš, daje zemlja Gospodova;

30. Pa vem, da se ne ti, ne tvoji služabniki še ne bojite Go¬
spoda Boga.

31. Tedej je bil lan in ječmen pobit, ker je ječmen že klase
delal, in lan glavice poganjal;

32. Pšenica pa in rež niste bile pobite, ker ste bile pozne.

33. In ko je bil Moses od Faraona iz mesta prišel, je roke k
Gospodu vzdignil: gromenje in toča ste jenjale, in ni bilo
več kaplje dežja na zemljo.

34. Ko je pa Faraon vidil, da so dež, toča in gromenje nehali,
je spet grešil;

35. In njemu in njegovim služabnikom je serce oterpnelo, in
se zlo uterdilo, in ni spustil Israelovih otrok, kakor je
bil Gospod po Mosesu govoril.

I. Sleherno božjih šib je Moses poprej napovedal, naj bi vsi
spoznali, da te nadloge niso čin hudobnih duhov, sosebno Tifona,
kterega so Egipčani za nar hujšega duha imeli in se bali ga; am¬
pak da vse te šibe mogočni Bog zatiranega ljudstva naklanja.

4. Živina Jsraelcev se je na ravno tistih pašnikih pasla in ravno
tisto vodo pila, kakor živina Egipčanov, in vender je ne bo kuga
zadela; toliko očitnejše sc bo torej ta šiba kakor božji čudež po¬
kazala. Vse šibe niso samo kralja, ampak tudi Egipčane zadevale,
ker so oni s Faraonom vred Israelce hudo imeli in stiskali.

II. Ker so vražarji tudi polni mehurjev bili in zavolj njih ve¬
liko terpeli, zatorej si niso več upali kralja k terdovratnosti na¬
govarjati, in clo viditi se niso več dali.

15. Tukaj se šiba, da bodo prevorojenci pomorjeni, ume in
napoveduje.

16. Zato sim te postavil,  — na svet, ali za kralja.

19. Kako ljubeznivi svet daje! kader je prisiljen kaznovati, še
vender usmiljenje njegovo ojstrost spremljuje.

24. Dež, toča, grom in blisk so sicer čisto natorske zgodbe,
in čudež tukaj le u tem obstoji, da jih je Moses napovedal, in
s svojo roko hipoma naklonil, in daje  toča po celi deželi vse
pobila, Gošen-skemu kraju pa čisto prizanesla, (v. 26.) — Tudi
sta dež in toča sicer u Egiptu silno redka.

27. Strah večkrat tudi naj terdovratnejšc liudodelnikc k spo¬
znanju hudobije prisili, vender je to spoznanje kakor tukaj večidel
le samo u ustih, pa ne u sercu — in nima nič sadu.

29. Vidi se, kako močno zaupanje je Moses u varstvo svojega
Boga imel, da med točo, gromom in bliskom iz mesta gre pod
milo nebo molit.

32. Pšenica in rež ste bile pozne,  i. j. še niste klasovja imele.

Poglavje X.

25

Poglavje X.

Nadloga s kobilcami in tridnevno temo.

1. Iu Gospod je rekel Mosesu: Pojdi do Faraona; zakaj
njegovo in njegovih služabnikov serce siin uterdil, da
te svoje znamnja nad njim skažem.

2. In da bos svojim otrokom in svojim vnukom pripove-
dal, kolikokrat sim Egipčane poterl in svojih čudežev
med njimi delal.

3. Moses in Aron sta tedaj sla do Faraona, in sta mu
rekla: To govori Gospod Hebrejski Bog: Doklej se mi
ne bos podvergel? Spusti moje ljudstvo, da mi daruje.

4. Ako se mi pa zoperstaviš in ga ne izpustiš, glej! bom
jutri kobile nagnal na tvoje pokrajue, Modr. 16, 9.

5. Ter bodo vso zemljo pokrile, da se je nič ne bode
vidilo; in vse bo pojedeno, kar je toči ostalo; zakaj
oglodale bodo vse drevesa, ki na polju zelenijo.

6. In po hišah tvojih in tvojih služabnikov, in po hišah
vsili Egipčanov jih bo toliko, kolikor jih niso vidili ne
tvoji očetje, ne tvoji dedi, kar jih je bilo na zemlji do
dauašnega dneva. In Moses se je vernil, ter je šel
od Faraona.

7. Faraonovi služabniki pa so mu rekli: Doklej bomo to
nadlogo terpeli? Izpusti ljudi' darovat svojemu Bogu;
ne vidiš, da Egipt konec jemlje?

8. In so Mosesa in Arona k Faraonu nazaj poklicali,
kteri jima je rekel: Idite darovat Gospodu svojemu
Bogu; toda kteri pojdejo?

9. Moses je odgovoril: S svojimi otroci in starši, s svo¬
jimi sinovi in hčerami, z ovcami in govedi pojdemo;
zakaj praznik je Gospoda našega Boga.

10. In Faraon je odgovoril: Gospod bodi toraj z vami, kako
bi jaz proč pustil vas in vaše otroke? kde bi ne spo¬
znal, da vam je hudobija u mislih?

H. Ne bo tako, temuč samo moži idite darovat Gospodu;
zakaj le tč ste tudi sami prosili. In pri tej priči so
ju vun pahnili spred Faraona.

12. In Gospod je rekel Mosesu: Vzdigni svojo roko nad
Egiptovsko deželo, da kobilce va-njo pridejo, in vse
z,eljše pojedo, ki je toči ostalo.

26

Druge Mosesove bukve.

13. In Moses je vzdignil palico nad Egiptovsko deželo; in
Gospod je poslal smodeč veter tisti celi dan in celo
noč; in ko seje  dan zaznal, je smodeč veter kobilce
vzdignil.

14. In so prišle nad vso Egiptovsko deželo, in jih je bilo
po vsili Egiptovskih pokrajnah brez števila veliko;
kolikor jih ni bilo poprej, in jih ne bo u prihodno.

15. In so vso verhnjino zemlje pokrile in vse pokončale.
Vse zeljša zemlje so bile tedaj pojedene, in kar je bilo
sadja na drevji, ki ga ni toča pobila; in po vsem
Egiptu ni clo nič zelenega oslalo, ne na drevji, ne na
zeljših zemlje.

16. Toraj je Faraon hitro poklical Mosesa pa Arona, in
jima rekel: Grešil sim zoper Gospoda, vajnega Boga,
in zoper vaji.

17. Toda prizanesita mi greh še zdaj, in prosita Gospoda
svojega Boga, da mi to morijo odvzame.

18. In Moses je spred Faraona šel in je Gospoda prosil.

19. In on je ukazal silno močen veter od zahoda vleci,
kteri je kobilce vzdignil in jih u rudece morje vergel;
in ne ena ni ostala po vsili pokrajnah Egipta.

20. In Gospod je Faraonovo serce uterdil; in ni spustil
Israelovih otrok.

21. Gospod pa je rekel Mosesu: Stegni svojo roko proti
nebu, in bo tema po Egiptovski deželi tako gosta, da
se bo dala ošlatati.

22. In Moses je roko proti nebu stegnil, in strašna tema je
bila po vsi Egiptovski deželi tri dni.

23. Nihče ni vidil svojega brata in nihče se ni ganil iz
kraja, kjer je bil; kjer koli so pa Israelovi otroci pre¬
bivali, je bilo svetlo.

24. In Faraon je poklical Mosesa in Arona, in jima je
rekel: Idite darovat Gospodu; toda vaše ovce in goveda
naj tu ostanejo, vaši otroci pa naj z vami gredo.

25. Moses je odgovoril: Tudi klavnih in žgavnih daril nam
daj, da jih bomo Gospodu svojemu Bogu darovali.

26. Vse cede bodo z nami šle, ne parkel ne bo tukaj
ostal; vsega je treba k službi Gospoda našega Boga;
zlasti ker ne vemo, kaj se bo moralo darovati, dokler
na tisti kraj ne pridemo.

Poglavje XI.

27

27. Gospod je pa Faraonovo serce uterdil, in jih ni hotel
izpustiti.

28. In Faraon je rekel Mosesu: Poberi se spred mene in
varuj se, mi se pred oči priti; kteri dan koli se bos
dal viditi, bos umeri.

29. Moses je odgovril: Kakor si rekel, tako bo; jaz ti ne
bom več pred oči hodil.

1—2. Dobro vem, Bog pravi, da tudi sledeče nadloge nič
zdale in terdovratnega kralja in njegovih ljudi ganile ne bodo; vender
hočem te šibe poslati, da saj vi spoznate, kako mogočen sim jaz
vaš Bog, in da se me vi in vaši zarodi bojite in mi vselej zve¬
sto služite.

4—6. Nadloga s kobilcami je bila zlo huda in Egipčanom od
nekdaj znana; zakaj u jutrovih krajih se ti merčes silno hitro na¬
množi, trumama se privleče, da clo sonce otemni, in vse zeleno
hitro požre; zato se u sv. pismu velika množica ljudi, sovražnikov
kobilcam primerja.

9. Po stari navadi in šegi so mogli pri sloveznosti praznika
in darovanja vsi hišni pričujoči biti; na to šego se Moses vpera,
in hoče moške in ženske, otroke in sužnje Izraelcev seboj imeti.

10. Kralj zaničljivo odgovori: Vaš Bog naj vam toraj pomaga
in vas reši, ako more; jaz pa pravim, ako poprej iz Egipta nočete,
dokler žene, otroci in sužnji vaši z vami ne grejo, tako nikoli od
tod ne pojdele.

11. Kar Faraon tukaj Mosesu očituje, je gcrda laž, ker Moses
ni samih mož ampak vselej celo ljudstvo terjal.

23. Zavolj teme in velikega straha si nobeden Egipčan ne upa,
se iz mesta ganiti in iz hiše stopiti, toraj naj potrebnejših opravil
niso mogli opravljati.

29. Ne bom ti več pred oči hodil, t. j. z novimi povelji in
žuganjem, ampak le če me sam želel in poklical boš. Zadno in
nar hujšo šibo, namreč smert pervorojencev, je Moses že zdaj,
preden se od kralja poda, napovedal.

Poglavje XI.

Zadna šiba: smert vsili Egiptovskih pervencev .

F In Gospod je rekel Mosesu: Še z eno nadlogo bom
Faraona iu Egipt udaril, in potem vas bo spustil in
priganjal vttn iti.

28

Druge Mosesove bukve.

2. Reci tedaj vsemu ljudstvu, da naj naprosi vsakteri mož
od svojega soseda, in vsaktera žena od svoje sosede
srebernik in zlatili posod. Zgoraj 3, 22. in spod. 13, 35.

3. In Gospod bo dal svojemu ljudstvu milost najti pred
Egipčani. In Moses je bil silno češčen po Egiptovski

Sirah. 45, 1.

4. In je rekel: To govori Gospod: O polnoči pojdem po
Egiptu.

5. In vsi pervenci bodo umerli po Egiptovski deželi, od
Faraonovega pervenca, ki bi imel na njega kraljevem
sedežu sedeti, do pervenca sužnje, ki je pri mlinu, in
vse pervoverženo živine.

6. In velik krik bo vstal po vsi Egiptovski deželi, kakors-
nega ni bilo poprej, in ga ne bo u pribodno.

7. Pri vsili Israelovili otrocih pa ne bo pes čehnil, ne od
ljudi' ne od živine, da zvedite, kako čudno Bog loči
Egipčane in Israela.

8. In vsi ti tvoji služabniki bodo k meni prišli, in pred
mene popadali rekoč: Pojdi vun ti in vse ljudstvo, ki ti
je podložno; potem pojdemo proč.

9. In je sel silno jezen spred Faraona. Gospod je pa rekel
Mosesu: Faraon vaji ne bo slusal, da se čudeži u Egip¬
tovski deželi množijo.

10. In Moses pa Aron sta vse čudeže, ki so popisani, pred
Faraonom storila. Gospod je Faraonovo serce uterdil,
in ni pustil Israelovili otrok iz svoje dežele.

1. Ker je Moses u zadni versti poprejšnega poglavja kralju
rekel, da več noče pred njega priti, in je vender po tem poglavji
v. 4. spet pred njim in mu posledno hudo šibo oznanuje, — zato
je moral Moses božje razodenje in povelje te zadne kazni pričo
kralja prejeti, in mu jo še o zadni priložnosti, ko je pri njem
bil, napovedati.

2. Bog, ki je sam gospod in vlastnik vsili reči, s tem svojemu
ljudstvu potrebne pomoči in premoženja nakloniti hoče — po svoji
sveti volji in pravici.

3. Spoštovanje in imenitnost, ki si jo je Moses s čudeži pri¬
dobil, je veliko pripomogla, da so Egipčani radi dali in dovolili,
kar so Hebrejci hotli.

4. Gospodov hod po deželi u sv. pismu velikrat pomeni pomo¬
rijo in sicer tukaj pervencev. Ta pomorija je bila o polnoči 14

Poglavje Xn.

29

dan mesca Abib (aprila), ker tisti večer so Hebrejci veliko nočno
jagnje (fesah) jedli.

6. U vsaki hiši po celem Egiptu bo jok in zdihovanje.

7. Izraelcev ta šiba zadela ne bo — pri njih bo vse tako tiho
in mirno, da še pes čehnil in se ganil ne bo.

10. Tukaj jenja zgodovina čudežev in šib, — Egiptov¬
skih nadlog.

Poglavje IH.

Postava za velikonočno jagnje. Pomor pervencev. Odhod Israelcev iz Egipta.

1. Potem je Gospod rekel Mosesu pa Aromi u Egiptov¬
ski deželi.

2. Ti mesec vam bodi začetek mescev; naj bo pervi med
mesci u letu.

3. Govorita vsemu zboru Israelovili mlajših in jim recita:
Deseti dan tega mesca naj vzame vsakteri jagnje za
svojo družino in hišo.

4. Ako je pa manjše število, kakorsno je potrebno, da
jagnje snedo, naj privzame svojega soseda, kteri se
derži njegove kise, po »številu ljudi, kterib je treba,
da jagnje snedo.

5. Jagnje pa bodi brez madeža, on, leto star, po tej šegi
jemljite tudi kozla.

6. In prihranite ga do štirnajstega dneva tega mesca; in
zakolje naj ga vse kardelo Israelovili otrok na večer.

7.  In naj vzamejo od njegove kervi, in naj pomažejo z
njo oba podboja in zgorne durice pri vratih tistih hiš,
u kterih ga bodo jedli.

8. In naj jedo tisto noč meso pri ognju pečeno in opresne
kruhe z grenko zeljenado.

9. Ne jejte ga srovega, ne u vodi kuhanega, ampak le
pri ognji pečenega; pojejte glavo z njegovimi nogami
in drobom vred.

10. In nič naj ga ne ostane do jutra; če kaj ostane, so-
žgite u ognji.

H. Jejte ga pa tako: Svoje ledje imejte opasano, in čevlje
imejte na nogah, deržite palice u rokah, in jejte naglo;
zakaj to je fesah, (to je, memohod) Gospodov.

30

Druge Mosesove bukve.

12. In pojdem po Egiptovski zemlji tisto noč, in bom pobil
vse pervorojeno od človeka do živine po Egiptovski
deželi; in bom skazal svojih sodb nad vsemi Egiptov¬
skimi bogovi; jaz sim Gospod.

13. In kerv vam bo znamnje na hišah, u kterih bote pre¬
bivali; in bom kerv ugledal, ter bom šel nienio vas; in
vas ne bo smertna nadloga zadela, ko bom Egiptovsko
deželo udaril.

14. In ti dan vam bodi u spomin, in obhajajte ga po svojih
rodovinah, kakor velik god, Gospodu u čast vekomaj.

15. Sedem dni imate opresni kruh jesti; že pervi dan naj
se ne dobi kvasa u vaših hišah; kdor koli bo od kvas¬
nega kruha od pervega do sedmega dne jedel, njega
duša bo zmed Israela poginila.

16. Pervi dan bodi svet in prazničen, in sedmi dan bodi
po enako praznovali; te dni nič ne delajte, razun tega,
česar je treba k jedi.

17. Opresni kruh imate obhajati; zakaj ravno tisti dan bom
vaše kardelo iz Egiptovske dežele izpeljal, in ohranite
ti dan po svojih rodovinah z večno šego u spominu.

18. Od večera štirnajstega dneva pervega mesca jejte o-
presni kruh do večera en in dvajsetega dneva ravno
tistega mesca. m. Mos. 23, 5. — IV. 28, 16.

19. Sedem dni naj se kvas u vaših hišah ne dobi; kdor
bo od kvasnega jedel, njega duša bo zmed Israelove
družbe poginila, bodi si ptujec ali rojak dežele.

20. Cio nič kvasnega nimate jesti; po vsili svojih prebiva¬
liščih jejte opresni kruh.

2jt. it j Gfc , t  V J j  e J J . .5  v.; ,: ...i..; v. ., O . £,’G > .. *

jim j<3 .  jiOiie ■i. vzeimie jagnjet po svojih družinah

in jih zakoljite za fesah.

22. In pomočite snopek ezoba u kerv, ki je na pragu, in
pokropite z njo zgorne durice in oba podboja; in no¬
beden zmed vas se ne gani čez prag' svoje hiše do
jutra. Hebr. 11, 28.

23. Zakaj Gospod pojde nienio, ko bo Egipčane pobijal; in
ko bo vidi! kerv na duricah in na obeh podbojih, bo
šel memo vrat hiše, in ne bo pustil pobijavcu u vaše
hiše stopiti, in kaj žalega storiti.

24. Derži se te zapovedi kakor postave za tebe in tvoje
otroke vekomaj.

Poglavje XII.

31

25. In kadar bote prišli u deželo, ki vam jo bo dal Go¬
spod, kakor je obljubil, se deržite teh šeg.

26. In ko vam vaši otroci poreko: Kaka šega je to?

27. Jim recite: Klavni dar je memohoda Gospodovega; ko
je na Egiptovskem gredoč memo hiš Israelovih otrok
Egipčane pobil, in naše hiše otel. In ljudstvo se je
priklonilo in na tla verglo.

28. In Israelovi otroci so šli in storili, kakor je bil Go¬
spod zapovedal Mosesu in Aromi.

29. O polnoči je pa Gospod po Egiptovski deželi vse per-
vorojene pobil, od Faraonovega pervenca, ki bi bil
imel na njegovem sedežu sedeti, do pervenca sužnje,
ki je bila u ječi, in vse pervoverženo živine. Modr. 15,
5. — Zgor. 11, 5.

30. In Faraon je vstal po noči, in vsi njegovi služabniki,
in vsi Egipčani; in veliko vpitje se je zaslišalo po
Egiptovskem; zakaj ni je bilo hiše, u kteri bi ne bilo
merliča.

31. In Faraon je po noči poklical Mosesa in Arona, ter
je djal: Vzdignita se in idita zmed mojega ljudstva,
vi dva in Israelovi otroci; idite darovat Gospodu, ka¬
kor pravita.

32. Vzemite svoje ovce in goveda, kakor ste prosili, in
idite, toda blagoslovite me.

33. In Egipčani so ljudstvo priganjali jaderuo iti iz dežele,
rekoč: Vsi bomo umerli.

34. Ljudstvo je tedaj vzelo vmeseno moko, preden se je
bila razkvasila, jo je zavilo u plajše, in na svoje
rame zadelo.

35. In Israelovi otroci so storili, kakor jim je bil Moses
ukazal, in so od Egipčanov srebernih in zlatih posod,
in silno veliko oblačil naprosili.

36. In Gospod je dal ljudstvu milost najti pred Egipčani,
ter so jim posodili; in so obropali Egipčane.

37. In Israelovi otroci so šli iz Ramesesa proti Sukotu, in

jih je bilo okoli šest sto jezer pešcev brez otrok.

38. Z njimi je tudi šla druhal drugih ljudi brez števila, in

grozno veliko ovac in goved, in mnoge živine.

39. In so spekli testo, ki so ga že poprej vmesenega iz
Egipta vzeli, in so opresnih kruhov naredili, ker jih
niso vtegnili s kvasom napraviti, ko so jih Egipčani

32

Druge Mosesove bukve.

priganjali vun iti, in jim niso pustili, se dalje muditi;
tudi niso časa imeli, jedi za pot pripraviti.

40. Israelovi otroci so pa na Egiptovskem stanovali štiri
sto in trideset let.

41. Ko so bile leta dopolnjene, je ravno tisti dan vsa
množica Gospodova iz Egiptovske dežele vun šla.

42. Leta noč se ima Gospodu u čast obhajati, u kteri jili
je iz Egiptovske dežele izpeljal; vsi Israelovi otroci
jo morajo po svojih rodovinah praznovati.

43. In Gospod je rekel Mosesu in Aronu: To bodi po¬
stava za velikonočno jagnje (fesah): Noben ptujec ne
sme jesti od njega.

44. Vsakteri kupljeni suženj pa bodi obrezan, in potem
naj je.

45. Selak in najemnik ne smeta od njega jesti.

46. Ono se ima u eni hiši jesti, in ne smete nič od njego¬
vega mesa vun nesti: Nobene kosti mu ne sterite.
IV. Mos. 9, 12. — Jan. 19, 36.

47. To naj spolnuje vsa množica Israelovih otrok.

48. Ako se hoče kdo zmed ptujcev k vašemu kardelu pre¬
seliti, in velikonočno jagnje (Gospodov fesah) obhajati,
se mora poprej vse, kar je pri njem moškega spola,
obrezati, in potem bo še le po zapovedi praznik ob¬
hajati zamogel, in vam bo kakor rojak dežele; kdor bi
pa ne bil obrezan, ne sme jesti od njega.

49. Leta postava naj bo za rojaka in selaka, kteri med
vami prebiva.

50. In vsi Israelovi otroci so storili, kakor je bil Gospod
Mosesu in Aronu zapovedal.

51. In ravno tisti dan je Gospod Israelove otroke iz Egip¬
tovske dežele po njih množicah izpeljal.

2. S tem mescom (Abib) sc je Judovsko cerkveno leto začelo.

3. Ze na deseti dan je bilo jagnje odločeno, beržkone zato,
naj bi se ostale dni samo na popotvanje pripravljali, ko je bilo
oskerbljeno, kar je bilo po božji zapovedi nar potrebnejše (jagnje).

4. Števila oseb ni Moses odločil, po navadi jih ni bilo manj
kot deset, ne več kot dvajset, kakor se u poznejših časih bere,
zatorej se sme ferditi, da so tudi u Egiptu ravno tako jagnje jedli.

7 .  Pomazanje vrat s kervjo je bilo le samo u Egiptu zavolj
memohoda Gospodovega potrebno, zatorej se potem ni več po¬
navljalo.

Poglavje xnr.

33

11. K odhodu pripravljeni imate jagnje jesti, da po jedi urno
odrinete.

12. Pod bogovi  tukaj eni vse živali, ki so jih Egipčani mo¬
lili, eni pa Faraonove vikši služabnike umejo.

14. Obhajanje velikonočnega praznika se tudi pri nas ponavlja,
in se bo ponavljalo do konca časov, ne sicer u zavživanju teles¬
nega jagnjeta, ampak na duhovno vižo, u Jezusu Gospodu našem.
I. Kor. 5, 7.

15. Zmed Izraela, zmed ljudstva poginiti ali potrebljen biti, kaj
to pomeni, glej razlag I. Moses 17, 14.

21. Jagnjet ali pa kozlov (v. 5.), kar vam je ložej dobiti.

22. Jagnetovo ali kozlovo kerv so u skudelico vjeli in ž njo
hišne vrata pokropili u znamnje, da u teh hišah Izraelci prebivajo;
naj bi jih pa Egipčani ne dolžili, da so oni njih pervorojeno po¬
morili, jim Bog prepove, se do jutra iz hiše ganiti.

27. Posebne in imenitne zgodbe so se večidel takrat le po
ustnem izročilu ohranovale; zato Bog veli to preimenilno zgodbo
sleherno leto o tem prazniku otrokom in vnukom na tanjko dopo¬
vedovati u vedni spomin čudnega rešenja iz sužnosti.

28, Velikonočno jagnje je bilo zares pripodobni dar,  ktcrega
je Jezus za nas daroval; zakaj on je jagnje božje, s kterega
kervjo smo večne sužnosti, pogubljenja rešeni. Sprejmemo ga u
presv. resnem Telesu, pa le takrat vredno, kadar ga z opresnim
t. j. čistim sercom brez kvasa greha z orožjem lepih čednost
zavžijemo.

36. Glej zgorej opombo k 11, 2.

37. Ta versta kaže, kako na tanjko se je božja obljuba stran
pomnoženja ljudstva dopolnila.

39. In so spekli testo,  t. j. takih kruhov, ki so jih u pepelu
z žerjavco razgretem naglo spekli, brez kvasa, ker so jih Egipčani
priganjali, hitro se odpraviti.

40. Glej našo razlg. k I. Mos. 15, 13.

45. t. j. tisti ne smejo jesti, ki niso obrezani, kakor so bili
ptuji kupci, delavci in rokodelci, ki so o tem prazniku tje prišli, in
se kaj časa med Israelci mudili.

46. Da bi velikonočno jagnje popolnoma podoba Jezusa bilo,
mu niso smeli nobene kosti streti — ker tudi Jezusu na križu niso
nobene sterli. Jan. 19, 36.

Poglavje XIII.

J si pervenci Israelcev so Bogu posvečeni. Bog ljudstva ne pelje na rav¬
nost u obljubljeno deželo, ampak po stranski poti skozi pušavo. Jožefove
kosti seboj vzamejo. Po dnevi jih oblačen, po noči ognjen steber viza.

In Gospod je djal Mosesti, rekoč:

Moše sove bukve«

a

34

Druge Mosesove bukve.

2. Posveti mi vse pervorojeno, kar je materno truplo od-
perlo pri Israelovih otrocih, dohro od ljudi, kakor od
živine; zakaj vse je moje. Spod. 34, 19. III. Mos. 27,
26. IV. 8, 15. Luk. 2, 23.

3. In Moses je rekel ljudstvu: Spomnite se tega dneva,
kterega ste iz Egipta in iz hiše sužnosti šli; zakaj
Gospod vas je s svojo močno roko iz tistega kraja iz¬
peljal; in ne jejte kvasnega kruha.

4. Danes o mescu novega sada greste vun.

5. In ko te bo Gospod pripeljal u deželo Kananejca, He-
tejca, Amorejca, Hevejca in Jebusejca, ki jo je tvojim
očetom s prisego obljubil jo tebi dati, u deželo, ki se
mleko in med po njej cedi, imaš to šego božje službe
praznovati.

6. Sedem dni imaš opresne kruhe jesti, in sedmi dan bodi
praznik Gospoda.

7. Sedem dni imate opresne kruhe jesti; pri tebi se nima
nič kvasnega viditi, tudi ne po vsili tvojih pokrajnah.

8. In ti dan boš svojemu sinu pripovedoval, rekoč: Leto
je, kar mi je Gospod storil, ko sim šel iz Egipta.

9. In leto naj ti bo znamnje u tvoji roki, in spomin pred
tvojimi očmi, in da vedno od Gospodove postave go¬
voriš; zakaj z močno roko te je Gospod iz Egipta
izpeljal.

10. Leto opravilo imaš sleherno leto ob svojem času ob¬
hajati.

11. In ko te bo Gospod u Kanansko deželo pripeljal, ka¬
kor je on tebi in tvojim očakom prisegel, in jo bo tebi
že dal.

12. Odloči za Gospoda vse pervorojeno od človeka in
pervoverženo od živine, in kar imaš moškega spola po¬
sveti Gospodu. Spod. 22, 29. — 34, 19. Eceh. 44, 30.

13. Od osla pervoverženo z ovco premeni; ako pa tega
ne odkupiš, ga umori. Vsakterega pervorojenega člo¬
veka pa zmed svojih sinov z dnarji reši.

14. In ko te bo danes ali jutri tvoj sin vprašal, rekoč:
Kaj pomeni leto? mu odgovori: S svojo močno roko nas
je Gospod iz Egiptovske dežele, in iz hiše sužnosti
izpeljal.

15. Zakaj, ko je bil Faraon terdovraten, in nas ni hotel
proč pustiti, je Gospod vse pervorojeno u Egiptovski

Poglavje Xm.

35

deželi, od pervorojenega človeka do pervoverženega
živine pomoril; toraj darujem Gospodu vse pervorojeno
moško, in vse pervence svojih sinov z dnarji rešim.

16. To ti bodi tedaj kakor znamnje na tvoji roki, in kakor
viseč spomin med tvojimi očmi, ker nas je Gospod s
močno roko iz Egipta izpeljal. V. Mos. 6, 8.

17. Ko je bil tedaj Faraon ljudstvo izpustil, jih Bog ni po
bližnji poti skozi Filistejsko deželo peljal; rekoč, da
bi se kje ljudstvo ne skesalo, ko bi vidilo zoper sebe
vojske vstati, in da bi se u Egipt ne vernilo.

18. Temuč on jih je peljal okoli po poti skozi pušavo, ki
je ob rudečem morju; in Israelovi otroci so se oroženi
iz Egiptovske dežele vzdignili.

19. Moses je tudi Jožefove kosti seboj vzel; zakaj Jožef
je bil Israelove otroke zaverel, rekoč: Gospod vas bo
obiskal; nesite seboj moje kosti od tod.

20. In so se od Sukota proč podali, in šotoije postavili u
Etamu na zadnih pokrajnah pušave.

21. In Gospod je pred njimi šel jim pot kazat; po dnevu u
oblačnem stebru, in po noči u ognjenem stebru; naj
bi jim u obeh časih pot kazal. IV. Mos. 14, 14. I. Kor.
10 , 1  — 2 .

22. Po dnevi se ni oblačni steber, in po noči ognjeni ste¬
ber nikoli od ljudstva vmakuil.

2. Vse je moja lastnina, zmed ktere si vse pervorojence zvo-
lim u posvečenje za svojo službo, ker sim tvojim pervencom ob

pomorii u Egiptu prizanesel.

4. Mesca Abiba (aprila), o kterem je že ječmen dozoril.

‘J. Velikonočni praznik naj ti bo z nam nje u tvoji roki,  t.
j. kakor pismice, u kterem je tvoje rešenje zapisano. Ker so Judje
pozneje te besede po čerki umeli, so si jeli pismica na roke in
pred oči privezovati, u kterih so bile naj važniše zapovedi božje
zapisane pm. »Ljubi Boga iz celega serca, in bližnega kakor
sam sebej 2 * 4  i. t. d.

12. Živino  (le čiste in u jed zdrave živali) posvetiti,  se
pravi, jih Bogu u dar in službo oberniti.

13. Ker so se osli nečistim živalim prištevali, jih niso smeli ne
jesti ne darovali, s čistimi so jih morali premeniti, — ako kdo tega
ni premogel, je moral pervoverženega osliča umoriti, ■— to je tudi
veljalo od vsake druge nečiste živali. Pervorojen človek pa je
tuoral vselej odkupljen biti, zakaj človeški darovi (da bi bil človek
hakor žival darovan) so bili gnusoba pred Gospodom,

36

Drage Mosesove bukve.

17. Nar bližneja pot u Kanano bi bila prek sredzemeljskega
morja po deželi Filistejev. Ker so bili pa Filisteji divji in bojno-
željni, in bi nad memogredoče Israelce planiti vtegnili, in ker je
Bog tudi vedel, kaj bo Faraon storil, in da bi svojo vsegamogoč-
nost ob hoji skozi rudeče morje pokazal, jih proti jugu stransko
pot pelje prek Arabskega rudečega morja.

20. E tam je bil začetek ali pervi kraj Arabske pušave,

22. Bojni vojvodi so o popotvanju svojih ljudi po noči večkrat
z ognjem, kije  na kolu povišan nad šotorom gorel, in po dnevu
z dimom znamnje k odhodu dajali in pot vižah; to Bog tukaj s
čudežem stori.

Poglavje XIV.

Faraon z vso svojo vojsko za Israelci plane, pa jih ne vjame. Eudeče
morje se razdeli, in Israelci po suhem, skozi grejo. Faraon in njegova
vojska u morju konec vzamejo.

1. In Gospod je govoril Mosesu, rekoč:

2. Reci Israelovim otrokom, naj se vernejo, in Filialiirotu
nasproti sotorje postavijo, ki je med Migdolom in mor¬
jem pred Baalzefonom; ondi sotorje ob morji postavite.

3. Zakaj Faraon poreče od Israelovih otrok: Vlovili so

se u deželi, pusava jih obdaja krog in krog.

4. In bom njegovo serce uterdil, in se bo za vami
spustil, ter se bom razkazal nad Faraonom in nad vso
njegovo vojsko, in Egipčani bodo zvedeli, da sim jaz
Gospod; in so storili tako.

5. Egiptovskemu kralju je bilo povedano, da je ljudstvo
zbežalo, ter se je spremenilo serce Faraonovo in nje¬
govih služabnikov do tega ljudstva, in so rekli: Kaj
smo mislili, da smo Israela iz sužuosti spustili.

6. On je tedaj ukazal voz napreči, iii je vse svoje ljud¬
stvo seboj vzel.

7. Ter je seboj peljal sest sto zbranih vozov, in kolikor
jih je bilo na Egiptovskem, in vojvode cele vojske.

8. In Gospodje uterdil serce Faraona, Egiptovskega kralja,
in se je za Israelovimi otroci spustil; pa oni so bili
pod mogočno roko že odšli.

9. In Egipčani, hite in sled pred njimi gredočih, so jih u
šotorih ob morji dosli; z vsimi kojniki, faraonovimi

Poglavje XIV.

37

vozmi, in vsiini vojsknimi trumami u Fihahirotu pred
Baalzefonom. I. Mak. 4, 9. — Josv. 24, 6.

10. In ko se je Faraon bližal, so Israelovi otroci oči vzdig¬
nili, in za seboj Egipčane ugledali, toraj so se grozno
prestrašili, in vpili u Gospoda.

11. In so Mosesu rekli; Ali ni bilo morebiti na Egiptovskem
pokopališč? Si nas zato proč peljal, da bi u pušavi
unierli? Kaj si mislil, da si nas iz Egipta izvlekel?

12. Ali ti nismo ravno tega na Egiptovskem pravili, rekoč:
Pusti nas Egipčanom služiti; zakaj veliko boljši bi bilo
njim služiti, kakor u pušavi umreti.

13. In Moses je djal ljudstvu: Ne bojte se; stojte in glejte
čudežev, ki jih bo Gospod dans delal; ker nikoli več
ne bote vidili Egipčanov, ki jih zdaj vidite.

14. Gospod se bo za nas bojeval, vi tedaj le tiho bodite.

15. In Gospod je rekel Mosesu: Kaj vpiješ k meni? Reci
Israelovim otrokom naprej iti.

16. Ti pa vzdigni svojo palico, in stegni svojo roko nad
morje, in razdeli ga, ter pojdejo Israelovi otroci po
suhem u sredi morja.

17. Jaz pa bom uterdil serce Egipčauov, in se bodo za
vami vderli; ter se bom skazal nad Faraonom in nad
vso njegovo vojsko, nad njegovimi vozmi in njego¬
vimi kojniki.

18. In Egipčani bodo spoznali, da sim jaz Gospod, ko se
bom skazal nad Faraonom, in nad njegovimi vozmi, in
njegovimi kojniki.

19. In angelj božji, ki je hodil pred vojsko Israelovo, se
je vzdignil, in se zad za njo vernil, in z njim seje  tudi
(vzdignil) oblačni steber, spredni konec zapustivši, in
se je zad

20. Vstavil med šotore Egipčanov in Israelcev; in oblak je
bil od ene strani temen, in od druge je noč razsvetloval
tako, da niso mogli celo noč eden do druzega priti.

21. In ko je bil Moses roko nad morje stegnil, ga je Go¬
spod pretergal s silno velikim in močnim viharjem, ki
je celo noč vlekel, ter ga je posušil; in voda se je
razdelila.

22. In Israelovi otroci so šli po sredi morja po suhem;
zakaj voda jim je bila kakor stena na desni in na
levi. Ps. 77, 13. Hebr. 11, 29.

38

Druge Mosesove bukve,

23. In Egipčani so šli in planili za njimi po sredi moijd,
in vsa Faraonova vojska na konjih, njegovi vozovi in
jezdici.

24. In glej! o juterui straži pa je Gospod iz ognjenega in
oblačnega stebra na Egipčanove šotore pogledal, in je
vso njih vojsko pokončal.

25. On je razdjal vozove, ter so na dno padli. Toraj so
Egipčani rekli: Bežimo pred Israelom; zakaj Gospod
se z nami za-nje vojskuje.

26. In Gospod je rekel Mosesu: Stegni svojo roko nad
morje, da se voda verne proti Egipčanom, in čez njih
vozove in kojnike.

27. In ko je bil Moses svojo roko nad moije stegnil, se je
moije o pervem zoru na poprejšni kraj vernilo; ter so
Egipčani bežali; toda voda jim je naproti prišla, in Go¬
spod jih je pogreznil u sredi valov.

28. In voda se je vernila, ter je pokrila vozove in kojnike
cele Faraonove vojske, ki so bili za njimi u morje šli;
nobeden zmed njih ni ušel.

29. Israelovi otroci so pa u sredi morja po suhem naprej
šli, in voda jim je bila kakor stena na desni in na levi.

30. In Gospod je tisti dan Israela iz rok Egipčanov otel.

31. Ter so vidili mertvih Egipčanov ob kraju morja, in mo¬
gočno roko, ki jo je bil Gospod skazal nad njimi; in
ljudstvo seje  Gospoda balo, ter so verjeli Gospodu in
Mosesu njegovemu služabniku.

2. Filiahirot pomeni vozko pot med gorami, ali vozek uhod
u planjavo, ki je med gorami, po tem potu grejo iz Egipta u
Arabio; Baalzefon pomeni kraj, kjer je veliko poklin in lukenj,
in Migdol je kraj blizo Sueca z dobrim Studencom.

3. t. j. Faraon bo mislil, Israelci so zašli, ker so od ene
strani od morja, od druge od velikih gor in peči obdani, zraven
tega brez posebnega orožja in od težavnega pota opešani, zato jih
sklene napasti, zmagati in nazaj gnati u sužnost.

7.. Moč Egiptovske vojske je bila posebno u vozeh in kojnikih.

8. Pod mogočno roko se Bog ume, njih voditelj in bramba.

10. Israelci so bili zares u nar hujši stiski: proti jutri so imeli
morje pred sabo, proti poldnevu Egiptovsko pušavo, proti zahodu
velike gore, in za sabo. proti severju Egipčane z vojsko, od vsili
strani so bili zaperti.

13. Moses sam serčnosti ne zgubi in u Boga zaupa, če ravno
o tej dobi še ne sprevidi, kako jih bo iz hude zaderge rešil, —■

Poglavje XV.

39

u svojem terdnem zaupanji malovernemu ljudstvu očitanje in za¬
bavljanje odpusti, in voljno prenaša.

19—20. Oblačni steber se je zad vstavil med šotore Egipčanov
in Israelcev, je bil temen za Egipčane, da niso mogli nič storiti,
in svetel za Israelce, da so po noči lahko šli skoz morje.

22. Ker Arabski morski zatok pri Suecu, kjer so Israclci skozi
šli, ni sosebno širok, so eno noč lahko skozi prišli, posebno ker
jim je božji čudež tako lepo in suho pot storil, kar Moscs tako
jasno popiše.

24. Z gromom, bliskom in grozno nevihto jih je Bog u sredi
morja pokončal.

25. Beržkone so se konji strašne nevihte splašili, vozovi u
morskem blatu obtičali, in ker je vsak prestrašen bil in pervi biti
hotel, je vse križem šlo in po volji božji potopljeno bilo.

31. Nikoli niso Izraelci živejše spoznali, da je Bog njih rešitel
in Moses njegov božji služabnik, kakor o tem čudežu; zato so sc
Boga bali in ga molili, in Mosesa zdaj častili. — Po duhovsko
pa ti čudež z morjem pomeni sv. Kerst. I. Kor. 10, 1. zakaj u
kerstu nas Bog vsili grehov oprosti, kakor je Israelce u morji
pogina rešil.

Hvalna pesem Mosesova in Israelcev po reSenju iz rok sovražnika. Njih
Sotorenje pri Maratu (čudež s kislo vodo) in Elimu.

1. Tistokrat so Moses in Israelovi otroci Gospodu tole
pesem peli, ter so rekli: Prepevajmo Gospodu; zakaj
slovezno se je razkazal, on je konja z jezdicom vred
u morje vergel.

2. Gospod je moja moč in moja hvalna pesem; on me je
otel; on je moj Bog, častil ga bom; on je Bog mojega
očeta, povzdigoval ga bom. Jcs. 12, 2. — Ps. 117, 14.

3. Gospod je ko vojsak; Jehova mu je ime.

4. Faraonove voze, in njegove trume je u morje vergel;
njegovi zbrani vojvodi so potonili u rudečem morji.

5. Pokrili so jih brezni; na dno so sli ko*kamen.

6. Tvoja desnica, Gospod! je veliko moč dokazala, tvoja
desnica Gospod! je sovražnika udarla.

7. U svoji obilni slavi si svoje zopernike poderl; poslal
si svojo jezo, ktera jih je kot sternisče povžila.

8. Na tvojega serda puli so se vode sternile; tekoča voda
je stala kakor jez; valovi so se u sredi morja sprejeli.

42

Druge Mosesove bukve.

dali! Zakaj sta nas pripeljala u to pušavo, da umo¬
rita vso množico z lakoto?

4. Gospod pa je djal Mosesu: Glej! jaz. vam bom dežil ^
kruha iz neba; naj gre ljudstvo vun; in naj nabere,
kolikor je vsak dan treba, da ga poskusim, ali živi po jg
moji postavi ali ne?

5. Sesti dan pa naj pripravijo, kar so shranili, in naj bo
dvakrat toliko, kolikor so nabrali za vsak dan.

6. In Moses pa Aron sta rekla vsim Israelovim otrokom: gg
Zvečer bote zvedeli, da vas je Gospod izpeljal iz
Egiptovske dežele.

7. In zjutraj bote vidili slavo Gospodovo; zakaj on je gj

slišal vase mermranje zoper Gospoda; mi dva pa kaj
sva, da zoper naju mermrate? 22

8. In Moses je djal: Zvečer vam bo Gospod mesa, in
zjutraj kruha se do sitega najesti dal; zakaj on je
vaše mermranje slišal, ko ste zoper njega mermrali: 23
ker ste, zakaj kaj sva midva? ne zoper naju, ampat
zoper Gospoda mermrali.

9. Tudi je Moses djal Aronu: Reci vsi množici Israelovil
otrok: Stopite pred Gospoda; zakaj on je slišal vaše 24
mermranje.

10. In ko je Aron vsi množici Israelovih otrok govoril, s( 25

se proti pušavi ozerli, glej! slava Gospodova se je
oblaku prikazala. Sir. 45, 3. 26.

11. Gospod je pa govoril Mosesu, rekoč:

12. Slišal sim mermranje Israelovih otrok; povej jim: Zve- 27.

čer bote meso jedli, in zjutraj bote kruha siti; ter boit
zvedeli, da sim jaz Gospod vaš Bog. 28.

13. Zgodilo seje tedej zvečer, daje veliko prepelic priletel

in šotore pokrilo; zjutraj pa je rosa ležala okoli šotorov 29.

14. In ko je bila poveršino zemlje pokrila, je bilo viditi p

pušavi nekaj drobnega in kakor u stopici stolčenega, ka
kor slana po zemlji. IV. Mos. 11, 7. — Ps. 77, 24. Modi 30.
16, 20. — Jan. 6, 31. 31

15. Ko so bili Israelovi mlajši to zagledali, so rekli med sa
boj: Manhu? kar se pravi: Kaj je to? zakaj niso vedel 32
kaj daje. Moses jim je odgovoril: To je kruh, ki vat
gaje Gospod dal ujed 1. Kor. 10, 3.

16. In leto je, kar je Gospod zapovedal: Slehern naberi o
tega toliko, kolikor mu je treba jesti; gomer za sledu

Poglavje XVI.

43

il

»o

)0

n:

i 'i

i e

:aj

in

j«

ili

ali

vil

išt

S(

;

Oti

;elf

:ot

P'

ka

!o(li

S*

leli

vat

oi

sdii'

glavo, po številu svojih ljudi; slehern vzemi po številu
tistih, ki so u njegovem šotoru.

17. In Israelovi otroci so tako storili, in so nabrali eden več,
eden manj.

18. In so na gomer zmerili; toraj ni več dobil tisti, kteri je
več nabral, in ne manj tisti, kteri je manj vkup spravil,
ampak slehern je dobil, kolikor je mogel snesti.

19. In Moses jim je rekel: Nobeden naj kaj ne hrani za jutri.

20. Nekteri ga pa niso poslušali, temuč so prihranili nekaj
za jutri, in je červivo postalo in sognjilo; in Moses se
je hudoval nad njimi.

21. In je slehern zjutraj je toliko nabral, kolikor je bilo treba
ujed; in ko je bilo solnce zgrelo, seje otajala.

22. Šesti dan so pa po dva dela nabirali, to je, dva gomeija
slehernemu človeku. Prišli so pa pervaki množice, in
Mosesu povedali.

23. In on jim je djal: To je, kar je Gospod govoril: Jutri je
Gospodu posvečen počitek sabote; kar je treba delati, to
(dans) storite, in kar kuhati, skuhajte; kar pa ostane,
prihranite za jutri.

24. In so storili, kakor je bil Moses ukazal, in (mana) ni
gnjila, in červa ni bilo u njej.

25. In Moses je djal: Jejte jo dans, ker je sabota Gospodova;
zakaj na polji je ne bo najti.

26. Šest dni jo pobirajte; sedmi dan pa je sabota Gospodova,
toraj je ne bo najti.

27. In sedmi dan je prišel, in eni zmed ljudstva so vun šli po-
berat; pa niso nič najdli.

28. In Gospodje rekel Mosesu: Kako dolgo se ne bote der-
žali mojih ukazov in moje postave ?

29. Glejte! Gospod vam je dal saboto, in toraj vam šesti dan
dva dela jedi podeluje; vsi doma ostanite, nobeden se ne
gani sedmi dan iz svojega kraja.

30. In ljudstvo je praznovalo sedmi dan.

31. In Israelova hiša je to jed imenovala mana; in je bila
bela ko koriandrovo seme, in u ustili ko medena potica.

32. Moses je pa rekel: Leto je, kar je Gospod ukazal: Na¬
polni z njo en gomer, in jo shrani za prihodne rodove, da
bodo poznali kruli, s kteri m sim vas u pušavi redil, ko
ste bili iz Egiptovske dežele izpeljani.

44

Drage Mogesove bukve.

33. In Moses je rekel Aromi: Vzemi posodo, in deni va-njo
mane, kolikor gomer derži, in spravi jo pred Gospodom,
da se vašim rodovinam prihrani,

34. Kakor je Gospod ukazal Mosesu: In Aron jo je u snidni
šotor postavil, da bi se ohranila.

35. Israelovi otroci so pa mano jedli štirdeset let, dokler niso
prišli u deželo prebivaljša; z leto jedjo so se živili,
dokler niso prišli na pokrajne Kananske dežele. Judit 5,15.

36. Gomer pa je deseti del Efa.

1. Sinska pušava, kakor večidel vse druge na jutrovem, je bila
pešnat kraj ; vender je imela dovolj vode, pašnikov in polja za obdelo¬
vanje, tudi dosti akacjevih in palmovih dreves; prek te pušave so ob
Mos. času bivali Amalekičani, in so jo s svojo živino obiskovali in si
jo u korist obračali.

2. Zaloga žita in mesa in druzega živeža, ki so ga saboj vzeli,
jim je pošla, in goderjanje se je začelo.

3. Egipčani Israelcom niso branili ne rib, ne ptičev, ne druzih
žival in pridelkov po volji vživati, ker Egiptovsko je bilo teh reči silno
bogato; — tukaj teh dobrot grešajo, in se jih toliko živši spomnijo, ter
Mosesu pomanjkanje očitajo.

4. Da ga poskusim: Bog tu po človekovo govori, zakaj dobro
je vedel, kaj bo ljudstvo storilo, — in pomen je : da mu priložnost dani,
meni pokornemu biti, in ne več nabrati, kakor kar je za en dan treba,
ter dano postavo dopolniti

5. Ker je bilo u saboto vsaktero delo prepovedano, so morali že u
petek vse oskerbeti; zato je bil ti dan priprave imenovan.

6. Zvečer . . . t. j. drevi bote spet nov čudež božji zvedeli.

15. To je kruh  ...  po duhovsko mana veliko reči pomeni, presv.
resno Telo, gnado in tolažbo božjo, radost izvoljenih.

16. Gomer, mera6—8liber,je blizo toliko deržala,kolikorodraščen
človek en dan snesti zamore.

18. Kdor je več nabral, je temu dal, ki je manj dobil, — tako se
je nasproti poravnalo, in vsak je imel, kolikor mu je bilo treba in prav.

22. Pervaki so Mosesu povedali, daje  namreč ljudstvo pokorno,
in le toliko nabira, kolikor po volji božji gre.

31. Od te čudapolne mane je pozneje tudi neka sladkota, ki se na
perju nekterih dreves u Arabii dobiva, mana  imenovana bila.

32. Kar Moses od te verste do konca poglavja pove, se je še It
potem zgodilo, ko je že snidni šotor postavljen bil, in le zato, da In
poglavitne reči od mane vkupej bile, tega tukaj opomni.

33. Pred Gospodom,  t. j. u skrinjo zaveze.

Poglavje XVII.

45

Poglavje XVII.

Ljudstvo spet mermra zavolj pomanlcanja vode, Moses po skali udari, in
voda priteče. Josve z Mosesovo molitvo Amalekičane premaga.

1. Tedaj se je vsa množica Israelovih otrok vzdignila iz
Sinske pušave, spremeuvaje svoje stanovaljša, kakor jim
je bil Gospod ukazoval, in so postavili svoje šotore u
Refidimu, kjer ni bilo vode, da bi bilo ljudstvo pilo.

2. Toraj so se nad Mosesom hudovali in rekli: Daj nam vode
piti. In Moses jim je odgovoril: Kaj se hudujete nad
mano? Zakaj skušate Gospoda, iv. Mos. 20, 4.

3. Ondi je tedaj ljudstvo zavolj pomanjkanja vode žejo ter-
pelo, in je mermralo zoper Mosesa, rekoč: Zakaj si nas
iz Egipta speljal, da umoriš nas, in nase otroke in živino
z žejo?

4. In Moses je klical u Gospoda, rekoč: Kaj mi je storiti s
tem ljudstvom? Ravno kar me bodo kamnjali.

5. In Gospod je rekel Mosesu: Idi pred ljudstvom, in vzemi
saboj zmed Israelovih starašin; ter primi u svojo roko
palico, ki si z njo po vodi udaril, in pojdi tje. Zgoraj 14,
21. — Ps. 77, 15. — I. Kor. 10, 4.

6. Glej ondi bom stal pred tabo na Horebski skali, ter bos
udaril po skali, in voda po tekla iz nje, da pije ljudstvo.
Moses je pričo Israelovih otrok tako storil,

7. In je ime tistega kraja imenoval Masa in Meriba (skuš¬
njava in hudovanje) zavolj hudovanja Israelovih otrok;
in ker so skušali Gospoda, rekoč: Ali je Gospod z nami
ali ne?

8. In so prišli Amalekičaui, ter se bojevali z Israelom u Re-
fidiniu. V. Mos. 25, 17. Judit 4, 13. Modr. 11, 3.

9. In Moses je rekel Josvetu: Zberi si junakov, ter idi in se
vojskuj z Amalekičaui; jutri bom stal na verhu hriba, in
bom palico božjo u svoji roki imel.

10. Josve je storil, kakor mu je bil Moses ukazal, ter se bo¬
jeval z Amalekičani; Moses pa, in Aron, in Hur so šli na
verli hriba.

H. In ko je Moses roke gori deržal, je premagoval Israel;
ko jih je pa bil malo doli spustil, je Amalekičan pre¬
magoval.

Druge Mosesove bukve.

46

12. Mosesove roke pa so bile težke; ona sta tedej kamen
vzela, in ga položila pod-nj, ter se je na-nj usedel, in
Aron in Hur sta mu roke od obeh strani podpirala. In
zgodilo seje, da se njegove roke niso utrudile, dokler ni
solnce zašlo.

13. In Josve je Amalekicana in njegovo ljudstvo z mečem
odpodil.

14. Gospod pa je djal Mosesu: Zapiši to u bukve u spomin,
in izroči Josvetu; zakaj jaz bom spomin Amalekičanov
potrebil spod neba.

15. InMosesje oltar postavil, in je njegovo ime imenoval
Jehova nisi (Gospodje moj povikševavec), rekoč:

16. Gospodje na svojem sedežu roko vzdignil, in vojska Go¬
spodova bo zoper Amalekičaue od roda do roda.

1. Refidim je bil kraj u pušavi dvajset mil od Sinske pušave
na zahodni strani od gore Sinaj.

2. Zakaj skušate ... t. j. se obnašate proti Gospodu, kakor da
bi vam pomagati ne mogel?

3. Kako so bili Israelci pač maloverni, nepoterpljivi in čmerni!
kako gerdo z Mosesom ravnajo in se po krivici hudujejo nad njim,
ki jih je le po božjem povelju vodil, in šotore postavljal po vodilu
in znamnju svetlega oblaka.

6. Kakor je mana prava podoba nebeškega kruha, presv. ob¬
hajila, tako je tudi voda iz Horebske skale podoba dušne pijače,
darov sv. Duha. I. Kor. 10, 3. Jan. 4, 10. — 7, 38.

8. Stran Amalekičanov glej I. Mos. 36, 12.

11. Po splošni misli cerkv. očetov je Moses svoje roke u po¬
dobi križa, ali križama deržal.

13. Dve reči ste potrebne, sovražnike zmagati: molitva in boj,
kdor ne moli, in se ne bojuje, ne bo prišel u obljubljeno deželo.

14. Če se Boga deržimo, se bo sam Bog kakor zoper Amaleka,
tudi zoper sovražnika naših duš vojskoval in ga uničil. Sv. očetje’

Poglavje XYIII.

Jetron Mosesu, svojemu zetu, njegovo ženo z dvema sinoma 'pripelje. On
Mosesu svetuje, zmed ljudstva seržnih mož zbrati in jih ljudstvu za sodnih
postaviti. Moses stori po svetu tasta,

1. Ko je pa Jetron, Midianski duhoven, Mosesov tast,
vse slišal, kar je bil Gospod Mosesu in Israelu, svo-

Poglavje XVIII. 47

j emu ljudstvu, storil, in da je bil Gospod Israela iz
Egipta izpeljal:

2. Je vzel Ziforo, Mosesovo ženo, ki jo je bil nazaj poslal,

3. In njegova dva sina, kterih eden se je Geršom imenoval,
ker je oče rekel: Ptujec sim bil u ptuji deželi.

4. Drugi pa Eliecer; zakaj Bog mojega očeta, je rekel, je
moj pomočnik, on meje otel Faraonovega meča.

5. Jetron, Mosesov tast, je tedaj prišel Mosesu z njegovima
sinoma in z njegovo ženo u pušavo, kjer je bil pod božjo
goro šotore postavil.

6. In je Mosesu sporočil, rekoč: Jaz Jetron, tvoj tast, pri¬
dem k tebi, in tvoja žena, in tvoja dva sina z njo.

7. On je svojemu tastu naproti sel, se je pred njim priklonil,
in ga poljubil; in sta se med seboj s prijaznimi besedami
pozdravila. In ko je bil u šotor prišel,

8. Je Moses svojemu tastu vse povedal, kar je bil Gospod
Faraonu in Egipčanom zastran Israela storil, in vse nad¬
loge, ki so se jim bile na potu primerile, in da jih je bil
Gospod rešil.

9. In Jetron se je veselil zavolj tolikanj dobrot, ki jih je bil
Gospod Israelu skazal, ko jih je bil iz rok Egipčanov
otel,

10. In je djal: Hvaljen bodi Gospod, ki vas je iz roke Egip¬
čanov in iz roke Faraona rešil, ki je svoje ljudstvo iz
roke Egipčanov stergal.

11. Zdaj sim spoznal, daje  Gospod veči, kot vsi bogovi; ker
so oni z Israelci prevzetno ravnali.

12. Jetron, Mosesov tast, je tedaj Bogu žgavnih in klavnih
darov prinesel; in Aron in vsi starašini Israelovi so prišli,
da bi z njim pred Bogom kruh jedli.

13. Drugi dan pa se je Moses usedel ljudstvo sodit, ki je
okrog Mosesa od jutra do večera stalo.

14. Ko je bil njegov tast to vidil, namreč vse to, kar je imel
z ljudstvom opraviti, je rekel: Kaj počneš z ljudmi? Za¬
kaj sain sediš in vsi ljudje od jutra do večera čakajo?

15. Moses mu je odgovoril: Ljudje hodijo k meni in po božjem
svetu prašajo.

16. In ko med njimi kaki prepir vstane, pridejo k meni, da
med njimi sodim, in da jim pokažem božje zapovedi in
njegove postave.

17. On pa je rekel: Ne delaš prav;

48

Druge Mosesove bukve.

18. Nespametno trudiš samega sebe iu ljudstvo, ki je s tabo;
to opravilo tvojo moč preseže, sam ga ne bos mogel pre¬
nesti. V. Mos. 1, 12.

19. Poslušaj tedaj moje besede in moj svet, in Bog bo s taboj.
Bodi namestnik ljudstva pri Bogu, in povej mu, kar
prosijo;

20. In pokaži ljudem šege in božjo službo in pot, ktere naj se
derže, in opravilo, ktero naj delajo.

21. Izberi pa zmed vse množice serčnih in bogaboječih mož, ki
resnico ljubijo in lakomnost sovražijo, iu postavi jih po¬
glavarje čez jezer, sto, petdeset in deset mož.

22. Ti naj ob vsili časih sodijo ljudstvo; kar je pa imenitnej-
šega, naj tebi povedo, oni naj le manjše reči sodijo; in
tebi bo ložej, ko bos težo med druge razdelil.

23. Ako boš to storil, boš povelje božje spolnil, in njegove
zapovedi terditi zamogel; in vse to ljudstvo bo na svoje
kraje u miru prišlo.

24. Moses to slišati, je vse storil, kar mu je bil uni svetoval.

25. In je zmed vsega Israela serčnih mož zbral, in jih po¬
glavarje ljudstva postavil čez jezer, sto, petdeset in
deset mož.

26. Leti so množico ob vsili časih sodili; karkoli pa je bilo
težjega, so njemu povedali, ter so le manjše reči raz-
sojevali.

27. In je svojega tasta odpravil, in ti se je vernil in podal u
svojo deželo.

I. Iz Egipta je Moses svojo ženo in sinova k svojemu
tastu na Midiansko poslal, da bi bili u zavetju, in da bi on sam
svoj poklic ložej spolnil.

5. Jetron pride Mosesa obiskat k Horebski ali Sinajski gori,
kjer se je bilo ljudstvo ušotorilo.

II. Spoznal je Jetron, da so Egipčani Israclce hudo zatirali,
pa ojstro tepeni bili, da so Israelske fantiče u vodi pokončevali, pa
tudi sami u vodi konec vzeli.

12. Veselo so vse tiste darove povžili, kteri niso bili na oltarji
sožgani, vžili so jih u božjo čast, kakor je bila zapoved in šega.

17. t. j. tvoja naprava soditi, mi ne dopade, rajši takole stori...

21. Serčnih in bog. mož,  t. j. takih, ki so krepki in koS
tolikemu trudu, zraven zvesti in vestni.

27. Le malo časa se je Jetron pri svojem zetu in Israelcih
mudil; verne se spet k domu, kamor ga dolžnost in skerb za svoje
ljudstvo kliče.

Poglavje XIX.

49

Poglavje XIX.

Pod Sinajsko goro Moses ljudstvo vpraša, ali hoče božjim zapovedim po¬
korno biti. Ko je bilo to obljubilo, mu Moses do tretjega dneva se očistiti
zapove, ker bo ti dan zapovedi od Boga zaslišalo. Tretji dan se Bog z
gromom in bliskom slovesno razodene. Moses in Avon gresta sama na goro ,

1. Tretji mesec po odhodu Israelovih otrok iz, Egiptovske
dežele so oni ravno tisti dan prišli u Sinajsko pušavo.
IV. Mos. 33, 15.

2. Zakaj potem, ko so se iz Refidima proč podali, in do
pušave Sinaj prišli, so na ravno tem kraju šotorili, in
ondi je Israel hribu nasproti šotore postavil.

3. Moses je pa gori šel k Bogu, in Gospod mu je z gore
govoril, rekoč: To povej Jakobovi hiši, in oznani
Israelovim mlajšim. Ap. dj. 7, 38.

4. Sami ste vidili, kar sim Egipčanom storil, in da sim
vas kakor na perutah postojne nosil, in si vas za svoje
vzel. v. Mos. 29, 2.

5. Ako hote tedaj moje besede poslušali, in se moje za¬
veze deržali, mi bote lastnina iz vsili ljudstev, zakaj
vsa zemlja je moja. p s . 23, 1.

6. In vi mi bote duhovsko kraljestvo in sveto ljudstvo. Lete
so besede, ki jih povej Israelovim otrokom, i, p e t. 9, 2.

7. Moses je tedaj prišel in starašine ljudstva sklical, in
jim vse besede naznanil, ki jih je bil Gospod naročil.

8. In vse ljudstvo je z enim glasom odgovorilo: Vse, kar
je Gospod govoril, bomo storili. In ko je bil Moses
besede ljudstva Gospodu povedal,

9. Mu je Gospod rekel: Zdaj bom prišel k tebi u temnem
oblaku, da me ljudstvo s taboj govoriti sliši, in da ti
veijame vekomaj: Moses je tedaj besede ljudstva Go¬
spodu povedal.

10. In on mu je rekel: Idi do ljudstva, in očiščuj jih dans
in jutri, in naj operejo svoje oblačila.

H. In naj bodo pripravljeni na tretji dan; zakaj tretji dan
bo Gospod pričo vse množice doli stopil na Sinajsko goro.
12. Ter mejnike postavi ljudstvu krog in krog, in jim reci:
Varujte se na goro stopiti, in nje meje dotakniti se;
kdor koli se gore dotakne, bo s smertjo umeri. Hebr. 12,18.

Uruge Mosesove buky©, 1


50 Druge Mosesove bukve.

13. Roka naj se ga ne dotakne, temuč s kamni bodi posut,
ali s psicami preboden; bodi si živina ali človek, živ
naj ne ostane; kadar bo trobenta bučati začela, takrat
naj gredo k gori.

14. In Moses je z gore k ljudstvu prišel, in ga je očiše-
val. In ko so bili svoje oblačila oprali,

15. Jim je rekel: Bodite pripravljeni na tretji dan, in ne
približujte se k svojim ženam.

16. In ko se je bil tretji dan že pričel in jutro se zaznalo,

glej, se slisi gromenje, in bliska se, in grozno temen
oblak pokriva goro, in trobentni glas čedalje bolj buči,
in ljudstvo, ki je bilo u šotorih, se je balo.

17. In ko jih je bil Moses iz šotorov Bogu naproti vun

peljal, so se pod goro vstavili.

18. Vsa Sinajska gora se je pa kadila, zato ker je bil
Gospod u ognju na-njo stopil, in dim se je iz nje
valil kakor iz peči, in vsa gora seje tresla. V.Mos. 11,4,

19. In trobentni glas je čedalje glasnejši in močnejši prihajal.
Moses je govoril, in Bog mu je odgovaijal.

20. In Gospod se je doli spustil na verli Sinajske gore, in

je poklical Mosesa na njeni verli. In ko je bil gori

prišel,

21. Mu je rekel: Stopi doli in opominjaj ljudstvo, da se
ne prederzne, mejnike prestopiti, da bi Gospoda vidilo.
in da njih veliko ne pogine.

22. Tudi duhovni, ki se k Gospodu približujejo, naj se
posvetijo, da jih ne udari.

23. In Moses je rekel Gospodu: Množica ne bo mogla na
Sinajsko goro iti; zakaj ti sam si ukazal in zapovedal,
rekoč: Postavi mejnike okrog gore in posveti jo.

24. Gospod mu je rekel: Idi, stopi doli; in pridi gori ti in
Aron s teboj; duhovni pa in ljudstvo naj nikar ne pre¬
stopijo mejnikov, in naj ne grejo gori k Gospodu, da
jih kje ne pomori.

25. In Moses je doli sel k ljudstvu, in jim je vse povedal

1. Israelci so ravno 45. dan po odhodu iz Egipta u Sinajsl< #
pušavo prišli; — ako se tem dnevom 1 dan, ko je Moses z Go¬
spodom govoril, 1 dan, ko je Moses Gospodu misel ljudstva p°'
Vedal, in še 2 dni za očiščenje ljudstva pridene, je Bog ravno
dan zapovedi dal. .. Na odhod in rešitvo iz Egipta so se Israek

I

51

svit,

živ

trat

• V ' ^

lse-

i ne

lalo,

imen

buči,

VUll

e bil
nje
11,4
lajal.

e, in
gori

la se
idilo,

y se

la na
sr e dal.

. ti in
? pve-
i, aa

v e dal

/a po*

mo  o"
[sraelf

Poglavje XX.

o veliki noči, na dajanje zapoved o binkoštih spomnili; tudi pri nas
je od velike noči do binkošti 50 dni.

3. Šel je Moses k Bogu na Sinajsko goro.

4. Orli svoje mladiče, preden so še vstani letati, na svoje
perute jemljejo in jih padca varujejo. Nesil sim vas na perutah orla,
t. j. pri vaših slabostih in nevarnostih in pri tolikih zaderžkih sim
vas vender brez vsega poškodovanja u ti kraj pripeljal.

6. t. j. vsi se imate moji službi izročiti, kakor da bi bili vsi
duhovni in meni posvečene osebe; zakaj Israelsko ljudstvo je bilo po¬
doba tiste svetosti, ki ima slehernega kristjana navdajati, in tistega
duhovstva, po kterem se ima vsak kristjan u duhu Bogu darovati.
I. Petr. 2, 9.

10. Le čisti človek se Bogu bližati sme; zato je bilo Israelcom
zapovedano, pred darovanjem in službo božjo se vselej omiti in očediti,
u opomin in podobo notrajne priprave in čistosti,

22. Duhovni  t. j. vsi pervorojeni, ki so bili u službo Gospodovo
namenjeni, ker duhovstvo še ni bilo Aronu in njegovim sinom izročeno.

24. Aron je bil od Boga v višiduhovna namenjen, zato ga Bog
zmed vsili z Mosesom k sebi pokliče, da bi ga že zdaj ljudstvo spo¬
štovati jelo.

Poglavje IX.

Bog  s gore Sinaj deset zapoved oznani. Moses se prestrašenemu ljudstvu
s a govornika ponudi. Se nektere zapovedi stran snidnice ali šotora

Gospodovega.

1. In Gospod je vse te besede govoril:

2. Jaz sim Gospod tvoj Bog, ki sim te izpeljal iz Egiptovske
dežele, iu iz hiše sužnosti. v. Mos. 5, 6. — Ps. 80, 11.

3. Ne imej zraven mene ptujih bogov.

4. Ne naredi si nobenega zrezanega podobka, tudi ne
nobene druge podobe, bodi si od tega, kar je zgoraj
na nebu, ali zdolaj na zemlji; ne od tega, kar je u
vodi pod zemljo. III. Mos. 26, 1. V. Mos. 4, 15. Josv. 24, 14.

5. Ne moli jih in ne časti jih; jaz sim Gospod, tvoj močni
Bog, ki nobenega zraven sebe ne terpim, in ki stra¬
hujem krivico očetov nad otroci do tretjega in četer-
tega rodu med njimi, ki me sovražijo;

6* In skažem usmiljenje jezerno tistim, ki me ljubijo, in
moje zapovedi deržijo.

L Ne imenuj imena Gospoda svojega Boga po nemarnem;
zakaj Gospod ne bo za nedolžnega spoznal tistega,

4^

Druge Mosesove bukve.

52

kteri bo po nemarnem ime Gospoda svojega Boga
imenoval. III. Mos. 19, 12. V. Mos. 5, 11. Mat. 5, 33. 25.

8.  Spomni se posvečevati dan sabote. Spod. 31,13. V. Mos. 5,14,

9. Šest dni delaj, in opravi vse svoje dela;

10. Sedmi dan pa je sabota Gospoda tvojega Boga; ne 26.
delaj tisti dan nobenega dela ne ti, ne tvoj sin, ne
tvoja liči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina,

ne ptujec, ki je znotraj tvojih vrat.

11. Zakaj u šestili dneh je Gospod naredil nebo in zemljo,

in morje in vse, kar je u njih; in sedmi dan je poči- mer
val; toraj je Gospod dan sabote blagoslovil in posvetil M '°-

nnai

ZUgi

so p
nesr
ko n
tudi
in sc

vavs

altar

božje
zapo
nič s

I. Mos. 2, 2.

12. Spoštuj svojega očeta in svojo mater, da boš dolgo živel
na zemlji, ktero ti bo dal Gospod tvoj Bog. V. Mos. 5, preč
16. Mat. 15, 4.

13. Ne ubijaj. Mat. 5, 21.

14. Ne prešestvaj.

15. Ne kradi.

16. Ne govori zoper svojega bližnega krivega pričevanja;

17. Ne želji svojega bližnega hiše, tudi ne želji njegovt
žene, ne hlapca, ne dekle, ne vola, ne osla, ne niče¬
sar, kar je njegovega. Rim. 7, 7. 13, 9.

18. Yse ljudstvo pa je slišalo grom in trobentini glas, ii
je vidilo blisk in goro z dimom pokrito, ter so oi
straha in trepeta vsi prevzeti od dalječ stali,

19. In rekli Mosesu: Govori nam ti, in te bomo poslušali
Nikar naj nam ne govori Gospod, da ne umerjemo,

20. In Moses je djal ljudstvu: Nikar se ne bojte; zakaj Bog/
le prišel, da bi vas skusil, in da bi bi bil njegov stral
u vas, in da bi ne grešili.

In ljudstvo je od dalječ stalo. Moses pa je šel u meglo-
u kteri je bil Bog. V. Mos. 18, 16. — Hebr. 18, 18.

In Gospod je Mosesu še rekel-' To povej Jsraelovi«
otrokom: Vidili ste, da sim vam z- neba govoril.

23. Ne delajte si srebernih in zlatih bogov.

24. Storite mi altar iz persti, in darujte na njem svoj*
žgavne iti hvalne darove, svojo drobnico in svoje go -
veda na vsakem kraji, kjer bo spomin mojega imena
ter bom k tebi prišel, in te blagodaril. Spod. 27, 8. "

38, 7.

21 .

pretej.

22

1 .

2 .

3.

4 .

Poglavje XXI.

53

Boga

i.

. 5,14.

t; ne
l, ne
ivina,

emljo,

poči-

svetil

i živel
'os. 5.

inja:

egovt

niče-

is,  ii
SO oi

ilusali
10 ,
Bogjf
t  st ral

25. Ako mi pa kamnen altar postaviš, ga ne naredi iz. obdela¬
nih kamnov; zakaj ako le železo (nož) nad-nj vzdigneš,
bo ognjušen. v. Mos. 27, 5. — Josv. 8, 31.

26. Tudi ne stopaj po stopnjah gori k mojemu altarju, da se
ti ne bo tvoja nagota vidila.

1. Bog tukaj sam na ravnost k ljudstvu govori, kar je gotovo zna¬
menito in važno, ker bogovi so sicer po svojih duhovnih in kralji po
svojih pervih služabnikih svoje povelja na znanje dajali.

2. t. j. Že samo iz teh dveh uzrokov in nagibov mi pokorni biti
imate, ker sim jaz vaš Bog in nar veči dobrotnik.

5. Strahovanje hudobij očetov nad mlajšimi do 3. in 4. roda se
preojstro, in clo božji pravici nasprotno zdi, vender je pa bilo tako
žuganje in strahovanje nar veča in nar primerniša kazen za starše, ker
so prej vidili, da bodo njih otroci, ki so jih toliko ljubili, zavolj njih
nesrečni; za mlajše pa je bilo tako strahovanje opomin, da naj drugače,
ko njih očetje živijo in se greha in krivic varujejo. Zraven tega je
tudi pomisliti, da mlajši hudobnih staršev se večidel po starših veržejo,
in so ravno tako hudobni. Glej Eceli. 18.

14. Vse je prepovedano, kar je nečistno (sv. Aug.)

25. Ker so druge ljudstva na obdelanih in gladkih kamnih maliko-
vavske znamnja udclane imeli, zato Bog prepove iz obdelanih kamnov
altar staviti, da bi jim kaj malikovavskega na misel ne prišlo.

26. Ker je altar višje od tla stal, in ker so dohovni na njem službo
božjo opravljali, krog njega pa ljudstvo zbrano stalo, zatorej jim Bog
zapove per božji službi zunaj sukinj se tudi hlač poslužiti, naj bi se clo
nič sramljivosti nasprotnega ne vidilo.

Poglavje XXI.

Ulegla Nektere sodne postave stran sužnih hlapcev in dekel; stran tatvine, ubijanja,
[pretepanja i.t.d.; stran bodljivih volov; stran živine, ki u kako jamo pade.

elovin

svoje

je go-

imen«

,

1.

2 .

3.

4.

Leto so sodite postave, ki jim jih na znanje daj:

Ako Hebrejskega sužnja kupiš, naj ti šest let služi, in u
sedmem letu naj gre proč prost brez plačila. V. Mos. 15,
12. Jer. 34, 14.

S kakoršnim oblačilom je prišel, s takim naj proč gre; če
je oženjen, naj tudi žena proč gre.

Ako mu je pa gospod ženo dal, in je sinove in hčere rodi¬
la: naj bo njegova žena z otroci vred gospodarjeva, on

pa naj gre s svojim oblačilom proč.

54

Druge Mosesove bukve.

5. Če bi suženj rekel: Ljubim svojega gospodarja, ženo in
otroke, nočem prost proč iti;

6. Naj ga gospodar pelje k bogovom (gosposki), in naj ga
k vratam in podboju postavi, in mu s šilom njegovo uho
prebode, in mu bo njegov suženj za vselej.

7. Ako bo kdo svojo hčer za deklo prodal, ne pojde tako
proč, kakor je pri deklah navadno.

8. Če ona ne dopade očem svojega gospodarja, kteremu je
bila izročena, naj jo proč pusti; alj on nima oblasti jo
ptujemu ljudstvu prodati, ako mu ni dopadla.

9. Če jo je pa svojemu sinu zaročil, naj jo ima kakor hčere.

10. Ako mu je pa drugo zaročil, naj deklo omoži in jo z ob¬
lačilom previdi, in naj ji ne zaderžuje cene devistva.

11 .  Če teh treh reči ne spolni, sme ona prostno brez vseg)
odkupa proč iti.

12. Kdor človeka udari, in ga ubiti misli, naj smerti umerje
III. Mos. 24, 17.

13. Kdor pa ni po njem stregel, ampak ga je Bog pustil u nje
gove roke pasti, ti bom kraj odločil, kamor more zbežat
V. Mos. 19, 3.

14. Ako pa kdo premišljeno in po zalezovanji svojega blii
njega ubije, odtergaj ga od mojega altarja, da umerje.

15. Kdor bo svojega očeta ali mater udaril, naj smerti umeij

16. Kdor človeka ukrade in ga proda, in bo krivice previža
naj smerti umerje.

17. Kdor svojega očeta ali mater kolne, naj smerti umeij
III. Mos. 20, 9. — Mat. 15, 4. — Mark. 7, 10.

18. Ako se dva moža stepeta, in eden svojega bližnjega
kamnom ali s pestjo udari, in od tega ne umerje, te®
u postelji leži;

19. Ce vstane, in ob svoji palici vun iti zamore: si tisti, ki;
je udaril, ni smerti zaslužil; vender pa mu mora, kar
zamudil in zdravnikom izdajal, poverniti.

20. Kdor svojega sužnja ali sužnjo s palico udari, da u njeg
vih rokah mertva ostaneta, je smerti kriv.

21. Ako pa en dan ali dva preživi, ne bo kazni podverže
ker so njegovi dnarji.

22. Ako se možje zbijejo, in eden nosečo ženo udari, da ot
sicer ob otroka pride, vender pa živa ostane, je on dok*
škodo poverniti, ki jo bo mož žene teijal in pomili'
sodniki izrekli.

Poglavje XXI.

55

23. Ako pa ona umerje, mora življenje za življenje dati.

24. Oko za oko, zob za zob, roko za roko, nogo za nogo.
III. Mos. 24, 20. V. Mos. 19, 21. Mat. 5, 38.

25. Opeko za opeko, rano za rano, bunko za bunko.

26. Ako kdo svojega sužnja ali sužnjo na oko udari, in nju
oslepi, naj ju prosta izpusti zavolj očesa, ki ga je bil izbil.

27. Tudi ako svojemu sužnju ali sužnji zob izbije, naj ju ravno
tako prosta izpusti.

28. Ako vol moža ali ženo z rogom pobode, in ona od tega
umerjeta, bodi s kamni posut, in njega meso se ne sme
jesti; gospodar vola pa je nedolžen.

29. Ako je pa vol že poprej rad bodel, in so njegovega go-
spodaija stran tega opominjali, in ga ni zaperl, in je moža
ali ženo umoril, bodi vol s kamni posut, in njegovega
gospodaija naj umorijo.

30. Ako se mu pa odkupnina naloži, ima za svoje življenje
toliko dati, kolikor hočejo imeti.

31. Ako je vol sina ali hčer z rogom pobodel, se ima ravno
tako obsoditi.

32. Ako je hlapca ali deklo pobodel, naj gospodarju trideset
šeklov srebra da, vol pa naj se s kamni posuje.

33. Ce kdo vodnico odpre ali skoplje, in je ne zakrije, in vol
ali osel va-njo pade,

34. Naj gospodar vodnice ceno živine poverite; mertvo pa
je njegovo.

35. Ako ptuj vol vola druzega tako rani, da je mertev
padel, naj živega vola prodasta, in ceno med saboj raz¬
delita, ravno tako naj pa tudi mertvega vola med saboj
razdelita.

36. Ako je pa vedel, daje .vol že poprej rad bodel, in njegov
gospodar ni na-nj pazil, naj vola za vola da, in naj si
celega mertvega obderži.

1. Sodne in deržavljanske postave so vse dcržavljane in tudi posle
obsegle, kterim je Bog sužnost zlajšati hotel.

2. Hebrejci so u sužnost prišli, ako so revni in zadolženi bili, ako
ukradenega niso mogli poverniti, ali pa če so od staršev u sužnost
prodani bili.

6. K bogovom,  t. j. k gosposki, ktera namesti Boga sodi in pra¬
vico čini. Prebodenje ušesa pri hišnih vratih je bilo u znamnje, daje
na hišo tako rekoč pribit, da ima vedno pri tej hiši suženj ostati in Go-

56

Druge Mosesove bukve.

spodarju pokoren bili; po III. Mos. 25. je pa vender tudi lak suženj
prostost dobil u svetem letu.

7. Navadno je bilo deklam ob odhodu kaj malega za popotvanje
dati; za dekle prodane hčere so pa morali obilniši obdarovati.

9—10. Akojo gospodar svojemu sinu zaroči, naj jo ima kakor
hčer, in ona se vsili pravic hčere vdeleži; če pa sinu drugo u zakon
da, naj to drugam omoži, in naj ji plača 30 šeklov (siklov) za zgubljeno
devištvo.

11. t. j. če on vsega tega ne spolni, sme ona še pred sedmim letom,
brez da bi kaj povernila, proč iti.

13. Če kdo kterega nenadoma ali po naklučji ubije, mu bom odlo¬
čil kraj zavetja ali pribežaljše, kjer sc mu maščevavcakervibatine bo.

14. Ako pa kdo nalaš človeka ubije, takemu odločen kraj ne bo u
zavetje, ampak naj se proč potegne od altarja ali sv. kraja, kamor je
pribežal, in naj se pravici izroči.

16. Ce bo krivice previžan, namreč pred sodniki.

20. Je s m er ti kriv, zato ker je misel imel, ali saj lahko previdil,
da bo udarjenega do smerti zadel.

21. Zakaj on je sužnja ali sužnjo kupil, in ju kaznovati pravico
imel, ker sta njegova lastnina bila; ker ni imel misli ju umoriti, toraj naj
zgubiti sužnja ali sužnjo kazen nadomesti.

28. To strahovanje takega vola prav očitno kaže veliko krivico
umora.

30. Naloži, namreč od tistih sodnikov, ki imajo pravično oblast,
smertno kazen z odkupnino premeniti.

32. P ob o de 1 misli za smert. — 30 šeklov, t. j. okoli 15rajnšev,
zakaj to je bila cena sužnja, — za toliko je tudi Judež Jesusa prodal.

Poglavje XIII.

Sodne postave stran ubitih tatov, storjene škode, ognja, izročenega blaga,
stran posojenega. Od zatiranja malikovanja, od ravnanja s ptujci, od
odertije, zastave, penine in prepovedanih jedi.

v

3. Ce kdo vola ali ovco ukrade, in ju zakolje ali proda: naj
poverite pet volov za enega vola, in štiri ovce za eno
OVCO. II. Kralj. 12, 6.

2. Ako bo tat najden, ki u Liso lomi ali jo podkopuje, in če
zavolj udarjene rane umerje, ti, ki ga je udaril, ne bo
kriv kervi.

3. Ako je pa to storil, ko je že solnce iz za-gore prišlo, je
ubijanja kriv, in ima umreti, Če tat nima kaj za tatvino
poverniti, naj se proda.

Poglavje XXII.

57

4. Ako se to, kar je ukradel, se živo pri njem najde, bodi
si vol ali osel ali ovca, naj poverne dvoje.

5. Ce kdo poškoduje njivo ali vinograd, in svojo živino
spusti ptuje popast, naj poverne, kar ima nar boljega
na svojem polji ali u nogradu po ceni škode.

6. Ako ogenj vstane in se ternje vname, in pride do kupa
snopja ali do stoječega žita na njivi, naj poverne škodo
tisti, kteri je zažgal.

7. Ako je kdo prijatlu dnarjev ali posodo shraniti dal, in
bodo te reči tistemu, ki jih je shranil, ukradene; naj
tat, ako se zve, dvojno poverne.

8. Ako se pa tat ne zve, bodi hišni gospodar pred go¬
sposko postavljen, in naj priseže, da ni roke po blagu
svojega bližnjega stegni!.

9. Za kakorsno koli reč eden druzega dolži, bodi si za
vola, osla ali ovco, ali za oblačilo; ali kar koli bi
znalo škodo prinesti; naj se pravda obeh gosposki
izroči, in če ga bo ona obsodila, naj dvakrat toliko
svojemu bližnjemu poverne.

10. Ako kdo svojemu bližnjemu osla, vola, ovco, ali ktero
koli živino shraniti da, in konec vzame, ali oslabi, ali
če bo od sovražnika proč gnana, pa nihče tega ni vidik

11 . Bodi s prisego poteijeno, da ni roke po blagu svojega
bližnjega stegnil, in posestnik ima s prisego zadovoljen
biti, in uni se ne sme siliti poverniti.

12. Ce je pa ukradeno, naj gospodarju škodo poverne.
I. Mos. 31, 39.

13. Ako je od zverine snedeno, naj to, kar se od mertve
živine najde, k njemu prinese, in ni treba povračevati.

14. Ce kdo kaj od svojega bližnjega na posodo prosi, in
se pokaži ali konec vzame, in gospodar ni vpričo,
mora poverniti.

15. Ako je pa gospodar vpričo, ni treba povračevati; zlasti
če je bilo za plačilo u delo najeto.

16. Kdor devico zapelje, kera se ni zaročena, in pri njej
leži, naj ji doto da, in jo za ženo vzame. V.Mos.22,28.

17- Ako jo pa oče device noče dati, naj ji dnarjev po
meri dote da, ki jo navadno device dobijo.

18. Vražarjev ne pusti živeti.

19. Kdor se z živino speča, naj smerti umerje.

58

Druge Mosesove bukve.

20. Kdor drugim bogovom, kakor samemu Gospodu daruje,
bodi umorjen, ih.  Mos. 19, 4.

21. Ptujca ne žali, in ne delaj mu krivice; zakaj tudi vi
ste bili ptujci u Egiptovski deželi.

22. Udov in sirot ne zatirajte; Cah. 7, 10.

23. Ako jim kaj žalega storite; bodo k meni vpili, in jaz
bom njih vpitje uslisal;

24. In moj serd se bo vnel, in vas bom z meceni pobil, in
vase žene bodo udove, in vasi otroci sirote.

25. Ako dnarjev posodiš ubogemu mojega ljudstva, ki
zraven tebe prebiva, ga ne naganjaj kakor te,rjavec, in
ne zateraj ga z obrestmi.

26. Ako dobiš u zastavo svojega bližnjega plajs, mu ga
daj nazaj, preden je solnce za goro. V. Mos. 24, 13.

27. Zakaj to je edino njegovo ogrinjalo, s kterim se odeva
iu nima druzega, pod čem da bi spal. Ako se mi
pritoži, ga bom uslisal; zakaj milostliv sim.

28. Ne opravljaj sodnikov, in viksega svojega ljudstva ne
kolni. Ap. dj. 23, 5.

29. Ne odlašaj svoje desetine in pervine odrajtovati; per-
vorojenega svojih otrok imaš meni dati. Eceh. 44, 30. —
Spod. 34, 19.

30. Z voli in ovcami ravno tako stori. Sedem dni naj pri
materi ostane, osmi dan ga meni prinesi.

31. Bodite sveti ljudje pred mano; ne jejte mesa, ki so ga
poprej zverine okusile, ampak psom ga verzite.

2. Zato ne bo kriv kervi, ker ga po noči ne more spoznati, in ne
ve, ali ni prišel k hiši, s sklepom gospodarja ubiti.

3. Ubijanja je kriv, če tata po dnevi ubije, ker ga ložej spozna in
gosposki izroči, in seje tudi ložej po dnevi tatvine varovati, in življenje
ni u taki nevarnosti.

7. Sleherna tatvina ali golufija se je morala le dvojnato poverniti)
samo pri živini je bilo povračilo hujše, glej v. I. ker se je živina na
pašnikih veliko ložej memo družili reči ukrasti dala.

10. Pa nihče tega ni vidil, daje  namreč živinče brez njegovega
zadolženja proč prišlo.

12. Naj poverne,  ker je prenemaren bil, paziti in varovati.

14—15. Ako je posojeno ukradeno bilo, je moral on, ki je izp°'
sodil, poverniti, ako je bilo pa le za plačilo u delo najeto, pm. živinčc :
ni povernil najemnik, ampak škoda je vlastnika zadela. (Casus noče*
domino).

16. Zapeljano devico je moral za ženo vzeti, in pozneje ni i® c '
pravice, zakon razdreti, in se ločiti od nje.

Poglavje XXIII.

59

18. Vražarjev t. j. sleparjev, ki ljudi motijo in plašijo, in se s
pomočjo peklenskega duha bahajo.

25. Ubogim so morali brez obresti posojevati.

27, Na jutrovem so noči tudi po letu merzle, da brez odeje ni spati
moč brez škode za zdravje; odeja ubogih pa je bila zgorna suknja ali
plajš; in neusmiljeno bi toraj bilo, plajš čez noč u zastavo obderžati,
zato je bilo to prepovedano.

29. Pervorojenega imaš odkupiti. — Vse pervenstvo je Bogu šlo,
ki je vir in začetek vsih reči.

31. T. j, vaša notrajna svetost se ima tudi zunajno razodevati; u
snažnosti pri jedi in pijači in u obleki i. t. d.

Poglavje XXIII.

Postave stran zatoženja in postrežnosti; stran praznovanja sedmega leta in

sedmega dne, stran treh velikih praznikov in darovanja. Obljuba, da,  če
bodo zapovedi derzali , bo angelj božji njih voditelj, in srečni bodo.

1. Lažnjive sodbe ne poslušaj, in ne podaj se, da bi za
hudobneža krivo pričo govoril.

2. Ne pridruži se druhali u hudobno djanje; tudi u sodbi
večih ne privoli k temu, da bi od resnice odstopil.

3. Tudi ubozega se pri sodbi ne smeš usmiliti.

4. Ak bos srečal vola svojega sovražnika, ali osla, ki
je zašel, ga k njemu nazaj pelji. V. Mos. 22, 1.

5. Ce bos vidil osla tistega, ki te sovraži, pod tovorom
sosesti se, ne hodi merno, temoč pomagaj mu po koncu.

6. U obsoji ubozega nikar od pravice ne odstopi.

7. Varuj se laži. Nedolžnega in pravičnega ne umori;
zakaj hudobneža sovražim. Dan. 13, 53.

8. Ne jemlji darov, kteri tudi modre oslepe, in besede
pravičnih spačijo. V. Mos. 16, 19. Sir. 20, 21.

9’ Ptujeu ne bodi nadležen. Zakaj veste, kaj ptujcom
življenje velja; ker ste sami u Egiptovski deželi ptuji
bili. I. Mos. 46, 6.

10 .  Sest let obsejaj svojo zemljo, in njene pridelke spravljaj.

11 .  Sedmo leto pa jo pusti, naj počiva; da ubogi tvojega
ljudstva od nje jedo, in da kar ostane poljske živali
povžijejo; tako ravnaj s svojim vinogradom in z oljskim
Tertom.

60

Druge Mosesove bukve.

12. Šest dni delaj, sedmi dan pa nehaj, da se tvoj vol in
osel počije, in da se oddahne sin tvoje dekle in ptujec.

13 .  Vse, kar sim vam rekel, ohranite. In u imenu ptujih
bogov ne prisegajte, njih ime se naj clo ne sliši i/.
vaših ust.

14. Trikrat vsako leto meni praznik obhajajte.

15. Praznik opresnih kruhov ohrani. Sedem dni jej opresni
kruh, kakor sim ti zapovedal ob času mesca Abib
(novine), ko si iz Egipta popotval; toda ne prikaži
se prazen pred mojim obličjem. Zgor. 13, 3. 4. Spod. 34,
22. V. Mos. 16, 16. Šir. 35, 6.

16. Tudi praznik žetve pervin svojega dela (obhajaj), tudi
praznik ob koncu leta, ko bos vse svoje priidelke z
njive spravil.

17. Trikrat u letu naj se ves tvoj možki spol pred Gospo¬
dom, tvojim Bogom, snide. Spod. 34. 23. V. Mos. 16, 16.

18. Ne daruj s kvasnim kruhom kervi moje klavne živali;
in nič masti mojega daru naj ne ostane do jutra.

19. Pervine od sadu svoje zemlje prinesi u hišo Gospoda
svojega Boga. Kozliča ne kuhaj u mleku njegove
matere. Spod. 34, 26. V. Mos. 14, 21.

20. Glej, jaz bom poslal svojega angelja, kteri naj pred
tabo gre, te na potu varuje, in pripelje u kraj, ki sim
ga pripravil.

21. Spoštuj ga, poslušaj njegov glas, in varovaj se ga za¬
ničevati; ker ti ne bo zanesil, ako bos grešil, in moje
ime je u njem.

22. Ako bos njegov glas poslušal, in vse storil, kar govo¬
rim, bom sovražnik tvojih sovražnikov, in bom strahoval
te, kteri tebe stiskajo.

24. In moj angelj pojde pred taboj, in te bo pripeljal k
Amorejcom, Hetejcom, Ferizejcom, Kananejcom, Hevej-
com in Jebusejcom, ktere bom jaz zaterl. Spod. 33, 2.
Josv. 24, 11.

24. Ne moli njih bogov in ne časti jih: ne ravnaj po njih
delih, ampak razderi jih, in njih podobe polomi, v. Mos.
7 ,  25.

25. In služite Gospodu, svojemu Bogu, da blagoslovim tvoj
kruh in vodo, in da vzamem bolezen od tebe.

26. IT tvoji deželi ne bo nič nerodovitnega, ne jalovega;
število tvojih dni bom dopolnil.

Poglavje XXIII.

61

27. Svoj strah bom pred taboj poslal, in sleherno ljudstvo,
h kteremu prideš, oplašil, in bom storil, da bodo vsi
tvoji sovražniki pred taboj bežali.

28. In bom pred taboj sersenov poslal, ki bodo Hevejce,
Kananejce in Hetejce pregnali, preden tje prideš.
V. Mos. 7, 20.

29. ,-Ne bom jih u enem letu od tebe potrebil, da zemlja

pusta ne postane, in da se zverine zoper tebe ne
zaredijo.

30. Počasi jih bom od tebe odgnal, da se namnožiš, in
zemljo posedeš.

31. Tvoje pokrajne bom pa postavil od rudečega moija
noter do morja Filistejev, in od pusave noter do Ev¬
frata: u vase roke bom prebivavce dežele dal, in jih
bom od vas zgnal.

32.  Ne stori zaveze z njimi, ne z njih bogovi. Spod. 34, 15’

V. Mos. 7, 2.

33. Ne bodo prebivali u tvoji deželi, da te kje u greh
zoper mene ne zapeljejo; ako bos njih bogovom služil,
ti bo gotovo u padec.

2—3. U sodbi bodi nejednostransk in pravičen, ne daj se odubož-
nosti reveža, ne od premožnosti bogatina motiti, in u krivični sklep
zapeljati.

5. Pomagaj živini in njemu, ki te sovraži.

8. Ne daj se podkupiti; zato clo nobenih darov ne jemlji, da te pri
sodbi u krivo ne zapeljejo, ker clo pravični sodniki so se že z darovom
zmotiti dali.

11. Da ubogi jedo  ...  kar samo od sebe zrase.

13. Njih se naj clo ne sliši . . . t. j. naj vam še u misel nikar ne
pride.

14. t. j. velikonočni, binkoštni in praznik šotorov (podlopno oblet¬
nico) obhajaj.

15. Ne prikaži se prazen ....  kdor je na jutrovem pred kralja
ali druzega imenitnega stopil, je moral darov saboj prinesti; to tudi
Dog, kralj svojega ljudstva, tirja u znamnje dobre in svete misli; dar je
bil izraz in znamnje notrajne misli.

16. Praznik žetve pervin so o binkoštih, in praznik zahvale po
spravljenih pridelkih ob podlopni obletnici (po našem , mesca oktobra)
obhajali.

18. Dokler bo še kaj kvasa po vaših hišah, mi ne smete kervi
velikonočnega jagnjeta darovati; — vsa mast mojih darov se ima koj
n & altarju sožgati.

19. Pagani ali ajdje so kozliče u maternem mleku kuhali, in potem
s  to jedjo svoje polje pokropili z vražno mislijo, da bo ob letu zato

62 Druge Mosesove bukve.

rodovitniše; zavolj vražne vere in priložnosti Bog to kuhanje pre¬
pove.

20. Pod besedo angelj se mora sam Bog umeti, glej I. Mos. 48,
16. — Jan. 14, 6. Te angelj, to je, druga oseba u presveti Trojici, je
Israelce u obljubljeno deželo spremljeval u znamnje in izgled, da je
on naš pravi voditelj k naši večni sreči.

25. Jesti in piti in vsega boš zadosti imel in boš u zdravju živel,
če se boš malikovanja varoval, ter meni zvesto služil.

26. Spolnilo se bo, kar je bilo že Abrahamu obljubljeno. Glej I.
Mos. 22, 17.

28. Kakor je Bog Egipčane (zgor. 8, 21) z merčesi kaznoval,
tako bom tudi prebivavce obljubljene dežele udaril, če seti bodo vstav¬
ljali; zamore se pa tudi pod Seršeni sleherna nadloga umeti.

31. Morje Filistejev je bilo sredzemeljsko morje noter do mesta
Sidon. Govori se tukaj od Hebrejskih pokrajn u nar širjem pomenu,
pod kraljem Davidom se je ta obljuba dopolnila.

Poglavje XXIV.

Moses zgoraj popisane zapovedi ljudstvu oznani, in ono enoglasno obljubi,
jih spolnovati. Po božjem povelji jih zapiše, altar postavi, daruje, ter
med Bogom in ljudstvom zavezo stori. On spet na goro gre, ter štirdeset
dni in noči pri Gospodu ostane.

1. Tudi je (Bog) rekel Mosesu: Pojdi gori k Gospodu ti
iti Arou, Nadab in Abihu, in sedemdeset starašin od
Israela, in ga od dalječ molite.

2. In sam Moses naj k Gospodu gori stopi, uni pa se ni¬
majo bližati, tudi ljudstvo ne sme z njim gori iti.

3. Moses je tedaj (iz gore) prišel, in je množici vse be¬
sede Gospodove in postave povedal, in vse ljudstvo
je z enim glasom odgovorilo.' Vse besede Gospodove,
ki jih je govoril, bomo spolnili.

4. In Moses je vse govore Gospodove zapisal; ter je zju¬
traj vstal in altar postavil pod goro, in dvanajst zna-
minj po številu dvanajsterih Israelovih rodov.

5. Ter je poslal mladenčev zmed Israelovih otrok, in so
darovali Gospodu žgavuih darov, in zaklali telet u
hvalni dar.

6. Moses je tedaj vzel pol kervi, in jo u verče djal;
drugo je pa na oltar zlil.

Poglavje XXIV.

63

7. In je vzel bukve zaveze, in je bral vpričo ljudstva,
ktero je reklo: Vse, kar je Gospod govoril, bomo
storili, in se pokorne skazovali.

8. On pa je vzel kervi in je ljudstvo pokropil, rekoč: To
je kri zaveze, ki jo je Gospod z vami zastran vsili
teh besed naredil. Hebr. 9, 20.

9. Ter so sli gori Moses in Aron, Nadab in Abihu, in
sedemdeset starasin lsraelovih,

10. In so vidili Israelovega Boga, in pod njegovimi noga¬
mi je bilo delo ko safir, in ko jasno nebo.

11. Vender pa ni svoje roke stegnil čez te, ki so se od
lsraelovih otrok dalje podali, in so vidili Boga, in so
potem jedli in pili.

12. In Gospod je rekel Mosesu: Stopi k meni na goro in
ostani ondi; in ti bom dal kamnene table in postavo,
in ukazila, ki sim jih zapisal, da jih njih učiš.

13. Moses paJosve, njegov služabnik, sta se vzdignila, in
ko je Moses na božjo goro sel,

14. Je starašinom rekel: Počakajte tukaj, dokler k vam
nazaj ne prideva. Imate zraven sebe Arona in Hura;
če kak prepir vstane, se k njima obernite.

15. In ko je bil Moses gori prišel, je oblak pokril goro.

16. In slava Gospodova je stanovala na Sinajski gori, in
oblak jo je zakrival sest dni; sedmi dan pa je Mosesa
iz srede oblaka poklical.

17. Podoba slave Gospodove pa je bila ko žgeč ogenj na
verhi gore pred očmi lsraelovih otrok.

18. In Moses je sel po sredi oblaka in je na goro stopil,
in je ondi bil stirdeset dni in štirdeset noči.

5. Mladenčev, t. j. pervorojencev, ker namreč posebno du-
hovstvo Levitov še ni bilo vstanovljeno. Glej. zgor. 19, 22.

8. To je kri zaveze ....  t. j. z njo zavezo med vami in
Kogom storjeno, tako rekoč, zapečatim. Ta kri je bila predpodoba
Jezusove kervi in novega zakona. Mat. 26, 28.

9. Po storjeni in s kervjo uterjeni zavezi so šli vsi tisti na
goro, kterim je bil Gospod zapovedal v. 1.

10. Vidili so Boga narberž u človeški in prekrasni podobi.

11. Pri življenju so ostali, so jedli in pili, in nič žalega se
jim ni primerilo; sicer je moral umreti, kdor je Boga u obličje
v ‘dil. V. Mos. 5, 24.

64

Druge Mosesove bukve.

12. Moses ostane na višjem verhu gore, božjih povelj pri- 1
čakovaje.

16. Bog je luč in studenec svetlobe; oblak tukaj njegovo ne- j
zapopadljivost pomeni.

18. Skoz oblak pride Moses na razsvetljen verh gore. — U
kratkem bi bil Bog Mosesu lahko vse povedal, vender ga 40 dni *

in noči pri sebi obderži, gotovo zato, da bi bil s tem svoje za¬
povedi imenitniše storil, in Mosesu s tem prijaznim ravnanjem pri \
ljudstvu še veči spoštovanje pridobil. j

Poglavje XXV.

Bog Mosesu zapove, da naj vsak Israelc k izdelanju snidnice kaj donese;
obstojne dele snidnice mu natanjko imenuje; skrinja zaveze, kerubi, miza,
kruhi in zlate posode, svečnik.

1

1!

2'

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Povej Israelskim otrokom, da mi novino darujejo; od
vsacega človeka, ki jo radovoljno daruje, jo vzemite.
Spod. 35, 5.

3. Jemljite pa tele reči: zlato, srebro iu rudo,

4. Višnjevo in karmazinasto svilo ,in dvakrat omočen šker-
lat, tančico, kozje dlake,

5. Rudečkaste ovnove in jazbicove kože, in les sitim

(akacjevi les), _

6. Olje u napravo svetil, dišave za mazilo in kadilo le¬
pega duha.

7. Kamne onikse, in žlahtne kamne u olepsanje za efod
(plajs-nadramuik) in za hošen (napersnik).

8. In naj mi naredijo svetiše, in bom u sredi med njimi
prebival:

9. Natajuko po podobi šotora, kterega ti bom pokazal, iu
vsili posod k njegovi službi, in tako ga naredite:
Hebr. 9, 2.

10. Skrinjo iz akacjevega lesa zložite, in njena dolgost
naj bo dva komolca in pol, širokost poldrugi komolc,
visokost ravno tako poldrugi komolc.

11. In pozlači jo z nar čistejšim zlatom znotraj in zunaj,
in okoli in okoli zgoraj zlati krožnik naredi;

12. In štiri zlate roče pristavi na čveterih voglih skrinje,
dva roča naj bota na eni strani in dva na uni.

2

2 :

2;

24

2 :

21

2 ,

21

2 «

31

3;

3 :

Poglavje XXV.

65

13. Naredi tudi nosila iz akacjevega lesa, in jih z  zlatom
prevleci.

14. In vtakni jih skozi roče, ki so na straneh skrinje, da se
bo na njih nosila.

15. Nosila naj bodo zmerej u ročeh, in naj se nikdar iz njih
ne potegnejo.

16. U to skrinjo položi postavo, ki ti jo bom dal.

17. Naredi tudi pokrov iz nar čistejšega zlata, dva komolca
in pol naj bo njegova dolgost, in en komolc in pol
si ro kost.

18. Tudi dva iz zlata skovana keruba naredi na obeh koncih
pokrova.

19. En kerub naj bo na eni strani in eden na drugi.

20. Obe strani pokrova naj s sprostertimi perutami krijeta in
spravo pokrijeta, in naj se sproti gledata z obličjem u po¬
krov obernjena, s kterini bo skrinja pokrita.

21. U leto položi postavo, ktero ti bom dal.

22. Od tam bom zapovedoval in govoril k tebi verh pokrova,
in iz srede dveh kerubov, ki bota nad skrinjo postave,
vse, kar bom Israelskiin otrokom po tebi ukazal.

23. Tudi mizo naredi iz akacjevega lesa dva komolca dolgo,
komolc široko, in poldrugi komolc visoko.

24. In jo pozlači z nar čistejšim zlatom, in okoli nje zlat rob
naredi,

25. In zrezan stili perste visok okrajek, in okoli tega drug
zlat rob.

26. Pripravi tudi stili zlate roče, in jih postavi na štiri vogle
te mize, na vsako nogo enega.

27. Pod okrajkom naj bodo zlati roči, da se nosila skozi nje
vtaknejo, in se bo miza nositi mogla.

28. Tudi te nosila naredi iz akacjevega lesa, iii jih z 'zlatom
okovaj, da se bo miza na njih nosila.

29. Pripravi tudi sklade, čaše, kadilnice in kozarce, u kterih
se bodo pitni darovi darovali, iz nar čistejšega zlata.

30. In na to miso pokladaj gledne kruhe, da naj bodo pred
mojim obličjem vselej.

31. Naredi tudi svečnik iz nar čistejšega kovanega zlata, nje¬
govo stalo in rogle, skledice, krožnice in lilie iz njega
se prostirajoče.

32. Sest roglov naj moli od strani, trije od ene strani in trije
od druge.

Moseaove bukve.

5

66

Druge Mosesove bukve.

33. Na vsakem roglu naj bodo tri skledice orehove podobe,
zraven krožnica in lilia; ravno tako tri skledice orehove
podobe na drugem roglu, in zraven krožnica in lilia. Tako
naj bo šest roglov zdelanih, kteri iz stala mole.

34. Na svečniku pa naj bodo štiri skledice orehove podobe,
in pri vsaki krožnice in lilie.

35. Krožnice naj bodo na treh krajih po ena pod dvema ro-
gloma, kterili vkup bo šest, ki iz enega stala mole.

36. Krožnice tedaj in rogli, ki iz njega mole, vsi naj bodo iz
nar čistejšega kovanega zlata.

37. Napravi tudi sedem svetilnic, in jih postavi na svečnik,
da sproti svetijo.

38. Tudi vsekalniki in s čimur se otriuki gasijo, naj bodo iz
nar čistejšega zlata.

39. Vsa teža svečnika z vsimi njegovimi posodami naj znese
en talent nar čistejšega zlata.

40. Gledaj, da vse storiš po podobi, ki ti je bila n; gori po¬
kazana. Hebr. 8, 5. Apost. dj. 7, 44.

2. No v in o, t. j. perve darove za službo božjo in za izdelanje
snidnega šotora.

4. Ker so volno in potem tudi volnate niti barvali, od tod se
zove dvakrat omočen  škerlat; tančica  je bila iz bele pavole
(laške volne).

7. e f o d, li o š e n glej spodaj p. 28.

8. Sveti  še,  t. j. sveti šotor za božjo službo.

10. Hebrejski komolc ali vatel je segel od komolca do rame
in je meril štiri dlane ali dober čevelj.

15. Zavolj svetosti se skrinja zaveze ni smela ne na rokali
nositi, ne voziti, in cIo Leviti se je niso smeli gole dotakniti, zato
so morale nosila vedno u ročeh biti.

16. Postavo,  na dveh kamnitnih tablah zapisano.

18. Kerubi  (glej I. Mos. 3, 24.) so bili živa podoba božje
vsegamogočnosti in visokosti.

31. T. j. celi svečnik z vsim svojim kinčem naj bo tako umetno
zdelan, kakor da bi bil iz celega zlit.

34. Na svečniku t. j. na njegovem sialu.

37. Sedem  svetilnic, t. j. na vsaki rogel eno, in na stalu eno.

39. En talent je bilo okoli 4397 cekinov,

40. Vsa ta zunajna blišeča naprava u svetišu, ki jo Bog tukaj  z&-
poveduje, ima namen, pri ljudstvu notrajni strah in spoštovanje do Boga.
njih kralja, zbujati.

Poglavje XXVI.

67

Poglavje XXVI.

Snidni šotor ali snidnica z vsimi svojimi raznimi deli se popisuje.

1. Snidnico pa takole naredi: Napravi deset pertov iz suka¬
ne tančice, iz višnjeve in karmazinaste svile, in iz dva¬
krat omočenega škerlata, lepo pisanih šivanega dela.

2. Dolgost enega perta naj bo osem in dvajset komolcov, ši-
rokost naj bo štiri komolce. Vsi perti imajo ene mere biti.

3. Pet pertov naj se vkupej zveže, in ravno tako naj se tudi
družili pet vkupej derži.

4. Na straneh in konceh pertov naredi penklje iz višnjeve
svile, da se bodo mogli zvezati.

5. Petdeset penkelj naj ima sleherni pert na obeh straneh
tako všitih, da se ena drugi vda, in da je vstani ena
drugo doseči.

6. Naredi tudi petdeset zlatih kaveljnov, s kterimi naj se
perti vkupej spenejo, da en šotor postane.

7. Naredi tudi enajst plaht iz kozjih dlak, streho snidnice
pokriti.

8. Ena plahta naj bo trideset komolcov dolga, in štiri široka;
vse plahte imajo ene mere biti.

9. Pet plaht od teh vkupej skleni, in družili šest tako vkupej
zveži, da šesto plahto spredej na strehi u dve gibi deneš.

10. Naredi tudi petdeset penkelj na robi ene plahte, da se
more ena z drugo vkupej djati, in petdeset penkelj na robi
druge plahte, da se je vstani s to drugo zvezati.

11. Naredi tudi petdeset bronastih zaklepov, s kterimi naj se
penklje zapno, da bo iz vsili eno zagrinjalo.

12. Kar pa od plaht, ktere se za streho napravijo, od več
ostane, to je, eno plahto, ktera je od več pokrij z njeno
polovico zadni konec snidnice.

13. Komolc plahte naj na eni, in komolc na drugi doli visi,
kar od dolgosti plaht čez ostane, naj obe strani snidnice
pokrije.

14. Naredi tudi še drugo zagrinjalo iz rudečkastih ovnovih
kož za streho, in čez to zopet drugo zagrinjalo iz jazbi-
covih kož.

15. Naredi tudi stoječih desk iz lesa sitim za snidnico.

16. In vsaka naj bo deset komolcov dolga, in poldrugi široka,

* K

68 Druge Mosesove bukve.

17. Na straneh vsake deske naj bota dva špunta, po kterih se
deska deski prileže, in tako naj bodo vse deske na¬
rejene.

18. In dvajset naj jih bo na južni strani, ki proti jugu gleda.

19. Vlij za nje stirdeset srebernih podlag tako, da dve pod¬
lagi pod vsako desko na dveh voglih pridete.

20. Tudi na drugi strani snidnice, ktera proti severju leži, naj
dvajset desk bo,

21. Ktere naj tudi stirdeset srebernih podlag imajo; pod vsako
desko naj se dve podlagi denete.

22. Na zahodni strani snidnice pa sest desk naredi,

23. In spet se dve drugi, da se zadi za snidnico na vogle po¬
stavite.

24. In naj bodo vkupej zložene od spodaj do zgoraj, in ena
sama vez naj vse vkupej derži. Te dve deski, ki na vogle
pridete, naj ravno tako ena vez vkupaj derži.

25. In vsili desk vkupaj bo osem, njih srebernih podlag šest¬
najst, za vsako desko dve podlagi.

26. Naredi tudi pet zapahov iz lesa sitim, da naj deske na
eni strani snidnice vkupaj deržijo,

27. In pet drugih na drugi strani, in še toliko družili proti za¬
hodni strani;

28. In naj se po sredi desk od enega do druzega konca
vtaknejo.

29. Deske pa z zlatom prevleci, in u nje zlate roče vlij, skozi
ktere zapahi gredo in deske vkupaj derže; tudi zapahe z
zlatom prevleci.

30. Tako stori snidnico po podobi, ki ti je bila na gori po¬
kazana.

31. Naredi tudi zagrinjalo iz višnjeve in karmazinaste svile,
in iz dvakrat omočenega škerlata, in iz sukane tančice,
ki naj lepo pisano in šivano bo.

32. In to obesi na štiri stebre iz lesa šitim, ki naj tudi pozla¬
čeni bodo in zlate kaveljne, pa sreberne podlage imajo.

33. Zagrinjalo pa naj se u roče dene, in za njim postavi
skrinjo zaveze, in ono naj tudi svetiše od nar svetej¬
šega loči.

34. U nar svetejši kraj postavi tudi tron ali prestol milosti
nad skrinjo zaveze;

35. Mizo pa zunaj zagrinjala, in mizi nasproti svečnik na južni
strani snidnice; zakaj miza naj stoji na severni strani.

Poglavje XXVII.

69

36. Naredi tudi zagrinjalo pri vratih snidnice iz višnjeve in
iz dvakrat omočenega skerlata, in iz sukane tančice, lepo
pisano šivanega dela.

37. In pet stebrov iz lesa sitim z zlatom prevleci, na njih naj
bo zagrinjalo viselo, in njih kaveljni naj bodo iz zlata,
podlage pa iz brona.

1. Snidni šotor je bil na štiri vogle podolgama, na treli straneh z
deskami obdan, čez ktere je predrago zagrinjalo viselo, in čez to za¬
grinjalo so še tri druge sprosterli; notrajni prostor pa je bil razdeljen
u svetiše in u presveto,

3. Iz vsili deset pertov sta se dva velika zagrinjala naredila, ker
sojih pet in pet vkup sošili.

7.  S plahtami iz kozjih dlak se je pervo nar dražje zagrinjalo
pokrilo.

9. Spredaj na strehi, t. j. pri vratih, naj se u dve gibi dene, t. j.
zavihne.

12. Ta odeja vkup speta je imela 44 komolcov po širokosti, ker
je iz enajst plah sošita bila, in sleherna plahta je bila štiri komolce
široka; ker je pa perva ali spodnja predraga odeja le samo 40 komol¬
cov široka bila, in tukaj omenjena odeja 44 komolcov široka, je čez
pervo veržena bila in jo je pokrila tako, da so štirji komolci od več
bili, zatoraj so jo na to vižo čez pervo nar dražjo odejo ali zagrinjalo
vergli. da sta dva komolca od nje zadaj čez pervo doli visela, dva pa
od spredaj, vender tako da so ju zavihnili, in je s pervo odejo enake mere
po širokosti bila.

15—22. Te verste si tako misli: deske so podolgama u podlage
postavili; vsaka deska je spodaj imela dva zatika (čepa), vsaka podlaga
pa eno luknjo; toraj je vsaka deska z zatikoma u dveh podlagah tičala.
In da bi tako postavljene deske ne razpadle, ampak se ena druge
terdno deržale, so spodaj, u sredi in pri verhi okrogle klepe imele,
skoz ktere so zapahe djali; tako je bila terdna stena.

23. Ravno tako zložena in terdna stena je tudi od zadaj proti
solčnem zahodu, kije iz osem desk obstala, oskerbljena bila.

31. Zagrinjalo, ktero je sveto od presvetega ločilo , je bilo prav
lepega dela s podobami kerubov okinčano.

Poglavje XXVII.

Žgavni altar, dvor snidnice, olje za svečnik ali lampo.

1. Naredi tudi altar iz  lesa sitim, kteri naj bo pet komolcov
dolg, in ravno toliko širok, to je, enako štirivogeljnat, in
tri komolce visok.

70

Druge Mosesove bukve,

2. Na njegovih štirih voglih pa naj bodo rogovi, in ga z
medenino prevleci.

3. In naredi k njegovi potrebi verčev za pobiranje pepela,
klešč in vilec in ponev za žerjavco; vse te posode iz
brona naredi.

4. In rešetko iz brona enako mreži, na ktere štirih voglih
naj bodo štirji obročki bronasti.

5. Postavi jih pod rob altaija, in rešetka naj seže do srede
altarja.

6. Naredi tudi dve nosili za altar iz lesa sitim, in ju z
bronom prevleci.

7. In ju vtakni skozi kroge, da bota na obeh straneh altarja
za prenašanje.

8. Altar pa naj ne bo napolnjen, ampak od znotraj prazen
in votel, kakor ti je bilo na gori pokazano.

9. Naredi tudi predvor snidniee, na kterega južni strani proti
poldnevu naj bodo perti iz sukane tančice; po dolgosti naj
ima ena stran sto komolcov.

10. In dvajset stebrov z ravno toliko podlagami iz brona, ki
naj sreberne kaveljne s svojimi izrisi imajo.

11. Ravno tako naj bodo na severni strani perti sto komol¬
cov po dolgem, dvajset stebrov in ravno toliko bronče-
nih podlag, in njih kaveljni s svojimi izrisi naj bodo
sreberni.

12. Na širokosti predvora pa, ki gleda proti zahodu, naj
bodo petdeset komolcov dolgi perti, deset stebrov in
ravno toliko podlag.

13. Tudi tista širokost predvora, ki gleda proti izhodu, naj
ima petdeset komolcov.

14. Tedaj naj bodo perti petnajst komolcov dolgi na eni strani,
trije stebri in ravno toliko podlag.

15. In na drugi strani naj bodo tudi perti petnajst komolcov
dolgi, trije stebri, in ravno toliko podlag.

16. Pri vratih predvora pa naj bo pert ali zagrinjalo dvajset
komolcov dolg iz višnjeve in karmazinaste svile, iz dva¬
krat omočenega škerlata, in iz sukane tančice, lepo pisan
šivanega dela, ki ima štiri stebre s tolikšnimi pod¬
lagami imeti.

17. Vsi stebri predvora okoli in okoli naj bodo s srebrom
prevlečeni, s srebernimi kaveljni in bronastimi pod¬
lagami.

Poglavje xxvnr.

71

18. Predvor naj po dolgosti sto komolcov, in po širokosti petde¬
set komolcov obseže, visok naj bo petdeset komolcov; in za¬
grinjalo ali pert naj bo iz sukane tančice in podlage iz brona.

19. Vse posode suidnice za vse potrebe in šege, tudi njene in
predvorne količe iz brona naredi.

20. Zapovej Israelskim otrokom, da ti prineso nar čistejšega
olja od oljknih dreves, z dregnikom stolčenega, naj bi
lampa ali luč vedno gorela

21. U snidnici zaveze, zunaj zagrinjala, ki visi pred zavezo.
In Aron in njegovi sinovi naj jo oskerbe, da pred Gospo¬
dom gori noter do jutra. To naj bo večna služba med
Israeiovimi otroci od enega do druzega roda naprej.

1. Glej spod. pogl. 38, tukaj se ume altar za žgavne darove,
ki je bil zunaj strehe šotora pod milim nebom. Oba altarja po du-
hovsko pomenita Jezusov križ, in altar nove zaveze.

2. Rogovi so bili podoba moči in zavetja, ki se sme od altarja
pričakovati.

3. Vilice, da so meso iz loncev jemali.

5. Rešetka ali mreža je od srede altarja krog in krog do tal
segla, naj bi se golega altarja ne dotikovali. Pod altar so kri za¬
klanih darivnih žival razlivali, kar je ni bilo k službi treba, ker kri
je bila Bogu posvečena in je niso smeli vživati.

7. Kej zgoraj nad mrežo so bili krogi (rinke) na obeh straneh
altarja, skozi ktere so nosila za prenašanje vtikali.

9. Predvor  je bil kraj okoli snidnice brez strehe s stebri in
podlagami obdan, iz kterih so perti namesto zida viseli; celi tako
ograjen kraj se je zovel snidni šotor.

10. Stebri so zgoraj kavelj  ne  imeli, skozi ktere so tiste palice
ali preklice djali, ki so perti na njih pripeti bili. Podlage  so bile
u zemljo zabite, in na-nje so perte tudi spodaj privezali, da jih
veter ni mogel vzdigovati.

20. Olje iz olivk stolčeno  je veliko boljše, kakor iztiskano
(prešano). Naj bi lampa ali luč vedno  gorela.

Poglavje XXVIII.

Duhovno oblačilo Arona in njegovih sinov.

1. Vzemi tudi k sebi Arona svojega brata z njegovimi sinovi
zmed Israelskili otrok, naj mi duhovsko službo opravljajo;
Arona, Nadaba, Abiha, Elazara in Itamara.

72

Druge Mosesove bukve.

2. la napravi svojemu bratu Aromi sveto oblačilo u čast in
lepoto.

3. Govori z vsimi umetniki, ktere sim z duhom umetnosti na¬
polnil, naj Aromi oblačila navede, u kterili bo on, ko bo
posvečen, meni služil.

4. Te pa naj bodo oblačila, kijih imajo narediti; hošen (na-
persnik), efod (nadramnik), meil (plajš), spodno suknjo, |
vosko perteno suknjico, duhovsko kapo in opasilo. Naj
narede svete oblačila tvojemu bratu Aronu in njegovim
sinovom, da bodo meni duhovno službo opravljali.

5. In naj vzamejo zlata, višnjeve in karmazinaste svile, in
dvakrat omočenega skerlata in tančice.

6. Narede naj pa nadramnik iz zlata, iz višnjeve in karma-
ziuaste svile, in dvakrat omočenega skerlata in iz sukane
tančice, lepo pisano delo.

7. Naj ima dva konca, od zgoraj na obeh straneh vkupaj so-
stavljena, da se zapne.

8. Naj bo tkanje in celo delo pisano, iz zlata, in iz višnjeve
in karmazinaste svile, iz dvakrat omočenega skerlata, in
iz sukane tančice.

9. In vzemi dva onihova kamna, in vreži va-nju imena Israe-
lovih otrok.

v

10. Sest imen u en in sest ostalih imen u drugi kamen po ver- i
sti njih rojstva.

11. Po umetnosti, kakor se kamni in pečati (biseri) vrezvajo,
daj imena Israelovih otrok va-nju vrezati, in ju u zlato
vdelati in z njim okovati.

12. In ju deni na obe strani liadramnika u spomin Israelskim
otrokom. In Aron bo njih imena nosil na obeh ramah preti
Gospodom zavolj spomina.

13. Tudi naredi zapone iz zlata.

14. In dve verižici iz nar čistejšega zlata, ki se vkupaj deržite,
in ju u zapone utakni.

15. Naredi tudi napersnik sodbe lepo pisan po tkanju nad-
ramnika iz zlata, iz višnjeve in karmazinaste svile, h
dvakrat omočenega skerlata in iz sukane tančice.

16. Naj bo stirivogeljnat in u dve gibi, eno ped dolg in širok.

17. In uloži u njega štiri verste kamnov, u pervi versti naj bo
kamen sardi, topazi in smaragd,

18. U drugi versti: karbunkul, safir in jahalom (jaspis),

19. U tretji: liguri, ahat in ametist,

2

2

2

2

2

2

2

2

2

2

3

3

3

3

3

3

Poglavje XXVIII.

73

20. U četerti: krizolit, ouiks in beril; vsi po versti naj bodo z
zlatom okovani.

21. In naj nosijo imena Israelovih otrok; po dvanajsterih ime¬
nih naj bodo zrezani, slehern kamen po imenu enega dva¬
najsterih rodov.

22. Na uapersniki naredi verižici, ki se vkopaj deržite, iz nar
čistejšega zlata.

23. In dve zlati krožici, ki ju verh obeh strani napersnika
pripni.

24. In deni zlate verižici u krožici, ki ste na njegovih robih.

25. In konce teh verižic na une dve zaponi pripni, ki ste na
obeh straneh nadramnika tje proti napersniku.

26. Naredi tudi dve zlati krožici, in ju konec napersnika, na
dva spodna vogla pripni, ki sta proti nadramniku, u nje¬
govo zadno stran obernjena.

27. Tude dve druge zlate krožici naredi, in ju postavi na obe
strani nadramnika, nižji proti spodnemu zaklepu, da se
nadramniku prileže,

28. In da se napersnik s svojima krožicama h krožicama nad¬
ramnika z višnjevim trakom priveže, da se oboje dobro
sklene, in da se napersnik od nadramnika ne odveže.

29. In A ron naj bo imena Israelskih otrok u napersniku sodbe
na svojih persih nosil, kadar bo u svetise sel, u večni
spomin pred Gospodom.

30. Deni pa u napersnik urim in turnim (uk in resnico), ki naj
bota na Aronovih persih, kadar gre pred Gospoda, in bo
vedno nosil sodbo Israelovih otrok na svojih persih pred
Gospodovim obličejem.

31. Pod nadramnik naredi celo suknjo iz višnjeve svile,

32. Ki naj bo od zgoraj na sredi odperta, in naj tkani robec
krog in krog ima, kakor se na koncih druge oblačila za¬
robijo, da se kmalo lie razterga.

33. Spodaj pa pri nogah te suknje napravi krog in krog, ka¬
kor granatne jabelka iz višnjeve in karmaziuaste svile, in
iz dvakrat oinočenega škerlata, in sem ter tje naj bodo
zvončki vmes.

34. Tako da se zlati zvonček in granatno jabelko, in spet
drugi zlati zvonček in granatuo jabelko versti.

35. To oblačilo naj Aron ima pri opravilu službe, da se žven-
klanje sliši, kadar not in vun iz svetisa gre pred Gospo¬
dovim obličjem, in da ne umerje.

74

Druge Mosesove bukve.

36. Naredi tudi načelnik iz. nar čistejšega zlata, in zreži u
njega po umetnosti kamnoreza: Gospodu posvečeno.

37. In ga bos z višnjevim trakom privezal, in naj bo na du-
liovski kapi,

38. Ki je na čeli velikega duhovna. In Aron bo nosil pre¬
grehe vsega tega, kar so Israelovi otroci darovali in po¬
svetili, u vsili posvečenih rečeh in darilih. Načelnik pa
naj vedno na njegovem čelu bo, da jim bo Bog milostljiv.

39. Tudi naredi spodnjo suknjo iz tančice, in duhovsko kapo
iz tančice, opasilo pa iz šivanega dela.

40. Dalje Aronovim sinovom napravi platnene suknje, opasila
in duhovske kape u čast in lepoto.

41. Z  vsiin teni Arona svojega brata in njegove sinove z njim
vred obleci. In vsim roke pomazili in jih posveči, da
meni duhovsko službo opravljajo.

42. Iu naredi jim platnene hlače, da pokrijejo nagoto mesa od
ledja do stegen.

43. In naj se jih Aron in njegovi sinovi poslužijo, kadar poj¬
dejo u snidnico zaveze, ali kadar se altarju bližajo, u
svetišu službo opravljat, da se ne pregrese in ne umerjejo.
To naj bo večna postava za Arona in za.njegov zarod
za njim.

1. Tukaj so Aronovi sinovi z lastnimi imeni zapisani.

2. Oblačila  za sleherno duhovsko opravilo.

6. Efod  (nadramnik) je bilo praznično oblačilo velikega du¬
hovna iz dveh delov, ena polovica je spredaj ena zadaj doli visela,
obe ste bile s penkljami na ramah zvezane; bil je efod  brez roka¬
vov in je do stegen segel.

9. Imena:  dvanajsterih Israelovih rodov.

12. Po duhovsko tudi dušni pastir imena svojih podložnih nosi
na svojih ramah, ker mora za nje skerbeti in moliti za odpušenje
njih grehov.

15. Napersnik sodbe,  ker brez njega dohoven u imenitni
reči ni soditi smel. Bil je žepu enak in spredaj na nadramnik pri¬
vezan; razun štirih verst drazih kamnov, ki so ga kinčali (v 17—20)
je bila u njem tudi sveta srečka, t. j. trije kamni, eden z napisom
da, ja, drugi z nap. ne, tretji brez napisa; kterega teh je vel. duh-
pri sodbi z roko vun prinesel, je za Gospodov odgovor veljal.

17—21. Dvanajst drazih kamnov z imeni na napersniku je bilo
predpodoba 12 členov vere in 12 apostolov.

31. Pod nadramnikom je veliki duhoven nosil suknjo z rokavi,
ki je bila v  do kolen.

35. Zvenkljanje z zvončki, ki je bilo pod smertjo zapovedano,
pomeni glas apostolov, ki je šel po vsem svetu.

Poglavje XXIX.

75

38. Aron je bil Gospodu posvečen, in zavolj njega je Bog
odpustil pregrehe onih, ki niso kje prav darovali.

39. Spodnja tesnejša suknja je bila na golem životu kakor naša
srajca, je tudi rokave imela, in do gležna segla. Duhovska kapa
je bila čalmu-turbanu enaka.

Poglavje XXIX.

Kako so se duhovni posvečeali. Bog obljubi, s svojo milostjo u snidniei ostati.

1. Tudi to imaš storiti, da se meni za duhovne posvetijo:
Vzemi teleta iz črede, in dva ovna brez madeža (ali
pogreška).

2. In opresuih kruhov in pogače brez kvasa, ki je z oljem
omesena in opresuih mliucov z oljem pomazanih ; vse to
napravi iz pšenične moke.

3. In jih u jerbas položene daruj, tudi teleta in oba ovna.

4. Arona pa njegove sinove postavi pred vrata k snidniei
zaveze. In potem ko boš očeta in njegove sinove z
vodo umil,

5. Obleci Arona z njegovimi oblačili, to je, s platneno in
spodno suknjo, z nadraninikom in napersnikom, ki ga
s pasilotn prepasaj.

6. Postavi mu duhovsko kapo na glavo, in sveti načelnik
na kapo,

7 .  In vlij maziljuega olja na njegovo glavo, in na to vižo naj
bo posvečen.

8. Tudi njegove sinove zraven vzemi, in jih s platnenimi
suknjami obleci in s pasilom prepasaj.

9. Namreč Arona in njegove sinove, in jim duliovske kape
na glavo deni, in oni bodo moji duhovni po večni postavi.
Potem, ko boš njih roke posvetil,

10. Pripelji tudi tele pred snidnico zaveze. In Aron in nje¬
govi sinovi naj roke na njegovo glavo položijo

H. In zakoli ga pred Gospodovim obličjem zraven vrat pri
snidniei zaveze,

12. In vzemi od kervi teleta, in pomaži z njo rogove altarja
s svojim perstom, drugo kri pa spodaj okoli njegovega
stališa zlij.

76

Druge Mosesove bukve.

13. Vzemi tudi vso mašobo, ktera drob pokriva, in pečico od
jeter, in oboje ledice in mast, ki se ju derži, in prinesi
žgavni dar na altarji.

14. Meso teleta pa, kožo in blato zunaj šotora sožgi, zato
ker je dar za greli.

15. Vzemi tudi enega ovna, na kterega glavo naj Aron in
njegova sinova roke polože.

16. In ko ga boš zaklal, vzemi od njegove kervi, in jo krog
altarja izlij.

17. Ovna pa na kose razsekaj, njegov drob in noge omij,
in jih na razsekano meso in na njegovo glavo položi.

18. In daruj celega ovna na altarju u žgaven dar, to je
dar Gospodu, nar prijetniši duh žgavnega dara Go¬
spodu u čast.

19. Vzemi tudi druzega ovna, na kterega glavo naj Aron
in njegovi sinovi roke polože.

20. Ko ga boš zaklal, vzemi od njegove kervi in z njo
pomaži mečico desnega ušesa Arona in njegovih sinov,
in pavce njih desne roke in noge, in kri krog altarja

iaI 'j- .

21. Vzemi tudi od kervi, ki je na altarji, in od maziljnega
olja, in poškropi Arona in njegove oblačila, njegove
sinove in njih oblačila. In kadar bodo oni in njih obla¬
čila posvečeni,

22. Vzemi mast od ovna, in rep in tnašobo, ktera drob
pokriva, in pečico od jeter, in oboje ledice, in mašo-
bo, ki je na njih, in desno pleče, zato ker je oven
posvečevanja.

23. Tudi hlebček kruha, eno pogačo z oljem pokropljeno,
in en mline iz jerbasa opresnih kruhov, ki je pred
obličjem Gospoda postavljen.

24. In deni vse to Aronu in njegovim sinovom u roke, in jih
posveti, to pred Gospodom povzdigovaje.

25. Potem spet vse to iz njih rok vzemi, in sožgi na altarji «
žgaven dar, u nar prijetniši duh pred obličjem Gospoda,
zakaj to je njegov dar.

26. Vzemi tudi persi od ovna, s kterimi je bil Aron posvečen,
in jih povzdigovaje pred Gospodom posveti, in naj bodo
tvoj del.

27. Posveti tudi posvečene persi in pleče, ki siga od ovna
odločil,

Poglavje XXIX.

77

28. S kterim so bili Aron in njegovi sinovi posvečeni, in to
naj bo Aronov in njegovih sinov del po večni pravici od
Israelskih otrok; zakaj pervine so, in začetek njih miriv-
nib darov, ki jih Gospodu darujejo.

29. Sveto oblačilo pa, ki ga bo Aron nosil, naj imajo za njim
njegovi sinovi, da se u njem pomazilijo in se jim roke
posvetijo.

30. Sedem dni naj to oblačilo nosi on, kteri bo iz njegovih
sinov mesti njega veliki duhoven postavljen , in ki bo u
snidnico zaveze bodil, da bi služil u svetisu.

31. Ovna posvečevanja pa vzemi, in skuhaj njegovo meso na
svetem kraju.

32. In naj ga jedo Aron, in njegovi sinovi. Tudi kruhe, ki
so u jerbasu, naj jedo pred vratini pri snidnici zaveze,

33. Da bo spravni dar, in da bodo roke teh, ki darujejo, po¬
svečene. Ptujec ne sme od njih jesti, zato ker so sveti.

34. Ako pa od posvečenega mesa ali kruhov do jutra kaj
ostane, ostanke na ognju sožgi, ker so posvečeni.

35. Vse, kar sim ti zapovedal, nadAronoinin njegovimi sinovi
stori. Sedem dni njih roke posvečuj.

36. In vsaki dan u spravni dar za greh eno tele daruj.
In očisti altar, kadar spravni dar zakolješ, in ga u posve¬
čenje pomazili.

37. Sedem dni altar očišuj in posvečuj, in bo Presveto; sle¬
herni, ki se ga bo dotaknil, bo posvečen.

38. Kar pa na altar devaj, je to: dve leto stare jagnjeti, vsak
dan neprenehoma.

39. Eno jagnje zjutraj, in eno zvečer.

40. Deseti del pšenične moke s stolčenim oljem pokropljene,
ktero naj ima četerti del mere h in, in vina ravno te mere
u pitni dar daruj s pervim jagnjetom.

41. D rugo jagnje pa daruj na večer po šegi jutrajnega daro¬
vanja, in tako, kakor smo rekli, u prijetni duh.

42. To je žgavni dar Gospodu, ki naj se večno daruje u vaših
rodovinah pri vratih snidnice zaveze pred Gospodom, kjer
si bom izvolil, s teboj govoriti.

43. In ondi bom Ssraelskim otrokom zapovedoval, in altar naj
u mojo slavo posvečen bo.

44. Tudi hočem snidnico zaveze z altarjem vred, in Arona z
njegovimi sinovi posvetiti, da meni duhovsko službo oprav¬
ljajo.

78

Druge Mosesove bukve.

45. In bom n sredi Israelskih otrok prebival, in hočem njih
Bog biti.

46. In naj vedo, da sim jaz Gospod njih Bog, ki sim jih iz
Egiptovske dežele izpeljal, da bi med njimi prebival, jaz
sim Gospod njih Bog.

7. To je bilo samo pri velikem  duhovnu, da je bil s sv. oljem
tudi na glavi pomaziljen, drugi duhovni samo na rokah.

10. S pokladanjem rok na žival so svoje grehe spoznali, in da
ravno tisto smert zaslužijo, ktero je darivna žival preterpeti imela.

14. Žerlva za greh, glej Hebr. 13, 12 je bila z žgavnim da¬
rom sklenjena, zato ker je potrebno bilo, ne le za greh zadostiti,
ampak tudi nagnjenje vkrotiti, iz kterega greh pride, kako da so
darove razdelili in razločili, glej III. Mos. 1, 1.

20. Naj bi na tako vižo od nog do glave Gospodu vsi posve¬
čeni bili, in vse njemu u čast storili.

22. Drob in mašoba pomenita čutno poželjenje (Bazil).

24 in 26. Povzdigovanje teh darov spomni na povzdigovanj«
pri sv. masi.

27. Posvetiti  pomeni tukaj na stran djati.

31. Na sv. kraju,  t. j. u predvoru snidnicc,

33. Njih roke  so bile s tem posvečene,  da so se svetil
spravnih jedi dotaknili. P tuj ec, t. j. kteri ni iz Aronovega rodu.

35. Njih roke posvečuj: z darovi in z mazilenjem.

36. Altar naj bo naj pervo pomaziljen s sv. oljem in potem

37. očiševan s tem, da se spravni darovi na njem darujejo,
tako skozi sedem dni, na to bo altar posvečen,  u Hebr. svet.

39. Po duhovsko pomeni ju trajni  dar Kristusa, ki ga je «
obrezovanji, in večerni  dar, ki ga je na križu doprinesel, ravni
tako sv, mašo, ki se dan na dan daruje. Pravega kristjana vsak¬
danji dar ima biti jutrajna in večerna molitev.

40- Deseti  del  (od mere efa), t. j. okoli treh bokalov. H it
je meril okoli šest bokalov, toraj četerti  del poldrugi bokal. Pit®
dar se je okoli altarja izlil.

45. T. j. jim bom vedno pričujoč kot varh in dobrotnik.

Poglavje III.

Od kadilnega altarja. Koliko naj vsak k snidnid plača ob števni#
ljudstva. Od kotlene umivalnice. Od mazilnega olja in od kadila.

1. Naredi tudi altar k zažiganju kadila iz lesa sitim,

2. Kteri naj bo komolc dolg in komolc širok, to je, Štirn 0 '
gelnat, in dva komolca visok. Naj rogovi iz njega m°‘ e

Poglavje XXX.

79

3. In ga z nar čistejšim zlatom prevleci, ne le njegov roš,
ampak tudi njegove strani krog in krog in rogove. In
napravi mu zlato okrajnico krog in krog.

4. In pod okrajnico dva zlata obročka na obeh straneh , da
se nosila va-nju vtaknejo, in se altar da prenesti.

5. Tudi nosila naredi iz lesa sitim, in ju z zlatom prevleci.

6. Altar pa postavi pred zagrinjalo, ktero visi pred skrinjo
zaveze, pred trouom milosti, ki pokriva zavezo, kjer bom
s teboj govoril.

7. In na njem bo Aron zjutraj kadilo zažigal lepo dišeče.
Kadar bo lampe ali svetiinice popravljal, naj ga zažge.

8. In kadar jih bo zvečer napravljal, naj tudi to kadilo pred
Gospodom zažge na večno u vaših rodovinah.

9. Na njem ne darujte kadila, ktero bi bilo drugače naprav¬
ljeno, tudi jednega žgavnega in pitnega dara ne darujte.

10. In A ron naj enkrat u letu čez rogove taistega molitev
opravi u ltervi, ki je bila za greh darovana, in naj spravo
zadobiva u vaših rodovinah. To naj bo Presveto Gospodu.

11. In Gospodje Mosesu govoril rekoč:

12. Ko boš skupnino Israelskih otrok po šteilu imel, naj sle-
lieru da odkupnino za svojo dušo Gospodu, in se jim ne
bo nič hudega primerilo, ko se bodo prešteli.

13. Slehern pa, kteri u število pride, naj da pol šekla po
meri templa. Šekel ima dvajset vinaijev. Pol šekla naj
se daruje Gospodu.

14. Kdor od dvajsetega leta in čez u število pride, naj to od¬
kupnino odrajta.

lft. Premožni naj ne da več, in ubogi ne manj kot pol šekla.

16. Prejete dnarje, ki so jih Israelski otroci vkupaj zložili,
oberni u potrebo snidnice zaveze, da naj jim bo u spomin
pred Gospodom, in da njih dušam milostiv bode,

17. In Gospodje Mosesu govoril, rekoč:

18. Naredi tudi kotleno umivalnico z podlago vred za umi¬
vanje, in jo postavi med snidnico zaveze in med altar. In
ko se va-njo voda natoči,

19. Naj si z njo Aron in njegovi sinovi svoje roke in noge
umijejo,

20. Kadar bodo u snidnico zaveze šli, in hote k altarju pri¬
stopiti, na njem Gospodu kadilo darovat,

21. Da kje ne umerjejo. Leta postava naj bo večna za-nj in
za njegov zarod po nasledovanju.

80

Druge Mosesove bukve.

22. In Gospodje govoril Mosesu:

23. Rekoč: Vzemi dišav od nar boljše in žlahniše mire pet
sto šeklov, od cimeta pol toliko, to je dve sto in petdeset
šeklov.

24. Kazie pa pet sto šeklov po meri svetiša, oljknega olja
mero liin.

25. In naredi sveto mazilno olje, mazilo sostavljeno po umet¬
nosti mazilarja.

26. In pomazili z njim snidnico pričevanja in skrinjo zaveze.

27. In mizo z njenimi posodami, svečnik z njegovim orodjem,
altaija kadilnik.

28. In žgavnih darov in vso pripravo, ki se njih službe dotiče.

29. Vse to posveti in bo Presveto; kdor se tega dotakne, bo
posvečen.

30. Arona in njegove sinove pomazili, in jih posveti, da mi
duhovsko službo opravljajo.

31. Reci tudi Israelskim otrokom: Leto mazilno olje mi bodi
sveto u vaših rodovinah.

32. Človeško meso naj se z njim ne mazili, in po tej viži ne
delajte druzega, zakaj posvečeno je, in sveto naj vam bo.

33. Kteri človek koli bi tacega naredil in ptujcu dal, naj se
zmed ljudstva izžene.

34. In Gospodje Mosesu rekel: Vzemi si dišav, mire in oniha,
lepo dišečega galbana in nar čitejšega kadila, sleherno naj
bo enake teže.

35. In naredi kadila po umetnosti mazilaija, dobro zmešanega
čistega, ki bodi svetosti primerjeno.

36. In ko boš vse to u nar drobnejši prah stolkel, ga nekoliko
položi pred šotor pričevanja, tam, kjer se ti bom prikazal.
To kadilo vam bodi presveto.

37. Tako smešanega ne delajte u svojo potrebo, ker je sveto
Gospodu.

38. Kteri človek koli bi tacega naredil, da bi njegovega
duha vžival, naj pogine zmed svojega ljudstva.

2. Naj rogovi  mole: iz njegovih štirih voglov,

3. ros t. j. poveršina.

7. Aron,  zraven si misli: ali njegovi sinovi.

8. U vaših rodovinah,  t. j. od roda do roda pri mlajših.

9. Tudi jednega . . , ne darujte,  ker to je šlo na žgavnem
altarji.

Poglavje XXXI.

81

10. Aron naj enkrat u letu o velikem dnevu sprave altar, t. j.
Boga s kervjo spravi, in tako njegovi nasledniki od roda do roda.

12. Z odkupnino  so Boga za Gospoda življenja spoznali.

13. Kakor je bila za vsaktero reč pravična mera u svetišu
shranjena, po kteri so se ravnali, ravno tako tudi šekel, po kterega
ceni so se ravnati morali.

18. U predvoru je umivalnica stala.

19. Z bosimi nogami so službo opravljali.

23. Tisti sok,  ki sam od tebe iz germa mire teče, se nar
žlahnisa mira  zove.

24. Kazia,  dišeča skorja nekega indiskega drevesa.

33.. P tujcu,  t. j. takemu, ki ni duhoven.

34. Onih  je dišeča indijska ostriga (mušel), galban  je smola
sirskega germa.

36. Pred šotor,  u Hebr. pred postavo.

Poglavje XXXI.

Bog Mosesu dva umetnika imenuje, ki naj Šotor, in kar zraven gre, zde¬
lata, U sobotah naj se praznuje. Moses prejme kamnitne tabli postave.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Glej z imenom sim poklical Bezaleela, sinu Ura sina
Hura, iz rodu Juda.

3. In sim ga napolnil z bo jim duhom, z modrostjo in za-
stopnostjo in z umetnostjo u slehernem delu,

4. Da znajde, karkoli se umetno zdelati da iz zlata, srebra
in brona,

5. Iz marmora, in žlahnih kamnov in različnega lesa.

6. In dal sim mu tovarsa Oholiaba, sina Ahisamaka iz rodu
Dan. In sim serce vsili umetnikov z modrostjo pre-
vidil, da narede vse, kar sim tebi zapovedal:

7. Šotor zaveze in skrinjo pričevanja, in tron milosti, ki
je na nji, in vse posode šotora,

8. Tudi mizo in njene posode, nar čistejši svečnik z nje¬
govimi posodami, in altar za kadilni dar,

9. I„ za žgavni dar, in vse nju posode, umivalnico z njeno
podlago,

Svete oblačila u službo za Arona duhovna, iu za nje¬
gove sinove, da izpolnujejo svojo dolžnost u ,svetih
rečeh.

Mosssqt®  feukv#, ^

82

Drage Mosesove bukve.

11. Mazililo olje in kadilo iz dišav u svetisu, vse, kar sim
ti zapovedal, bodo naredili.

12. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

13. Govori Israelskitn otrokom in jim reci: Glejte, da mi
saboto praznujete; ker ona je znamnje med menoj in
vami za vse vase rodovine, da spoznate, da sim jaz
Gospod, ki vas posvečujem. Spredaj 20, 8. Eceh. 20, 13.

14. Praznujte mojo saboto, zakaj ona vam bodi sveta; kdor
jo oskruni, naj stnerti umerje; in kdor bi o taisti kaj
delal, naj se njegova duša iz srede njegovega ljud¬
stva potrebi.

15. Sest dni delajte, sedmi dan je sabota, počitek Gospodu
posvečen. Kdor bi ti dan kaj delal, naj umerje.

16. Naj praznujejo Israelovi otroci saboto, in jo obhajajo u
svojih rodovinah. To je večna zaveza

17. Med menoj in Israelovimi otroci in vedno znamnje.
Zakaj u šestih dneh je Gospod nebo in zemljo stvaril,
in je sedmi dan jenjal od dela.

18. In Gospod je Mosesu, ko je bil konec teh pogovorov
na gori Sinaj, dve kamnitne tabli pričevanja dal, i
božjim perstom zapisane.

6. Serce vsili umetnikov,  t. j. tistih, ki bodo tema dvema
pomagali, pod nju vodstvom delali.

14. Praznujte s a b o t o . . . t. j. nočem, da bi se to, kar sim zdaj
napovedoval, ob sabotah godilo. Naj umerj  e po sklepu sodnika.

18. T. j. ko je 40 dni in nočidoteklo, je Bog dal tabli p r i č e v anj a,
namreč deseterih zapoved. V. Mos. 9, 10. Z božjim perstom)
t. j. z božjo vsegamogočnostjo, glej spred. 8, 19. Luk. 11, 20.

Poglavje XXXII

Ljudstvo zlato tele moli. Moses na gori Boga prosi, naj prizanese,
iz gore pridši, tabli razbije , tele sozge, Arona pokrega, malikovavce po¬
mori, in spet za ljudstvo moli, naj mu Bog prizanese.

1. Ko je pa ljudstvo vidilo, da Moses oprezuje z gore
priti, se je k Aronu snidlo in reklo: Vzdigni se, na*
redi nam bogov, da pred nami gredo, ker ne vemo,
kaj se je primerilo Mosesu, njemu, ki nas je iz Egip'
tovske dežele izpeljal. Ap. d. j. 7, 40,

Poglavje XXXII.

83

2. In Aron jim je odgovoril. Vzemite zlatili uhanov iz
ušes svojih žen, sinov in svojih hčer, ter mi jih prinesite.

3. In ljudstvo je storilo, kar je bil ukazal, in je Aronu
prineslo uhanov.

4. Ko jih je prejel, jih je raztopil, ter iz njih zlil tele.
In so rekli: To so tvoji bogovi Israel, ki so te iz
Egiptovske dežele sprostili. p s . 105, 19,

5. Ko je bil Aron to vidil, je pred-nj altar postavil, in
je po oznanovavcu oklicati dal, rekoč: Jutri je praznik
Gospoda.

6. In ko so zjutraj vstali, so darovali žgavnih in miriv-
nih darov, in ljudstvo je sedlo jest in pit, ter so vstali
rajat. I. Kor. 10, 7 .

7 .  In Gospodje govoril Mosesu, rekoč: Pojdi, stopi z
gore doli, zakaj grešilo je tvoje ljudstvo, ktero si iz
Egiptovske dežele izpeljal, v. Mos. 9, 12.

8. Hitro so stopili s pota, kterega si jim pokazal , in so
si zlili tele, in so ga molili, in mu darovali, rekoč:
To so tvoji bogovi Israel, kteri so te izpeljali iz Egip¬
tovske dežele, hi.  Kralj. 12, 28.

9. In Gospod je spet rekel Mosesu: Vidim, da je to
ljudstvo terdovratno;

10. Pusti me, da se moja jeza vname nad njimi, in da jih
potrebim, in bom storil tebe u velik narod.

11. Moses pa je molil k Gospodu, svojemu Bogu, rekoč:
Gospod! zakaj se je tvoj serd vnel zoper tvoje ljud¬
stvo, ktero si izpeljal iz Epiptovske dežele z veliko
krepostjo in močno roko? Ps. 105, 23. IV. Mos. 14, 3.

12. Naj nikar ne reko Egipčani: Zvijačno jih je izpeljal,
da bi jih pomoril u gorah, in iztrebil iz zemlje; utolaži
se tvoja jeza, in bodi milostiv hudobii svojega ljudstva.

13. Spomni se Abrahama, Izaka in Israela, svojih hlapcev,
kterim si prisegel sam pri sebi rekoč: Namnožil bom vaš
zarod, kakor zvezde na nebu, in vso to deželo, od ktere
sim govoril, bom dal vašemu zarodu, in jo bote u lasti
imeli vekomaj. I. Mos. 12, 7 .

14. In Gospod seje dal potolažiti, in ni poslal svojemu ljud¬
stvu nesreče, od ktere je bil govoril.

15. In Moses je iz gore prišel, in u svoji roki nesel dve tabli
pričevanja, ki ste bile pisane na obeh straneh,

6  *

84 Druge Mosesove bukve.

16. In od božje roke zdelane; tudi pisanje je bilo va-nji od
Boga udobljeno.

17. In Josve, slišati hrup vpijočega ljudstva, je djal Mosesu:
Vpitje, kakor u boji, se sliši u šotori.

18. In on je odgovoril: Ni vpitje spodbadanja k boju, tudi ne
vpitje priganenja k begu, temuč glas pojočih slišim.

19. In ko se je bil šotoru približal, je ugledal tele in raja¬
nje; ter se je silno razserdil, in tabli iz rok vergel, in ju
razbil pod goro.

20. In je zgrabil tele, ki so ga bili naredili, ga je raztopil,
in u prah zdrobil, in stresil u vodo, in od tega piti dal
Israelovim otrokom.

21. In je rekel Aronu: Kaj ti je to ljudstvo storilo, da si mu
nar večo pregreho nakopal?

22. Aron je odgovoril: Ne jezi se, gospod moj! saj poznaš
to ljudstvo, daje k hudemu nagnjeno.

23. Rekli so mi: Naredi nam bogov, da pred nami gredo; ker
ne vemo, kaj seje primerilo Mosesu, njemu, ki nas je iz¬
peljal iz Egiptovske dežele.

24. In sim jim rekel: Kdo zmed vas ima zlata? Ter so ga
prinesli in mi dali; in sim ga vergel u ogenj, in prišlo
je vun to tele.

25. Ko je tedaj Moses vidil ljudstvo, da je razgoljeuo, (zakaj
Aron gaje bil zavolj sramote gnusobe slekel, in med so¬
vražnike nago postavil,)

26. Je Moses stopil med vrata šotora, in je djal: Kdor je
Gospodov, se k meni pridruži. In so se zbrali k njemu
vsi Levjevi mlajši, in jim je djal:

27. To pravi Gospod Israelski Bog: Opasaj se vsak mož z
mečem okoli svojega ledja, idite semtertje od vrat do vrat
po sredi šotora, in slehern umori svojega brata, prijatla
in bližnjega.

28. In Levjevi mlajši so po Mosesovi besedi storili, in tisti
dan je bilo okoli tri in dvajset jezerov ljudi pomorjenih.

29. In Moses je rekel: Dans ste svoje roke Bogu posvetili:
slehern nad sinom in nad bratom svojim, da se vam da
blagoslov.

30. Drugo jutro pa je Moses rekel ljudstvu: Grozno veliko
pregreho ste storili; gori pojdem k Gospodu, če ga bom
kje mogel sprositi za vašo hudobijo.

Poglavje XXXII.

85

31. In seje k Gospodu vernil, in rekel: Prosim, to ljudstvo
je grozno veliko pregreho storilo, in so si zlatih bogov
naredili; tedaj odpusti jim to hudobijo.

32. Ce pa ne, me zbrisi iz svojih bukev, ki sijih spisal.

33. Gospod muje odgovoril: Kdor se je zoper mene pregre¬
šil, tega bom iz svojih bukev zbrisal.

34. Ti pa idi in pelji to ljudstvo, kamor sim ti ukazal; moj
angelj pojde pred teboj. Jaz pa se bom na dan mase vanj a
maševal tudi zavolj tega greha.

35. Gospodje tedaj ljudstvo udaril zavolj pregresenja s tele¬
tom, kterega je bil Aron naredil.

1. Bogov, t.j. kakoršne smo u Egiptu imeli, da pred nami
gredo,  t. j. nas peljejo skoz pušavo.

2. Aron vse to od Israelcev terja, da bi jih od njih sklepa odvernil
(Avguštin), vender je s tem grešil, ker se jim ni nepogojno in na rav¬
nost vstavil.

3. Aron je bil toraj prisiljen, jim po volji storiti.

4. T e I e jim je bilo namesti vola, ki so ga Egipčani častili, in mu
je bilo ap i s ime.

6. t. j. veselili so se, rajali in noreli kakor ajdi krog svojih malikov.

19. Moses jetablirazbil  — po božji volji u predpodobo, da bo
ob svojem času konec starega zakona, in pride nov zakon.

20. Moses je teletovo podlago sterl, tele raztopil in u zlati prah
spilil in ga piti dal, naj bi ljudstvo spoznalo , kako vender za nič je tak
bog, tak malik, ki se tako zdrobiti in uničiti da. Job. 5, 16.

25. Ra zg olj en o , t. j. zavolj greha od Boga zapušeno, med
sovražnike, ki se jih brez Boga niso bili vstani vbraniti, razkropljeno
in osramoteno.

26 Kdor je G o s p o d o v, t. j. kdor se za Gospodovo čast hoče
potegniti, in jo braniti.

27. T. j. slehern naj pobije vse tiste, ki se še vedno terdovratno
malikovanja derže, ako bi mu ravno nar bližja žlahta bili.

28. U Hebr. o k o I i t r eh j e ze r o v mož.  Sv. Jeronim u svoji
Vulgati je I. Kor. 10, 6 — 8 po zmoti od češenja teleta umel, namest od
zapeljanja Moabiških hčer. IV. Mos. 25, 9.

29. T. j. Ker elo svojim sinovom in bratom niste prizanesli, ste
božjo voljo popolnoma spolnili.

32. Izbriši me iz svojih bukev:  Izvoljeni bi se radi, ako bi mo¬
goče bilo, elo svojemu izveličanju odrekli, ako bi s tem zamogli srečo
duš in čast božjo pomnožiti. Rimlj 9, 3. (Krizost.)

35. Gospodje ljudstvo udaril,  t.j. koj takrat in pozneje.

86

Druge Mosesove bukve.

Poglavje XXXIII.

Bog ljudstvu žuga, da ga ne bo On zanaprej vodil. Moses od Boga
sprosi, da jih spet on sam vodi, in si voši božje obličje viditi.

1. In Gospodje govoril Mosesu, rekoč: Idi, vzdigni se iz tega
kraja, ti in tvoje ljudstvo, kterega pelješ iz Egiptovske
dežele n deželo, ki sim jo Abrahamu, Izaku in Jakobu
dati prisegel, rekoč: Tvojemu zarodu jo bom dal.
I. Mos. 12, 7.

2. In angelja bom pred tabo poslal; ter bom izgnal Kananejce,
Amorejce, Hetejee, Ferizejce, Hivejce, Jebusejce.

3. In bos prišel u deželo, ki se mleko in med po nji cedi.
Zakaj jaz nočem s teboj iti, ker si terdovratno ljudstvo,
da te kje po potu ne pokončam.

4. Ljudstvo to grozno hudo govoijenje slišati, je žalovalo,
in nobeden se ni po navadno oblekel.

5. In Gospod je rekel Mosesu: Povej Israelovim otrokom:
terdovratno ljudstvo ste; ravno kar bom med vas stopil
in vas pokončal. Pri tej priči verzi od sebe svojo lepo-
tijo, da vem, kaj mi je storiti s teboj.

6. Israelovi otroci so tedaj svojo lepotijo od sebe vergli pod
goro Horeb.

7. In Moses je vzel šotor, in ga je zunaj razpel daleč od
šotora, in je njegovo ime imenoval šotor zaveze. In
slehern zmed ljudstva, ki je imel kako pritožbo, je šel
vun do šotora zaveze, kije bil zunaj stana.

8. In ko je Moses šel u šotor, seje vsa množica vzdignila,
in slehern je stal med durmi svojega šotora, in so gledali
za Mosesom, dokler da je u šotor prišel.

9. In ko je Moses u šotor zaveze stopil, seje oblačni ste¬
ber doli spustil, in stal pred vratini iii Gospod je govo¬
ril Mosesu,

10. In so vidili, da je oblačni steber stal pred vratmi šotora.
Ter so stali in molili med durmi svojih šotorov.

11. Gospod pa je govoril Mosesu obličje u obličje, kakor
govori človek s svojim prijatlom. In kadar se je u stan
vernil, se njegov služabnik Josve, Nunov sin, mladenč,
ni ganil od šotora.

Poglavje XXXIII.

87

12. In Moses je rekel Gospodu: Mi ukažeš vun peljati to
ljudstvo, in mi ne poveš, koga bos z menoj poslal, zlasti
ker si rekel: Po imenu te poznam, in milost si zadobil
pred menoj.

13. Ako sim tedaj milost si zadobil pred tvojim obličjem, mi
pokaži svoj obraz, da te poznam in milost dosežem pred
tvojimi očmi; ozri se na svoje ljudstvo, na ti rod.

14. In Gospodje rekel: Jaz sam pojdem pred teboj, in ti bom
dal pokoj.

15. In Moses je djal: Ce sam pred nami ne greš, nas ne
pelji iz tega kraja.

16. Zakaj po čem zamoreino vedeti, jaz in tvoje ljudstvo, da
smo milost zadobili pred tvojim obličjem, ako ti ne greš
z nami; — ter bomo sloveli med vsimi narodi, kteri na
zemlji žive.

17. In Gospodje rekel Mosesu: Tudi to besedo, ki si jo go¬
voril, bom spolnil; zakaj milost si zadobil pred mano, in
te poznam po imenu.

18. In je rekel: Pokaži mi svojo slavo.

19. Gospodje odgovoril: Vso svojo dobroto ti bom pokazal,
in klical pred teboj u imenu Gospodovem, in se umislil,
kogar se bom hotel, in bom milostljiv, komur se mi bo
ljubilo.

20. In je še djal: Ne boš mogel viditi mojega obraza; zakaj
noben človek ne more živeti, ako meje  vidil.

21. In je dalje govoril: Glej, kraj je pri meni, ter se vstavi
na skalo.

22. In ko moja slava memo pojde, te bom postavil u votlino
skale, in te pokril s svojo desnico, dokler memo ne
pridem.

23. Ter bom svojo roko odmaknil, in boš vidil za menoj;
mojega obraza pa ne boš mogel viditi.

3. N o č e m s t e b o j i t i, da te zavolj tvoje terdovratne hudobije
potoma ne potrebim.

7. Dosihma! je bil Bog kakor kralj u sredi Israelcov, in je u oblač¬
nem stebru k Mosesovemu šotoru doli stopal; zanaprej pa Bog noče
več u njih sredi stanovati, (v. 3.) zatorej Moses oskerbi posebni šotor
zunaj šotorenja ali stana, da bi tukaj Gospodovih razodenj in povelj
pričakoval, in temu se je reklo snidni šotor.

12. Po imenu te poznam,  t.j. za ljubo te imam, ti siljubejmoj.

88

Druge Mosesove bukve.

13. T. j. pokaži se mi kakor voditelj ljudstva, u Hebr. odkri mi
svoje sklepe.

14. Bog se je dal sprositi in je žuganje, nič več med Israelci sta¬
novati, nazaj vzel.

19. Pod prijazno podobo ti bom svojo dobroto (slavo) pokazal, in
bom pred tabo klical Jehova.

20. Na zemlji noben človek ne more Boga u obličje ali bistveno
viditi; preslabe so za to umirajoče oči.

22. Z desnico,  t. j. z oblaki te bom pokril.

Poglavje XXXIV.

Moses naredi nove tabli za postavo, in gre drugo pot na goro. Bog za¬
vezo in nektere vazniše postave, ponovi, in deset zapoved na kainnitne tabli
zapiše. Moses z gore pridši, se tako sveti, da se mora zakriti, kadar

z ljudstvom govori.

1. In dalje je rekel: Zrezaj si dve kainnitne tabli., pervima
enake, in bom zapisal va-nji besede, ktere so bile na
tablah, ki si jih razbil. V. Mos. 10, 1.

2. Bodi pripravljen jutri, ter idi hite na goro Sinajsko, in
bodi pri meni na verhu gore.

3. Nihče ne hodi s teboj, in nihče naj se ne da viditi po vsi
gori; tudi voli in ovce naj se ne pasejo proti gori.

4. Tedaj je zvezal dve kainnitne tabli, kakoršne ste bile
poprejšne; ter je vstal po noči, in sel na goro Sinajsko,
kakor mu je bil Gospod ukazal; in je vzel tabli seboj.

5. In ko seje bil Gospod u oblaki doli spustil, se je Moses
pred-nj vstavil, in je klical ime Gospodovo.

6. Ko je inemo njega sel, je Moses rekel: Oblastnik, Go¬
spod in Bog, usmiljeni in milostivi, poterpežlivi, velikega
usmiljenja in zvestobe,

7 .  Kteri svojo milost skazujes na tisuče, kteri odvzameš
krivico, hudobije in grehe, in pred kterim ni nihče sam
od sebe nedolžen; kteri povračuješ krivico očetov otro¬
kom in vnukom do tretjega in četertega rodu. v. Mos. 5,
9. 10. Jer. 32, 18. Ps. 132, 2.

8. Nato seje Moses hitro do tal prikonil in molil.

9. In rekel: Gospod ako sim milost dosegel predtvojim obli¬
čjem, te prosim, da greš z nami, (zakaj to ljudstvo je ter-

1

1

1

1

1

I

1

1

1

1

2

2

2

2

2 -

'Poglavje XXXIV. 7  $9

dovratno), in da nam odvzameš krivice in pregrehe, in
nas za svoje imaš.

10. Gospod je odgovoril: Zavezo bom naredil pričo vsili, in
čudeže delal, kijih še ni bilo viditi na zemlji, in med no¬
benim narodom, da vidi to ljudstvo, ki si u sredi med
njimi, grozno delo Gospodovo, ktero bom storil.

11. Derži se vsega, kar ti dans zapovem, jaz sam bom pred
tvojim obličjem pregnal Amorejca, Kananejca, Hetejca,
tudi Ferizejca, Hevejca in Jebusejca,

12. Nikoli ne delaj s prebivavci taiste zemlje prijaznosti,
ktera bi ti u padec bila,

13. Ampak razderi njih altaije, polomi podobe in posmodi
loge,

14. Ne moli ptujega Boga; zakaj Gospod se ljubosumen
imenuje, on je Bog, ki hoče sam ljubljen biti.

15. Ne delaj zaveze z ljudmi taistih deržav, da, kadar
bodo s svojimi bogovi grešili in njih podobe molili, te
kdo ne pokliče od darovanih reči jesti.

16. Tudi ne jemlji žene za svoje sinove od njih hčer, da,
kadar bodo same grešile, tudi tvojih sinov ne zape¬
ljejo, s svojimi bogovi grešiti. III. Kralj. 11,3.

17. Ne delaj si izlitih bogov.

18. Praznik opresnih kruhov ohrani. Sedem dni jej opresni
kruh, kakor sim ti zapovedal ob času mesca Abib;
zakaj o spomladanskem mesCu si iz Egipta popotval.

19. Vse, kar bo materno truplo odperlo moškega spola,
bodi moje, vse pervoverženo od živine, od govedine in
od ovac bodi moje.

20. Od osla pervoverženo z ovco premeni, ako pa tega ne
odkupiš, ga umori. Pervorojenca svojih sinov pa od¬
kupi, in ne prikaži se prazen pred mojim obličjem.

21. Šest dni delaj, sedmi dan nehaj orati in žeti.

22. Praznik tednov obhajaj s pervinami pšenične žetve, tudi
praznik, o kterim bo konec leta vse spravljeno. Spred.
23, 16.

23. Trikrat u letu naj se ves tvoj moški spol pred oblič¬
jem vsegamogočnega Gospoda Israelovega Boga snide.
Spred. 23, 17. V. Mos. 16, 16.

24. Zakaj, kadar bom ljudstva od tvojega obličja odgnal,
i» tvoje pokrajne razširil, se ne bo nobeden tvoje de¬
žele polakomnil, ako gor greš, in se pred obličjem
Gospoda svojega Boga trikrat u letu snideš.

90

Druge Mosesove bukve.

25. Ne daruj s kvasnim kruhom kervi moje klavne živali,
tudi naj od darovanja velikonočnega praznika do jutra
kaj ne ostane.

26. Pervine od sadu svoje zemlje prinesi u hišo Gospoda
svojega Boga. Kozliča ne kuhaj u mleci njegove ma¬
tere. Spred. 23, 19.

27. In Gospod je rekel Mosesu; Zapisi si te besede, ktere
sim s teboj in z Israelom zavezo storil.

28. Bil je pa ondi z Gospodom štirdeset dni in štirdeset
noči; ni jedel kruha in ni pil vode, in je zapisal na
tabli deset besedi zaveze, v. Mos. 9, 9. 18. 4, 13.

29. In Moses je nesel grede z Sinajske gore dve tabli
postave, in ni vedel, da je njegovo obličje z žarki ob¬
sijano zavolj pogovora z Gospodom.

30. Ko so pa Arou in Israelovi mlajši Mosesovo obličje
z žarki obsijano vidili, so se bali k njemu pristopiti.

31. In Moses jih je poklical, ter so se k njemu vernili
Aron in pervaki množice. In ko jim je bil dogovoril,

32. So tudi vsi Israelovi mlajši k njemu prišli, in jim je
vse zapovedal, kar je bil od Gospoda na Sinajski
gori slišal.

33. In kadar je bil svoj govor dokončal, je zagrinjalo djal
na svoje obličje.

34. In ko je do Gospoda šel, z njim govorit, ga je proč
djal, dokler ni vun šel; in potem je Israelovim mlajšim
vse povedal, kar mu je bilo naročeno.

35. In ko je vun šel, so vidili Mosesovo obličje z žarki
obsijano; in on je svoj obraz spet pokril, ko jim je
govoril.

2. Bodi  p r i m e n i,  t. j. čakaj na me.

3. T. j. vstani tako zgodaj, da nihče s teboj ne gre, in se ne da
viditi itd.

It. Pred tvojim obličjem,  t.j. pred tvojim ljudstvom, kterega
tukaj ti nadomestuješ.

13. U temnih logih so neznabogi svojim malikom službo opravljali,
in jim u čast tudi nečistost vganjali.

14. Zaveza Boga s človeško dušo je podobna zavezi ženina m
neveste, zatorej se Ij u b o s u m e n imenuje, ker kakor sam in pravi
ljubej druzih zraven sebe ne terpi.

24. Bog obljubi, da se ob času obhajanja treh velicih praznikov
noben sovražnik ne bo prederznil, Israelcev napasti.

Poglavje XXXV.

91

33. Pervibart je Moses z razgernjenim blišečim obličjem Israelcom
govoril, da bi jim čast in strah do božjega povelja bolj utisnil, pozneje
pa je z njimi govore si obraz vselej zagernil II. Kor. 3, 13.

Poglavje XXXV.

Moses razloži božje povelje stran sobote, darov in potrebnih doneskov za
napravo Šotora. Umetnika Bezaleel in Oholidb se za to delo izvolita.

1. On je tedaj vso množico Israelovih otrok poklical, in
jim je djal: To je, kar je Gospod ukazal storiti.

2. Sest dni delajte, sedmi dan vam bodi svet, sabota je
in počitek Gospodov, kdorkoli bi ti dan delal, naj bo
umorjen.

3. Dan sabote po vsili svojih prebivaljših ne smete zakuriti.

4. In Moses je rekel vsemu kardelu Israelovih otrok;
Leto so besede, ktere je Gospod zapovedal, rekoč:

5. Sami odločite pervino za Gospoda. Vsak naj jo rado-
voljno in s prostim sercom Gospodu daruje: zlata, sre¬
bra in rude. Spred. 25, 2.

6. Višnjeve in karmazinaste Žide, in dvakrat omočenega
škerlata, tančice, kozjih dlak,

7. Rudečkastih ovnovih in jazbicovih kož, lesa sitim,

8. In olja za napravo svetil, in da se mazilo in kadilo
prav lepega duha naredi,

9. Kamnov oniksov in žlahnih kamnov nadramnik in na-
persnik olepšati.

10. Kdorkoli zmed vas je umeten, naj pride in stori, kar
je Gospod zapovedal.

11. Namreč šotor, njegovo streho in odejo, obročke, deske
z zapahi, zatike in podlage.

12. Skrinjo in nosila, tron milosti in zagrinjalo, ktero se
pred njim prostira.

13. Mizo z nosili in posodami in z glednimi kruhi.

14. Svečnik za svetila, njegove posode in luči, in olje za
ohranjenje ognja.

!•*». Kadilni altar in nosila, in olje za mazilo in kadilo iz
dišečih reči, in zagrinjalo pred vratmi šotora.

16- Altar za žgavne darove in njegovo rešetko iz brona z nosili
in njegovimi posodami vred, umivalnico in njeno podlago.

Druge MoseSove bukve,

92

17. Pregrinjala predvora s stebri in podlagami, zagrinjalo
pred vratini predvora.

18. Zreblje šotora in predvora z njegovimi vervmi.

19. Oblačila, ki se nosijo pri službi svetisa, oblačila veli¬
kega duhovna Arona in njegovih sinov, da meni du¬
hovno službo opravljajo.

20. In vsa množica Israelovih otrok je spred Mosesa proč
sla,

21. In so prinesli s prav radovoljnim in pobožnim sercoin
pervine Gospodu u dar, naj bi se šotor pričevanja zde¬
lal. Karkoli je k službi božji in za svete oblačila
potrebnega bilo,

22. So možje z ženami vred oskerbeli, zapetnice in uhane,
perstane in naročnice, vsa zlata posoda je bila Go¬
spodu u dar odločena.

23. Kdorkoli je imel višnjeve in karmazinaste svile, in
dvakrat omočenega skerlata, tančice in kozjih dlak,
rudečkastih ovnovih in jazbicovih kož,

24. Srebra in rude, so Gospodu darovali, tudi lesa sitim za
razne dela.

25. Pa tudi u šivanju znajdene ženske so prinesle, karkoli
so od višnjeve in karmazinaste svile, od skerlata in
tančice,

26. In iz kozjih dlak zdelanega imele, vse to so radovoljno
dale.

27. Pervaki pa so prinesli kamnov oniksov in žlahnih kam¬
nov za uadramnik in napersnik.

28. Dišečih reči in olja za napravo svetil in za mazilo in
kadilo prav lepega duha,

29. Vsi moži in žene so s pobožnim sercom darove pri¬
nesli, naj bi se vse, kar je bil Gospod po Mosesu
zapovedal, storilo. Vsi Israelovi otroci so Gospodu
radovoljnih darov posvetili.

30. In Moses je Israelovim mlajšim rekel: Glejte, Gospod
je po imenu poklical Bezaleela, sinu Ura sina Hura i*
Judovega rodu.

31. In ga je napolnil z božjim duhom, z modrostjo, z za-
stopnostjo, z umetnostjo in z vsim znanstvom,

32. Da znajde in zdela, karkoli se da storiti iz zlata, sre¬
bra in rude,

Poglavje XXXVI.

93

33. la da zreže kamnov in zdoblje les. Karkoli se da
umetno znajditi,

34. Mu je u serce dal. Tudi Oholiabu, sinu Ahisamaka
iz rodu Dan.

35. Oba je modro podučil, lesene mizarske dela, pisane in
tkane dela iz višnjeve in kannazinaste Žide, in iz dva¬
krat omočenega škerlata in iz tančice zdelati, in vse
reči tkati in kar si bodi novega znajditi.

■

5. Glej spredaj 25, 2.

18. Glej spredaj 27, 19.

Poglavje XXXVI.

’.V 15 .v* _j’-.

Umetniki začnč svoje dela. Ljudstvo čez potrebo dovolj prinese. Šotor
božji z vsvmi svojimi deli se napravlja in postavi.

1. Tedaj so storili Bezaleel, Oholiab in vsi umetni, kte-
rim je Gospod zastopnost in pamet dal umetno delati,
karkoli je bilo za svetiše potrebnega, in karkoli je
Gospod zapovedal.

2. In ko jih je bil Moses k sebi poklical in slehernega
umetnega moža, kteremu je Gospod zastopnost podelil,
in kterikoli se je sam od sebe k delu ponudil,

3. In jim je vse darove Israelovih mlajših izročil. Ko so
leti pri delu bili, je ljudstvo sleherni dan radovoljno
darove donašalo.

4. Zatorej so bili umetniki prisiljeni priti,

5. In Mosesu reči: Ljudstvo več vkup znosi, kakor je
potreba.

6. Moses je tedaj po oznanovavcu razglasiti dal: Nobe¬
den ne mož ne žena naj k izdelovanju svetiša več kaj
ne prinese. In tako je darovanje nehalo,

7. Ker je bilo od dosilnnal darovanega zadosti, in je se
ostajalo.

8* Vsi umetni so pripomogli k izdelanju šotora, in so sto¬
rili deset pertov iz sukane tančice, iz višnjeve in kar-
niazinaste svile, in iz dvakrat omočenega skerlata, lepo
pisanih šivanega dela,

94

Druge Mosesove bukve.

9. Kterih eden je bil dolg osem in dvajset komolcov in
štiri širok. Vsi perti so bili ene mere.

10. In je pet pertov vkup zvezal, enega z drugim, tudi
druzih pet je vkupej spel.

11. Tudi je naredil višnjevih pentelj na robi pervega perta
na obeh straneh, in ravno tako na robi druzega perta.

12. Da so se penklje vjemale in zvezale.

13. Zato je tudi petdeset zlatih kaveljnov zlil, kteri so u
penklje pertov prišle, da en šotor postane.

14. Tudi je naredil enajst plaht iz kozjih dlak, streho
šotora pokriti.

15. Ena plahta je bila trideset komolcov dolga, in štiri
komolce široka, vse plahte so bile ene mere.

16. Od teh je pet posebej sklenil, in druzih sest spet
posebej.

17. In je naredil petdeset penkelj na robi ene plahte, in pet¬
deset na robi druge plahte, da se ena k drugi zvežete.

18. In petdeset bronastih zaklepov, s kterimi naj se streha
zapne, da bo vsih plahtena odeja.

19. Tudi je odejo čez šotor iz rudečkastih ovnovih kož storil,
in čez to drugo ogrinjalo iz jazbicovih kož.

20. Tudi je stoječih desk iz lesa sitim za šotor naredil.

21. Vsaka deska je bila deset komolcov dolga in poldrugi
koinolc široka.

22. Vsaka deska je imela dva spunta, po kterima se je ena
k drugi prilegla. Tako je storil z vsimi deskami šotora.

23. Kterih dvajset je bilo na poldauski strani proti jugu

24. S stirdesetimi srebernimi podlagami. Dve podlagi za vsa¬
ko desko ste prišle na vsaki strani voglov, kjer krajni
špunti na voglih jenjajo.

25. Tudi na strani šotora, ktera proti severju gleda, je dvaj¬
set desk naredil

26. S stirdesetimi srebernimi podlagami. Dve podlagi pr>
vsaki deski.

27. Proti zahodu pa, to je na tisti strani šotora, ktera proti
morju leži, je sest desk postavil,

28. In dve drugi zadaj na vsakem voglu šotora,

29. Ktere so bile zložene od spodaj do zgoraj, in so se p°
eni vezi vkupaj deržale. Tako je tudi na obeh strani
na voglih storil,


Poglavje XXXVIL 95

30. Da je bilo vsih vkupaj osem desk, in so imele šestnajst
srebernih podlag, namreč za vsako desko dve podlagi.

31. Tudi je pet zapahov iz lesa sitim napravil, naj bi deske
na eni strani šotora vkupaj deržali.

32. In pet druzih, naj bi deske druge strani vkupaj deržali, in
zunaj teli se pet drugih zapahov na zahodni strani šotora
proti morju.

33. Tudi je drugi zapah naredil, kije po sredi desk od enega
vogla do druzega segel.

34. Deske pa je pozlatil in njih podlage iz srebra zlil. In njih
roče je iz zlata naredil, skozi ktere so se zamogli zapahi
djati, tudi te je z zlatom prevlekel.

35. Tudi je storil zagrinjalo iz višnjeve in karmazinaste svile,
iz dvakrat omočenega škerlata in iz sukane tančice, lepo
pisanega in po raznih barvah različnega dela.

36. In štiri stebre iz lesa sitim, ktere je z njih glavicami vred
pozlatil, njih podlage pa iz srebra zlil.

37. Tudi je naredil zagrinjalo pri vratih šotora iz višnjeve in
karmazinaste svile, iz škerlata in iz sukane tančice, lepo
pisanega in šivanega dela.

38. In pet stebrov z njih glavicami, in jih je z zlatom prevle¬
kel, njih podlage pa je iz brona zlil.

18. Z zaklepi naj se streha,  t. j. zagrinjala zapno.

27. Proti zahodu jim je bilo sredzemljsko morje, toraj so mesti
proti zahodu tudi radi rekli: proti  morju.

Poglavje XXXVII.

Naredi se skrinja zaveze, miza, svečnik, kadilni altar, mazilno olje in kadilo.

1. In Bezaleel je tudi zložil skrinjo zaveze iz lesa sitim,
ktere dolgost je imela dva komolca in pol; širokost pol¬
drugi komolc; visokost ravno tako poldrugi komolc, in jo
je z nar čistejšim zlatom znotraj in zunaj prevlekel.

2. In ji je okoli in okoli zlat krožnik naredil.

3* In je zlil štiri zlate roče na njenih čveterih voglih, dva
roča na eni strani in dva na uni.

96

Druge Moše sove bukve.

4. Tudi je naredil nosili iz lesa sitim, in ju z zlatom pre¬
vlekel,

5. In ju je utaknil u roče, ki so bili na straneh skrinje, da
se bo nosila.

6. In je naredil tron milosti, to je kraj, kjer Bog odgovarja,
iz  nar čistejšega zlata dva komolca in pol na dolgost,
in en komolc in pol na sirokost.

7. Tudi dva iz zlata skovana keruba, ktera je na obeh
straneh trona milosti postavil.

8. En kerub na verhu ene strani, iu en kerub na verhu
druge strani; dva keruba, slehernega na enem verhu
trona milosti.

9. In sta perute prostirala in tron milosti pokrivala, in
sta se sproti in va-nj gledala.

10. Tudi je naredil mizo iz lesa sitim, dva komolca dolgo,
komolc široko in poldrugi komolc visoko,

11. In jo je z nar čistejšim zlatom prevlekel, in okoli nje
zlat rob naredil,

12. In na ti rob zrezan štiri perste visok zlat okrajek, in
verh tega drugi zlat okrajek.

13. Tudi je zlil štiri zlate roče, ktere je postavil na štiri
vogle mize, na vsako nogo enega

14. Pod okrajkom, in je skozi nje nosili utaknil, da se je
miza zamogla nositi.

15. Te nosili pa je naredil iz lesa sitim, in ju je z zla¬
tom okoval,

16. Tudi posode za razne potrebe, sklede, čaše, kozarce
in kadilnice iz nar čistejšega zlata, u kterih se naj
bodo pitni darovi darovali.

17. Naredil je tudi svečnik iz nar čistejšega kovanega
zlata, iz kterega stala so se rogli, skledice, krožice
in lilie prostirale.

18. Šest roglov je na obeh straneh molelo, trije na eni
strani, in trije na drugi.

19. Na vsakem roglu tri skledice orehove podobe, zraven
krožnice in lilie; ravno tako tri skledice orehove po¬
dobe na drugem roglu, in zraven krožnice in lilie. In
tako je bilo zdelanih šest roglov, ki so iz stala sveč¬
nika moleli.

20. Na stalu pa so bile štiri skledice orehove podobe W
pri vsaki krožnice in lilie.

Poglavje XXXVIII.

97

21. In krožnice na treh krajih ena pod dvema rogloma,
kterih roglov je vkup sest iz enega stala molelo.

22. Tedaj krožnice in rogli, ki so iz  stala moleli, vse je
bilo iz  nar čistejšega kovanega zlata.

23. Tudi je naredil sedem svetilnic z  njih vsekalniki, in
posode, u kterih se otrinki gasijo, iz  nar čistejšega
zlata.

24. Vsa teža svečnika z vsimi njegovimi posodami je zne¬
sla en talent zlata.

25. Tudi je naredil kadilni altar iz lesa sitim, štirovogelj-
nat, ki je bil komolc dolg in širok, in dva komolca
visok, in iz njegovih voglov so stebriči moleli.

26. In ga je z nar čistejšim zlatom prevlekel, tudi njegov
ros, stene in stebričke.

27. In mu je naredil krog in krog zlat okrajek, in dva
zlata roča pod okrajkom vsaki strani, da se va-nje
nosili utaknete, da se bo altar mogel nositi.

28. Nosili pa je iz lesa šitim naredil, in ju z zlatom pre¬
vlekel.

29. Tudi je sostavil olja za mazilo posvečevanja, in kadila
iz nar čistejših dišav, po umetnosti mazilaija.

6. Tron milosti, kjer je Bog sam govoril, na vprašanja od¬
govarjal, povelja in svete dajal, glej spred. 25, 22.

Poglavje XXXVIII.

Naredil se je altar zgavrdh darov, umivalnica, predvor. Znesek darova •
nega zlata, srebra in brona.

1. Naredil je tudi altar žgavnih darov iz lesa šitim pet
komolcov dolg in širok, in tri komolce visok. Spred. 27,
1. 2. Prip. 1 , 5.

2. In iz njegovih voglov so stebrički moleli, in ga je z
bronom prevlekel.

3. In u njegovo potrebo je napravil mnogo posod iz kot¬
line, verčev, klešč, vilic, ponev in kadilnic.

4. In je njegovo rešetko iz brona enako mreži naredil, in
pod njo u sredi altarja ognjišek,

Srsgs Jtss«»QYg i?skv«, 7

98

Druge Mosesove bukve.

5. In je zlil štiri obročke na toliko voglih rešetke, da ste
se skoz nje nosili utaknile za prenašanje,

6. Ki ju je tudi iz lesa sitim naredil, in ju z bronom okoval.

7. In ju je u obročke utaknil, ki so na sredi altarja mo¬
leli. Altar sam pa ni bil iz celega, ampak votel iz
desk, in znotraj prazen. Spred. 27, 8.

8. Tudi je naredil kotleno umivalnico, z njeno podlago iz
zerkal žen, ktere so pri vratih šotora cule.

9. Naredil je tudi predvor, na kterega južni strani so bili
perti iz sukane tančice, sto komolcov dolgi,

10. Dvajset stebrov s svojimi podlagami iz brona, kaveljni
stebrov in vse zrezano delo iz srebra.

11. Ravno tako so bili na severni strani perti, stebri in podlage, in
kaveljni stebrov ravno te mere, vse enega dela in ene rude.

12. Na tisti strani pa, ki proti zahodu gleda, so bili perti pet¬
deset komolcov dolgi, deset stebrov s svojimi podlagami iz
brona, kaveljni stebrov pa in vse zrezano delo iz srebra.

13. Dalje je proti izhodu pertov petdeset komolcov dolgih
napravil,

14. Od kterih je petnajst komolcov s tremi stebri in njih
podlagami na eno stran prišlo.

15. In na drugi strani (zakaj med obema je vrata u šotor
naredil) so bile zagrinjala tudi petnajst komolcov dolge,
trije stebri, in ravno toliko podlag.

16. Vse zagrinjala predvora so bile iz sukane tančice tkane.

17. Podlage stebrov so bile iz brona, njih kaveljni pa z
vsimi zrezanimi deli iz srebra, clo stebre dvorišča je
s srebrom okoval.

18. Pri vratih šotora pa je naredil zagrinjalo iz višnjeve
in karmaziiiaste Žide, iz dvakrat omočenega škerlata
in iz sukane tančice, lepo pisano šivanega dela, ki je
imelo dvajset komolcov na dolgost, visokost pa je bila
pet komolcov po meri, ki so jo vse zagrinjala pred¬
vora imele;

19. Pri vratih pa so bili štiri stebri z bronastimi podla¬
gami, in njih kaveljni in zrezano delo iz srebra.

20. Tudi je naredil žrebljev k šotoru in predvoru okoli in
okoli iz brona.

21. Leto je orodje šotora pričevanja, ktero je bilo našteto
po Mosesovem povelju za šege Levitov, po vodbi
Harnara, sinu Arona duhovna,

Poglavje XXXVm.

99

22. Ktero je bil Bezaleel, sin Ura sinu Hura iz rodu Juda,
kakor je Gospod po Mosesu zapovedal, dokončal,

23. S svojini tovaršem Oholiabom, sinom Ahisamaka iz
Dauovega rodu, kteri je tudi sam jako umeten bil u
izdelanju lesa in u lepo pisanem in šivanem delu iz
višnjeve in karmazinaste svile, iz škerlata in tančice.

24. Vse zlato, kar se ga je k izdelanju potrebovalo, in kar ga
je bilo u darovih prinesenega, je zneslo devet in dvajset
talentov, in sedem sto in trideset siklov pot tehtnici svetišča.

25. Darovano je pa bilo od teh, ki so u štetvo prišli od
dvajset let in vise od šestkrat sto in treli jezer pet
sto in petdeset vojšakov.

26. Zunaj tega je bilo sto talentov srebra, iz kterega so
bile zlite podlage svetišča in vrat, kjer zagrinjalo visi.

27. Sto podlag je bilo iz sto talentov narejenih, tako da
je na vsako podlago en talent prišel.

28. Iz jezer sedem sto pet in sedemdet siklov pa je naredil
kaveljce stebrov, ki jih je tudi s srebrom prevlekel.

29. Tudi brona je bilo darovanega dva in sedemdeset jezer
talentov, in še čez štiri sto siklov.

30. Iz tega so bile zlite podlage za vrata šotora pričevanja, in
kotleni altar s svojo rešetko, in vse orodje, ki zraven gre,

31. In podlage predvora ne le krog in krog, temuč tudi pri nje¬
govih vratih, in kaveljci šotora in predvora okoli in okoli.

4. Altar za žgavne darove je obstal iz dveh delov, zgoraj do
srede je bil z deskami ograjen, votlina se je z zemljo napolnila,
ki je na njej ogenj gorel; od srede do tal pa je z rešetko (mrežo)
ograjen bil, u notrajno votlino so kri zlivali, ki jo niso smeli vživati.

8. Zerkala u tistih časih niso bile iz stekla, ampak iz brona.
Žene so pri vratih šotora cule, t. j. molile, in k altarju postregle
in pripomogle iz prave pobožnosti.

10. Glej 27, 10.

21. Za šege (službo) Lcvitov, kterih dolžnost je bila, šotor
razdjati, prenesti in spet sostaviti.

25. Vojšakov, t. j. za vojsko pripravnih možtev.

26. Tri jezer siklov (sike! glej 25, 39. — 30, 13) je šlo na
en talent. Grozno veliko dragine so Israelci za šotor radovoljno
znosili; — od Egipčanov so veliko drazih reči imeli, Amalekičane
so premagali in na svojem potovanju kupčevali, od tod njih bogastvo.

7  *

100

Druge Moše,sove bukve.

Vukovsko oblačilo sc naredi. Cel Šotor z vso pripravo se dodela, Moses
ga poterdi in umetnikom srečo voši.

1. Iz višnjeve in karmaziuaste svile pa, iz skerlata in
tančice je naredil oblačila, ktere je imel Aron obleči,
kadar je n svetišu služil, kakor je Gospod Mosesu
zapovedal. Spred. 28, 6.

2. Naredil je tedaj nadramnik iz zlata, višnjeve in kar-
mazinaste svile, iz dvakrat omočenega skerlata in iz
sukane tančice,

3. Lepo pisanega dela; in je vrezal zlatih ploč, in jih
raztegnil u niti, da so se zamogle u poprejšno pisa¬
nje zaplesti.

4. In dva roba, ki sta se verh obeh strani sproti vezala,

5. In opasilo iz ravno tistih barv, kakor je bil Gospod
Mosesu zapovedal.

6. Tudi je napravil dva onihova kamna, zložena in vde¬
lana u zlato, in z imeni Israelovih otrok po umetnosti
pečatarja zrezana.

7. In ju je djal na obe strani nadramnika u spomin
Israelskim otrokom, kakor je bi! Gospod Mosesu za¬
povedal.

8. Tudi je naredil napersnik lepo pisanega dela po na¬
činu nadramnika iz zlata, iz višnjeve in kannazinaste
svile, iz dvakrat omočenega skerlata in iz sukane
tančice,

9. Stirivogeljnat, n dve gubi, ki je eno ped meril.

10. In je uložil va-nj štiri verste d razih kamnov. U pervi
versti je bil sardi, topazi in smaragd,

11. U drugi karbunkul, safir in jaspis,

12. IT tretji liguri, ahat in ametist,

13. IT četerti krizolit, oniks in beril, in so bili vsi po
versti z zlatom obdani in vdelani.

14. U te dvanajstere kamne so bile vrezane imena dva¬
najsterih Israelovih rodov, u sleherni ime enega po¬
sebej.

15. Na napersniku so tudi naredili verižici, ki ste se vko¬
paj deržale, iz nar čistejšega zlata.

Poglavje XXXIX.

101

16. In dve zaponi in ravno toliko krožic iz zlata. Krožici
pa so djali na obe strani nadrainnika,

17. Iz kterih ste visile dve verižici, ki so ju u zaponi
utaknili, ki ste na voglih napersnika molele.

18. Leto se je spredaj in zadej tako zlegalo, da se je na-
persnik z nadramnikom sproti zapenjal.

19. Bilo je na opasilo pripeto in s krožicama še bolj vkup
stegnjeno, ktere je trak iz višnjeve svile vkup deržal,
da bi sem in tje ne mahale in narazen ne šle, kakor
je bil Gospod Mosesu zapovedal.

20. Naredili so tudi suknjo pod nadramnik vso iz višnjeve
svile.

21. In zgoraj u sredi so odpertino pustili, in nabran rob
krog odpertine.

22. Spodaj pa pri nogah so bile margarauove jabelka iz
višnjeve in karmazinaste svile, iz škerlata in sukane
tančice,

23. In zvončki iz nar čistejšega zlata, ktere so med mar-
garanove jabelka na rob suknje krog in krog djali;

24. In sicer zlati zvonček in margaranovo jabelko, s kte-
rimi je bil okinčan veliki duhoven, kadar je službo
opravljal, kakor je bil Gospod Mosesu zapovedal.

25. Tudi so naredili suknjiče iz tančice, tkanega dela za
Arona in njegove sinove,

26. In duhovsko kapo z nje krožicami iz tančice,

27. Tudi platnene krila iz tančice,

28. Opasilo pa iz sukane tančice, iz višnjeve in karma-
zinaste svile, iz dvakrat omočenega škerlata lepo
pisanega dela, kakor je bil Gospod Mosesu zapovedal.

29. Tudi so naredili sveti in častiti načelnik iz nar čistej¬
šega zlata, in so nanj po umetnosti pečatarja zapisati:
Gospodu posvečeno.

30. In so ga pripeli na duhovsko kapo z višnjevim trakom,
kakor je bil Gospod Mosesu zapovedal.

31. Bilo je tedaj dogotovljeno vse delo šotora in strehe
pričevanja; in Israelovi mlajši so vse storili, kar je
bil Gospod Mosesu zapovedal.

32. Tu so prinesli šotor in streho in vso pripravo, krožice,
deske, zapahe, stebre in podlage,

33. Odejo iz rudečkastih ovnovih kož, in drugo odejo iz
jazbicovih kož.

102

Druge Mosesove bukve.

34. Zagrinjalo, skrinjo, nosila, tron milosti,

35. Mizo z nje posodami in glednimi krnili,

3fi. Svečnik, svetilnice, in njih potrebno pripravo z oljem vred,

37. Zlati altar in mazilo, in kadilo iz dišav,

38. In zagrinjalo pri vratih šotora.

39. Bronasti altar, rešetko, nosila, in vse njegovo orodje,
umivalnico z njeno podlago, perte predvora, in stebre
z njih podlagami,

40. Zagrinjalo pri vratih predvora, in njegove vervi in kolice.
Nič se ni od nobene priprave pogrešilo, karkoli je bilo
zapovedano, k službi šotora in k strehi zaveze narediti.

41. Tudi oblačila, ktere so duhovni u svetišu nosili, nam¬
reč Aron in njegovi sinovi,

42. So Israelovi mlajši prinesli, kakor je bil Gospod zapovedal.

43. Ko je tedaj Moses vse te reči dodelane vidi 1, jih je
blagoslovil.

Potrebno razjasnenje tega poglavja glej pri pogl. 29, ktero
ravno te reči zapopade.

Sveti cerkv. očaki vidijo u snidnem šotoru in u njegovih po¬
sameznih delih pravo predpodobo božjega kraljestva, ki ga je Jezus
osnoval. Šotor bil je celotno delo, kterega posamezni deli so se
sprosti zlegali in popolnoma skladali; kraljestvo Jezusa, njegova sv.
cerkev je u v«ih svojih delih zedinjena u pravi kerst ljubezni; —
sv. šotor je bil z raznimi odejami ogernjen,, z bornejimi zunaj, z
dražjimi znotraj; pravi udi cerkve so zunaj t. j. u svojem zaderža-
nji priprosti in pohlevni, znotraj u sercu pa polni lepih čednosti in
svetosti; — u šotoru je bila skrinja zaveze, miza z glednimi krulii,
kadilni altar in svečnik; u cerkvi je Kristus naša zapoved, u kterera
so vsi zakladi prave modrosti in spoznanja skriti, on je pravi kruli
življenja, vedno kadilo spravljive priprošnje, in svečnik s sedmerimi
svetili po sedmerih darih sv. Duha; — krog in krog šotora je bil
predvor za vse Israelce in ptujce, ki so med njimi prebivali; u
cerkvi je še veliko veči predvor za vse, kteri koli se žele Kristu¬
sovih dobrot in gnad vdeležiti; zakaj Kristus je za vse ljudi celega
sveta umeri, on je tudi tisti žgavni altar u sredi predvora.

Poglavje IL.

Moses snidni Šotor sostavi; vsi njegovi deli in duhovni se postavijo; oblak
znamnje božje veličastne pricujočnosti šotor pokrije.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

Poglavje XL.

103

2. Pervi dan pervega mesca šotor pričevanja postavi.

3. In postavi va-nj skrinjo, in pred njo zagrinjalo doli
spusti.

4. In mizo noter prinesi, in na-njo položi, kar je bilo po
redu zapovedano. Postavi naj se svečnik s svojimi
svetilnicami,

5. In zlati altar, na kterem se kadilo zažiga pred skri¬
njo pričevanja. Pri vratih šotora zagrinjalo obesi.

6. In pred njim žgavni altar postavi;

7. Umivalnico med altar in šotor in jo z vodo napolni.

8. Predvor in njegove vrata z zagrinjali zakrij.

9. In vzemi maziino olje in pomazili šotor z njegovimi
posodami, da bodo posvečene,

10. Zg avni altar in vso njegovo pripravo;

11. Umivalnico z njeno podlago; vse z mazilnim oljem po¬
sveti, da bo čez vse sveto.

12. In pripelji Arona in njegove sinove k vratam šotora
pričevanja. In ko bodo z vodo umiti,

13. Jih s svetimi oblačili obleci, da meni služijo, in da jim
posvečenje u večno duhovstvo tekne.

14. In Moses je vse storil, kar je bil Gospod zapovedal.

15. Tedaj je šotor drugo leto, pervi dan pervega mesca
postavljen bil.

16. In Moses ga je postavil, in okoli djal deske, podlage
in zapahe, in je stebre postavil.

17. In je razpel streho čez šotor, in odejo čez položil, ka¬
kor je bil Gospod zapovedal.

18. In je položil pričevanje u skrinjo, in je spodaj nosila
utaknil, in zgoraj tron milosti postavil.

19. In ko je bil skrinjo u šotor prinesel, je pred njo za¬
grinjalo obesil, da bi Gospodovo povelje dopolnil.

20. Postavil je tudi mizo u šotor pričevanja, na severni
strani, zunaj zagrinjala.

21. In je gledne kruhe u versto zložil, kakor je bil Go¬
spod Mosesu zapovedal.

22. Tudi je svečnik u šotor pričevanja postavil, mizi na¬
sproti, na južni strani.

23. In je svetilnice po redu nataknil, po Gospodovem povelji.

24. Tudi je zlati altar pod streho pričevanja proti zagri¬
njalu postavil,

104

Druge Mosesove bukve.

25. In je na njem kadilo iz dišav zažgal, kakor je bil
Gospod Mosesu zapovedal.

26. Tudi je pri vratih šotora pričevanja zagrinjalo obesil,

27. In je žgavni altar u predvoru pričevanja postavil, in
na njem žgavni dar daroval, in druge darove, kakor
je bil Gospod zapovedal.

28. Tudi umivalnico je postavil med šotor pričevanja in
altar, ter jo je z vodo napolnil.

29. In Moses, Aron in njegovi sinovi so si svoje roke in
noge umili,

30. Kadar so sli pod streho zaveze, in pristopili k altarju,
kakor je bil Gospod Mosesu zapovedal.

31. Tudi je napravil predvor okoli šotora in altarja, in je
pred njegove vrata zagrinjalo obesil. Ko je bilo tedaj
vse dodelano,

32. Je oblak pokril šotor pričevanja, in slava Gospodova
ga je napolnila.

33. In Moses ni mogel iti pod streho pričevanja, ker vse
je oblak pokril, in slava Gospodova je blisela, ker
vse je oblak pokril.

34. Kadar se je oblak od šotora vzdignil, so se Israelovi
mlajši trumama na pot podali;

35. Kadar je čez visel, so ostali na tistem mestu.

36. Zakaj oblak Gospodov je bil po dnevi nad šotorom, po
noči pa ogenj, da je vse Israelsko ljudstvo vidilo po
vsili svojih prebivaljsih.

2. Pervi dan pervega mesca (Nisan) je bil po odhodu iz
Egipta pervi dan druzega leta.

4. In n a-njo položi: gledne kruhc.

18. Pričevanje: tabli deseterih zapoved.

24. Zlati, t. j. kadilni altar.

34. Trumama, t. j. po tropih, kakor so bili razdeljeni.

Tretje Mosesove bukve.

Uvod.

Po zapopadku so Aleksandrinci s svetim Jeronimom
vred te bukve  — bukve hevitov  — imenovali, zato ker
se u njih razne zapovedi, kar darove in šege darovati lice,
berejo, ki jih je Bog Israelcom dal; zatoraj jih je tudi
veliko zmed Judov, k/eri te bukve imenujejo postavo ali
bukve za duhovne, ravno tako se tudi u sirski in arab¬
ski prestavi imenujejo; ker pa vender te bukve prav za
prav nič druzega ne obsežejo kakor zgodovino Hebrejskega
ljudstva na dalje, zatoraj u izvirnem spisu kakor druge
Mosesove bukve nimajo lastnega imena, ampak imenujejo se
po začetnih besedah: Vej ikra. Kaj je stran teli bukev
sicer vedeti treba, glej spredaj uvod u pet. Mos. bukve.

Tretjo Mosesove bukve,

1

Poglavje I.

v t

Šege pri zgavnih darovih.

1. Iftlfospod pa je Mose.sa poklical in mu je govoril iz
snidnega šotora rekoč:

2. Govori z Israelovimi mlajšimi in jim reci: Ce kdo zmed
vas kako žival Gospodu u dar prinese, ima ta biti ali
od govedine ali od drobnice.

3. Ako je njegov žgavni dar od govedine, ima samec brez
pogreška biti, in naj ga daruje pri vratih snidnega
šotora, da si Gospoda milostljivega stori.

4. On naj položi roko na glavo dara, in bo prijeten in u
njegovo spravo koristen.

5. In on naj zakolje tele pred Gospodom, in duhovni —
Aronovi sinovi bodo njegovo kri darovali, in jo bodo
okoli altarja zlili, ki je pred vratami šotora.

6. In ko ga bodo iz kože djali, bodo njegove ude u ko¬
sove razsekali.

7 .  In bodo na alfarji ogenj zanetili potem, ko bodo kup
derv gor zložili.

8. In bodo razsekane ude gori u red djali, namreč glavo
in vse kar se jeter derži.

9. Tudi čreva in noge, ko bodo u vodi sprane, in leto
ima duhoven na altaiju u žgavni dar in Gospodu k
prijetnemu duhu zažgati.

10. Ce je dar od drobnice, od ovac ali koz, ima samca
brez pogreška u dar prinesti.

11. In ga bo na strani altarja, ki gleda proti severju, pred
Gospodom zaklal; njegovo kri pa bodo Aronovi sinovi
na altarji okoli in okoli zlili.

12. In bodo ude razdelili, glavo in vse, kar se jeter derži, in
bodo na derva položili, pod ktere se ima ogenj vtakniti-

Poglavje I.

3

13. Drob pa in noge bodo z vodo oprali. Tu vse darovano
bo duhoven na altaiji u žgavni dar in k nar prijetnej¬
šemu duhu Gospodu zažgal.

14. Če bo pa žgavni dar Gospodu od ptic ali gerlic ali
golobičev prinesen,

15. Ga ima duhoven pri altarji darovati, in glavo proti
vratu zaviti in jo odsipniti namesto rane, in naj pusti
kri teči na strani altarja;

16. Golžunec gerla pa in perje ima blizo altarja proti jutrovi
strani u tisti kraj vreči, kamor se pepel meče.

17. In naj njegove perute zlomi in ne odseka in jih tudi
ne z železom razkroji, in naj ga na altaiji zažge, po¬
tem ko bo pod derva ogenj vtaknil.

Israelci so imeli dvojne darove, kervave iz živalstva in ne-
kervave iz rastljinstva. Kervavi so sc sploh žertva imenovali,
in so bili razdeleni: u žgavne, pri kterih je bilo vse zunaj kože
na altarju sožgano, leti so popolnama vdanost u Boga prav živo
pripodobovali; u mirivne in zahvalne, pri kterih so le samo sosebni
deli sožgani bili, vse drugo je pa u zahvalno jed obernjeno in po-
vžito bilo u živo znamnje dolžne hvaležnosti za prejete božje do¬
brote; u žertve za greh in pregreho, pri kterih je le en poseben
del na altarju sožgan bil, vse drugo pa so ali zunaj šotorov so-
žgali, ali pa duhovnom izročili, ki so za odpuščanje greha Boga
prosili. Po Hebr. pogl. 10. so darovi Isracicev samo zunajno —
deržavljansko spravo naklonili; pravo znotranje opravičenje pa so
si Hebrejci prilastili samo po veri u božje obljubo sosebno u ob¬
ljubo odrešenika, glej I. Mos. 15, 6. Hebr. 11.

4. S tem pokladanjem rok so Israelci očitno pokazali, kaj da
zavolj grehov zaslužijo namreč sme rt; žertve so bile sosebno
u znamnje pokorščine do Boga darovane, vender je bila prošnja
sprave z njimi zedinjena; zakaj človek ne more nobene pobožne
reči u svojem spridenem stanu opraviti, brez da bi ne mislil na
spravo z Bogom in na svoje poboljšanje, — zatoraj so bile žertve
v selaj tudi spravni darovi, glej spodaj 16, 24.

5. Naj bi s tem očitno pokazali, da mora slehern svoje serce
z  vsim telesnim poželjenjem volji božji izročiti; zakaj kri je sosebni
sedež živalskega življenja, zatoraj jo je Bog terjal.

6. Glej spodaj 7, 8.

14. Bog si je tudi manjših živa! u darove izvolil in raznih ptic,
11 a j bi mu tudi manj premožni darovati vstani bili. Sploh vse darovne
z |vali so bile po svojih lastnostih prav lepa pripodoba odrešenika,
k' se ima ob svojem času darovati za grehe sveta, (Beda).

4

Tretje Mosesove bukve.

Poglavje II.

Od nelcervavih ali jednih darov.

1. Ako koce kdo Gospoda kaj od jedi u dat’ prinesti, naj
njegov dar čista pšenična moka bo, in naj olja na njo
vlije in kadila zraven dene.

2. In leto duhovnom, Arouovim sinovom prinese, kterili
eden naj vzame polno pest moke in olja in vse ka¬
dilo, in naj u spomin na altar položi k nar prijetnej¬
šemu duhu Gospodu.

3. Kar pa od dara ostane, je Aronov in njegovih sinov,
to je čez vse sveto od Gospodovih darov. Sir. 7, 34.

4. Kader boš pa kaj u peči pečenega u dar prinesel, naj
iz pšenične moke bo namreč: kruha brez kvasa z oljem
zmešani in opresni mlinci z oljem pomazani.

5. Ako bo tvoj jedili dar kej ocvertega, naj od pšenične
z oljem umešene moke in brez kvasu bo,

6. In ga u kosove razdeli, in na-nj olja vlij.

7. Ce je pa tvoj jedili dar kaj na rožnji pečenega, naj

tudi pšenična moka z oljem umešena bo.

8. In ko jo boš Gospodu daroval, jo duhovnu u roke daj.

9. In on, kader jo bo daroval, naj u spomin nekaj od

daru vzame, in na altaiju zažge k prijetnemu duhu —
Gospodu.

10. Kar pa ostane, naj bo Aronovo in njegovih sinov, če*
vse sveto od Gospodovih darov.

11. Sleherni jedili dar, ki se Gospodu daruje, naj brez
kvasu bo, nič kvasnega ali medenega se ne sme pn
darovanji Gospodu zažgati.

12. Leto smete le samo kakor perviue in radovoljne da¬
rove darovati, na altar pa se ne sme položiti k pri¬
jetnemu duhu.

13. Karkoli u dar prineseš, osoli in ne jemlji soli zaveze
svojega Boga od svojega darovanja. Pri slehernem
svojem darovanji sol daruj. Mark. 9, 48.

14. Ako boš pa Gospodu dar od pervin svojega žita še od
zelenega kvasja prinesel, ga pri ognji posuši in u moko
stolči, in tako Gospodu svoje pervine daruj.

Poglavje III.

5

15. In olja na-nje vlij in kadila zraven deni; zakaj to je
jedni dar Gospodov.

16. Od tega naj duhoven u spomin darovanja en del stol¬
čene moke in olja, in vse kadilo zažge.

1. Tudi jedila so smeli darovali, naj bi tudi nar ubožnejši zmed
Israelcev zamogli žgavne darove Gospodu darovali. Olje služi pre-
bivavcom jutrovih dežel u pekarijo, kakor nam srovo maslo. Kadilo
je prav živa pripodoba molitve, ki sc k Bogu povzdiguje.

2. U spomin, Boga njegovih milostljivih obljub spomniti.

3. Ker so darovi Bogu sveta reč, zatoraj so jih samo božji
namestniki povžiti smeli.

4. Kruh brez kvasu je podoba, da mora ti, kteri daruje, čistega
serca biti; zakaj kvas pripodobljuje spridenost serca I. Kor. 5, 8.
olje in kadilo pa kažeta dušno maziljenjc-pobožno molitev.

7. Kakor praženi mlinci ali opresnik.

11. Brez kvasu glej zgoraj v 4. Med je pripodoba slasti, ki
je prijetna u okusu, u nasledkih pa grenka in britka. Kdor daruje,
ne sme njej podveržen biti. (Teod).

12. Israelci so morali od novih pridelkov, preden so jih vživati
jeli, nekaj Gospodu darovati, in to so pervine  imenovali, kterc so
duhovnom šle, glej IV. Mos. 18, 11 —14.

13. Sol je podoba nesperhljivosti in znamnje stanovitne zaveze,
glej IV. Mos. 18, 19. II. Par 13, 5.

Poglavje III.

Od mirivnili darov.

1. Ako bo kdo mirivni dar daroval, in hoče od govedine
darovati, naj bo ali samca ali samico brez pogreška
Gospodu daroval.

2. In naj bo roko na glavo svoje darivne živali položil,
ktera naj se pri vratih snidnega šotora zakolje, in
duhovni — Aronovi sinovi naj bodo kri okoli altarja
zlili.

3. In naj bodo od zahvalnega dara Gospodu u dar daro¬
vali masobo, ktera drob pokriva, in karkoli je mast¬
nega znotraj. H. Mos. 29, 13.

4. Dve ledici z masobo, s ktero so čreva pokrite in je-
terno pesico z obistjem vred.

6

Tretje Mosesovo bukve.

5. Leto bodo na altarji u žgavni dar zažgali, potem ko
bo ogenj pod derva vtaknjen, u dar nar prijetnejšega
dulia Gospodu.

6. Ako bo pa njegov dar od ovac, naj u zahvalni dar
daruje ali samca ali samico, brez pogreška imata biti.

7. Ce jagnje pred Gospodom daruje,

8. Naj svojo roko na glavo svoje darivne živali položi,
ki se bo pri vratih snidnega šotora zaklala; in Aro-
novi sinovi naj bodo njegovo kri okoli altarja zlili.

9. In bodo od mirivnega darovanja Gospodu u dar daro¬
vali mašobo in cel rep.

10. Z ledicama vred in mastjo, ktera želodec in vse oserčje
pokriva in obe obisti z mašobo, ki je zraven črev, in
pečico od jeter z obistmi vred,

11. In duhoven bo leto na. altarji zažgal u rejo ognja in u
Gospodov dar.

12. Ako je njegov dar koza, in jo hoče Gospodu darovati,

13. Naj svojo roko na njeno glavo položi, in jo pri vratih
snidnega šotora zakolje. In Arouovi sinovi naj bodo
njeno kri okoli altarja zlili.

14. In bodo u rejo Gospodovega ognja od nje vzeli mašo¬
bo, ktera želodec in celo oserčje pokriva.

15. Oboje ledici s pečico, ki je nad njima zraven črev, in
jeterno mašobo z obistima;

16. In leto naj bo duhoven na altarji zažgal u rejo ognja
in k nar prijetnejšemu duhu. Vsa mašoba ima Go¬
spodova biti.

17. Po večni zavezi pri vsili svojih rodovinah in prebivalj-
ših, clo nikdar ne kervi in ne mašobe ne jejte.

1. Mirivne darove so Hebrejci Bogu darovali, naj bi z njimi
svojo dolžno hvaležnost za prejete dobrote očitno pokazali, ali pa
naj bi se po njih novih vdeležili. Imenujejo se ti darovi mirivni,
ker so Israelci z besedo mir vse dobro zaznamnjali. Od teh darov
je bilo nekaj na altarju sožgano, nekaj so duhovnom dali, nekaj
pa u hvaležne obodne obernili, naj bi sc tako prava bratovska
ljubezen podpirala in poviševala.

2. Glej zgoraj 1, 4.

4. Z ledicama se ima tudi mrežica ali očrevje odrezati. Mast
in ledici so podoba počutnega ali telesnega življenja, za kterega
sc naj Bogu zahvali, in za njegovo ohranenje prosi.

Poglavje IV.

7

9. Rep pri ovcah u jutrovih deželah ni incso, ampak sosebna
mašoba, ktero kakor srovo maslo s kruhom vred jedo.

17. Mašobe od zgoraj imenovanih del niso smeli Israelci jesti,
vsa druga mašoba pa jim je u jed pripušena bila; zakaj pa Hebrejci
niso smeli kervi jesti, glej I. Mos. 9, 4. in zgoraj 1, 5.

1. In Gospod je govoril Mosesu rekoč:

2 .  Povej Israelovim mlajšim: Akojekdo po nevedoma gre¬
šil, in zoper vse tiste Gospodove zapovedi kaj storil,
kar je prepovedal storiti,

3. Če je pomaziljen duhoven grešil, ker je ljudstvo u greh
zapeljal, naj za svoj greh tele brez pogreška Go¬
spodu daruje,

4. In ga k vratam snidnega šotora pred Gospoda pripelje,
in svojo roko na njegovo glavo položi, in ga Gospodu
zakolje.

5. Tudi naj zajine od kervi teleta, in naj jo u snidni šotor
nese.

6. In ko bo perst u kervi omočil, naj z njo sedemkrat proti
zagrinjalu svetiša pred Gospodom pokropi,

7 .  In naj z ravno tisto kervjo rogove altarja Oopodu nar
prijetuejšega kadila, ki je v snidnem šotoru, pontazili.
Vso drugo kri pa naj k znožju žgavnega altarja pri
vratih snidnice zlije.

8. In mašobo teleta naj za greh proč vzame, ne le taisto,
ktera oserčje pokriva, ampak tudi vso drugo, kar je
znotraj.

9. Obe ledici in pečico, ki je na njima zraven črev, in
mašobo pri jetrih z obistima vred,

10. Kakor se od teleta mirivuega darovanja proč vzame, in
to naj na žgavnem altarji zažge.

11. Kožo pa in vse meso z glavo, nogami, drobom in blatom,

12. In s celim truplom vred naj zunaj šotorišča na čeden kraj
zanese, kamor se pepel stresa, in na kupu derv zažge,
da na kraji stresenega pepela zgori.

Od spravivnih darov.

8

Tretje Mosesove bukve.

13. le je pa celo Israelovo kardelo nevedoma grešilo, in
po /.motnjavi kaj storilo, kar je zoper Gospodovo za¬
poved,

14. lu je potem svoj greli spoznalo, naj za svoj greh tele
daruje, in k vratarn šotora pripelje,

15. In starašini ljudstva naj roke na njegovo glavo polože
pred Gospodom. In ko bo tele pred Gospodovim oblič¬
jem zaklano,

16. Naj duhoven, ki je sveto mazilo prejel, od njegove kervi
v snidni šotor nese,

17. In naj perst va-njo pomoči, ter sedemkrat proti zagrin¬
jalu pokropi,

18. in z ravno tisto kervjo rogove altarja, ki je pred Go¬
spodom u snidnici šotora, pomazali; vso drugo kri pa
naj k znožju žgavnega altaija, kteri je pri vratih šotora
pričevanja, zlije,

19. In vso njegovo masobo naj vzame, in jo na altaiji zažge,

20. In naj pri tem teletu ravno tako stori, kakor je pri per-
vem storil; in ko bo potem duhoven za-nje prosil, jim
bo Gospod milostljiv.

21. Tele naj zunaj šotoriša zanese in ga kakor pervega so-
žge; zakaj leto je za greh množice,

22. Ako je poglavar grešil, in zmed več druzega kaj po
nevedoma storil, kar je po Gospodovi zapovedi pre¬
povedano,

23. In potem je svoj greh spoznal, naj od koz kozliča brez
pogreška Gospodu u dar prinese,

24. In naj svojo roko na njegovo glavo položi, in ga na
tistem kraji zakolje, kjer se navadno žgavni dar pred Go¬
spodom kolje, zato ker je za greh.

25. In duhoven naj perst u kri za greh darovane živali po¬
moči in se rogov žgavnega altaija dotakne, in ostalo k
njegovemu znozju zlije.

26. Masobo pa naj na altaiju zažge, kakor je pri mirivnih
darovih navada; ter naj duhoven za-nj in za njegov
greh prosi, in mu bo odpušen.

27. Ako je pa kdo zmed nizkega stanu po nevedoma grešil,
da je kaj od tistega storil, kar je po Gospodovi zapo¬
vedi prepovedano, in se je pregrešil,

28. In svoj greh spoznal, naj kozo brez pogreška daruje,

Poglavje IV.

9

29. In naj roko na glavo za greli darovane živali položi, in
jo na kraji žgavnega daru zakolje.

30. In duhoven naj od njene kervi na svoj perst vzame, in
se rogov žgavnega altaija dotakne, in ostalo naj k nje¬
govemu znožju zlije,

31. Vso mašobo naj pa proč vzame, kakor se pri mirivnih
darovih navadno proč jemlje, in naj jo na altarji k pri¬
jetnemu duhu Gospodu zažge, in ai naj za-nj prosi, in
mu bo odpuseno.

32. Ako je pa od drobnice dar za greh prinesel, namreč
ovco brez pogreška,

33. Naj roko na njeno glavo položi, ii jo na kraji zakolje,
na kterem se živali za žgavne daove navadno koljejo,

34. In duhoven naj s svojim perstom ol njegove kervi vza¬
me in se rogov žgavnega altarja iotakne, in ostalo naj
k njegovemu znožju zlije.

35. In naj tudi vso masobo proč vzame, kakor se masoba
ovna proč jemlje, ki se u mirivni dar zakolje in jo na
altarji Gospodu u dar sožge; ter tuj za-nj in za njegov
greli prosi, in mu bo otipu,šen.

2 ,  Le samo tisti, kteri je po nevedoma, ali iz pogreška kaj zoper
božjo zapoved storil, se je s takimi darovi (ki zdaj sledijo) zadolženja
in kazni rešil; kdor je pa samohotno in premišljeno grešil, je bil kakor
puntar zoper Boga s smertjo kaznovan, glej IV. Mos. 15, 30. S tako
malo kaznjo pa je zadostil pravici božji, ako j> je s pravim kesanjem
in z živo vero u božje obljube prestal, — za ponevedne pogreške.

3. Veliki duhoven  glej II. Mos. 29, 7 ato se te pregreši u za-
grešek ljudstva; zakaj znano je, da ljudstvo navadno rado zabrede u
pregrehe svojih duhovnov, glej I. Kor. 2, 17.

6. Proti notrajnemu zagrinjalu.

8. U dar za greh, znotraj,  u drobu.

12. U znamnje, da greh iz deržave izključi in u pripodobo, da bo
Kristus zunaj mesta na sv. križu umeri, glej Hebr. 13, 11, 12.

24. Samo pri takih darovih je duhoven, kije  Boga nadomestoval,
s kervjo zaklane živali rogove ali stebričke altarja pomazal, ktera je
kri ali življenje grešnika nadomestovala.

26. U Hebrejskem duhoven ga bo spravil,

35. Kakšna sprava da se mora pod takimi darovi umoti, glej pred-
°pombo k pogl. 1.

10

Tretje Mosesove bukve,

Poglavje V.

Od darov zadolzenja.

1. Ako kdo s tem greši, ker je slisal prisegati iuje vstani
spričati, da je ali sam vidil, ali sicer zvedel; če tega
ne pove, ima sim krivico.

2. Slehern, kdor se kaj nečistega dotakne, naj bo že ali
od zverine umorjeno, ali samo od sebe pogine, ali bodi
si kakoršna dnga lazijoča žival, in bi svoje nečistosti
pozabil, se okrviči, in je grešil;

3. In ako se kaj nečistega pri človeku dotakne zraven
kakorsne nečistosti koli, po kteri se človek navadno
ognjusi, in tega pozabi, potem se pa spomni, je zadol-
ženju podveržei.

4. Slehern, kteri je prisegel in s svojimi ustmi izrekel, da
hoče ali kaj doirega storiti, in je to se s prisego in s
besedo poterdil in je pozabil, potem pa se je svojega
zadolzenja spomnil,

5. Naj pokoro deia za greh,

6. In od čede ovci) ali kozo daruje, in duhoven naj za-nj
in za njegov gieh moli;

7. Ako pa ne more živinčeta darovati, naj daruje Gospodu
dve gerlici ali dva mlada goloba, enega za greh, in
enega u žgavni dar, glej spodaj 12, 8. Luk. 2, 24.

8. In naj ju da duhovnu, kteri naj pervega za greh daruje
in njegovo glavo proti perutam zavije, tako da se vratu
derži, in da se popoluam ne odterga.

9. In naj z njegovo kervjo steno altarja pokropi; karkoli
pa je bo ostalo, naj jo pusti, da k dnu altarja skaplje,
ker je za greh.

10. Druzega pa naj po navadi u žgavni dar sožge, in du¬
hoven naj za-nj in za njegov greh prosi, in mu bo
odpusen.

11. Ako pa njegova roka ne premore dve gerlici ali dva
mlada globa darovati, naj za svoj greh deseti del efa
pšenične moke daruje; pa ne sme olja k nji priliti, tudi
ne kaj kadila pridjati, zato ker je za greh.

12. In naj jo duhovnu da, in on naj polno pest od nje vzame
in na altarji sožge u spomin tistega, ki jo je daroval)

Poglavje V.

11

13. In naj z,a-nj moli in ga spravi, ostali del pa naj on
7.a dar obderži.

14. In Gospod je govoril Mosesu, rekoč:

15. Ako je kdo šege prestopil po nevedoma in se u tem,
kar je Gospoda posvečenega, pregrešil, naj za svoje
zadolženje ovna brez pogreška od čede daruje, kteri
se po vagi ali tehtnici svetiša za dva sikla odkupiti
zamore.

16. In naj še zraven stoijeno škodo poverne in peti del
zraven pridene in ga duhovnu da, ki naj za-nj moli,
in ovna daruje in mu bo odpušeno.

17. Ce je kdo po nevedoma grešil, in je kaj storil od te¬
ga, kar je po Gospodovi zapovedi prepovedanega, in
greha kriv svoje zadolženje spozna,

18. Naj ovna brez pogreška od čede duhovnu prinese po
meri in ceni greha, ki naj za-nj moli, ker je po ne¬
vedoma storil, in mu bo odpušeno.

19. Zakaj on se je po nevedoma zoper Gospoda pregrešil.

1. Darovi za greli iu darovi zadolženja ali pregrehe so setako
med seboj razločili, da so bili pervi za tiste zmote iu grehe darovani,
kterili se človek iz svoje lastne slabosti brez zunajnih nagibov vdeleži;
drugi pa so bili za tisto zadolženje darovani, kterega se je človek po
zunajnih nagibih vdeležil. Kdor pred sodnikom, kar je vidil ali sicer
dobro ve, po svoji dolžnosti ne odkrije in ne pove, kaj da ima tak člo¬
vek storiti, je u 5 versti povedano.

2. U Hebrejskem, kakor nečisto merhovino prime, in se po povelju
ne očisti, kakor hitro se ognjusenja zave.

4. T. j. kdor je nespametno prisegel, ali brez pomislika obljube
dela, in jih ne spolnuje. Pod hudem se mora tukaj samo telesno zlo
kakor postavim šibanje, strahovanje počutkov, post i. t., ne pa dušno
zlo ali hudobija umeti, zakaj kej takega se ne sme nikoli zaobljubiti.

5. Ako se je kdo zadolžil po eni ali drugi zgoraj od 1—4 v opom¬
njenih reči, naj namestniku božjemu odkrije, u čem da seje zadolžil.
Tedaj je bilo spoznanje greha že u starem zakonu prejpisano.

6. U Hebrejskem se bere: on naj dar za zadolženje daruje njo —
ovco ali kozo in duhoven najgazavolj njegovega greha spravi, da se pa
hikaj kakor tudi na družili krajih sv. pisma dar za zadolženje tudi dar
za greh imenuje od tod pride, ker se niso nobenega daru za zadolže nje
krez greha mislili in ravno tako nobenega daru za greh brez zadol¬
ženja sodili.

10. Zraven daru za greh je bil žgavni dar sosebno potreben zato,
ker ni zadostilo, greha rešen biti, ampak terjalo seje tudi, zavolj Boga
Se  grehov ne več vdeležiti.

12

Tretje Mosesove bukve.

11. Ela u Hebr. gomer glej II. Mos. 16, 16. Brez olja, to je, brez
znamnja veselja, ker so morali zavolj grehov žalostni ne pa veseli biti,
tudi brez kadila,  ker grehi niso dišečega ampak slabega in hudega
duha.

12. U spomin  naj bi se Gospod spomnil svojih milih obljub.

15. Ako so se zadolžili stran darov za duhovne; stran desetin,
ali pervin i. t. d. Kakšen sik el glej II. Mos. 30, 13.

17. Prej ko ne je tukaj govorjenje od šeg in navad per zunajni
službi božji, kterih nespoštovanje je človeku zadolženje od zunaj
naklonilo.

18. Kolikor večje je bilo zadolženje, toliko večja je morala cena
darivne živali biti.

19. U Hebrejskem: to je dar za zadolženje, ker sc je zoper Go¬
spoda zadolžil z zadolženjem.

Poglavje VI.

Od rednega ognja na oltarji, od daru duhovna v njegovem posvečenju, in
sploh od darov za greh, kaj in koliko se od njih sozgati mora, kaj in

in koliko vziti sme.

1. Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Kdor se s tem pregreši, da je z zardevanjem Gospoda
svojemu bližnjemu shranjeno vtajil, kar je bilo njegovi
zvestobi zaupanega, ali kdor komu kej po sili vzame
ali ga ogoljfa,

3. Ali zgubljeno reč najde, in po krivi prisegi se zraven
vtaji, ali karkoli druzega zmed več tacega stori, s če¬
mur se ljudje pregrese,

4. Ce je zadolženja previžan, mora nazaj dati.

5. Vse, karkoli je po goljfii hotel obderžati, popolnoma,
in verh tega se peti del gospodarju, kteremu je škodo
storil, IV. Mos. 5, 7.

6. Za svoj greh pa naj od čede ovna brez pogreška da¬
ruje, in ga duhovnu da po ceni in meri zadolženja.

7 .  In on naj za-nj pred Gospodom moli, in mu bo sle¬
herno odpuseno, karkoli je u djanju storil.

8. In Gospod je govoril Mosesu, rekoč:

9. Zapovej Aronu in njegovim sinovom: Leto je postava
žgavnega daru: na altarju naj se žge celo noč do ju*
tra; ogenj naj bo od ravno tistega altaija.

Poglavje VI. 13

10. Duhoven naj bo u suknjo in platnene hlače oblečen; in
naj pepel proč vzame, ki ga je zreči ogenj naredil, in
ga zraven altarja izsuje.

11. Potem naj perve oblačila sleče in druge obleče, in naj
pepel iz šotoriša zanese, in pusti, da se na prav čed¬
nem kraju popolnoma u prah spepeli.

12. Ogenj pa na altarji naj vedno gori, in duhoven naj mu
rejo daje, in vsaki dan zjutraj derv priklada, in kadar
se žgavni dar ua-nj položi, naj na verhi mašobo miriv-
nih darov zažge.

13. Leto je večni ogenj, ki naj nikoli na altarji ne vgasne.

14. Leto je postava za darove od jedilih in pitnih reči,
ktere naj Aronovi sinovi pred Gospodom in pred al-
taijem darujejo.

15. Duhoven naj vzame pest pšenične moke, ktera je z
oljem pokropljena, in vse kadilo, ki je bilo na moko
položeno; ter naj leto na altarji zažge u spomin nar
prijetnejšega duha Gospodu.

16. Ostali del pšenične moke pa naj Aron s svojimi sinovi
brez kvasu poje; ter naj je na svetem kraji u pre-
dvoru šotora.

17 .  Za tega voljo se pa ne sme okvasiti, ker se del od
nje Gospodu u dar zažge. Leto bodi čez vse sveto,
kakor za greh in za zadolženje.

18. Le samo možki spol od Aronove rodovine smejo od
tega jesti. Leto naj bo večna postava za vaše rodovine
stran Gospodovih darov: Slehern, kdor se jih bo do¬
taknil, bo posvečen.

19. In Gospod je govoril Mosesu, rekoč:

20. Lete je dar Aronov in njegovih sinov, kterega imajo
Gospodu o dnevi njih pomazilenja darovati. Deseti del
efa pšenične moke naj u večni dar darujejo, polovico
nje zjutraj in polovico zvečer.

21. Lete naj se z oljem pokropi in u ponvi ocre. Pa naj
še gorko k nar prijetnejšemu duhu Gospodu daruje

22. Duhoven, kteri je po pravici za očetom nastopil, in
naj se vsa na altaiji sožge.

23. Zakaj sleherni dar od duhovnov naj se u ognju sožge,
in nobeden ne sme od tega jesti.

24. Gospod pa je Mosesu govoril, rekoč:

14

Tretje Mosesove bukve.

25. Povej Aronu in njegovim sinom: Leto je postava daru
za greli; u tistem kraji, kjer se žgavni dar daruje, naj
se pred Gospodom zakolje. Čez vse sveto je.

26. Duhoven, ki ga daruje, naj ga na svetem kraji u pre-
dvoru šotora je.

27. Karkoli se njegovega mesa dotakne, bo posvečeno.
Ako bo od njegove kervi oblačilo oškropljeno, naj se
na svetem mestu opere.

28. Perstena posoda pa, u kteri se je kuhal, naj se raz¬
bije; ako je posoda brončena bila, naj se osterga, in z
vodo poplakne.

29. Slehern možki od Aronovega zaroda naj od njegovega
mesa je, zakaj čez vse je sveto.

30. Darovana žival pa, ki se za greh zakolje, ktere kri se
u snidni šotor za spravo u svetišče prinese, se naj ne je,
ampak z ognjem sožge. Spred. 4, 5. Hebr. 13, 11.

2. Govori se tukaj od tistih pregreškov, kterih sodba ni zvedela,
ker jej niso bili odkriti, ampak kteri so grešnika po zbujeni vesti k
kesanju podbadali.

5. Mora vse koj brez odloga poverniti, u Hebrejskem, o dnevu
daru za zadolženje, glej Mat. 5, 24.

6. U Hebrejskem u dar zadolženja-

7. Da mu bo pri Bogu odpušeno, česar se je pregrešil ali zadolžil.

9. Vsakdanjega večernega darovanja, glej II. Mos. 29, 39. Tako

da so se vedno posamezni deli daru na altar pokladali, ogenj se pa ni
smel od drugod jemati.

12. Tudi sleherno jutro jc bil žgavni dar darovan u znamnje vednc
hvaležnosti in vdanosti u Boga, bilo je pa to tudi lepa podoba vedno
spravne prošnje Jezusa Kristusa. Z žgavnim darom je tudi veliko
družili darov sožganih bilo u lepo znamnje, da ima vdanost u Boga
osnova vsili pobožnih misel biti.

13. Po Kristusovem prihodu ta luč še vedno gori na duhovno vižo,
kakor on sam govori Luk. 12, 49.

14. T. j. vsakdanjega jednega in pitnega darovanja, vender se
pitno u Hebrejskem ne bere.

18. Jedilni dar je do ves Bogu šel, zatorej jo bil ali na altarju
sožgan ali pa so ga duhovni — božji namestniki povžili.

20. Ne le samo o dnevi maziljenja, ampak zanaprej sle¬
herni dan.

21. U Hebr. u olju namočena moka, ter naj bo gorka,  po Hebr.
u koscih  kakor je sploh pri jedilnih darili navadno bilo.

23. Nobeden ne sme tega jedilnega daru povžiti, tudi duhovni ne 2®
to, ker so ga sami za se darovali.

Poglavje VIL

15

25. Dar za greli knezov in zasebnikov, glej zgoraj 4,
22 — 35.

28. Ker bi taka posoda narmanj saj duh svjkervi usebi obderžala.

30. T. j. dar za greh  samega višjega duhovna in vsili deržavlja-
nov, glej zgoraj 4, 12. 21. Tak dar je bil na oltarju sožgan, ker višji
duhoven ni bil samo kot namestnik božji, amiak tudi kakor grešni
človek pričujoč.

Poglavje VII

Razne druge Šege, Ictere so pri davili za greh im Zadolženje in pri miriv-
nih darovih zapovedane hie.

L Leto je tudi postava zaklanega laru za zadolženje,
sveto je čez vse sveto;

2. Zatoraj, kjer se žgavni dar zakolje, se naj bo tudi
dar za zadolženje zaklal; njegova kri naj se okoli
altarja zlije.

3. Od tega naj rep in mašobo, kttra oserčje pokriva,
darujejo,

4. Obe ledici in mašobo, ktera je zraven črev, in pečico
pri jetrih z obistinia vred.

5. In leto naj duhoven na altarji sožge, ker je žgavni
dar za zadolženje.

6. Slehern možkega spola od duhofnega zaroda naj u
svetem kraji od tega mesa je, kei je čez vse sveto.

7. Kakor za greh, tako se naj tudi ia zadolženje zakla¬
na žival daruje za obojni dar naj bo ena postava, —
ona naj gre duhovnu, kteri jo bo daroval,

8. Duhoven, kteri žival žgavnega dam daruje, naj njeno
kožo ima,

9. In slehern dar od pšenične moke, ki se u peči skuha,
in karkoli se na ražnju speče, ali u ponvi pripravi,
naj tistega duhovna bo, po kterem se daruje.

10. Naj že bo ali z oljem umeseno ali suho, vsim Arono-
vim sinom se staj po enaki meri slehernemu razdeli.

11 .  Leto je postava mirivnega daru, ki se Gospodu daruje.

1?. Ako naj bo u zahvalo, naj kruhov brez kvasu darujejo

z oljem umesenih, in opresnih mlincov z oljem poma¬
zanih, in pečene pšenične moke, in potice z oljeni oblite.

16

Tretje Mosesove bukve.

13. Tudi kvasnih truhov z zaklano živaljo u zahvalo,
ktera se u mirrni dar daruje.

14. Od teh darov mj se eden za pervine Gospodu daruje,
in naj bo duhovna, kteri bo kri zaklane živali izlil,

15. To-da njeno meso naj se ravno tisti dan poje, in ne
sme nic od teg{ do jutra ostati.

16. Ce kdo iz zaobljube ali iz proste volje žival daruje,
naj se tudi ravio tisti dan je; če je pa vender kaj do
druzega dneva vstalo, je pripušeno pojesti.

17. Karkoli je pa čo tretjega dneva ostalo, to naj ogenj
povžije.

18. Ako bo kdo od mesa u mirivni dar zaklane živali tretji
dan jedel, njegvvo darovanje veljalo ne bo, in tudi
darovavcu ne io nič pomagalo; ampak veliko več,
kdorkoli se s ttko jedjo ognjusi, naj bo prestopa kriv.

19. Meso, ki se je kaj nečistega dotaknilo, se naj ne je,
ampak z ognjen sožge. Le tisti, kteri je čist, sme
jesti od tega.

20. Slehern nečisti, kteri bi od mesa u mirivni dar zaklane
živali jedel, ki je Gospodu darovana, naj bo zmed
svojega ljudstva potrebljen.

21. In kdor se kterc gnjusobe, bodi si človeka, ali živali
ali kakorsnekoli reči dotakne, ktera zna ognjusiti, in
od tacega mesa je, naj pogine zmed svojega ljudstva.

22. In Gospod je gcvoril Mosesu rekoč:

23. Reci Israelovim mlajšim: Mašobe od ovac, govedine in
koz ne jejte.

24. Mašobo od cerknjene živine, ali od take, ki je od
zverine stergana bila, smete u razne potrebe oberniti.

25. Ako bi kdo mašobo, ktera se mora u žgavni dar Go¬
spodov darovati, jedel, naj pogine zmed svojega ljudstva.

26. Tudi kervi od kakorsnekoli živali, tako dobro od ptic,
kakor od domače živine, ne rabite u jed.

27. Slehern, kdor od kervi je, naj zmed svojega ljud¬
stva pogine.

28. In Gospod je govoril Mosesu rekoč:

29. Govori Israelovim mlajšim, rekoč: Kdor Gospodu žival
u mirivni dar daruje, naj ob enem tudi darov, ki zraven
grejo, namreč pitnih darov daruje.

30. On naj mašobo in persi zaklane živali u rokah derži, m
ko je oboje Gospodu daroval in posvetil, duhovnu izroči.

Poglavje VII.

17

31. In te naj bo masobo na altarji sožgal, persi pa naj
bodo Aronove in njegovih sinov.

32. Tudi desno pleče u mirivni dar zaklanih žival naj pri¬
pade k pervinam duhovna.

33. Kdor od Arouovih sinov bo kri in masobo daroval, on
naj tudi desno pleče za svoj del obderži.

34. Zakaj persi povzdigovanja in pleče odločenja sim jaz
od Israelovih mlajših iz njih mirivnih darov vzel, in
dal Aronu višemu duhovnu in njegovim sinovom po
večni postavi, od vsega Israelskega ljudstva.

35. To je pomaziljenje Arona in njegovih sinov u Gospo¬
dovih šegah o dnevi, ko jih je Moses postavil, da bi
duhovsko službo opravljali.

36. In kar je Gospod zapovedal, da se jim mora od Israe¬
lovih mlajših dati po večni postavi u njih rodovinah.

37. Leto je postava žgavnega daru in daru za greh in za-
dolženje, in za posvečenje in mirivne darove,

38. Ktero je Gospod Mosesu na gori Sinaj dal, ko je
Israelskim otrokom zapovedal, da naj svoje darove
Gospodu u pušavi Sinaj darujejo.

1. U Hebr. dar zadolženja, glej zgoraj 5, 1—19. 6, 1—7, kjer se
tisti pregreški in zadolženje berejo, zavolj kterih je tak dar moral
darovan biti.

4. Po Hebr. se je perica od ledic odrezati morala.

6. Čez vse sveto, to je, clo vse Bogu posvečeno.

8. Per družili darovih je duhoven tudi več druzih del od daru dobil.

10. Pečeni jedilni darovi so po 9. v. tistemu duhovnu šli, kteri jih
je daroval; kteri pa niso pečeni bili, so jih med tiste duhovne, ki so
ravno službo opravljali, enako razdelili.

12. Olje, ki se je tukaj obilno rabilo, je živa podoba veselja , glej
zgor 5, 11.

13. Ne udar na altarju, glej zgoraj 2, 11, ampak u zahvalno
obedno in za duhovne.

14. Hebrejci niso smeli clo nič od tega, kar jim je Bog dal, poprej
zavžiti, dokler mu niso pervin dali, taki darovi se u Hebr. darovi po-
vzdige imenujejo, glej II. Mos. 25, 2.

15. Naj bi se pri obedni iz takih darov po bratovsko med seboj
veselili; pri taki obedni pa ni smelo clo nič od jedil ostati, zakaj ni bila
vsakdanja navadna obedna, ampak k darovanju je bila šteta.

16. Ako je kdo obljubo storil mirivni dar darovati, naj bi Bog nje¬
govo prošnjo uslišal, ali če je obljubien dar že prej, ko je prošnja usli¬
šana bila, daroval, tako se sme, če.je kaj jedil per obedni ostalo, to še

Tretja Mosesov® bukve, 2

18

Tretje Mosesove bukve.

drugi dan povžiti, s tem pokazati, da je prošnja stanovitna, vender kar
še čez drugi dan ostane, naj se sožge v 17 in 18 — da se ne oskruni.

19. Meso, ki seje kaj tacega dotaknilo, kar je po postavi nečisto,
pm. ako je nečist merčes na-nj padel, kdor je po postavi čist, se sme
obedne vdeležifi.

23. Masti ali mašobe, ker je bila Bogu posvečena, niso smeli u
živež obračati ne od družili žival, glej zgoraj 3, 5. 16. 17.

21. Od zveri raztergane živali niso smeli jesti, kakor se u He- 1
brejskem bere.

27. Glej zgoraj 3, 17.

29. U Hebr. kdor Gospodu mirivni dar daruje, naj sam u
v. 30. 32. opomnjene dele od svojega daru vzame, in jih Gospodu
u dar prinese.

32. Persi in pleče so duhovni dobili u znamnje, da imajo modri,
serčni in krepki biti.

Poglavje. Vili.

Moses Ar ona na velikega duhovna in njegove sine za duhovne posveti, in
Šotor z vsim, kar zraven gre, pomazili.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2 Vzemi Arona z njegovimi sinovi, njih oblačila in ma-
ziljno olje, tele za greh, dva ovna in jerbas z opres-
uimi kruhi,

3. In vkup spravi vso množico pred vrata šotora.

4. Moses je storil, kakor je bi! Gospod zapovedal; in ko
se je vsa množica pred vratini snidnice sosla,

5. Je djai: Leto je, kar je Gospod storiti zapovedal.

6. In je zdajci Arona in njegove sinove pripeljal. In ko
jih je bil umil,

7 .  Je naddubovna s platneno suknjico oblekel, z opasilont
prepasal, in ga s suknjo iz višnjeve svile oblekel, i»
čez vse to nadrainnik gori djai,

8. Kterega je z opasilom vkup stisnil in na napersnik pri¬
pel, kjer so bile besede: nauk in resnica (Urim in turnim}

9. Tudi mu je duhovsko kapo na glavo djai, in na njo
proti čelu zlati načelnik postavil, ki je bil u posve¬
čenju blagoslovljen, kakor mu je bil Gospod zapovedal.

10 . Tudi je vzel maziljtio olje, s kterim je šotor z vso njo*
govo pripravo pomaziiil.

Poglavje Vlil.

19

11 .

12 .
| 13 .

14 .

15 .

16 .

17 .

18 .

19 .

2 «.

21 .

22 .

23 .

24 .

25 .

In ko je posvetovaje altar pokropil, sedemkrat, ga je
pomazilil in vse njegove posode, in umivalnico z njeno
podlago je z oljem posvetil.

Tudi je olja na Arouovo glavo vlil in ga pomazilil in
posvetil. Sir. 45, 18.

Tudi njegove sinove je pripeljal in jih s platnenimi
suknjami oblekel, in z opasili prepasal, in jih z duhov-
skimi kapami pokril, kakor je Gospod zapovedal.

Tudi je tele za greh daroval, in ko so bili Aron in
njegovi sinovi svoje roke na njegovo glavo položili,

Ga je zaklal, od kervi zajel in va-njo perst pomočil,
in se roglov altarja krog in krog dotaknil; in ko je
bil altar očiščen in posvečen, ostalo kri k njegovem
snožju zlil.

Mašobo pa, ki je bila na oserčji in jeterno pečico in
obe ledici z nju mašobo je na altarji sožgal,

In tele s kožo, mesom in blatom vred zuuej šotoriša
sožgal, kakor je bil Gospod zapovedal.

Tudi je ovna u žgavni dar daroval; in ko so bili Aron
in njegovi sinovi svoje roke na njegovo glavo položili.
Ga je zaklal, in je njegovo kri okoli altarja zlil.

Ovna pa je na kose razsekal, in njegovo glavo, ude in
mašobo z ognjem sožgal,

Ko je bil poprej drob in noge umil, in je celega ovna
ob enem na altarji sožgal, zato ker je bil žgavni dar
narprijetnejšega duha Gospodu, kakor urn je bil zapo¬
vedal.

Tudi je druzega ovna daroval o posvečenju duhovnov;
ter so na njegovo glavo Aron in njegovi sinovi svoje
roke položili;

In ko ga je bil Moses zaklal, je vzel od njegove kervi,
in se je ulinice desnega ušesa Aronovega in palca nje¬
gove desne roke in tudi desne noge dotaknil.

Tudi je Aronove sinove pripeljal, in ko se je bil s
kervjo zaklanega ovna ulinice desnega ušesa slehernega
in palcov desne roke in noge dotaknil, je ostalo kri
na altarji okoli in okoli zlil.

Mašobo pa, rep in vso mast, ktera drob pokriva, in
jeterno pečico in obe ledici z nju mašobo in desnim
plečem vred je odločil.

2 * . ,

20

Tretje Mosesove bukve.

26. Tudi je vzel iz jerbasa opresnih kruhov, ki je bil pred
Gospodom kruh brez kvasu, in z oljem uineseno potico
in mline, in je na masobo in desno pleče položil,

27. In je vse vkup A i onu in njegovim sinovom dal. Ko so
oni vse to pred Gospodom vzdignili,

28. Je on to zopet iz njih rok vzel, in na altarji žgavnega
daru sožgal, za to ker je bil dar posvečenja, Gospodu
k prijetnemu duhu darovanja.

29. In je vzel persi od ovna posvečenja za svoj del, in
jih je pred Gospodom povzdignil, kakor mu je bil Go¬
spod zapovedal.

30. In je vzel mazilo in kri, ki je na altarji bila, in je
Arona in njegove oblačila, njegove sinove in njih ob¬
lačila pokropil.

31. In ko jih je bil u njih oblačilih posvetil, jim je zapove¬
dal, rekoč: Kuhajte meso pred vratini šotora, in tam ga
pojejte; jejte tudi kruhe posvečenja, ki so u jerbasu, ka¬
kor mi je Gospod zapovedal, rekoč: Aron in njegovi
sinovi naj jih jedo. II. Mos. 29, 32. Spod. 24, 9.

32. Karkoli pa od mesa in kruhov ostane, naj ogenj po-
vžije.

33. Tudi sedem dni od vrat šotora ne hodite, noter do dneva,
o kterem se bo čas vašega posvečevanja dopolnil; za¬
kaj u sedmih dneh se posvečenje dokonča,

34. Kakor se je tudi zdaj zgodilo, da se šega darovanja
spolni.

35. Noč in dan u šotoru ostanite, in stražo Gospodovo der-
žite, da ne umerjete; zakaj tako mi je zapovedano.

36. In Aron in njegovi sinovi so vse storili, kar je Gospod
po Mosesu govoril.

11. Altar f. j. žgavni alfar.

12. U znamnje, daje Aron poglavar duhovnov, in da le od njega
vsa oblasl druge posvečevati in darovati izhaja.

15. Tako je altar posvetil in Bogu prijetnega storil; zakaj zavolj
človeškega greha je bila cela narava oskrunjena, spridena in Bogu ne¬
dopadljiva, glej I. Mos. 3, 17. 6, 12. 13. sosebno pa so bili grehi Israel-
Cov uzrok, da je sv. šotor z vsimi svojimi posodami ognjusen bil.

17. Daru za greh, ki ga je višji duhoven za se daroval, niso jedli)
glej z gor 6, 30.

27. Glej II. Mos. 29, 24.

30. Mazilo t. j. sv. olje.

Poglavje IX.

21

31. Kadar so duhovni u svojih sv. oblačilih, se posvečeni imenu¬
jejo u znamnje, da imajo le u takih oblačilih svojo službo opravljati.

34. Kakor je danes darovano bilo, tako imate u slehernem teh
sedem dni darovati.

1. Kadar je pa osmi dan prišel, je Moses Arona, njegove
sinove in starejše od Israela poklical, in je Arouu rekel:

2. Vzemi od cede tele za greh in ovna za žgavni dar,
oba brez pogreška, in ju pred Gospodom daruj.

3. In reci Israelovim mlajšim: Vzemite kozla za greli in
tele in jagnje vse letne in brez pogreška u žgavni dar,

4. Tudi vola in ovna u mirivni dar, in jih zakoljite pred
Gospodom, in darujte pšenične moke z oljem umesene
pri darovanju slehernega; zakaj dans se bo sam Go¬
spod prikazal.

5. Tedaj so vse, kar je bil Moses zapovedal, k vratam
šotora prinesli; in ko je vsa množica ondi zraveustala,

6. Je Moses rekel: Leto je, kar je Gospod zapovedal: to
storite in njegova slava se vam bo prikazala.

7. In je Aronu rekel: Stopi k altarju in daruj za svoj greh,
daruj žgavni dar, in prosi za se in za ljudstvo, in ko
boš žival za ljudstvo zaklal, prosi za taisto, kakor je
Gospod zapovedal.

8. In Aron je pri tej priči k altarji stopil in daroval tele
za svoj greh;

9. In so mu njegovo kri njegovi sinovi podali, in on je
perst va-njo pomočil in se roglov altarja dotaknil, in je
ostalo k snožju altarja zlil.

10. In niašobo, ledici in jeterno pečico, ki so za greh, je
na altaiji sožgal, kakor je bil Gospod Mosesu zapovedal.

11. Meso pa in njegovo kožo je zunaj šotora z ogujem
sožgal.

12. Zaklal je tudi žival u žgavni dar, in njegovi sinovi
so mu njeno kri prinesli, ki jo je na altarji okoli in
okoli zlil.

Aronov in njegovih sinov pervi dar ogenj iz neha povzijc.

22

Tretje Mosesove bukve.

13. Tudi zaklano žival u kose razsekano, glavo in vse ude
so mu prinesli, in vse to je z ognjem na altarji sožgal,

14. Ko je poprej drob in noge z vodo umil.

15. In ko je za greh ljudstva daroval, je kozla zaklal: in
ko je altar očistil,

16. Je opravil žgavni dar,

17. In je darovanju pridjal pitnih darov, ki so se tudi da¬
rovali, in jih je na altarji sožgal brez šeg juternega
žgavnega daru.

18. Tudi je zaklal vola in ovna u mirivni dar ljudstva; in
njegovi sinovi so mu kri podali, ki jo je krog in krog zlil.

19. Mašobo vola pa in rep ovna, in ledici z njuno mašobo
in jeterno pečico

20. So na persi položili. In ko je bila tnašoba na altarji
požgana,

21. Je Aron nju persi in desne pleči odločil, in pred Go¬
spodom povzdignil, kakor je bil Mosesu zapovedal,

22. In je roke proti ljudstvu stegnil, in ga blagoslovil. In
ko so bili darovi za greh, in žgavni in mirivni dopolj-
njeni, je doli stopil.

23. Ko sta pa Moses in Aron u snidni šotor šla in potem
zopet vun prišla, sta ljudstvo blagoslovila. In slava
Gospodova se je celi množici prikazala, n. Mak. 2, 10.

24. In glej ogenj od Gospoda je vun šel in je povžil žgavni
dar in mašobo, ktera je na altarji bila. Ko so bile trume
ljudstva to zagledale, so Gospoda hvalile, in na svoje
obličje padle.

7. U Hcbr. in spravi namest prosi.

10. Vse to je on u sožganje na žgavni altar položil, kjer je kakor
slehern dan tako tudi zdaj do večera gorelo, glej spred 6, 9. 12.

17. U Hebr. jedilnih darov  iz pšenične moke,  u Vulgati se
pitni  dar imenuje, zato ker je bil z oljem zmešan. Vse te darove je
daroval zunaj vsakdanjih.

23. Moses je šel z Aronom u svetiše, naj bi mu tukaj božjo službo
izročil.

24. Od Gospoda I. j. iz svetlobnega oblaka, u kterem je slava Go¬
spodova pričujoča bila. In Gospodov ogenj je vse darovane dele na
enkrat sožgal, ktere bi bil ogenj vsakdanjega žgavnega daru po 10. v.
le samo sčasoma povžil.

Poglavje X.

23

Poglavje X.

Nadab in Abihu sta od strele ubita. Zatoraj Moses duhovnom, posebne

zapovedi da.

1. In Nadab in Abihu Aronova sinova sta kadilnici vzela in
ogenj u vanji djala in na verh kadila, in sta ptuji ogenj
pred Gospodom darovala, kar jima ni bilo zapovedano.
IV. Mos. 3, 4. 26, 61. I. Par. 24, 2.

2. In ogenj od Gospoda je vun prišel in ju je požerl in
sta unierla pred Gospodom.

3. In Moses je Aronu rekel: Leto je, kar je Gospod
govoril: Po tistih bom posvečen, ki se k meni bližajo,
in vpričo celega ljudstva bom slavljen. Ko je Aron
leto slišal, je molčal.

4. Moses je pa Misaela in Elizafana sinova Uziela, Aro-
novega strica k sebi poklical, in jima je rekel: Idita
in vzemita svoja brata iz svetiša in ju nesita vun iz
šotoriša.

5. In sta ravno sla in sta ju kakor sta ležala s platnenimi
suknjami oblečena, in sta ju vun vergla, kakor jima je
bilo zapovedano.

6. In Moses je Aronu, Elacaru in Itamaru njegovima
sinovoma govoril: Ne odkrivajte svojih glav, in ne
tergajte svojih oblačil, da kje ne umerjete in da kje čez
celo množico serd ne vstane. Vasi bratje in cela Israel-
ska hiša naj obžalujejo požar, ki ga je Gospod uzročil.

7. Vi pa se nimate čez vrata šotora ganiti, sicer bote po¬
ginili; zakaj olje svetega pomaziljenja je nad vami. In
oni so storili vse po Mosesovein povelju.

8. Tudi Gospod je rekel Aronu:

9. Vina in vsega, kar zamore vpijaniti, ti in tvoji sinovi
ne pite, kadar greste u snidni šotor, da ne umerjete;
zakaj to je večna zapoved za vse vaše rodovine,

10. In da bote vedili razločiti med svetlin in posvetnim,
med ognjusenim in čistim,

11. In da podučite Israelove mlajše u vsili mojih postavah,
ktere jim je Gospod po Mosesu govoril.

12. In Moses je Aronu, Elacaru in Itamaru njegovima sino¬
voma, ktera sta bila ostala, govoril: Vzemite jedili dar,

24

Tretje Mosesove bukve.

ki je od Gospodovega darovanja ostal, in ga pojejte
brez kvasu zraven altarja, ker je čez vse sveto.

13. Toda na svetem kraji jejte, kar je tebi in tvojim sino¬
vom od Gospodovih darov danega, kakor mi je za¬
povedano.

14. Tudi persi, ktere so bile darovane, in pleče, ki je od¬
ločeno bilo, jejte u prav čednem kraji ti, tvoji sinovi
in tvoje hčere s tabo.

Zakaj tebi in tvojim otrokom je od inirivnih darov
Israelovih mlajših leto prihranjeno.

15. Zato ker so oni pleče in persi in inašobo, ktera se na
oltarji sožge, pred Gospodom povzdignili, naj te reči
tebi in tvojim sinovom grejo, po večni postavi, kakor
je Gospod zapovedal. '

16. Ko je med tem Moses kozla, kteri je bil za greh da¬
rovan, iskal, ga je sožganega najdel; in se je raz-
serdil nad Elacarom in Itainarom, sinovoma Arona,
ktera sta bila ostala, ter je djal: ii.  Mak. 2, 11.

17. Zakaj nista zaklanega dara za greh na svetem kraji
pojedla, ki je čez vse sveto, in je bil vama dan, naj
bi krivico množice nosila, in pred Gospodovim obličjem
za-njo prosila,

18. Sosebno ker od njegove kervi ni bilo nič u sveti kraj
prineseno, in bi ga bila mogla u svetisu pojesti, kakor
je meni zapovedano?

19. Aron je odgovoril: Klavni dar za greh in žgavni dar
je bil dones pred Gospodom darovan; meni se je pa
to primerilo, kar vidiš. Kako bi bil vstani od njega
jesti, ali Gospodu u segali dopasti z žalostnim sercoin?

20. Moses to slisati, je bil s tem zagovorom zadovoljen.

1. P tuji  ali zunajni ogenj je bil tudi pri žgavnem altarju prepove¬
dan, glej zgor 6, 9. toliko več pri kadilnem altarju, kjer so duhovni
slehern dan zjutraj in zvečer božjo službo opravljali, glej II. Mos. 30,
7. 8. Lahkomiselno in prederzno sta to mlada sinova storila, ter zoper
povelje božje ravnala, zatoraj ju je koj ojstra kazen božja zadela: kdor
je u resnici pobožen, spoinuje voljno zapovedi Gospoda, ako ravno
njih pravega uzroka na tanjko razumeti ne more.

2. Strela iz oblakovega stebra ju je umorila.

3. Duhovni morajo mene za nar svetejšega imeti in moje zapovedi
natanjko spolnovati; moje ime mora poveličano biti ali u pokorsini do
mojih postav, ali pa u kazni, ktera ima tiste zadeti, ki so mi nepokorni.

Poglavje XI.

25

6. Ne odkrivajte svojih glav u znamnje žalovanja. Ker so bili
duhovni Bogu posvečene osebe, zatorej so moraii po svoji službi
vsih svojih sorodnih zavez pozabiti, kaderkoli je to od njih terjala
ali čast božja ali blagor duš. Kakor Bog hudobije očetov nad otroci
kaznuje, II. Mos. 20, 5, ravno tako (udi on dostikrat kaznuje pre¬
grehe duhovnov nad ljudstvom.

7. Ne hodite iz šotora, da bi žalovali, ampak u šotoru svoje
službe pričakujte.

9. Smertna kazen Aronovih sinov je beržkone to zapoved (izro¬
čila; prej ko ne sta se vpijanila, in u pijanosti prederznila sveti
ogenj z drugim premeniti.

16. Prej ko ne sta Aronova sinova na očetovo povelje po smerti
svojih bratov kozliča, kteri bi bil imel že poprejšni večer povžit biti,
u ogenj žgavnega altarja vergla, ker se jima ga ni ljubilo jesti
zavolj žalovanja ojstro kaznovanih bratov.

18. Dar za greh ljudstva ni bil navadni dar za ktero posebno
zadolženje, ampak sploh spoznanje grešnosli pred Bogom; zatoraj
ni bila kozličeva kri u svetiše prinesena, in tudi niso njegovega
mesa zunaj šotora sožgali, ampak vse kozliževo meso je bilo duhov¬
nom u jed dano.

Poglavje II.

Od čistih in nečistih žival.

1. In Gospod je Mosesu in Aronu govoril rekoč:

2. Povejta Israelovim mlajšim: Leto so živali, ki jih smete
jesti od vsih žival na zemlji, v. Mos. 14, 3.

d. Sleherno zmed žival, ktera ima razklane parklje in
prežvekje, smete jesti.

4 . Kterakoli pa sicer prežvekje in ima parklje, vender
ne popolnom razklanih, kakor velbljod in druge, je
ne smete jesti, ter jo med nečiste štejte.

5. Beli zajček, kteri sicer prežvekje, vender nima raz¬
klanih parkljev, je nečist.

6. Tudi zaje, zakaj on tudi prežvekje, vender pa nima
razklanih parkljev,

7 . In presič, kteri sicer ima razklane parkle, pa ne prežvekje.

II. Mak. 6, 18.

8. Njih mesa ne jejte, in njih inertvih trupel se ne do¬
tikajte, ker so vam nečiste.

26

Tretje Mosesove bukve.

9. Let6 so živali, ktere se u vodah rede, in so vara pri-
pušene jesti. Vse, kar ima plavute in luske, tako
dobro u morji kakor u tekočih in stoječih vodah,
smete jesti.

10. Kterakoli pa nima ne plavut, ne lusk med onimi, ki
se u vodah gibljejo in žive, vam bodi gnusna,

11. In ostudna; njih mesa ne jejte in njih mertvih trupel
se ogibajte.

12. Vse, ktere nimajo plavut in lusk u vodah, naj bodo
gnusne.

13. Lete so od ptic, kterih ne smete jesti in se jih morate
ogibati, namreč: postojne, grifa kostilomca in mor¬
skega orla,

14. Kanjuka in jastreba z njegovim plemenom,

15. lii Vsega, kar je krokarjevega plemena in njemu enakega.

16. Štruca, sove, povodnega goloba in kragulja z njegovim
plemenom.

17. Cuka, ribiča in štorklje,

18. Labuda, nenasita in merhožertnika,

19. Bele štorklje, deževnika z, njegovim plemenom, smer-
dokavre in topirja.

20. Sleherna od ptic, ktera po štirih nogah hodi, naj vam
bo ognjusna.

21. Kterakoli pa sicer po štirih nogah hodi, pa ima vender
zadaj daljše nogi, po kterima po zemlji skaklja,

22. Jo smete jesti, kakor je kobilca, po svojem plemenu;
ki se arbe solarn, hargol in hagab zove, sleherna po
svojem plemenu.

23. Karkoli pa od letajočih merčesov le samo štiri noge
ima, vam bodi ognjusno.

24. In kdorkoli se njih mertvih trupel dotakne, se ognjusi,
in bo do večera nečist.

25. In ako bi treba bilo, da bi kdo kaj takega mertvega
nesel, naj svoje oblačilo opere, in bodi nečist noter do
solnčnega zahoda.

26. Sleherna žival, ktera ima sicer parklje, pa ne raz¬
klanih in tudi ne prežvekje, bodi nečista, in kdorkoli
se je dotakne, bodi ognjusen.

27. Siehenia iz vsih čveteronožnih žival, ktera kakor p°
rokah hodi, naj bo nečista. Kdorkoli se njih mertvega
trupla dotakne, bodi ognjusen do večera.

Poglavje XI. 27

28» In kdorkoli bi takih mertve trupla nosil, naj svoje
oblačilo opere, in bodi nečist noter do večera; ker je
vse za vas nečisto.

29. Med živalmi, ktere se po zemlji gibljejo, naj se tudi
te med ognusne štejejo: podlasica, miš in ostrovid ali
krokodil, sleherna po svojem plemenu.

30. Bela podlasica, kušar, martinček, slepec in kert.

31. Vse lete so nečiste, kdorkoli se njih mertvih trupel do¬
takne, bodi nečist do večeva.

32. In na karkoli bi kaj od njih mertvih trupel padlo, bodi
ognjuseno, tako dobro lesena posoda in oblačilo, kakor
kože in žinjasta obleka in sleherna posoda, u kteri se
kaj dela; z vodo naj se oplakne, ill bodi do večera
ognjusena, in tako bodi potem očejena.

33. Perstena posoda pa, ako je kaj tacega va-njo padlo,
bodi ognjusena, in za tega voljo naj se razbije.

34. Sleherna jed, ki jo bote jedli, ako se bo taka voda
na-njo vlila, bodi nečista; in vsaka pijača, ki se iz
kakorkoli take posode pije, bodi nečista.

35. In karkoli bi od takih mertvih trupel na kako reč padlo,
bodi nečista, ali peči ali koze, naj se razbijejo, in naj
bodo nečiste.

36. Vodnjaki pa in kapnice in celo zbiraljse vod, bodi
čisto. Kdorkoli pa se njih merhe dotakne, bodi ognjusen.

37. Ako kaj na seme pade, ga ne ognjusi.

38. Ako pa kdo tako seme z vodo polije in bi se potem
merhovine dotaknilo, bodi koj ognjuseno.

39. Če živinče cepne, ktero jesti vam je pripušeno, kdorkoli
se njenega mertvega trupla dotakne, bodi nečist do večera.

40. In kdor bi od tega kaj jedel, ali nosil, naj svoje oblačilo
opere in bodi nečist do večera.

41. Vse, kar po zemlji lazi, naj bo ognjusno, in naj se ne
rabi u jed.

42. Kterakoli čveteronožna žival po persih lazi, tudi ktera
ima več nog, ali se po zemlji plazi, je ne jejte, ker
je ognjusena.

43. Nikar svojih duš ne oskrunite, in se tudi kaj tacega
ne dotikajte, da ne bote nečisti.

44. Zakaj jaz sim Gospod vas Bog bodite sveti, ker jaz
sim svet. Ne ognjusite svojih duš po kakoršnikoli
lazijoči živali, ki se po zemlji giblje, i. p e tr. 1, 16.

28

Tretje Mosesove bukve.

45. Zakaj jaz, sim Gospod, kteri vas je iz Egiptovske de¬
žele izpeljal, naj bi vas Bog bil. Bodite sveti, ker
jaz sim svet.

46. Leto je postava stran živine in ptic , in stran sleherne
žive stvari, ki se u vodi giblje in po zemlji lazi.

47. Da poznate razloček med čistim in nečistim, in da veste
kaj morate jesti, in kaj zavreči.

2. Uzrok te postave se s tem opravičiti da, ker se nektere
živali na očividno vižo s spridenostjo človeške natore stikajo iti
nekaj spridenega na sebi imajo, ali pa naj bi se Israelci u zmer¬
nosti vadili in nevarne lovar.šije z druzimi ljudstvi ogibali, ktere so
nečiste živali Israelcov dostikrat u jed obračale.

3. Razklane t. j. popoinom u dva dela razcepljene parklje.

4. Parklji velbljoda (kamele) niso popoinom ampak samo
spredaj nekoliko razklani.

5. Beli zajček,  po Hebr. prejkone skakljajoča miš hišnemu
zajcu podobna.

7. Vse te trojne so pohotne, nezdrave ter tudi nečiste živali.

8. Vse, kar pomerje ali pogine, je nečisto, tolikanj več vsa-
ktera merhovina.

12. Ker take ribe večidel u blatni vodi žive, in so požrešne.

13. Po Hebr. zgrabljiv orel  zmed vsih nar veči.

14. Po Hebr. beržkone sokol.  Vsi so ropne ptice, zatoraj
k nečistim šteti.

15. T. j. vsega, kar se od smerdljivih merhovin živi.

17. Ribič, povodna ptica, ki se z glavo potoni ropa iskajc.

18. Ne n as it labudu enaka ptica, ktere glas je oslovemu kriču
enak, zatoraj se tudi oslov krič imenuje. Merhožertnik, (belikan),
ptica z rodečim kljunom in nogami, ki se večidel od merhovin živi.

19. Deževnik  oznanuje dojdoči dež z žvižganjem; smerdo-
kavra  sicer lepa ptica, vender pa ima blato rada, in si z njim
svoje gnjezdo oskerbi.

2 ".  Vsi krilati nterčesi kakor muhe, vse. Leti imajo sicer p°
šest nog, vender le samo s štirimi hodijo, ostalih dveh se kakor
rok poslužvajo. Skoraj vsi merčesi so gnusljive postave in podoba
vestne gnjusobe.

22. Ako se ravno kobilce  u hojo samo štirih nog poslužvajo,
imajo vender zadaj še dve bolj dolge nogi, s kterima po zentlj 1
skakljajo, zatoraj niso bile nečiste, in ker so bile kobilce od ne'
kdaj navadna jed za uboge u jutrovih deželah, jih Bog Israelcotn
jesti ni prepovedal. Spomni tukaj sv. pisatelj raznih kobilčnih pl e '
men. K pervemti šteje navadne nam znane kobilce, vender so ve¬
liko veče kakor pri nas; k druzemu šteje kobilce brez perut, ki s°
kačam nevarne; k tretjemu,— ktere vse pokončajo, k četertemu —'
silno velike kobilce, ktere sosebno radi prebivavci teh dežel u
jed obračajo.

Poglavje XH. 29

24. Nečisti se niso smeli z ljudmi pečati, ne pri božji službi
biti, tudi se niso smeli darivne obedne vdeležiti.

26. U Hebr.: ktera nima popolnom razklanih parkljev.

27. Vse četveronogate živali, ktere imajo perste na nogah, ka¬
kor opica, medved, pes itd.

29. Po Hebr.: živali, ki imajo tako kratke noge, da bolj lazijo
kakor hodijo, in da so bolj laznini kakor živalcam podobne.

35. Prebivavci jutrovih dežel so več sort peči imeli, u kterih
so kruh pekli, tukaj opomnjene so bile persteni lonci, ki so jih z
ognjem razgrevali, in potem drobne krušne hlebičke od zunaj k
njim pritiskali.

36. Kdorkoli se merhovine, ktera u vodi leži, dotakne, bodi
nečist.

38. Namočeno seme raji in veliko več od merhovine na se
potegne kakor suho.

40. Po nevedoma, zakaj kdor je prederzno kaj takega jedel,
je bil umorjen, glej IV. Mos. 15, 30.

44. Odkrije tukaj sam Bog pravi namen svojih postav stran
čistih in nečistih žival. Hotel je namreč, naj bi se Israelci po
zunajni zapovedani čistosti k pravi znotrajni čistosti serca povzdig¬
nili, naj bi se iz ostuda do nečistih žival, ktere gnjusobo in zlo
greha pripodobljujejo, sosebno vadili tudi sam greh pred vsim dru¬
gim studiti.

Poglavje III.

Kako naj se porodnica očisti, in kaj naj daruje.

1. In Gospod je Mosesu govoril rekoč:

2. Govori Israeiovim mlajšim in jim reci: Zena, ki je spo¬
čela, če je sina rodila, bodi sedem dni nečista, po
dnevih ločenja mesečine. Luk. 2, 22.

3. In osmi dan naj se detice obreže. Luk. 2, 21. Jan. 7, 22.

4. Ona pa naj tri in trideset dni u kervi svojega očišče¬
vanja ostane. Kaj svetega naj se ne dotakne, tudi ne
u svetiše ne pride, dokler se dnevi njenega očišče¬
vanja ne spolnijo.

5. Če je pa deklico rodila, bodi dva tedna nečista, po
šegi mesečnega kervotočja, in naj šest in šestdeset
dni u kervi svojega očiščevanja ostane.

6. In ko se dnevi njenega očiščevanja spolnijo, naj za
sina ali za hčer letno jagnje u žgavni dar in enega

Tretje Mosesove bukve.

30

golobička ali gerlico za greh k vratam snidnega šotora
prinese, in duhovnu da.

7. On naj ga pred Gospodom daruje, in za-njo moli, in
tako bodi ona od svojega kervotočja očiščena. Leto
je postava za porodnico fantiča ali deklice.

8. Ako pa ona nima kaj, in jagneta darovati ne pre¬
more, naj vzame dve gerlici, ali dva golobička, enega
u žgavni dar in enega za greh; ter naj duhoven za¬
njo moli, in tako bode očiščena. Spred. 5,7.11. Luk. 2, 22.

2. Ne bere se tukaj: žena, ktera je noseča, ampak ktera je
od moža spočela, naj bi se s tem pokazalo, da presveta devica
Maria mati Jezusova, ki ni od nobenega moža spočela, ni bila sledeči
zapovedi podveržena. (Bazil. Krizost. Ciril). Po božji zapovedi
se porodnice nečiste imenujejo zavolj spremenjenih porodnih okolj-
šin, ki jih je Evni greh naklonil, glej 1. Mos. 3, 16. Vse, česarkoli
se je porodnica o svojih nečistih dnevih dotaknila, je nečisto bilo.

3. Se le osmi dan je bilo dete obrezano, ker je že krepkejši
bilo in ložej rano obreze prestati moglo, glej I. Mos. 17, 11. 12.
O tem dnevu dete ni bilo več po maternem dotiku nečisto, zatoraj
tudi tistega ni nečistega storilo, ki ga je obrezal.

4. Ob času kervnega toka mati sicer ni več druzih ognjusila,
vender pa še ni smela u sv. šotor iti in se darivne obedne vdeležiti.

5. U jutrovih deželah kervni tok porodnice dekliča porodivše
dalje časa terpi, kakor če je dečka porodila.

6. Darovi za porodnice so bili živo znamnje spridnosti človeške
natore po Evi naši pervi materi; spomnili so pa tudi na obljublje¬
nega odrešenika, zatoraj se tudi spravni — očiščevavni darovi ime¬
novati smejo.

Poglavje XIII.

Od gob pri ljudih in na oblačilih.

1. In Gospod je Mosesu in Aronu govoril, rekoč:

2. Človek na kterega koži ali mesu se razna barva, ali
mozulj ali kaj nekako svitlega, to je, gobova bolezen,
pokaže, naj se k nadduhovnu Aronu, ali kteremu koli
od njegovih sinov pripelje.

3. In ko bode ti vidi! gobo na koži, in lase u belo barvo
premenjene, in kraj gob nižje od kože in druzega mesa,

Poglavje XIII.

31

je to gobova bolezen, in naj se po mnenju duhovna
odloči.

4. Ako je pa kaj svitlega in belega na koži, in ni nižje
od druzega inesa, in so lasje poprejšne barve, naj ga
duhoven sedem dni zapre,

5. In sedmi dan naj ga ogleda; in ako gobe niso dalje

rasle, in tudi na koži niso dalje segle, naj ga zopet

se družili sedem zapre.

6. In sedmi dan naj ga ogleda; ako so gobe temnejše in

niso na koži dalje rasle, naj ga očisti; ker so le garje,

in človek naj svoje oblačilo opere, in bo čist.

7. Ako bi pa potem, ko je bil od duhovna ogledan in za
čistega spoznan, gobe zopet dalje rasle, naj se k du¬
hovnu pripelje,

8. In za nečistega obsodi.

9. Ako bi bila gobova bolezen pri človeku, naj se k du¬
hovnu pripelje,

10. In on naj ga bo ogledal. In če bi kaj belega na koži
biio in pogled las bi se spremenil, in bi se clo živo
meso prikazalo,

11. Naj se to že za prav stare u kožo vrašene gobe spozna.
Duhoven naj ga tedaj za ognjusenega spozna, in naj ga
ne zapre, ker je nečistost očitna.

12. Ako bi se pa gobe svetile in po koži sem ter tje pre¬
stavljale, in celo kožo od glave do nog, karkoli se
viditi da, pokrivale,

13. Naj ga duhoven ogleda in spozna, da ima prav čiste
gobe, zato ker so vse bele postale, in zategavoljo naj
bo človek čist.

14. Kadar se pa živo meso pri njem prikaže,

15. Takrat naj se po sodbi duhovna za nečistega spozna,
in bodi med nečiste štet; zakaj živo meso, ako je z
gobami osuto, je nečisto.

16. Ako bi se zopet u belo spreoberniie in celega člo¬
veka pokrile,

17. Naj ga duhoven ogleda, in za čistega spozna.

Is. Meso pa in koža, kjer je oteklina zrasla in se zacelila,

19. la se je na mestu otekline bela ali rudečkasta krasta

prikazala, naj se tak človek duhovnu pripelje.

^6. la ko on vidi, da je kraj gob nižji od druzega mesa,

in da so lasje u belo preobernjeni, naj ga za ogujus-

32

Tretje l{osesove bukve.

nega spozna; zakaj gobova bolez,en je iz otekline
prišla.

21. Ako je pa las prejšne barve in krasta temna, in ne
nižej kakor meso okoli, naj ga sedem dni zapre.

22. In ako gobe dalje rasejo, naj ga za gobovega obsodi.

23. Ako pa gobe na svojem mestu ostanejo, je le krasta
otekline, in človek je čist.

24. Ako pa mes6 in koža, ki jo je ogenj opekel, in se je
zopet zacelila, bele ali rudečkaste kraste dobi,

25. Kaj ju duhoven ogleda, in glej če je u belo preober-
njena in njeni kraj nižji od druge kože, naj ga ognjus-
nega spozna; ker je gobova bolezen iz kraste prirasla.

26. Ako se pa barva las ni spremenila, in kraj rane ni nižji
kakor drugo meso in se gobe tenmate vidijo, naj ga
sedem dni zapre,

27. In sedmi dan ogleda. Ako so se gobe po koži dalje
. razširile, naj ga za ognjusnega spozna.

28. Ako je pa beio na svojem mestu ostalo, in ni prav svitlo,
je le rana od opečenja, in zategavoljo naj se za čistega
spozna, zakaj le samo krasta je od opečenja.

29. Ce se pri možu ali ženi na glavi ali bradi gobe prikažejo,
naj ju duhoven ogleda.

30. In ako bi bil kraj nižji kakor drugo meso in lasje rumeni
in tanjši kakor sicer, naj ju za ognjusna spozna, ker so
gobe na glavi ali na bradi.

31. Ako bi pa vidil, daje madežni kraj z bližnjim mesom ena¬
ko visok, in lasje čemi, naj ga sedem dni zapre,

32. In sedmi dan ogleda. Ako se madež ni razširil in lasje
svojo barvo imajo, in je kraj rane z drugim mesom enak
visok,

33. Naj se človek obrije zunej madežnega kraja, in sedem
druzih dni zapre.

34. Ako bi se sedmi dan vidilo, da je rana na svojem kraju
ostala in ni nižji kakor drugo meso, naj ga za čistega
spozna, in svoje oblačilo opravši, naj bo čist.

35. Ako bi pa po očiščenji madež na koži zopet rasel,

36. Naj duhoven več ne gleda, ali so se lasje u rumeno barvo
sprevergli, zakaj gotovo je nečist.

37. Dalje, ko bi se madež vstavil in bi lasje černi bili, naj
spozna, da je človek ozdravljen, in naj ga brez po-
mišlika za čistega spozna.

Poglavje XIII.

33

38. Moža ali ženo, na kterega koži bi se belo prikazalo,

39. Naj duhoven ogleda. Ako bi najdel, da se tenmato belo
na koži svetli, vedi, da niso gobe, ampak le madež bele
barve, in daje človek čist.

40. Mož, kteremu lasje z glave padajo, je le plešast in čist.

41. In ako bi mu lasje nad čelom run popadali, je le spredaj
plesast in čist.

42. Ako bi se pa na plesi ali na čelu bela ali rudečkasta
barva pokazala,

43. In bi leto duhoven vidil, naj ga brez dvoma za gobovega
na plesi obsodi.

44. Kdorkoli bo tedaj od gob omadežvau, in bo po sodbi du¬
hovna odločen,

45. Naj raztergano oblačilo nosi, naj razkrit bo, in naj usta
z oblačilom pokrije, in upije, da je ognjusen in nečeden.

46. Ves čas, dokler je gobov in nečist, naj sam zunaj šotoriša
prebiva.

47. Volnato ali platneno oblačilo, ktero bi gobe imelo,

48. Na votki ali podlagi; ali saj koža, in kar je iz kože
storjenega,

49. Ako bi bel ali rudečkast madež imelo, naj se za gobe
ima, in duhovnu pokaže,

50. Kteri naj jo ogleda in sedem dni zapre,

51. In sedmi dan naj jo bo zopet ogledal, in če bi najdel,
da je madež dalje segel, so ukorenjinene gobe; on naj
oblačilo in vse, u čemur seje najdlo, za ognjuseno spozna.

52. In zato naj se z ognjem sožge.

53. Ako bi pa vidil, da ni dalje seglo,

54. Naj ukaže, da to umijejo, u čemur so gobe, in naj taisto
se družili sedem dni zapre.

55. In ko bi vidil, da to sicer ni poprejsne podobe nazaj
dobilo, vender tudi niso gobe dalje rasle, naj to za
čisto spozna, in z ognjem sožge, zato ker so se gobe
ali verh oblačila ali pa skozi in skozi zasijale.

56. Ako bi pa kraj gob bolj temen bil, ko je že oblačilo
oprano, naj tisti kraj odterga in od celega loči.

57. Ako bi se pa u teh krajih, ki so poprej brez madeža
bili, se kaj prikazalo, so to leteče in neobstoječe gobe,
mora se z ognjem sožgati.

58. Ako bi pa prešlo, naj to, kar je čistega, drugokrat
z vodo spere in naj bo čisto,

Tretje Mosesove trnkve,

3

34

Tretje Mosesove bukve.

59. Letč je postava od gob na volnatem in platnenem obla¬
čilu, na votku ali podioji, in na sleherni kozji reči,
kako se mora za čisto ali za ognjuseno spoznati.

2. U Ilebr. ako se na človekovi koži oteklina ali krasta ali
pika zagleda, ktera je kakor gobo.

3. Gobe u Hebr. ako bo vidil marogo ali madež, in da se
lasje, kjer je niaroga, belijo. Takega je moral duhoven za ne¬
čistega — gobovega razsoditi. Gobe so podoba človeške pregreš-
nosti, zatoraj so jih (udi Hebrejci za sosebno kazen greha imeli;
zavolj nevarnosti nalezbe je moral gobov človek od vsih ljudi
ločen živeti.

4. Če je pa samo bela in pika ni globokeji kakor koža po Hebr.

13. Ako so gobe po celem životu, in so z mesom vred bele,

je očitno znamnje, da se je natora bolehne osnove znebila, in vsa
bolezen se u bele kraste ali luske spremenila, ktere u kakih desetih
dneh proč popadajo.

19. U Ilebr. bela oteklina in rudečkasta pika.

20. Ako vidi, da je globokeji kakor koža  u Hebr.

21. U Hebrejskem: in ne nižej kakor koža.

30. Ako se je gobasta maroga u meso zaglobila in brezčutljiva
postala, je splošno znamnje gobaste nevarne bolezni.

39. Če se na koži naglo vnetje pokaže, pa vender ravno tako
naglo jenja, ni nalezljiva ali nevarna bolezen.

45. Naj si kakor ob času žalovanja oblačilo naterga, naj bo
neostrižen in naj si kakor pri žalovanju usta zagerne, da se mu
zdravi ne bližajo in se ne okužijo.

46. Ob času popotvanja po pušavi so gobovi zunaj šotorov
prabivali; u obljubljeni deželi pa so imeli lastne hiše zunaj mest.

Poglavje XIV.

Kako naj se gobov človek, kako gobove hiše in oblačila očiščujejo.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2 .  Leto je sega za gobovega, ko ima očiščen biti: Pripelje
naj se k duhovnu. Mat. 8, 4.

3. Ti naj iz sotorisa pride, in ako najde, da so gobe
očiščene,

4. Naj onemu, kteri ima očiščen biti, zapove, da naj za
se dva živa vrabca daruje, ki se smeta jesti, in cedro-
vega lesa, škerlata in izopa. Mark, 1, 44, Luk. 5, 14,

Poglavje XIV.

35

5. In naj ukaže enega vrabcov u persteni posodi verh
žive vode zaklati;

6. Druzega pa naj živega s cedrovini lesom, škerlatoin
in izopom vred u kri zaklanega vrabca pomoči,

7. In z njim tistega, ki ima očiščen biti, sedemkrat po¬
kropi, da se po postavi očisti, in naj živega vrabca
spusti, da u polje zleti.

8. In ko bo človek svoje oblačilo opral, naj vse lase
života obrije, in se z vodo omije; in tako očiščen sme
u šotoriše iti, vendar tako, da sedem dni zunaj svojega
šotora ostane.

9. In sedmi dan naj lase na glavi, bradi in obervili in
dlake celega života obrije. In ko bo oblačila in
život spet opral,

10. Naj osmi dan dva jagnjeta brez pogreška, in letno
ovco brez pogreška vzame, in tri desetnike pšenične
moke u dar, ki naj z oljem pokropljena bo, in naj
čez to še posebej šestak olja prinese.

11. In ko bo duhoven, kteri človeka ošiščnje, njega in vse
leto pred Gospoda k vratam snidnega šotora postavil,

12. Naj vzame jagnje, in ga s šestakom olja vred za za-
dolženje daruje; in ko bo vse leto pred Gospodom
darovano,

13. Naj jagnje tam, kjer se dar za greh in žgavni dar
koljeta, to je, u svetem kraji zakolje, zakaj kakor za
greh, tako tudi za zadolženje zaklani dar duhovnu gre;
čez vse je sveto.

14. In duhoven naj vzame odkervi daru, kteri jebil u zadolženje
zaklan, in naj z njo uhnico desnega ušesa taistega, kteri
se očiščuje, in pavce desne roke in noge pomaže;

15. In naj od šestaka olja nekoliko na svojo levo roko
ulije,

16. In u to desni perst pomoči, in pred Gospodom sedem¬
krat pokropi.

17. Kar pa je ostalega olja na levi roki, naj ga zlije na
uhnico desnega ušesa onega, ki se očiščuje, in na pavce
desne roke iu noge, in na kri, ktera je bila za za-
dolženje prelita,

18. In na njegovo glavo.

19. Ter naj za-nj pred Gospodom prosi, iu dar za greli
opravi; potem naj žgavni dar zakolje,

3  &

36

Tretje Mosesove bukve.

20. In ga na altar z njegovimi pitnimi darovi položi in
tako bo človek po postavi očiščen.

21. Ako je pa vbožen in njegova roka ne premore tega,
kar je rečeno, naj vzame za zadolženje jagnje u dar,
da duhoven za-nj prosi, in deseti del pšenične moke
z oljem pokropljene za darovanje, in šestak olja.

22. Dve gerlici ali ali dva golobca, kterili eden je za greh,
drugi u žgavni dar. III. Mos. 5, 7. 11. in 12, 8. Luk. 2,  24.

23. In to naj osmi dan očiščevanja duhovnu pri vratih snid-
nega šotora pred Gospodom prinese.

24. In ti naj vzame jagnje za zadolženje in sestak olja, in
oboje vkup povzdigne;

25. In jagnje zaklavši, naj pomaže z njegovo kervjo
uhnico desnega ušesa onega, kteri se očiščuje, in pavce
njegove desne roke in noge.

26. Del olja pa naj na svojo levo roko vlije,

27. In u to perst desne roke pomoči, in sedemkrat pred
Gospodom pokropi,

28. Ter naj se dotakne uhnice desnega ušesa tistega, ki
se očiščuje, in pavcov desne roke in noge na mestu
kervi, ki je za zadolženje prelita.

29. Ostali del olja pa, ki je u levi roki, naj na glavo
očiščenega zlije, da ga z Gospodom spravi.

30. Tudi naj gerlico in golobca daruje,

31. Eno za zadolženje, in drugo u žgavni dar z nju pit¬
nimi darovi vred.

32. Leto je dar gobovega, ki ne more vsega dobiti u svoje
očiščenje.

33. In Gospod je Mosesu in Aronu govoril, rekoč:

34. Ko hote  prišli u Kanansko deželo, ki jo bom jaz vam
u last dal, ako bi bila gobova bolezen u kaki hiši,

35. Naj on, čigar je hiša, gre in duhovnu pove in reče:
Zdi se mi, kakor da bi bila gobova bolezen u moji hiši.

36. On pa naj vkaže, da vse iz hiše vun znosijo, preden
on va-njo pride in jo ogleda, ali je gobova, da ne
postane vse nečisto, karkoli je u hiši. In potem naj
noter gre, da gobe hiše ogleda.

37. In če bo vidil na njenih stenah nekako blede ali rudeč-
kaste gerde jamice, ktere so nižje memo druge stene,

38. Naj skozi vrata hiše vun gre, in jo k oj sedem dni

zapre,

Poglavje XIV. 37

39. In sedmi dan nazaj pridši naj jo ogleda. Ako najde,
da so gobe rasle,

40. Naj zapove, kamne izdreti, na kterih so gobe, in jih
iz mesta pometati na nečisti kraj,

41. Hiše pa od znotraj krog in krog ostergati, in ostergani
prali zunaj mesta na nečedni kraj izsuti.

42. In druge kamne uložiti nainest teh, ki so bili proč
vzeti, in liiso z drugim ilom ometati.

43. Ako pa potem, ko so bili kamni izderti, in prah oster-
gan in hiša z drugim ilom ometana,

44. Duhoven noter pride in vidi, da so se gobe povernile,
in da so stene marogaste, tak so obstoječe gobe, in
hiša nečista.

45. Toraj naj jo koj poderejo, in njene kamne, les in ves
prah zunaj mesta u nečisti kraj izmečejo.

46. Kdorkoli bi u hišo, dokler je zaperta, stopil, bodi ne¬
čist do večera.

47. In kdor bi u nji spal, in kaj jedel, naj svoje oblačilo
opere.

48. Ako duhoven va-njo stopi in bi vidil, da gobe niso dalje
po hiši segle potem, ko je bila drugič ometana, naj
jo očisti, ker je zdrava postala;

49. In u očiščevanje naj vzame dva vrabca, cedrovega
lesa, škerlata in izopa,

50. In enega vrabca u persteni posodi nad živo vodo za-
klavši,

51. Naj vsame cedrovi les, izop, škerlat in živega vrabca,
in naj vse u kri zaklanega vrabca in u živo vodo po¬
moči, in hišo sedemkrat pokropi.

52. Tako naj jo očisti, ne le s kervjo vrabca, ampak tudi
z živo vodo in z živini vrabcom, s cedrovini lesom,
izopom in škerlatom.

53. In vrabca prostega u polje zleteti pustivši, naj za hišo
moli in bo po postavi očiščena.

54. Leto je postava stran vsili gob in skrumbe,

55. Stran gob na oblačilih in po hišah,

56. Stran krast in vun zrinjenih mehuijev, stran belognoj-
nega madeža in stran u razne verste spremenjenih barv.

57. Da se more vediti, o kterem času je kaj čisto ali nečisto.

38

Tretje Mosesove bukve.

4. U  Hebrejskem: sploh dve ptici. Ker je bila gobova bolezen
podoba greha in zavolj njega nečista bolezen imenovana, toraj se
vse šege pri njenem očiščevanju na očiščevanje od greha nanašajo;
zakaj vrabci ali sploh ptice kažejo po očiščenju pridobljeno svobodo,
živa ali studenčna voda je podoba novega življenja, cedrov les
kaže doseženo moč, škcrlatna volna pa poprejšni grešni stan, izop
s svojo močjo spričujc očiščenje od greha. Hebr. 9, 19.

6. U kri t. j. u s kervijo namešano vodo.

7. Vsa zgoraj opomnjena šega je lepa in živa podoba darivne
smerti Jezusa, kteri je kakor Bog in človek (svoboden in umorjen
vrabec) na deblu (cedrovem lesu) sv. križa po svoji očiščevajoči
(izopni) kervi (škerlatu) nas grešnike odrešil, ktere milosti se
vdeležimo pri kerstu, ki ga je Jezus s svojo kervjo posvetil.
(Avg. Teod.)

9. Umivali so oblačila, naj bi clo nobena nalezba u njih ne
ostala.

10. Ko je bil gobast po tej šegi očiščen, je prinesel u sv. šotor
dar za greh in dar hvaležnosti.

12. Gobovo bolezen so od nekdaj za nasledek hudega zadol-
ženja velikih dopernešenih pregreh spoznali, kterih se je ali sam
gobovi človek vdeležil ali pa njegovi starši.

13. Dar za zadolženje so morali duhovni na svetem kraju pri
žgavnera altarju povžiti.

14. Uhnice in pavcc u znamnje celotnega očiščenja in u
spodbodek čistost ohraniti s tim, da radovoljno poslušajo božje zapovedi
in jih tanjeno spolnovajo.

16. Pokropi, — proti vratam sv. šotora.

18. Kakor oljkna vejica tako je tudi olje znamnje mira in ve¬
selja, kterega se ves človek po odvzetem zadolženju vdeleži.

19. On naj ga spravi z zaklanjem ovce za grešno slabost sploh,
ki od žene pride, jagne pa naj zakolje u znamnje popolnom po-
koršine do Boga.

28. Na mestu: kamur se s kervjo daru za zadolženje po¬
maže.

34. Gobova bolezen po hišah, ki so jo kakor človeško za
sosebno božjo kazen imeli, se je ravno tako očiščevala kakor člo¬
veška. Bila je solitarjevi kislini enaka, ktera zidovje perhko stori,
ga hudo pokvari in tudi zrak okuži, tako pokvarjeno zidovje se
kmalo samo od sebe razsuje.

45. Taka hiša se je morala kakor nesveta — polna grešnih
nasledkov zmed srede izvoljenega svetega ljudstva odpraviti, kakor
tudi greh sam.

47. K lorkoli se več časa u'nji mudi, in njene nečistosti
vdeležuje, bodi do večera nečist, naj se koplje, pa tudi svoje
oblačila opere.

48. Naj jo očisti,  t. j. za čisto spozna.

Poglavje XV,

39

Poglavje XV.

Postave stran sramnega toSja pri močim m stran njih spavanja pri

čenstvu, stran mesečine in kervotoka pri ženstvih  — stran očiščenja tacih.

1. In Gospod je govoril Mosesu in Avonu, rekoč:

2. Govorita Israelskim mlajšim in jim recita: Možtvo,
komur seme uida, bodi nečisto.

3. Takrat pa se naj sodi, da je tej bolehnosti podveržen,
kader se ta gnusna mokrota vse skozi na njegovem
mesu zbira in zgostuje.

4. Vsaka postelja, na kteri bo spal, bodi nečista iu kjer¬
koli bo sedel.

5. Ako bi se kteri človek njegove postelje dotaknil, naj
svoje oblačilo opere, iu samega sebe z vodo umije, in
bodi nečist do večera.

6. Kdor bi se vsedel, kjer je bil on sedel, naj tudi svoje
oblačila opere, in samega sebe z vodo umije, in bodi
nečist do večera.

7. Kdorkoli bi se njegovega mesa dotaknil, naj svoje
oblačila opere, in samega sebe z vodo umije, in bodi
nečist do večera.

8. Ako bi tak človek pljunil na enega, ki je čist, naj ti
svoje oblačila opere, in samega sebe z vodo umije, in
bodi nečist do večera.

9. Sedlo, na ktero bi se on vsedel, bodi nečisto,

10. In karkoli bi bilo pod onim, komur seme uida, bodi
do večera nečisto. Kdorkoli bi kaj tacega nosil, naj
svoje oblačila opere, in samega sebe umije, in bodi
nečist do večera.

11. Slehern, kterega bi se dotaknil tisti, ki je tak, in si
ni poprej rok umil, naj svoje oblačila opere, in samega
sebe umije, in bodi nečist do večera,

12. Perstena posoda, ktere se je dotaknil, naj se razbije;
lesena posoda pa z vodo umije.

13. Ako bi pa tak, kteri ima to bolezen, se ozdravil, naj po
svojem očiščenju sedem dni šteje, in oblačila in ves
život z živo vodo umivsi, bodi čist.

14. Osmi dan pa naj vzame dve gerlici ali golobička in
naj pride pred Gospodovo obličje k vratam snidnega
šotora, in naj ju da duhovnu,

40

Tretje Mosesove bukve.

15. Kteri naj eno za greli in drugo u žgavni dar daruje.
In naj za-nj pred Gospodom prosi, ter bo od točja
svojega semena očiščen.

16. Mož, kteremu zakonsko seme uida, naj cel svoj život
umije, in bodi nečist do večera.

17. Oblačilo in kožo, ki jo je imel, naj z vodo umije, in
bodi nečista do večera.

18. Zenska, s ktero se je spečal, naj se umije, in bodi
do večera nečista.

19. Zenska, ktera, ko se mesec verne, kervotočje terpi,
bodi na sedem dni odločena.

20. Sleliern, kteri bi se je dotaknil, bodi nečist do večera.

21. In kjerkoli bi spala ali sedela o dnevih njenega od-
ločenja, bodi ognjuseno.

22. Kdorkoli bi se njene postelje dotaknil, naj svoje obla¬
čila opere, in samega sebe z vodo umije, in bodi ne¬
čist do večera.

23. Kdorkoli bi se ktere reči, kjer je ona sedela, dotak¬
nil, naj svoje oblačila opere, in samega sebe z vodo
umije, in bodi ognjusen do večera.

24. Ako bi se mož z njo ob času mesenčnega kervotočja
spečal, bodi sedem dni nečist, in sleherna postelja,
na kteri bi on ležal, bodi ognjusena.

25. Zenska, ktera veliko dni kervotočje zunaj navadnega
mesenčnega časa terpi, ali pri kteri po mesečini ne
jenja kri teči, dokler je tej bolezni podveržena, bodi
nečista, kakor je ob času mesečine.

26. Sleherna postelja, na kteri bi spala, in reč, na kteri
bi sedela, bodi ognjusena,

27. Kdorkoli bi se teh reči dotaknil, naj svoje oblačila opere,
in samega sebe z vodo umije, in bodi nečist do večera.

28. Ko bi se kri vstavila in nehala teči, naj sedem dni
svojega očiščevanja šteje

29. In osmi dan naj za-se duhovnu dve gerlici ali dva
golobčeka pri vratih snidnega šotora daruje.

30. On pa naj eno za greh in drugo u žgavni dar opravi,
in naj za-njo pred Gospodom prosi, in za točje njene
nečistosti.

31. Toraj Israelove mlajše podučita, da se ognjusobe varu¬
jejo in da ne umerjo u svoji gnjusobi, ko bi moj šotor,
ki je med njimi, ognjusili.

Poglavje XVI.

41

32. Leto je postava 7 ,a enega, kteri na semetocji terpi, in
kteri se s prispavanjem oskruni.

33, In za njo, ktera se ob času mesečine odloči, in ktera
na vednem kervotočju terpi; in za človeka, kteri bi
spal z njo.

2. Semeno točje, bodi si njegov uzrok ali nemoč človeške
nalore ali nečistnost, je bilo ognjusno, ter je po postavi človeka
nečistega storilo.

7. Kdorkoli se je takega mesa — človeka dotaknil, je bil
ognjusen.

9. Z eno besedo vse, česarkoli sc tak človek dotakne, in ka¬
morkoli sc usede, velja za nečisto.

12. Ker perstena posoda gnjusobo tako na se potegne, da sc
ne da več kakor čista rabiti.

16. U nezakonskem spečanju z ženstvi so vse stare ljudstva
velik iz greha proizhajoč nered spoznale, ga za gnjusnega imele.

19. Tudi to natorsko žensko stanje ima svoj pravi uzrok u
spremenjenem rodivnem opravilu, ki ga je dopernešen greh naklonil,
I. Mos. 3, 16.

24. T. j. ako mož pri njej leži, brez da bi bil vedel, da ona
na mesečini terpi; — ako sta pa oba za to vedela, sta bila s smertjo
kaznovana, glej spodaj 20, 18.

28. T. j. naj sedem dni čaka,  da se prepriča, ali je kervotok
zares jenjal ali ne, in še le potem, ko je te bolezni popolnom re¬
šena, naj sc da po postavi očistiti.

30. U Ilebr.: u dar za greh,  zato ker je njeni kervotok ali
iz nečistnosti, ali pa iz natorske po grehu spridene slabosti prišel,
ter naj jo duhoven z Bogom spravi zavolj ognjusnega toka kervi.

33. Ako je Bog že Ilebrejcom tako ojstro prepovedal, se z
rečmi ognušati, ki niso same na sebi greh ampak le nasledek greha,
kolikanj več smo mi kristjani dolžni se sleherne gnusobe varovati,
in sosebno za čistost in svetost skerbeti — mi, ki smo posvečeni
in rešeni po dragi kervi Jezusa Kristusa, in u prebivaljše svetega
Duha odločeni.

Poglavje XVI.

Šege o prazniku sprave. Kdaj in kako naj veliki duhoven u svetiše gre,
sebe in ljudstvo z Bogom spravit.

1. Iti Gospod je govoril Mosesu po smerti dveh Aronovih
sinov, ko sta ptuji ogenj darovavsi umoijena bila,
zgor. 10, 1.

42

Tretje Mosesove bukve.

2. In mu je zapovedal rekoč: Govori Aronu svojemu bratu,
da naj ne hodi vsaki čas u svetiše, ki je noter za
zagrinjalom pred tronom milosti, s kterim je skrinja
pokrita, da ne umerje; (zakaj jaz se bom u kraji, kjer
odgovarjam, u oblaku prikazal) n. Mos. 30,10. Hebr. 9, 7.

3. Ce poprej tegale ne stori: Tele naj za greli, in ovna
u žgavni dar daruje.

4. Platneno suknjo naj obleče, s platnenimi hlačami svojo
sramoto pokrije, s platnenim opasilom se prepaše, na
glavo platneno duhovsko kapo dene; zakaj lete obla¬
čila so svete, ktere vse naj obleče, potem ko se umije.

5. Ter naj od cele množice lsraelovih mlajših dva kozla
za greh, in enega ovna u žgavni dar prejme.

6. In ko bo tele daroval, in za se, in za svojo hišo
molil,

7 .  Naj dva kozla pred Gospoda k vratam suidnega šotora
postavi,

8. In nad oba srečko položi, eno za Gospoda in eno za
kozla, ki ima izpuščen biti;

9. Kterega je srečka za Gospoda zadela, naj ga daruje
za greh,

10. Kterega pa je srečka zadela izpuščen biti, tistega naj
živega pred Gospoda postavi, da nad njim molitev
opravi, in ga vun u pušavo spusti.

11. Ko bo leto redovno opravljeno, naj tele daruje, in
za-se in za svojo hišo moli, ter ga zakolje.

12. Tudi naj vzame kadilnico, in jo z žerjavco od altarja
napolni, in naj vzame periše sostavljenega kadila u
zažiganje, ter naj zad za zagrinjalo gre u svetiše.

13. In dišave na ogenj dene, da njih dim in hlap kraj od¬
govarjanja pokrije, kteri je verh pričevanja, da ne
uinerje.

14. Tudi naj vzame od kem teleta, in s perstom sedem¬
krat proti tronu milosti na jutrovi strani pokropi.

15. In ko bo kozla za greh ljudstva zaklal, naj njegovo
kri not za zagrinjalo zanese, kakor je zapovedano
stran kervi teleta, da proti kraju odgovarjanja pokropi.

16. Ter naj očisti svetiše nečistosti lsraelovih mlajših, m
od njih prestopljenja in vsih grehov. Po tej šegi naj
tudi s snidnim šotorom stori, ki je med njimi postavljen
u sredi gnusob njih prebivaljša.

1

1

1

S

2

i

Poglavje XVI,

43

17. Noben človek ne bodi u šotoru, kadar veliki duhoven
u svetise gre za se, za svojo hišo in za celo množico
Israelcov prosit, dokler vun ne pride.

18. Kadar pa vun k altarju pride, ki je pred Gospodom,
naj za-se prosi; in kri teleta in kozla vzame, in jo na
rogove altarja krog in krog zlije.

19. Ter naj s perstom sedemkrat pokropi, in ga od neči¬
stost Israelovih mlajših očisti in posveti.

20. Potem, ko bo svetise, šotor in altar očistil, naj tedaj
živega kozla daruje;

21. In naj obe roki na njegovo glavo položi, in spozna vse
krivice Israelovih mlajših, in vse njih zadolženja in
grehe; te naj kozlu na njegovo glavo vosi, in naj ga
da po človeku, ki bodi u to pripravljen, u pusavo
izpeljati.

22. In ko bo kozel tako vse njih krivice u samoto odnesel,
in bo izpušen po pušavi,

23. Naj se Aron u snidui šotor verne, in oblačila sleče,
s kterimi je bil poprej oblečen, ko je u svetise šel, in
jih tam pusti.

24. In potem svoj život na svetem mestu umije, in svoje
oblačila obleče. In ko bo vun pridši svoj in množice
žgavni dar daroval, naj tako dobro sam za-se kakor
za ljudstvo moli,

25. In mašobo, ktera je bila za grehe darovana, na altaiji
sožge.

26. Tisti pa, ki je izpuščenega kozla vun gnal, naj svoje
oblačila in život z vodo umije, in tako u šotoriše pride.

27. Tele pa in kozla, ktera sta bila za greh zaklana, in
kterih kri je bila u svetise prinesena, da bi se sprava
dopolnila, naj iz šotoriša znosijo, in z ognjem so-
žgejo, tako dobro nju koži, kakor meso in blato.
Hebr. 13, 11.

28. In kdorkoli ju bo sožgal, naj oblačila in život z vodo
umije in tako u šotoriše pride.

29. In leto vam bodi večna postava: Deseti mesec, deseti
dan tega mesca se ponižujte u svojih sercih, in nobe¬
nega dela ne opravljajte, bodi si rojak ali ptujec, ki
med vami popotuje. Spod. 23, 27. 2S.

30- O tem dnevi bodi vaša sprava in očiščenje od vsih
vaših grehov; pred Gospodom bodite očiščeni.

44

Tretje Mosesove bukve.

31. Zakaj sabota počivanja je, in se u svojih sercih poni¬
žujte po večnem zakonu.

32. To spravo pa »naj duhoven opravi, ki je pomaziljen, in
čigar roke so posvečene, da za svojega očeta duhov-
stvo opravlja; in on naj platneno suknjo in svete obla¬
čila obleče.

33. Ter naj spravi svetise, snidni šotor in altar, tudi du¬
hovne in vse ljudstvo.

34. In to vain bodi večna postava, da enkrat u letu prosite
za Israelove mlajše in za vse njih pregrehe. Tedaj je
storil, kakor je Gospod Mosesu zapovedal.

1. Ko sta bila Aronova sinova zavolj svojega proderznega
ravnanja umorjena (zgor. 10, 1. 2.), je Bog zapovedal, vsako leto
dar sprave za grehe, kferih so se duhovni in ljudstvo čez leto
vdeležili, darovati. Moses to zapoved še le potem naznani, ko je
bil od postave raznih gnusob in njih očiščevanja že dogovori!, ter
jim še le zdaj odkrije, kako naj se s svojim Bogom spravijo.

4. U znamnje pokore in žalovanja naj višji duhoven pri tem
opravilu samo navadne vsakdanje oblačila ima.

8. Srečka (vadija) naj pokaže, kteri ovnov naj se daruje in
kteri izpusti; višji duhoven je dva lesena krajčiča enega z napisom
„za Jehova* enega pa „za azazel* (za izpuščenje), iz lonca vzel,
srečka z desno roko je zadela ovna na desni strani višega duhov¬
na, z levo roko pa unega, ki je bil na levi strani.

9. Zaklani oven je bil podoba sprave, Israeleom živa pripodoba,
da so zavolj svojih grehov večno smert zaslužili.

10. Drugi izpuščeni oven je bil u znamnje, da so Israelci
grehov oprosteni.

13. Kadilni dim je zakrival Gospoda, da ga ni višji duhoven
vidil — zatega voljo umeri.

16. Israelci so svetiše ognusili, ako so pred njim grešili.

17 .  Noben duhoven in tudi drugi človek ne sme takrat u
šotoru biti zunaj višjega duhovna, kteri je srednik in prava po¬
doba Kristusa.

18. K žgavnemu altarju;  zakaj sprava notrajnega kadilnega
altarja je s spravo svetiša opravljena bila.

22, Po duhovsko oba kozla pomenita Kristusa, ki je kervavi
in nekervavi dar za naše grehe.

24. Po dotiku ovne za greh je bil nečist višji duhoven.

29. Sc ponižujte,  t. j. postite in pokorite. Ako se ravno
ptujci niso vdeležili spravnega dneva, vender tudi niso smeli o teh
dnevih delati.

30. T. j. ako svoj dar daruje u terdni veri u obljube Gospodove
sosebno u prihodnega odrešenika,

31. Počivanja, pokore in prcmišlcvanja.

Poglavje XVII.

45

32. Višji duhoven  in po smerti njegov naslednik zmed nje¬
govih sinov.

34. Vam visim duhovnom tako dolgo, dokler bo Israelska
božja služba veljala.

Poglavje XVII.

Samo Bogu, in le u šotoru se sme darovati. Kri in merhovina naj se

nikar ne vziva.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Govori Aromi in njegovim sinovom in vsim Israelovim
mlajšim, ter jim reci: Geto je, kar je Gospod zapove¬
dal, rekoč:

3. Vsak človek Israelske rodovine, če vola, ovco ali kozo
u šotoriš« ali zunaj šotoriša zakolje,

4. In je pred vrata šotora Gospod« u dar ne prinese, bodi
kervi kriv; kakor da bi bil kri prelival, tako bodi iz
srede svojega ljudstva potrebljen.

5. Zategavoljo morajo Israelovi mlajši duhovnu prinesti
svoje darove, ktere zunaj na polju koljejo, da se pred
vratini snidnega šotora Gospodu posvete, in naj jih u
mirivne darove Gospodu darujejo,

6. In duhoven naj kri na Gospodov altar pred vratini snid¬
nega šotora zlije, in mašobo Gospodu u prijeten duh
sožge;

7. Ter naj nikar več zanaprej svojih darov hudičem ne
koljejo, s kterimi so se oguusili. To bodi večna po¬
stava za-nje in za njih mlajše.

8. Tudi jim reci: Kterikoli človek zmed Israelske rodo¬
vine in od ptujcev, ki pri vas popotujejo, žgavni ali
drugi dar daruje,

3. In ga ne prinese pred vrata snidnega šotora, da bi bil
Gospodu darovan, bodi zmed svojega ljudstva potrebljen.

10. Slehern človek Israelske rodovine in od ptujcev, kteri
med njimi popotujejo, ki kri vživa, ga hočem s serditim
obrazom pogledali, in ga iz njegovega ljudstva potrebiti.

11. Zakaj življenje mesa je u kervi, in jaz sim vam jo dal,
da bi na altarji po nji spravo za svoje duše dobili, in
da bi kri u spravo duše bila,

46

Tretje Mosesove bukve.

12 .  Zategavoljo sim Israelovim mlajšim rekel: Noben člo¬
vek zmed vas naj kervi ne je, tudi nobeden zmed
ptujcev, kteri pri vas popotujejo.

13. Šleliern človek Israelske rodovine in od ptujcev, ki pri
vas popotujejo, ki na lovi ali pričanju zverino ali ptico
vjame, ki se jesti sme, naj njeno kri spusti in jo s
perstjo pokrije.

14. Zakaj življenje vsega mesa je u kervi, zato sim Israelo¬
vim mlajšim rekel: Nikar ne jejte kervi nobene žive
stvari; ker življenje mesa je u kervi, in kdorkoli bi jo
jedel, bo poginil, i. Mos. 9, 4. III. Mos. 7, 26.

15. Človek, kteri bi kaj cerknjenega ali od zverine ster-
ganega jedel, bodi si rojak ali ptujec, naj svoje obla¬
čila in samega sebe z vodo umije, in bodi nečist do
večera; in na tako vižo bodi čist.

16. Ako pa svojih oblačil in života ne opere, naj bode
nosil svojo krivico.

3. Zakolje  ali u dar ali u jed. Israelci u pušavi, dokler so
potovali, niso smeli mesa jesti, ampak mano so jedli; konec poto¬
vanja je pa ta prepoved nehala. V. Mos. 12, 15. 20 — 24. Na tein
popotovanju je bilo nar bolj zato meso prepovedano, da bi se ložej
skrivnih in malikovavnih darovanj zderžali: spod v. 7.

4. Živali u mirivni dar pred svet. šotorom zakljane so pa dro
smeli ondi jesti; spred 3, 7. 12 — 20.

7. Hudičem,  Hebr. kozlom  t. j. hudobnim duhovom, ktere
so večidel u podobi kozlov častili, Jez. 13, 21. 34. 14. V. Mos. 32,
17. Malikovanje je netelesna kurbaria in prešestvo, ker duša Boga
svojega pravega ženina zapusti in se maliku, sfvarjeni reči kakor
kurbi, vda in podverže.

8. P tujci,  so po obrezanju pravi udje Israelskega ljudstva
postali.

11. U kervi  je pravi sedež živalskega življenja ki je od
Boga, toraj kri tudi le njemu gre.

16. Bo nosil,  t. j. bo udarjen, kaznovan za svojo krivico,
ker tak človek na zapovedi stran očiščevanja nič ne porajta m
prederzno greši. IV. Mos. 15, 10.

Poglavje XVIII.

Prepovedane, ženitve med zlahto in svaki. Prepoved raznih nesramnih hudobij .

1. Iti Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

Poglavje XVIII.

47

2 .  Govori Israelovim mlajšim in jim reci: Jaz sim Gospod
vas Bog.

3. Po navadi Egiptovske dežele, u kteri ste prebivali,
nikar ne ravnajte, in po šegi Kananske dežele, u ktero
vas jaz peljal bodem, ne delajte, in po njih postavah
nikar ne živite.

4. Po mojih sodbah se ravnajte, in moje zapovedi deržite,
in po njih živite; jaz sim Gospod vas Bog.

5. Deržite moje postave in sodbe, človek, ki se jih derži,
bode živel po njih. Jaz sim Gospod. Eceli. 20, 11.
Rim. lO, 5. Gal. 3, 12.

6. Noben človek naj se k ženstvu, ki mu je u bližni
žlahti po kervi, ne približa, njeno sramoto odgernit.
Jaz sim Gospod.

7. Sramote svojega očeta in sramote svoje matere ne od¬
grinjaj; ona je tvoja mati, ne odkrivaj njene sramote.

8. Sramote žene svojega očeta ne odgrinjaj; zakaj sramota
tvojega očeta je.

9. Sramote svoje sestre, ki je iz očeta ali matere, doma
ali zunaj rojena, ne odkrivaj.

10. Sramote hčere svojega sina, ali vnukinje iz hčere ne
odkrivaj; zakaj tvoja sramota je.

11. Sramote hčere od žene svojega očeta, ki jo je ona
tvojemu očetu rodila, in je tvoja sestra, ne odkrivaj.

12. Sramote sestre od svojega očeta ne odgrinjaj; zakaj
ona je meso tvojega očeta.

13. Sramote sestre od svoje matere ne odkrivaj; zato ker
je ona meso tvoje matere.

14. Sramote svojega strica ne odkrivaj, tudi k njegovi ženi
ne hodi, ona je s taboj kot svakinja u žlahti.

15. Sramote svoje snahe ne odkrivaj, ker je žena tvojega
sina, ne odgrinjaj njene sramote.

16. Sramote žene svojega brata ne odkrivaj, ker je sra¬
mota tvojega brata.

17. Sramote svoje žene in njene hčere ne odgrinjaj. Hčere
njenega sina in hčere njene hčere ne jemlji, da bi njeno
sramoto odgernil; zakaj one ste njeno meso, in tako
spečanje je kervosramnost.

18. Sestre svoje žene za ravenžeuo ne jemlji, tudi njene
sramote ne odkrivaj, dokler se ima živi.

48

Tretje Mosesove bukve.

19. K ženski, ktera na mesečini terpi, ne Iiodi, tudi njene
nesnage ne odkrivaj.

20. Z ženo svojega bližnjega se nikar ne spečaj, tudi se
z zmešanjem semena ne ognusi.

21. Od svojega semena ne dajaj, da bi se maliku Molohu
posvečevalo; in imena svojega Boga ne ognusi. Jaz
sim Gospod. Spod 20, 2.

22. Nikar se 7, možtvom ne spečaj kakor 7. ženstvom, ker
to je gerdoba.

23. Z nobeno živino se ne spečaj, in se ne ognusi z njo.

Zenska naj se pod živinče ne vleže, in se naj ne
zmeša z njim, ker to je grozovitna gerdoba. Spod 20, 16.

24. Tudi se ne ognusite z nobeno rečjo od teh, s kteriini
so se vsi narodi ognusili, ktere bom jaz pred vašimi
očmi izpodil,

25. In s kterimi je tudi zemlja ognusena, ktere grozovitne
pregrehe bom jaz strahoval, da svoje prebivavce iz
sebe izpljuje.

26. Deržite moje postave in sodbe, in ne storite nobene od
teli gerdobij ne rojak ne naseljnik, kteri med vami
popotuje,

27. Zakaj vse lete grozne hudobije so vganjali prebivavci
dežele, ki so pred varni bili in so jo ognusili.

28. Varujte se tedaj, da tudi vas ravno tako iz sebe ne
izpluje, ako bi enako vganjali, kakor je narod, ki je
bil pred vami, iz sebe vergla.

29. Slehern človek, kteri bi ktero od teh gerdobij storil,
bo iz srede svojega ljudstva poginil.

30. Deržite moje zapovedi. Ne storite, kar so storili ti,
ki so bili pred vami, in nikar se s takimi rečmi ne
ognusite. Jaz sim Gospod vaš Bog.

5. Tak človek bo na tem iu unem svetu srečen, spod 25, 36.
Luk. 10, 28.

6. Tudi ne u zakonskem stanu, llzrok prepovedi je bil, k cr
so take zaveze in spoji zares zoper natoro, s svojo lastno kervjo
in mesom ter studna lotcrnija; namen prepovedi je tudi bil, da bi
se rodbine po zakonskih zavezah med sabo bolj in bolj strinjale, in bi s
časoma celo ljudstvo en rod bilo. (Avg.)

7. Taki zakoni in spoji, sami na sebi gcrdi, bi tudi natorsko
razmero in detinsko ljubezen popolnom podkopnli.

Poglavje XIX.

4 »

8. Svoje mačohe, zato ker sta po zakonu dva u enem mesu,
I. Mos. 2, 24.

14. Ona je tvoja teta, je po zakonu z bratom tvojega očeta
kakor tvoja kri.

16. Razim ako bi bil brat brez otrok umeri, V. Mos. 25, 5—10.

17. Ona je po svoji materi, tvoji ženi, tvoja kri, tako tudi
vnukinje.

18. Ker bi se tako ljubosumnost in razpertija vnemala, I. Mos. 30,
1. in sprostna sesterska ljubezen podirala.

19. Ker tako prispavanjc je nezdravo, in znamnje gerde slasti.
21. Semena t. j. svojih otrok, mlajših. Molok,  malik Amoni-

čanov, je po njih mislih vse stvaril, vladal, pa tudi vničil, zato so
njemu u čast otroke darovali u žgavni dar, in s tem ime pravega
Boga oskrunjali, t. j. njemu dolžuo čast kratili.

Nelctere ponovljene, in nove zapovedi: od spoštovanja starišev, od malikov,
od mirivnih darov, od žetve, od vinske tergatve, od tatvine, od laži, od
ljubezni do pravice,  — do bližnega, od prispavanja z služabnico, od za-
sajenja dreves, od striženja las, od vraž itd.

1. Gospod jo Mosesu govoril rekoč:

2. Govori celemu kardelu Israelovili mlajših, in mu reci:
Bodite sveti, ker sim jaz Gospod vaš Bog svet.
Spred. 11, 44. I. Petr. 1, 16.

3. Vsakkoli se boj svojega očeta in matere svoje.

Deržite moje sabote. Jaz sim Gospod vaš Bog.

4. Ne obernite se k malikom, tudi si ne delajte zlitih
bogov. Jaz sim Gospod vaš Bog.

5. Ako bi Gospodu miri v ni dar zaklali, da bi vam milost-

6. Ga tisti dan, ko bo zaklan iu drugi dan jejte, karkoli
bi pa do tretjega dneva ostalo, z ognjem sožgite.

7. Ako bi kdo čez dva dni od njega jedel, bodi nečist
in hudobije kriv.

8. In naj bo nosil svojo krivico, ker je Gospodu sveto
reč ognusil, in tak človek naj pogine zmed svojega
ljudstva.

9. Ko boš žito svoje zemlje žel, ne smeš do tal verhnje
zemlje požeti, tudi popuščenega klasja ne poberaj.
Spod. 23, 22.

Tretja Hossbovs bukve. ^

liv bil,

50

Tretje Mosesove bukve.

10. Tudi 11  svojem vinogradu ostalih grozdov in osutih ja¬
god ne pobiraj, ampak jih ubogim in ptujcem pobrati
prepusti. Jaz sim Gospod vaš Bog.

11. Ne kradite. Ne lagajte, tudi naj nobeden svojega bliž¬
njega ne ogoljfa.

12. U mojem imenu krivo ne prisegaj, tudi ne oskruni imena
svojega Boga. Jaz sim Gospod, ii. Mos. 20, 7.

13. Ne dolži po krivem svojega bližuega, tudi ga s silo
ne stiskaj. Tudi naj plačilo tvojega najemnika do jutra
pri tebi ne ostane. Sil-. 10, 5. V. Mos. 24, 14. Tob. 4, 15.

14. Gluhega ne preklinjaj, tudi slepemu spotikieja ne stavi,
ampak boj se Gospoda svojega Boga; zakaj jaz sim
Gospod.

15. Nič krivičnega ne stori, tudi ne sodi po krivem. Ne
glej na osebo ubozega, tudi obraza mogočnega ne časti.
Sodi svojega bližnjega po pravici. V. Mos. 1, 17. 16, 19.
Prip. 24, 23. Sir. 42', 1. Jak. 2, 2.

16. Ne bodi opravljivec, tudi ne podpihovavec med ljud¬
stvom. Ne vzdigaj se čez kri svojega bližnjega. Jaz
sim Gospod.

17. Ne sovraži svojega brata u svojem sercu, ampak očitno
ga posvari, da se ne boš nad njim pregrešil. x. Jan. 2,
11. 3, 14. Sir. 19, 13. Mat. 18, 15. Luk. 17, 3.

18. Ne išči maševanja, tudi ne pomni krivice svojih der-
žavljanov. Svojega prijatla ljubi kakor samega sebe.
Jaz sim Gospod. Mat. 5, 43. 22, 39. Luk. 6, 27. Rim. 13, 9.

19. Deržite moje postave. Ne puščaj svojega živinčeta se z
živino druzega plemena zmešati. Svoje njive ne obsejaj
z različnim semenom. Dvojnotero tkanega oblačila ne
oblači.

20. Ako bi človek z žensko spal seme združivši, ktera je
sužna in tudi že odraščena, vender še ni odkupljena, in
ne oprostena, bodita oba tepena, pa naj ne umerjeta,
ker ni bila prosta.

21. Za svoje zadolženje pa naj Gospodu pri vratih snidne-
ga šotora ovna daruje.

22. lu duhoven naj za-nj in za njegov greh pred Gospodom
moli, ter mu bo spet milostiv, in greh mu bo odpuščen.

23. Ko bote u deželo prišli in u nji rodovitnih dreves za¬
sadili, njih pervi neobrezani sad zaverzite; sadje, ktero
rodč, vam bodi nečisto, in ga ne jejte.

'Pbglavje XIX.

51

24. Ceterto leto pa naj vsakteri sad od njih posrečen bo
Gospodu u hvalo.

25. Peto leto pa bote sadje jedli, ter bote, kar rode, po¬
brali. Jaz sim Gospod vas Bog.

26. Ničesa s kervijo ne jejte. Iz tičjega čriča ne prerokujte,
in sanj ne porajtajte.

27. Las na okroglo ne strizite, in brade ne obrite.

28. Tudi si zavolj merliča ne zarezovajte svojega mesa, in,
si nikakorsnih podob ali znamiuj ne delajte. Jaz sini
Gospod.

29. Ne prodajaj svoje hčere u nečistost, da se zemlja ne
ognusi in s hudobijo ue napolni.

30. Moje sabote deržite in bojte se mojega svetisa. Jaz
sim Gospod.

31. Ne hodite k copernikom, tudi vražarjer nič ne po-*
prasujte, da ne bote po njih oskrunjeni. Jaz sim Go¬
spod vas Bog.

32. Pred sivo glavo vstani, in spostuj osebo starega; ter
se boj Gospoda svojega Boga. Jaz sim Gospod.

33. Ako bo ptujec u vasi deželi prebival in med vami
stanoval, mu nič žalega ne storite, h.  Mos. 22, 2i.

34. Ampak bo naj med vami kakor rojak, in ljubite ga
kakor same sebe; zakaj tudi vi ste ptujci bili u Egip-
tovskej deželi.

Jaz sim Gospod vas Bog.

35. Ne delajte kaj krivičnega u sodbi, pri vatlu, tehtnici
in meri.

36. Tehtnica naj bo pravična, težje pošteno, vagan pravi¬
čen in sestak primeren. Jaz sim Gospod vas Bog,
kteri sim vas iz Egiptovske dežele izpeljal.

37. Deržite vse moje zapovedi in vse sodbe, in jih dopolnujte.

Jaz sim Gospod.

8. Naj bo nosil, t. j. zaslužena kazen zato krivico ga bo za¬
čela, ker je darivno jed kakor navadno zavžil še potem , ko je bil
čas darovanja dotekel, I. Kor. tl, 29.

15. Sodi po pravici, ne glej na stan, ne na ubožtvo no na bogastvo.

16. Ne bodi potuhnež in osleduh po hišah, da bi zdražbe delal
tued ljudmi.

19. Oblačilo iz volne in prediva zdelano je prepovedano u pri-
podobo, da se ne smejo Israelci z nobenim drugim ljudstvom mešati,
in se u njih malikovanje zapletati,

4  *’ '


52

Tretje Mosegove bukve.

20. Naj ne umerjeta, ker je bila sužnja, ter volji in sili
gospodarja podveržena, je bila tudi kazen rahlejša; svobodna ali
oprostena pa u tem grehu zasačena, je bila po postavi s kam-
njem pobita.

21. Možki ne pa sužnja, ki je bila brez premoženja, je moral
dar opraviti.

22. Duhoven naj ga spravi z Gospodom, ako ima terdno vero
u božje usmiljenje in u obljubljenega odrešenika.

23. Sadu pervih treh let niso jedli, ker je bilo nečisto, t. j.
borno, slabo. Umni vertnarji še zdaj cvetje in nedozorjen sad u
pervih letih polomijo, naj bi drevesa pozneje rodovitnejše bile.

24. Sad četertega leta je bil posvečen,  da so ga samo po¬
svečeni t. j. duhovni in Leviti Bogu u čast in za hvalo jesti smeli.

27. Na okroglo,  da bi na sredi glave čop ostal. Tako so se
Arabci in drugi strigli in brili u čast svojim malikom, kterim so se
s to šego zaobljubili.

28. Rane in zareze u kožo so bile pri nevernikih šega, kadar
je kdo umeri, da bi s tem čerte ali peklenske bogove pomirili.
Znamnja in podobe bogov so si o taki priliki u kožo užgali in
jih nosili.

29. Kakor so sosebno Feničani ravnali, ki so kurbijski zaslu¬
žek svojih hčer boginji Veneri darovali.

31. U Hebr.: Ne hodite k zarotivcom umerlih, ki se ustijo, da
zamorejo z zarotenjem umerlih prihodnost zvediti, tudi se njih šeg
in sleparij ne vdeležujte.

36. U Hebr.: efa mera za suhe reči, šestak,  Hebr. hin mera
za tekoče reči.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Leto reci Israelovim mlajšim: Ako bi kteri človek od
Jsraelovih mlajših in od ptujcev, kteri med Israelci
prebivajo, od svojega semena maliku Moloku daroval,
naj smerti umerje; ljudstvo u deželi naj ga s kam-
njem pobije.

3. In jaz ga hočem s serditim obličjem pogledati, in ga
iz srede njegovega ljudstva potrobiti; zato ker je od
svojega zaroda Moloku daroval, ter je moje svetiše
ognusil, in moje sveto ime oskrunil.

Smertna kazen za malikovanje in vraže, za one, ki stariše kolnejo, ki
kervosramnost ali sodomijo vganjajo.

Poglavje XX.

53

4 .  Ako bi pa ljudstvo u deželi zanikerno bilo, in bi ni—
kako malo maralo za moje povelje, ter človeka', kteri
je od svojega semena Moloku daroval, u miru pustilo
in ga ubiti ne liotlo:

5. Bom jaz taistega človeka in njegovo rodbino s serditini
obličjem pogledal, in njega in vse, kteri so mu privolili,
da je z Molokom grešil, iz srede njegovega ljudstva
potrebil.

6. Človeka, kteri se h copernikom in vražarjem oberne,
ter se z njimi pregreši, bom s serditini obličjem po¬
gledal in ga iz srede njegovega ljudstva potrebil.

7 .  Posvetite se, ter bodite sveti, ker sim jaz Gospod vas
Bog. I. Petr. 1, 16.

8. Deržite moje zapovedi in jih spolnujte; jaz sim Gospod,
kteri vas posvečujem.

9. Kdor svojega očeta ali mater preklinja, naj smerti
umerje; on je očeta in mater preklinjal, njegova kri
naj bo čez-nj. II. Mos. 21, 17. Prip. 20, 20. Mat. 15, 4 .
Mark. 7, 10.

10 .  Ako je kdo z ženo druzega grešil in z ženo svojega
bližnjega prešestval, naj smerti umeijeta oba, presest-
nik in presestnica. V. Mos. 22, 22. Jan. 8, 5.

11 .  Če kdo pri svoji mačohi leži in sramoto svojega očeta
odkrije, naj oba smerti umerjeta, njuna kri naj bo čez-nju.

12. Ako kdo pri svoji snahi spi, naj oba umerjeta, ker sta
hudobijo storila, njuna kri bodi čez-nju.

13. Kdor se k možtvu kakor h kterej ženski spavat vleže,
sta oba grozno gerdijo storila, smerti naj umerjeta, njuna
kri bodi čez-nju.

14 .  Ako kdo zraven hčere se njeno mater u ženo vzame,
je hudobijo storil; z njima vred bodi živ sožgan, in
tako grozna hudobija naj ne ostane u sredi med vami.

15. Kdor se s tovorno živino in živaljo speča, naj smerti
umerje, tudi živince umorite.

16. Ženska, ktera se je s kterokoli živino spečala, bodi
z njo vred umorjena, njuna kri bodi čez-nju.

17 .  Kdor svojo sestro, hčer svojega očeta, ali svoje matere
hčer vzame, in njeno nagoto gleda, in ona gleda na¬
goto svojega brata, sta grozno nesramnost storila, pričo
nju ljudstva bodita umoijena, zato ker sta si svojo
sramoto sproti odkrila, ter naj nosita svojo krivico.

Tretje Mosesove bukve.

54

18. Kdor o mesečnem ločju z žensko spi, in njeno nagoto
odgerne, in tudi ona odpre t6k svoje kervi, bodita oba
iz srede svojega ljudstva potrebljena.

19. Sramote svoje tete in ujtie ne odgrinjaj, kdor to stori,
je sramoto svojega mesa odkril, oba naj nosita svojo
krivico.

20. Kdor se z  ženo svojega strica ali ujca speča, in sra¬
moto svoje žlalite odkrije, naj oba svoj greh nosita;
brez, otrok naj uinerjeta.

21. Kdor ženo svojega brata vzame, stori prepovedano reč,
odkril je sramoto svojega brata, brez otrok naj bota.

22. Deržite moje postave in sodbe in jih dopolnujte, da tudi
vas zemlja ne izpljuje, u ktero imate priti, in u nji
prebivati.

23. Ne ravnajte se po postavali narodov, ktere bom jaz
pred vami izpodil. Zakaj vse leto so vganjali, in mer-
zelo se mi je nad njimi.

24. Vam pa rečem: Vzemite u last njih deželo, ki jo bom
vam u dedino dal, deželo, kjer se mleko in med cedi.
Jaz sim Gospod vas Bog, ki sim vas ločil od družili
narodov.

25. Ločite tedaj tudi vi čisto živino od nečiste, in čisto
ptico od nečiste, da ne ognusite svojih duš po živini
in pticah, in po vsem, kar se giblje na zemlji, in kar
sim vam pokazal, da je ognnseno.

26. Bodite mi sveti, ker sim jaz Gospod svet, in sim vas
od družili narodov ločil, da bi bili moji. I. Pelr. 1, 16.

27. Možtvo ali ženstvo, u kterih je copernijski ali vražji
duh, naj smerti uinerjeta, s kamnjem naj ju pobijejo,
njuna kri bodi čez-nju. v. Mos. 18, 11. I. kralj. 28. 7.

2. Glej spred. 18, 21.

6. U Ilebr.: k zarotivcom  umerlih. Grešiti, t. j., se z njimi
u malikovavne in vražne sleparije zediniti.

9. S t a riši pri otrocih Boga nadomestujejo; navadno je bil tak
s kamnjem pobit.

10. Ako je oinožen s samico, še ne zaročeno, grešil, se ni
prešestva ampak le samo kurbije vdeležil, zato ker s tem ni pravic
svoje žene kratil, ktera ni sama imela pravice na moža, ampak
prispavnicc je zraven sebe terpeti prisiljena bila; da je pa prešc-
stvo u jutrovih deželah (ako ojstro kaznovano bilo, od tod pride,
ker so ga za hujšo hudobijo imeli kakor ubijanje.

Poglavje XXI.

55

11. Kervosranmost se je dostikrat tudi clo ti čast malikov do-
prinašala, zatoraj je bila kakor pregreha zoper vladarja — Boga
po vsi pravici s smertjo kaznovana.

14. Prej ko ne je bil tak nesramnež s karanjem pobit, po¬
tem sožgan.

15. U živo znamnje preveliko ostudnosti takega greha.

17. T. j. svojo polsestro  — sramoto gledati,  t. j. grešiti.

19. Oba bodita umorjena.

20. Tako da otroci ali nimajo imena svojega roditelja, umpak
ime strica ali ujca (Avg ), ali pa da otrok clo ne bota imela.

27. Ker so bile vraže in sleparije malikovanje, so bile po pra¬
vici s smertjo kaznovane.

Poglavje XII.

Postave za duhovne: stran njih žalovanja za inertnimi, stran njih zakonov.

Veliki duhoven naj Se vec druzih postav spolnuje. Duhovni naj bojo brez

telesnih pogreSkov.

1. Tudi je Gospod Mosesu rekel: Govori duliovnoin, sinom
Arona, ter jim reci: Duhoven naj se ne ognusivo stnerti
svojih deržavljanov,

2. Kakor le o kervni in bližnji žlahti, to je, nad očetom,
materjo, sinom, hčerjo in bratom,

3. In sestro, ki je se devica in ni omožena;

4. Tudi clo o poglavarju svojega ljudstva naj se ne ognusi.

5. Oni naj si glave in brade ne obrijejo, tudi si u svoje
meso zareza ne delajo. Spred. 19, 27. Eceh. 44, 20.

6. Oni naj bodo sveti svojemu Bogu in naj ne oskrunijo
njegovega imena; zakaj oni darujejo Gospodovo kadilo
in kruhe svojega Boga, in zato naj bodo sveti.

7. Kurbe in zaničevane cafute naj ne jemljo za ženo, tudi
ne take, ki je od moža ločena, ker so posvečeni
svojemu Bogu,

8. In gledue kruhe darujejo. Naj bodo tedaj sveti, ker
sim tudi jaz svet, jaz Gospod, ki jih posvečujem.

9. A ko se hči duhovna u loternii zasači, in ime svojega
očeta oskruni, naj se u ognju sožge.

10. Naddulioven, to je, narviksi duhoven med svojimi brati,
na čigar glavo je bilo maziljuo olje zlito, in kterega
roke so bile u duhovstvo posvečene, in je s svetimi

56

Tretje Mosesove bukve.

oblačili oblečen, on naj svoje glave ne odkrije in
oblačila ne terga.

11. On naj k clo nobenemu merliču ne hodi, in se nad
svojim očetom in materjo ne ognusi.

12. Od svetega mesta naj ne hodi, da ne oskruni Gospo¬
dovega svetiša, zato ker je olje svetega maziljenja
njegovega Boga na njem. Jaz sim Gospod.

13. On naj se z devico oženi. Eceh. 44, 22.

14. Vdove pa in od moža ločene, in oguusene in kurbe naj
ne jemlje, ampak deklico zmed svojega ljudstva;

15. Da ne zameša pokolenja svojega rodu z drulialjo svo¬
jega ljudstva; zakaj jaz sim Gospod, ki ga po¬
svečujem.

16. In Gospod je z Mosesom govoril, rekoč:

17 Govori Aronu: Človek od tvojega semena po rodbinah,
kteri ima pogrešek, naj ne daruje kruhov svojemu
Bogu.

18. Tudi ne hodi k njegovi službi, ako je slep, hrom, ako
ima clo majhen ali prevelik ali zavit nos,

19. Ako ima nogo, ali roko zlomljeno;

20. Ako je gerbast, kermeljiv, ako ima belino na očesu,
ako ima vedne skrumbe in garje po životu, ali je
kilov.

21. Nobeden, kteri od semena Arona nadduhovna pogrešek
ima, naj se ne bliža, darove Gospodu ali kruhe svojemu
Bogu darovati;

22. Vender pa sme od kruhov jesti, ki se u svetilu darujejo,

23. Pa tako, da ne gre noter za zagrinjalo, tudi ne stopi k
altarju, ker ima pogrešek, in ne sme mojega svetiša
ognusiti. Jaz sim Gospod, kteri jih posvečujem.

24. Moses je tedaj vse, kar mu je bilo zapovedano, Aronu
in njegovim sinovom in celemu Israelu povedal.

1. Duhoven  naj se ne ognusi: z dotikanjem merliča, da ne
bo nepripraven službo u svetilu opravljati.

5. Clo nobenega znamnja žalovanja naj na sebi ne kažejo.

6. Ne smejo Gospodu nečasli delati po segali ajdovskega ža¬
lovanja.

12. Naj ne hodi iz svetiša merliča spremljat.

13. Samo z eno , ako je ravno drugim pripušeno bilo , jih po
več imeti, in tako je clo pri Egipčanih navadno bilo.

Poglavje XXII.

5 7

11. Le pošteno deklico, devico je smel vzeti, iz kterega rodu
si jo je hotel zbrati.

17. Naj se ne jemlje u službo svetiša, ni goden za duliov-
ski stan.

21. Duhovni st. z., ki so le živali darovali, so morali tako po¬
polnoma, in čisti biti; koliko svetost in čistost mora Bog še le od
duhovnov n. z. terjati, ki samega božjega sina darujejo.

22. Pcrvine, desetina in deli mirivnih darov so sc tudi zunaj
sv. šotora vender vselaj na čednem kraji jesti smeli.

Poglavje XXII.

Nečisti in ptujci ne smejo jesti od darov. Var naj bo brez madeža in pogreška.

1. Tudi je Gospod Mosesu govoril, rekoč:

2. Govori Aronu in njegovim sinovom, da se posvečenih
reči Israelovili mlajših zderže in da imena meni po-
svečenih reči, ki jih darujejo, ne ognjusijo. Jaz sim
Gospod.

3. Eeci njim in njih mlajšim: Slehern človek iz vašega
zaroda, ki se približa k posvečenim rečem, ktere so
Israeiovi mlajši Gospodu darovali, kadar je nečist, naj
pred Gospodom pogine. Jaz sim Gospod.

4. Človek iz Aronovega semena, kteri je gobov, ali terpi
na točji semena, naj ne je od tega, kar je meni
posvečeno, dokler se ne ozdravi. Kdor se kaj do¬
takne, kar je zavolj merliča nečisto, in komur setne
uhaja, kakor u spoju,

5. In kdor se dotakne lazijoče živali in karkoli nečistega,
kar se je dotakniti nečedno,

6. Bodi nečist do večera, in naj ne je tega, kar je po¬
svečeno; ampak ko bo svoje meso z vodo umil,

7 .  In je solnce že zašlo, takrat bodi čist, ter jej od po¬
svečenih reči, ker to je njegova jed.

8. Merhovine in kar je od zverine stergauo, naj ne jedo,
in se ne ognušajo s takim. Jaz sim Gospod. Spred 17,
15. H. Mos. 22, 31. V. Mos. 14, 21. Eceli. 44, 31.

3. Naj deržijo moje zapovedi, da u greh ne padejo, in ne
umerjo u svetišu, ko bi taistega ognusili. Jaz sim
Gospod, ki jih posvečujem.

58

Tretje Mosesove bukve.

10. Noben ptujec naj ne je od posvečenih reči, duhovna
domačin in najemnik jih ne smeta jesti.

11. Kogar je pa duhoven odkupil, in hlapec u njegovi hiši
rojen, jih smeta jesti.

12. Ako se je hči duhovna s kterim zmed ljudstva omočila,
naj nikar ne je od posvečenega, in od pervin;

13. Ako je pa vdova, ali od moža ločena, in brez otrok
u hišo svojega očeta nazaj pride, naj se tudi kakor
poprej ko je še deklica bila, svojega očeta živi. Noben
ptujec nima pravice od teh reči jesti.

14. Kteri bi pa ponevedoma od posvečenih reči jedel, naj
peti del h temu pridene, kar je pojedel, in duhovnu
da u svetiše,

15. Tudi naj ne ognusijo posvečenih reči Israelovih mlajših,
ktere Gospodu darujejo,

16. Da jih kje krivica njih zadolženja ne zadene, ako od
posvečenega jedo. Jaz sim Gospod, ki jih posvečujem.

17. In Gospod je Mosesu govoril rekoč:

18. Govori Aromi, njegovim sinovom in vsim Israelovim
mlajšim, ter jim reci: Ako kteri človek iz Israelove
hiše in od ptujcev, ki pri vas prebivajo, svoj dar
opraviti hoče, ter ga daruje ali obljube spolniti ali
radovoljno, karkoli on Gospodu u žgavni dar prinese,

19. Da bi se po vas darovalo, to bodi samec brez pogreška
ali od govedine, in ovac in koz;

20. Ako bi pogrešek imel, ga ne darujte, tudi bi ne bil
prijeten.

21. Človek, kteri hoče mirivni dar Gospodu prinesti, ter
ga daruje ali obljube spolniti ali radovoljno, bodi si od
govedine ali od ovac, naj ga brez pogreška daruje, da
bo prijeten, noben pogrešek ne bodi na njem. V.Mos. 15,
21. Sir. 35, 14.

22. Ako bi bil slep, pokvečen, ako bi imel liso od rane,
ali bule, ali skrumbe ali krasto, ga ne darujte Gospodu,
tudi nič tega na Gospodovem altarji ne zažgite,

23. Vola in ovce, kterima je uho ali rep odsekan, pač
smeš radovoljno darovati, obljuba pa se s takima ne
da spolniti.

24. Nobene živali, ktera ima ali poterte ali stolčene ali
izrezane ali vun vzete modeta, Gospodu ne darujte, iu
u svoji deželi kaj tacega cio ne delajte.

Poglavje XXII.

59

25. Iz r6k ptujca ne darujte kruhov svojemu Bogu, in kar¬
koli druzega bi hotel dati, ker je vse to spačeno in
omadežvano, teh reci ne jemljite.

26. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

27 .  Tele, ovca in koza, ko so verženi, naj sedem dni pri
sesci svoje matere bodo; osmi dan pa in potem se
smejo darovati Gospodu.

28. Bodi si pa krava ali ovca, se ne smete en dan s svo¬
jima mladima u dar zakljati.

29. Ako Gospodu dar u zahvalo zakoljete, da vam bode
u spravo,

30. Ga tisti dan pojejte, in naj ga nič ne ostane do jutra
druzega dneva. Jaz sim Gospod.

31. Deržite moje povelja in jih spolnujte. Jaz sim Gospod.

32. Ne oskrunite mojega svetega imena, da bo posveče-
vano u sredi Israelovih mlajših. Jaz sim Gospod, kteri
vas posvečujem,

33. In sim vas iz Egiptovske dežele izpeljal, da bi bil
vas Bog. Jaz sim Gospod.

2. Da se zderže: kadar so nečisti.

3. Naj pogine: umerje po sklepu sodnika, če je pa njegova
nečistost sodnii neznana, ga bom jaz Gospod udaril. Tako u st. z.
pri živalskih darovih, kaj pa u n. z. one čaka, ki se z nečistimi
rokami ali sercom bližajo, nar svetejši dar, resno telo in kri Jezusa
Kristusa, darovat ali uživat!?

10. P tuj ec, t. j. kteri ni duhoven, ali samo u hiši duhov¬
na stanuje.

15. P tujci  naj ne ognusijo vaših darov s tem, da bi jedli
od njih; točaj naj duhovni pazijo in gledajo na ptujce.

18. Kteri p tu j cev t. j. tistih spreobernjenih ajdov, ki so tudi
po Mosesovi postavi živeli, ali pa tistih, ki so po Judovskem ljud¬
stvu Bogu darovali.

19. Po vas — duhovnih.

20. Spoštovanje do božjega imena je terjalo nar boljše žival
'— brez vsega pogreška.

25. Zato so pfujci Judom dnarje dajali, za ktere so Judje
sami živali za dar kupili, in jih potem za ajde opravili.

28. Ker bi to bilo neusmiljeno, ter božji službi neprikladno, glej
II. Mos. 23, 19.

30. Glej zgoraj 7, 15.

60

Tretje Mosesove bukve.

Poglavje XXIII.

Letni prazniki: sobota, velikanoč, binkošti, praznik penin, trobent, sprave,
praznik šotorov ali podlopne obletnice, in praznik zbiraljša,

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Govori Israelovim mlajšim in jim reci: Leto so Gospo¬
dovi prazniki, ki jili svete imenujte.

3. Šest dni delajte, sedmi dan, ker je počitek sabote, bodi
svet imenovan. Nobenega dela ti dan ne delajte. Sabota
Gospodova je po vsili vaših prebivaljsih.

4. To so pa sveti prazniki Gospodovi, ki jih morate ob¬
hajati o svojem času.

5. Pervi mesec, štirnajsti dan mesca na večer, je Gospodov
fesah (memoliod). II. Mos. 12, 18. IV. Mos. 28, 16.

6. In petnajsti dan tega mesca je Gospodov praznik kruhov
opresnih. Sedem dni opresni kruh jejte.

7. Pervi dau vam bodi nar slavnisi in svet; nobenega
složnega dela ne delajte ti dan;

8. Ampak žgavni dar Gospodu darujte skozi sedem dni;
sedmi dan pa bodi slavnisi in svetejši, ter ti dau ne
delajte nobenega služabnega dela.

9. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

10. Govori Israelovim mlajšim in jim reci: Ko bote prišli
u deželo, ktero vam bom dal, in bote žito poželi,
morate snope klasov, kot pervine svoje žetve, duhov¬
nu prinesti.

11. On naj drugi dan po saboti snop pred Gospodom po¬
vzdigne, da bo za vas prijeten, in naj ga posveti.

12. In ravno tisti dan, ko se snop posvečuje, naj se letno
jagnje brez pogreška u žgavni dar Gospoda zakolje.

13. Tudi naj se jedili darovi z njim darujejo, dve desetniki
pšenične moke z oljem pokropljene u žgavno kadeuje
Gospoda in k nar prijetnejmu duhu; tudi pitni dar vina,
četertinka mere hin.

14. Kruha in žgancov in močnika iz še le požetega ne
jejte do dneva, da bote od njega svojemu Bogu daro¬
vali. To je večna potava za vse vaše rodovine in
prebivaljša.

Poglavje XXni.

61

15. Toraj od druzega dneva sabote, o kteri ste snop p er v in
darovali, sedem celili tednov štejte, v. Mos. 16, 9.

16. Noter do druzega dneva spolnjenega sedmega tedna,
to je, petdeset dni; in tako bote nov dar Gospodu
darovali,

17. Iz vsili svojih prebivaljš, dva kruha pervin iz dveh
desetink okvasene pšenične moke, ktero Gospodu za
pervine specite:

18. S kruhoma tudi sedem letnih jagnjet brez pogreška
darujte in eno tele od cede, in dva ovna, ter naj
bodo z jednimi darovi vred žgavni dar in k nar pri-
jetnejmu duhu Gospodu.

19. Darujte tudi kozla za greh, in dve letne jagnjeti u
mirivni dar.

20. In ko jih bo duhoven s kruhoma pervin pred Gospodom
povzdignil, naj dojdejo njemu za porabo.

21. Ti dan imenujte nar imenitnejsi in nar svetejši, nobe¬
nega služnega dela o njem ne delajte. To bodi večna
postava za vse vaše prebivaljša in rodovine.

22. Ko bote pa žito u svoji deželi želi, ga ne smete noter
do tal požeti, tudi ne popuščenih klasov pobirati, ampak
jih ubogim in ptujcem prepustiti. Jaz sim Gospod vaš
Bog. Spred. 19, 9.

23. In Gospod je govoril Mosesu, rekoč:

24. Govori Israelovim mlajšim: Sedmi mesec pervi dan
mesca vam bodi sabota spomina z donečimi trombami,
ter bodi sveta imenovana.

25. O nji nobenega služnega dela ne delajte, in Gospodu
žgavni dar darujte.

26. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

27. Deseti dan tega sedmega mesca bodi nar slavniši dan
sprave, in sveti imenovan; ti dan se u svojih sercih
ponižujte in žgavni dar darujte Gospodu. Spred. 16, 29.
IV. Mos. 29, 7. Jan. 7, 37.

28. O času tega dneva nobenega služnega dela ne delajte;
ker je dan sprave, da vam Gospod vaš Bog milo-
stiv bode.

29. Vsak človek, kteri ti dan se ne ponižuje, naj zmed
svojih ljudstev pogine.

30. In kdor kaj dela, ga bom potrebil iz  njegovega
ljudstva.

62

Tretje Mosesove bukve.

31. Tedaj ti dan clo nič ne delajte; to vam bodi večna po¬
stava po vsili vaših rodovinah in prebivaljšili.

32. Sabota počivanja je, in deveti dan mesca se ponižujte
u svojih sercih. Od večera do večera praznujte svoje
sabote.

33. In Gospod je govoril Mosesu, rekoč:

34. Govori Israelovim mlajšim: Od petnajstega dneva tega
sedmega mesca bodi praznik šotorov skozi sedem dni
Gospodu obhajan.

35. Pervi dan bodi nar slavniši in nar svetejši imenovan,
o njem nobenega dela ne delajte.

36. In skozi sedem dni darujte žgavne darove Gospodu.
Osmi dan vam bodi nar slavniši in nar svetejši, ter
žgavni dar Gospodu darujte; zakaj dan shoda in zbiralj-
ša je to, o njem nobenega služnega dela ne delajte.

37. To so prazniki Gospodovi, ki jih nar slavniše in nar
svetejše imenujte, in o njih Gospodu darove, žgavne in
jedne darove darujte po šegi slehernega dneva.

38. Zunaj Gospodovih sabot in vaših daril, in kar bote iz
obljube darovali, ali radovoljno dali Gospodu.

39. Tedaj od petnajstega dneva sedmega mesca, kader bote
vse pridelke svoje zemlje pospravili, praznik Gospodov
skozi sedem dni praznujte. Pervi in osmi dan bodi
sabota, to je, počitek.

40. In vzemite si pervi dan sadja od nar lepšega drevesa,
palmovih mladik in veje od drevesa z gostimi vejami
in od rakit, ter se radujte pred Gospodom svojim Bogom.

41. Ti praznik tedaj sleherno leto skozi sedem dni obha¬
jajte; to bodi večna postava za vaše rodovine. Sedmi
mesec te praznike obhajajte.

42. Ter pod senčnimi lopami sedem dni prebivajte. Ysak,
kije  od Israelove rodovine,* u šotorih ostani;

43. Da vaši mlajši zvedo, da sim Israelove otroke u šotorih
prebivati pustil, ko sim jih iz Egiptovske dežele peljal.
Jaz sim Gospod vaš og.

44. In Moses je stran Gospodovih praznikov govoril Israe¬
lovim mlajšim.

2. Prazniki so bili Israelcom, dokler so po pušavah šotorili, S
trombo, u obljubljeni deželi pa po klicarjih naznanjeni.

Poglavje XXIV.

63

7. Petnajsti dan mesca je naj veci praznik ali sabota.

8. Sedmi dan bodi slavnisi metno družili vmes, ne pa memo
pervega.

10. Žito  t. j. ječmen, zakaj ječmenova setva je nar prej do¬
zorela, eni snopi so šli Gospodu.

11. Drugi,  t. j. šestnajsti dan tega mesca,

16. Od šestnajstega dneva tega mesca so sedem tednov ali
devet in štirdeset dni šteli tako, da je bil petdeseti dan nov praz¬
nik, ki so ga imenovali praznik tednov ali žetve, 11. Mos. 23,
16, zato ker je želva u teh tednih dognana bila. Praznovali so
ga u spomin zakonodaje na Sinajski gori, kar se je petdeseti dan
po odhodu iz Egipta zgodilo; ti praznik je bil lepa podoba keršan-
Skih binkošt, kadar mi kristjani prihod sv. Duha praznujemo, ki je
svojo sv. zapoved ne na kamnite tabli, ampak prav živo in krepko
u naše serca zapisal.

17. Beržkone sta bila samo dva hleba u imenu celega ljud¬
stva darovana.

24. Sedmi mesec Tišri,  je bil pervi mesec deržavljanskega
leta; pervi dan tega mesca je bil velik praznik u spomin prejetih
dobrot u pretečenem letu; imenoval se je praznik donečih tromb,
ker je bil s trobentnim glasom naznanjen in je opominjal, da je
bila postava, nar večja dobrota, s trobentnim glasom oznanjena.
II. Mos. 19, 19.

34. Praznik,  podlopna obletnica, u spomin potovanja po
pušavi, bil je tudi zahvalni praznik za letno žetvo, sadje in tergalvo.

42. Šotori,  u kterih so o tem času stanovali, so iz vej,
vejnika in listja spleteni bili.

Poglavje XXIV.

Od olja za svetilnice. Od premenenja glednih kruhov sleherno saboto.

Od kazni bogokletja. Od enako  — povračivne kazni.

1. Iti Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2. Ukazi Israeloviin mlajšim, tla ti prineso nar čistejšega
in sv itlejšega, olja od oljk za vedno svečavo svetilnic,

3. Zunaj zagrinjala pričevanj' t šotoru zaveze. In Aron
naj jih od večera do jutra pred Gospodom napravi, po
večni službi in šegi u vaših rodovinah.

4. Vselej naj se na nar čistejši svečnik pred Gospodovim
obličjem postavijo.

5. Vzemi tudi pšenične moke, in speci iz nje dvanajst kru¬
hov, kterih sleherni naj ima dve desetinki,

64

Tretje Mosesove bukve.

6. Kterih po sest na vsako stran na nar čistejšo mizo pred
Gospodom položi;

7. Ter deni na nje nar svetlejšega kadila, da bo kruh u
spomin Gospodovega dara.

8. Sleherno saboto naj pred Gospodom premenjeni bodo,
in naj se po večni postavi od Israelovih mlajših
jemljejo.

9. In naj bodo Aronovi in njegovih sinov, da jih jedo u
svetem kraji; ker je sveto čez vse sveto od Gospodo¬
vih darov po večni pravici.

10. Pa glej, sin Israeliške ženske, kterega je bila od
Egiptovskega moža med Israelovimi mlajši, je vuu šel,
in se je u šotoru z Israelskim možem zbil.

11. In ko je ime preklinjal in psoval, je bil k Mosesu pri¬
peljan. (Njegova mati pa se je imenovala Selomit, hči
Dibrita od rodu Dan)

12. Ter so ga u ječo vergli, dokler bi zvedeli, kaj bo Go¬
spod zapovedal.

13. On je Mosesu govoril,

14. Rekoč: Pripelji prekiinovavca iz šotorov, in naj vsi,
kteri so ga culi, svoje roke na njegovo glavo polože,
in vse ljudstvo naj ga s kamnjem pobije.

15. In reci Israelovim mlajšim: Človek, ki svojega Boga
preklinja, naj nosi svojo pregreho.

16. In kdor Gospodovo ime preklinja, naj smerti umerje;
s kamnjem naj ga posuje vsa množica, naj si je bil on
rojak ali ptujec. Kdor Gospodovo ime prekliuja, naj
smerti umerje.

17. Kdor človeka udari ali ubije, naj smerti umerje,
II. Mos. 21, 12.

18. Kdor živino ubije, naj drugo za-njo da, to je, žival
za žival.

19. Kdor kterega svojih sosedov rani, kakor je on storil,
naj se tudi njemu stori,

20. Lom za lom, oko za oko, zob za zob, naj poverne;
kakoršno rano je storil, tako mora on prestati. II. Mos. 21,
24. V. Mos. 19, 21. Mat. 5, 38.

21. Kdor živino ubije, naj drugo poverne. Kdor človeka
ubije, naj se strahuje.

22. Jednaka pravica bodi med vami, ali si je ptujec ali
rojak grešil; zakaj jaz sim Gospod vaš Bog,

Poglavje XXV.

65

23. In Moses je Israelovim mlajšim govoril, ter so njega,
ki je bil preklinjal, iz šotorov peljali, in s kamnjem
posuli. In Israelovi mlajši so storili, kakor je bil
Gospod Mosesu zapovedal.

2. Od oljk,  Ilebr. iz stolčenih olivk II. Mos. 27, 20.

3. Po dnevu so tri, po noči je pa vsih sedem svetilnic gorelo,

4. Glej II. Mos. 25, 31—37.

5. Desetniki t. j. šest do osem liber moke.

7. U spomin:  da ti kruhi Bogu grejo, kakor se kadilo samemu
Bogu zažiga,

10. Rodila  ga je od enega Egipčanov, ki so ob odhodu z
Israelci šli, II. Mos. 12, 38. in so se obrezali dali.

14. S položenjem rok so pričali, da so ga slišali.

15. Naj nosi,  t. j. naj ga zadene kazen tolikega greha, ki ga
ne sme na darivno žival prenesti.

Poglavje XXV.

Počitek sedmega leta. Petdeseto leto veselja in milost.

1. In Gospod je Mosesu na gori Sinaj govoril, rekoč:

2. Govori Israelovim mlajšim in jim reci: kadar bote pri¬
šli u deželo, ktero vam bom jaz dal, praznujte sa-
boto Gospodu.

3. Šest let svojo njivo obsejaj, in šest let svoj vinograd
obrezuj, in njegovo sadje spravljaj, II. Mos. 23, 10.

4. Sedmo leto pa bodi sabota zemlje, počitka Gospodo¬
vega; ne obsejaj njive, in vinograda ne obrezuj.

5. Kar bo zemlja sama od sebe rodila, ne žanji, in groz¬
dja svojih pervin kot o tergatvi ne pobiraj; zakaj leto
počitka je za zemljo,

6. Ampak bodi vam u jed tebi in tvojemu hlapcu, dekli
in najemniku tvojemu, in ptujcu, ki pri tebi popotuje;

7. Tvoji živini in zverinam bodi vse, kar samo od sebe
rase, u živež.

8. Tudi sedem letnih tednov si štej, to je sedemkrat sedem,
ktere devet in štirdeset let zneso,

9. In sedmi mesec, deseti dan tega mesca, trobi s trobento
ob času sprave po vsi vaši deželi.

Tretje Moaossve bukyo.

5

66 Tretje Mosesove bukve.

10. Ter petdeseto leto posvečaj, in ga za odpuščanje vshn
prebivavcom svoje dežele naznani; zakaj to je leto
veselja. Človek zopet k svoji lastnini pridi in sleherni
se verni k poprejšnji rodovini.

11. Zakaj veselo je petdeseto leto. Ne sejte, in kar samo
od sebe na njivi rase, ne žanjite, in pervin vinograda
ne pobirajte

12. Zavolj posvečenja veselega leta, ampak kar se vam
nar prej prinese pojejte.

13. U tem veselem letu naj se vsi k svojim posestvom
vernejo.

14. Kader bos kaj svojemu sosedu prodal, ali od njega
kupil, ne žali svojega brata, ampak po številu let
veselega leta kupi od njega.

15. In po cenitvi pridelkov naj ti proda.

18. Kolikor več bo let po veselem letu ostalo, toliko bo
tudi cena poskočila, in kolikor manj časa bo šteti, to¬
liko manjši bo tudi cena kupljene reči; zakaj čas pri¬
delkov naj ti bode prodal.

17. Ne žalite svojih sorojakov, ampak sleliern se boj svo¬
jega Boga, ker jaz sim Gospod vaš Bog.

18. Storite moje zapovedi, in sodbe deržite, in jih spolnujte,
da bote mogli brez vsega straha u deželi prebivati,

19. In da vam zemlja svoj sad rodi, ki se ga do sitega
najejte in se nobenega sile ne bojte.

20. Ako bi pa rekli: Kaj bomo sedmo leto jedli, če ne
sejemo in svojih pridelkov ne spravljamo?

21. Dal vam bom šesto leto svoj blagoslov, ter vam bo za tri
leta sadu prineslo.

22. In bote osmo leto sejali, in stare pridelke do devetega
leta jedli; dokler novo ne prirase, bote od starega
jedli.

23. Zemlja se tudi za vselej ne prodaja, ker je moja, in
vi ste ptujci in moji selniki.

24. Zatoraj se sme vsa zemlja vašega posestva samo s po¬
gojem rešenja prodati.

25. Ako tvoj obožani brat svoje malo posestvo proda, če
potem njegov bližnji rojak hoče, zamore rešiti, kar je
uni prodal.

26. Če pa nima bližnjega rojaka, in zamore on sam k re¬
šitvi potrebno ceno dobiti,

Poglavje XXV.

67

27. Naj se pridelki prevdarijo od tistega časa, ko je pro¬
dal, in kar potem ostane, naj kupcu poverne, in tako
naj zopet svoje posestvo nazaj dobi.

28. Ako pa on ne premore toliko, da bi ceno povernil, naj
kupec obderži, kar je kupil, do veselega leta. Zakaj
u tem letu naj se vsaka prodana reč spet k gospodarju
in poprejnemu posestniku verne.

29. Kdor hišo proda med mestnim zidovjem, mu bodi pri-
pušeno jo rešiti, preden eno leto preteče.

30. Ako je pa ne reši, in leto se je izteklo, naj jo kupec
in njegovi mlajši u lasti obderže za vselej, in naj se
ne bo mogla več rešiti, tudi ne u veselem letu.

31. Ako je pa liiša u vasi, ki nima zidovja, naj se proda,
kakor je pri njivah pravica; če bi se poprej ne rešila,
naj u veselem letu na gospodarja spet pride.

32. Hiše Levitov, ktere so u mestih, naj se vselej rešiti
zamorejo.

33. Ako se pa ne rešijo, pridejo o veselem letu gospodar¬
jem nazaj, ker mestne hiše Levitov so njim za lastnino
med Israelskimi mlajšimi.

34. Njih pristave pa se ne smejo prodati, ker to je večno
posestvo.

35. Ako tvoj brat oboža in opeša, ter ga kakor popotnika
in ptujca sprejmeš, da s teboj živi,

36. Ne jemlji obrest od njega, ali več kakor si mu dal.
Boj se svojega Boga, da bo mogel tvoj brat pri tebi
živeti.

37. Svojih dnarjev mu ne dajaj na obresti, in pridelkov
čez mero ne terjaj od njega.

38. Jaz sim Gospod vaš Bog, kteri sim vas iz Egiptovske
zemlje izpeljal, da bi vam dal Kanansko deželo, in bi
vaš Bog bil.

39. Ako se tvoj brat od ubožtva prisiljen tebi proda, ga
ne stiskaj kakor sužnega hlapca,

40. A mpak bodi ti kakor najemnik in selnik, in do vesele¬
ga leta naj dela pri tebi.

41 .  Potem naj gre s svojimi otroci, in se verne k svoji
rodovini in k posestvu svojih očetov.

42. Zakaj oni so moji hlapci, in jaz sim jih iz Egiptovske

dežele izpeljal. Ne smejo se prodajati kakor sužnji,

43. Ne stiskaj ga šiloma, ampak boj se svojega Boga.

5 «

68

Tretje Mosesove bukve,

44. Hlapce in dekle si jemljite od narodov, ki so okrog vas,

45. In od ptujcev, kteri pri vas popotujejo, ali kteri so od
njih u vasi deželi rojeni, te jemljite za hlapce.

46. In te smete tudi po pravici dedovanja svojim nasledni¬
kom zapustiti, in jih za vselej u lasti imeti. Svojih
bratov pa, Israelovih mlajših, ne stiskajte po sili.

47. Ce bi si pri vas ptujec in popotnik opomogel in bi se
tvoj obožani brat njemu ali kteremu iz njegove rodo¬
vine prodal,

48. Se zamore po prodaji rešiti. Kdor od njegovih bratov
hoče, naj ga resi.

49. Ali njegov stric ali stricov sin, ali po kervi rojak ali
svak. Ako se pa on sam zamore, se resi.

50. Pa samo leta od časa njegove prodaje noter do vese¬
lega leta naj se u število jemljejo, in dnarji, za ktere
je bil prodan, naj se po številu let in plačilu najemnega
dela odrajtajo.

51. Ce še več let ostane do veselega leta, naj po njih tudi
ceno poverne.

52. Ako jih je pa malo, naj se z njim po številu let za-
stopi, in kupcu poverne po ostalih letih,

53. In naj se zaslužek, kar časa mu je že služil, zarajta,
in naj ga ne stiska šiloma pred tvojim obličjem.

54. Ako se pa tako ne more rešiti, naj o veselem letu s
svojimi otroci proč gre.

55. Zakaj moji hlapci so Israelovi mlajši, ktere sim jaz iz
Egiptovske dežele izpeljal.

10. Leto veselja, Hcbr. 1. svobode, po duhovsko pomeni od¬
puščanje vsili grehov, in u skrivnem pomenil vstajenje, ker ta¬
krat bo popolnoma odpuščanje, pervi dom, sv. raj, bo spet naš,
pravo oprostenje, večna sabota in počitek.

13. Veliko dobrih nasledkov je veselo leto imelo; overalo je
zmešanje rodov, branilo je pogubo posameznih rodbin, tedaj tudi
rodbine, iz ktere ima ob svojem času odrešenik sveta priti; bilo je
dalje terdna ograja zoper blagoželjnost in odertijo nekterih, ohra¬
nilo je lepo jednakost med deržavljani, ker so vsi prisiljeni bili
spoznati, da niso sami gospodarji, ampak le vživavci zemljišč in zemlje.

15. T. j. naj ti ne proda njive, ampak samo njene letne pridelke.

T. j. ravnajte se pri prodaji po številu žetev, več ko bo
žetev še do sv. leta višja bodi cena.

18. Brez strahu t. j. brez kazni.

Poglavje XXVI.

69

21. Preobilni dohodki šestega leta bodo zadostili potrebam
šestega, sedmega in osmega leta.

23. Zemlja sc sme samo do veselega leta prodati, izjemek glej
spod. 27, 20.

24. S pogojem, da sc zamore še pred veselim letom zemlja
ali njiva rešiti.

27. Pra. ako so bili pridelki celega leta za 100 rajniš cenjeni,
ter je kdo po tej ceni zemljišče kupil do veselega leta, tak je moral
rešitelj toliko sto rajniš kupcu poverniti, kolikor let je še do vese¬
lega leta bilo.

30. Zato ker zguba hiše u mestu ni bila tudi zguba zemljiš-
nega deleža, kteri sam je bil u ohranenje rodbin od postavoda-
javca namerjan.

31. T. j. hiše u vaseh naj se ravnajo po prodaji njiv, zakaj
brez takih hiš kmctovavcc ne more biti, in navadno tudi polje okoli
njih leži.

33. Za lastnino: namest njivo in zemljiš.

36. Za posojene dnarje obrest in za posojen živež nobene pri—
klade od ubogih ne terjaj, II. Mos. 22, 25.

39. Glej II. Mos. 21, 2.

42, Moji hlapci; ne le po stvarjenju, ampak tudi po od¬
rešenju.

46. Taki ptujci tudi v veselem letu niso svobode zadobili.

50. T. j. kup ali cena, za ktero je prodan bil, naj sc za toliko
zniža, za kolikor manj je še let do veselega leta.

Poglavje XXVI.

Bog obeta obilo blagodarjev onim, ki bodo njegove zapovedi deržali; žuga
ravno toliko prokletja nepokornim.

1. Jaz sim Gospod vas Bog: Ne delajte si malikov in
zrezanih podob, tudi znamenj ali napisanih kamnov u
svoji deželi ne stavite, da bi jih molili. Zakaj jaz sim
Gospod vas Bog. II. Mos. 20, 4. V. Mos. 5, 8. Psi. 96, 7.

2. Deržite moje sabote, in spoštujte moje svetise. Jaz
sim Gospod.

3. Ako bote po mojih postavah hodili in moje zapovedi
deržali, in jih spolnovali, vam hočem ob svojem času
dežja dati. v. Mos. 28, 1.

4. In zemlja bo svoj sad rodila, in drevje bo s sadjem
napolnjeno.

70

Tretje Mosesovo bukve.

5. Mlačva žita bo dosegla terganje in terganje bo seglo
do setve, in bote svoj kruh do sitega jedli, in brez
straha u svoji deželi prebivali.

6. Dal vam bom mir po vaših pokrajnah, ter bote spali
in nobenega ne bo, ki bi vas strašil. Hude zverine bom
proč odgnal, in meč ne bo prišel čez vaše pokrajne.

7. Vi bote svoje sovražnike podili, in oni bodo pred
vami padali.

8. Pet od vas bo sto unajnih podilo, in sto od vas deset
jezer, padli bodo vaši sovražniki po meču pred vašim
obličjem.

9. Hočem se na vas ozreti in vas rasti pustiti, množili se
bote in svojo zavezo bom z vami poterdil.

10. Jedli bote od nar starejših pridelkov, in ko bodo novi
prišli, bote stare proč metali.

11. Svoj šotor hočem u sredi vas postaviti, ter vas ne
bom zavergel.

12. Med vami bom hodil, ter bom vaš Bog, in vi bote
moje ljudstvo. II. Kor. 6, 16.

13. Jaz sim Gospod vaš Bog, kteri sim vas iz dežele
Egipčanov izpeljal, da bi jim ne služili, in kteri sim
raztergal verige vašega vrata, naj bi ravno hodili.

14. Ako pa mene ne bote poslušali in vsili mojih zapoved
ne spolnovali; V. Mos. 28, 15. Malak. 2, 2.

15. Ako bote moje postave zaničevali, in moje sodbe za¬
smehovali, in ne spolnovali tega, kar je od mene uka¬
zano in bote mojo zavezo u nič djali;

16. Vam bočem tudi jaz to storiti: Naglo vas bom obiskal
z ubožtvom in vročino, ktera bo vaše oči udarla in
vaše serca terpinčila. Zastonj bote žito sejali, ker bo
od sovražnikov požreno.

17. S serditim obrazom se bom k vam obernil, ter bote
pred svojimi sovražniki popadali, in bote podverženi
tem, ki vas čertijo, bežali bote, ko vas noben ne
bo podil.

18. Ako mi pa tudi tako pokorni ne boste, vam hočem še
sedemkrat toliko kazen zavolj vaših grehov pridjati,

19. Ter hočem prevzetnost vaše terdovratnosti zatreti.
Nebo vam hočem kakor železo in zemljo bronasto storiti.

20. Zastonj bo vaše delo, zemlja ne bo rodila in drevje
ne bo sadu prineslo.

Poglavje XXVI.

71

21. Ako bote meni nasproti ravnali, in ne bote kotli mene
poslušati, bom zavolj vaših grehov sedemkrat toliko
kazen pridjal.

22. In bom čez vas divje zveri poslal, ktere bodo vas in
vašo živino pojedle, in vse na majhino pripravile, in
zapuščene bodo vase ceste.

23. Ce se pa tudi tako se ne bote dali podučiti, ampak bote
meni nasproti ravnali,

24. Se vam bom tudi jaz nasproti postavil, ter vas bom
zavolj vaših grehov sedemkrat hujši udaril.

25. In bom čez vas poslal meč mašovavca moje zaveze.
In ko bote u mesta zbežali, hočem kugo u sredo med
vas poslati, in bote prišli u roke sovražnikov.

26. Potem, ko bom palico vašega kruha razlomil, tako da
bo deset žen v eni peči kruh peklo in ga bodo na
tehtnico prejpokladale, in bote jedli, in ne bote nasiteni.

27. Ako me pa na to se ne bote poslušali, ampak meni
zoper ravnali;

28. Se bom tudi jaz čez vas u sovražnem serdu vzdignil,
in vas bom zavolj vaših grehov sedemkrat hujši tepel,

29. Tako da bote meso svojih sinov in svojih hčer jedli.

30. Poderl bom vaše višave, in podobe razbil. Padli bote
med podertiue svojih malikov, ter bote mojemu sercu
ostudni,

31. Tako da bom vaše mesta u pušavo, in vaše svetiša u
pustoto djal, tudi nočem več nar prijetnejšega duha
prejeti.

32. In bom vašo deželo pokončal, in vaši sovražniki bodo
nad njo ostermeli, ko bodo njeni prebivavci postali.

33. Vas pa bom med ljudstva razkropil, in hočem meč za
vami potegniti, ter bo vaša dežela pušava in vaše
mesta razdjane,

34. Takrat bodo zemlji dopadli njeni počitki u vsili dneh
njenega pokončanja; kader bote vi

35. U sovražni deželi, bo ona praznovala in počivala o
sabotah svojega opuščenja, zato ker ni počivala ob
vaših sabotah, ko ste še u nji prebivali.

36. In kteri bodo od vas pri življenji ostali, tim hočem dati
strah u njih serca u deželah sovražnikov, šumenje lete¬
čega listja jih bo plašilo, ter bodo pred njim kakor pred
mečem bežali, in bodo padali, ko jih nihče ne bode podil}

72

Tretje Mosesove bukve.

37. In bo sleherni čez svoje brate, kakor da bi pred vojsko
bežal, padel, nobeden zmed vas si ne bo upal sovraž¬
nikom se u bran postaviti.

38. Med ljudstvom bote konec vzeli, in sovražna zemlja
vas bo požerla.

39. Ako pa vender nekteri od njih se ostanejo, bodo sali-
neli u svojih krivicah u deželi svojih sovražnikov, in
bodo zavolj grehov svojih očetov in zavolj svojih stiskani,

40. Dokler svojih in očetov krivic ne spoznajo, s kterimi
so se u mene pregrešili in meni nasprot ravnali.

41. Tedaj bom tudi jaz njim zoper ravnal, ter jih bom u
sovražno deželo peljal, dokler se ne bo njih neobre¬
zano serce sramovalo; takrat bodo za odpuščanje
svojih hudobij prosili.

42. In se bom spomnil svoje zaveze, ki sim jo z Jakobom,
Jzakom in Abrahamom storil; tudi zemlje se bom spomnil,

43. Ktera bo potem, ko bo od njih zapuščena, sebi do-
padla u svojih počitkih, ker pustoto zavolj njih terpi.
Oni pa bodo odpuščanje svojih grehov prosili, zato ker
so moje sodbe zaničevali.

44. In vender se takrat, ko so u sovražni deželi bili, jih
nisim popolnom zavergel, tudi ne tako zaničeval, da
bi clo konec vzeli, in da bi bil svojo zavezo z njimi
u nič storil. Zakaj jaz sim Gospod njih Bog;

45. Ter se bom spomnil svoje stare zaveze, ko sim jih
iz Egiptovske dežele u pričo ljudstev izpeljal, naj bi
njih Bog bil. Jaz sim Gospod.

To so sodbe in zapovedi, in postave, ktere je Go¬
spod po Mosesu na gori Sinaj med saboj in Israelo-
vimi mlajšimi dal.

1. Ne delajte kakor Egipčani, kteri so solncu u čast stebre
stavili, in kamne z živalskimi podobami molili.

3. Zgodnega in poznega dežja, ki je potreben u rast in za
setev.

16. Obiskal vas bom s strahom, jetiko, vročnico, tako da vam
bo obraz jel opadati, in da bote čisto onemagali.

19. T. j. da ne bo deževalo, in da se zemlja zavolj velike
suhote ne bo mogla obsojati.

26. T. j, vzel vam bom krepčaven kruli, ki vam je palica, tako
da bo deset rodbin lahko u eni peči peklo, sleherna le samo en
hlebček, ki se ga razdelivši med svoje ne bote mogli nasititi.

Poglavje XXVII.

73

28. Sedemkrat, 1. j. večkrat, glej I. Mos. 4, 15. 24.

29. Kar se je na tanjko večkrat spolnilo pni. ob obsedi Sama¬
rije, glej IV. kralj. 6, 29. tudi v Jeruzalemski obsedi po Kaldejcih
in pod Titom.

30. Višave t. j. po gorak postavljene malike in altarje, glej
III. kralj. 12, 31. in solncu postavljene stebre, pri klerik so se
Israelci z Egiptovskim malikovanjem oguusali.

35. T. j. ker nočete, kakor je zapovedano, zemlji počitka dati,
kote iz nje izgnani, ter bo kot pušava ležala.

43. Prosili u I4ebr.: radovoljno se bodo kazni zavolj svojik
pregreli podvergli.

44. Od nekdaj je tako bilo. Bog svojega ljudstva nikoli ni po¬
polnoma zavergel, tudi clo ne zavolj nar hujše pregrehe — zavolj
smerti Jezusa; zakaj iz tega ljudstva je Bog svojo cerkev osnoval,
in ako ravno še vedno celo ljudstvo u svoji neveri terdovratno živi,
bo vender gotovo enkrat tisti srečni čas prišel, po besedah sv.
Pavla Rimlj. 11, 25. o kterem bodo Israelci z velikim kesanjem
svojo grozno pregreho spoznali, ter živeli po Jezusovi veri.

Poglavje ran.

Od raznih obljub. Kako desetino dajati.

1. In Gospod je Mosesu govoril, rekoč:

2 .  Govori Israelovitn mlajšim in jim reci: Človek, kteri je
obljubo storil, in svoje živlenje Bogu zaobljubil, se
sme po storjeni ceni odkupiti.

3. Ako je možki od dvajset do šestdeset let, naj da pet¬
deset siklov srebra po meri svetiša.

4. Ako je ženska, trideset.

5. Od petega leta pa do dvajsetega naj možki da dvajset,
ženska deset siklov.

6. Od enega mesca do petega leta naj se da za možkega
pet, za žensko tri sikle.

7 .  Ako je šestdeset let in čez, naj možtvo petnajst, žen-
stvo deset siklov da.

8. Ako je ubožen, in cene plačati ne more, naj stopi pred
duhovna, in kolikor bo on prevdaril in vidil, da za-
more dati, toliko naj da.

9. Žival pa, ktero zaobljubi, in se sme Gospodu zaklati,
bodi sveta.

74

Tretje Mosesove bukve,

10 .  In se ne more premenjati, to je, ne boljša za slabo,
tudi ne slabša za dobro. Ako jo pa premenja, naj
bote obe, premenjeua in ima, za ktero je premenjena,
Gospodu posvečene.

11 .  Ako je kdo nečisto žival, ktera se Gospoda zaklati ne
more, zaobljubil, naj se pred duhovna pripelje.

12 .  On naj presodi, ali je dobra ali slaba, in naj ceno
postavi.

13 .  Ako je uui, kteri daruje, pri volji dati, naj še peti del
čez ceno pridene.

14 .  Ce je človek svojo hišo zaobljubil in Gospodu posvetil,
naj jo duhoven ogleda, ali je dobra ali slaba, in po
tisti ceni, ki je od njega zgovorjena, naj se proda.

15 .  Ako jo pa on, kteri jo je bil zaobljubil, hoče rešiti,
naj po verli še peti del cene pridene, in hišo ima.

16 .  Ce je kdo njivo svojega posestva zaobljubil in Gospodu
posvetil, naj se cena po meri sejanja stori. Ako se
zemlja s tridesetimi vagani ječmema obseje, naj se za
petdeset siklov srebra proda.

17 .  Ako njivo koj o začetku veselega leta zaobljubi, naj
se tako drago ima, kolikor zamore veljati.

18 .  Ako je pa to čez nekoliko časa potem, naj duhoven
dnaije prerajta po številu ostalih let do veselega leta,
in to naj se od cene odšteje.

19 .  Ce bi on njivo rešiti hotel, ki jo je bil obljubil, naj
peti del storjenega kupa pridene, in jo obderži.

20 .  Ako je pa noče rešiti, in bi se komu drugemu prodala,
je on, ki jo je bil zaobljubil, ne more več nazaj rešiti.

21 .  Zakaj ko veselo leto pride, bo Gospodu posvečena, in gre
kakor posvečena lastina k pravici duhovnov.

22. Ako je njiva kupljena in ni bila od posestva prededov
Gospodu posvečena,

23. Naj duhoven po številu let do veselega leta ceno pre¬
rajta, in naj jo on, ki jo je bil zaobljubil, Gospodu da.

24. O veselem letu pa naj spet pride na poprejnega go¬
spodarja nazaj, kteri jo je bil prodal, in jo je bil imel
u kosu svojega posestva.

25. Sleherna cenitba naj se po siklu svetiša postavi.

Sikel ima dvajset obolov. II. Mos. 30, 13, IV. »los. 3, 47.
Eceh. 45, 12.

Poglavje XXVII.

75

26. Pervoverženo naj bo od govedine ali ovac, ktero Go¬
spodu gre, ne more nihče posvetiti in zaobljubiti, Go¬
spodovo je.

27. Ako je nečista žival, naj jo on, ki jo je prinesel, resi
po tvoji cenitvi, in peti del cene doda. Ce je pa noče
rešiti, naj se drugemu proda, za kolikor je bila od
tebe štimana.

28. Nič, kar se Gospodu posveti, bodi človek ali živina
ali njiva, se ne sme prodati, in se ne more rešiti.
Karkoli je enkrat posvečeno, bodi sveto čez vse sveto
Gospodu. Josv. 6, 17. 25.

25). In nobena posvečena reč, ki se od človeka daruje, se
ne sme rešiti, ampak smerti naj umeije.

30. Vse desetine zemlje, bodi si od žita ali sadja dreves,
so Gospodove in njemu posvečene.

31. Ako pa kdo svoje desetine rešiti hoče, naj njih peti
del poveril da.

32. Od vsili desetin goved, ovac in koz, ki grejo pod
palico pastirja, karkoli pride deseto, bodi Gospodu po¬
svečeno.

33. Ne sme se zberati ne dobro ne slabo, tudi ne z drugim
premenjati. Ako pa kdo premenja, bodi premenjeno,
in uiio, za kar je bilo premenjeno, Gospodu posvečeno,
in se ne sme rešiti.

34. To so zapovedi, ktere je Gospod Mosesu na gori Sinaj
za Israelove mlajše ukazal.

2. Odkupiti, t. j. da kakor služabnik u svetišu Levitom in
duhovnom služi. Tak človek se zamore zaobljube rešiti, ako u po¬
stavi izrečeno odkupnino plača, in naj po nespametni zaobljubi ne¬
srečen ne bode.

3. Glej II. Mos. 30, 13.

4. Zenske so s tem svetišu služile, da so predle, prale, po¬
mivale itd.

6. Stariši so pravico imeli sami svoje nedoraščene otroke za¬
obljubiti, I. kraj. 1, 11.

13. Dati, t. j. kaj tacega, kar velja in se darovati sme.

17. T. j. kakor je bila cena žetev od enega veselega leta do
drugega razsojena.

21. U veselem letu njiva ne pade več nazaj ne tistemu, ki jo
je zaobljubil, ne kupcu, ampak gre k svetišu.

26. Ker je vse pervoverženo že tako Bogu šlo, zato tega niso
smeli več zaobljubiti. II. Mos. 13, 2.

76

Tretje Mosesove bukve.

28. Nič, kar je Gospodu tako posvečeno, da šene sme več
odkupiti.

29. Pm. ako se u kaki vojski sovražniki Bogu darujejo, t. j.
ako je čez nje zaobljuba (berem) izgnanstva ali pomorjenja izgo¬
vorjena, morajo vsi pomorjeni biti, IV. Mos. 31. — V. Mos. 2,
34. — 13, 15. — Josv. 6, 17. 21. Sicer so pa človeški darovi
ojstro prepovedani bili, V. Mos. 12, 31. 32.

31. Ako se kdo desetine u dnarjih -znebiti hoče, mora peti del
njene cene zraven pridjati zato, ker so Leviti po mestih žito dražje
plačevati morali, kakor so ga jim po deželi u dnarjeh odškodovali.
IV, Mos. 18, 21.

33. Ne zberati,  ampak karkoli pride deseto, to naj velja.


.