Napovedovanje časa dobave naročila Tomaž BERLEC, Edvard GOVEKAR, Primož POTOČNIK, Marko STARBEK Izvleček: Pri vstopu na trg se podjetja srečujejo z različnimi problemi, med katerimi so tudi predolgi pretočni časi naročil. Naročnik določenega naročila se odloči za ponudnika, ki posreduje najboljšo ponudbo. Sama kakovost je samoumevna, razlika pa se pojavi pri cenah in časih dobave naročila. Izdelati ponudbo zgolj na osnovi izkušenj zaposlenih je zelo tvegano. Iz tega razloga predlagamo postopek, s katerim lahko na osnovi zbranih podatkov o doseženih pretočnih časih operacijskih naročil, izvedenih v preteklem obdobju na delovnih mestih podjetja, napovemo pričakovane pretočne čase načrtovanih operacij in posredno tudi naročil. Rezultat predlaganega postopka je empirična porazdelitev možnih pretočnih časov za novo naročilo in na osnovi te porazdelitve napoved najverjetnejšega pretočnega časa novega naročila. S pomočjo predlaganega postopka lahko prodaja napove kupcu oziroma naročniku, v kolikšnem času bo mogoče dobaviti načrtovano naročilo. Postopek napovedovanja pretočnih časov naročil bo predstavljen na primeru napovedovanja pretočnega časa naročila »orodje za izdelavo ohišja filtra«, ki se izdeluje v orodjarni slovenskega podjetja ETI, d. d.. Ključne besede: napovedovanje, pretočni čas, operacijsko naročilo, empirična porazdelitev, percentil, ■ 1 Uvod Podjetja na globalnem trgu ponujajo podobne oziroma enake izdelke po primerljivi ceni in kakovosti. Glavna razlika se kaže v predvidenem času osvajanja naročila in držanju dogovorjenega roka oziroma termina dobave. Pred izdelavo ponudbe si mora prodajna služba podjetja priskrbeti informacije o operacijah, ki jih bo potrebno izvesti, o časih izvedbe operacij ter o želenem terminu dobave. Trenutno se informacije o časih izvedbe operacij pridobijo od izkušenih delavcev podjetja, želeni termin dobave pa določi kupec. Ocene, pridobljene na osnovi osebnih izkušenj, pa so lahko zelo zavajajoče. Dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Edvard Govekar, univ. dipl. inž., doc. dr. Primož Potočnik, univ. dipl. inž., prof. dr. Marko Starbek, univ. dipl. inž.; vsi Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Posledično so lahko ponudbe, ki temeljijo na napačno določenih terminih dobave, vzrok, da podjetje ne dobi naročila. Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ICT, ki predstavlja pomembno orodje za izboljšanje in vzdrževanje konkurenčne prednosti podjetja na trgu [1], je prinesel korenite spremembe, saj ICT poenostavlja veliko nalog v poslovnem okolju. Vsako podjetje, ki želi biti konkurenčno, potrebuje primeren sistem za načrtovanje in vodenje proizvodnje - ERP-sistem. Trg ponuja različne komercialne ERP-sisteme [2]. Naloga vsakega podjetja pa je, da izbere in uvede zanj najprimernejši sistem [3]. SD, SKi SD2 Pretočni čas IZDELOVALNEGA NAROČILA Pretočni čas OPERACIJSKEGA NAROČILA SD3 Pretočni čas IZDELOVALNEGA NAROČILA Pretočni čas IMONTAŽNEGA NAROČILA Pretočni čas IZDELOVALNEGA NAROČILA Pretočni čas MONTAŽNEGA NAROČILA Pretočni čas PROIZVODNEGA NAROČILA Slika 1. Pretočni časi naročil V članku bo predstavljeno, kako se lahko podatki, shranjeni v ERP-siste-mu, uporabijo za izračun pretočnih časov operacijskih naročil in posredno pretočnih časov naročil. Nadalje bo prikazan izračun percentilov pretočnih časov naročil in s tem določitev intervala zaupanja. Namen članka je predlagati postopek napovedovanja pretočnih časov naročil na temelju v preteklosti zbranih podatkov o doseženih pretočnih časih. V literaturi nismo zasledili pristopa napovedovanja pretočnih časov, kot bo opisan v tem članku, zato sklepamo, da gre za novost, ki uporablja doslej znano teorijo inštituta IFA v Hannovru in doda nov postopek napovedovanja pretočnih časov naročil. ■ 2 Postopek napovedovanja pretočnih časov naročil Ko se govori o naročilu, je potrebno razlikovati med operacijskim, izdelovalnim, montažnim in proizvodnim naročilom [4], kar prikazuje slika 1. Pri načrtovanju postopka napovedovanja pretočnih časov naročil bomo izhajali iz predpostavke, da podjetje razpolaga z ERP-sistemom, v katerem so v podatkovni bazi zbrani podatki o v preteklosti izvedenih operacijskih in montažnih naročilih na razpoložljivih delovnih mestih podjetja (oznaka naročila, vrsta in zaporedje operacij, efektivni čas izvedbe, termini začetka in končanja posameznega naročila). Izhodni podatki ERP-sistema naj bi bili v formatu Microsoft Excel (.xls). Dosedanje raziskave problematike določanja pretočnih časov so nas pripeljale do zaključka, da naj bi postopek napovedovanja pretočnih časov naročil obsegal naslednje korake: 1. korak: Določanje doseženih pretočnih časov že izvedenih operacijskih naročil na delovnih mestih podjetja H. P. Wiendahl [4] pravi, da je pretočni čas /-tega operacijskega naročila N. (1 < / < n), ki je bilo izvedeno na y-tem delovnem mestu dm. (1 < j < m), definiran kot časovni interval, računan od termina končanja /-tega operacijskega naročila na predhodnem, to je (j-1)-tem delovnem mestu, pa do termina končanja /-tega operacijskega naročila na opazovanem, to je j-tem delovnem mestu (slika 2). Pretočni čas operacijskega naročila je torej: TPR^j Čas[DdaliKd] ra, = tK^- tK Slika 2. Pretočni čas operacijskega naročila [4] j'-tem delovnem mestu v opazovanem časovnem intervalu P (slika 3). Doseženi pretočni časi operacijskega naročila n, izvedenega na j'-tem delovnem mestu v opazovanem časovnem intervalu P, je torej: i, J T^ - t^ - tK - J (1) j pretočni čas /-tega operacijskega naročila na j-tem delovnem mestu termin končanja /-tega operacijskega naročila na j-tem delovnem mestu termin končanja /-tega operacijskega naročila na predhodnem (j-1)-tem delovnem mestu številka operacijskega naročila številka delovnega mesta r0„,J = tK„,J - tK„,J-1) (2) Na osnovi izhodnih podatkov ERP-sistema lahko za poljubno j-to delovno mesto DM izračunamo dosežene pretočne čase že izvedenih operacijskih naročil, torej naročil, ki so bila v preteklosti izvedena na n _ število na i-tem delovnem mestu v preteklosti izvedenih operacijskih naročil Vektorji doseženih pretočnih časov operacijskih naročil, izvedenih v preteklosti na vseh delovnih mestih podjetja (tabela 1), bodo predstavljali osnovo za napovedovanje pričakovanih pretočnih časov načrtovanih novih naročil. 2. korak: Oblikovanje montažne strukture načrtovanega naročila in tehnoloških postopkov izvedbe sestavnih delov in sklopov načrtovanega naročila Slika 3. Pretok operacijskih naročil preko delovnega mesta DM. Tabela 1. Vektorji pretočnih časov operacijskih naročil ci (io 03 ■CT >0 Delovno mesto DM, TO, to-, to. DM, T0,2 to22 to, n,2 DM i TO-j n,] DM„ to. Montažna stopnja Izdelek I SK 1 11(2) SD 3 (3)r SD 1 (2) SD 2 Slika 4. Princip gradnje montažne strukture naročila I Legenda: I ^ izdelek SK _ oznaka sklopa SD ^ oznaka sestavnega dela (x) ^ število vgraditev sestavnega dela oziroma sklopa v sklop višje stopnje Na sliki 6 je podan shemats-ki prikaz naključnega pobiranja in seštevanja vrednosti v preteklosti doseženih pretočnih časov iz vektorjev delovnih mest, definiranih s tehnološkim oziroma montažnimi postopki izdelave sestavnih delov oziroma montaže sklopov. Odločiti se je potrebno za določeno število i-teracij naključ- nega pobiranja pretočnih časov izdelovalnih in montažnih naročil načrtovanega naročila. Na število iteracij vpliva vrsta naročila, ki z rastjo kompleksnosti povečuje zahteve po številu iteracij. 4. korak: Tvorjenje vektorjev pričakovanih pretočnih časov izdelovalnih in montažnih naročil načrtovanega naročila Rezultati 3. koraka omogočajo tvorjenje vektorjev pričakovanih pretočnih časov izdelovalnih in montažnih naročil načrtovanega naročila, kar prikazuje slika 7. Število elementov posameznega vektorja je odvisno od števila izvedenih iteracij k. Število potrebnih iteracij se določi na osnovi testiranj, saj je potrebno zagotoviti stabilen proces, Za načrtovano naročilo se razberejo oziroma izdelajo montažna struktura in tehnološki postopki izvedbe sestavnih delov in sklopov naročila. Slika 4 prikazuje princip gradnje montažne strukture naročila I. Slika 5 prikazuje tehnološke oziroma montažne postopke izdelave sestavnih delov in sklopov načrtovanega naročila I. 3. korak: Naključno pobiranje in seštevanje vrednosti elementov vektorjev doseženih pretočnih časov operacijskih naročil posameznega izdelovalnega oziroma montažnega naročila Slika 6 prikazuje princip naključnega pobiranja in seštevanja vrednosti elementov vektorjev v preteklosti doseženih pretočnih časov operacijskih naročil načrtovanih izdelovalnih in montažnih naročil. Slika 5. Tehnološki oziroma montažni postopki sestavnih delov in sklopov naročila I SD; SK -. SDi SKi SPz Leganda: T0SD,1 - . pretočni čas sestavnega dela SDI, dobljen po prvi iteraciji T0SK,,, - pretočni čas sklopa SKI, dobljen po prvi iteraciji TOi,i - pretočni čas proizvoda I, dobljen po prvi itera- ciji SDs TOi,i T02,I TOI3 TOzia \ TOi,4 T02,4 TOn,i TOn^ \ TOn,4 = TOsd1,1 DMi 1 DM3 DM4 - rroi,. T02, Ta,- T01,; TOn,: TO,,2 TO2, TOn,2 TO1,, T02,4 TOn,4 TOI,5 T02,5 Ta,5 m = TaK DMi 1 DMi I DM2 I DM4 TOI,2 TOM T02,2 \ T02,4 Td.2 \ T6„,4 = TOsd3,1 DM, I PIVU TOI,5 TO; '2,5 TOn,5 TOI,6 T02,6 = TO, TOn,6 DMs I DMe I Pretočni čas Slika 6. Naključno pobiranje in seštevanje vrednosti elementov vektorjev v preteklosti doseženih pretočnih časov operacijskih naročil 0. 1. 2. SD; SK SDi SKi SD2 SD3 VsD1 = TOsdi,i TOsd1,2 TOsDi.k DIVU I DM3 I DM4 VsD2= TOsd2,1 TOsd2,2 TOsD2,k OMI I DM3 I DMŽ I DMT" VsKI- TOski,i TOsk1,2 TOsKi.k VsD3= TOsd3,1 TOsd3,2 TOsD3,k DM2 DM4 1 VF TO„ TO,,2 TO,,, DM5 I DM6 1 Pretočni čas Slika 7. Tvorjenje vektorjev pričakovanih pretočnih časov izdelovalnih in montažnih naročil načrtovanega naročila Pri čemer je: TOsd1 k ^ pretočni čas sestavnega dela SD1, dobljen s k-to iteracijo ^ vektor pretočnih časov sestavnega dela SD1 k ^ število izvedenih iteracij ki ga pri majhnem številu iteracij ni možno dobiti. Kriterij za zadostno število iteracij je ugotovitev, da večkratni zagon postopka da primerljive rezultate, s čimer je dosežena stabilnost oziroma konvergenca postopka. 5. korak: Določitev vektorja pričakovanih pretočnih časov načrtovanega naročila Da bi določili vektor pričakovanih pretočnih časov načrtovanega naročila V|, je potrebno gantogram naročila (slika 7) pretvoriti v aktiv-nostni mrežni diagram naročila ter vanj vnesti vektorje pričakovanih pretočnih časov izdelovalnih in montažnih naročil načrtovanega naročila (slika 8). SD, i' i Vso, TZsd, TKso, SDo L.J SDj Vso. TZSD, TKsnt VsDj TZSD; TKSD, SK, Vs<, TZ^ TKsk, j SD3 Vse, ■n