Stev. 2 Y Ljubljani, 26. januarja 1917. leto. LVII. J -S?: »T jJ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov : Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja • . . 10 — K pol leta .... 5- — „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Za oznanila jc plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h , , dvakrat . . 14 „ _ ■ , , trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrstd. Priloge poleg poštnine 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 9. februarja 1917, MMm lis ia iiii f® državna poli. Važna nova vprašanja stopajo ob sedanji vojni na površje. Poiitišks stranke in vsakojake organizacije bodisi strokovne ali s kakoršnimkoli programom, se pripravljajo, da jih ne najde nepripravljenih oni veliki trenutek v svetovni po-vestnici, ko se bo razlegal po mestu in selu radostni glas: mir! Politiške stranke se posvetujejo, premišljujejo in ukrepajo, kako naj se pre-osnuje in prenovi po vojni naša Avstrija, da bo močna in slavna, kje naj njih stranka zapoveduje, vodi in gospodari. Po-srednje in neposrednje skušajo uplivati na vodilne kroge in tem sugerirati svoj program. Ker je šola »politicum«, je vzplam-telo in buknilo na površje tudi šolsko vprašanje. Vsakdo, ne le učiteljstvo, tudi drugi faktorji v državi so prepričani, da se bo šola preosnovala po končani vojni in to ne le ljudsko šolstvo, temveč tudi srednje šolstvo. Kako, na kakšni podlagi naj se to izvrši, o tem ne razpravljajo samo učiteljski stanovski listi, ampak tudi druga žurnalistika. Da se resno misli tudi v vodilnih krogih na preosnovo šole, nam izpričuje izjava novega ministrstva, ki je stopilo v življenje nekaj dni pred božičem. Dne 22. deccmbra 1916 je podalo to ministrstvo izjavo, v kateri zatrjuje, da hoče s krepko roko odpraviti ovire in zapreke, ki so na potu ustavnemu življenju, da hoče zopet odpreti vrata v parlament. Težka bo ia naloga, mnogo težkoč bo treba premagati. a izvršiti se mora, ker čakajo važne zadeve nujne rešitve. V tej izjavi povdarja novo ministrstvo med drugim, da je preosnova ljudske vzgoje v smeri obče izobrazbe nujno LiSTEK Koncert in Pilot (Glasbena Matica, 13. januarja 1917.) Malodane vsa društva so za časa vojne prisiljena ali tudi prostovoljno prenehala s svojim delovanjem. Glasbena Matica edina1 se v teh težkih razmerah krepko drži. Priredila je že lepo število dobrodelnih koncertov. Na svoj prvi letošnji koncert je povabila priljubljeno operetno< in v zadnjih časih tudi operno pevko, gospo I r m o P o 1 a k o v o iz Zagreba. Pri dandanašnji koncertni suši smo vnaprej vedeli, da bo Unionska dvorana polna, saj je g. Polakova priljubljen gost. Veseli smo, če smerno pozdraviti v naši sredi domačega umetnika, ko nam je deloma politika, deloma slovenska ne-edinost v narodnih in kulturnih vprašanjih odtujila vse naše umetnike. Njihovih imen ni treba navajati. Drug za drugim dalje izjavljajo, da1 je že danes nemogoče skleniti mir, ki jim ne zagotovi poprav, povrnitev in jamstev, do katerih potrebna; okrepiti in utrditi se mora nrav-na vzgoja doraščajoče mladine in poglobiti v vsakem pogledu in na vse strani avstrijska državna misel. Ne čudimo se, da ima nova vlada v svojem delavnem načrtu skrb za šolo, saj je vse drugo, kar hoče doseči in uresničiti: politiška in gospodarska obnovitev Avstrije, rešitev socialnih nalog, ozdravljenje po vojni prizadetih ran na vseh poljih in v vseh panogah ljudskega gospodarstva, v veliki meri odvisno od višje in temeljitejše ljudske izobrazbe. Vlada in parlament morata pri preosnovi ljudske vzgoje najti pravi pot, da v resnici dosežeta to, kar je nova vlada postavila za cilj v svoji izjavi. Zato pa k vladni izjavi dodamo dodatek, da je avstrijsko ljudskošolsko učiteljstvo že pokazalo to pot. Ono se je izreklo v ogromni večini in zahteva podr-žavljenje ljudske in meščanske šole, torej tisto skrb za nižje kakor srednje in visoke šole; vlada in parlament naj dove-deta vse šolstvo do one preosnove, ki jo označimo z besedo enotna šola, da vsakdo lahko doseže ono stopinjo v socialnem življenju, ki je prikladna njegovim duševnim zmožnostim. Le če se podržavi ljudska in meščanska šola, se odpravi žalostno dejstvo, da se v nekaterih kronovinah naravnost goji analfabetstvo. Le če živi državljan že od mladosti v zavesti, da posveča država vzgoji vseh enako skrb, da z državno pomočjo doseže ono stopinjo izobrazbe, ki jo mu je s svojimi zmožnostmi doseči mogoče, poglobi se na ta način prav posebno državna misel; in če najstrožje pazi država na to, da je za napredek vsakega učenca merodajna samo zmožnost in nadarjenost in nič drugega, potem ga vzgaja v ljubezni do dela, v vestnosti in marljivosti, kar je najboljša podlaga nravnemu življenju mladine. Učiteljstvo je to povdarjalo in dokazovalo že neštetokrat in bo to storilo tudi v bodočnosti in si bo prizadevalo zbirati v to svrho in v podkrepitev te trditve novih dokazov. Videlo se nam je potrebno podati k izjavi novega ministrstva dodatno izjavo slovenskega naprednega učiteljstva, da je za Avstrijo državna potreba, da se podržavi ljudska in meščanska šola. so morali v tujino žet slavo in lavorike, iskat priznanja in kruha, ker ga jim domovina ni dala. Igrali in peli so tujcu, ki je redkokedaj vedel ali hotel vedeti, da jih je rodila slovenska mati. Gospa Polakova nam je ostala blizu. Zabava Hrvate v Zagrebu. Svojo umetniško pot je začela v zboru slovenskega gledišča — takrat smo ga še imeli — prevzela potem male dramske vloge, pristopila k opereti, za katero je kakor nalašč ustvarjena. In danes, ko je mladost že kedaj zbežala mimo nje, nastopa z uspehom ne le kot koncertna, marveč tudi kot operna pevka. Ima še sedaj svež in prožen glas, ki mu k uspehu izdatno pomaga terpara-rnent in občuteno prednašanje. Ugajala je občinstvu molitev iz Puccinijeve »T o s-c e«, valček iz istega skladatelja opere »Bohe me« in arija iz »B u t e r f 1 y«. Vprašanje, če sodijo operne arije na koncert, je sporno1, s prednašanjem omenjenih pesmi pa je Polakova brezdvomno dosegla lep umetniški uspeh, ki je bil Še lepše kronan z Dvorakovo arijo iz opere »Rusalka« (I. dej.). Kar je pela nadalje ni - foina. CESAR IN CESARICA NA TIROLSKEM. Dne 14. t. m. je odpotoval cesar Karel z malim spremstvom z Dunaja in se podal na jugozapadno fronto. Dne 15. t. m. je bil v glavnem stanu feldmaršala nadvojvode Evgena. Ob tej priliki je izročil cesar nadvojvodi veliki križ vojaškega reda Marije Terezije. Popoldne je obiskalo Njegovo Veličanstvo Trident, kjer ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. V naslednjih dneh je. obhodil cesar razne pozicije jugozapadne fronte in pregledal tudi polk »Cesarjevič«. V četrtek dne 19. t. m. je dospela tudi cesarica v Inomost, kamor je prišel v petek tudi cesar, nakar sta imeli Veličanstvi slovesen vhod v mesto. Navdušenje prebivalstva, ki je privrelo v mesto od vseh strani, je bilo velikansko. V cesarskem dvorcu sta sprejemali Veličanstvi poklonitveni pozdrav dvornih dostojanstvenikov in drugih civilnih in vojaških funkcionarjev. Tudi na goro Isel se je odpeljala cesarska dvojica. Prebivalstvo jo je sprejelo povsod z velikim navdušenjem. Sploh je bilo vse to potovanje pravi triumfalni sprevod. V petek sta dospeli Veličanstvi zopet na Dunaj. * ODGOVOR ČETVEROZVEZE NA VVILSONOVO NOTO. Z veliko napetostjo je pričakoval ves svet odgovor entente na Wilsonovo noto, ki jo je bil izročil dne 19. decembra 1916 zveznim državam. Odgovor je tak, ka-koršnega ni pračakoval nihče. V uvodu izjavljajo zvezne države, da se z vsemi željami pridružujejo načrtu, ustanoviti ligo narodov, s čimur bi bil zagotovljen mir in pravičnost na svetu; imajo pravico zaradi napada, za kateri so odgovorne centralne države in ki je imel po svojem izviru namen, uničiti varnost Evrope; potem trdijo že neštetokrat ovrženo neresnico, da so centralne države provzročile sedanjo vojno in pripravile toliko gorja nad človeški rod, cla sta Nemčija in Avstrija hoteli napasti enten-to, da si zagotovita hegemonijo v Evropi in svojo gospodarsko nadvlado nad svetom; nato predbacivajo- Nemčiji kršenje belgijske in luksemburške neodvisnosti ter z načinom svojega bojevanja si- spadalo v resen koncert. Da ne govorim o operetnih vložkah. Srečko Albini ni nikoli veljal za ofiginalnega komponista (opereta Baron Trenk je skleda znanih dunajskih in narodno zabeljenih jedi), ampak valček »Zlatnog doba čar« je očitna plonkarija Lehara in Falla. Koncert se je od sredine dalje na obžalovanje vseh resnih poslušalcev izpremenil v kabaret, v zabavišče, kakoršnih pod firmo »Glasbene Matice«, največjega slovenskega glasbenega zavoda in koncertnega društva, ki ga vsak odkritosrčno spoštuje in visoko ceni, dosedaj nismo še doživeli. Ne pripisujem greha njej na ro-vaš, pač pa gospej Polakovi. Naj zabava v bodoče s kupleti operetno občinstvo, na koncertu želimo pa resnosti. Ljubljanskemu občinstvu večjega veselja seveda ni mogla storiti! Ta naša publika! Četrt stoletja jo že vzgajajo, pa ji je všeč le tingl tangi! — Vzpored si je Polakova delila s tenoristom g. Josipom D r v o t o, prej članom mestnega gledališča na Kraljevih Vinogradih. Arije iz »Trubadurja« in »Ri-goletta« so tako prepeta, da je težko do- stematično zaničevanje vseh humanitarnih načel in pravic malih držav; seveda ne izostanejo iz odgovora predrzne in o-petovano že ovržene trditve o grozodejstvih, ki so se godila v Belgiji in Srbiji in drugod .Slednjič razložijo svoje vojne cilje. Te označujejo Angleži s črkami R. R.'S. — reparatiom, restitution, security — povračilo, obnovitev, poroštvo. Zahtevajo torej obnovitev Belgije, Srbije in Črne gore in povrnitev škode, opustitev zasedenih ozemelj na Francoskem, Ruskem in Romunskem z odškodninami, reorganizacijo Evrope, garancijo za trajni režim, ki temelji na spoštovanju narodnosti in pravic vseh malih in velikih narodov, nadalje tudi teritorialne pogodbe in mednarodne ureditve, ki naj ščitijo meje na kopnem in na morju pred neupravičenimi napadi, vrnitev provinc in pokrajin, ki so bile nekdaj odvzete zaveznikom s silo ali proti volji prebivalstva, o-svoboditev Italijanov, Slovanov, Čehov in Slovakov izpod tujega jarma, osvoboditev prebivalstva, ki se nahaja pod krvavim tiranstvom Turčije, odstranitev osmanske države iz Evrope. Potem zahtevajo uničenje pruskega militarizma. To so zahteve naših sovražnikov. Na te gorastastnosti ni mogoč drugačen odgovor, nego ga je dal nemški cesar, ki se glasi: NEMŠKEMU NARODU! Naši sovražniki so pustili krinke pa-sri. Najprej so s posmehom in s hinavskimi besedami o ljubezni do svobode in človečnosti odklonili našo pošteno mirovno ponudbo. V svojem odgovoru na Združene države so zdaj presegaje še to, priznali svoje zavojevalne namene, katerih sramotnost še povečuje njih obrekovalno utemeljenje. Njih cilj je poraženje Nemčije, razdrobljenje z nami združenih moči in zasužnjenje svobode Evrope in morij v tisti jarem, ki ga zdaj škripaje z zobmi prinaša Grška. Ali česair v tridesetih mesecih najbolj brezvestne gospodarske vojne niso mogli doseči, tega tudi v prihodnje ne bodo doprinesli. Naše slavne zmage in železna volja, .s katero je naš vojskujoči se narod pred sovražnikom in doma prenesel vse trude in sile vojne, jamčijo za to, da se naši ljubljeni domovini tudi za prihodnjost ni ničesar bati. Plamteče ogorčenje in sveta jeza podvo-je moč vsakega nemškega moža in vsake žene, saj je njih boj posvečfen delu, žrt- biti tenorista, ki bi nadkrilil one pevce, ki smo jih svoje čase že slišali. Gospod Drvota ima prijeten liriški tenor s precejšnjo višino. Biljirail je celo z visokim C in si pridobil burne aplavze. Po teh sodeč, je ljubljanskemu občinstvu jako ugajal. Malo manj mimike in skakanja po odru semintja bi mu pač bilo na resnem koncertnem odru svetovati. Pel je v češkem, gospa Polakova večino pesmi v hrvaškem jeziku. Slovenska pesem je bila popolnoma potisnejena v kot, — pastorka. Ali ne bi kazalo baš v tem času, ko je toliko tujcev v Ljubljani, pokazati slovensko pesem, recimo razvoj slovenskega samospeva in zbora? Sicer bodo gostje morda mislili, da domače literature sploh nimamo! Nekak »Liederabend«, seveda brez opernih arij in operetnih neslanosti bi bil sedaj v resnici na mestu in resnomisleči ljudje bi ne delali takih devtipov, kot jih je bilo slišati po »z a-b a v n e m« v e č e r u gospe Irme P o-1 a k o v e. Z. P. vam in trpljenju. Bog, ki je vsadil tega krasnega duha svobode v srce našega hrabrega naroda, bo dal nam in našim zvestim, v viharju izkušenim zaveznikom tudi polno zmago nad sovražno željo po moči in uničenju. V i 1 j e m. V zvezi s tem javljajo iz Berolina, da smatrajo ondotni merodajni krogi vsako nadanje mirovno pogajanje za popol-nomai izključeno. VSI INOZEMSKI POSLANIKI NA DUNAJU SO SE IZREKLI ZA SKORAJŠNJI MIR. Vsi inozemski poslaniki na Dunaju so izrekli na novoletnem sprejemu svojih državljanov trdno prepričanje, da se bliža mir z velikimi koraki in da vojna ne bo trajala čez prvo polovico leta 1917. Tako javljajo razni nemški listi. Da na taka prorokovanja ni dosti dati, se je žal že prevečkrat izkazalo. ZAMENJAVA PRVEGA IN DRUGEGA VOJNEGA POSOJILA. Poštni hranilnični urad objavlja sledeče: Sijajni uspeh petega vojnega posojila in naraščajoče povpraševanje po takih glavničnih vrednostih sta bila finančnemu ministru v povod, da nudi lastnikom prvega in drugega vojnega posojila priložnost, da zamenjajo svoje zaklad-ne listine proti novo izdanim zadolžnicarn štiridesetletnega amortizacijskega petega vojnega posojila. V odloku, naslovljenem na poštno-hranilnični urad, so pogoji za izmenjavo določeni sledeče:. 1. Sprejemna vrednost za prvo posojilo znaša 98:60 in za drugo vojno posojilo 94:75 za 100 K nominale, dočim so proračunjeni kletni zakladni listi na 92 K za 100 K nominale. 2. Glede podelitve in plačila vojnega davka za peto vojno posojilo obstoječe ugodnosti je treba uporabljati tudi pri zamenjalnih operacijah. 3. Iz kurznih razlik po komadnih obrestih nastali zneski se povrnejo v gotovini, pri čemer so pro-računjene komadne obresti z zneskom 92 vinarjev za 100 K nominale1 prvega vojnega posojila in 96 vinarjev za 100 K nominale drugega vojnega posojila. Za menjavanje se prične 20. januarja in se konča koncem februarja 1917. Pri prvem vojnem posojilu so bili izdani le kratkoročni zakladni listi in radi tega so tudi osebe in korporacije, ki so dajale prednost trajnemu posojilu, subskribirale te zakladne liste. Od teh lastnikov je pričakovati, da se bodo radi poslužili te iz-menjalne priložnosti proti dolgoročnim zakladnim listom. * STRAŠNE ŽRTVE. švicarski listi računajo, da je bilo v svetovni vojni dozdaj ubitih 4,600.000, ranjenih 11,200.000 in da je 3,400.000 invalidov. Napoleonove vojne so zahtevale vsak dan 235, vojna 1. 1870/71 875, rusko-japonska vojna 292, zdaj pa azhteva vojna vsak dan 6336 mrtvih in ranjencev. OTVORITEV DRŽAVNEGA SVETA NA POLJSKEM IN IZVOLITEV KRONSKEGA MARŠALA IN NJEGOVEGA NAMESTNIKA. Dne 14. januarjla t. 1. opoldne so se zbrali v kraljevem gradu člani državnega sveta kakor tudi vladni komisarji o.beh okupacijskih oblasti k otvoritveni seji dr- žavnega sveta. Dalje so bili navzoči zastopniki avstro-ogrske vojaške uprave in vnanjega ministrstva, zastopniki poljskih legij obeh generalnih gubernij in mnogo drugih veljakov. Generalna guvernerja Beseler in Kuk sta se pripeljala v vozu za galo, spremljana od častne eskorte. General Beseler je imel govor, tekom katerega je izvajal: »S sestankom državnega sveta se izvršuje prvi korak k uresničenju obljub manifesta dne 5. novembra 191b. Mi hočemo nadaljevati vojno do odločilne zmage. Naša zmaga bo tudi vaša zmaga. Naloga državnega sveta je, da ustvari red v državi kot podlago svobodnega narodnega razvoja in sigurnost pridobljene svobode. Prvo sredstvo ze to je lastna armada, ki bo dala novemu kraljestvu že vnaprej notranjo jakost in varnost na zunaj.« Nato je govoril generalni guverner, fzm. Kuk izražajoč želje avstrijske uprave za delovanje državnega sveta. Kuk je nagla-šal potrebo ustvaritve lastnih državnih organizacij in močne, dobro organizirane armade. Država, ki hoče obstojati, ne sme biti samo darilo usode. Narod sam mora s trdim naporom in požrtvovalnim delom sodelovati, ako si hoče priboriti državo, Pripravljen mora biti, da se bojuje in krvavi zanjo, kajti potem bodo osramočeni upi nasprotnikov, ki ne verujejo v vstajenje Poljske. Na govore obeh guvernerjev je v odgovoril član državnega sveta Niemojowski, ki je izvajal: »Pozvali bomo poljski narod, naj nas podpira v naših težnjah. Od dobrohotnega pospeševanja Nemčije in Avstrije je odvisno v veliki meri realiziranje poljske vlade in deželnega zbora. Sestavitev narodne armade bo poleg dela za organizacijo poljske države naša glavna naloga. Mi srno si svesti zgodovinske misije; ki zahteva razširjenje naših mej na ozemlju, osvobojenem izpod ruskega jarma.« Nato je Beseler v svojem in imenu Kuka proglasil državni svet za otvorjen. Avstro-ogrski vladni komisar je sporazumno z nemškim zaprosil člane državnega sveta, naj se snidejo jutri k prvi seji, na kateri se izvolita kronski maršal in njegov namestnik. Drugi dan se je vršila1 prva seja državnega sveta v palači Krasinskega. Na tej seji se je izvolil za kronskega maršala Mikulovski, za namestnika pa Pomorski. OKLIC POLJSKEGA DRŽAVNEGA SVETA POLJSKEMU NARODU. Začasni državni svet poljski je izdal oklic, v katerem označuje za zgodovinsko nalogo poljskega naroda, da ustvari nanovo meje državi, katere neodvisnost sta izrekla vladarja nemške in aivstro-ogrske države, ter zgradi v obsegu sovražniku iztrganih dežel novo neodvisno domovino. Predno se bo izvolil narodni zastop in prevzel kralj vrhovno oblast, se bo bavil s to nalogo začasni državni svet. Le-ta bo skušal pripraviti čim prej ustanovitev zakonodajnega državnega zbora in ustavo državi, primerno zahtevam sedanjega časa, slonečo na enakopravnosti vseh državljanov. — Potrebna je ustanovitev številne krepke in disciplinirane poljske, armade, ki bo nanovo oživila nekdanjo slavo, ker je armada prvi pogoj, neodvisne države, tvoriteljica in braniteljica mej in ugleda Poljske. Ker še ni mogoča splošna dolžnost, se bodo za sedaj nabirali prostovoljci. Državni svet se bo bavil tudi z organizacijo poljske uprave ter olajšal prehod posameznih delov javne službe. — Važno nalogo vidi v razvoju gospodarske moči ljudstva ter razširjenju duševne in gmotne kulture. Žrtve, bremena in neprilike, ki jih zalite-- va vojna, bo državni svet omilil, kolikor bo mogel. Vendar je pričakovati še na-daljnih žrtev in bremen, da bo mogoče vojno končati srečno za Poljsko. Državni svet bo imel premagati še mnogo tež-koč in njegovo delo bo imelo tem več sadov, kolikor bolj ga bo podpiral narod, ker državni svet ni politična organizacija, temveč zastopnik poljske države, vladna korporacija, ki bo veljala enako za vse državljane. ZASEDENO SOVRAŽNO OZEMLJE. Wolff poroča:. Začetkom leta 1917. smo imeli zasedene sovražne zemlje: V Belgiji 29.000 km2, v Franciji 22.310 km2, Francozi so imeli zasedene nemške zemlje 900 km2. V Rusiji smo imeli zasedenih 280.450 km2, v Rumuniji 100.000 km2; Rusi so imeli zasedenih 28.231 km2 avstrijske zemlje. V Srbiji so imele zasedene na-žc čeie 65.867 km2, v Crnigori 14.180 km2, v Albaniji 20.040 km2. DELO SLOVENSKEGA UClTELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE. Šolska mladina v Čemšeniku, 6 K; A. Jezeršek v Križali pri Tržiču, 10 K; Vida Drufovkova, učiteljica na Planini pri Cerknem na Goriškem, 10 K; Anton Ča-dež, katehet v Ljubljani, 5 K; .Vinko En-gelman, c. kr. učitelj na C. M. šoli v Trstu, 2 K; učiteljski zbor ljudske šole v Vr-deli, 25 K; ljudska šola v Barkovljah, 33 K; Anton Seme, c. kr. učitelj na C. M. šoli v Trstu, 2 K; vodstvo ljudske šole v Rojanu, 12 K; IV. c razred deške ljudske šole sv. C. in M. v Trstu, 2 K 52 vin.; tedenske vinarske zbirke na ljubljanskih ljudskih šolah v solnčnem letu 1916, 7815 K 18 vin.; gdč. Frohlichova v Ljubljani, 30 K; šolsko vodstvo v Zalogu, 9 K; sku-kaj 7322 K 79 vin. V zadnji štev. izkazanih 228.223 K 97 v. Danesi zkazanih 7.322 » 79 » Doslej nabranih 235.546 K 76 v. III. VOJNO POSOJILO. Jožica Baloh - Šušteršičeva, učiteljica v Sp. Idriji sedaj v Polhovem gradcu, 100 K; skupaj 100 K. Dosedaj izkazanih 278.748 K 69 v. Danes izkazanih 100 » — » Skupaj III. voj. posojilo 278.848 K 69 v. V. VOJNO POSOJILO. Vnanja uršulinska šola v Ljubljani, 200 K; Jožica Baloh-Šušteršičeva, učiteljica v Sp. Idriji sedaj v Polhovem gradcu, 300 K; II. mestna deška ljudska šola v Ljubljani, 100 K; vodstvo dekliške ljudske C. M. šole v Trstu pri Sv. Jakobu, 500 K; potom šolskega vodstva na Colu, 26.000 K; po posredovanju šolskega vodstva v Jarenini na Štajerskem, 128.600 K; I. mestna deška ljudska šola v Ljubljani po posredovanju šolskega vodstva in učiteljskega zbora, 56.307 K; učiteljski zbor slov. ljudske šole na Vrdeli pri Trstu, 3600 K; učiteljski zbor mestne ljudske šole v Sv. Križu pri Trstu, 3000 K; učiteljski zbor slov. mestne šole v Rojanu, 2500 K; učiteljski zbor ljudske in meščanske šole v ulici Giulia1, < 1750 K; učiteljski zbor slov. mestne ljudske šole v Skednju pri Trstu, 1200 K; učiteljski zbor mestne ljudske šole na Katinari pri Trstu, 900 K; učiteljski zbor slov. mestne ljudske šole v Barkovljah, 8000 K; učiteljski zbor mestne ljudske šole v Bazovici, 500 K; učiteljski zbor mestne ljudske šole v Trebčah, 500 K; učiteljski zbor slovenske- i (t V 12. štev. letnika 1916 našega mladinskega lista »Zvonček« je napisalo u-redništvo in upravništvo te-le lepe besede: Ob sklepu sedemnajstega letnika. Predvsem prosimo vse prijatelje slovenske mladine, naj porabijo bližnje dneve v to, da poskrbe za pomnoženje števila plačujočih naših naročnikov. Vojna je tudi naš ljubi »Zvonček« hudo udarila. Po Primorskem so odpadli skoro vsi naši naročniki, tiskarski stroški so se povečali, papir se je silno' podražil, nabava klišejev je v ceni mogočno poskočila. Letos smo spričo upadka naročnine in spričo povišanja vseh izdatkov komaj vzdrževali; prihodnje leto pa bomo mogli vzdržati le, ako nadomeste naši prijatelji to, kar nam je vojna vzela na dohodkih, oziroma povzročila na novih stroških. Vsak sedanjih naših naročnikov naj nam pridobi po enega novega naročnika; tisti pa, ki so imo-vitejši, naj iz ljubezni do slovenske mladine naročnini, ki znaša letnih 6 K, pri- maknejo kakšno krono, da ohranimo mladini to, kar smo zanjo pred 17. leti ustanovili in ji vkljub vsem težavam do danes zvesto ohranili! Upamo1, da ne prosimo zaman! Pojdite vsi takoj na delo, pa bodo do novega letnika »Zvočkove« gmotne razmere zopet ugodne. Pavel Flere nam je že pred letom poslal »Slike iz živalstva«, ki jih pa zaradi obilice drugega blaga nismo mogli v tem letniku porabiti. S priobčevanjem teh »Slik iz živalstva« začnemo v prihodnjem letu. Stric Tine nas je razveselil s spisom »Čudovite živali iz pradavnih in današnjih dni«, ki nam jih kaže v besedi in podobi. Tudi s tem spisom razveselimo svoje bralce v bodočem letniku. — Fleretov in strica Tineta spis se medsebojno dopolnjujeta, ne da bi pisatelja vedela eden za delo drugega. Oba spisa sta nekaj posebnega, česar v slovenski književnosti še nimamo. »Zvonček« se bo lahko ponašal z obema spisoma. Od rokopisa o Bobu in Tediju, ki sta s svojimi burkami, zapletki in doživljaji zbujala letos toliko srčnega veselja, imamo še XIV., XV, in XVI. poglavje, ki jih objavimo prihodnje leto. Pisatelju dr. Šor-liju je »Zvonček« hvaležen za ta prispevek in upa, da ga tudi v bodoče ne pozabi. Strica Pavla znameniti spis »Z delom se učimo!« ima obdelan razgovor o živilih, ki ga zaključimo prihodnje leto. Pripovedne spise, pesmi in slike so nam poslali že dosedanji naši sotrudniki, dobili pa smo tudi od nadebudnih začetnikov dokaj lepega blaga. Z najrazličnejšim, velezanimivim gradivom smo torej! dobro založeni. Treba je samo, da nam da slovenska javnost na razpolago tistih gmotnih sredstev, ki omogočijo izvedbo naših načrtov. Po vojni pridejo tudi »Zvončku« boljši časi; samo sedaj ne smemo omagati. Zato se z zgo-ranjo prošnjo še enkrat obračamo do vseli, ki jim je izobrazba slovenske mladine na srcu! Uredništvo in upravništvo. Tem vzpodbujajočim besedam nimamo drugega dodati, nego da izrazimo trdno upanje, da slovenska javnost ne bo pustila, da bi omagal in utihnil »Zvonček« v lirušču sedanje vojne. ga otroškega vrtca na Vrdeli, 250 K; dekliška ljudska šola C. M. D. na Acque-dottu, 500 K; skupaj 234.807 K. V zadnji štev. izkazanh 58.000 K Danes izkazanih 234.807 » Skupaj V. vojno posojilo 292.807 K SREDNJE ŠOLE. Josip Sušnik, dijak v Ljubljani, 200 K; skupaj 200 K. Doslej izkazanih 45.854 K 11 v. Danes izkazanih 200 » — » Skupaj 46.054 K 11 v. DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UClTELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES. Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. 235.546 K 76 v. III. vojno posojilo 278.848 »69» IV. vojno posojilo 2,759.338 »--» V. vojno posojilo 292.807 » — » Srednje šole 46.054 » 11 » Končna vsota 3,612.594 K 56 v. K literarni 251etnici našega Gangla je napisal dr. J. Š. v zadnji 6. štev. »Popotnika« leta 1916 to-le lepo razpravo: Petindvajsetletnica v vzvišeni službi za narodovo prosveto vzbuja čustva odkrite hvaležnosti v srcu vseh, ki so deležni uspehov tega idealnega dela. In Engelbert Gangl se pri tej priliki lahko z radostjo ozira na bogato žetev svojega truda, posvečenega predvsem slovenski mladini, stanovski organizaciji in našemu leposlovju. Prvim Ganglovim pesnitvam je ku-moval Jos. Cimperman, »bogati siromak«, ki nam je vzgajal pesniške talente izza polpretekle dobe. Hvaležni učenec je postavil svojemu blagemu učitelju v literarni črtici »Pozabljen pesnik«*) dostojen spomenik. Leta 1891 je v noveinberski številki Ljubljanskega Zvona stopil Gangl, tedaj četrtoletnik ljubljanskega učiteljišča, prvič pred slovensko publiko. V naslednjih letih so se množili pesniški prispevki »Rastislava«, obzorje se mu širi, oblika postaja dovršenejša. Elegantno zbirko »Iz luči in teme« (1897) je kritika simpatično pozdravila. F. S. Finžgar jo je v »Dom in svetu« priporočil »z lahkim srcem slovenskemu občinstvu«, pesniku pa je zaklical: »Vztrajno naprej!« Poleg »Zvona« je pridm> zalagal tudi »Dom in svet«, dokler mu je bil urednik dr. Fr. Lampe. V njem je pod zaglavjem »Na Gorenjskem« združil 23 lirskih pesmi (1896), iz katerih žari ljubezen do prirode. Temu ciklu so sledile »Arabeske«, 22 pesmi različnih motivov (1897, 1898), črtica »Moj prijatelj« in življenjepis slov. glasbenika Ant. Nedveda (1898). Njegove pesmi je tudi rada objavljala' bivša »Slovenka«. — Kar mu je naklonila Muza v zrelejši, moški dobi, to se zrcali iz njegove obsežne zbirke »Moje obzorje« (1914); njega žarišče tvorijo globoko zasnovane, obširne sonate. »Zvonov« kritik A. Debeljak pravi: »Kot posrečene smatram vse one pesnitve, kjer poet opeva trud in trpljenje delavskih slojev. Z neobuzdano silo bruhajo te drastične družabne obtožnice: brez medlih in plehkih podob so ti izlivi bujne in burne domišljije izmed taikih, ki so zmožni dovzetnega čitalca obsesti, zalezovati, preganjati..« (Ljubljanski Zvon, 1914,384). Prezreti ne smemo Ganglovih zaslug za našo dramatsko književnost. V sezonah 1898—1900 je pisal za »Slovenski Narod« poročila o slovenskih gledaliških predstavah ter o koncertih »Glasbene Matice«. V tistih letih je tudi priobčil več člankov o slovenskem gledišču v »Edinosti«. Dramatičnemu društvu je poslovenil več dram, med njimi Egmonta, in oper (Prenočišče v Granadi, Afričanka, Puščavni-kov zvonček). Dne 14. in 15. novembra 1896 so pri koncertu »Glasbene Matice« prestavljali njegove »Materine sanje«, dramatsko sliko v enajstih prizorih, ki jo je napisal za šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. V arhivu Dramatičnega društva eži zakopana Ganglova dramatizacija »Krsta pri Savici«, ki so jo uprizorili na jubljanskem odru ob stoletnici Prešernovega rojstva. Drarnatski ciklus »Dolina solz« je s trodejanko »Katko Poljakovo« in s »Sinom« vred preveden na češčino in hrvaščino ter čaka uprizoritve v Pragi in Zagrebu. Pri nas so »Sina« že neštetokrat igrali, s »Sadom greha« pa so se upali nastopiti doslej le še ameriški Slovenci v Čikagi. Z Ganglovim imenom je najtesneje združena naša mladinska književnost v *) Sedmo izvestje mestne višje realke v Idriji, 1908, str. 30—45. zadnjih dveh desetletjih. Leta 1896 je poklonil slovenski mladini »Pisanice«, bil je urednik (1901—1906) zopet oživljene Ga-brščkove »Knjižnice za mladino«, dokler ni prenehala z 31. zvezkom. Nato je ustanovil mladinsko knjižnico, ki jo izdaja »Društvo za zgradbo učiteljskega konvik-ta« ter je v njej izdal tri zvezke svojih zbranih spisov za mladino; pred kratkim je izročil temu društvu v rokopisu gradiva za tri nove zvezke. Na prošnjo Društva slovenskih književnikov in časnikarjev je napisal cb odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani knjižico »Slava Prešernu!« (1905), ki je doživela v enem letu dve izdaji. V njej je razgrnil naši mladini in širšemu občinstvu sliko življenja in delovanja pesnika Prešerna, ki je primerna razumevanju zlasti mladih bralcev, in ki jim naj ustvari »podlago nadaljnemu proučavanju slovenske književne zgodovine». — Izbral in uredil je pesmi Drag. Jesenka - T. Dcksova (1904). Leta 1900 je začela izdajati »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« Zvon-č e k, mladinski list s podobami, ki ga u-reja Gangl že 17 let! Spretnejšemu uredniku bi bila težko izročena njegova* usoda. Kdor pozna slične mladinske revije tujih, bogatejših narodov, ta ve ceniti in spoštovati naš Zvonček. V zgodovini naše mladinske književnosti mu ostane zagotovljeno častno mesto. — Za ljudske šole je sestavil »Drugo berilo« in »Tretje berilo s slovnico«, ki sta že 16 let v rabi po vsem slovenskem ozemlju. Mnogo Ganglovih člankov idejne vsebine je tudi v »Vestniku Idrijske sokolske župe«, v »Sokolskem vestniku« in v »Slovenskem Sokolu«; njegove članke strokovne vsebine. je prinašal tudi naš »Popotnik«. Gangl si je znal pridobiti ugledno mesto med slovenskimi pripovedniki. Razen krajših spisov leposlovnega značaja je napisal za Mohorjovo družbo dve obsežni povesti: »Veliki trgovec» in »Trije rodovi«. Med Belokranjce, svoje rojake, mu duša rada pohiti; posebno draga mu je »Metlika stara s tihimi domovi«, kjer je preživel svoja mlada leta. In tem svojim »prijateljem mladosti, tovarišem veselja, bratom dela in naporov« je posvetil svoje »Bele rojake«, brezdvoinno njegovo najboljše leposlovno delo; ki izide v češkem prevodu kot listek v »Češkem Slovč«. Gangl je tudi najzaslužnejši organizator slovenskega naprednega učiteljstva. Ko se je vrnil z Dunaja, kjer je bil v letih 1900—1902 popolnjeval svoje študije na pedagogiju in hkrati tudi poslušal predavanja na vseučilišču, je prevzel leta 1903 za gosp. J. Dimnikom prenovljenemu »Učiteljskemu Tovarišu« uredništvo, ki ga vrši torej že 14 let. Koliko zlatega časa in duševnih sil je zakopanih v teh letnikih, sluti le oni, ki je imel kedaj o-praviti s takimi malo hvaležnimi posli... Kot odličen govornik je na številnih glavnih skupščinah »Zaveze« ter kot poslanec v deželnem zboru odločno zastopal interese svojega stanu, ščitil njega ugled, se boril za ugodno rešitev gmotnega vprašanja učiteljstva... Za te njegove zasluge ga je imenovalo »Slovensko deželno učiteljsko društvo« za svojega častnega člana. Naj ga spremlja ista »volja neubita« tudi v srečnejši bodočnosti! Ilapii. Kakor je bilo razvidno iz poročila zadnje Lehrerbundove seje, se je zastopnik Zveze, opirajoč se na izjave slov. učiteljev vojakov iz fronte, izrazil proti razpisu ter se potegoval za to, da se izda odredba, po kateri bi imeli vsi mobilizirani in ne-nibbilizirani učiteiji takoj po drugem izpitu vse pravice detinitivno nameščenih, a o.ii z več ko 20. službenimi leti bi dobili posebne doklade. Na tak način bi bilo vsem pomagano, in po vojni, ki menda itak ne bode trajala več dolgo, imel bi vsak priliko se prosto gibati in se potegovati za mesta po lastni volji. Zvezin zastopnik pa ni prodrl s svojim predlogom, ker so bili nemški tovariši proti — že vedo zakaj — in tako bodo najbrž v kratkem razpisana vsa učiteljska in vo-diteljska mesta. Baje so se tudi nekateri slov. tovariši obrnili naravnost do graških učiteljev, potegujoč se za razpis, namesto da bi svoje mnenje izrazili Zvezi, ki zastopa v Gradcu naše skupne koristi. Ali še vedno ne vedo nekateri, kje so doma? Opozoril bi, da vsi skup pozabljajo na mlajše tovariše, to je tiste, ki so morali koj po zrelostnem izpitu ali še prej k | vojakom. Tudi tem se ne sme zgoditi kri- , vica in gledati mora organizacija na to, i da se jim vštejejo vsa leta. Kako so z razpisi in nameščenjcni za- | dovoljni na Kranjskem, nam govori uvodnik v 23. štev. »Tovariša«. Ta članek priporočam vsakemu, da ga še enkrat prečita, dolgo se pri tem ne bo mudil, a prazna stran pove več od najdaljših člankov. Ker pride najbrž kmalu do razpisa, moramo skrbeti, da preprečimo krivice, ker tudi štajerski okrajni šolski sveti niso baš zelo tankovestni pri sestavi terno-predlogov ter se radi ozirajo na vse drugo, kakor na določbe, ki govore pravici v korist. Navesti hočem nekaj določb, na katere bi se morali okrajni šolski sveti pri nameščanju ozirati. Slučaje, kjer se to n^ zgodi, je javno pribiti in naznaniti vodstvu Zveze, ki naj zbira snov ter stori na primernem mestu potrebne korake. V 5. zvezku Končnikove zbirke postav in odlokov se nahajajo odredbe c. kr. dež. šol. sveta od 19. 9. 1907, štev. 3/4298/15, zadevajoč izvršitvene predpise šolskega in učnega reda. Tukaj naj omenim one, ki se nahajajo na 63. in 64. str. Z ozirom na odlok c. kr. deželnega šolskega sveta od 21. 1. 1892, št. 254 in od 12. 12. 1906, št. 5785 je dolžnost okrajnih šolskih svetov terna-predlog okrajnega šolskega nadzornika kot kompetentne-ga strokovnjaka te korporacije sprejeti v sejni zapisnik in v slučaju spremembe ali odklonitve njegovega predloga to posebej motivirati. Terna-predlog se mora opirati na: 1. obseg in kvalitevo učne usposobljenosti, 2. službeno uporabnost m izvenšolsko obnašanje, 3. službeno starost , 4. posebno sposobnost za zaprošeno mesto, 5. pri drugače jednaki sposobnosti in vrednosti tudi na uvažanje vredne posebne razmere prosilčeve. Ne more se odobravati, ako se okrajni šolski sveti ozirajo principielno na prosilce lastnega okraja, čeravno se nahajajo zntožnejši prosilci iz drugih okrajev; ravnotako se ne sme izključiti drugače zmožnih prosilcev iz ekspouiranih oddaljenih krajev z izgovorom, da za nje tam ni dobiti namestnika. Prosilci iz drugih kronovin ne smejo v interesu deželnega šolskega sklada in učiteljskega pokojniskega sklada imeti prednost pred domačimi zmožnimi prosilci. Stran 66. » Osebno predstavljanje za zaprošeno mesto pri članih šolskih oblast-nij ni potrebno in se tudi ne želi.« Čeravno se ne moremo popolnoma strinjati z vsemi tukaj navedenimi točkami, posebno z njih uvrstitvijo ne, bi se vendar godilo učiteljstvu mnogo manj krivice, ko bi se okrajni šolski sveti pri nameščanju ozirali na nje. Posebno točka 3. naj bi stala na prvem mestu ali bila vsaj združena s prvo in popolnoma naj bi odpadlo »izvenšolsko vedenje«, ki ga tako radi izkoriščajo v to, da prezirajo politično drugače misleče osebe. Sploh pa moramo eledati na to, da se enkratzavselej odpravi tajna kvalifikacija, ki je že tolikim škodovala. Ljudskošolski učenec dobi svoje javno izpričevalo, a učitelj ne sme vedeti, kako je napisan pri svojih oblasmijah! V 10. zvezku imenovane zbirke po-stav na strani 62. se nahaja odlok c. kr. deželnega šolskega sveta od 23. 7. 1910, ši. 3/5420/1 s sledečo vsebino: »Osrednji odbor c. kr. Kmetijske družbe za Štajersko je tukaj zaprosil, da se na ljudskih šolah, v krajih, kjer se pe-ča.o večinoma s poljedelstvom, daje več pozornosti ustanovitvi in vzdrževanju kmetijskih - nadaljevalnih tečajev. Po takem naj se pri nameščanju takih učnih mest, osobito v slučajih, ako je več prosilcev, daje prednost takim učiteljem, ki so iz poljedelskih krogov in o katerih ie znano, da so poljedelskemu poklicu naklonjeni. O tem se obveščajo okrajni šolski sveii, da se ozirajo na izraženo željo.« V 11. zvezku Končnikove zbirke postav pa se nahaja od 20. 7. 1011, št. 5050/1 sledeči odlok: »Na vse mestne in okrajne šolske svete! Pri predlogih za nameščanje se je večkrat opazilo, da se ni oziralo na točko A, g. tukajšnjih izvršitvenih predpisov od 19. 9. 1907, št. 4289/15 k § 107, 109 in 110 def. šol. "in učnega reda ter se je prezrlo posebno učne moči. Ki so usposobljene za meščanske šole vkljub zelo dobri kvalifikaciji napram slabeje kvalificiranim prosilcem. Ker je ena glavnih naiog šolskih ob-iastnij, učiteljstvo kvalitativno povzdigniti in njega stremljenje po nadaljni nao-brazbi čimbolj podpirati, zato upliva ¿clo i slabo, ako se ne ozira na najboljše kva-1 lifikovane, kakor veleva dolžnost skrbeti za dobro šolstvo, ampak se vzamejo v i terna - predlog manj dobre učne moči, s čim se učiteljstvu omaje zaupanje in zbudi napačno mnenje, da je višja naobrazba in posebna vestnost v službi naravnost o-vira za dosego boljših mest. Od okrajnih šolskih nadzornikov se tedaj pričakuje, da strogo varujejo njihovi skrbi izročene šolske interese in na svojo osebno odgovornost priporočajo v svojih referatih za sprejem v terna-predlog najbolj sposobne in najboljše kvalificirane učne moči ter od tega načela le takrat odstopijo, ako so u i e m el j e n i pomisleki proti kakemu prosilcu. Na take rornisleke je v referatu opozoriti. Strokovna razsodba in skrb za kvaliteto šolstva posameznih okrajev daje nadzorni-kovemu referatu posebno veljavo ter je v bodoče vsakemu predlogu za namešče-nje referat okrajnega šolskega nadzornika v originalu priložiti. Kaj ne, res lepe odredbe v prilog šolstvu in učiteljstvu, a žal, da so, kakor mnogo drugih, le na papirju. Ako deželni šolski svet ne prisili okrajnih šolskih svetov, da se po njih ravnajo, je res škoda papirja, na katerem so tiskana. Ako se o-krajni šolski sveti pri svojih predlogih ne ozirajo posebno na službeno starost in kvaliteto prosilcev, naj deželni šolski svet kratko predlog zavrže ter iz vrste prosilcev podeli mesto tistemu, ki ga smatra po službeni starosti in sposobnosti za to najbolj pripravnega; na tak način bi bili okr. šolski sveti prisiljeni postopati pravičneje. Na naši organizaciji je, da nam pribori i tukaj pravic. Vsako krivico v tem oziru je treba objaviti v naših listih, ker bi že to mogoče nekoliko pomagalo; še več pa je vredno, snov zbirati ter jo izročiti vodstvu organizacije, ki naj jo na primernem mestu uporabi. Ministrstvo ie umaknilo oiloh o mm tečajev in inilia is pil sloieie srednješolce ? lili. » Tekom šolskega leta nas je presenetila vest, da namerava vlada ustanoviti v Kromerižu na Moravskem tečaje in kon-' vikt za goriške slovenske srednješolce. Dolgo smo čakali na taiko obvestilo, toda prišlo je tako pozno in v taki obliki, da ga nismo mogli biti mi, ki poznamo in občutimo v polni meri vso mizerijo goriškega begunskega vprašanja, nikakor veseli. Kako dolgo smo klicali po takih tečajih, po takem konviktu za naše slovenske srednješolce na našem jugu, v deželi sami. Prišlo je šolsko leto 1916./17. in stariši so morali pričeti misliti, kako spravijo svoje sinove v to ali ono šolo, samo da ne zgube tudi tega šolskega leta. In požrtvovalnosti in idealizmu slovenskih profesorjev se imamo zahvaliti, da smo dobil, v Trstu pripravljalne tečaje goriške slovenske gimnazije. Komaj se je našel v Trstu skromen prostorček za to našo nebogljeno dete, komaj se je vsa zadeva, v kolikor so dopuščale skromne razmere, uredila, tedaj je zadonel klic: v Krouie-riž. Ze takrat smo zapisali, zakaj ne more biti vendar v Trstu tega konvikta, v Trstu slovenskih tečajev, ki bi bili deležni dobrot državne subvencije. Toda, ker nismo razvajeni in bi se tudi z najmanjšo stvarjo zadovoljili, smo se počasi sprijaznili tudi s to mislijo. Upali smo, da bo pričel drugi semester goriških slovenskih tečajev v letu 1916./17. že v Kromerižu. Posamezni dijaki tečajev v Trstu so si že nabavili tozadevne potne legitimacije. Toda sedaj je prišla vest, ki nas je zopet iznenadila, da je notranje ministrstvo u-maknilo svoj tozadevni odlok z dne 2<>. oktobra 1916, št. 49.460, o ustanovitvi tečajev in konvikta za goriške slovenske srednješolce v Kromerižu. Vzrok: premalo priglašencev in že obstoječi kurzi v Trstu. Nočemo rekriminirati vseh teh dogodkov glede našega šolskega vprašanja. Želimo pa, da bi dalo uotranje ministrstvo ono denarno, svoto, ki je bila določena za podporo goriških slov. dijakov v Kromerižu, na razpolago vodstvu slovenskih gimnazijskih tečajev v Trstu. In tako bi dobili v Trstu konvikt in bi bilo za naše dijake in — profesorje boljše preskrblje-no. Te misli naj bi se oprijeli, to zahtevali in tudi dosegli. Žalostno je, da se pri nas brigajo intenzivnejše za vprašanje goriških sloven- j škili izgnancev le posamezniki, ki so dru- ; gače še drugod z delom in žrtvami pre- j obloženi. Združeni poljski poslanci v »Poljskem kolu« in ravnotako tudi v skupnem klubu združeni ukrajinski paralamentarni zastopniki imajo pri svojem klubu poseben, stalen subkomite, kateremu je po verjena skrb za begunce. Vojna traja dalje. Vsak dan ločitve jod doma je izgnancu grenkejši. Pravijo, da dobimo parlament, zopeino ustavno življenje, da dobimo pri nas enoten klub združenih avstrijskih Jugoslovanov. Skrb za begunce je stvar celega naroda, vseh zastopnikov. Naj se ustanovi tudi pri našem bodočem skujmem slovenskem klubu poseben stalen jxxlodbor, kateremu bodi poverjena skrb za vse gospodarske, kulturne in narodne zadeve naših izgnancev. 'r: naj se zgodi to kmalu! i ii m .t •' i ' "iu'iihi ............... Mm ii muni i m KmiiiemmL Avstrijska slava v prvih dneh svetovne vojne. V c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaju je izšla knjižica pod zgornjim naslovom. Spisal tovariš Pavel Flere, nadučitelj v Letušu na Štajerskem. Lična knjižica obsega zbirko patriotiških črtic za mladino, ki pripoveduje dogodke izza prvih dni svetovne vojne. Knjižico je o-krasil s slikami Maksim Gaspari. Cena 1 K 15 vin. Lepo delce priporočamo! Nove slovenske umetniške razglednice. Umetniška propaganda je pravkar izdala serijo razglednic, reprodukcij en miniature po originalih slov. umetnikov. Zastopani so Jakopič, Sternen, Vavpotič, Tratnik, Klemen-čič, Gaspari. Ugajali boste brez-dvomno najbolj razglednici Gasparija »Pri zibeli« in Tratnika »Materna radost«. Toplo priporočamo v nakup! Serija (10 razglednic) stane 2 K in se dobi po vseh večjih knjigarnah in v glavni zalogi pri g. Mariji Tičarjevi v Šelenbur-govi ulici. —a. »Popotnik« objavlja v 6. štev. svojega XXXVII. letnika 1916 to vsebino: 1. Cesar Franc Jožef I. t. 2. Novi cesar Karel 1. 3. Dr. J. Š.: Engelbert Gangl. (K njegovi literarni 251etnici.) 4. I. Gradnik: Popotopna ljudska vzgoja. (Konec.) 5. Pavel Flerč: O bodoči vzgoji. (Konec.) 6. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pietus«. (Dalje.) 7. Iz šolskega dela: Induktivno izvajanje pri računanju krožnega obsega. — Matematično zem-ljepisje v ljudski šoli. 8. Slovstvo: Književne novosti. — časopisni vpogled. 9. Franc Leveč in Franc Hubad t. — Šolstvo. — To in ono. — Za leto 1917. O dovršenem XXXVII. letniku našega »Popotnika« nam je obljubljena obširna ocena, ki jo objavimo v eni prihodnjih številk. Napredak, naučna - pedagoška smotra. Izdaje Hrvatski pedagoško - književni zbor. Glavni urednik: Stjepain Basari-ček. Saurednici: Davorin Trstenjak i Josip Škavič. Sveska X. sadržaj: Umr'o kralj Franjo Josip I. — Teorijska peda-gogija. Ivan Črnko: Migijiena pluče i pravilno dihanje s obzirom na uzgajanje. Miloš Borojevič: Dr. W. Lay o temeljima i principima škole akcije. — Praktična pe-dagogiia. Antun Tunkl: Čitanka u službi povjesne obuke. Davorin Trstenjak: Mje-renje okom. Danijel Katic: Primjer obuke u računstvu. -— Književna smotra. Ob-novljenje naše školske knjige. —.: Izdanja lirv. prirodoslovnog društva. —.: Jedna lijepa knjižica za djecu. — Obzor po pedagoškem svijetu. Davorin Trstenjak: Iz njemačke pedagoške literature. — Manji članci i bilješke Umr'o Teodor Ribot. Vojaški pouk v šolah. »Streffleurs Militärblatt« ve iz ukaza vojnega ministrstva z dne 31. decembra 1916., da bodo na predlog armadnega poveljstva in s privoljenjem učnega ministrstva uvedli v civilnih srednjih šolah poduk v vojaških disciplinah. Učili bodo oficirji po eno ali dve uri na teden, za kar bodo dobivali na leto 400 kron. Poučevali bodo o vojaški organizaciji in o vojaški službi Icr razlagali navduševalne izglede iz sedanje vojne v svrho povzdige patriotičnega mišljenja. Poleg tega bodo imeli tudi predavanja o aktualnih vprašanjih z vojaškega stališča. Za osirotele dijake, sinove padlih v vojni. Posredovalnica za goriške begun-cc v Ljubljani naznanja, da se je ustanovilo na Dunaju društvo, katero razteza svoje delovanje po celi državi in si je stavilo za nalogo, podpirati sinove v vojmi padlih, v svrho nadaljevanja njihovih štu-i dij. Naslov društva se glasi: »Studienftir-| orge für Kriegswaisen und durch den | Krieg notleidende Studenten. Wien, 1., I Wollzeile 16«. Kranjske vesti. FRANC KOVAČ. .1 V Višnji gori je dne 14. januarja t. i. v 66. letu svoje dobe umrl tovariš Franc Kovač, nadučitelj v pokogti. — Rojen je bil v Št. Janžu na Dolenjskem; maturo je napravil leta 1871, usposobljenostih izpit leta 1878; stalno je bil nameščen leta 1879. Služboval je večinoma po Dolenjskem, mnogo let kot šolski voditelj in nadučitelj v Zatičini. V zaslužni pokoj je stopil šele v minuli jeseni. — Franc Kovač je bil odlikovan z zaslužnim križcem in svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Pokopan je bil v Višnji gori dne 16. t. m. Bodi mu ohranjen blag spomin. Njegovi čislani ro-dovini naše iskreno sožalje! ŠOLSKA SESTRA | BENEDIKTA ZUPANČIČ. | Dne 21. decembra 1916 je umrla v Imotskem v Dalmaciji šolska sestra in strokovna učiteljica na ondotni meščanski šoli, Benedikta Zupančič. Gotovo u-strežem večini bivših njenih učenk, ako napišem par vrstic v hvaležni spomin priljubljene izvrstne učiteljice. — Benedikta Zupančič je bila rojena v Ljubljani 1. 1861. v samostan je stopila 1. 1886. Bila je jako nadarjena in inteligentna učiteljica, ki je brez vsake težave napravila usposobljenostni izpit za meščanske šole iz 1. in II. skupine. Več let jie bila učiteljica na zasebnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Tu si je znala pridobiti ljubezen, spoštovanje in čislanje svojih učenk posebno zato, ker se je znala navzlic življenju za samostanskimi zidovi vživeti v razmere in delovanje ljudske učiteljite v javnosti. Na to življenje, ki je za učiteljico novinko polno razočaranj in grenkob, nas je znala pokojnica pripravljati in navajati. Naša vzgoja in izobrazba bi bila čisto samostanska, jako enostranska, ako bi ne bilo na zovodu blagopokojne sestre Benedikte in blagopokojnega profesorja Kavčiča. Sestra Benedikta je bila izvrstna učiteljica, stroga, a pravična. Iz Maribora je prišla v Celje. Tudi tu si je znala s svojim vzornim delovanjem in dostojnim nastopom pridobiti ljubezen in spoštovanje ne le med svojimi učenkami, temveč tudi v širši slovenski javnosti. Bila je dobra Slovenka. Z velikim zanimanjem in navdušenjem je zasledovala narodno gibanje, veselila se je vsake narodne pridobitve, vsakega napredka na kateremkoli kulturnem polju, a v srce jo je zapekla vsaka krivica, ki se je zgodila Slovencem. V strokovni izobrazbi ni zaostajala, ampak napredovala v naprednem duhu. Z bistrim očesom je motrila nove poučne metode in iskala nova pota praktične vzgoje za praktično življenje. Srečne in zadovoljne smo se čutile njene učenke v njeni navzočnosti, saj je bila vedno dobrovoljna in vesela. Vpričo nas ni nikdar kazala notranje bolesti, četudi ji je često krvavelo srce od krivic, ki so jih ji prizadjali ljudje nizkega mišljenja, ki sestre Benedikte niso mogli in ne znali, ali pa ne hoteli razumeti, bila jim je preveč naprednega mišljenja, preveč svobodoljubna. Pred dvema letoma so jo poklicali na javno deško meščansko šolo v Imotskem v Dalmaciji. Tu jo je nenadoma zalotila smrt. Po sodbi tistih, ki so natančno poznali vse vrline sestre Be-' nedikte, je njena smrt za zavod, v katerem je z veliko vnemo delovala toliko let, hud udarec, nenadomestna izguba. Vrli učiteljici bodi ohranjen blag in hvaležen spomin! —r— Odlikovanje. Nadučitelju Valentinu M i k u ž u v Šmarju pod Ljubljano, sedaj enoletni prostovoljec narednik nekega c. kr. črtiovoj. bataljona, je bila podeljena za hrabrost bronasta kolajna. Boril se je v Karpatih. Hrabremu tovarišu čestitamo! —r— Občinski svet ljubljanski je poslal v c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko državnega poslanca dr. Vladimirja Ravniharja. Dosedanji zastopnik, deželni poslanec dr. Novak, je izstopil, pa ne iz vzroka, ki ga v svoji zlobnosti hoče javnosti natvesti ljubljanski katehetski list. —r— C. kr. dežeini šolski svet za Kranjsko je prepovedal vsled posredovanja ljubljanskega katehetskega. društva ljudskošolski in srednješolski mladini iz-posojevanje knjig iz vseh ljubljanskih javnih knjižnic. Odlok ne dela med knjižnicami nobenih izjem, kakor bi jih rado imelo glasilo kateheta Čadeža. —r— Iz ljudskošolske službe. Vida Kraševčeva iz Trsta je nameščena za suplentinjo v Mirni peči. Učiteljici Ivani Valenčičevi v Velesovem je poverjeno začasno vodstvo tamkajšnje ljudske šole; učiteljska kandidatinja Valentina Bučarjeva je imenovana za provizorično učiteljico v Kostanjevici; bivša učiteljica v Hrenovicah Marija Ušeničnikova za supientinjo v Studenem ker je učiteljica Marija Dolgan - Carlijeva na dopustu radi bolezni; suplentinji E. Kifer-lovi je poverjeno provizorično vodstvo tamkajšnje šole, Olga Knezova je nameščena za suplentinjo v Mostah; suplentinja Carrnen Hvala je nameščena za provizorično učiteljico v št. Rupertu; obolelo u-čiieljico Marijo Bernotovo v Mokronogu suplira učiteljica Antonija Turkova. Suplentinja Marija Gabrščkova je imenovana za provizorično učiteljico v Metliki; suplentinja Štefanija Novakova je namešv.,ia za provizorično učiteljico v Prežganju; absolvirana učiteljska kandidatinja Josi-pina Erjavčeva je nameščena za suplentinjo v Št. Lampertu namesto obolele u-čiteljice Ane Hirschmannove. ¡Eir*»'ir>inn'rHmnB<333»mi m. mm m ihi »i i i, i ii ai' i wn Štajerske Mesti. —š— Gospod Anton Robek, gostilničar »Zur Stadt Graz« v Celju je postal letos naš naročnik. Priporočamo njegovo gostilno, ki toči pristna štajerska vina in ima tudi izborno kuhinjo, vsem štajerskim tovarišem kar najtopleje. —š— Poročil se je v Gornjem gradu tovariš Josip Korban s tamošnjo učiteljico tovarišico Justi Samoborjevo. Čestitamo! Morilke uesti* V Ljubnem na Štajerskem je umrl tovariš Ambrož Poniž, vpokojeni nadučitelj in posestnik v Rihembergu na Goriškem. Vrli mož je vso dobo svojega službovanja nesebično služil šoli in narodu, ki ga tudi zadnje ure svojega življenja ni pozabil in daroval družbi sv. C. in M. večji znesek. Blagemu možu bodi ohranjen časten spomin. Njegovi rodovini naše sožalje! —g— Razpis štipendije v. Razpisujeta se dva deželna štipendija v znesku 600 K, ustanovljena od deželnega zbora v spomin na 40- oziroma 601etno vladanje Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta rojenega, stanujočega in pristojnega na Goriško-Gradiščansko in so slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višjem poljedelskem zavodu. Štipendija se podelita začasno le za eno akademično leto, to je za 1916—1917. Prosilci naj predložijo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 31. januarja 1917 in naj jim priložijo rojstni list, domovnico, ubožno izpričevalo, frekventacijsko izpričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. —t— C. kr. namestništvo je imenovalo učiteljsko kandidatinjo namesto c. kr. učitelja deške C. M. šole v Trstu tovariša K. Mahkote, ki posluje na državni nemški deški šoli. —t- Nemci teže proti Jadranskemu morju. Nemški »Volksrat« nasvetuje, da riaj se ustanovi v Trstu c. k r. ne rn š k a pomorska šola, na kateri naj bi se vzgajali pomorski častniki trgovske mornarice, teoretično v šoli, praktično pa na lastni šolski ladiji. Ta zavod, ki bi bil vojaško organiziran, bi imel tudi internat. Pri vzgoji mornariških gojencev v trgovskem oziru bi delovale: nemška deška trgovska šola z nemško trgovsko akademijo in nemška visoka šola, ki naj se u-stanove v Trstu. Na ta način upajo Nemci priti do svojih pravic oh Adriji. —d— Posvetovanje dalmatinskih strank. Na povabilo predsednika deželnega zbora dr. Ivčeviča je bilo 13. in 14. t. ni. zborovanje zaupnikov dalmatinskih in hrvatskih strank. Predsedoval je dr. Iv-čevič. Na zborovanju se je sklenilo, poslati cesarju udanostno izjavo in izreči bratom in junakom ob Soči in na morju občudovanje in zahvalo, dalje se je zborovanje izreklo proti vsakemu ropu narodne posesti in proti vsakemu razkosanju hrvatskih in slovenskih dežela, katere morejo le pod vladarstvom Habsbur-žanov narodno, kulturno in gospodarsko napredovati. Zborovanje je tudi sklenilo podpirati z vsemi močmi skupno posto- panje dalmatinskih poslancev z drugimi poslanci hrvatskega in slovenskega naroda v državnem zboru v vseh narodnih vprašanjih in delati na to, da bo vladalo v vseh dežele tičočih se vprašanjih soglasje in da se bodo morebitna nasprotja dogovorno poravnala. Razgled. Vseučiliščni profesor dr. Rajko Nachtigall je pozvan za člana komisije, ki naj določi Albancem enoten književni jezik, ki ga Albanci še nimajo dosedaj. — 50.000 parov čevljev je razdelila dunajska občina ubožnim šolskim otrokom. — Dragotin Hribarjevo tiskarno v Ljubljani je kupil bivši učitelj v Narapljah na Štajerskem, sedaj lastnik lista »Tedenske slike«, gospod Anton Pesek. Ljudskošolski učitelji na Ogrskem dobe za tekoče leto po 600 K draginjske doklade. — Zvišanje tovornih in osebnih tarifov na železnicah. Za pokritje obresti v vojnih posojilih so bili od septembra lanskega leta uvedeni različni novi, jako občutni davki, tako na žganje, na tobak, na direktne davke in kolekovine in razne pristojbine in na vžigalice; zvišane so bile jako hudo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Zdaj je izšla cesarska naredba, s katero se znatno zvišajo vsi železniški tarifi. To zvišanje bo neslo državi na leto več kakor 300 milijonov K. Naravna posledica tega zvišanja za občinstvo bo znatno podraženje vseh potrebščin. To je pač ob sebi umljivo, da bodo pošiljalci to novo breme odvalili na konsumente. Tovorni davek za transport bla^a bo zvišan za 15%, poleg tega pa bo plačali še vojne doklade, tako da bo zvišan ta davek za 30%. Davek od voznih listov bo zvišan pri glavnih železnicah od 12 na 20%, pri lokalnih železnicah od 6 na 10%, osebni tarifi pa se bodo tako zvišali, da bo to zvišanje z davkom od voznih listkov znašali 30%. Vrh tega se uvede davek na prtljago, ki bo znašal ¿i>%. Zadnje zvišanje tarifov se ie zgodilo leta 1910. in je neslo na leto 40 milijonov, sedanje zvišanje pa bo vrglo gotovo dosti več kakor 300 milijonov K. — Še eno skupno ministrstvo. Kakor znano, imamo tri skupna (avstro-ogrska) ministrstva: ministrstvo cesarske hiše ter zunanjih zadev, skupno finančno ministrstvo in vojno ministrstvo. Sedaj poročajo budimpeštanski listi, da bodo zadeve cesarske hiše zunanjemu ministrstvu odvzete in da bodo izročene novemu (četrtemu) skupnemu ministru. Za ministra cesarske hiše bo baje imenovan princ Konrad Hohenlohe. — Odprava politične oblasti arinad-nih zapovednikov. Izšla je cesarska naredba, ki preklicuje naredbe iz leta 1914. in 1915., ki so dale armadnim zapovedni-kom pravice politične oblasti v okviru uradnega delokroga deželnih političnih načelnikov. Najvišja in edino odločujoča politična oblast v vsaki deželi je torej zopet edinole deželni predsednik, oziroma cesarski namestnik. — Vprašanje izločitve Galicije ne bo razrešeno med vojno. Tako se ie izjavil kakor poroča »Venkov« — ministrski predsednik grof Clam - Martinic napram vsem poslancem, ki so dosedaj ž njim konferirali. — Slovenski učenjak poklican na Nemško. Znameniti slavist vseučiliški dr. Matija Murko v Gradcu je bil pozvan, da prevzame stolico za slovanske jezike na vseučilišču v Lipskem. — Cesar Karel je prevzel Protektorat »Avstrijskega mornariškega društva*, svojega brata nadvojvodo Maksa pa je določil za namestnika. ■wüjjjjp p. —um >ii 'msmezmsdkobz.Jim" ■■■iiii jms> Pristopajte kot člani k Rdečemu križu f K štev. 1874. Od beguncev s Primorja, ki jih je vojna tako hudo zadela, naselilo se jih je nekaj v mestih in večjih krajih na kmetih, posebno v Trstu in sosednji Kranjski in Koroški pri svojih sorodnikih in prijateljih. Tam so navezani na vojaško preživnino iu na pičle zaslužke, težko tedaj ži-| ve in trpe veliko pomanjkanje, i Vsled mrzlega letnega časa se je po-; slabšal izdatno položaj revežev, ker ni-I majo potrebnih sredstev, da bi si mogli nakupiti potrebne gorke obleke in obutve. 2e zaradi svoje usode vsega obžalovanja vredni begunci občutijo vsled slabega vremena tembolj svojo bridko usodo. Naša človeška in patriotiška dolžnost je, da tukaj po svoji moči pomagamo, stisko svojih sodržavljanov kolikor mogoče olajšamo in jim dejansko pokažemo svoje srčne simpatije in svoje gorko sočutje do njih. Podpisani se obračajo tedaj v gotovi zavesti na javnost, da njihov oklic ne ostane neuspešen proseč obleke \sake vrste, perilo, obutve za revne begunce. Z malimi žrtvami napravi se v tem primeru dobro delo prave ljubezni do bližnjega. Trst, dne 5. januarja 1917. Dr. baron Fries-Skene m. p., c. kr. namestnik v Trstu in na Primorskem. Dr. Faidutti m. p., dež. glavar goriški in gradiščanski. Dvorni svetnik Lasciac m. p., predsednik deželne upravne komisije za Istro. Predstoječa prošnja se toplo priporoča. Darove sprejema v Ljubljani »Posredovalnica za goriške begunce«. Dunajska cesta 38, I., izven Ljubljane pa »Posredovalnica v Kranju in Novem mestu«, ako bi se teh darov ne pošiljalo rajše v Ljubljano. V Ljubljani, dne 19. januarja 1917. Henrik groi Attems m. p., c. kr. deželni predsednik na Kranjskem. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica it« posojilnica „Učiteljskega konvikta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 30. dec. 1916 K 00 o š -os a lO >N ^ O t - rt rt rt 03 *rt > —> O > co £ S rt O C s >i2 'o o a. "O o o a s 'o 'S M 2 o -a & «s N ® - co rt ** a o > W 3 J ¡P «So: "-S >N o . 3 CO w rt n T3 ^ <35 rt « ® o « S co S S § o ga« 5 «o M 3 CO tn i -C (M N «D l> CO T* OS 0 01 o & M o o C0 co > cfl >o CO H > ® h as o 'S a > c0 (H a 3 •n a a >a rt >cj co cO -S C rt CO O N O- • I—I__ — rt" O co tn >N - ® g TS 'a co >N C 2 > CO « si a. CD « — a .2, w co "S. f jQ O o a. 73 N CO S co •o c s s ^ I •3 rt 1» Vi a co o « ^ 0 ti 01 M 05 ® rt O N ® CO 03 N R f co I 10 I K I CO TJH | rt | rt -H P R K R K p R I 0 10 1 10 10 o C— 10 > o o tH l> tO I> 10 a ® 't rt (M CO T)! 10 CO 00 t. m o rt o ti a >0 ® co ® S (M R j. C 00 ^ 00 CO O o Jg rt (M CO rt! co [> 00 > R R R R R R R o 09 o a. o co co >3 S a ® N -57 O a, M g* a «D s a jj S «1 00 rfi 00 m O O 10 rt (M CO ^ CO C^ 00 t c s t f t f O, t: 0 o. >0 v i> >N 01 rt C C t 1; S t C CD if M CQ IN rt H . p r i p p r f t t f s c t t t (! t c p i> s p is P f f t p R R R CS a co u 3 a rt a i S v .t S5 co a ® R R R P R R R CS T CO > O bc ■C o © B ® 1» .2, -a 2 m O S S a >N 3 ti T3 C0 N V ce .pn a. o s a Z ® bc 3 ti rt CO M E ® 3 rt > O rt ® t. 00 0 a, cc • 1 3 >N O 1—H > 0 a > rt 00 rtH a ® cO rt >0 E •P—9 es CO N rt ® 01 0 rt c 09 rt irt •H •rt O 00 0 a. # m CS 0 bC 0 ® TtH 3 Ti< 0 • M > rt h CO I ^ ■S. w C? V t« S 'o5 M c «3 o M >0 a Z C0 a > 03 bc a) 02 • i-H -S "m > P, S CO tH CS iH O -i-J cd N s >« S D O (D N O) > S3 0) S >N P cd N3 S >« O ¡H O &H ^ bc •3 4) S O —: N O Ji > cs aj *B Cd •(—i >5 0 sd ¡¡H cd > C» 4J > £ o u A e h 03 C V Q S v 0- ® 3 T3 O) »H Oh >CG M o S -o v I i o co os co I I (M CO O rt (M Oi tJH L- O o C- o co rt Ci Oi rt 10 OS rt* CO co 00 o co co co ire co 00 n o m o bX3 o > J3 • prt m 3 bE rt O 3 0) rt co 3 co Q t a rt 3 ® > a o X 10 00 CO -sH CO N O ® TJI O 00 -Tfl IN CO (N lO o co rt CO rt N a 3 O co CO W > Z Q s o ti a, 's . > • o >w iM O O in C» ti co CTi a ® rt .M O- ¿i bc CO rt p Š S h a. o) ^ ^ m « « t! « CS tH S ® rt CO CO a • H > o 1 rt I O O rtiMCO^lCCOt>OOOiOrt (M (M | L ^ CO I a> os a co x ^ -N rJH OS t^ K N Oi rt rt 00 cO t, XI S ® u o rt O O o os o a. cO 3 ® 3 t, > O tti O a II t< o ^ CS 3 a> rt co bc ® a ® IX) bc >n O o 10 00 Tf co a 10 a ii o o 00 10 m 00 IC 00 [> d ® ® a O) >N ■E» J2 t ® O, (rt .3 3 a iS co rt "S 0 o- t > S ® •57 ti a. 'S > cO t O. D 3 rt B ® ® S o ti a, u CS ® S •rt 3 Ol O O lil o ® rt fe c o. > O rti — c ® co rt ® ^ " O rt /—, rt. ,—, (rt rt «o ® S o t 0- M OS O- cb c-«D CS a. 3 M m m S 3 ® rt 'a? =2 S .5. 3 s c« -M • pa > S © C3 bij © iE? V CC o «F«* • BO O m o P, s es b K s ^ o 2 > n M g S ^ >cr? cd S 1 .-H fi* 3 S ® '3? g S £ o i s -S SS o, 6» . a t-d rt rt u s « rt 3 rt > o -- rt OB P< C > O h £ 3 S-I O rtO S3 a c >0 ■X 01 c O) X c C3 cc C >S3 D 03 N CD ® rt o -a © >a) C od o f—h * ^ o 3 Oh 3 S ca o- GG • rtH C fa cc >cc A i I C^l >0 C -H 03 O Sh a fc rs rO • = 0 I tH rt 05 s, 03 Irt I Q pti I—I z > z Q C0 bO ® rt ® > 'a, ® t 3 3 CO rt® ® (35 O i-1 > 0 ^ rt ® a rt N cO ® N O) C .2, > 3 N rt > rt >S s ^ 3 ® ^ 3 _■ 3 ^ co N 3 >0 3 s co N s ® ¿6 co 3 3 >0 rt t rt §. rt cs rt n rt w Sns ® r 5 3 — ja >N .2 m t >w — 0 N co 1 s I as ° cs ° £ ^ -S cc co co -rt ® rt ® >« .2 >0 a: > rt 3 ® 3 t> 0 ^ 0 «—1 Oj — ■ —■ . I—I a® >0 - S o t rt t, o rt o atj & t » ® > t. O S - .3 3 3 > a S rt rt g S £ 1 N N > rt 3 3 3 »s O CO rt O ><» ti _ a g S ® o a. ® >0 »o P « rti o •I rt 3 cc rt ti > O O N lo CO rt 0^2 o, >0 s ^^ .rt O -g .S rt ^ o Z « > cc b/3 co ti i« ,—1 o rt N CO >0 rt rt rt 3 S > . a; P> o rt rt ® >3 ® > o rt .t; ^ 23 rt O co O &H K > m rt cc C >N ® 3 cc C rt iS >t;> LO 1 (M ti O rt N ® C0 «t! lO «O rt 3 „ >U tH •S 0 O O > -rt 13 >0 cd ČČ N rt O > N ® ® t •5»-o g " 8 ® 2 >® a. a ® Jž t M 3 cc > rt t< a. a. ® cc 3 S| ® S! 3 rt s o 0 rt g» C rt o rt □ S □ S cd > le O a S a> B >N B sd N cd •M CC "S sd B O i- O Oh i ® rt (N ® 3 rt ® co O > co O > ® >0 rt 3 cO (h ca 3 O M ® m «o rt (35 h cO 3 ti rt ® CJ rt O ® >0 rt 3 3 o" > > cO •5? rt rt 3 ® co rt O s rt ® •rt Tti rt 05 S ® O 3 O ^ rt rt S M N ® ® O s rt J* > >® □ § = g! § 3 to 3 « g < .2 E M rt ® co a rt o iS S o >0 3 • - co >cf S» 3 "C ® > rt rt o ® >0 ¿s &H 3 o - * S c cc rt rt i> 03 ^T 1—1 Q co E S .5 >0 N »prt > ® ti O 3 ■ co cc 'a. rt ® t a. 3 O M rt N rt N rt® >0 ® 3 t< rt 0 "2 e n s isJ S CQ N rt :a® 3 N CS rt "o5 rt ® rt > rt .. ^^ M ® •a rt rt rt3 - rt 1—h G cd -o -S g rt® E « S ' «N — 3 ® g rt >SJ i3 rt ® rt rt « 3 K N >01 ti co > rt N OS 2 «s rt i" 05 n Z s rt ® O 3 > „ cs £ rt ¿rt >g i ž 3 'g >N rt s 0 « "S ^ N S £ Tfi (M O N ^ ® o - s. If-S. a. aj rt S -g* o. S ^ O rt C0 •C > .2 o. ® >N ® o 1/1 «O ® .-, . rt >n co rt ■"J 2S' E rt rt o • 'C 3 SS « co 3 > ,rt_ o rt o co O M rt co > 00' CD ® m cc -s ® 5 ® ® > rt o rt >N O ® u rt ■O P O co C5 rt® O ® Tfl > CD >U 3 C a 2 m 3 s ® 1-9 S 3 J*? rt "v S O J S rt > •5 N _ Q s > X! ® CC ® rt a s rts rt K o a > 3 co rt * ® S .2, a rt rt® -o O 4) O o rt 3 05 ■• N g ¿fi ® ° • (—I M rt B X co' O 05 rt 3 t< rt -= -B rt 3 ai rt bc > • rt 3 rt® N ® > rt -S ^ > B B N ® m B ^ 3 M S "S irt rt « N >£ ® r r 73 B =3 >0 —■ rt a> o rt -rt > rt ce rt ai 5 tu S cc 3 O •rt rt rt 3 co « .rt N! Z rt 3 hJ° ► co ® rt >13 ® M « s ^ > § > iS co rt O 3 a. n co E a. o M 3 ® ® rt N _ C0 O ti ® ® S rt ® cO •rt ti O 3 t ? S 3 13 2 >0 T3 rt rt ¡z; N & 2 0 a 'a -2 >n "« n rt 2 05 1 a n ® o co co 10 Qu O co rt rt rt <35 rt ® « co ti 10 -S ^ S 05 5 rt C3 ® rt rt 3 CO rt ® > O O. rt O >N rt rt co 5 co > o Js! • fH 3 >N 3 t. rt cO N (M 1-H LO co THt <35 rt rt rt ® ® rt 'a B cS ti rt rt rt rt a >0 ® t a. > o a. rt >03 rt B N - E ® OD O > o 3 rt B btj CD Tt< 00 CD <35 OŠ CO 'M 00 o ča c» CD a: O a rt > ra .2 ¥ >« rt 00 o a rt ® ti > a a« 3 -i«! co >N 3 rt js 'a rt t rt 05 00 O I—H • i-H rt ® •rt LO* T-l 05 rt jS a rt ti rt (M 05 rt a > ® a rt Tt « > M o o o o rt ® cc ® a N rt N a rt rt ® t< a co 0 01 O a N CS S ® B rt rt B o rt S re co CC bfi ® a rt rt t 3 3 rt « co rt 3 CB S O «j "n o o -M rt rt bc 3 C rt rt N ® 'rt -S CO C0 rt a. ® o t o. ® A cs 5 >M ® « B rt N | ® ti 01 rt 0 I> ^ T"< B " 'o E o ® LO T"-ti O rt a. 3 <13 a cc os o —® 00 ® ti rt o B >N 3 tH rt rt N >N ® 13 ■o o TjH « ® O O o ?H ^ -5® ® * a ™ '£2 2 rt 'O 01 rt o . . M 00 CO rt 0 co ® 00 M o o es" >S & ® ^ 43 co rt ® £ rt a o rt .S2 0 Ou "es" rt o a. ® a M © a O 3 O — ^ rt rt bc 03 2 B id rt a; co N 1» ® B N rt N S ® '37 ti a. 00 mu 'S ® ^ 01 rt ® ^ bc ® S M > > ® ^ B ® rt B B rt c® S e C0 rt tH >cc 8 ® >U .H ti 0H rt 13 ® CC ® s rt bc ® rt Gfi > CD rt o T* 03 rt B .2, =0 rt tH .3 53 ^ E rt rt co Q. JH rt r/l CO E k ►i H ^ 3 3 C2 & £L S. « 2. to rr H »5 l-i 5» «< C P 00 en > ¿T t^l cd _ S" K CD O S 2. 03 1-1 M < S ■o o 3 o N< 3 2 ^ 85 © 3 o-■OS pr o- cro S t» ri o. Se o< N S" d S >3 00 3 Si o< 3 a_ o< «< ¡3" a «3 *• C-l P p? si o. 8, 3 s. 5? — •• 3 ■a o p S ■o "-i S' cd .i < ^ Hj 2 cd P a< p-S 5- p 3 I p s o O 3 SJ 3 S S» ^ i". » rr I o o cr cn rf^ os to > s o Q< 3 a a £ a Sr S O « N 5T SO ST -i t ai " W T) — ^ — cd p- ^ Oi cn co CD <1 cd oo o < VI rf* o 0K3 05 -J 00 to C o 35 00 to CO 00 CD co cn 00 to o o ►a ►1 cd ca. ® ¿T. cd s »T s o » 00 1 ■ I—. o Oi Oi S) o a cr o o a, r>< 05 cn as to k ^ oo rf* co CO C5 -J rf* C5 rf* VI tO 35 Ol rf* CO tO a< -g o » -s a. ^■5' "2. S" co O CR O < Ui to rf* a> to b < ® 2 >-t B <1 B rti 3 B «s O B p. B S-Eg Ca 2 3 3- ffi 03< "d o -i (D cr ai< o< ^ O g g «5 B SL w g g 3 e B- s»1? po «J B o SA n 3 "o < — 3 cr: g - - ^ ~ » s of co< - M O » B g B B — H 95 S 1 cl ca, a %■ 7? 3- PJ C 03 B 3.T3 B* 1 B O < T) CD V i a a , . M h-i CO h-* -J co oo 00 cn VI VI o i-i O oo co p ^ a * rS (6 n . B » ■O O 03 "1 rt) ca. B (d •O 2. 35' £. cr B cd O cr ►i T3 f i • rt> i___ O- m ■o i: L ec n P E0 co -o S" ft< "" B a ^ tO ^ S tO 05 O 05 a P5 < rt) CD O fB b" =r i-j CD 03 O ■73 P O CO o co .O 09 cd O cr i-J cd co p- po b_ B" >— tO h-»- to tO rf^ — co oo o co to » 1 B: O crq o crq cn oo tO O) Ol ^ 00 o co o co 05 co co oo to cn co co 05 CO <35 oo oo vi o tO -J Ul o o co to o vi co o os co oo co c»< u TJ cd & 3 a O o cr «< CD 7? so p <5< C 3 & O o< 7? ti N 0Q C C ce N CK3 C cr P5 — — fOOOOOO oscn^MMi-omojNcnaiit- Poslovno leto 1-* (j^ucfloafflcooiaooi ^COCOtON3tOOO—lN(DO novih za-! družnikov i-itOJ^COJiCOCO^CjOOOtO M-MIDOHOOlOOOiUCCCO ^NOCOCONOOO^ltOSO^NOCDCD \ vplačanih i deležev 1 1 -vi tO (O CO tO KO —J 00 tf t-in-—.loh-tctoec^cncoco^ — otooiooco-icnc^ — ii-oio novih vlagateljev < rf a — — i-» fr o oi cn » d a tOCO 06 — tOMN3-UOO)Ot)i^tO — OliO S4iWO-OC0W00000iaiCn 1 0U8Z0TA 1 C co a i-1 KD O OitsOtOCOOO — MOOOO-100(00 novih dolžnikov GJ4=.4i.CnOOCr. 03tf-0i0l — cicotooioj^i-icooai^co — NCCOlfi-OlO-ONCOC/jlO OOOOOOOJ^^INOOOOO « ■o a o sr cn — o S. J 1 1 1 1 1 o II IIss 3- ci CnCnCnOiCnaii^-^-COCONO'— (0001S3Cn^(DtO(EWO)tOO zadruž-nikov tOtOCOCONOIsOtONO — — SOOOOOCOiUO^^OaM tooo ——uirooo OIMUaOlCSOS-iOMMOOI tooo — — a n cT OOOlOSinOlSOlKtDMi" 3" < — —> M M M M (O K - — »(CroOlOKOHO - — NO vlaga-teljev — 3-j»COSSOIWOCDOI oco-^i — ©^.oooico^oanc -(OOSOO-JOJ-l-JtiCOMOOl loooomtna-KDio^oooioi o" M o 3 0^-10)0000 0-. —'tOOOtONOOI QOC3C5IN2C000^403-Its0c0 — CO tr o ® co^.cncncnm^rf^cocoto-—- OOCOCtO —tOCCiOODOO-tOtO dolžnikov 3 ■3 — I—Njtotctoto — — — — w to -- -j ci to o a - -llf^Oi^fOCOCOOO^-O — ci — to a — o: -- oi Ci» to a- oi tOftOCOnOiOOOMOOa-' •d o co ( O 1 m O < COOOOOCO — 0 — OOl 03»^ — o;-ioasosco - oo03 — 41-03--1 — tOOlOOlCCCOtC — Oi rezerva oototooocci^-05a)too3oi-i^i ^ItOCll — 0003c00ocjl4-(0-vl0 tr O >3 O 3 CD e* C- *«• 3 C t» TJ CD C N SO o< po ») o p. p. • 3 » co ►"S M. » cr^ < B S- t/3 r+ P tO o rf* p. o ea H*- P. CD C3 —( B B Po S. N N o O i A s_ 2 W M cd £. cd" a 2. 5? o? Q S" » p g. CD ^ 5— CD ^ B N PJ o< < O < S O". 03 p3 c? ?r P3 03 & p3 B ■O O cd B i 03 O. O B CX 00 o rf^ O- to o< H 3 s 3 w n cr o 5 t 3 00 03 -i "O CD 6 O* N< CL cd cd i < 3 i cd s a "3 CJ O 03 . rt! 3 Cfq i 03 03 < fc b: Q 3 < 03 O < 3 cd B ~ c cd T3 ^ "g 0= , cd S a • p3 M ^ ^ 5 s 2. po l— o< 2. ISi < O co O. O 2". C5< CD ?r N D 03 G0< P3 "5 60 3 Cf n 0< B a 05 3 CfQ •• CO co C M tc tO -i <1 ik o o ol si vi c3 š r i i i i š wl £a N a 1 .O i—. TJ O CL 5. o* cd CD —<* i— a cj 3 Q< p c5< 2. 2. co ?r i S o 3 2 i CD g g. e» B jr Bi S 3 O co cd i-* 05 < O < ta 3 p3 & N O l-t oo t-r < O s p- co .rt> 3 p3 o< cd < 03 o 0-SO 1-3 p3 n < cn< CD i ■ . CD 03 3 PC O O 3 co f-l- K B^ —- B, CD 1-3 s* o* 3 CD < 03 oo - 3 < «2. B h-« Si CC r-h CD 2. «¿S. T. O 3 O <5 tj 03 ° ^ ca- T3 cn< 2 a & s- ® " cd B d. c w 3 si •"3 B. § iT 3 - ^ Hj ® >1 a B cd tO i-ls cd cr B 00 o "t O «< zs 58 iS, N O t-S P-f <3 ¡a xs o m o" < i» 5. s 03 M. °B: M S 3 (35 po cd ?r 03 O, r-b ^ 3 cd >-" ^ B Si 3 cd" cd ocn 03 , . rt- 3. o< ta