imtesl Vojsii spomimi« (Januš Golec.) VI. Bitka prl Grodeku. Po za nas neugodiio konfianem spopadu z Ruai pri Krasne-Busku smo bili mnogi trdnega mneiija, da bo sedaj vojue konec in da pohitimo v naikrajSi dobi v Ijubo narofije domovine. A kako groziio smo se varali, to tera bolj uvidevam danes, ko nas griz« in izsesava zmaj svetovne vojne že tret.ie leto. Še ono nof, ko sem se sestal po toliko ])rtbilih nevarnostih in blodnjah z dragimi tovariši, smo nastopili pot r drugo bitko. Hodili smo v temni noči skozi goste, obsežn« gozdove. Pola so bfla v temi vsa prepletena z vejevjem, ki nas je neugmiljeno krTavo klestilo in praskalo po obrazu. Neznansko dolg je bil ta pobod, nernano nam je bilo. kam in kje bo nehala ta strahotno nas obdajajoča go&6ava. Nikdo se ni spotoma razgorarjal, le tu pa tam ]e kateri javknii. če ga je ve]a malo prevefi pofip;tla. Nepopisno tesno mi je bilo na tej poti, po kateri smo se plazili kot razbojniki, tavajoH v temi brez pngovora in vidnega oilja. Še le ob svitii zore nas je izpustil gozd iz svn jih krempljeT: pred nami je bila razgrnjena galiSlrn pusta planjara, Takoj ob gozdu Je neznatno, slamnnstreho selo, katerega ime mi je padlo iz spomina. Pri objemu jutranjega svitn, pri pogledu na nedoglelno plan, je glasno zakrakalo nad nami v Sume8wn kolobarju nešteto krdelo vran. Vsak se je ozrl molce kvišku in se nehote prijel za srce. Tieja, hripavo zategnjena pesem nas je pozdravljala surovo. zasmehujoče in ledeno mrzel občutek nam je stisnil duše. Crne vrane so pa krožile v slišnem plahutu nad nami ter krakale glasno, kot bi pozdravljale in oznanjale bogati botloci plen. Prvič tedaj, a pozneje neštetokrat so nas ti odurni 5rni ptifti, ki jih sovružim od tedaj, opevali hripavo in se nam krohotali v živalskem zasmehu pred vstopom v boj. V selu smo se sestali z našim prvim takozvanim ..Marschbataljonom". ki je že fiakal tukaj na nas. Tudi tega so bili Rusi oklestili in mu razredili vrste pri Przemdslanih; le ostanki so se še združili z nami v onem selu. V vasi smo se oddahnili nekaj ur in tukaj sen: ,j»del prvic iz naših kuhenj v Galiciii. Bog zna koc* so doteclaj blodile, a tukaj so nas pošteno nasitile i pokrepfiale. • S stotniLom Kranclom sva zlezla v zakotni škedenj, kjer je tovariš zahrjavsal na slami, a meni jc vedno odganjalo spanje vranje krokanje. ki so nas taboreče v vasi neprestano obletavale, Š« predpoldne onega dne se nam je zapovedalo na odhod. Zavili smo v ravnino; moštvo je stopalo po&asi ter izmu^eno. V katerokoli smer se je uprlo oko. povsod plan. po kateri je mrgolelo in lezl v dolgih vrstah vojaštva in vozov. Solnce nas je že žgalo. sivi prah nam je mašil usta in grla: nikjor drevesa, grifika ali vasi. Pogledal sem na karto. Prva ftloveška naselbfna je bila v preop|šnji oddnljenosti zaznamovana z debelimi črkami: Grodek Jagielonski. In res, doso gli smo proti veCeru to raestece, kjer se je kar nnbito polno trlo raznovrstnega vojaStva, Grodek, dasi galigko mestece. bi hil po naših pojmih vefiji trg, ki ga pri pretežni vefcini slamnostreliih bajt povzdiguio v mesto nekaj zidanih židovskih trgovin. Grodek, tedaj ^e nepoškodovan, je zapustil v meni Čilutsko umazan in blaten ufis. Trgovine, oblegane od vojaštva, so bile do malega vse zaprte. — Abrahamovci so jo odbrusili že pred nami ljubi varnosti v objem in naroftje. Nam so odkazali zapadni, slamnati del mesta v nočišče. Pri vsej utrujenosti je me prehudo raučila že.)a in ril sem po mestu, da bi vendar s člm mokrim poplaknil usta in grlo. Pred gostilnami je kar vrvelo in vršelo vojaštva, ki je razbijalo po zaprtih durih in zahtevalo vstop. Pa nikjer se ni pokazala židovska duša, ki bi za krščanski denar uteSila želje gladnih in žejnih bojsvnikov. Zrauzal sem se na dvorišče neke krčmo, kier so se porivali sami flastnikl in pestill s samokresi v roki spakedranega Cifuta, ki je prisegal pri samom šlagu iz nebes, da je njegova klet prazna. Gospodje pa Abrahamovl prisegi niso kar tako verjeli; okahJani žid je moral na stežaj odpreti vse vinske kleti in shrambe. Povsod, po vseh sodih, steklenioah, kotih in kleteh je krilatila votlo doneča praznota. Kjer pač nič ni, tam še sam cesar pravico izgubi! Tudi častniki so se porazgubili v trdni verl, da je izpovedal žid po istini in pravici. Dvorišfie se ,je praznilo, Še jaz sem jo ubral za zadnjimi ven na cesto, da bi se ogledal po mlakiižasti, gališki vodi. Pred durmi gostilne je stal četovodja, ki me je kot zadnjega med brezvspešno odha}a.joCimi pocukriil za rokav, 5eš: ,.Gospod! Žid je lagal nebu, Moizesu, Abrahamu in Vam vsern! fileva z\ifa ima steklenice zakopane v kleti, le verjamite mi!" Toliko samopasneža je že tičalo tedaj v meni, da sem pofiakal, dokler se niso porazlezle izpred krfme množice častnikov. Namignil sem četovodju in Sla ava v klet. ki je bila še vedno odprta. Vojak jo zafiel z vso vnemo razmetavati praznc sode in drugo po kleti ra.zroetfino ropotijo. Pot se mu ]e curkoma pocejal po obrazu vsled dviganja in metanja; a ves trud zastonj, pov- sod votli odmev praznote, nikjer nobenega sledu pre kopane zemlje. Razo^arani možak je na debelo lomil kletvice, in z vso še preostalo mofijo prevrnil najvefiji sod, ki se je zakotalil z glasnim treskom po kletu. Vojaku so se po naačje bistro zablisnile oči, tlesknil je radostno z rokami in siknil: »Zlode, poglejte, pod sodom je videti sled sveže razbrskanega peska." Potegnil je bajonet in štokal z tso mofijo po sumljivi prsti: Cink — trk! se je jasno sliBno glasilo iz zeni lje in mož mi je naznanil rožnatega obraza: MBova ga srkala jaz in Vi!" Z rokami sva razgrebla t ostrino razštokani pesek in t izdolbenl votlini, ki je bila na prvi pogled neznatna, a bolj globoko prostorna, se Je skrivalo vse polno dobro zamašenih steklenk. Jedno sva ei privoščila brez razmisleka o tatvini in dognala, da je pijača vinsko dobra in stara, ker ]e lezla gla^dko, mazajoče in neslišno po izsušenem grlu. Iz luknje sva osvobodila 60 steklenic, razliftne velikosti in raznovrstnih napisov. Razdelitev ni bila dolgovezna, brez mešetarije in prerekanja; vsak na polovico! Cetovodja je še prisegel pri vseh gvetih, da lažnjivemu židu ne plati niti beliča ne, ampak bo po vojni postavi kar rekviriral. No, nisem mu pihnil na vest, sa] mu je bfla že tedaj ob začetku vojne kolovozna in Siroko grabasta. Stala sva pa trenutno pred bolj visoklm plotom Ičot ]e brezplafino rekviriranje, pred prevdarka rrednimi plankami: Kako zvnl;ti osvobojeno rinsko kapIjo pred duri lastnega želodca neonaženo in flmgim prlkrito? Ziedinila sva se na sknpnem križpotju raznih n«ftrtoT: rta paft poftaknra na rsak naCin trd« teme, ki bo itak kmalu zarila mesto in He*. Stektenk« ara posmulcala nazaj v odprtino, jih potril« 8 peskom in zvalila ogromni sod na svoje pn^otno mesto nazaj. Cetovodja je obljubil, da bo na življenje in na smrt čuval zaklad, jaz sem pa mahnil k polku po nekaj vreS in mož. Celo podjetje se je v gostotemni nofli nemoteno posreftllo. Vino, 80 steklenic, je priromalo iz krivoprisežne Cifutske lcleti v slaranostreho bajto mojeg;1 nočišfia. Tovariš četovodja je svoj vinski delež reteviriral brez vinarja denarne odškodnine. Jaz seni pa le stopil do lastnika in mu ponudil nekaj desetakov. A to yam je gledal gvajdravi Abrahamoveo, zakaj mu neki ponujam denar. Seve, o ugrabljenem vinou mu nisem nic Crhnll. Ker se je mož le branil denarja, sem mu dopovedal, da sem našel ponujenl denar u prar t njegovi kleti. Ah, kako poželjivo lakomno so *e mu zablisnile o6i! Roko mi je poljubil same rahločutne hvaležnosti in bankovci so izginili v njegovo denarnico. Se danes priznam: skoro mi Je nekako žal, da sem mu plačal vino, kftr so me pozneje nj»govi verski bratje tolikokrat nenmščeTano prekanili in ogoluznili Bil je to prvi in edini žid, ki se mi ga je posreCilo s tujo pomo^io vsaj za neka] potegniti za nos. Kedaj in kako je lzvohal, da sva mu pofatila to njegovo prikrito vino, ne vera. Bpominjam se pa, da je pijafia meni in torarišera dvakrat bolje teknila. ker je bila izrita iz skopuško grabežljirih, židoTSkih krempliev. Dolgo r nofi smo se radovali prt tidu areSnoTeselfh obrazor. Marsikatera odkritosrfina Bapitniea je zakrožiia iz nst veselih tovarig«T, i« zaplesalann 8ast in povzdigo mo!« zvitostl ter na zasmab skopuBko st;skanega žida, Komaj smo t oni no?i maio aatlsmtti ••!, j« zn.lr«feilo po oelem Grodelm: Alarn! Pobudnl sere iar>ol t spane« gkoai «k~io bfijte. Biistotaa ai !» Kniki zaTest v rse udt, k»r ptvtil« me je trenutno oko in uho, da razsaja v mestu silovit požar. Po oesti se je valil trušč, porivan]e, povelja in vpitje na pomofi, Gorelo je v mogo6nem, krvavo rdeC«m, do neba segajoCem plamenu velikansko trgo^ko skladišfie. Trume vojakov so zrle le nekako Skodoželjno, z vidnim posmehom, mirno In pa brezdelno v lizajoči in švigajoči plamen, med tera ko so židje, možje in ženske, vplli in vikali na pomaganje; da bi m«ral ta krik in vik ganitl kamen ob cesti, kaj še le človeško srce. Vendar nobeden izmed vojakov se ni hotel lotiti gasilnega dela, vsi so le posmihali, 6eS: Tako se godl skopuhu! Gladnemu vojaku ni privošfiil za denar, požar mu bo pa požrl vse kar brezpla8no. Uvidel sem takrat, kako posnroveli smo že vsi, kake samopaaneže Je vzgojila Jsdna sama bltka. Se le nekaj višjih eastnikov ]e prignnlo vojažtvo s palico, da se ie oprijelo gastoega dela. GoreCemu skladišfiu ni bilo ve5 pomofii, a misliti je bilo na sosede požara in sploh na celo mesto. Pa ker i« priskočilo na pomofi na tisofie rok, je pogoltnll po2ar le eno poslopje, drugim pa prizanesel, odbit po CloveSki premočl. V jutro smo zapustili Grodek in krenfli zopet v nedogledno plan. Tokrat je bil naS pohod na Jedno sapo kratek. Ustavili smo se že po par nrah hoda pred neznatnim holmcem, katerega imenuje kartioa: turški gri6. Kar pa tleh smo posedli in cakali, ne rede zakaj. Meni je tedai Se presedalo rojno brezdelje tn bndanje t Cisti zrak brez Tidn»ga ci!!a. Naruval el sem aa njlvl tronroirja, zanetil ogenj in pekel tedai prviS na boinem pol'u paligki kruh — brambore! A1 odslei f?otoTO ni minil ian, da bi s« b§ bil ukvarfal s tah« i« p«i"« krompirja. <DalJe prih.)