wxa Joekojilfiinar Ö freniti ve i-Kß s dom -Mtnmft pHčans t g»t** i Naroinfna ?.r»ša letno 30 Din, polletno 15 Din, - 2a inozemstvo letno 60 Din, Posamezne Stev. 1 Din UaEDNlŠTV(T~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. Ste?, rač. poštne, hran. 12.549 žftals vsste^ nedsil© 111. I.ETO I Sr fStnlSšS fi ml * mWm f Mursia Sobota, 22» aprila 1934. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vratalo ŠTEV. 17 Resolucija sprejeta na sreski skupščini JNS. v Murski Soboti. I. ne na Tišinska organizacija: Skle-naj se trgovinska pogodba, podlagi katere bi smela uvažati carine prosto orodje in stroje za kmetijstvo ona država, ki dovoli nekontigiran in carine prost izvoz naših kmetijskih pridelkov. To resolucijo je utemeljevala občinska organizacija s sledečimi dejstvi: Pri prevozu orodja in strojev so obremenjeni kmetovalci z uvozno carino posredno v korist naše države. Vsi izvozi naših pridelkov so prikrajšani zopet z uvozno carino, od strani naše države v katero se uvaža. To stanje povzročuje dvostransko obremenitev. ll. Predlog občinske organizacije Murska Sobota: Da se ukine Uredba glede sodnih depozitov, ki so se nalagali doslej v tukajšnje pupilarno varne zavode, kakor n. pr. v občinsko hranilnico. Sodni depoziti naj bi se tudi v bodoče ne nalagali v državno hipotekarno banko. III. Zaostanki so še iz lanskega bednostnega sklada, na podlagi katerega so se v posameznih občinah izvršila dela, a še ne izplačala. Naša zahteva je, da se ti zaostanki takoj izplačajo. IV. Iz novega proračuna v letu 1934 je nakazano srezu 170.000 Din. za javna dela iz bednostnega sklada, kateri znesek je določen za izvršitev del na banovin-skih cestah. Zahtevamo in protestiramo, da se ta znesek uporabi za javna dela na občinskih cestah I. reda, in za zboljšanje kmetijstva, bodisi za meloracijo ali regulacijo. V. Iz državnega fonda za javna dela naj se napravi leseni most in redna državna cesta čez Muro na Petanjcih. VI. Da prevzame banovina izplačevanje učiteljskih stanarin, ako pa to ni mogoče, naj se izplačuje stanarina iz skrčenih draginjskih doklad. Opazuje se, da so zavojčki pipnega tobaka za naš narod mnogo predragi, kar povzroča pospeševanje tihotapstva iz Madžarske. Zahtevamo, da se vpelje pri nas cenejši tobak. VII. Zahtevamo znižanje dimnikarske tarife. VIII. Da se izplačajo nagrade ve-roučiteljem iz državnih aii bano-vinskih sredstev. IX. Izdaja prolaznic napram lanskemu letu se je znižala za 8%. Potrjuje se mnenje, da so se izdale prolaznice osebam, ki nimajo niti najmanjše potrebe, nasprotno pa so se odrekle prolaznice osebam, katerim so te nujno potrebne. X. Da se otvori preko Hodoša tranzitni promet. XI. Državna šolska poslopja naj se izročijo krajevnim šolskim odborom, XII. Naj se čimpreje ustanovi Kmetijska zbornica. Brzojavno je bil poslan sledeči nujni predlog Gospodu Ministru Prosvete Beograd. Sreska organizacija Jug. nac. stranke za S'tz Murska Sobota v Prekoiurju, je na današnjem zboru delegatov vseh občinsk h organizacij tega sieza po temeljitem razmotri-vanju sklenila kar najnujneje prositi Min sirstvo prosvete, da spremeni nepopolno drž. real, gimnsz-jo v Murssi Soboti v popolno in da že s prihodnjim šolskim letom otvori 5 razred, in s;cer na tak način, da pri deli sedanji nižji gimnaziji v Murski Soboti paralelko tega razreda iz k&kega drugega zavoda, ker bi motal vsak zavod radi prestopa teh učencev ofvoriti za nje posebno para!eiko, večinoma pcdneugodnej širni pogoji, ker primanjkuje povsod prostorov, medtem ko je treba gimnazij' v Murski Soboti pndelltt samo dve učni moči več. POUČIM Bojevniki iz Južne Srbije so se preteklo nedeljo zbrali v Skoplju, kjer S) na najsvečanejši nač.n počts tili žrtve za osvobojenje in zedinjenje. Na proslavi je bil navzoč tudi zastopnik Nj. Vel. kralja, predsednik vlade Uzunovrč s številnimi ministri, patri-jarh Vsrnava ter mnogi drugi oaličniki. Nepregledno število nekdajnih vojakov je prirejalo po ulicah Skoptja mogočne ovacije našemu kralju in nedeljivi Jugoslaviji. Borba za Possaarje, kjer bo v kratkem ljudstvo gihsovaio aii hoče pod Francijo ali pod Nemčijo, se je že pričela. Nemški narodni socialisti so kaj pridno na delu, da bi Possaarce prepričali, da jih v Nemčiji čaka raj. Pri tem pa seveda, po svoji stari navad , uporabljajo tudi siio. Tako je bil predsednik vladne komisije Knox pris ljen, da se je pritožil pri Društvu narodov, radi nemškega početja. Nekaj romunskih častnikov je sklenilo zaroto proti obstoječem redu v državi. Nj hov cilj je bil, da se polaste vlade in da proglasijo diktaturo. Pa jim je prekrižala oblast račune, ki Jih je ujela in zaprla. Sedaj bodo postavljeni pred sodišče, kjer se bodo morali zagovarjati za svoja početja. Iaozemski Časopisi, ki so so vražni Romuniji (Madžarski i. t. d.) so zagnali škodoželjen vrišč. Njih nade pa so ostale neizpolnjene. Heimwehr ... Še nedavno je stal tudi štajerski in tirolski Hein.wehr z drug mi svojimi somišljeniki v neizprosni borbi proti narodnim stcihlis tom. Sedaj se pa širijo o nj.h kaj čudni glasovi, češ, da so pripravljeni, da se sporazumejo z Nemci Teko pravijo: nemška kultura, jez;k in zgodovinska preteklost so zveze, ki j h nikdo ne more zanikati. So pač v svojih dejanjih in besedah kakor nji hov kancelar: kar zjutraj poveš in napraviš to zvečer že pozabi! Velik kmečki tabor je bil preteklo nedeljo v Gradcu. Nad 75 000 kmetov se je zbralo iz vse Štajerske. Kmetom je govoril sam kancelar Dclifuss. Vsem državnim nameščencem v Italiji so znižali plače od 6-12 odstotkov. Zaradi znižanja plač je vlada sklenila, da se'morajo znižati tudi najemnine za stanovanja. Tudi živila v državnih konzumnih društvih se bodo prodajala ceneje. Naš zunanji minister g. Jevtič se je na potu v Ankaro, ustavil tudi v Sofiji- Na sofijskem kolodvoru so ga sprejeli bolgarski odličniki ter mnogo bolgarskih in tujih novinarjev. Z namestnikom predsednika vlade, (ki se mudi v inozemstvu) je naš zunanji minister imel važne razgovore. Obisk g Jevtiča v Ankari ni le manifestacija prijateljstva Jugoslavije do Turčije, temveč tudi pričetek nove dobe iskrenega sodelovanja med obema državama, ki imata iste interese. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je odpotoval v inozemstvo. Obiskal bo Berlin, kjer se bo pogajal z nemško vlado o gospodarskih in političnih zadevah in London, da se sporazume z angleškimi upniki radi bolgarskega posojila. Na povratku bo obiskal še Rim in Budimpešto. Ko se je mudil v Parizu so mu svetovali naj sklene s podpisniki balkanskega pakta pogodbo o nenapadsnju. Zunanji ministri na potovanjih: Jugoslovenski zunanji minister je odpotoval v Ankaro, kjer bo razpravljal o vprašanjih, ki so v zvezi z balkanskim paktom. Gre za to, da se mir na Balkanu še bolj okrepi. Romunski zunanji minister se nahaja v Parizu, z ozirom na predstoječo razo-rožitveno konferenco. Francoski zunanji minister odpotuje v Prago in Varšavo, kjer hoče posredovati med Čehi in Poljaki. Urediti pa hoče tudi poljske francoske cdnošaje tako, da bosta imela res oba naroda od tega koristi. Omoženim uradnicam ter samskim uradnikom in uradnicam se bodo s prvim majem znižale draginjske doklade. Znižane so tudi plače senatorjem in poslancem, h teh prihrankov se bo nameščala nezaposlena inteligenca. Italjanska žitna politika se ni obn°sla ter bo v bodoče omejila obdelovalno površh kvaliteti. Zbor bo izvajal nad 30 narodnih pesmi in popevk in priredil veselo kranjsko ženitovanje. Prepri čani smo, da bo občinstvo polnošte-vilno obiskalo koncert. -- Nesreče. Škrilec Anton iz Gradišča si je pri sekanju drv po nesreči vsekal v levo roko. — Posestnik Hebenstreit Ivan iz Serdice je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Čevljarski mojster Dolgov Ivan iz M. Sobote se je pri padcu zlomil nogo. — Erniša Franc, krojaški vajenec iz M. Sobote se je pri delu vsekal v desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici. — Pasja steklina v soboškern srezu. 14. t. m, se je priklatil v Sa-tahovce dosedaj še nepoznan jazbečar (dakel). Vzeli so ga iz usmiljenja pod streho, ker že siromaček radi oslabelosti po tej bolezni ni mogel več bežati. Za hvaležnost je še vgriznil gostitelja, piedno je poginil. Gostitelj mora v Pasteurjev zavod, ker so pri psu uradno ugotovili steklino, tovariši nehvaležnega psa pa še bodo morali ostati naprej kontumacirani. Vse drakonične odredbe so, kakor zgleda brez uspeha. Trpijo psi, posebno v letni vročini, trpijo posestniki ljubitelji psov čuvarjev in to vse radi zanikar-nosti in omalovaževanja oblastvenih odredb, če bi se vsi lastniki psov držžli predpisov v času kontumaca, bi stekline ne bilo več, pa tudi ne sitnosti in neprijetnosti radi pasjega kontumaca. — Iz občinske uprave. Seja tukajšnje občinske uprave je bila dne 17. t. m., kjer se je sklepalo o sledečem : Šolska drevesnica ob Ledavi se bo prodala, a iz izkupička prodanega zemljišča se bo kupil nov kompleks, ki bo za šolsko drevesnico bolj plodonosen in primeren. Aktualna je postala zgraditev delavskega ^oma, z ozirom na veliko število delavcev, ki dan za dnem prihajajo po opravkih k tukaj, börzi dela. Socialen položaj teh revežev je obupen: prenočujejo na prostem, pod drevesi, v "mrazu in dežju, da se njih prehrana sploh ne omenja. Sklep upraveje bil, da občina prevzame zidavo prepo-trebnega delavskega doma, če dobi v to svrho brezobrestno posojilo. Načrt, da bi se zgradila hiralnica je postal brezpredmeten, ker je banovina kupila grad v Gornji Radgoni, ki ga namera preurediti v hiralnico za Prekmurje in Mursko polje. — V kratkem se bodo pogramozile vse ulice, ki so tega potrebne. — Vzdrževanje 15 v^aških grobov ingrob legi-jonarjev se je poverilo vrtnarju g. Györfiju. — Član uprave g. Kuhar Je podal ostavko radi prezaposlenosti. — Da se doseže popolna gimnazija, se je poslala na pristojno mesto resolucija. — Ker je gasilski dom že v zelo slabem stanju, se bodo izvršila potrebna popravila. — Dijaku g. Obal Štefanu se je podelila redna mesečna podpora. — Škropljenje cest. Kar si je tukajšnje prebivalstvo toliko časa želelo, se je slednjič uresničilo. Uprava občine je izvedla med hišnimi posestniki in najemniki obširno akcijo, da prispevajo primeren mesečni prispevek, za kritje stroškov pri škropljenju cest. Razumevanju prebivalstva, se je zahvaliti, da se je uresničila namera in danes so naše ulice in ceste vse bolj prijetne, kot v prejšnjih vročih dneh, ko so se valili oblaki prahu mimo zaprtih oken in duri. Sedaj dnevno po večkrat škropijo Aleksandrovo in Lendavsko cesto ter Cerkveno in Kolodvorsko ulico. Kakor ču-jemo se bodo tem še pridružile Šolska, Zvezna in Slovenska ulica ter Radgonska cesta, pri čigar hišnih posestnikih je občina tudi že uvedla akcijo za mesečni prispevek. Gornja Lendava : Hišna preiskava radi tihotapstva. Pri posest. G Štefjnu v Viden cih so radi ovadbe finanč. organi iz vedli hišno preiskavo. Zasledili so več paketov madž. pipnega tobaka. Ime novani ni tihotapec, ampak je tobak le pod roko kupil. Kaznovan bode vkljub terru samo nekoliko milejše. Dnevno raznovrstni sladoled in ledena scava ! Slaščičarna NOVAK, Murska Sobota, Aleksandrova cesta. — Prekmurski slavčki. Splošno znani gornjelendavski mladinski zbor priredi v nedeljo 22. aprila koncert v razredu osnovne šole. Mladi pevci so od lanskega leta zelo napredovali. Temeljito obvladajo še lepo število narodnih pesmi. Posetite ta koncert v polnem številu. Vaš obisk bodi mk-dšm umetnikom zadoščenje za ves trud. Po domačem koncertu bodo „slavčki" nastopili v večjih okoliških krajih. V mesecu juniju koncertirajo v Ljubljani. Skratka, kmalu postanejo resni konkurenti „Trboveljskim slavčkom." — Z nožem nad bratom. Pozno v noči je prišlo te dni v Vidoncih radi amerikanskega pisma do pretepa med bratom H. in polbratom V. V. je v prepiru zagrabil nož In zadel H. dve strašni rani v levo roko in hrbet, pošteno ga je oplazil tudi po obrazu. Ves krvav se je H. v hudih bolečinah še isti večer privlekel v spremstvu svoje matere k zdravnikuj ki mu je nudil takojšnjo pomoč. Slučaj živo priča kaj napravita v družini nesloga in slaba vzgoja bratovske ljubezni. — Društvo Jadranske straže je vprizorilo v nedeljo v režiji g. Dr. Lukmana Petrovič-Skrbinšekov ,Vozel', veseloigro v 3 dejanjih. Posamezni igralci so svoje vloge častno rešili. Posebno dovršena je bila v izvajanju gdč. Hülova v vlogi „Ranke." Nad pričakovanje se je izkazal g. Klosinc kot „Štefan." Videli smo ga prvič na odru. Z resnim delom in vživetjem v igro nam obeta še mnogo. G. Pas-tajnerju, ki je bii v vlogi „Periše" junak dneva priporočamo, da se držj v bodoče bolj teksta, ne pa da zavija po svoje. Celotna igra, ki je po vsebini zelo zapletena, jeza ta kratek učni čas povsem zadovoljivo izpadla in je g. režišerju na uspehu le čestitati. — Ženavlje. Že eno leto straši po naši vasi hudobna roka, ki od časa do časa razburi vse prebivalce naše male vasice. Pred kratkim so nočni obiskovalci prerezali streho Šebjanič Štefanu. Odnesti so hoteli meso, ki ga je pa imenovani na srečo par dni prej spravil v drugam. Dne 12. t. m. zvečer okrog 8. ure je pa hudobna roka zanetila gospodarsko poslopje g. Skerget Karola šol upr. v Ženavljah. Poslopje, ki ga je imenovani šele 1. leto zgradil, je postalo v kratki uri žrtev plamenov. Škoda ni ravno prevelika toda je tem bolj občutljiva, ker poslopje ni bilo zavarovano. Da bi postal požar po nesreči je izključeno, ker g. Skerget ni imel nikoli navade hoditi z lučjo okrog poslopja. Goreti je začelo zadaj na sev. strani, kar so nekateri iz neradnovec takoj opazili. Ljudstvo je zelo prestrašeno, ker je to v 1 letu že peti požar. Trije požari so bili v gozdi kjer je zgorel les. Vučja gomila. Na velikonočni ponedeljek so priredili otroci tukajšnje narodne šole dve mladinski igri in sicer „Dve teti" in „Pepelka". Udeležba s strani starišev je bila prav lepa, saj je bila šolska soba napolnjena kakor še nikoli. — Gasilska četa je priredila na velikonočni pondeljek plesno veselico v prostorih gostilne Antalič. Veselica je z ozirom na splošno gospodarsko krizo dobro uspela, vidi se pa, da si kmet v današnjih Saših težko privošči zabavo. — Serdica. Učitelj na naši šoli, g. Zamlič Marijan je pred izpitno komisijo v Mariboru položil usposobljenostni ispit s prav dobrim uspehom. Čestitamo ! Obsežna sprememba vlade Nj. Vel. kralj je sprejel de-misijo vlade in imenoval novo vlado, ki jo je sestavil zopet g. Uzunovič. Iz vlade je izstopilo šest ministrov, tako tudi dr. Krämer in Pucelj. Kralj je imenoval 4 nove ministre, med njimi senatorja in odvetnika dr. Fran Novaka, ki je naš ožji rojak iz Ljubljane. Ministri nove vlade so že položili prisego. Po izjavah predsednika ni ta sprememba nobena politična sprememba. Nova vlada bo vodila politiko, ki je zasnovana s šestojanuarskim manifestom. V zunanji politiki ne bo nobenih sprememb. Vsa skrb nove vlade bo, da se doseže čimvečji gospodarski nap edek države s čim manjšimi težavami in žrtvami. Ker moramo varčevati na vseh straneh, so tudi izpadli iz vlade vsi ministri brez listnice. Da so spremembo vlade diktirali poslovni razlogi, dokazuje najbolj dejstvo, da so nekatera ministrstva zasedli priznani strokovnjaki. TT7ed tednom : DOTTM: V Albaniji živi precej naših rojakov, ki imajo v zadnjem času tako težko stališče, da setrumo-ma vračajo v domovino. Vsega skupaj se je vrnilo iz Albanije že 130 rodbin, ki štejejo preko 700 članov. Med Grahovem in Kninom so se vršili v tamkajšnjih gozdovih velike tatvine lesa, ki so jih imeli na vesti tamkajšnji kmetje. Slednjič se je posrečilo orožnikom, da so zasačili tatove, ko so imeli natovorjenih že 10 vozov lesa. Med orožniki in kmeti se je razvila krvava bitka v kateri je izgubil življenje en orožniški pod-narednik in en kmet. Dne 6. maja bodo slovesno otvorili največji most v vrbaski banovini in sicer želežniški most čez Uno pri Otoki. Most je stal 5 milijonov dinarjev in je dolg 150 m. DRUGOD : Z novo ustavo je Avstrija dobila nazaj tudi svojega starega dvo-glavega orla, ki se bo razlikoval od habsburškega orla samo v tem, da bo brez krone. Vsako vozilo v Nemčiji mora imeti po novih predpisih spredaj zr-ealo, ki kaže, kaj se godi za njegovim hrbtom. Nemške železnice so uvedle posebne ugodnosti za družine s številnimi člani. V Francijj je treščil na zemljo miadi letalec Brooks. Njegovo letalo se je razbilo na kose, letalec sam pa si je zlomil roko in so ga našli kmetje pet ur po katastrofi ležečega na zemlji. V južnoameriški pokrajini Micho acanu so odkrili izredno bogato najdišče zlate rude. To je največje mehiško ležišče zlata in strokovnjaki so prepričani, da je tudi največji rudnik zlata na zemlji: Svojo smrt je napovedal najsta rejši japonski svečenik Bohuzan To-zo, ki je učakal 111 let. Napovedanega dne so se njegovi učenci zbrali pri njem v svetišču. Ko je svečenik odmolil predpisane molitve za umirajoče, se je mrtev zgrudil pred oltarjem na tla. Zdravniki so ugotovili, da ga je zadela srčna kap. Britsko društvo za požlahtnje-vanje sadnih vrst je nedavno preiskalo vrsto grozdja, čegar jagode so brez pečk. Grozdje se imenuje „Cithi." Vzgojitelj te sadne vrste je nek bivši častnik. Holandska kraljica je odobrila načrt, po katerem se ob cestah njene dežele osnuje 2500 majhnih reševalnih in zdravstvenih postaj, namenjene v prvi vrsti ponesrečenim avtomobilistom in motociklistom. Neki dijak v Švici je šel na nedeljski izlet s smučmi. Ker je solnce toplo sijalo, se je izletnik pokril samo s kopalno obleko. Popoldne pa je zašel v snežni vihar in je zmrznil po nekaj urah. Mizar Hames Mills v Southan-ptonu (na Angleškem) še vedno dela, čeprav je te dni praznoval že svoj 103 rojstni dan. Podmornica „Surcouf,* ki ima 3800 ton, je največja podmornica na svetu. Pogrezne se lahko v globino 80 m. V Rusiji so prošli teden obsodili na smrt postajnega načelnika postaje Tavatuj v Uralu in strojevodjo lokomotive, ki je zavozila v neki vlak, pri čemer se je ubilo več ljudi. MOLITVENE KNJIGE za birmp vsake vrste, se dobi po nizki ceni v trgouini I. HBHH s Murski Soboti. SOKOL Četaši prekm. sok. okrožja. Tehnični odbor sok. društva M. Sobota je sklenil, da se bo vršila telovadba za člane čet, vsako nedeljo od 9—11. ure predpoldan v Sokolskem domu. Da se pravilno naučite prostih vaj je potrebno, da se udeleži nedeljske telovadbe vsaj en član bližnjih čet. Načelstvo. * Člane sokolskega društva M. Sobota, ki so obvezni posečati telovadbo, se zadnjič pozivajo, da posetijo telovadbo, ne glede na sodelovanje v drugih odsekih našega društva, sicer se jih črta iz seznama članstva. Načelstvo. * Administrativni tečaj Prekmurskega Sokolskega okrožja se prične točno ob 9. uri v občinski hiši v Murski Soboti. Tečaj lahko posetijo tudi člani in članice društva M. Sobota. Zdravo ! * Dne 3. VI. 1934 javni nastop v Murski Soboti. * Dne 10. VI. 1934 župnizlet v Ptuju. * Brezov ci. Uprava sokolske čete v Brezovcih naznanja, da namerava prirediti v nedeljo, dne 17. junija t. I. v Brezovcih svoj redni letni telovadni nastop, na katerega že sedaj opozarja bratske čete s prošnjo, za čim obilnejše sodelovanje. Organizacija Število članov v občinskih organizacijah. Smatram, da je itevilo članov v vsakem društvu, prav posebej pa še v naši organizaciji velike važnosti, zato razvrščavam naie občinske organizacije po velikosti: Prosenjakovci 575 M. Sobota 418 Gor. Petrovci 389 Gor. Slaveča 272 * Puconci 193 Mačkovci 188 Martjanci 161 Šalovci 159 Križevci 155 Tišina 143 Pertoča 123 M. Sobota okolica 120 Gor. Lendava 104 Bodonci 94 Tešanovci 92 Strukovci 84 Cankova 76 Rogaševci 60 Kupšincl 44 Skupno: 3448 Obilnska organizacija i. M. ». v Kupiindh. Dr. Vučak Štefan, banovinski zdravnik, bo predaval v občinski organizaciji v Kupšincih v nedeljo, dne 22. aprila 1934. ob 13 uri v šoli o najnevarnejši sovražnici človeškega roda: ,0 jetiki." ObCInska organizacija I. N. S. tf Taianovcih. Tu bo predaval dne 29. aprila 1934 Dr. Vučak Štefan, banovinski zdravnik ob 13 uri in sicer ,0 raku." ObCInska organizacija J. N. S. v Prosenjakovcih. Najmočnejša občinska organizacija v Prosenjakovcih se prav lepo razvija, ter ima danes 575 članov. Vstopajo pav stranko vedno nove moči. Neljub spor v upravi te organizacije, se je likvidiral dne 8. aprila. V občinskem uradu se je zbralo nič manj kot 85 delegatov v svrho razčiščenja. Likvidaciji je predsedoval g. narodni poslanec Benko Josip, kateri je z živimi primeri vplival na razum delegatov, ter dokazoval, kako važna je harmonija vsega prebivalstva, zlasti ob državni meji. Ves spor se je zravnal po poslančevi zaslugi. Danes vlada v organizaciji res odkritosrčnost in prijateljstvo. V upravi se je izvršila le mala izprememba: za predsednika je izvoljen g. Lippai Vincenc iz Sela, za podpredsednika pa : Škrilec Josip, Zakoč Jakob in Varga Koloman. Po zravnavi spora je g. poslanec še poročal o političnem položaju, o splošni krizi, ter o gospodarskem delovanju za zboljšanje našega kmeta. Veliko zanimanje v Mariboru za prvenstveno tekmo MURA : SVOBODA. Dne 29. t, m. se vrši v M. Soboti zanimivi in napeti nogometni derby med starima rivalo-ma Mura in Svoboda. Mariborčani organizirajo na ta dan velik izlet v M. Soboto. Mura—Gradjanski (Čakovec) 4:4 (3:3) V nedeljo so gostovali v Murski Soboti v prvenstveni tekmi čakovski „purgeri" ter dosegli proti Muri neodločen rezultat. Tekma je nosila od prve pa do zadnje minute prvenstveni karakter. Obe moitvi sta igrali zelo ostro ter mestoma celo surovo. Rezultat ostre igre je bil, da sta bila že v prvem polčasu blesirana branilca Mure Debelak in Kardoš, v drugem polčasu pa je bil poškodovan srednji napadalec gostov. Po začetnem udarcu Mure preidejo Čakovčani v napad, toda obramba Mure je na mestu. V 4 m. zagreši branilec gostov v kazenskem prostoru faul, upravičeno 11 metrovko pretvori Schiller v gol (1:0). 4 min. kasneje zgreši obramba domaČih in Gradjanski izenači (1:1). V 26 min. diktira sodnik proti gostom 11 m, ki pa ostane neizrabljena. V 37 min. pride Mura po lepem strelu Varge do vodstva (2:1). Gosti dosežejo v 40 min. izenačenje ter minuto kasneje celo vodstvo (2.3). Šele v zadnji minuti se posreči Novaku izenačiti. V drugem polčasu so se domači znatno popravili ter so bili večinoma v premoči. Po dolgem obleganju nasprotnikovih vrat je v 28 min. dosegel Schiller vodstvo (4:3). Domači so ostali tudi po golu v premoči, toda kljub temu je dosegel Gradjanski v 42 min. po lepem prodoru izenačenje (4:4). Nesrečen slučaj je pač hotel, da je Mura morala nastopiti proti naj močnejšemu nasprotniku z rezervami in vsled tega ni mogla pokazati običajne homogenosti. Mladi Kos v golu je bil v začetku nesiguren ter nosi na vesti pri gol, kasneje se je pa znašel ter obranil nekaj prav težkih žog. Branilca Kardoš in Videnšek sta bila zanesljiva. V krilski vrsti ie bil prav dober Čagran. V napadu se je zlasti potrudil Novak, toda tudi ostali napadalci so predvedli uspešno igro. S K Ptuj - S K Panonija 5.0 Panonija je doživela na vročih ptujskih tleh v pr?enstveni tekmi visok poraz. Pri Ptuju je igralo več mariborskih igralcev, ki so znatno pripomogli k izdatni zmsgi. * V nedeljo, dne 22. t. m. bo ob »/a 4 uri soboški derbi med Muro in Panonijo. Pričakujemo, da bo prvenstvena tekma domačih rivalov nudila lepo in fair borbo. Št. 141 TOÜ-KING Lastni u G. D1TTR1CH v MURSKI SOBOTI Renate Müller in Georg Alexander v veliki opereti LJUBEZEN -DIKTATOR Režija: Franz Wenzler. Glazba: Hans Otto Borgmann Predstave se vršijo: V NEDELJO, dne 22. aprila ob uri popoldne in zvečer ob uri. Javna dražba. Dne 25. 4. 1934 ob pol 9. url bo konkurzna uprava prodajala iz grajske kapele! oliar, slike, zvonove, klopi, uro, ta-bernakelj 1. t. d. Izklicna cena za vse 29.850 Din. Prodajo se tudi posamezni predmeti. Razglas. Prva ustna zmanjševalna dražba za dobavo in vožnjo gramoza za banov, ceste v srezu M. Sobota se bo vršila v pisarni cestnega odbora v Murski Soboti in sicer : Dne 4. maja 1934 ob 10. uri za tolCenec za sledeče cestne proge : 1) Beltinci-M. Sobota - Žetinci 410 m3, izklicna cena 160 Din. 2) M. Sobota - Mačkovci Boreča km 0. 0. do 15 5 400 m3, izklicna cena 155 Din. 3) Martjanci — Berko vci km 0 0 do 1.4 40 ns3 izklicna cena 155 Dm. 4) Martjanci—Dobrovn-k od km 0.0. do 3 150 m3 izklicna cena 155 D. 5) M. Sobota-Petanjci od km 0.0. do 2 60 m3, izklicna cena 150 D. 6) Dovozna cesta k žel. postaji v M Soboti, 50 rr,3 izklicna cena 155 Din. One 5. mala 1934 ob poi IO. url za prodec za sledeče cestne proge : 1) M. Sobota-Boreča—drž. meja od km 15 5 do 26 240 m3, izklicna cena 55 Din. 2) Martjanci-Berkovci —drž. meja km 14 do 14 350 m3, izklicna cena 50 Din. 3) Radenci- Gederovci od km 8 4 do 13 4 200 m3, izklicna cena 40 Din. 4) Krajna Sotina a) od km 0. 0 do 5 170 m3, izklicna cena 65 Din b) od km 5 do 18 510 m3, „ „ 68 „ c) od km 18 do 23 120 m3 tolčenca iz kamnoloma v Sotsni, izklicna cena 110 Din. ^ izklicna cena 60 Din. i) Cankova -drž. meja 25 m3, 6) Pertoča-Boreča Hodoš a) od km 0. 0 do 5 300 m3 b) od km 5 do 19 475 m3 c) od km 19 do 36 400> m3 tzkl ena cena 80 Din. „ 60 „ ,, BO 7) Mačkovci-Domanjševci 250 m3, izklicna cena 50 Din. 8) Martjanci -Dobrovnik od km 3 do 5 5 120 m3, izklicna cena 50 Din. 9) M. Sobota-Petanjci od km 2 do 9 8 255 m3, izklicna cena 48 Din. 10) Čemela vci G Lendava a) od km 0 0 do 9 5 400 m3, izklicna cena 80 Dm b) od km 9. 6 do 28.6 250 rr;3 ,, „ 100 „ Vsak dražiteij mora položiti pred dražbo 10% kavcijo ter predložiti potrdilo o plačanih davkih. Natančni pogoji so na vpogled v pisarni cestnega odbora. Sreski cestni odbor H. Sobota, dne 16. aprila 1934. Hartner I. r. ZA GOSPODITUe Spomladansko zdravljenje. Ko se narava obnavlja in mladi, vabi tudi človeka neznano, prirojena sila v naravo, da se osveži in nabere novih moči za dušo in telo. Človek stremi tedaj po luči, želja ga žene v prosto naravo, v gozd, na polje. Toda premišljenost in stare navade kakor trdne zahteve moderne omike so uklenile ta njegov gon po svobodi in prostosti in so spletle poseben sistem, poseben način, kako naj si človek v pomladni naravi krepi telo. Ta pomladanska zdravljenja imajo svoj izvor že v srednjem veku. izšla so iz naroda, v njih je nekaj skrivnostnega in spominja na preko* naravne moči in sile. Moderno zdravilstvo je spoznalo, da je v teh ljud-I skih običajih veliko zdravega. Zato je izločilo, kar je dobrega in koristnega in tako predpisuje posebne na- čine zdravljenja v pomladnem času, da si človek utrdi in okrepi oslabelo telo. Seveda ni vsako zdravljenje za vsakega, vsakdo mora skrbeti, da dà s pomladnim zdravljenjem svojemu telesu to, kar mu je v zimi najbolj manjkalo. Najboljše zdravljenje za vse brez izjeme v tem letnem času je sprehod in dolge poti preko gozdov in travnikov. Tak sprehod ne sme trajati morda samo četrt ure ali uro. Raztegne naj se na vse dopoldne alt popoldne, če je čas, tudi na ves dan. Med potjo ne zabimo na dihanje. Globoko dihanje je ena največjih dobrin, ki si jih lahko tako razkošno privoščimo na takem spomladanskem izletu. Drugo je pa hrana. Marsikdo je moral po zimi pogrešati zelenjadne hrane. Zelenjava je v tem času bolj draga in kdor živi v skromnih razmerah si jo bo težko privoščil. Posebno v današnjih dneh, ko se je meso tako pocenilo, že vsaka kuharica gleda rajši za mesom in ga kupuje, kot pa zelenjavo. Pomlad pa nam prinese že prvo zelenjavo in zdaj naj si jo privošči, kdor jo je po zimi stradal. Ne pozabimo tudi na nego kože. Po zimi smo morda umivanje nekoliko zanemarili. Zdaj je čas, da si zopet osvežimo telo. Če se pozimi nismo upali umivati vsak dan po vsem telesu, pa zdaj pomlad nimamo izgovora, da bi to opustili. (Dalje.) Iz delovanja Združbe trgovcev v IHurski Soboti. Za ozdravljenje našega gospodarstva. Načelna izjava Zveze industrijcev. Z?eza industrijcev Dravske banovine je dostavila to načelno izjavo, ki je bila sklenjena na seji uprave z dne 13. marca. Izjava se glasi: Pod pritiskom svetovne gospodarske krize so se naše gospodarske in socialne razmere bistveno spremenile in smo prišli v težko stanje. Produkcija in blagovni promet sta v stalnem padanju, cirkulacija plačilnih sredstev je zmanjšana skoro na minimum, kupna moč prebivalstva peša od dne do dne. Vrednost našega dinarja je v inozemstvu padla za več ko 40°/o> dočim je v približno isti meri porasla njegova domača vrednost. Ta velika razlika med vrednostjo dinarja na deželi in v inozemstvu vpliva čimdalje neugod-neje na našo trgovinsko in plačilno bilanco, v še večji meri pa na živ-ljenske razmere širokih slojev naroda. Izredno povišanje državnih in samoupravnih davščin bo v največji meri zadelo baš solidne gospodarske elemente, ne da bi mogli koristiti ravnotežju državnega gospodarstva. Izkušnje so pokazale, da so vsi dosedanji ukrepi za ozdravljenje gospodarskega stanja, dasi storjeni v do- brem namenu, vendar grešili svoj cilj. S takšnimi enostranskimi ukrepi se ne more najti izhod iz kriiičnega stanja. Po zgledu drugih držav moramo tudi mi pod?zeti smotrene pro-gramatične ukrepe za resnično saniranje našega gospodarstva in socialnega življenja. Predlagamo zato : 1.) Izvede naj se po načrtu g. Dušana N. Plavšiča razdolžitev poljedelcev potem izdanje državnih novča-r.ih v znesku, ki je za izvedbo te raz-dolžitve potreben. V njih kritje naj služi vrednost razdolžer.e poljedelske posesti. Amortizacija te emisije naj se določi na 25 let. 2) Na račun zaostalih davkov naj država nadalje izda vsaj 1 milijardo dinarjev z načrtom amortizacije v 11 letih, za izvedbo javnih del. 3.) Azijo (prim.) za devize naj se določi v skladu s ceno deviz in tačas vsaj na 40 odstotkov. Sedanji prim 28.5o/o obremenjuje izvoz, ki ga po večini tvorijo agrarni in gozdni proizvodi, dočim je v korist uvozu. Zato se mora naši zahtevi ugoditi v eminentnem interesu narodnega gospodarstva. 4.) Obrestna mera Narodne banke naj se zniža na 5, odnosno na 6%. 5.) Za praktično izvedbo teh predlogov in za sestavo potrebnega gospodarskega načrta v smislu teh predlogov, naj se nemudoma skliče komisija domačih sn po potrebi tudi tujih najboljših strokovnjakov, ki bo na razpolago kr. vladi in pristojnim resortom. Vsebina naših programatičnih predlogov je strokovno že podrobno diskutirana, tako da je v celoti razumljiva in jasna. Smatramo za svojo dolžnost, da v tem težkem času odkrito in iskreno predlagamo ukrepe, ki bodo ob smotreni izvedbe dali vsemu gospodarskemu življenju v državi novega razmaha in bistveno prispevali v pravično ureditev socialnih odnošajev. Zahvala Nj. Vel. kralja na pozdrav Združbe trgovcev. Združba trgovcev za srez Murska Sobota je posiala Nj. Vel. kralju iz svoje skupščine dne 24. marca t. 1. pozdravno brzojavko in je prejela potom sreskega načeistva v Murski Soboti sledečo zahvalo: »Po najvišjem nalogu, ki mi je bil priobčen iz Dvorske kancelarije z odlokom z dne 31. III. 1934 K. br. 478 Ministrstva unutrašnjih poslova, mi je čast izjaviti Vam zahvalo na rodoljubnih izrazih udanosti in vernosti v telegramu, naslovljenem Njegovemu Veličanstvu kralju. — Sreski načelnik Lipovšek 1. r." Zahvala ministra trgovine in industrije g. Jura j Demetroviča Združba trgovcev za srez Murska Sobota je poslala iz svoje skupščine dne 24. marca t. 1. pozdravno brzojavko ministru trgovine in industrije g. Juraj Demetroviču in je prejela sledeči odgovor: „Po nalogu g. Ministra trgovine i industrije Kabinetu je čast u njegovo ime zahvaliti se na pozdravnem telegramu upučenom mu sa skupštine Udruženja trgovaca u Murskoj Soboti. Po naredbi Ministra trgovine in industrije Sekretar." Razglas. Z zakonom z dne 18. februarja 1934 Službene Novine št. 33/41 od 20. februarja 1934 so se spremenile tudi določbe tar. post. 34 zakona o taksah ter stopijo v veljavo 21. t. m. Po novih določbah morajo trgovci, obrtniki, rokodelci, gostilničarji, hotelirji itd. izdajati za vsak promet med seboj ali z odjemalci račune na monopolnih obrazcih in sicer za zneska od 20 -100 Din takso po 0 50 Din, za znesek črez 100 Din pa s takso po 1 Din. monopolni obrazci računov so v blokih po 25 in 50 kosov ter se dobijo lahko tudi v trafikah. Kdor ne bi izdal računa, se kaznuje s petde-setkratnim zneskom prikrajšane takse, plačati mora tudi takso po tar. p. 229 zakona o taksah. Kdor želi imeti svoje lastne račune, mora na vsak račun nalepiti odgovarjajočo takso v kolekih ter račune še pred uporabo predložiti pristojni davčni upravi v svrho žigosanja. Z dovoljenjem ministrstva financ si lahko pusti račun tiskati v državni makarnici proti plačilu odgovarjajoče takse in stroškov izgotovljenja. Kdor predloži katerikoli davčni upravi najmanj 100 računov, dobi povrnjeno eno četrtino plačane takse. Opozarjam tudi na spremembo točke 2 člena 3 zakona o skupnem prometnem davku, ki določa prisilno, prevalitev skupnega prometnega davka knjigašev na kupca in sicer ločeno v računih. Kdor ne izkaže v računih posebej skupnega prometnega davka se smatra, da ta davek ni plačal, vsled česar se ga kaznuje po čl. 142 zako na o neposrednih davkih. Pa tudi kupec, ki bi prejel račun, v katerem ne bi bil posebej izkazan skupni prometni davek, se kaznuje s tem, da mora plačati odpadajoči skupni prometni davek, če tudi dokaže, da je že plačan. Vsled razpisa ministrstva financ, oddeljenje poreza v Beogradu z dne 23. februarja 1934 Pov. br. 297 se bode vršila stroga kontrola tako pri proizvajalcih kakor tudi pri odjemalcih ter se bode vsak prekršek strogo kaznoval. Kolk o vanje računov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal z ožirom na uporabljanje predpisa tarifne postavk 34, o plačevanju takse za račune note, poročila in podobne spise to pojasnilo : 1 ) Trgovska pisma, s katerimi se dolžniku potrjuje prejem podpisane menice ali vračanje blaga, ne podleže plačilu takse, razen v primerih, če bi vsebovala ta pisma poleg potrdila tudi neki pravni posel, v katerem primeru se mora plačati odgovarjajoča taksa. 2) V malih trgovinah, branjari-jah, kioskih in v branjevskih stojnicah ni obvezno, da se v računih, notah, poročilih in podobno navaja tudi blago, pač pa je neobhodno potrebno, da se napiše znesek nakupa in datum naročila in da se z ozirom na višino zneska izda vse to pismeno in z odgovarjajočo takso po čl. 34 t. p. Pismeno potrdilo mora biti vedno taksirano. V primerih pa, da se v takšnih trgovinah in prodajalnah vsled obilice poslov ne vpisujejo niti zneski nakupov, potem se morajo za take nakupe izdajati računi neizpolnjeni, toda vedno s kolkom 1 dinarja. Na vsakem takem pismenem potrdilu mora biti žig dotičnega prodajalca ali trgovine in to pismeno potrdilo se mora ob izročitvi kupca uničiti na ta način, da ga prodajalec na enem delu odtrga, a pri tem pazi, da ne tam, kjer je nalepljen kolek. 3.) V primerih, ko se na kolko-vanih računih naknadno potrjuje prejem posameznih plačanih obrokov, se mora vsako takšno potrdilo taksirati po tarifni postavki 33. Nadalje je finančni minister odredil, da se dne 21. aprila izroče v promet monopolski računi s takso 0.50 Din in 1 Din prtljažne matice in mlinski računi po po 0 50 in 1 Din ter spremnice za rečni promet z dose-dosedanjo takso 2 Din, a s popravkom v taksni rubriki. Dosedajne prt-ljažnice in mlinske račune zamenjujejo do 19. julija davčne uprave za taksne znamke. GOSPODARSTVO Jožef Koglot. Guvajmo naše gozdove. (Nadaljevanje.) Kakor pri vsaki drugi kmet. panogi skrbimo za razvoj posameznih rastlin, tako moramo tudi v gozdu vedno gledati, da se mladi naraščaj čim bolje razvija. Gozdne, preredko obraščene prostore nadomestimo s sadikami. Vsa pešajoča drevesa je v rasti podpirati, posebno če bolehajo veje, ki jih moramo obrezati, odpravljati rastlini zajedavke, pokončavati mrčes in ga sežgati. Iz gozda se naj iztrebijo vsa slaba in v rasti zaostala drevesa in debla. Paziti je, da se nasadi iglasti gozd gosteje kakor listnati, kajti slednji zavzema več prostora. Trebljenje gozdnih dreves se mora pravilno vršiti. Ako je v gozdu globoka zemeljska plast kjer rastejo globoko ukoreninjena drevesa, naj se les močneje izsekava, ker s takim ravnanjem se lahko drevesa sveje-volno razširjajo, dobe več svetlobe in bolje rastejo. Ako pa hočemo vzgo-jiti lepo, visoko gozdno drevje, ne smemo mnogo trebiti in izsekavati, kajti čim gostejše rastejo drevesa, tembolj silijo kvišku. S pogostim iz sekavanjem ravnamo tam, kjer rabimo drevesa za kurjavo. Popolnoma pa iztrebimo ona debla, ki preveč preraščajo drevje, katero hočemo posebno odgojevati. Paziti moramo vedno, da je gozd dovolj sklenjen Kakor je važno poljedelstvo ravno tako je važno tudi umno gozdarstvo. Gozd je zaklad, ki nam vrže skoraj vsako leto z malim racijonal-nim trudom lepe denarne zneske. Zato pa čuvajmo naše gozdove. Plemenski sejmi. Po naročilu Kr. banske uprave v Ljubljani priredi tuk. Zveza živinorejskih organizacij dne 8. maja dva plemenska sejma in sicer ob '/2 10 uri v Puco.ncih, ob V2 15 uri pa v Kapci. Na teh sejmih bo nabavila Kr. banska uprava, deloma pa tudi sosedni srezi, plemenske bike. Kmetijsko filmsko predavanje v Sokolskem domu v M. Soboti v nedeljo dne 8 aprila je bilo rekordno obiskano. Udeležencev je bilo nsd tristo, ki so pozorno sledili filmskem predvajanjem g. Pučnika ravnatelja agrokulturnega urada (kali sindikat) iz Zagreba. Predvajali so se filmi o rasti krompirja, žitaric, krmilne pese (burgunde) o vplivu umetnih gnojil i. t. d. Filme je tolmačil g. Kcfol tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani. To prireditev je organizirala Kmetijska podruž-nisa v M. Soboti. Seja načelstva „Zveze živinor. selekc. organizacij" bo 9. maja. Na dnevnem redu bedo predpriprave za glavno letno skupščino. Nakup originalnih plemenskih telic simentalske pasme. Sedaj bi se te dobile po precej ugodni ceni na švicarskem vzgojevališču v Šuplji-Lipi. Interesirane organizac je naj potrkajo pri sreskih kmetijsk'h odborih, mogoče tudi pri ministerstvu, za podpore. Skupen nakup in prevoz bo organizirala Zveza tuk. živinorejskih organizacij. čržne cene: Ptuj: sejem za prailte. V sredo dne 11. aprila t. 1. je bil trg dobro založen in (udi kupčij» je bila precej živahna. Pripeljanih je bilo 331 prašičev, prodanih pa 134. Cene so bile sledeče: Pršutarji 5 50-6 Din, polmastni 6 7 Din, plemenski 6 50 do 7 D;n za kg. žive teže, mrt e teže pa: Din 9. Prašički stari 6 — 8 ted nov, so se prodajali po kakovosti od 100 150 Din eden, Mariborski Živinski sejem Prignanih je bilo 15 konjev, 16 bikov, 112 volov, 346 krav in 9 telet, vsega skupaj 498 komadov. Povprečne cene mesu za kilogram žive teže 3-4 Din; poldebeli voli 2 2 50 Din, plemenski voli 2 3 50 Din, biki za klanje 3 —3.50 klavne krave debele 3 3 50 Din, plemenske krave 150 do 2 50, krave za klobasarje 1.50 2 Din, molzne krave 2—2.50, breje krave 2 do 2 50 Din, mlada živina 3 25-4, teleta 4 50-5 Din. Prodanih je bilo 306 komadov. Mesne cene so bile s!e deče : volovsko meso I vrste 8-10 Din, II. vrste 6-8 Din, meso od bikov, krav in telic 4-6 Din, telečje mesT I vrste 8-14 Din, II vrste 6 — 10 D n, svinjsko meso sveže 10 — 16 Din za 1 kg. Novosadska blag. borza Pšenica : Baška okolica, Novi Sad in sremska 101 - 103, okolica Sombor 100-102 srednjebaška 102 104, gornjebaška in ladja Begej 103 — 105 baška okolica, slavonska 106—107, gornjebanatska 99 — 101, južnobanat-ska 98 100 Din. fečmen : baški sremski 72 50 - 75, pomladni 82-84. Koruza : baška sremska stara 80 81, okolica Sombor 81 82. Fižol: baški, sremski biez vreč 110-112 50. Detelja : 50 ~ 55, otava 45-50, seno 35-40, slama za krmo 35 40, slama za steljo 30 - 35, za 100 kg. Oves: baški, sremski 58 60, banatski 54 - 56 slavonski 52 - 54 Din. Otrobi : baški, sremski 68 - 70, banatski 66 - 68. E 1160/32- Dražbeni oklic Dne 8. maja 1934 cb 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 18. ponovna dražba nepremičnin gezda. Zemljiška knjiga Petanjci vi. št. 48 parcela štev. 402 Cenilna vrednost : 595 D 50 p. Najmanjši ponudek : 297 D 75 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se j>h ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdraž telja, ki je-ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradi deski sodišča. Sresho sodišče v M. Soboti, dne 13/4. 1934 NAJNOVEJŠE TIVAR OBLEKE ZA BIRMANCE Prispela je velika zb^ra raznovrstnih moških dečj