Ljudje in dogodki Ptuj • Slovensko in hrvaško druženje Vsi skupaj smo ZA O Stran 17 Črna kronika Slovenija • Policisti lani zasegli za 123.942 evrov ponaredkov O Stran 24 Ptuj, torek, 14. junija 2016 letnik LXIX Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR - V 016 j-o tajerski Štajerski www.tednik.si | ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik | Podravje Kmetijstvo • Dan odprtih vrat KGZ Ptuj O Stran 7 Šport Nogomet • Največ odigrali Pihler, Topolovec in Roškar O Stran 11 Ptuj, Podravje • Gospodarska slika Spodnjega Podravja Na Ptuju in v okolici najnižje povprečne plače Na območju 16 občin upravne enote Ptuj (nekdanje ptujske občine) je zadnji dan v letu 2015 poslovalo 1.338 gospodarskih družb oz. podjetij, 2.348 Tenis • samostojnih podjetnikov in 12 zadrug. Primerjava Hazdovac namesto rezultatov družb, višine mesečne bruto povprečne plače Krajnca, cilji še in višine dodane vrednosti na zaMslenegakažgf naprej visoki da je Ptuj z okolico globoko na zadnjemlmeŠtui O Stran 13 med vsemi mestnimi občinami v državil Več na straneh 2 in S. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si m ■ v RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.rad¡o-ptu¡.si Svet podravske regije Na pavšalno zniževanje vrednosti projektov ne pristajajo O Stran 4 Podravje * Vodovodne težave pri Svetem Andražu O Strani 4 in S Podravje, Slovenija * Kje izven kampa lahko prenočite z avtodomom O Strani B in 7 V središču * Učitelj Ramadani I obtožuje ravnateljico OŠ Ljudski vrt O StranL4jim5i 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 14. junija 2016 Spodnje Podravje • Gospodarske družbe beležijo rast, prihodki samostojnih podjetnikov v upadu Na Ptuju in v okolici najnižje povprečne Slovensko gospodarstvo se po letih krize počasi postavlja na noge. Zelo pomemben dejavnik, zaradi katerega poslovanje iz spodarske družbe v spodnjepodravski regiji (območje upravne enote - UE Ptuj) lani več prihodkov ustvarile na tujem in manj na pa so s 698 zrasli na 807 milijonov evrov. Čeprav gospodarstvo v mikro regiji okreva, pa podatki kažejo, da so podjetja na repu Na območju 16 občin upravne enote Ptuj (nekdanje ptujske občine) je zadnji dan v letu 2015 poslovalo 1.338 gospodarskih družb oz. podjetij, 2.348 samostojnih podjetnikov in 12 zadrug. Glede na velikost prevladujejo mikro družbe. Teh je 92,6 odstotka. Majhnih podjetij je 5,3, srednjih 1,4 in velikih 0,7 odstotka. Gospodarske družbe na Ptujskem so v letu 2015 dosegle pozitiven poslovni rezultat. V primerjavi z minulimi leti so povečale prihodke, neto dodano vrednost, število zaposlenih in neto čisti dobiček. Podjetja so lani zaposlovala 12.739 sodelavcev, ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodka, od tega več kot polovico na tujem trgu. Povprečne mesečna bruto plača na zaposlenega v družbah na območju UE Ptuj je lani znašala 1.199 evrov, kar je 135 Uvodnik Primerjava poslovanja gospodarskih družb v letih 2011-2015, UE Ptuj Postavke poslovnega izida 2015 2014 2013 2012 2011 Število družb 1.224 1.201 1.151 1.110 1.019 Prihodki (mlrd €) 1,5 1,5 1,4 1,3 1,3 Prihodki domači trg (mio €) 698 756 695 657 641 Prihodki izvoz (mio €) 807 714 674 636 649 Čisti dobiček (mio €) 42 44 36 32 31 Čista izguba (mio €) 17 20 40 39 25 Neto čisti dobiček / izguba (mio €) 25 24 -4 -7 6 Število zaposlenih 12.739 12.094 11.620 11.399 10.692 Neto dodana vrednost na zaposlenega (€) 27.628 27.806 27.518 25.041 25.533 Vir: Ajpes Prikazano je število družb, ki so oddale letna poročila. Od dejanskega števila registriranih družb se številke nekoliko razlikujejo. evrov manj od povprečja v regiji (1.334 evrov) in 305 evrov manj od slovenskega povprečja (1.504 evre). Za primerjavo: najvišja mesečna povprečna plača na zaposlenega je v JV Sloveniji in znaša 1.688 evrov. V primerjavi z drugimi območji po Sloveniji je na Ptujskem tudi Žalostna slika o zadnjem mestu Ptujčanov Če kaj, se vam danes v Štajerskem tedniku splača prebrati članek o gospodarskem stanju, plačah in dodani vrednosti na zaposlenega na območju Upravne enote Ptuj. Žalostno je, kje smo pristali. Globoko na zadnjem mestu, tudi za Prekmurjem, kije še nedavno veljalo za bolj nerazvito območje. Čeprav sta statistika in povprečje velikokrat dvorezen meč, so številke neizpodbitne in katastrofalne. Kljub kar nekaj dobrim podjetjem so povprečne plače zaposlenih na Ptuju najnižje med vsemi mestnimi občinami. Da se s povprečnimi plačami ne moremo primerjati z Ljubljano, pa tudi ne s Koprom, Kranjem in Novim mestom, kjer kraljuje Krka, je itak jasno že dolgo. Da pa smo padli nižje od obubožanega Maribora in še huje, celo pod nivo povprečnih plač v Murski Soboti, pa je precej grenak občutek, se vam ne zdi?! In ne samo, da imamo najnižje povprečne plače med vsemi naštetimi, tudi dodana vrednost na zaposlenega je daleč najnižja pri nas. Neto dodana vrednost na zaposlenega v podjetjih na območju UE Ptuj je v letu 2015 namreč znašala 27.628 evrov, enako tudi prejšnja leta, kar je dobrih 5.000 evrov manj od povprečja v regiji, ki znaša 32.469 evrov. In skoraj 13.500 evrov manj od povprečja na ravni Slovenije, ki znaša 41.124 evrov. Da o neto povprečni vrednosti na zaposlenega v Novem mestu, ki znaša prek 63.000 evrov, niti ne govorimo... To jasno kaže, da pri nas krepko prevladuje le tisti segment primarnega gospodarstva, ki ne zna (ali ne zmore?) ustvarjati visokih dodanih vrednosti. Pa je to krivda delavcev? Nikakor. Pač pa menedžerskega, vodilnega kadra in seveda tudi podpornega okolja - lokalne politike. Ta res ni povsem samosvoja v odločitvah, saj je podrejena državni zakonodaji. A vendarle - državna zakonodaja je za vse občine enaka. Rezultati gospodarstva pa zelo, zelo različni. In potem naj s ponosom rečem, da sem občanka Zakladnice tisočletij, najstarejšega mesta v Sloveniji?! Ne, dragi moji - sram me je, da prihajam iz mesta, ki ima najnižje povprečne plače med vsemi . Simona Meznarič zelo nizka dodana vrednost na zaposlenega - 27.628 evrov. Če primerjamo: v Podravju znaša dodana vrednost na zaposlenega 32.469 evrov, na republiški ravni 41.124 evrov. »Podatki o poslovanju družb v letu 2015 na območju UE Ptuj kažejo, da se pozitivni trendi v smeri oživitve prodaje, izvoza in razdolževanja nadaljujejo, saj so rezultati poslovanja že drugo leto zapored pozitivni in se izboljšujejo. Število gospodarskih družb v zadnjih petih letih ves čas narašča. Od leta 2011 do konca 2015 jih je bilo za petino več. Ustvarjeni prihodki v letu 2015 so dosegli najvišje vrednosti v zadnjih petih letih. Družbe z območja UE Ptuj so lani izkazale neto čisti dobiček v višini 25 milijonov evrov, kar je najboljši rezultat IU ■ ■ II I I V| ■ ■ v ■ ■ V I v I Ptuj med mestnimi občinami po visim povprečne plače in dodane vrednosti na zaposlenega na zadnjem mestu Za pripravo članka smo pridobili podatke o številu gospodarskih družb in zaposlenih v podjetjih na območju vseh 11 slovenskih mestnih občin ter podatke o povprečni mesečni plači in dodani vrednosti na zaposlenega. Med mestnimi občinami je največ gospodarskih družb registriranih na območju Ljubljane (20.604), tam je tudi največ zaposlenih (130.591). Sledi štajerska prestolnica Maribor s 4.262 podjetji in skoraj 33.000 zaposlenimi. Mesta, ki zaposlujejo nad 10.000 ljudi, so Celje (16.670), Novo mesto (13.804), Kranj (12.769), Koper (11.988) in Velenje (11.338). Najvišja dodana vrednost na zaposlenega je v Novem mestu, sledijo Celje, Ljubljana in Koper. Ptuj je na zadnjem mestu, dodana vrednost na zaposlenega je v primerjavi z Novim mestom, kjer je najvišja, več kot prepolovljena. Žal najdemo Ptuj tudi na zadnjem mestu na lestvici povprečne mesečne bruto plače. S 1.228 evri je med 11 slovenskimi mestnimi občinami čisto na repu. Prvo je Novo mesto (1.936 evrov), druga Ljubljana (1.654 evrov) in tretja Nova Gorica (1.604 evrov). Murska Sobota je s 1.299 evri na predzadnjem in Ptuj s 1.228 evri na zadnjem mestu. Republiško povprečje je 1.504 evre. Podatki so povzeti iz poslovnih poročil za leto 2015, podrobneje jih predstavljamo v tabeli. Mestna občina Dodana vrednost na zaposlenega (€) Povprečna mesečna plača (€) Število podjetij Število zaposlenih Novo mesto 63.441 1.936 914 13.804 Celje 52.012 1.366 2.057 16.670 Ljubljana 46.476 1.654 20.604 130.591 Koper 45.426 1.580 2.335 11.988 Nova Gorica 42.138 1.604 1.174 6.970 Kranj 40.177 1.578 1.860 12.769 Maribor 33.644 1.381 4.262 32.966 Velenje 32.840 1.478 675 11.338 M. Sobota 32.092 1.299 575 5.060 Sl. Gradec 31.903 1.347 392 3.468 Ptuj 27.591 1.228 728 6.962 j£ • f j: Pci v zadnjih petih letih. Povečujeta se tudi število zaposlenih in neto dodana vrednost. Med vsemi občinami po številu podjetij, zaposlenih ter ustvarjenih prihodkih izstopata občini Ptuj in Kidričevo. V podjetjih v občinah Ptuj in Kidričevo je tudi največje število delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Na Ptuju jih je 766, v Kidričevem 400. Za primerjavo: v letu 2014 je v podjetjih na Ptuju minimalno plačo prejemalo tisoč od skupno okrog 7.000 zaposlenih,« so v informaciji za javnost zapisali na Ajpesu. Vir: Ajpes Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 eUr. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 7. junija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 3 plače v slovenskem gospodarstvu rdečih prehaja v zelene številke, je prav gotovo izvoz. Po podatkih, ki smo jih zbrali v uredništvu Štajerskega tednika, so tudi go-domačem trgu. V primerjavi z letom 2014 so jim prihodki na domačem trgu s 756 padli na 714 milijonov evrov, prihodki iz izvoza slovenskega povprečja mesečne bruto plače in po dodani vrednosti na zaposlenega. Število podjetij in samostojnih podjetnikov v občinah UE Ptuj 2015 Občina Podjetja S. p. Skupaj Ptuj 800 1.044 1.844 Kidričevo 106 218 324 Hajdina 88 146 234 Markovci 60 149 209 Videm 41 142 183 Gorišnica 57 109 166 Majšperk 35 109 144 Dornava 34 78 112 Destrnik 28 72 100 Cirkulane 23 49 72 Podlehnik 17 51 68 Juršinci 15 51 66 Trnovska vas 9 38 47 Zavrč 13 30 43 Sv. Andraž 7 33 40 Zetale 5 29 34 Skupaj 1.338 2.348 3.686 pek uveden v 28 gospodarskih družbah, leto prej v 35. V obdobju treh let (2012-2015) je bilo uvedenih 84 stečajnih postopkov, največ na dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil - 23 primerov. Sledi gradbena panoga z 22 stečaji. Po pravnomočno končanih stečajnih postopkih so lani iz poslovnega registra izbrisali 40 gospodarskih družb iz ptujskega območja. Decembra 2015 je imelo na območju UE Ptuj blokirane transakcijske račune 107 pravnih oseb. Samostojnih podjetnikov manj, nižji prihodki Medtem ko število gospodarskih družb in njihovi prihodki na območju UE Ptuj v zadnjih letih rastejo, pa je pri samostojnih podjetnikih slika nekoliko Vir: Ajpes drugačna. V petih letih (od 2011 do konca 2015) se je število samostojnih podjetnikov zmanjšalo za 400: z 2.320 na 1.904. Število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih je z 2.364 padlo na 1.914. Nižji so tudi prihodki, iz leta v leto so linearno v upadu. Leta 2011 so znašali 196, lani 178 milijonov evrov. Znižala se je neto dodana vrednost. Podjetnikov dohodek (oz. dobiček vseh samostojnih podjetnikov) je v minulem petletnem obdobju zrastel (z 11 na 13 milijonov evrov), izguba se je z 2,5 znižala na 1,5 milijona evrov. Vsi samostojni podjetniki na območju UE Ptuj so lani skupno ustvarili 178 milijonov evrov prihodkov in 11 milijonov neto podjetnikovega dohodka oz. dobička. Največ samostojnih podjetnikov ima sedež na območju Ptuja in Kidričevega, sledijo podjetni- Sp. Podravje, 2014 Top 10 po prihodkih od prodaje Impol 525 mio € Talum 301 mio € Perutnina 144 mio € Boxmark 129 mio € Impol palice 79 mio € Impol folije 61 mio € Silkem 57 mio € TBP Lenart 52 mio € Carrera Optyl 48 mio € CPP 35 mio € Top 10 po čistem dobičku Impol 5,7 mio € Perutnina 4,7 mio € Silkem 3,6 mio € Silkem plus 2,6 mio € TBP Lenart 2,4 mio € Boxmark 2,4 mio € Impol 2000 2,1 mio € Carrera Optyl 2,0 mio € Re-mot 1,7 mio € CPP 1,6 mio € Top 10 izvoznikov Impol 400 mio € Talum 217 mio € Boxmark 130 mio € Perutnina 60 mio € Silkem 54 mio € TBP Lenart 51 mio € Carrera Optyl 47 mio € Aha Emmi 16 mio € Rondal 16 mio € RM Vuk 12 mio € Vir: Ajpes, poslovna poročila 2014 ki s sedežem v občinah Markov-ci in Hajdina. Najpomembnejši občini po številu zaposlenih in ustvarjenih prihodkih pri podjetnikih v letu 2015 sta Ptuj in Kidričevo, kjer podjetniki skupaj zaposlujejo 905 delavcev in ustvarijo skoraj polovico vseh prihodkov podjetnikov v občinah UE Ptuj. Mojca Zemljarič 853 podjetij z dobičkom in 318 z izgubo »S čistim dobičkom je poslovno leto 2015 zaključilo 853 podjetij. V 15 podjetjih je dobiček presegel pol milijona evrov, v petih najuspešnejših družbah pa milijon evrov. Največ dobička so ustvarile družbe na področju predelovalnih dejavnosti (14 milijonov evrov), sledi gradbena panoga (7,5 milijona evrov). Čisto izgubo je v letu 2015 izkazalo 318 podjetij. Kot celota so družbe na območju UE Ptuj dosegle pozitiven neto izid poslovanja v višini 25 milijonov evrov, kar je 3,4 odstotka več kot leto prej. K skupnemu rezultatu so bistveno pripomogle mikro in srednje družbe, ki so skupaj ustvarile več kot tri četrtine vsega neto čistega dobička. Po višini izkazanega neto čistega dobička so v ospredju družbe iz območja občin Ptuj (14 mio evrov), Markovci (3,3 mio evrov), Gorišnica (2 mio evrov) in Kidričevo (2 mio evrov). Visoke zneske neto čistega dobička so izkazale družbe s področja predelovalnih dejavnosti in gradbeništva, z neto čisto izgubo so poslovala podjetja na področju gostinstva, kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva,« navaja Ajpes. V treh letih v stečaj 84 podjetij Po podatkih poslovnega registra je bil v letu 2015 na območju UE Ptuj stečajni posto- 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 14. junija 2016 Ptuj • Učitelj Ramadani obtožuje ravnateljico OS Ljudski vrt Nepravilnosti ravnateljice ali poskus Potem ko smo v našem časopisu objavili odzive na anonimko, ki smo jo dobili v zvezi s potekom imenovanja ravnatelja na OŠ učitelj Edvin Ramadani in zatrdil, da ni pisec le-te, kot se je neuradno govorilo. Se pa v veliki meri z napisanim strinja in trdi, da Iz obširnega dopisa, ki ga je Ramadani sestavil, je jasno tudi, da gre za večletni konflikt med ravnateljico in učiteljem ter najbrž tudi hud konkurenčni boj za ravnatelj-ski stolček. Ramadani - sicer tudi kandidat za ravnatelja - je pripravljen tudi odstopiti, a le pod pogojem, da odstopi tudi sedanja ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Ramadani vztraja, da se mobing na šoli dogaja. »Sem učitelj na omenjeni šoli in čutim velike pritiske. Verjetno bom eden redkih, ki bo spregovoril," je zapisal učitelj matematike in šaha, ki je na OŠ Ljudski vrt na Ptuju zaposlen 16 let. Na kar štirih straneh je opisal konfliktne situacije, v katerih naj bi se znašel z ravnateljico Vaupo-tič Zemljičevo; med drugim meni, da je žrtev mobinga zato, ker mu je bil izrečen pisni opomin zaradi koriščenja bolniškega dopusta (ob tem priznava, da je res bil več časa na bolniških dopustih, a zaradi svojih petih otrok, prav tako je koristil porodniški dopust), ravnateljica naj bi mu prav tako želela vzeti razredništvo: „Srečo sem imel, da sem zelo priljubljen med učenci in so se učenci in njihovi starši postavili na mojo stran," pojasnjuje Ramadani. Ravnateljici očita tudi vmešavanje v ocenjevanje in v delo sveta zavoda, kjer naj bi bila zmeraj prisotna ... „Čas je, da se ravnateljica zamenja oz. odstopi in dovoli boljšim oz. mlajšim, da odpeljejo šolo k novim projektom in inovacijam, ki jih sedaj ni. Ne mislim, da sem jaz tista prava oseba, mislim pa, da se po 18 letih ravnateljevanja vsakdo iztroši, postane cokla razvoja in čas je za inovativni um tudi na vodstvenem položaju,« še pravi Ramadani in zaključuje, da ni edini učitelj, ki je pod pritiskom ravnateljice, in da se zaveda, da lahko ostane brez službe, a da ga krivice preveč bolijo ter se je zato odločil svojo plat predstaviti javnosti. Vaupotičeva: »Stvari bi morali reševati z razgovorom, ne preko medijev« O vsem tem smo seveda želeli govoriti tudi z Vaupotič Zemljiče-vo. Dejala je, da jo je celotna zadeva vznemirila in da je razočarana nad načinom, kako se stvari odvijajo. „Poudarjam, da se kakršnikoli pomisleki zaposlenega glede njegovega odnosa z delodajalcem ali morebitna strokovna nesoglasja med delodajalcem in zaposlenim razrešujejo primarno z medsebojnim razgovorom. V primeru, da navedenega ni mogoče razrešiti na nivoju osebnega razgovora, obstajajo postopki in organi, ki so za navedeno dejansko pristojni. Vsekakor pa za to niso pristojni mediji. Zaradi navedenega ter glede na očiten poskus blatenja mojega imena in diskreditacije v času postopka izbire ravnatelja z namenom preprečitve morebitne ponovne izbire za mesto ravnateljice se do navedenih obtožb g. Ramadanija, ki se nanašajo na njegovo delo in najino Foto: ČG t Sraf«a;es/mboifčna. Podravje • Po petkovem srečanju z vlado nobenih zagotovil za evropska sredstva Na pavšalno znizevanje vrednosti projektov ne pristajajo Predstavniki sveta podravske regije so se v petek s predstavniki vlade srečali na prvem teritorialnem dialogu. Gre za pogajanja oz. dogovore o projektih, ki bodo podprti z evropskimi sredstvi. Kot smo poročali v Tedni-kovem objektivu, je osrednje-slovenska regija že prejela 300 milijonov evrov za obdobje do leta 2018, medtem ko je Podravje šele v fazi pogajanj. Tudi petkov teritorialni dialog ni prinesel konkretnih dogovorov. »Regija je v začetku imela po pet minut časa za predstavitev vsakega ključnega regijskega projekta. Sprejeta ni bila nobena dokončna rešitev, saj so potrebe regije nesorazmerne s sredstvi, ki jih ima država na posameznih postavkah na voljo do leta 2018. Za posamezne projekte so bile sicer predlagane rešitve, s katerimi se bodo v prihodnjem tednu naprej seznanili organi regije (svet regije in regionalni razvojni svet), ki imajo edini mandat, da se do predlaganih rešitev opredelijo. Takoj po sprejemu njihove odločitve bo podana izjava za jav- nost,« je po petkovem srečanju s predstavniki vlade povedala Mojca Šibila Drobnič iz Znan-stveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj. Vlada se v pol leta na odprto pismo ni odzvala Predstavniki podravske regije so lani decembra na vlado poslali odprto pismo, v katerem so opozorili na nesprejemljivo delovanje vlade in ministrstev na področju spodbujanja regionalnega razvoja. »Na odprto pismo niso prejeli nobenega odziva, kar kaže na nedemokratično delovanje vlade, njeno popolno ignoranco do lokalne in regionalne ravni ter nespoštovanje partnerskega dialoga. Teritorialni dialog je pol leta potekal brez vključevanja regij in njenih Foto: Črtomir Goznik organov. V tem času je vlada sprejela in dopolnila Izvedbeni načrt operativnega programa 2016-2018. S tem dokumentom je razdelila pravico do porabe večine sredstev, vendar pri tem ni upoštevala prioritetnih projektov, ki so jih regije vključile v predlog Dogovora o razvoju regij 15. decembra 2015. V po-dravski regiji smo opredelili ključne prioritetne projekte in jih uvrstili v predlog Dogovora o razvoju regije. Svet podravske regije zahteva od vlade, da upošteva predlagane prioritete, jih v najkrajšem možnem času umesti v Izvedbeni načrt in s tem zagotovi potrebna sredstva za izvedbo. Na pavšalno zniževanje vrednosti projektov v zadnjem trenutku ne pristajamo, saj bi lahko z dejansko izvedbo teritorialnega dialoga pravočasno uskladili vsebinske in finančne prioritete regije. Podravska regija je pravočasno pripravila in uskladila projektne predloge v skladu z navodili MGRT-ja. Pripravljene imamo številne projekte, ki so bili potrjeni v okviru Regionalnega razvojnega programa ter usklajeni z Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike,« je pojasnil predsednik sveta podravske regije Ivan Žagar, sicer tudi župan občine Slovenska Bistrica. Mojca Zemljane Sveti Andraž • Voda do hiš kljub novemu Za izvedbo prevezav potrebujejo 220.000 Čeprav so pribliZno 15 let nazaj v občini Sv. AndraZ zgradili nov vodovodni dno priteče po starih vaških vodovodnih ceveh. V sklopu takratne sanacije starega vaškega voda so dotrajane, oskrba z vodo šepa, občina pa denarja evrov; bistveno več, kot če bi to storili pred leti, ko so gradili nov cevovod. Kot so sporočili s Komunalnega podjetja Ptuj, ki upravlja z vodovodnim sistemom tudi v občini Sv. Andraž, se je v Vi-tomarcih in Drbetincih vzporedno s takrat obstoječim vaškim vodovodom že leta 2000 zgradil nov vodovodni cevovod. Vendar pa se v sklopu projekta zaradi neusklajenosti med takratnim občinskim vodstvom in občani prevezava priključkov na novi vodovod ni izvedla. Kot so pojasnili na andraški občini, naj bi bilo jabolko spora financiranje prevezav priključkov. Takratno vodstvo je namreč to želelo obesiti občanom, ti pa se s tem niso strinjali, saj naj bi že ob priključitvi na stari vod takratni krajevni skupnosti plačali prispevek. »Večina uporabnikov se ni priključila na novi vodovod, ker bi morali plačati takrat prispevek za priključitev (komunalni prispevek). Po znanih informacijah je to v času županovanja g. Francija Krepša zahtevala Občina. Občani pa so že takrat trdili, da so oni že priključeni na javno omrežje in ne mislijo plačevati še enkrat prispevka. Iz mnenja Ministrstva, ki smo ga pridobili pa to tudi jasni izhaja. Seveda pa je stro- šek obstoječih uporabnikov nabava in vgradnja vodomernega jaška, stroški prenosa merilne ure iz objekta in stroški od vodomernega jaška do objekta,« je pojasnil direktor občinske uprave občine Miran Čeh. Novi cevovod zasipan, s starim velike teZave Novi cevovod so tako brez izvedbe prevezav priključkov s starega na novi vod zasipali. Ta pa zdaj, namesto da bi oskrboval vsa gospodinjstva v Drbetincih in Vitomarcih, služi le za transport vode in oskrbo pičlih desetih gospodinjstev, ki so se po letu 2000 priključila na nov vodovod. Medtem pa se večina prebivalcev, ki sicer pošteno plačujejo vodo po uporabi, sooča s težavami, saj oskrba s pitno vodo šepa. A to še ni vse. Zaradi dotrajanosti starega vodovoda jim grozijo Fotografija je simbolična. torek • 14. junija 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 diskreditacije? Ljudski vrt in domnevnim mobingom na šoli, se je na nas obrnil je ravnateljica nanj izvajala mobing. sodelovanje v okviru njegove zaposlitve, ne bom opredeljevala. Gospodu Ramadaniju pa sem seveda na razpolago za pogovor na delovnem mestu," je bila jasna ravnateljica. Pojasnila je le, da je na sejah sveta zavoda prisotna le, ko jo ta povabi. „Pri odpiranju vlog in razpravi o postopkih sem se s seje umaknila, vmes sem prišla toliko, da sem članom pojasnila postopke in roke," odgovarja ravnateljica na očitek svojega protikandidata. „Razočarana sem, da v današnjem času funkcioniramo na način, da lahko kdorkoli na podlagi lastnih, žaljivih, nedokazanih navedb, z namenom osebnega škodovanja in diskreditacije, medijem posreduje izmišljene obtožbe ter ne glede na navedeno ter glede na njihov jasen namen vplivanja na določene postopke doseže njihovo objavo. Sama vsebina in resničnost obtožb za napadalca niti ni relevantna, pomembno je, da se ime napadenega pojavlja v medijih, pod škandaloznimi naslovi ter se na takšen način napadenemu povzroča škoda," je svoje razmišljanje povzela dolgoletna ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ki je prepričana, da je namen celotne zgodbe okrog imenovanja njena diskreditacija in poskus, da z umazano igro nekdo drug pride na ravnateljsko mesto. Dženana Kmetec vodovodu še vedno po starih ceveh priključkov evrov cevovod, pa do večine gospodinjstev v Vitomarcih in Drbetincih voda še ve-vodovoda namreč niso izvedli prevezav priključkov na novi vodovod. Cevi za prevezavo priključkov nima. Za to bi namreč potrebovali okrog 220.000 tudi večje okvare. »Po sedanjih informacijah imajo nekateri uporabniki prenizek pritisk, ki pa ga ne moremo dvigniti zaradi dotrajanosti cevovoda. V prihodnje pa lahko prihaja do večjih okvar. Prav tako pa mora občina sedaj vzdrževati dva cevovoda, kar podraži vzdrževanje,« problematiko opisuje Čeh in doda: »Občina se zaveda problematike in išče možne načine rešitve situacije. Škoda je, da se priključitev obstoječih uporab- ■^l »Skoda je, da se priključi- ^^^ tev obstoječih uporabnikov ^^^B ni izvedla že ob gradnji novega omrežja, ker bi bila izvedba bistveno cenejša, saj ne bi bilo potrebnih ponovnih izkopov in vzpostavitev cestišča v prvotno stanje,« opozarja direktor občinske uprave občine Sveti Andraž Miran Čeh. Za prevezavo priključkov 147 gospodinjstev na novi vodovod zdaj namreč občina potrebuje okvirno 220.000 evrov. »Strošek uporabnikov, ki se bodo priključili na nov cevovod bo dobava in vgradnja vodomernega jaška, izgradnja cevovoda od vodomernega jaška do objekta, prenos vodomernih števcev iz objekta v vodomerni jašek. Uporabniki, ki pa imajo vodomerni jašek z vodomernim števcem zunaj že izveden, pa s prevezavo na novi cevovod ne bodo imeli nobenih stroškov,« še pojasnjuje Čeh. iggi nikov ni izvedla že ob gradnji novega omrežja, ker bi bila izvedba bistveno cenejša, saj ne bi bilo potrebnih ponovnih izkopov in vzpostavitev cestišča v prvotno stanje.« Občina čaka na evropski denar Tako bi za prevezavo pri- ključkov 147 gospodinjstev na novi vodovod potrebovali kar 220.000 evrov. To pa pomeni skoraj četrtino celotnega proračuna andraške občine (bruto). »Občina planira za navedeno investicijo pridobiti evropska sredstva, vendar do tega trenutka ni primernega razpisa, da se lahko prijavi. Po okvirnih ocenah iz leta 2015 Ptuj • Nevarna streha na Glasbeni šoli Karola Pahorja Pozor na cesti pri glasbeni šoli Med številnimi strehami v mestnem jedru, ki so v zelo slabem stanju, je gotovo tudi tista na Glasbeni šoli Karola Pahorja. S strehe kosi kar letijo, naša bralka nas je opozorila, da ji je del strešne kritine padel dobesedno pred avtomobil. Da to ni edini tak primer, pa so potrdili tudi na šoli. mri i. s Streha je v katastrofalnem stanju. Obstaja možnost, da se bo Glasbena šola Karola Pahorja selila v sedanje prostore OŠ dr. Ljudevita Pivka. Za njihovo ureditev bi potrebovali 2 milijona evrov. Da je streha Glasbene šole Karola Pahorja v zelo slabem stanju in potrebna celovite prenove, se strinja tudi ravnatelj Štefan Petek. Pojasnil je, da s strehe padajo kosi, da v notranjosti ob vsakem močnejšem nalivu zateka, da je žleb preluknjan in zato voda teče direktno na cesto. Največ težav seveda imajo jeseni in pozimi, zato spomladi zmeraj na strehi opravijo nujna sanacijska dela. „Gre pa za manjša popravila, pokrpajo streho toliko, da lahko šola sploh deluje. Dejstvo je, da je v groznem stanju," je pritrdil Petek. Problem pa je vprašljiva tudi z vidika nosilnosti, saj naj bi se ostrešje zaradi dotrajanosti posedalo. S stanjem so seznanjeni tudi na ptujski občini: „Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev investicija ni bila uvrščena v proračun 2016. Da bi preprečili nadaljnje propadanje in zagotovili varnosti, se streha redno pregleduje ter ustrezno sanira, kar je potrebno. Uvrstitev inve- sticije bomo predlagali v prihodnji proračun." Prenova omenjene strehe bo nujna, ne glede na to, ali bo Glasbena šola Karola Pahorja v teh prostorih ostala ali ne. Na občini namreč razmišljajo tudi o selitvi mladih glasbenikov v stavbo, v kateri še trenutno deluje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Ta se namreč septembra seli v nove prostore, glasbena šola pa bi dobila njihove, ki pa so prav tako v slabem stanju. A kot pojasnjuje Petek, še ni nič dogovorjeno. Usklajujejo se in poskušajo najti ustrezno in primerno rešitev. Zanje pa bo opcija o selitvi sprejemljiva le, če bodo prostore, kjer je trenutno OŠ dr. Ljudevita Pivka, v celoti obnovili. Po mnenju Petka bi za to potrebovali leto dni ali celo več. Se bo šola v nove prostore vselila septembra? „Zdajšnjo OŠ Ljudevita Pivka je Mestna občina Ptuj dala na skupni seznam prostih prostorov. Kot za druge prostore bomo tudi za te iskali dejavnost, ki bi jo lahko tukaj izvajali. Z ravnateljem Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj smo že preverjali možnost preselitve na to lokacijo. Izdelana je bila tudi okvirna ocena potrebne prenove, ki znaša predvidoma okrog dva milijona evrov. Končne odločitve o tem za zdaj še ni, in ker gre za veliko investicijo, bo o takšni možnosti odločal mestni svet. Iskali bomo tudi potencialne zasebne investitorje ali soinvestitorje," so pojasnili na ptujski občini. Nov objekt, v katerega se bo vselila OŠ dr. Ljudevita Pivka, pa je končan. Na občini se pojasnili, da se trenutno dobavlja in montira še oprema, selitev šole pa je predvidena v avgustu. Končna vrednost investicije še sicer ni znana, vse občine, ki so podpisale sporazum, pa obljubljajo, da bodo svoj delež pravočasno poravnale. Dženana Kmetec je vrednost investicije 221.636 evrov. Kot sem že navedel, bo strošek teh uporabnikov dobava in vgradnja vodomernega jaška, izgradnja cevovoda od vodomernega jaška do objekta, prenos vodomernih števcev iz objekta v vodomerni jašek. Uporabniki, ki pa imajo vodomerni jašek z vodomernim števcem zunaj že izveden, pa s preve-zavo na novi cevovod ne bodo imeli nobenih stroškov. Strošek občine pa je izvedba prevezave na nov cevovod s priključitvijo na vodomerni jašek (zemeljska in montažna dela).« A kdaj bo do te nujno potrebne investicije vendarle prišlo, za zdaj ostaja neznanka. Monika Levanič Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: CG Štajerski TEDNIK www.tednik.si 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 14. junija 2016 Slovenija, Podravje • Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji Kje izven kampa lahko prenočite Turistična sezona je tik pred vrati, mi pa smo preverili, kako je v Sloveniji poskrbljeno za turiste, ki našo deželo raziskujejo z je skoraj sto postajališč, kjer lahko avtodomarji legitimno prenočijo, ponekod avtodom tudi oskrbijo. V naši bližnji okolici Popotniki z avtodomom predstavljajo pomemben del t. i. kamping turizma. Avtodomi so namreč tudi zaradi moderne opreme vse bolj priljubljeni med evropskimi kupci. V Evropi je vsakodnevno na cesti okoli milijon avtodomov, po podatkih European Caravan Federation jih je registriranih okoli milijon in pol. Da je avtodomarski turizem edinstvena priložnost tudi pri M. Sobota • Modernizirana železniška proga uradno predana prometu V železno cesto še dve milijardi evrov »V letih 2007-2013 smo v železniško infrastrukturo v Sloveniji vložili čez 900 milijonov evrov, v prihodnji finančni perspektivi pa jih bomo več kot dve milijardi,« je na slovesnosti ob odprtju modernizirane železniške proge Pragersko-Hodoš povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Največji in najpomembnejši projekt je bila prav modernizacija proge Pragersko-Hodoš, ki je stala 465 milijonov evrov, EU pa je zanjo iz ko-hezijskega sklada prispevala 207 milijonov evrov. Proga zdaj omogoča hitrosti do 160 kilometrov na uro, z elektrifikacijo pa so se zmanjšali časi vožnje, prepustnost med Pragerskim in Ormožem se je povečala z 78 na 84 vlakov dnevno, med Ormožem in Hodošem pa s 46 na 67 vlakov. Ob 109 kilometrih obnovljene železniške proge so urejeni številni prehodi, zgrajenih je bilo tudi čez 40 kilometrov novih cest. Ob omenjenih dobrih dveh milijardah evrov v novi finančni perspektivi minister pravi, da večji del tega sicer zajema vrednost projekta drugega tira, ki pa bo financiran z javno-zasebnim partnerstvom. Gašperšič je dejal, da zasledujejo naprej cilje iz prejšnje perspektive in da se pri obnovi železniške infrastrukture pomikajo po ostalem omrežju proti Poljčanam, Celju, Zidanemu Mostu, Ljubljani in Divači. (sta) nas, pa dokazuje še podatek, da Slovenijo letno prečka približno 90.000 avtodomov. Potencial av-todomarskega turizma so pred dvema letoma prepoznali v občini Mirna, kjer se je porodila ideja o vzpostavitvi mreže postajališč za avtodome po vsej Sloveniji. „Postajališče za avtodome je nastalo kot odgovor na nove načine nastanitev in nočitev. V Evropi je več kot 15.000 postajališč za Za ureditev postajališča od 30.000 do 50.000 evrov »Postajališče za avtodome (PZA) je urejen prostor za krajši postanek in počitek med potovanjem z avtodomom z možnostjo oskrbe. V Sloveniji spada pod dejavnost avtokampov, zakon pa dopušča občinam, da s predpisi in odloki določajo pogoje, območja in red kampiranja (tudi za PZA) na svojem območju«, je pojasnila koordinatorka projekta Petra Krnc ter še dodala, da smernice med drugim narekujejo, da naj bo dimenzija posameznega parkirnega mesta zaradi velikosti avtodo-ma, občutka zasebnosti in požarne varnosti približno 6 x 10 m. PZA mora nuditi oz. omogočati priklop na elektriko, izpust odpadne vode in praznjenje wc-kasete, odlaganje odpadkov ter oskrbo s pitno oziroma svežo vodo. Priporočljiva je tudi diskretna razsvetljava. Sestavni del vsakega PZA je servisno-turistična tabla z informacije o cenah in hišnem redu, prav tako na njej ne smejo manjkati kontakti oskrbnika, najbližjih servisov in zdravstvene pomoči, gostinska in druga ponudba iz okolice ter namigi za izlet, rekreacijo, koledar prireditev ... Po oceni Krnčeve je za ureditev takega postajališča treba odšteti tam od 30.000 do 50.000 evrov. avtodome, skoraj vsa imajo tudi možnost oskrbe, so torej ustrezno opremljena s prostorom za praznjenje odpadne vode, praznjenje in čiščenje wc-kasete ter omogočajo oskrbo s pitno vodo in elektriko. Njihovo število raste. Popotnik z avtodomom dnevno porabi v povprečju še enkrat več denarja za izdatke in prostočasne aktivnosti kot za prenočitev. Povprečni dnevni iz- datek popotnika z avtodomom je 49 evrov na osebo, brez stroškov nastanitve oziroma nočitve na urejenem postajališču za avtodo-me," je pojasnila koordinatorka projekta Petra Krnc in dodala, da je nosilec projekta občina Mirna, ki z vsako od občin partneric na podlagi prejete pristopne izjave podpiše tudi pogodbo o sodelovanju in sofinanciranju aktivnosti. Ptuj, Podravje • 13. grajsko ocenjevanje vin Vinogradnikom uspešno trženje, uživalcem pa obilo užitkov Vrhunec ocenjevanj žlahtne kapljice na območju osrednje Slovenskih goric in Haloz je grajsko ocenjevanje vin. Letošnje je bilo že 13. zapovrstjo konec maja na ptujskem gradu. Strokovna komisija, ki ji je predsedoval Anton Vodovnik, je pokusila in ocenila 92 vzorcev vin, od tega 89 vzorcev letnika 2015 in trije vzorci starejših letnikov. Povprečna ocena vseh ocenjenih vin je 18,26 točke. Vina normalne trgatve so dosegla povprečno oceno 18,19 točke (97,5 % letnik 2015), vina posebne kakovosti pa 18,76 točke. Najnižja ocena letos ocenjenega vina je bila 17,70 točke, najvišja pa 19,63 točke. »Vinogradniki in kletarji so vse bolj vešči in znajo dobro iz- koristiti ponudbo narave, ki je vsako leto drugačna in pridelati zanimiva, dobra ter všečna vina. Ni besed, ki bi omogočile izpoved in zapis bogastva neštetih cvetic, vonjav, dišav, arom, okusov ..., kar so zaznavala izkušena čutila ocenjevalcev v teh vinih,« je povedal Vodovnik. Če naredimo razvrstitev po kakovosti v smislu zakona o Prvaki XIII. grajskega ocenjevanja vin 2016: Za vino normalne trgatve - zvrst Gorazd Budja, Ivanjkovci Zvrst letnik 2015 Za vino normalne trgatve - suho vino Vinogradništvo Plut, Ptuj Rumeni muškat, letnik 2015 Za vino normalne trgatve Turistična kmetija Vrbnjak, Mala Nedelja Chardonnay, letnik 2015 Za vino posebnih kakovosti Vinogradništvo Polanec, Ptuj Laški rizling, suhi jagodni izbor, letnik 2015 vinu, bi bil delež vrhunskih vin 85,87 % (lani 43,48 %), delež kakovostnih vin pa 13,04 % (lani 54,35 % ). Vodovnik je tudi pohvalil, da se v razred deželnega vina ni uvrstil noben vzorec vina, a dodal: »Z doseženo kakovostjo ne smemo biti povsem Število vzorcev in kakovost vin v 13 letih (2004-2016) | Leto 12004 1 2011 1 2012 1 2013 1 2014 12015 12016 1 Število vzorcev vin na ocenjevanju 54 75 115 92 98 46 92 Izločeno % 0 ,00 9,86 10,43 11,96 7,14 2,17 1,09 Povprečna ocena vseh ocenjenih vin 18,46 18,18 18,13 18,25 18,25 18,07 18,26 Povprečna ocena vin normalne trgatve 18,32 18,10 18,10 18,18 18,18 17,97 18,19 Povprečna ocena vin posebnih kakovosti 19,05 18,99 18,85 18,65 18,91 18,90 18,76 V okviru XIII. grajskega vinskega praznika je na bila na ptujskem gradu svečana razglasitev najboljših vin in podelitev diplom ter glinenih amfor grajskega ocenjevanja vin iz Slovenskih goric in Haloz. Vir: KGZ Ptuj zadovoljni, saj bi pri nekaterih vinih lahko bilo še bolje. Pri nekaj vinih smo srečali pomanjkljivosti, kot sta neharmoničnost in prisotnost grenkobe ter nestrokovno žveplanje. Kar nekaj vin je bilo preveč, nekaj pa tudi premalo žveplanih.« Vinogradnikom še svetuje, da naj bo vsem še naprej cilj pridelati in ponuditi všečna, dobra, še boljša vina. »Ne pozabimo na osnovne kletarske zapovedi! Vsak pri sebi naj opravi analizo dela - se spomni, kje in kdaj je kaj "grešil" in tega ne ponovi. Na podlagi doseženih rezultatov, ki so podkrepljeni s številkami, pridelovalcem priporočamo prijazno promocijo in uspešno trženje, uživalcem pa obilo užitkov.« Mojca Vtič Foto: CG torek • 14. junija 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 z avtodomom avtodomom. Na slovenskem seznamu postajališč za avtodome je pet tovrstnih postajališč. . HÜMIH________ &ŽŽ55; ■ ir . Foto: Črtomir Goznik Skoraj 100 različnih lokacij, a le 10 s kompletno ponudbo Projekt danes združuje že 55 slovenskih občin, to so poleg nosilne Mirne še Benedikt, Bled, Brežice, Divača, Dobrepolje, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Domžale, Gornji Grad, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ivančna Gorica, Jesenice, Kočevje, Koper, Kostanjevica na Krki, Kozje, Krško, Ljutomer, Lukovica, Markovci, Metlika, Miren-Kostanjevica, Mo-kronog-Trebelno, Loška dolina, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Postojna, Radenci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Semič, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Škofja Loka, Šmarješke Toplice, Trebnje, Tržič, Velenje, Velike Lašče, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Zreče, Žalec, Žiri, Železniki in Žužemberk. Popotnik z avtodomom tako lahko na skoraj stotih različnih lokacijah po Sloveniji postane in brezskrbno prenoči, okuša domače dobrote in si ogleda še kakšne lokalne zanimivosti. A postajališča so zelo različno urejena. Ponekod imajo avtodomarji možnost oskrbe, drugje lahko le prenočijo, nekje pa mu nudijo vse udobje, ki ga na popotovanju in raziskovanju pravzaprav potrebuje (na voljo voda, elektrika, ponekod tudi izpust in možnost praznjenja wc-kasete). Postajališča različno urejena, tudi cene različne Postajališča, ki nudijo le legitimno prenočitev brez dodatnih uslug, so brezplačna. Tista, ki nudijo vodo, elektriko, odtok fe-kalne vode ipd., pa so plačljiva. Cenik uporabe postajališča se giblje različno, od 0 do 15 evrov na dan na avtodom. Kot je razložila Krnčeva, cene določi investitor. Pri tem nas je še zanimalo, ali morda razpolagajo s podatkom, koliko popotnikov je v zadnjem letu prenočilo na omenjenih postajališčih. Krnčeva pravi, da števila nočitev na vseh postajališčih še ne evidentirajo, da pa kljub temu opažajo porast števila avto-domov pri nas. Tako naj bi samo na postajališču v Kopru od junija lani, pa do konca leta zabeležili čez 1000 nočitev. Potenciali: 50 milijonov evrov Da ima projekt dobre temelje in cilje, pa Krnčeva potrjuje tudi z naslednjimi številkami: „Če je registriranih avtodomov milijon in pol, od tega jih je približno tretjina v najemu, ocenimo, da v Evropi letno z avtodomi potuje deset milijonov ljudi. V petih letih jih želimo z enotno promocijo in skupnim nastopom na trgu prepričati en odstotek, da pridejo v Slovenijo in tu ostanejo 10 dni. Ob predpostavki, da dnevno porabijo v povprečju 50 evrov na osebo v lokalnem okolju, bi to pomenilo 50 milijonov evrov porabe, pri čemer bi se v slovenski proračun zaradi davka na dodano vrednost steklo po oceni vsaj osem milijonov evrov. V enem letu bi tako v državni proračun dobili vrnjenega več denarja, kot bi ga vložili v ureditev infrastrukture za popotnike z avtodomi v 50 slovenskih občinah. Če bi projekt ureditve PZA v Sloveniji in enotne promocije Slovenije kot popotnikom z avtodomi prijazne države finančno podprle tudi državne institucije, ne le občine in zasebni investitorji, bi se naložba povrnila v prvem letu, ko bi dosegli zastavljeni cilj." Monika Levanič Postajališča tudi v Ormožu, Markovcih in Benediktu Kot ena izmed prvih je k vseslovenskemu projektu pristopila občina Ormož, kjer so turistom s hišico na kolesih na voljo tri postajališča, in sicer pri ribniku v Ormožu, na Turistični kmetiji Hlebec ter na Svetinjah. Popotnikom je poleg postajališča pri prvih dveh na voljo oskrba, in sicer pitna voda, elektrika, športno igrišče, dobrodošli pa so tudi hišni ljubljenčki. Druga oskrba je po dogovoru. „Občina pa bo predvidoma do leta 2018 pristopila k dodatni ureditvi postajališča na Svetinjah (stebriček za oskrbo z elektriko na kovance, izpust odpadne vode, stebriček za oskrbo s pitno vodo na kovance). Takrat bo tudi urejeno evidentiranje obiskovalcev in posledično tudi odvajanje turistične takse na tej lokaciji," so še sporočili z občine. K projektu pa je pristopila tudi občina Benedikt, kjer za zdaj nudijo le možnost brezplačne prenočitve, ne pa tudi oskrbe, so pojasnili na občini: „Postajališče za avtodome v občini Benedikt je predvideno na parkirišču pri Gostišču Lekežič. Glede na dogovor med podpisniki pogodb o ureditvi postajališč, da bomo projekt skupaj z drugimi podpisniki prijavili pri EU, pomeni, da bo dokončna ureditev postajališč zaživela šele, ko bo projekt odobren. Takrat bomo tudi pripravili cenik." Tudi v občini Markovci, in sicer v naselju Nova vas pri Markovcih, je na voljo urejeno počivališče za avtodom (brez oskrbe). Foto: Črtomir Goznik Ptuj, Podravje • Dan odprtih vrat namenjen novostim in dosežkom preteklega leta »V kmetijstvu bomo zmagali, ko bomo rekli: 'Slovenci smo in skrbimo drug za drugega.' « »Napredka si ne moremo predstavljati brez vlaganj v metode dela, novih investicij,« je ob odprtju novih prostorov osemenjevalnega središča in oddelka za živinorejo ter predaji akreditacijske listine za mlečni laboratorij povedal direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Andrej Rebernišek. Laboratorij, ki deluje v okviru zavoda, je največji laboratorij za analize mleka v Sloveniji, je poudaril Rebernišek, saj letno opravi 400.000 analiz mleka za namene selekcije za celotna Kmetijsko-gozdarska zavoda Ptuj in Celje ter delno za zavod Novo mesto. Začeli pa so tudi izvajati analize za od- kupovalce mleka, in sicer za Mlekarsko zadrugo Ptuj ter kmetijski zadrugi Ptuj in Lenart. Dodal je, da je bila odločitev za modernizacijo in nadgradnjo laboratorija pravilna. V okviru dneva odprtih vrat sta direktor zavoda in kmetijski minister Dejan Zidan tudi prere- zala trak ter tako odprla nove prostore osemenjevalnega središča in oddelka za živinorejo. »Dosedanji prostori so bili dotrajani in premajhni, prenovljeni prostori ustrezajo vsem standardom in zagotavljajo pogoje za uspešno in strokovno delo,« je povedal Rebernišek. V nagovoru zbra- nim sodelavcem in kmetom ter kmetijkam je še poudaril, da je za razvoj slovenskega kmetijstva nujno potrebno strokovno znanje in da brez kmetijsko-gozdar-skih zavodov razvoja podeželja v takšnem obsegu ne bi bilo. Tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupan- čič je izpostavil pomen svetovalne in drugih služb, ki delujejo pod okriljem zavodov. Zupančič je tudi prepričan, da se vlada zaveda tega pomena in da bo ta še naprej finančno podpirala delovanje zavodov (obeta se namreč reorganizacija kmetijske svetovalne službe). Da je stroka pomembna za razvoj kmetijstva, je priznal tudi kmetijski minister. »V kmetijstvu bomo zmagali, če bomo imeli dobro stroko, analitične preiskave in ko bomo na vsakem koraku rekli, da smo mi Slovenci in da skrbimo drug za drugega.« Dodal je še, da bo slovensko kmetijstvo bolj cenjeno, ko bo bolj cenjena tudi slovenska hrana, ob tem pa je okrcal tudi kmete. »Vsi skupaj prepričujemo vse, ki niso kmetje, da kupujejo slovenska jabolka, mlečne izdelke ter pridelke. K temu pa moramo biti zavezani tudi sami, torej da kupujemo seme od slovenskih živali, saj bomo le tako imeli kakovostno rejsko službo. Vemo, da smo v tržnem gospodarstvu, vendar tržno gospodarstvo pomeni tudi, da sami sebe zaščitimo.« Mojca Vtič Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 14. junija 2016 Ptuj • Varnostni sosvet Da konec solskega leta ne bo tragičen Konec šolskega leta se nezadržno bliža, obenem pa z vidika varnosti povečuje tveganje. V tem mesecu nekateri slavijo, drugi se žalostijo, med obojnimi pa so tudi tisti, ki ob tem uživajo alkohol in prepovedane droge. „Pri varnosti moramo stopiti skupaj, tako lokalna skupnost kot državne institucije, društva in vsi drugi. V prvi vrsti pa so seveda za varnost svojih otrok odgovorni starši, ki jih je prav tako treba opozoriti na to, da prihajajo 'kritični' dnevi," je na 4. seji varnostnega sosveta med drugim dejal član sosveta Janez Merc. Da pričakujejo precej dela v tem mesecu in da se bodo posebej osredotočili na „kritične" datume, pa je poudaril Boris Železnik, komandir Policijske postaje Ptuj. Opozoril je na to, da so tako lokacije kot datume skupaj z medobčinskim redar-stvom že določili. Dogovorili so se tudi, kakšne aktivnosti bodo izvajali in na ta način poskušali zmanjšati tveganje v teh dneh. Tokrat bodo precej pozornosti namenili dogajanju po zaključku pouka. Ravno ta čas naj bi bil zelo kritičen in nevaren. Tako bodo policisti prisotni na železniški in avtobusni postaji, v parkih, okolici šol, bližini Šolskega centra na Ptuju ... Osredotočili se bodo na prometno varnost, a tudi na uživanje prepovedanih drog in alkohola. Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt in članica varnostnega sosveta, je predlagala, da se nadzor poostri predvsem 10. junija, ko ima večina ptujskih osnovnih šol Policisti in redarji bodo vse aktivnosti usmerili v zagotavljanje varnosti ob koncu šolskega leta. tudi utopitve ob koncu šolskega leta. Zato je dejstvo, da moramo združiti moči, da zmanjšamo tveganje. To je posebej rizično obdobje, ki ga spremljajo različni načini tako slavja kot razočaranja. V teh dneh popustijo varnostni ventili, zato je treba zagotoviti nadzor, ki bo prinesel čim manj tveganja. Želimo si, da se šolsko leto konča veselo in ne tragično. Da bo tako, je nujno, da bomo na ključnih lokacijah ob ključnih terminih ter tako poskrbeli za varnost naših otrok," je zaključil Merc. Ključno pa bo seveda tudi zavedanje in opozorilo staršev, pogovor z osnovnošolci in dijaki. Dženana Kmetec valete, in 15. junija, ko dobijo devetošolci spričevala: „Praksa kaže, da jih gre na ta dan zelo veliko v ptujske Terme, morda bi bilo smiselno poostriti varnostne ukrepe tudi tam." Seveda bodo posebne aktivnosti izvajane tudi 24. junija, na zadnji šolski dan. Po besedah Roberta Brkiča, vodje medobčinske redarske službe SOU Spodnjega Podravja, bodo ravno 24. in 25. junija skupaj s policijo izvajali posebne varnostne ukrepe, pri čemer bodo preverjali uporabo čelad, neprimerno vožnjo z mopedi, nadzirali zadrževanje in dogajanje v parkih, na Panorami ... Aleksander Solovjev iz CSD Ptuj pa je ob tej priložnosti opozoril še na en pomemben aspekt: vlogo centrov, saj imajo tudi ti ob koncu šolskega leta nemalokrat povečan obseg dela. Vsakoletno namreč beležijo nekaj primerov družinskega nasilja zaradi nezadovoljstva staršev z ocenami ipd. Tudi oni združijo moči s policisti in ukrepajo v odvisnosti od posameznega primera. „Ne pozabimo, da smo pred leti imeli grozljive primere, Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Foto: CG Štajerski TEDNIK www.tednik.si Kidričevo • Izgradnja kanalizacije v Starošincah 300.000 evrov vreden projekt bo končan v dobrem letu Komunalno podjetje Ptuj naj bi še ta konec meseca začelo gradnjo kanalizacije v naselju Starošince. S tem bo kidričevska občina skorajda v celoti pokrita s kanalizacijskim omrežjem. Občina Kidričevo je aprila izvedla javni razpis za izvedbo kanalizacije v naselju Starošince. Na razpis je prispelo 11 ponudb. Naj- ugodnejši ponudnik je bil Komunalno podjetje Ptuj, ki namerava investicijo izvesti za nekaj manj kot 300.000 evrov. Predviden začetek del je konec junija, delovni stroji pa naj bi se ustavili septembra 2017. Investicija, ki jo bo v celoti financirala občina, zajema gradnjo 3.286 metrov kanalov, na kanalizacijo pa bo predvidoma priključenih 281 prebivalcev. Župan Anton Lesko-var je ob podpisu pogodbe še poudaril, da ima občina zagotovljena sredstva za to investicijo ter da ne pričakuje težav z izvajanjem del, saj da imajo s komunalo kot izvajalcem dobre izkušnje. Dodal je še, da občina s tem projektom dokončno ureja odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Objektom, ki ne bodo priključeni na javno kanalizacijo, pa bo občina zagotovila postavitev male komunalne čistilne naprave. Kot pravi župan: »Vsi občani morajo biti enakopravno obravnavani.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Sirec in župan Anton Leskovar podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacijskega sistema v Starošincah. Ponudnik 1 Višina ponudbe Komunalno podjetje Ptuj 244.600,87 € Cestno podjetje Ptuj 260.541,88 € Nigrad KP 304.142,84 € VGP Drava Ptuj 318.448,18 € Indrast 329.552,58 € Strabag 342.803,69 € Plima 344.652,48 € Nival invest 388.800,21 € Kit-ak gradnje 394.040,95 € Solida 452.423,95 € Gradnje Žveplan 456.124,32 € Vir: Občina Kidričevo Makole • Od 10. junija modra cona pred Parkiranje še naprej časovno bo omejeno Pred občinsko stavbo in pri OŠ Anice Černejeve Makole bo ur. Na občini so se za to potezo odločili, da omogočijo čine, šole in pošte. »V Makolah se je z 10. junijem vzpostavilo omejeno brezplačno parkiranje v modrih conah do dveh ur. Vsak delovni dan, od 7. do 15. ure, mora voznik na vidnem mestu v vozilu označiti čas prihoda na parkirišče. Ob delavnikih, od 15. ure dalje pa do 7. ure zjutraj, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih, ni potrebno označiti časa prihoda na parkirišče,« je pojasnila Mojca Vantur z Občine Makole. Modre cone časovno omejenega brezplačnega parkiranja na občini uvajajo, ker želijo občanom omogočiti prosto parkirno mesto, ko pridejo k zdravniku, v trgovino, na pošto, občino. Doslej se je (pre)pogosto dogajalo, da je bil pred omenjenimi stavbami avtomobil torek • 14. junija 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 9 Sveti Tomaž • V novem šolskem letu en oddelek vrtca več Polovična cena vrtca za največ mesec dni v času poletnih počitnic Tudi letos bodo lahko starši vrtčevskih otrok izkoristili možnost znižanja plačila vrtca v času poletnih počitnic. Tako bodo lahko za največ en mesec, ko otrok ne bo obiskoval vrtca, plačali le polovični znesek plačila. To so med drugim na junijski seji potrdili tomaževski svetniki. Prihodnje šolsko leto bo skoraj nov vrtec gostil pet oddelkov; enega več kot doslej. Zakaj bankomat ne dela? Pri točki pobude, predlogi in vprašanja so bili svetniki veliko bolj gostobesedni. Svetnika Mirka Lovreca je med drugim zanimalo zanimalo, kakšna je finančna konstrukcija obnove Cajnkarjeve domačije, a je župan odvrnil, da je še nimajo. Pri tem pa je še dodal, da bodo obnovljeno domačijo slovesno odprli v začetku junija v okviru 10. občinskega praznika. Svetnica Kristina Grašič pa je povprašala, zakaj bankomat pogosto ne dela. Kot je pojasnil župan, je bankomat zastarel, zato pogosto prihajalo do izpadov. A kot je bilo slišati, jim bankomat kmalu ne bo več povzročal sivih las, saj ga banka namerava obnoviti. Cvetko se je dotaknil tudi nekaterih projektov. Glede gradnje medgeneracijskega centra je povedal, da gre za prioritetni projekt ter da z deli nameravajo začeti naslednje leto spomladi. Glede obnove starega vrtca pa, da urejajo garsonjero in večje občinsko stanovanje, za katero sicer že imajo prošnjo. Dejal pa je tudi, da interesenta za obnovljene prostore stare pošte nimajo. Slaščičarja namreč k Svetemu Tomažu ne bo. Foto: ML Tokratna seja je bila sicer predvsem v znamenju sprememb občinskih odlokov o načinu opravljanja nekaterih lokalnih gospodarskih javnih služb. Svetniki so tako v drugem branju potrdil odlok o gospodarskih javnih službah na področju pitne vode, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter ravnanja s komunalnimi odpadki. Prvič pa so na seji obravnavali tudi predloge odlokov o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe. Koncesije se namreč iztečejo aprila prihodnje leto, tako da bo treba ponovno izbrati izvajalca posameznih gospodarskih javnih služb. Koncesije bodo podelili po postopku konkurenčnega dialoga za naslednjih deset let. V nadaljevanju je občinski svet med drugim sprejel tudi zaključni račun občine za leto 2015, ki na prihodkovni strani izkazuje 1.857.938 evrov, na odhodkovni strani pa 1.826.861 evrov. Za investicije so v preteklem letu namenili 478.012 evrov, za odplačilo dolga pa 76.328 evrov, medtem ko se na novo niso zadolževali. Z novim šolskim letom v vrtec 73 otrok V nadaljevanju je občinski svet podal soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Sv. Tomaž. Po besedah ravnateljice Irme Murad je v naslednjem šolskem letu v vrtec vpisanih 73 otrok, kar pomeni, da bodo imeli pet oddelkov, torej en oddelek več kot do zdaj. Pri tem pa je še pojasnila, da z dokumentom ne spreminjajo števila zaposlenih, pač pa korigirajo predpisane normative. Tako so z omenjenim aktom povečali normativ v oddelku prvega starostnega obdobja na 14 otrok ter zmanjšali normativ drugega starostnega obdobja na 16 otrok. Muradova pa je ob tej priložnosti še svetnike obvestila o podaljšanem obratovalnem času vrtca. Vrata vrtca bodo tako po novem odprta pol ure dlje, do 16.45. Za občane pa je dobra tudi informacija, da bodo imeli starši otrok tako kot vsa leta doslej tudi letos možnost znižanja plačila vrtca v času poletnih počitnic. Tako bodo lahko za največ en mesec, ko otrok ne bo obiskoval vrtca, plačali le polovični znesek plačila. Preostanek pa bo pokrila občina. Po ocenah direktorice občinske uprave Zinke Hartman so v lanskem letu za pokritje razlike med znižanim plačilom in ceno programa odšteli okrog 2.000 evrov. Za cesto Senik 17.000 evrov manj Svetniki pa so zaradi spremembe vrednosti investicij obravnavali tudi novelaciji investicijske dokumentacije (DIIP) za rekonstrukcijo ceste Rakovci-Cizerl ter modernizacijo ceste Senik-Munda. Pri rekonstrukciji ceste Cizerl, ki so jo sicer že končali, se je vrednost celotne investicije povišala za slabih 2.600 evrov na 43.100 evrov. Na drugi strani pa se je ocenjena vrednost projekta modernizacije ceste Senik precej znižala. Asfaltiranje 680 metrov odseka, ki ga bo sicer kot najcenejši ponudnik izvajalo podjetje Asfalti Ptuj, bodo namreč namesto 60.900 evrov uspeli narediti za 43.900 evrov. Monika Levanič občino in šolo brezplačno, le odslej brezplačno parkiranje časovno omejeno do dveh občanom večjo dostopnost do zdravstvenega doma, ob- parkiran tudi celi dan ali pretežni del dneva. »Odslej naj ti parkirajo avtomobil na kateremkoli drugem brezplačnem parkirišču, ki ni v modri coni,« je poudarila. Z uvedbo modrih con ob delavnikih ostaja parkiranje v Makolah še naprej brezplačno, število parkirnih mest se s tem ne zmanjšuje, le izmenjava vozil na najbolj obremenjenih parkiriščih se poveča, je še dodala Vantur-jeva. Nadzor nad parkiranjem bodo izvajali redarji, ki bodo voznike na kršitve le opozarjali, sicer pa kazen za prekršek, če voznik ne označi prihoda na parkirišče ali po dveh urah ne odpelje vozila s parkirišča, znaša 40 evrov. Mojca Vtič Ormož • Vabi festival Ormoško poletje 2016 Ormoško poletje že v teku V Ormožu se je minuli konec tedna začel festival Ormoško poletje. Prvič so ga izpeljali leta 1998 in od takrat ga v prvih poletnih mesecih vsakokrat pripravlja občina Ormož. Osrednje prizorišče festivala bo tudi letos grajsko dvorišče. Foto: Mojca Vtič Minulo soboto se je v Unter-hundu v Ormožu odvijal prvi od dogodkov ormoškega poletnega festivala, in sicer Plava noč z LET3. Na koncertu so navijači Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož predstavili kompilacijo navijaških pesmi, na kateri so pridno delali zadnji dve leti. Predstavil jo je ponovno združeni Orkester Selotejp, na odru pa so se jim kot gostje večera pridružili hrvaški šok rockerji LET3. Danes, v torek, ob 17. uri v grajski pristavi ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož pripravlja odprtje razstave Lučke prihodnosti: Otroci na fotografijah 20. stoletja. Na razstavi bodo prikazane podobe iz izbranih fotografskih fondov Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki prikazujejo otroke in njihov vsakdan od obdobja med obema svetovnima vojnama vse do začetka 90. let prejšnjega stoletja. Ta četrtek bo na Humu pri Ormožu potekala maša za domovino in kresovanje, v petek pa bo na ormoškem grajskem dvorišču koncert Prifarskih muzikantov. Posebej pestro bo v petek, 24. junija, ko pripravljajo osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti in odprtje fe- stivala Ormoško poletje ter 13. Ormoški nočni ulični tek. Sicer pa se bo v programu vse tja do začetka avgusta zvrstilo vsega skupaj 13 prireditev. Med njimi bodo še športno-rekreacij- ska prireditev 13. Ormoški nočni ulični tek, komedija iLutka s Tino Gorenjak in Gorazdom Žilavcem, pa stand up komedija Tadeja Toša Politično korektno ter koncert Nine Pušlar z bendom in HIP HOP koncert na OFAK-u. Za otroke pa bo zanimiv že 3. Rožmarin-kin festival, otroška predstava Poglavarjeva skrivnost ter otroški muzikal Levji kralj po naše. Vstop na večino prireditev je prost, le za nekatere prireditve je potrebno odšteti 5 evrov. Občina bo za festival odštela 29.000 evrov. Monika Levanič Foto: Foto Zalar Osrednje prizorišče festivala bo tudi letos grajsko dvorišče. 10 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 14. junija 2016 Ptuj • Letos tudi dejansko Kino brez stropa Namesto dvorišča bo na ptujskem gradu kino Po lanski spremembi lokacije se Kino brez stropa letos vrača na prosto, na dvorišče ptujskega gradu. S tem projektom napovedujejo pestro ptujsko poletno dogajanje, filme na prostem pa si bo možno ogledati vsak večer zadnjega tedna junija. Kino brez stropa letos prihaja že na začetku poletja, od 24. do 30. junija. Dvorišče na ptujskem gradu se bo v zadnjem junijskem tednu spremenilo v letni kino, v katerem bomo videli jagodni izbor pretekle kinematografske sezone, ki naj bi po optimističnih napovedih in lepem vremenu privabil okrog 3.000 obiskovalcev. Projekt Kino brez stropa bo letos potekal 7. zapovrstjo in je projekt Centra interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj) ter njegovega Mestnega kina Ptuj. V preteklem letu so projekt zaradi kadrovske podhranjenosti in finančnih težav izvedli kar v domači kinodvo-rani, zato so ga poimenovali Kino s stropom. Kar pa se sodeč po odzivih ni izkazalo za najboljšo odločitev, saj je bil obisk bistveno manjši kot pretekla leta. Zato se Kino brez stropa letos vrača v takšni obliki, kot je zamišljen: da obiskovalcem ponudi nepozabno dogodivščino ogleda filma na prostem, pod zvezdami, v krasnem, romantičnem ambientu ptujskega gradu. „Njegov namen je vsem, ki še niso ljubitelji art kina, ponuditi Izvedba dogodka bo seveda v veliki meri odvisna od vremena, pričakujejo pa v tednu dni okrog 3.000 filmoljubov. Foto: Boris Voglar priložnost, da to postanejo; rednim obiskovalcem Mestnega kina Ptuj, člana Art kino mreže Slovenije in mreže Europa Cinemas, ki jim dobrih filmov ne manjka vse leto, pa ponuja, da si nekatere presežke ogledajo še enkrat. Po geografskem izvoru, žanru in avtorskih poetikah zelo raznolike filme zadnje kinematografske sezone iz evropske, azijske in neodvisne ameriške produkcije prinaša na slikovito prizorišče na prostem. Rdeča nit letošnjega glavnega programa bo ljubezen. Otvoritveni film letnega kina bo britanski dokumentarec Amy, ki pokaže, da se od pomanj- kanja ljubezni lahko umre. Belgijska obešenjaška komedija Čisto nova zaveza se sprašuje, ali ima bog rad ljudi. Provokativni grški Jastog se vpraša, kateri najmanjši skupni imenovalec moškega in ženske še omogoča, da postaneta par. Islandska drama Ovna razkriva nežnost bratovske ljubezni za robatima podeželskima obrazoma. Hrvaški Ti me nosiš raziskuje odnose med hčerkami in očeti. Tajvanska Morilka mora prizadeti bližnje. Irska Soba prikaže silno moč ljubezni med mamo in otrokom. Ameriška Volčja druščina pa opozori, da lahko ljubljene s pretiranim zaščitništvom (p)oškodu-jemo," o letošnjem sporedu pravi Nina Milošič, vodja projekta Kino brez stropa. Ob tem dodaja, so pomislili tudi na najmlajše kinoljube. Poleg večernih filmov pripravljajo tri dopoldanske projekcije: Zverja-sec, Zverjašček in Bi se gnetli na tej metli, vse pa bodo pospremlje-ne z ustvarjalnimi igralnicami. Posebna projekcija filma Ovna pa bo namenjena mamicam in ati-jem, v sklopu projekta Z dojenčkom v kino. Organizatorji obljubljajo, da bo osem večernih projekcij na Ptuj prineslo tako žanrsko kot geografsko raznolik in pester program. Dženana Kmetec Ptuj • Humanitarni koncert MoPZ KD Rogoznica Zapeli za dober namen V cerkvi sv. Leopolda Mandica na Ptuju je 3. junija potekal humanitarni koncert MoPZ KD Rogoznica. To je že drugi tovrstni koncert, ki so ga pripravili, da bi pomagali ljudem v stiski. Izkupiček so podarili dekanijski Karitas Zavrč-Ptuj. MoPZ KD Rogoznica, ki deluje že 17. leto, je tako pod vodstvom zborovodje Gregorja Lačna na najboljši način sklenil prvo polovico delovanja v letu 2016. Kot je v imenu pevcev povedal Marjan Krajnčič, so vedno pripravljeni pomagati, tistih, ki pomoč potrebujejo, pa je iz leta v leto več. „S to dobrosrčnostjo pomagamo blažiti socialno stisko." Brat Milan Kvas, ki se je v imenu dekanijske Karitas zahvalil za pomoč, pa je povedal, da se število tistih, ki pri njih iščejo pomoč, vsako leto poveča vsaj za 10 %. „Kot predsednik sem vesel, da nekdo z darom, ki ga je prejel, želi delati dobro. MoPZ KD Rogoznica je eden takšnih zborov, ki s svo- jim darom želijo delati dobro. Naša naloga pa je, da ta sredstva, ki jih dobimo, prav in koristno uporabimo za tiste, ki v tem času najbolj potrebujejo pomoč." Zbrano občinstvo je pevce toplo nagradilo. V zahtevnem koncertnem programu so predstavili domače in tuje priredbe. MG Foto: Črtomir Goznik S humanitarnega koncerta MoPZ KD Rogoznica v cekrvi sv. Leopolda Mandiča na Ptuju Ptuj • Letni koncert MoPZ Jezero KD Budina-Brstje Pevci veselja in ljubezni V Domu krajanov Budina-Brstje je 5. junija odmevala zborovska pesem MoPZ Jezero KD Bu-dina-Brstje, ki je na tokratni letni koncert povabil žensko klapo Angeluš iz hrvaške Cestice. Domači pevci, ki jih vodi Marija Stoger, so del svojega koncerta ob 17-letnici delovanja namenili tudi 25-letnici samostojne Slovenije. Njihov repertoar je vsebinsko zelo bogat, najbolj pri srcu pa so jim priredbe slovenskih ljudski pesmi, umetniške pesmi slovenskih skladateljev, posegajo pa tudi po tuji glasbeni literaturi. Nastopajo na Ptuju in v okolici. Kar devet njihovih pevcev si je na nedeljskem koncertu pripelo Gallusove značke za pevsko oz. glasbeno zvestobo. Anton Debe-ljak je prejel bronasto Gallusovo značko, Stanko Koren srebrno, zlate pa Viktor Prelog, Franc Kuhar, Konrad Zelenik, Janez Lo-vrenko in Stanko Mohorko. Janko Rozman in Štefan Perger sta prejela častno Gallusovo značko za dolgoletno udejstvovanje. Petje in ljubezen do glasbe pa je tudi konjiček članic ženske klape An-geluš iz hrvaške Cestice, ki se z veliko srčnostjo posvečajo narodni, ljudski, starogradski in zabavni pesmi ter tudi klasični glasbi. Vrhunec je bil njihov skupni nastop, ki je še dodatno obogatil tokratni letni koncert gostiteljev. MG Foto: Črtomir Goznik Z letnega koncerta MoPZ Jezero KD Budina-Brstje, na katerem so podelili tudi Gallusove značke. mpP mestno^ K GLEDALIŠČE ZVEZDE POD ZVEZDAMI Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj info: 02 749 32 50 . ¡nfo@mgp.s¡, www.mgp.sí _ TI NA GRADU ^^ ^ ^ VURBERK od 23. do 27. junija 2016 .WfI"(f * T It**fr1 f- ■ NA GRADU " " TURNIŠČE od 1. do 2. julija 2016 Atletika Uspešni Domjanova, Bedračeva, Čeh... Stran 12 Strelstvo Venta v Interligi do novih dveh zmag Strani 12 Rokomet Svež veter za visoke ambicije Stran 13 Tenis Hazdovac namesto Krajn-ca, cilji še naprej visoki Stran 13 Nogomet Cirkulane najverjetneje ostajajo Superligaš Stran 14 Nogomet Zmaga v glasbenem delu, 5. mesto na igrišču Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Največ odigral Pihler, največ zabil Batrovic V sezoni 2015/16 so nogometaši Zavrča v 1. ligi osvojili predzadnje mesto, zaradi zavrnitve licence za 1. ligo pa so sedaj pred selitvijo v 2. ligo. Pod vodstvom štirih trenerjev (Solomuna, Paculta, Djuro-vskega in Matica) je na igrišče skupno stopilo kar 37 igralcev. Med vsemi je največ minut na igrišču preživel Aleks Pihler, ki je manjkal le na treh tekmah. Največ zadetkov med Zavrčani je dosegel Veljko Batrovic (6), ki pa na zadnjih tekmah spomladanskega dela sploh ni igral zaradi poškodbe. Zavrč, igralne minute in število odigranih tekem: Aleks Pihler 2840 33 Davor Rogač 2682 30 Sebastijan Antič 2501 28 Lovro Cvek 2224 30 Jure Matjašič 21S1 S0 Stanislav Shtanenko 360 4 Veljko Batrovič 201S 25 Dean Tišma 346 9 Toni Datkovič 1890 21 Zlatan Muslimovič 342 10 Ed Kevin Kokorovič 1759 26 PatrikTudan 99 7 Dejan Glavica 1514 25 Luka Bogdan 90 1 Francesco Tahiraj 1261 20 AitorRuano 37 2 Ivan Novoselec 1095 1S Luka Muženjak 14 1 Mateo Mužek 992 1S Filip Škvorc 14 1 Pavol Bajza 990 11 Luka Šalamun 4 1 Matija Kovačič 944 11 Josip Golubar 886 17 Strelci za Zavrč: Timotej Dodlek 8SS 12 6 zadetkov: Batrovič; 4 zadet- Alberto Riera Ortega 797 12 ki: Golubar; 3 zadetki: Glavica, Stefan Petrovič 77S 10 Pihler, Cvek; 2 zadetka: Matja- Nemanja Jakšič 759 10 šič, Tahiraj; 1 zadetek: Zorko, Rok Zorko 746 17 Kokorovic, Muslimovic, Riera, Marko Ranilovič 720 8 Polic; S avtogoli: Šuler, Kabha Ovbokha Agboyi 646 11 (oba Maribor), Vučkic (Krka). Tin Karamatič 64S 9 v Dejan Polič 619 10 Številni dobili Dominik Picak Denis Glavina 586 556 7 8 proste roke Matija Miketič 446 7 Po besedah Mirana Vuka so Josip Filipovič 4S5 6 številni med igralci že dobili proste roke, nekaterim so potekle pogodbe, na seznamu Zavrča jih tako ostaja le peščica. »Kovačič, Antič, Rogač, Agboyi, Cvek, Matjašič, Pihler, Batrovic, Golubar, Tahiraj, Miketič in Zorko so na tem seznamu, a bodo nekateri od teh zagotovo odšli. Imamo nekaj ponudb za naše najboljše igralce, a nič še ni tako daleč, da bi lahko govorili o dokončnih prestopili. Zagotovo pa bomo prvi ekipi priključili številne mladince iz naše nogometne šole,« je povedal Miran Vuk. Igralci se bodo z vodstvom na uvodnem sestanku pred začetkom priprav sestali v sredo. O tem je povedal Mirko Smodej, športni direktor Zavrča: »Takrat bodo tudi sami povedali svoje želje in stališča. Sedaj smo po dopisu iz NZS oddali dokumentacijo Foto: Črtomir Goznik Aleks Pihler je v dresu Zavrča v sezoni 2015/16 odigral največ minut med vsemi, poleg tega je zbral še precej nastopov za reprezentanco Slovenije U-21. za igranje v 2. ligi, to pa je seveda veliko spremenilo glede igralcev. Nekateri bodo izzive verjetno želeli iskati v 1. ligi, zato je v tem trenutku težko reči, kakšna bo sestava ekipe v naslednji sezoni.« JM Nogomet • 2. SNL Topolovec in Roškar največ na igrišču Po 27. krogih v 2. SNL je na vrhu končala ekipa iz Radomelj, v 1. ligo je napredoval tudi drugouvrščeni Aluminij (Zavrč ni dobil licence za nastop v 1. ligi). Za omenjenima je končala ptujska Drava. Pri ligaših z našega območja sta največ minut odigrala Denis Topolovec (Aluminij) in Marko Roškar (Drava). Skupno je za Aluminij nastopilo 28, za Dravo pa 31 nogometašev. Med strelci je bil pri Kidričanih najuspešnejši Lovro Bizjak (14 zadetkov), pri Ptujčanih pa Nastja Čeh (8 zadetkov). Aluminij, igralne minute: Denis Topolovec 24S0 27 Žiga Škoflek 22S5 27 Lovro Bizjak 2140 25 Matic Vrbanec 2062 24 Vedran Turkalj 1854 21 Dejan Krljanovic 17S4 20 Sandi Čeh 1707 21 Mateo Damiš 16S6 20 Luka Janžekovič 15S0 17 Denis Vezjak 1445 20 Robert Kurež 1180 19 Jovan Kastratovic 987 14 Kristian Lipovac 900 10 Anton Rogina 7S5 9 Dejan Petrovič 702 12 Alen Kozar 559 10 Žan Nikolic 554 10 David Kajtna 500 9 Ion Paul Fratea 464 1S Mitja Križan S42 9 Alen Ploj S07 15 Tilen Ahec 224 S Luka Vindiš 148 5 Klemen Pucko 96 2 Nejc Brodnjak S0 2 Žan Medved S0 1 Rok Pintarič 20 S Domen Klanjšek 9 1 Strelci za Aluminij: 14 zadetkov: Bizjak; 11 zadetkov: Škoflek; 7 zadetkov: Kurež; 4 zadetki: Topolovec, Vrbanec; 3 zadetki: Krlja novic; 2 zadetka: Turkalj, Alen Ploj, Petrovič, Križan, Kozar; 1 zadetek: Vezjak, Rogina, Nikolič, Žan Medved, Sandi Čeh, Brodnjak. Drava Ptuj, igralne minute: Marko Roškar 2265 26 Mitja Rešek 212S 24 D. Tomažič Šeruga 2098 25 David Lonzaric 2079 24 Nastja Čeh 2016 24 Alen Romih 1982 2S Aleš Čeh 1868 2S Denis Perger 1764 24 Aleš Ajlec 1170 1S Aljaž Musič 1170 1S Rok Kidrič 1017 20 Aljaž Horvat 975 12 Rok Zorko 768 11 Rok Roj 588 9 Luka Šalamun 549 12 David Pauko 547 1S Luka Vindiš 468 11 Niko Tisaj 462 12 Aleš Majer 45S 7 Yasuhiro Kato 4SS 8 Dan Krajnc S97 6 Mateo Monjac S42 7 Alen Krajnc S14 8 Luka Lavrinc 267 10 Miha Bračko 154 S Luka Petek 134 3 Martin Jarc 90 1 Klemen Zlatnik 29 3 Matic Furjan 3 1 Blaž Zbičajnik 3 1 Strelci za Dravo: 8 zadetkov: Nastja Čeh; 7 zadetkov: Zorko; 6 zadetkov: Rok Kidrič; 4 zadetki: Aleš Čeh; 3 zadetki: Šalamun; 2 zadetka: Romih; 1 zadetek: Horvat, Dan Krajnc, Majer, Monjac, Perger, Roškar, Tisaj. JM V sredo začetek priprav za 1. ligo Kidričani so po sprejetem vabilu za igranje v 1. ligi takoj začeli aktivnosti za nemoten start sezone 2016/17. V sredo se bo začel tudi »operativni del«, na prvem sestanku se bodo zbrali igralci z vodstvom kluba in trene rji. Za zdaj je znano le to, da sta Denis Topolovec in Sandi Čeh zaradi težkega usklajevanja službenih in športnih obveznosti končala pot pri Kidričanih. Foto: Črtomir Goznik Denis Topolovec (Aluminij) . Foto: Črtomir Goznik ... in Marko Roškar (Drava) sta igralca z največjo minutažo v svojih ekipah v pravkar končani sezoni. "V 12 tto/mfo'TEDNIK Sport torek • 14. junija 2016 Atletika • AK Ptuj Uspešni Domjanova, Bedračeva, Čeh, Korpič-Lesjak . Atletski klub Ptuj je minuli vikend imel svoje tekmovalce na treh tekmovanjih, in sicer na mitingu v Mariboru, na mednarodnem četvero-boju v Brnu in na prvenstvu Slovenije v mnogoboju, ki je v soboto in nedeljo potekalo na Mestnem stadionu na Ptuju. Slednje - zelo kompleksno in obsežno tekmovanje - je organiziral ptujski atletski klub in na njem so se s svojim delom izkazali tudi domači sodniki. V številčno skromnejši udeležbi (mnogoboj velja na splošno za najtežji šport, op. a.) je med pionirji/pionirkami U-16, mlajšimi mladinci/mladinkami, starejšimi mladinci/mladinkami in člani/članicami tekmovalo nekaj čez 20 tekmovalcev, med njimi je bilo tudi nekaj mladih iz Hrvaške. Ti so dosegli najboljše rezultate, izstopali so Trpimir Široki, Fran Bonifačič in Jan Stjepan Cik. V pionirski konkurenci so fantje opravili z osmimi disciplinami in po prepletu tekov, skokov in metov je bil najuspešnejši Matjaž Arnuš (AD Kronos), ki je skupno zbral 3964 točk. Tri tekmovalce je imel med pionirji AK Ptuj, saj so tekmovali Alen Smiljan, Denis Volgemut in Vasja Rimele, za katere je bilo po približno letu dni treninga to prvo mnogobojsko tekmovanje. Najboljši med trojico je bil Smiljan, ki je solidno tekmoval in je bil na koncu tretji, Volgemut je bil peti, medtem ko je Rimele odstopil. Pri pionirkah U-16 je bila najboljša Nina Rman (Ak Radeče), dobro pa je tekmovala tudi Sara Serdinšek (AK Ptuj), ki je osvojila tretje mesto. Mlada domača atletinja je v sedmih disciplinah osvojila 3786 točk in je v dveh dneh najbolje nastopila v metu kopja, kjer je orodje poletelo 35,24 metra. Med slovenskimi tekmovalci sta bili glede na kakovost nastopov najboljši mlajši mladinki Valentina Vavdi (AD Slovenska Bistrica) in Lara Krnc (AK Radovljica). Slednja je stopnjevala svoje nastope in je na koncu zbrala 4923 točk, kar je bilo dovolj za normo za nastop na mlajšem mladinskem evropskem prvenstvu v Gruziji. V članski konkurenci sta zmagala Simon Blatnik (AK Krka) in Brina Mljač (AD Mass). Čeh dosegel državni rekord na Češkem Brno je v soboto gostil če-tveroboj reprezentanc mlajših mladincev in mladink Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. V izbrani vrsti Slovenije so bili štirje predstavniki AK Ptuj. Najbolj se je tokrat izkazal Kristjan Čeh, saj je zmagal v metu diska. Nadarjen mlad metalec je orodje najdlje vrgel 59,51 metra, kar pomeni nov državni rekord - prejšnjega lastnega je izboljšal za 29 cm. Njegova serija ve- ljavnih metov je bila 52.58, 59.51, 57.73 in 54.35 metra. Isti tekmovalcev je nastopil tudi v suvanju krogle, kjer je bil z izidom 14,33 metra šesti. Drugi ptujski metalec Jurček Korpič Lesjak je bil v svoji paradni disciplini metu kladiva tretji z razdaljo 62,81 metra, medtem ko mu v metu diska ni šlo tako dobro, saj je bil osmi z razdaljo 43,83 metra. Ob dveh metalcih je ptujske barve zastopal tudi tekač Žah Viher, ki je za 100 metrov z ovirami potreboval 14,33 sekunde, kar je zadostovalo za 4. mesto. Glede na mesto in rezultat je bila veliko boljša Maja Bedrač v skoku v daljino. Odlična mlada atletinja je svojo dobro pripravljenost pokazala tudi v Brnu, saj je prepričljivo zmagala z izidom 631 cm. To bi bil nov državni rekord, a je pri njenem skoku pihal nekoliko premočan veter +2.3 m/s (dovoljen je 2.0). Ob tem je Bedračeva izvedla še dva veljavna poskusa, ko je skočila 609 in 614 cm. Ob tem je bila Maja tudi članica slovenske štafete 100, 200, 300 in 400 metrov, ki je v cilj pritekla kot tretja. Vsi ptujski atleti so za Slovenijo osvojili lepo število točk, ki sta naši reprezentanci na koncu prinesli tretji mesti. Pri moških je zmagala Madžarska, pri ženskah pa Češka. Domjanova, Čeh in Korpič Lesjak zmagali v Mariboru AK Poljane je v Mariboru v nedeljo pripravil 4. mednarodni miting v metih. Udeležba je bila skromna, a v določenih disciplinah so bili doseženi dobri rezultati. Med izstopajočimi je nedvomno 58,02 m Veronike Domjan v metu diska. Ta je tudi v ostalih serijah ponovno pokazala, da je odlično pripravljena, saj je orodje zalučala še npr. 57.88, 57.13 in 56.65 metra. Ob Domjanovi sta med mlajšimi mladinci v Mariboru iz AK Ptuj zmagala še Kristjan Čeh in Jurček Korpič Lesjak. Prvi je v metu diska slavil z razdaljo 57,02 metra, drugi pa je bil najboljši v metu kladiva, kjer je dosegel 63,66 metra. David Breznik Strelstvo • MK Interliga Trikratni prvak Kevin Venta do novih dveh zmag S 3. in 4. turnirjem v sezoni se je nadaljevalo letošnje tekmovanje mednarodne malo-kalibrske Interlige v streljanju s pištolo na 50 m. Aktualni in trikratni posamični prvak Ormožan Kevin Venta je po uvodni zmagi v Rečici pri Laškem in slabšem nastopu v Čakovcu, kjer je osvojil šele 5. mesto, zdaj slavil še drugo in tretjo zmago v sezoni in je tako dva turnirja pred koncem tekmovanja pred novim naslovom posamičnega prvaka Interlige. Venta na vrhu s 554 krogi V hrvaškem Čakovcu, kjer je konec maja potekal 3. turnir, je Kevin Venta s 554 krogi dosegel dober rezultat, a zmagal s pičlo prednostjo enega kroga pred reprezentančnim kolegom Sevniča-nom Blažem Kunškom, ki je v letošnji sezoni okrepil vrste miklavške ekipe Jožeta Kerenčiča. Venta je tako precej izboljšal vtis na tem strelišču, ko mu na predhodnem turnirju streljanje ni šlo tako dobro od rok, zaradi česar je s 537 krogi osvojil le peto mesto. Takrat je slavil Kunšek s 552 krogi pred Madžarom Ta-traiem (549) in Boštjanom Simoničem (548). Dobro se je odrezal tudi Juršinčan Ludvik Pšajd, ki je dosegel osebni rekord v sezoni s 539 krogi in osvojil 4. mesto. Drugi najuspešnejši strelec in idejni oče Interlige, Ptujčan Boštjan Simonič, je imel s 535 krogi na 3. turnirju enak rezultat kot tretjeuvrščeni Avstrijec Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožan Kevin Venta je v Interligi v hrvaškem Čakovcu (554) in madžarskem Zalaegerszegu (558) dosegel novi dve zmagi in je tako po dveh tretjinah sezone s tremi zmagami na zanesljivi poti do ubranitve naslova posamičnega prvaka. Rene Wankmuller, vendar manj notranjih desetic (9:5), zato je osvojil 4. mesto. V ekipni razvrstitvi je drugo zmago v sezoni dosegla ekipa Jožeta Kerenčiča Miklavž s 1594 krogi pred Gro-supeljčani s 1582 krogi in Kovinarjem iz Ormoža s 1578 krogi. Strelci Miklavža so s tem še dodatno zvišali svojo prednost v skupnem seštevku, saj so na drugem turnirju slavili prepričljivo zmago z letošnjim ekipnim rekordom s 1613 krogi. Venta na Madžarskem rekordno v sezoni Na četrtem turnirju v madžarskem Zalaegerszegu se je zgodil kar precejšnji osip strelcev, saj je manjkalo kar nekaj dobrih tekmovalcev, to pa ni v ničemer zmotilo aktualnega prvaka Vento, ki je z letošnjim rekordom tekmovanja s 558 krogi (92, 94, 90, 94, 95 in 93) slavil še tretjo zmago v sezoni. Še najbolj se mu je približal domačin in bodoči olimpijec Miklos Tatrai (547). Izven najboljše trojice je znova za streljaj ostal Boštjan Simonič, ki je s 546 krogi osvojil 4. mesto. Osebni rekord v sezoni je dosegel tudi Juršinčan Mirko Moleh in se s 536 krogi uvrstil na 6. mesto. Med mladimi strelci pa velja izpostaviti perspektivnega Miklavžana Žana Bogšo, ki se je v zahtevni mednarodni konkurenci prvič v sezoni s 484 krogi uvrstil na dobro 17. mesto. Miklavž z lepo prednostjo, Kovinar šele tretji V ekipni razvrstitvi so tokrat prvo zmago v sezoni slavili Grosupeljčani s 1601 Rezultati: Ekipno: 1. Jožeta Kerenčiča Miklavž 6342 51 2. Grosuplje 6330 48 3. Kovinar Ormož 5843 45 4. Štefana Kovača Turnišče 6127 34 5. Region Süd A AUT 5921 32 6. Juršinci I 5492 28 7. Region Süd B AUT 4101 17 8. Dušana Poženela Rečica 1575 10 Posamezno: 1. Kevin Venta, KOR 558 2205 (1.) 2. Miklos Tatrai, MADŽ 547 1639 (4.) 3. Rok Ivanc, GRO 547 1612 (7.) 4. Boštjan Simonič, JKM 546 2153 (2.) 5. Franci Ivanc, GRO 537 2111 (5.) 6. Mirko Moleh, JUR 536 2055 (12.) 7. Nenad Vignjevič, KOR 526 2062 (8.) 9. Ignac Jerovšek, GRO 517 2104 (3.) 10. Ludvik Pšajd, JUR 515 1567 (11.) 11. Simon Simonič, JKM 514 1542 (17.) 15. Miran Miholič, JKM 501 2044 (9.) 17. Bogša Žan, JKM 484 484 (30.) 19. Milan Stražišar, ŠKT 467 1844 (24.) Rene Wankmüller, AUT 1073 (14.) Emerik Hodžič, KOR 1576 (10.) Blaž Kunšek, JKM 1633 (6.) Jože Čeper, VVB 1054 (20.) Rok Pučko, JUR 497 (35.) Gregor Vesenjak, JUR 1373 (33.) krogom in tako ugnali fa- vorizirano ekipo Jožeta Ke- renčiča, ki je s 1561 krogi osvojila 2. mesto (nastopala je brez Kunška). Tretji so bili strelci Štefana Kovača iz Tur- nišča, za katere nastopa tudi Madžar Tatrai. Zaradi odso- tnosti Emerika Hodžica Kovinarjevi strelci niso imeli popolne ekipe in so osvojili šele peto mesto s 1084 kro- gi. V skupnem seštevku vodi ekipa Jožeta Kerenčiča iz Mi- klavža (51), ki se ji nasmiha naslov ekipnih prvakov In- terlige. Zaključna turnirja v sezoni bosta v Ljubljani. Simeon Gonc Tenis • TK Terme Ptuj Madžarska ji bolj prija od Italije Po dveh zaporednih zmagah na 25.000 dolarjev vrednih turnirjih na Madžarskem - v Gyoru in Hodme-zovasarhelyju - se je Tamara Zidanšek skupaj z Marjanom Čukom odpravila v Italijo. Tam je igrala na podobno vrednem turnirju v Padovi. Po desetih zaporednih posamičnih zmagah so bila pričakovanja tudi v Italiji visoka ... 18-letna Konjičanka, članica TK Terme Ptuj, je odlično začela nastope v Padovi, nato pa so dvoboje 2. kroga zaradi dežja prestavili. Tako je morala v petek dvakrat na igrišče, dopoldan proti Tomovi (307. na WTA), popoldan pa še proti Piterjevi (316.). Obakrat je bila uspešna, zato jo je v soboto čakal polfinale proti 20-le-tni Turkinji Ipek Soylu (167.). Ta ima letos na svojem računu tudi že zmago na 50.000 dolarjev vrednem turnirju v Bursi. Soyluva je povedla 5:7, 0:2, a je Tamara nanizala pet zaporednih iger (5:2) in kasneje izenačila v nizih. Pri Ženski ITF-turnir v Padovi (25.000 dolarjev), rezultati: 1. krog: Zidanšek (7.) - Alice Matteucci (Italija) 6:2, 6:0; 2. krog: Zidanšek (7.) - Vikto-riya Tomova (Bolgarija) 7:5, 6:3; četrtfinale: Zidanšek (7.) - Ka-tarzyna Piter (Poljska) 6:2, 6:2; polfinale: Zidanšek (7.) - Ipek Soylu (Turčija, 3.) 5:7, 6:3, 4:6; finale: Soylu (3.) - Shilin Xu (Kitajska) 7:5, 4:6, 3:6. izidu 3:3 v tretjem nizu je bila tekma prekinjena zaradi dežja, nadaljevanje pa je znova pripadlo Turkinji. Zidanško-va je sicer imela pri izidu 4:4 dve break priložnosti, a ju ni uspela izkoristiti, Turkinja je svojo unovčila za zmago. Po 13 zaporednih zmagah je Tamara tako vendarle klonila, kljub temu pa osvojila nekaj dragocenih točk za WTA-lestvico. Novo priložnost za odmeven rezultat gre znova iskat v zanjo srečno državo - Madžarsko. V Szege-du bo nastopila na turnirju z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. V 1. krogu jo čaka obračun z Romunko Nicole-to-Catalino Dascalu (348.). DP U-16: Vidovič ugnal klubskega kolega V Mariboru je potekalo državno prvenstvo za kategorije U-16. Med fanti je imel TK Terme Ptuj dva predstavnika, Gašperja Bezjaka in Blaža Vidoviča. Žreb je določil, da sta se med sabo pomerila v 2. krogu, uspešnejši pa je bil dve leti mlajši Blaž (6:4, 0:6, 6:2). Ker je moral v istem dnevu odigrati še eno srečanje, je bil proti fizično močnejšemu in dve leti starejšemu Maticu Podlipniku (ŽTK Maribor) v četrtfinalu nemočen (4:6, 3:6). Mariborčan se je kasneje veselil naslova državnega prvaka. JM torek • 14. junija 2016 Šport Štajerski 13 Rokomet • ZRK Aklimat Ptuj Svež veter za visoke ambicije Že v naši petkovi številki smo poročali o volilni skupščini ŽRK Ptuj, ki je v sredo, 8. junija, dobil novo klubsko vodstvo. To naj bi v klub prineslo svež veter ter ideje, zaradi česar bodo tudi ambicije kluba v bližnji prihodnosti veliko bolj smele. Tako se za- pira eno poglavje kluba, odpira pa novo, ambicioznejše, podkrepljeno s svežim kapitalom. Tako se bo klub poslej imenoval ŽRK Aklimat Ptuj, prvi mož kluba pa je postal direktor tega podjetja Matej Smrekar. V klub se je vrnila tudi legendarna rokometa- Nikola Bistrovic, novi trener ŽRK Aklimat Ptuj: »Ponovno sem na Ptuju, kjer bomo skušali narediti lep rezultat z domačimi igralkami. Cilj je ustvariti odlično prvo ekipo, nato pa vzpostaviti piramido vseh selekcij. Naše želje so tudi po kakovostnem sodelovanju z vsemi klubi iz regije, od česar bi imeli nekaj vsi kolektivi, s tem da bi bil naš klub vrh te piramide sodelovanja. Ne skrivamo ambicij, da bi v doglednem času postali vodilni klub v regiji. V prvo moštvo se bo vrnilo kar nekaj igralk, ki so tu že igrale, prav tako bomo v novi sezoni nastopili tudi z mladinsko ekipo, da se bodo v njej kalile mlajše igralke, priprave pa začnemo v začetku avgusta. Tudi sicer me veseli, da je Ptuj spet postal rokometno mesto, saj sta tako ženski in moški kolektiv spet v 1. ligi, obenem pa uvrstitev ŽRK Aklimat Ptuj sovpada z uvrstitvijo članske reprezentance na EP po dolgih šestih letih.« šica Ana Mihaela Ciora, ki bo skrbela za stroko, saj je prevzela mesto vodje stroke, oz. nekakšne športne direktorice, na klop prve ekipe pa se bo usedel vsem dobro poznani Nikola Bistrovic, ki je s ptujskim moštvom precej uspešno že nastopal v 1. ligi. Vse te spremembe na vodilnih položajih klub postavljajo v drugačno luč kot do sedaj, seveda pa smele uresničitve ciljev in načrtov ne bo, če ne bo ustreznih okrepitev. Da so ambicije visoke, bo potrdil prihod novink, saj naj bi se v klub med drugim vrnila večina igralk, ki so pred izpadom moštva v 2. ligo nastopale v rdečem. Tako naj bi v naslednji sezoni dres kluba iz najstarejšega mesta nosile odlična hrvaška ostrostrelka Stella Mateša, Patricija Korotaj, Maruša Križanec, Nastaja Prapotnik, Tina Tumpej, Barbara Borovčak, pomagala pa bo tudi Sabina Majcen. Če ta imena združimo s sedanjim kadrom, potem nedvomno dobimo odlično moštvo, ki je povrh vsega še precej domače, kar bo ob kakovostnih predstavah v dvorano nedvomno privabilo več gledalcev kot do sedaj. Matej Smrekar, predsednik ŽRK Aklimat Ptuj: »Moštvo smo prevzeli, ker čutimo družbeno odgovornost do tega območja. Ves čas sem bil v kontaktu z Ano Mihaelo Cioro in verjamem v dobro sodelovanje vseh klubskih struktur. Našli smo nek skupen interes za promocijo, saj so naše želje, da naredimo nekaj skupnega, dobrega, tako za klub kot regijo tudi s pomočjo naših poslovnih partnerjev. Verjamem tudi v pozitivno zgodbo glede sodelovanja z okoliškimi klubi, saj bi od tega imeli korist vsi. Vsekakor sem prepričan v uspešnost zastavljenega projekta, dekletom pa bomo skušali nuditi vse za nemoten proces dela.« tp Foto: Črtomir Goznik Ana Mihaela Ciora Foto: Črtomir Goznik Nikola Bistrovič Tenis • TK Terme Ptuj Hazdovac namesto Krajnca, cilji še naprej visoki 18. marca je na skupščini Teniškega kluba Terme Ptuj prišlo do zamenjave na položaju predsednika kluba. Tega je dva mandata zasedal Zoran Krajnc, funkcijo je predal Luku Hazdovcu. »Dva mandata je za vsakega predsednika športne organizacije dovolj. V tem času smo nadaljevali pot, ki smo si jo začrtali pred 20 leti. Ob tem smo večkrat presegli zastavljeni nivo, saj smo v lanskem letu zasedli 3. mesto med vsemi slovenskimi klubi. Sam sem od 1. januarja 2015 manj prisoten na igriščih na Ptuju kot v prejšnjem obdobju, zato se mi je zdelo pošteno, da priložnost za vodenje kluba dobijo drugi,« je povedal Zoran Krajnc. Krajnc: »Pred mano so novi izzivi« Ste zadovoljni z opravljenim v preteklosti? Z. Krajnc: »Sam sem z uresničitvijo ciljev več kot zadovoljen. Pred tremi leti sem bil skoraj prepričan, da bo 6. mesto med klubi v Sloveniji težko ponoviti, kaj šele izboljšati, nato je predlani sledilo 4. mesto in lani za nameček celo 3. mesto. Očitno smo v preteklosti delali tako dobro, da so rezultati na domačih in mednarodnih turnirjih šli v zadnjem obdobju strmo navzgor. Pri moji predaji funkcije gre tudi za to, da so izčrpani vsi moji motivacijski vzgibi znotraj meja Slovenije - osvojili smo skoraj vse državne naslove v posameznih kategorijah. Manjka samo še eden, ki bi lahko bil dosegljiv letos, ko sem še razmeroma blizu kluba.« V katero smer ste zapeljali klub v dveh mandatih? Z. Krajnc: »Vsekakor se je dajala prednost tekmovalnemu področju, vendar tudi i 1 * m ' .... ttt*t*"% ............ jiiiir i m ^■jC—■.........."g* ^■■HiMlf Č3 MMBBBM muni"' S^UGS Foto: Črtomir Goznik Zoran Krajnc in Luka Hazdovac, stari in novi predsednik TK Terme Ptuj ostali deli kluba funkcionirajo dokaj dobro - v okvirih splošne situacije v Sloveniji. Poseben poudarek je bil vsekakor namenjen mednarodnemu tekmovalnemu tenisu, primerjavi s konkurenco po vsem svetu.« Kakšne profesionalne cilje in izzive imate sedaj pred seboj? Z. Krajnc: »Izzivi so tesno povezani s tenisom, tako po organizacijski kot strogo tekmovalni plati. Slednje ni nobena skrivnost, natančno vemo, kam si želimo: imamo dve, tri skupine mladih igralcev - formira se še ena, ki jih bomo poskušali popeljati proti vrhu. Podrobnosti pa naj za zdaj ostanejo skrivnost.« Kakšen je vaš pogled na tenis v Sloveniji? Z. Krajnc: »Že dalj časa sem glede tega zelo kritičen, predvsem do pogleda na sam razvoj, do stroke in igralcev, pa tudi klubov. Ti vlečejo nekakšno inercijo iz preteklosti in pričakujejo nekakšen 'čudež', da bomo samo s talentom pripeljali igralce znotraj stoterice na ATP-lestvici. Tu govorim o organizaciji in tudi o strokovnem delu.« Hazdovac: »Kopica reprezentantov, odlično vzdušje ...« »Sprememba imena osebe na čelu kluba je zame manj pomembna zadeva, saj bo delo nadaljevalo isto moštvo, le v drugih vlogah. Kar se tiče zastavljenega dela za naprej, bo na prvem mestu obdržati sedanji nivo, ki je zelo visok. To leto smo postali tretji klub v Sloveniji, lestvica je posta- Iz TK Terme Ptuj prihaja kopica reprezentantov L. Hazdovac: »V kategoriji do 14 let imamo standardnega reprezentanta Blaža Vidoviča, ki je najboljši igralec in je zdaj dosegel nekaj pomembnih uspehov na seriji turnirjev TE (tri zaporedne uvrstitve v finale). Med mladinci imamo reprezentanta Svena Laha kot najboljšega slovenskega mladinca, potem pa sta visoko v članski kategoriji Tamara Zidanšek in Blaž Rola. Na pragu reprezentance do 14 let so še Taja Lončarič, Tara Gorišek in Nika Strašek, ki igrajo prvo leto v tej kategoriji in za naslednje leto lahko računamo, da bodo vodilne v reprezentanci.« vljena visoko. Zaradi Zoranove odsotnosti in spremstva na turnirjih smo zaposlili še enega trenerja, iz Radovljice je prišel mladi Jure Ropret, ki pomeni nov zagon. Vabimo seveda vse ljubitelje tenisa, zlasti mlajše, da se nam priključijo in razširimo to bazo. Kar pa se tiče same uprave kluba, smo vanjo poskušali vključiti vse strukture kluba, od rekreativnega tenisa, veteranskega tenisa, kjer smo zelo močni v veteranski ligi, vključili smo nekaj staršev naših tekmovalcev, seveda je vključena tudi stroka - gre za nekoliko mlajše ljudi. Upam, da bo tudi ta energija prinesla razvoj kluba,« je v uvodu povedal novi predsednik Luka Hazdovac. Nekaj je tudi konkretnih novosti glede recimo naročanja na termine in podobnega. L. Hazdovac: »Kar se tiče rezervacije samih igrišč, imamo že nekaj let online rezervacije. Zadevo smo kar se da poenostavili, prijava in rezervacija igrišč poteka preko spleta, tako da imamo tu pozitivne odzive. Nekaj pa je res novega: klub smo hoteli 'odpreti' tudi za nečlane in zato smo se odločili za ukinitev dosedanjih igralnin. Igrišča se pač plačajo po dejansko odigrani uri. Seveda je možno uveljavljati določene popuste, z zakupom večjega števila terminov se dobijo blokci, ki so potem bistveno cenejši. Na to nas je nekako spodbudilo dejstvo, da vse več igralcev igra na različnih lokacijah in nekako je bila iz njihove strani izražena želja, da bi se ta igralnina razdelila na posamezne dele, polovice, tretjine ... To seveda predstavlja problem; tudi če je prišel v goste igrat nečlan kluba, so spet nastale težave. Zdaj je zadeva zelo enostavna, pač daš kuponček in neodvisno, kdo je plačal, se igrišče lahko koristi. Tako je bolj pošteno: tisti, ki igrajo več, pač plačajo več, tisti, ki pa igrajo manj,plačajo pač nekaj manj.« Imate širok program za vse mlade, vse starostne strukture, organizirate priprave na morju, sodelujete z drugimi klubi ... L. Hazdovac: »Res je, to leto smo bili npr. na pripravah v Lovranu, v sodelovanji s TK Konjice. Bilo je zelo pestro, otroci so pridobili klubski duh, se povezali med seboj in seveda osvojili nova znanja -tak 'teambuilding' je zelo pozitiven. Vsako leto spomladi in jeseni vpisujemo nove člane, letos se nam jih je iz drugih klubov kar nekaj priključilo tudi med letom. Za nove člane smo vedno odprti.« Koliko trenerjev trenutno dela z igralci in koliko imate registriranih igralcev? L. Hazdovac: »Trenutno v klubu dela pet trenerjev, trije profesionalno, dva pa nam pomagata v teniški šoli. Skupaj imamo registriranih več kot 50 igralcev.« Tekmovalni tenis še vedno ostaja ena od prioritet kluba. L. Hazdovac: »Seveda, tekmovalni tenis nam je v osnovi na prvem mestu, v vsakem primeru pa razvijamo tudi rekreativni tenis. V tekmovalnem tenisu že postajamo vodilni klub v Sloveniji, na rekreativnem področju pa si želimo motivirati čim več ljudi, da pridejo v naš klub, ker imamo tu odlične pogoje in dobro atmosfero. Teniška zveza Slovenije je tudi prepoznala naše prizadevanje v razvoju teniškega športa in to leto nam je zaupala organizacijo še enega turnirja iz koledarja Tennis Europe v kategoriji do 16 let -na Ptuju bo potekal od 20. do 26. junija. Ob tem smo dobili še štiri turnirje iz koledarja Teniške zveze Slovenije, kar je v zadnjem času največje število.« Kakšno je sodelovanje z TZS? L. Hazdovac: »Sodelovanje s TZS se je v določenem pomenu izboljšalo, seveda pa se TZS še vedno ukvarja z lastnimi težavami in pri servisu klubom še ni dosegla svojega maksimuma. Upam, da bo te finančne težave rešila čim prej in potem bo nam vsem lažje. Lani smo imeli precej različnih mnenj okrog podpisa pogodb za sodelovanje mladih v reprezentancah in to smo po polletnem prepričevanju uspešno rešili. Zdaj so naši člani podpisali te pogodbe in na ta račun lahko dobijo še kakšno dodatno povabilo na turnirje, ki jih organizira TZS in lahko gredo skupaj z trenerji TZS na mednarodne turnirje. Tu bi se dalo postoriti še več, saj so ti pogoji še vedno precej neugodni za same tekmovalce, ker TZS pokrije manjši del stroškov.« Jože Mohorič 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 14. junija 2016 Nogomet • Zaključna prireditev MNZ Ptuj V Bukovcih slavili trenerji in ekipa Regions cup V petek popoldne je v Športnem parku v Bukovcih potekala zaključna prireditev MNZ Ptuj. V zanimivem programu sta se najprej pomerili selekciji sodnikov ter delegatov proti selekciji trenerjev - tokrat so slavili trenerji. Sledila je tekma med prvakom Superlige Cirkulanami in reprezentanco Regions cup mNZ Ptuj, v kateri so slavili slednji. Po obeh srečanjih je sledil tisti najbolj pričakovan, svečan dogodek - podelitev priznanj najboljšim ekipam in posameznikom v ligah MNZ Ptuj za sezono 2015/16. Sam dogodek se je nato v prijetnem vzdušju zavlekel v noč, petkova prireditev pa obe- Prejemniki priznanj na zaključni prireditvi MNZ Ptuj Foto: MNZ Ptuj nem pomeni dokončno slovo od sezone 2015/16, za vod- stvo tekmovanja in klube pa že začetek priprav na novo tekmovalno sezono. tp Nogomet • NK Cirkulane Cirkulane najverjetneje ostajajo Superligaš Cirkulane so si z naslovom prvaka v sezoni 2015/2016 priigrale možnost nastopa v 3- SNL sever v naslednji sezoni. O tej opciji bo v tem tednu razpravljal upravni odbor kluba, v tem trenutku pa se zdi, da »Varežani« niso najbolj naklonjeni opciji po selitvi v ligo više. V vsakem primeru so Cirkulančani letos dosegli največji uspeh kluba v zgodovini, vzorno urejeno igrišče je postalo trdnjava, ton igralcem na zelenici pa je s klopi v nadaljevanju prvenstva dajal Miran Ljubeč, ki je velike trenerske uspehe že dosegal s Podvinci, tokrat pa mu je uspelo nadgraditi sijajno zgodbo s haloškim nogometnim kolektivom. Z nekdanjim odličnim nogometašem, ki še vedno uspešno brani veteranske barve Gorišnice smo se pogovarjali o zgodovinskem uspehu Cir-kulan. Kako ste videli zadnjo preizkušnjo proti Bukovcem? Miran Ljubec: »Ta zadnja preizkušnja je za nas pomenila eno zgodovinsko stvar in normalno je, da so bili igralci pod izrednim pritiskom, vključno z menoj, toda moja situacija se na terenu ni opazila. Zdržali smo, odigrali smo, kar smo morali, lahko bi iztržili tudi kaj več, toda igralcem nimam česa očitati in jim čestitam za ta uspeh.« S tribun je glasno odmevalo Varež, Varež. Kašen Foto: Črtomir Goznik Miran Ljubec, trener NK Cirkulane elan je bil to za to tekmo oz. celotno sezono? Miran Ljubec: »Imamo zveste navijače, ki nas spremljajo ves čas. Na tekmi z Bukovci so bili še toliko bolj pripravljeni in so bili še ena dodatna moč ekipi v boju za naslov prvaka. Vsem navijačem hvala za spodbudo in te rezultate, ki smo jih dosegli skupaj.« Ste zmagovalci Superlige, kar je za mnoge presenečenje. Tudi za vas? Miran Ljubec: »Pred pol leta sem prevzel ekipo in normalno je, da smo imeli neke cilje, ambicije. Sedaj se je pokazalo, da smo s trdim delom in pametnim pristopom prihajali do rezultatov. Za marsikoga res presenečenje, konec koncev pa zame osebno ne preveč.« Kako velik uspeh je to za Cirkulane? Miran Ljubec: »Izredno ve- lik. Govorim v imenu kluba, sama tradicija sicer ni dolga, klub je relativno mlad, že preboj v Superligo je bil izjemen uspeh, sedaj pa smo postali prvaki Superlige in seveda je to nekaj neponovljivega, pravzaprav zgodovinski uspeh za klub.« Ni še znano, ali boste šli v 3. ligo. Vaš pogled, mislite da velja poskusiti? Miran Ljubec: »Seveda se splača, ampak realnost je čisto drugačna. Gre predvsem za pomanjkanje mlajših selekcij, ki so pogoj za napredovanje v 3. ligo. Tudi kar se samega moštva tiče, bi potrebovali nekaj okrepitev in v tem trenutku se zdi povsem realna Superliga tudi v prihodnje.« Kako pa ste sami videli celotno šampionsko sezono in kako jo ocenjujete? Miran Ljubec: »Že pred prihodom v klub pozimi sem spremljal situacijo. Vedel sem, da je to ekipa, ki ima srce, ki ima željo, ampak vseeno nisem poznal moštva. V pripravah na drugi del sezone smo kar precej prevetrili moštvo, odšlo je osem igralcev, prišlo jih je deset, zato je bilo zame izredno zahtevno, saj se je morala ekipa dodobra uigrati in spoznati.« V moštvu je kar nekaj hrvaških igralcev. So bili tista dodana vrednost, ki jo mora prinesti v moštvo »tuj« nogometaš? Miran Ljubec: »So bili dodana vrednost. Igralce smo poznali, toda še večji problem je bil, da je bilo to zadevo treba »vkomponirati«. Ni težava pripeljati igralca z individualno kakovostjo, a pomemben je kolektiv. Na koncu je namreč odločilo moštvo.« Zelo uspešni ste bili s Podvinci, sedaj ste osvojili naslov prvaka s Cirkulanami. Ostajate v ha-loškem klubu, kakšna bo ekipa Cirkulan v naslednji sezoni? Miran Ljubec: »Skušal bom nadaljevati začrtano, vsekakor pa ostajam v klubu, saj nimam nobenega pomisleka glede tega, da bi kam odšel. Okostje ekipe nedvomno ostaja, v vsaki liniji pa bo treba pripeljati po enega igralca. Na vrsti so tudi razgovori z obstoječim kadrom, tako da bomo že kmalu imeli na voljo neko sliko ekipe za naprej.« tp Športni napovednik »Nogomet Fest« 2016 Društvo Športni park Gabrnik organizira 6. tradicionalni »Nogomet Fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metr-ski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, v Gabrniku (občina Juršinci), s pričetkom v soboto ob 10.00. Prijavnina za članski turnir znaša 50 €, za veteranski turnir pa 30 € in jo je treba poravnati najkasneje do žreba. Nagradni sklad v primeru 24 udeleženih ekip znaša več kot 1000 evrov (1. mesto 600 € + pokal + prehodni pokal, 2. mesto 300 € + pokal, 3. mesto 150 € + pokal, 4. mesto praktična nagrada, najboljši vratar in igralec prejmeta pokal). Priporočljiva je uporaba kopačk (prepovedana uporaba kramponov oz. železnih čepkov). Med turnirjem bo mogoče spremljati prenose tekem EP v nogometu, igrati odbojko na mivki, organiziran bo bogat srečelov, možnost taborjenja ... PROGRAM TURNIRJA: Petek, 24. 6: - od 20:00: prijateljska tekma Veterani Gabrnik - PGD Gabrnik - žreb za članski in veteranski turnir Sobota, 25. 6.: od 10.00 do 23.00: tekme v skupinah od A do F, člani Nedelja, 26. 6.: 9.00 - veteranski turnir 14.00 - tekme v skupinah G in H, člani 16.00: ženska prijateljska tekma 17.00 do 23.00: tekme od četrtfinala do finala Možnost igranja samo v nedeljo. Prijave in info na tel. 041 942 954 (Darjan Čeh) in e-mail: daceh7@gmail.com. Plavanje • Miting v Radovljici Tina in Sara uspešni na Gorenjskem Sezona plavalnih tekmovanj na prostem v 50-metr-skih bazenih je v polnem razmahu in v soboto je bil v Radovljici izveden Memorial Jožeta Rebca, ki ga je organiziral PK Gorenjska banka Radovljica. Nastopilo je 235 plavalcev iz 15 slovenskih klubov, gostovala sta tudi kluba iz Avstrije in Srbije. Trener PK Terme Ptuj Igor Sternad je tokrat peljal na Gorenjsko dve najmlajši tekmovalki Tino Aubelj in Saro Lampet. V neprijetnem vremenu sta se obe odlično znašli in sta kljub dežju odplavali osem osebnih rekordov, kar je bilo dovolj za šest medalj. Aube-ljeva je bila druga na 50 m delfin in tretja na 50 m hrbtno. Še bolje je šlo Lampre-tovi, saj je zmagala na 200 m prsno, ob tem pa je bila še trikrat tretja v disciplinah 200 m mešano, 100 m prosto in 50 m delfin. David Breznik Tina Aubelj in Sara Lampret Rokomet • Jeruzalem Ormož Dan ormoškega rokometa Rokometni klub Ormož je pripravil tiskovno konferenco, ki je bila oblikovana kot okrogla miza pod imenom: O navijaški kulturi v Ormožu. V dobri uri dolgem pogovoru so sodelovali: Marijanca Korotaj (voditeljica), Martin Hebar (predsednik RK Jeruzalem Ormož), Saša Prapotnik (trener RK Jeruzalem Ormož), Alojz Sok (župan občine Ormož), Branko Pukla-vec (predstavnik ustvarjalcev navijaške glasbene kompilacije Orkestra Se-lotejp), Aljoša Širovnik Vi-čar in Grega Vičar iz navijaške skupine Ormožani ter Davorin Bešvir (avtor besedil). Člana rokometnega kluba Jeruzalem Saša Prapotnik in Martin Hebar sta sezono 2015/16 ocenila kot zelo uspešno, obenem pa povedala, da je želja kluba, da v dveh oz. treh letih dres Ormožanov nosijo le doma vzgojeni fantje. Tako bodo odhode Boga-dija, Grizolta in Radujkovica nadoknadili z domačimi igralci letnika 1999, kjer je kar nekaj zanimivih rokometašev. Župan Alojz Sok je v imenu občine Ormož čestital klubu za odlične rezultate v preteklosti in dobro delo z mladimi. Člana navijaške skupine Ormožani Aljoša Širovnik Vi- čar in Grega Vičar sta opisala zgodovino navijaške skupine, ki sega v leto 1992. K sodelovanju sta povabila nove člane, predvsem si želijo novih mladih moči. Branko Pukla-vec je opisal dveletno pot do nastanka zgoščenke z devetimi rokometnimi navijaškimi pesmimi. Za začetek se je naklada zgoščenk zaustavila pri številki 500. Velika želja Puklavca je, da bi se na tekmah čimveč prepevalo, saj kdor poje, zlo ne misli in zlo ne dela. Uroš Krstič torek • 14. junija 2016 Šport, zanimivosti, reportaže Štajerski 15 Nogomet • Liga deklet U-17 M Bowling • Podjetniška liga Ptujčanke blizu najboljšim Dekleta v ligi U-17 so pred tednom končala letošnjo sezono, ki je bila izjemno razburljiva in izenačena do zadnjega sodnikovega žvižga. Šele zadnji krog je namreč dal odgovor na vprašanje, kdo bo prvak. Tega so srečno osvojile igralke Fužinarja, ki so v go-steh pred 400 gledalci minimalno ugnale ekipo Radomelj in ji pred nosom speljale naslov prvakinj ... Dekleta ekipe MSM Ptuj so na koncu zasedla odlično 4. mesto, tik za najboljšo trojico. »Rezultat je zelo lep, z malo več športne sreče in manj poškodbami igralk pa bi se lahko borile celo za sam vrh lige deklet U-17. Na punce sem zelo ponosen, saj so skozi celotno težko in dolgo sezono kazale odlične predstave in očiten napredek v igri,« je po zaključeni sezoni povedal trener ŽNK MSM Ptuj Uroš Šmigoc. REZULTATI 22. KROGA: ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Teleing P. Beltinci 0:2 (0:1), Ajdovščina - ŽNK Krim MDC Group 1:2 (1:2), ŽNK Krka - Velesovo 3:0 (2:0), ŽNK Radomlje - Fužinar 0:1 (0:0), ŽNK Koroška - ŽNK Rudar Škale 0:8 (0:3). 1 FUŽINAR 2. BELTINCI 3. RADOMLJE 4. MSM PTUJ 5. RUDAR ŠKALE 6. MARIBOR 7. KRIM GROUP 8. AJDOVŠČINA 9.VELESOVO 10. KRKA 11. KOROŠKA Veterana pospravila mladce v koš 20 16 3 1 70:9 51 20 16 2 2 111:14 50 20 16 1 3 102:18 49 20 14 2 4 96:23 44 20 10 2 8 44:41 32 20 10 1 9 49:33 31 20 7 2 11 27:41 23 20 6 1 13 30:67 19 20 4 0 16 18:92 12 20 2 3 15 11:87 9 20 0 1 19 8:141 1 JM Šolski šport • Odbojka Najboljše odbojkarice so na OŠ Črešnjevec V konkurenci deklet letnikov 2003 in mlajših je območno tekmovanje v odbojki potekalo v telovadnici OŠ Juršinci. Tako kot pri fantih sta se tudi v tem finalu srečali ekipi iz Slovenske Bistrice (OŠ Poho-srkega odreda) in Črešnjevca, zmage pa so se veselila dekleta iz OŠ Črešnjevec. Rezultati: OŠ Breg - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 1:2, OŠ Juršinci - OŠ Črešnjevec 0:2; tekma za 3. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Breg 1:2; tekma za 1. mesto: OŠ Čre-šnjevec - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:0. Vrstni red: 1. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 2. OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 3. OŠ Breg 4. OŠ Juršinci UR S četrtkovim zaključnim turnirjem posameznikov se je končala že 19. izvedba ptujske podjetniške lige. Med ekipami so prva tri mesta zasedle Dokl gostinstvo, Gostišče Iršič in SKEI Maribor. Vse tri so prejele zaslužene pokale, ekipa Dokl gostinstvo ob tem še velik prehodni pokal. Nobeni ekipi ga doslej še ni uspelo osvojiti trikrat zapored, s čimer bi prešel v trajno last ... Najboljši posamezniki v skupni razvrstitvi: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 194,4, 2. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 184,4, 3. Robert Šegula (Tames) 183,3, 4. Miran Halade-ja (SKEI Ptuj) 181,6, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 179,8, 6. Sašo Vidovič (Casino Poeto-vio) 178,7, 7. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 177,9, 8. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 176,3, 9. Jože Javornik (Gostišče Iršič) 175, 10. Joži Mohorič (Ra-dio-Tednik Ptuj) 174,4. Na zaključnem turnirju je vsako ekipo zastopal po en predstavnik, v izločilnih bojih pa je prišlo do kar precejšnjih presenečenj (po treh uvodnih igrah sta bila najboljša Martina Janžekovič in Gregor Mi-ložič). Še posebej na samem vrhu, saj sta se zmag v finalu veselila Danica Šegula pri ženskah in Miran Haladeja pri moških. »Veterana« sta tako dokazala, da ne štejejo Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri ekipe letošnje spomladanske podjetniške lige: Dokl gostinstvo (1. mesto, v sredini), Gostišče Iršič (2. mesto) in SKEI Maribor (3. mesto). zgolj leta, ampak tudi mirna roka in zbranost. Čestitke! Vrstni red, ženske: 1. Danica Šegula (Tames), 2. Simona Horvat (Casino Poetovio), 3. Monika Kolarič (Radio-Te-dnik), 4. Martina Janžekovič (Tiskarna Ekart); moški: 1. Miran Haladeja (SKEI), 2. Aleš Korošec (Da-MoSS), 3. Sašo Vidovič (Casino Poetovio), 4. Gregor Miložič, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik), 6. Robert Šegula (Tames), 7. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor), 8. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija). JM Foto: Črtomir Goznik Najboljši posamezniki zaključnega turnirja lige Nogomet • Art football, Moskva 2016 Zmaga v glasbenem delu, 5. mesto na igrišču Humane zvezdice oziroma Art Football team Slovenija so na svojem četrtem nastopu na svetovnem prvenstvu v ruski prestolnici Moskvi dosegli svoj največji uspeh. Slovenci so v konkurenci odličnih glasbenikov iz 16 držav postali zmagovalci, čeprav je bilo med nastopajočimi tudi nekaj svetovno znanih (npr. člani angleške skupine East 17, nemške zasedbe Fools Garden in ruski zvezdnik Valerij Syutkin). Poskočni muzi-kanti, Omar Naber, Miha Gu-štin Gušti, Sašo Gačnik Sva-rogov, Miha Ribarič in Miro Todosovski so v mogočnem Gorki parku več kot odlično opravili svojo nalogo. Nogometaši brez poraza Slovenska estradna reprezentanca je edina, ob svetovnih prvakih, reprezentanci Irana, ki je svetovno prvenstvo končala brez poraza, osvojila pa je končno 5. mesto. Športna sreča ji tokrat ni bila povsem naklonjena. Slovenci so v svoji skupini najprej premagali Madžarsko (2:0), nato še Estonijo (3:1), z domačo reprezentanco Rusije pa so se v najlepši tekmi svetovnega prvenstva (po izboru organizatorjev) razšli z remijem (0:0). Vrata ruskega gola je zaklenil nekdanji ruski reprezentant Ruslan Estradna reprezentanca Slovenije (Art Football team) je v Moskvi odlično zastopala našo državo. bil sloviti ruski hokejist, eden najboljših v NHL ligi, Alexander Ovečkin. Ob polčasu tekme je bila tudi slavnostna podelitev nogometnih nagrad. Slovenski vratar Tomaž Strgar je bil izbran za najboljšega vratarja svetovnega prvenstva, kapetan slovenske reprezentance Nani Ma-tjašič je zaigral v prvi enaj-sterici »World teama«, Miro Todosovski pa je podal za drugi gol reprezentance sveta. Slovenski sodnik Damir Ozu pa je imel to čast, da je vodil finalno tekmo svetovnega prvenstva. Letošnjo 30-člansko reprezentanco Art footbal team Slovenija so sestavljali: Milan Pečovnik Pidži, Omar Naber, Matjaž Ul, Miha Guštin Gušti, Aljoša Debevec, Nani Franc Matjašič, Goran Stankovič, Suad Filekovič, Sašo Gačnik Svarogov, Miro Todosovski, Tomaž Strgar, Robert Korošec, Bojan Zrn-ko, Benjamin Ciglar, Oskar Drobne, Simon Sešlar, Lovro Sadek, Dejan Kranjc, Martin Juhart, Nejc Tratnjek, Jože Kotnik, Matej Vračko, Jan Breznik, Uroš Šmigoc, Miha Ribarič, Damir Ozu, Niko Turk, Darko Taseski, Matevž Rijavec in Andrej Geržina. Velika humanitarna akcija In kar je najpomembnejše, vsi sodelujoči na SP so sodelovali v veliki humanitarni akciji »Pod zastavo dobrote« in zbrali prepotrebna sredstva (več kot 2 milijona dolarjev) za tiste otroke, ki so pomoči najbolj potrebni. UR Nigmatulin, ki je ubranil kar pet slovenskih strelov, ki so jih gledalci že videli v mreži. Zaradi slabše gol razlike od Rusije je Slovenija končal na 2. mestu v skupini in v nadaljevanju zaigrala v skupini, ki se je potegovala za mesta od 5 do 8. Tekmo med Rusijo in Slovenijo si je ogledal tudi novi predsednik FIFA Ganni Infatino ter nekaj svetovno znanih nogometašev, kot so Carles Puyol, Zvonimir Bo-ban, Viktor Bulatov in drugi. V nadaljevanju je sledila zmaga proti neugodnemu Kazahstanu (3:1), za konec pa je padla še močna Anglija, varovanci trenerja Oskarja Drobneta so jo premagali s 3:0 in tako dosegli najboljšo uvrstitev doslej ter se neposredno uvrstili na prihodnje svetovno prvenstvo. Oskar Drobne, nekdanji odličen nogometaš Maribora, Varteksa, Gorice, Domžal, Celja, Kopra in nemškega St. Paulia, je prvič na svetovnem nogometnem prvenstvu Art Football prevzel vlogo selektorja in igralca hkrati. Ko je v zadnjem hipu zaradi zdravstvenih razlogov sodelovanje odpovedal Bojan Prašni-kar, se je Oki v obeh vlogah odlično odrezal. Slovenija ni izgubila tekme, dosegla je najboljši rezultat do sedaj, postali so zmagovalci skupine Super Star in zasedli končno 5. mesto. Ob tem je bil tudi najučinkovitejši strelec naše reprezentance. M ■■ V ■ ■ ■ ■ Trije nasi v ekipi sveta Na stadionu Torpeda so trije člani Art football teama Slovenija zaigrali za reprezentanco sveta. Tekmo »Ro-sich-Starco« - World Team je v celoti prenašala tudi ruska televizija. Na vratih Starca je Miro Todorovski, Nani Matjašič in Tomaž Strgar so v Moskvi zaigrali za reprezentanco sveta. 16 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 14. junija 2016 Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA enakost-prijateljstvo-sopomoc. Pridružite se nam 14. 6. ob 17.30 v Termah Ptuj, da skupaj pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Nastopili bodo: Tanja Žagar, Dejan Vunjak, Pajdaši, Donačka, Siniša Žunec, zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kaja Kralj in Minea Gabrovec, polfinalistka hrvaškega Super talenta 2009 Gabrijela Hrženjak, čaka vas tudi glasbeno presenečenje iz Hrvaške. triglav @ ARRIVA S Meritor a [DB] company www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 14. junija 2016 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • Slovensko in hrvaško druženje Vsi skupaj smo ZA Projekt povezovanja in druženja brez ovir Družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije, s sponzorji in dona-torji ter z vsemi, ki skrbijo, da je življenje drugačnih kakovostno, vabi danes, 14. junija, v Terme Ptuj, da se jim pridružite na izjemnem druženju, ki ga je že pred dvema letoma zasnoval projekt Vsi skupaj smo ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč. To bo že tretji dan povezovanja in druženja brez ovir, na katerem ni drugačnih, ker so vsi enaki. Družba Radio-Tednik Ptuj ga je začela, ker želi širši javnosti sporočiti, da življenje ni vsakodnevno rutinsko iskanje „problemov in skrbi", da je predvsem želja in volja po lepem, pozitivnem, po drobnih stvareh, ki delajo vsak dan lepši vsem nam, ne glede na poslanstvo, ki ga ima vsak izmed nas. Pomembno je biti tu, živeti in si deliti lepe trenutke, poudarja direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. „Vsak, ki bo danes z nami, lahko po svojih močeh prispeva v skupno dobro, da bo lahko življenje nekaterih, ki so bili prikrajšani in so zaradi tega na videz drugačni, lepše in kakovostnejše. Prireditev je odprtega tipa, brez vstopnine, vsak pa lahko daruje po svojih zmožnostih. Zbrana sredstva bomo podarili OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in OŠ s posebnim programom To-mislava Špoljarja iz Varaždina, ki bodo prav tako naši gostje. Pričakujemo, da se bo zbralo okrog 1200 udeležencev iz vse Slovenije, za katere smo organizirali brezplačne avtobusne prevoze, in Hrvaške. To so ob udeležencih z varažindskega območja prejemniki socialnih pomoči centrov za socialno delo, rejen-ci in rejniki, uporabniki posebnih socialnovarstvenih zavodov Dornava, Ig, Črna na Koroškem, Vipava, Hrastovec ... , nevladnih organizacij (Ozara, Šent, Projekt Človek, Sožitje), Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki se jim pridružujejo prostovoljci, ki s svojo prizadevnostjo in zgle- Sponzorji in donatorji dobrodelne glasbene prireditve Vsi skupaj smo ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč: Boxmark, Talum, Zavarovalnica Maribor, Merca-tor, Kovinostrugarstvo Ivan Gomilšek, Larix GT, Pomaranča, Občina Majšperk, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, VGP Drava Ptuj, Uzanca, Deisi moda, Zavarovalnica Triglav, Kaas avto, Arriva, Terme Ptuj, Sindikat strojevodij Slovenije, Kager hiša, MZK Ele-ktro, Teleing, Gradbiro, Čisto mesto, Modiana, Gozdno gospodarstvo Maribor, Avtoservis Turnšek, AH Terbuc, Zerox, Krodo, Varaždinske vijesti, družba Radio-Tednik Ptuj... Foto: Črtomir Goznik Dobrodelna glasbena prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj Vsi skupaj smo ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč ima že od vsega začetka številne prijatelje; letos je prerasla v mednarodni projekt. dom delujejo v splošno dobro. Na Ptuju oz. v Termah Ptuj bodo preživeli znova en nepozaben dan, podarili smo jih tudi brezplačne vstopnice za kopanje. Najbolj veselo pa je vedno v glas-beno-zabavnem delu, ki se bo začel ob 17.30. Dogajanje bo potekalo pod šotorom, ki je postavljen na zelenici ob amfiteatru Term Ptuj, daroval ga je Sindikat strojevodij Slovenije. Zelo smo veseli, da smo s projektom Vsi smo ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč 2016 prebili še eno ,mejo', projekt je postal mednaroden. Našo skupno pozitivno zgodbo, njene cilje so prepoznali tudi v časopisu Varaždinske vi-jesti, tako da imamo letos prvič tudi udeležence, ljudi s posebnimi potrebami z varaždinskega območja. Prepričani smo, da bo naša skupna pozitivna zgodba v prihodnje še rasla, da bomo postali vzorčni primer sodelovanja in razumevanja različnih, a vendar 'enakih', ne samo med dvema sosednjima državama, temveč celo v Evropi. Pridite, in bodite tudi vi del te pozitivne zgodbe," je pred tretjo dobrodelno glasbeno prireditvijo Vsi skupaj smo ZA - enakost - prijateljstvo - sopomoč povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. Več nas bo, lepši bo jutri tistih, ki potrebujejo našo pomoč. Potrudili se bosta tudi slovenska in hrvaška televizija, da bo o tej izjemni prireditvi izvedelo čim več ljudi, ki bodo s tem dobili priložnost, da tudi sami postanejo njeni ambasadorji. Njeni snovalci pa so jo tudi že predstavili predsedniku RS Borutu Pahorju in hrvaški ministrici socialne politike in mladih Bernardici Juretic. MG Glasbeni gostje: Foto: Črtomir Goznik Dejan Vunjak, Tanja Žagar (že tretjič zapored), Pajdaši, Donačka, zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 2015 Kaja Kralj in Minea Gabrovec, Siniša Žunec in polfinalistka hrvaškega super talenta 2009 Gabrijela Hrženjak; za konec pa še hrvaško glasbeno presenečenje. Pevka Tanja Žagar bo pela in zabavala že tretjič. Dornava • V petek osrednja proslava ob občinskem prazniku Praznujeta država in dornavska občina Občina Dornava se te dni pripravlja na osrednjo slovesnost ob praznovanju občinskega praznika. Letos so ga posvetili 25. obletnici osamosvojitve Slovenije. 21. občinski praznik bodo Dornavčani obeležili s številnimi dogodki, osrednja proslava pa bo v petek, ob 18. uri v dvorani Večnamenskega centra Dornava. Nastopile bodo številne domače zasedbe: Oktet Dornava, Tisti štirje, Kvartet Polen-šak, vokalna skupina Enigma in ljudske pevke Lukarice. Kot vsako leto, bodo tudi tokrat podeljena priznanja, plaketo občine bo prejel Jožef Florja-nič, in sicer za 20 let delovanja v ŠD Polenšak. Priznanje občine Dornava pa bodo -tako je sklenil občinski svet - podelili še Neži Čuš, Stanku Plohlu in Elizabeti Jan-žekovič. Osrednja slovesnost pa je zmeraj tudi odlična priložnost za bilanco stanja dela v občini: govorili bodo o tem, kaj je bilo postorjenega v preteklem letu, kakšni so načrti za prihodnost in želje, ki ostajajo neuresničene, beseda pa bo nanesla tudi na 25-letnico samostojne Slovenije. Kot je pojasnil župan Rajko Janžekovič, so namreč ravno temu, za državo zelo pomembnem jubileju, posvetili letošnji občinski praznik. Praznovanja ob letošnjem občinskem prazniku so se sicer začela že 3. junija s turnirjem v namiznem tenisu, nadaljevala pa dan kasneje z odprtjem novega igrišča na Polenšaku in nogometnim turnirjem. V soboto je bila vleka vrvi pri pesniškem mostu, v nedeljo zvečer pa veliki letni koncert dornavske pihalne godbe pod naslovom Nad mestom se dani. Po petkovi osrednji proslavi bo sledila še tradicionalna prireditev Od paše do sira, 25. junija pa bo dogajanje nadvse pisano: začelo se bo s košnjo trave na star način, sledil bo krompirfest, gasilsko tekmovanje in petje ljudskih pesmi pod lipo. Praznovanja bodo sklenili v nedeljo, 26. junija, z mednarodnim tekmovanjem v ribolovu. Dženana Kmetec RENAULT Passion for life Občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik! Poraba pri mešanem ciklu 3,7-6,3 1/100 km. Emisije CO2 95-142 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0074-0,0452 g/ km. Emisija trdnih delcev: 0,00002-1,09 g/km. Število delcev (x10'J'0W-19,l2IH|||05WOim (COH^iajpomembnejši toplogredni plin, ki S2V^^eeiin|9SgnVini|lEmisrj?9niin|^al^Un3njegi zrakSB^ro™BPSm!Wbno prispevajo l^BBsanj JkBkovosti zunanj ega zraka. Pri spevaj o zlasti k če zmerno povi šanim koncentracijam pri zemne ga ozona, delcev PM10 in PM 2,5 ter dušikovih oksi dov. AH TERBUC do». Ilurnaviä I I lih. SI-2252 III] K SAVA Tel., 02 754 00 SG Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. ELEKTROSTORITVE - SERVIS GORILNIKOV jI Boris Lajh s.p. U Dornava 42 JŠUCO 2252 Dornava GSM: 0315B5 452 Telefon: 02 755 0010 Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 14. junija 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Gnojenje balkonskih rastlin in setev oz. sajenje jesensko-zimskih kapusnic Vreme se nikakor noče umiriti, zato je potrebna nenehna skrb za zdravstveno stanje vseh vrtnin in tudi okrasnih rastlin. Ker se pojavlja res veliko uši, redno pregledujte svoje rastline, saj so naravni pripravki učinkoviti samo, ko je uši še malo. Ne pozabite, da jih ne smete uporabiti takrat, ko je sonce že na nebu. Uporabite jih vedno tik pred temo. Pri tem pa pazite, da ne boste na eno rastlino nanesli preveč, saj lahko na tak način povzročite poškodbe na listih, cvetovi pa odpadejo. Kako gnojimo na balkonih in terasah Balkonske lepotice in tudi po-sodovke so zdaj porabile že vsa hranila, ki so jih imele v zemlji. Zato je zdaj nujno potrebno dognojevanje, čeprav je v takih vremenskih razmerah dokaj težko. Zaradi dežja ni potrebno zalivanje, dognojujemo pa vedno ob zalivanju. Zdaj imajo res prednost počasi topna gnojila, ki ste jih pomešali v zemljo. Da se bodo rastline počasi navadile na naše hranjenje, začnemo počasi in z nizkimi odmerki gnojil. Izberemo gnojila za cvetoče rastline, zagotovo že ima vsak od vas svojo priljubljeno blagovno znamko. Pomembno je, da si preberete navodila o primernih odmerkih. Vedite, da je vedno priporočeno najvišja količina gnojila, zato nikakor ne dodajajte še malo zraven, da bo še bolje delovalo. Začnete celo s polovičnim odmerkom. Cvetlice imajo namreč raje nekoliko nižji pH, nekoliko bolj kislo zemljo. Vsa gnojila pa so v bistvu soli, ki pH dvignejo, če jih rastline ne »pojejo«. Zato preveliki odmerki gnojil bolj škodijo, koristijo pa zagotovo ne. Dvakrat zapored pognojite enkrat na teden, nato povečajte število gnojenj na dvakrat tedensko, še vedno polovični priporočeni odmerek gnojila. Tudi to naredite dvakrat. V nadaljevanju pa vsaki vodi za zalivanje dodajte zelo majhen odmerek gnojila, nekje četrtino do petino tega, kar vam priporoča ponudnik gnojila. Tako bodo rastline ves čas primerno preskrbljene s hranili, ne bodo pa imele en dan preveč, potem pa premalo hranil do naslednjega gnojenja. Junij je tudi čas za sajenje prezimnih vrtnin Pozimi je na vrtu le malo svežih vitaminov in mineralov. Zato je toliko pomembneje, da zdaj ne pozabite na zelo pomembne, prezimne kapusnice, to sta br-stični in listnati ohrovt, glavnati ohrovt pa tudi drži zelo dolgo v zimo. Ohrovt, glavnati, listnati ali brstični, je vrtnina, ki nam pozimi nudi sveže vitamine, minerale in predvsem obrambo našega telesa pred zimskimi tegobami, tudi slabo prehrano. Zato v juniju, ko po navadi že pozabimo, da je treba kaj posejati ali posaditi, NE POZABITE, da je treba posaditi nekaj sadik listnatega in/ali brstičnega ohrovta. Tako bomo celo zimo preskrbljeni z nekaj sveže zelenjave. Tudi glavnati ohrovt pa zaradi svojih nagubanih listov prenese veliko mraza, pogosto celo prezimi. Mnogi pozimi silijo otroke z zeljem v solati, v omaki, v juhi ... Zelje ne sodi med otrokom zelo priljubljene jedi. Ohrovt, listnati ali glavnati, je veliko slajši in manj ostrega okusa. Zato je za navajanje otrok na zdravo hrano veliko Foto: Miša Pušenjak Za lepe in bujne cvetlice na balkonih se je potrebno potruditi. primernejši. Liste lahko narežemo in dodajamo vsem omakam, golažu, makaronom, juham in njegov okus ne bo motil ostalih dobrih arom, pojedli pa bomo nekaj zdravega. Vse kapusnice sodijo med po-žrešnice, zato lahko gredico po-gnojimo s hlevskim gnojem (2,5 l/m2) ali kompostom (10 l/m2). To velja seveda za tiste, ki gredic še niste pognojili jeseni, da ne bi kdo gnojil dvakrat. Če je bilo gnojeno jeseni ali spomladi predhodni vrtnini, dodatno gnojenje ni potrebno. Lahko pa med vrste kapusnic posejete nizek stro-čji fižol (v vrste ne na kupčke, kot imajo nekateri še navado). Prav tako lahko kakšno sadiko ohrovta zamenja zelena ali sladki komarček. Tako bo škodljivcev manj. Sicer pa je ohrovt znan po tem, da ga izmed vseh kapusnic najmanj napadajo škodljivci, le kapusov ščitkar je v zadnjih letih postal nadloga. Zato redno pregledujemo spodnje strani listov, ki so na tleh. Kakor hitro opazimo prve metuljčke, uporabimo pripravek iz rabarbare ali pa v trgovini kupimo pripravek, ki vsebuje izvleček tropske rastline neem. Dodamo mu še pripravek, ki vsebuje izvlečke morskih alg ali aminokislin. Kolerabicaje edina manj zahtevna kapusnica Kolerabico lahko pridelujemo celo leto od zgodnje pomladi (konec marca jo že lahko presadimo na prosto, v sredini marca pa v rastlinjak) pa vse do sredine septembra, ko jo še lahko presajamo na prosto. Pazimo le, da jo redno zalivamo, rastline ne smejo trpeti suše. Užitni pa so tudi listi, zato porezane liste uporabimo v zelenjavnih juhah in drugih zelenjavnih jedeh. Kole-rabico sadimo na gredico 30 cm narazen, tako med vrstami kakor v vrsti. Sadimo jo lahko med papriko, ko je še manjša, med fižol in ob njega ter grah, med blitvo in ob njo, ne potrebuje vedno svoje grede. Pak choi in kitajski kapus prihajata k nam iz Azije Kitajski kapus, ki mu običajno pravimo kitajsko zelje, smo že posvojili tudi v Sloveniji. Pak choi pa še prosi za našo naklonjenost. Obe kapusnici sta rastlini kratkega dne, ki ju sejemo šele konec julija in v začetku avgusta. Lahko ju sejemo direktno na stalno mesto, lahko pa vzgojimo sadike s koreninsko grudo. Uživamo ju tako presna v svežih solatah kakor v zelenjavnih juhah in omakah. Pomembno je le, da ju ne sejemo prehitro, saj v nasprotnem primeru pobegneta v cvet. Pri teh dveh azijskih kapu-snicah moramo še bolj paziti, da nam mladih rastlin ne uniči bol-hač. Zato ju sejemo kar najbolj pozno. Gredico zanju pripravimo brez prekopavanja, dobro pa bosta uspevala za krompirjem, ki zemljo globoko prerahlja. Razdalja med vrstami in v vrsti naj bo vsaj 30 cm. Če ju sejemo direktno na stalno mesto, potem v vsako jamico vržemo dve semenki, kasneje pa eno rastlinico odščipne-mo. Presajamo pa samo sadike s koreninsko grudo. Puljene sadike še veliko raje pobegnejo v cvet. Kapusnice so res zahtevne vrtnine, a nam zato obilno povrnejo, saj sodijo na primer ohrovti med vrtnine z največjo količino antioksidantov, kislo zelje vsebuje velikansko količino vitamina C, ki se pri kratkotrajnem kuhanju ne razgradi, vsebujejo pa še veliko več. Zato naj bodo ka-pusnice naša jesenska in zimska hrana, paradižnik in papriko iz trgovin pa pozabimo in ne me-čimo zanju denarja skozi okno. Zelje je zagotovo na prvem mestu Poznamo belo in rdeče zelje. Gojimo ga lahko celo leto, tudi rdeče zelje ni namenjeno samo praznovanju sv. Martina. Nekoč smo govorili o zgodnjem in poznem zelju, danes bolj govorimo o dnevih, ki minejo od presajanja do rezanja. Najzgodnejši hibridi dozorijo že v 55 dneh, pozne pa na Primorskem gojijo tudi 170 dni. Zelje prenese veliko nizkih temperatur in je lahko na vrtu vse do novega leta. Če želimo pridelati manjše glave za sveže solate, potem sadimo zelje bližje skupaj, med vrstami naj bo 40 cm, v vrsti pa 30 cm. Tako blizu skupaj sadimo tudi sorte (hibride) s kratko vegetacijo (do 90 dni). Če pa želimo velike glave za kisanje, potem pa naj bo razdalja med vrstami in v vrsti vsaj 50 cm. Na policah trgovin dobite seme hibrida Tucana F1 in Ditmarja, ta dva sodita med zgodnje sorte. Med sortami za kisanje je najbolj priljubljeno še vedno varaždin-sko zelje, vendar ne pozabite, da je tudi ljubljansko zelje odlično za kisanje, pa še bolj sladko je, če ga jemo v sveži solati. Samo za svežo solato pa je najboljše prav gotovo futoško zelje, čeprav njegova glava ni trdno sklenjena, da ne boste razočarani. Med hibridi pa je tudi vrtičkarjem dostopno seme hibrida Atria F1, ki je namenjeno kisanju. Novejša sorta za svežo uporabo je koničasto zelje, ki je trenutno v Evropi najbolj priljubljeno zelje za svežo uporabo. Pri nas dobite poznejšo sorto Filderkraut, ki pa jo lahko tudi kisate. Miša Pušenjak Ob navedenem času je primemo za cvetje. Ob navedenem času je primemo za listnate rastlino. Listnati ohrovt ima največ koristne snovi. Foto: Miša Pušenjak KGZS - Zavod Ptuj sporoča Pomen varnosti in osebne zaščite pri uporabi FFS Kljub temu da so sodobna FFS manj nevarna od tistih iz preteklosti, je treba pri njihovi uporabi posvetiti veliko pozornost osebni zaščiti. Predvsem uporabniki, ki se s FFS srečujejo poklicno, bi morali dosledno upoštevati napotke in priporočila, saj so FFS praviloma vendarle strupi, ki tako kot na škodljive organizme in rastline lahko neugodno vplivajo tudi na človeka. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS, Jab-le) so konec maja 2016 udeležence na strokovni delavnici zelo dobro poučili in osvestili o nevarnostih, ki prežijo na uporabnike. Dr. Jejčič z ekipo sodelavcev je udeležence dogodka v uvodu seznanil s strokovno in deloma znanstveno vsebino delovanja naprav za nanašanje FFS. G. Kuhar iz podjetja Agromehanika je v nadaljevanju povzel specifične značilnosti in karakteristike široke palete njihovih produktov, s poudarkom na digitalizaciji, z GPS-moduli, z upravljanjem direktno iz kabine. In v zadnjem obdobju proizvajalci traktorjev namenjajo veliko pozornosti ravno kakovosti izdelave traktorskih kabin. Le-te razvrščajo v štiri kategorije in trenutno se lahko le malo proizvajalcev pohvali s kategorijo kabine 4, ki zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite pred FFS (zaščita pred trdnimi delci, aerosoli in hlapi / parami). Tak tip kabine je gotovo najprimernejši za vse uporabnike, ki se pogosteje srečujejo s FFS (npr. raziskovalne institucije, velika posestva ipd.) Na dogodku smo izvedeli, da je svetla izjema na tem področju Perutnina Ptuj, saj na posestvu uporablja zelo sodobno samohodno škropilno napravo s kabino kategorije 4. Kabine tega standarda premorejo učinkovite, sodobne filtre in izjemno dobro tesnijo, kar omogoča tudi zaščito pred zanašanjem škropilne brozge (drift). V vseh drugih primerih bi morali uporabniki FFS poskrbeti za osebno varovalno zaščitno opremo, tudi v traktorjih s kategorijo kabine 3 in nižje. V nekaterih državah zavarovalnice tak pristop tudi zahtevajo, saj v nasprotnem primeru ne krijejo stroškov zdravljenja, ki bi nastali zaradi delovanja FFS na človeka. V nadaljevanju delavnice smo si ogledali še demonstracijo delovanja novih škropilnih naprav. Priznati je treba, da gre za zelo kompleksne naprave, z veliko možnostmi nastavitev in prilagoditev delovanja, pri čemer je ključnega pomena, da se uporabniki dobro poučijo o uporabi teh naprav. V razvojnem oddelku podjetja Agromehanika želijo nadzor nad delovanjem in upravljanjem škropilnih naprav privesti na nivo delovanja šobe (zapiranje in odpiranje), s čimer bi se res vrhunsko približali najbolj okolju prijazni uporabi teh, praviloma (v odvisnosti od dodatne opreme) dragih naprav. Jože Murko, mag. kmet. Vir: KZ Ptuj torek • 7. junija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 19 S slove Leto se hitro obrne in pred nami je znova največji tradicionalni enodnevni štajerski urbani rock dogodek Piše se leto 2016. Že tretje leto zapored bomo priča nekoliko drugačni različici zdaj že kultne štajerske rock čage Piše se leto, ki tudi letos svojo dolgo tradicijo nadaljuje znotraj programa Festivala Lent Piše se leto bo letos na sporedu Festivala Lent v petek, 1. julija na prizorišču Večerove-ga odra. Da se bo 24. ponovitev t. i. Smiljanovega koncerta sicer v okrnjeni programski verziji, a zato nič manj zanimiva ali atraktivna, sploh zgodila, se gre zahvaliti ekipama Piše se leta in Festivala Lent, ki sta združili moči in omogočili, da bo tradicija Piše se leto lahko živela dalje. Pogled v zgodovino tega glasbenega dogodka razkrije, da so se skozi leta na njegovem odru zvrstili praktično vsi pomembnejši rock izvajalci iz Slovenije in območja nekdanje Jugoslavije. Tako bo tudi letos, saj so izbrani in povabljeni nastopajoči že preverjena, priznana imena ali pa talentirana nova domača imena. Poudarek bo na punk rocku in indie rock zvoku, s tem da bomo deležni res enkratnega sodelovanja skupine Kultur Shock in Eda Maajke, slednji pa bo nastopil tudi kot samostojen izvajalec v nih odrov Filmoljub Ci'neplexx in Ko l osej Maribor krajšem nastopu, na odru pa se bo za vrhunec večera pridružil že dvajset let delujoči angažirani izseljeniški "ZDA" balkanski punk rock atrakciji. Skupaj so za letošnji 1. maj v okviru skupnega novega in težko pričakovanega projekta objavili izjemno dobro sprejet single Sloboda, v nadaljevanju lahko pričakujemo še več tovrstnih skupnih pesmi. Medtem pa je tudi Edo po dolgem času predstavil svoj novi single s pomenskim naslovom O j o j o j!. Za pravo porcijo poskočnega in s turbo folkom sarkastično začinjenega punk rocka bodo zadolženi čedalje popularnejši člani hrvaške zasedbe Brkovi. Odprtje festival pa bo, kot se spodobi, pripadlo domači, izjemno atraktivni in koncertno tudi na tujem zelo angažirani skupini Koala Voice iz Zasavja. Boštjan Levičar in Nana Milčinski: Danes Boštjan Levičar ob delovanju v rock skupini Momento, katere kitarist, vokalist in soustanovitelj je ter s katero je doslej izdal albuma Era (2011) in Karma Reset_(2014), gradi tudi samostojno kariero. Za razliko od njega, gledališko režiserko, performerko in glasbenico Nano Milčinski občinstvo pozna predvsem po izvajanju balad in šansonov, kar se odraža tudi na albumih Še ena pomlad (2012) in Od tod do vesolja (2014). Začetki njunega sodelovanja segajo v leto 2013, ko sta posnela skladbo V objemu melodij, ki so jo z Momento uvrstili na ploščo Karma Reset. Pred kratkim sta se ta dva glasbenika, ki se vokalno zelo lepo ujemata, ponovno zaprla v studiu, da bi posnela poletno obarvano skladbo Danes. Nova skladba je bila posneta v Studiu Underground v Šentjerneju, za kar sta poskrbela Uroš Bon in Matej Brili, ki je zaslužen tudi za miks ter Robin Schmidt za mastering. Poleg Nane Milčinski in Boštjana Levičarja, ki je tudi tokrat poprijel še za kitaro, so pri snemanju sodelovali bas kitarist Božo Kovač, klaviaturist Peter Urek in bobnar Dušan Obdadinovič - Obra. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Dustin Thomason: 21. 12. Včasih človek dobi v roke kakšno trapasto knjigo. In tokrat vam jo celo ponujam v branje. Knjiga Dustina Thomasona z naslovom 21. 12. si sicer neke globoke pozornosti ne zasluži. Tistim, ki ste na tekočem s tem, kdaj naj bi se bil ali se še bo zgodil konec sveta, datum 21. 12. gotovo kaj pove. Na ta dan leta 2012 so nekateri napovedovali konec sveta, ker so tako razumeli sporočilo majevskega koledarja. Večina nas niti ni opazila, da je bil tistega dne konec sveta. No, knjige vam ne bi priporočali zaradi tovrstne »apokaliptične« tematike, pač pa bo marsikomu povedala o Majih, prebivalcih srednje Amerike (v tej knjigi so obravnavani tisti iz Gvatemale), dosti več, kot je izvedel pri pouku zgodovine, ki je žal pri nas zelo evropocentrično usmerjen (pa še to boste izvedeli, kje je Gvatemala, če ste morda pozabili). Če seveda gre verjeti avtorjevim »znanstvenim« trditvam, objavljenim o Majih v tej knjigi (ki bi bila brez Majev navaden šund) ... Ocena: 2 Le s t v i DRAKE FT WIZKID :DANCE■ & JUSTIN TIMB 2. CAN'T STOP THE FELLING 3. JUST LIKE FIRE -PINK 4. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 5. THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS FT. RIHANNA 6. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 7. I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER 8. THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON ; 9. HAIR - LITLLE MIX 10. HOWLING AT THE MOON - MILOW 11. BEST FAKE SMILE - JAMES BAY Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak BURNERS Prava fanta ■P^H - - ■ IM T ^nXHuíBr 1 m f ^H HHriiJr IM m _ V , vid Foto: splet Vsebina: Los Angeles, 70. leta prejšnjega stoletja. Naivnih 60. let je konec, udaril je materializem, predvsem finančna kriza. Ljudje stojijo v vrstah za gorivo, filmska meka propada, razraščata se kriminal in korupcija. V tem vrvežu najdemo zasebnega detektiva Hollanda Marcha, ki po smrti svoje žene v požaru, za katerega se krivi sam, preživlja njuno 13-letno hčerko. Kmalu dobi od simpatične ostarele ženske nalogo, naj poišče njeno izgubljeno nečakinjo Amelio. Nekje ob istem času umre slavna pornografska igralka Misty Mountain, ki je bila vpletena v nečedne posle avtomobilske industrije in pravosodnega ministrstva ... Režiser tega filma Shane Black je pravzaprav scenarist z zelo dolgim in uglednim spiskom del. Začel je 80. letih prejšnjega stoletja s Smrtonosnim orožjem za Mela Gibsona (oscenaril je tudi tri nadaljevanja), nadaljeval z akcionarji za Bruca Willisa in Arnolda Schwarzeneggerja ter v tem tisočletju seveda preklopil na superjunake in režiserski stolček (Iron Man 3). Skratka, opravek imamo s človekom, ki je v treh desetletjih poskrbel za nekaj največjih uspešnic, torej bi lahko sklepali, da se možakar dobro spozna na svoj posel. Prava fanta je njegov osebni projekt, ki ga je napisal in režiral sam, zunaj dosega velikih studiev in tečnih producentov, ki redno uničujejo prvotne vizije filmarjev. Zato bi pričakovali en tak majhen, toda lep in sijoč filmski dragulj, nekakšen sad nepokvarjene ljubezni do filma. Težko bi rekli, da česa takega v filmu ni videti, toda tisto, kar je na papirju najbrž bilo videti sila zabavno in smešno, se je med prenosom v medij gibajočih sličic večinoma nekje porazgubilo in težko bi lahko pojasnili, kje, kdaj in zakaj. Glavnima igralcema nedvomno ne gre ničesar očitati. Russell Crowe se je za to vlogo prav nemarno zredil (čeprav ne vemo zakaj, ker v filmu to ni prav nič pomembno) in v njej prav vidno in lahkotno uživa. Ryan Gosling je še vedno v igralski fazi, ko hoče vsemu svetu, najbolj pa sebi dokazati, da je pravi filmski frajer, nekakšen novodobni James Dean, a kljub temu svoje delo opravi dokaj dobro. Lahko bi ga izvrstno, če ne bi občasno preveč vidno preveč igral. Vse drugo v filmu pa nekako šepa, zlasti pripovedna ritmika. Nikakor ne bi škodilo, če bi kakšen strokovnjak še enkrat pregnetel scenarij in ga malce obrusil po robovih, pa morebiti niti ne bi škodilo, če bi režiral pravi režiser, pa tudi montažo filma bi bilo mogoče bolje prepustiti kakšnim drugim, bolj veščim rokam. To troje iz zabavnega podtona filma naredi srednje velik dolgčas, ki je občasno prepleten z zares dobrimi, naravnost izvrstnimi gegi in štosi, vendar kljub svoji bistroumnosti ne morejo predreti preveč debelega oklepa sivine. Škoda, film namreč obeta, vendar kaže, da Hollywood ne zna več posneti dobre komedije starega tipa. Matej Frece The Nice Guys Igrajo: Russell Crowe, Ryan Gosling, Angourie Rice, Matt Bomer, Margaret Qualley, Keith David, Kim Basinger Režija: Shane Black Scenarij: Shake Black in Anthony Bagarozzi Žanr: komična kriminalka Dolžina: 116 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 ŠtcgerskiTEBUK Nasveti ^ torek • 14. junija 2016 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK krepka mesna enolončnica. jogurtovo pecivo z ribezom SREDA zelenjavna juha, zelena solata s posebno klobaso, sladoled ČETRTEK juha, testenine z gobovo omako, solata, jabolčni zavitek PETEK špinačna juha, ribje palčke, francoska solata, sladoled SOBOTA ^—J golaževa juha, polno-zrnat kruh, haloška gibanica NEDELJA juha, flam ali svinjska rebra na žaru, krompir v kosih, zelenjava, sadna solata PONEDELJEK paradižnikova juha, zelenjavna rižota, jabolčni kompot s suhimi slivami Jogurtovo pecivo z ribezom Sestavine (za manjši pekač ali okrogel model); 2 jajci, 1 lonček sladkorja, 2 lončka moke, 1 pecilni prašek, 1 lonček olja, 1 lonček jogurta, 2 vaniljeva sladkorja, 6 pesti svežega ali zamrznjenega sadja (maline, ribez, jabolka ...). Jajca in sladkor stepamo tako dolgo, da so vsi kristalčki raztopljeni in masa penasto naraste. Dodamo jogurt, olje in vaniljo ter na hitro premešamo. Dodamo moko s pecilnim praškom in premešamo toliko, da ni več grudic. Vlijemo v pekač, ki smo ga namazali z maslom in potresli z drobtinami, ter obilno posujemo s sadjem. Masa naj ne sega več kot do 3/5 višine pekača, saj naraste. Pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Krepka mesna enolončnica Sestavine; 400 g svinjskega mesa (kare ali stegno), 2-3 koreni, srednje veliki, 1 čebula, 1 konzerva rdečega fižola (400 g neto), lovorjev list, strok česna, cel poper, olje, vegeta, žlica mlete rdeče paprike, noževa konica mlete kumine, pol žličke mletih jurčkov, po želji pol kocke goveje juhe. Meso narežemo na manjše koščke in jih na žlici olja na hitro popečemo. Zalijemo s toliko vode, da skoraj pokrije meso. Dodamo celo olupljeno čebulo, narezano korenje, lovorjev list in cel poper in počasi dušimo. Vmes prilivamo vodo. Po 30 minutah mesu dodamo fižol iz konzerve (tudi sok, v katerem je) in preostale sestavine: 2-3 žličke vegete, mleto kumino, žličko mlete rdeče paprike in česen, za boljši okus pa še pol žličke mletih jurčkov in polovico goveje kocke. Vse skupaj premešamo in prilijemo vodo (okrog 1-1,5 litra, po potrebi še več). Vmešamo prežganje, da se juha nekoliko zgosti. V juho lahko zakuhamo še žličnike - vodne vrabčke. Preden enolončnico postrežemo, iz nje odstranimo čebulo. ZPS • Oglaševanje živil, namenjenih otrokom in najstnikom Oglaševalski kodeks le mrtva črka na papirju Potrošniške organizacije si že več desetletij prizadevajo za omejitev oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom, vendar pa se ob tem srečujejo z izjemnim vplivom prehranske industrije in s sredstvi, s katerimi razpolaga. Proizvodnja hrane in pijač sodi med najpomembnejše dejavnosti slovenskega in evropskega gospodarstva. Delež, ki ga ta trgovinska dejavnost nameni oglaševanju, pa je v Sloveniji na prvem mestu. Po dostopnih podatkih predstavljajo oglasi trgovinske dejavnosti v Sloveniji 17 odstotkov vsega oglaševanja. In številni oglasi so namenjeni tudi oz. predvsem otrokom ter najstnikom. V ZPS menijo, da oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom kratkoročno in dolgoročno škoduje otrokom in najstnikom - zdrave prehranjevalne navade so namreč osnova za zdravje vodrasli dobi in starosti. Oglaševanje tudi ne sme moralno ali psihično prizadeti otrok, zato se z oglasi ne sme spodbujati otrok k nakupu proizvodov ali storitev z izkoriščanjem njihove neizkušenosti in lahkovernosti; spodbujati otrok, da bi prepričevali starše ali koga drugega, naj kupijo oglaševane proizvode ali storitve; izkoriščati posebnega zaupanja otrok v starše, učitelje ali druge osebe; neupravičeno prikazovati otrok v nevarnih položajih. Oglaševanje med otroškim programom V ZPS so nekaj časa spremljali televizijski program, predvsem v terminih, ko naj bi bilo pred zasloni največ otrok. Ugotovili so, da oglasna sporočila običajno prikazujejo razigrane otroke, ki z veseljem uživajo oglaševano živilo, prikazujejo srečno otroštvo, veselega in zadovoljnega otroka, obkroženega z veselimi in zadovoljnimi starši. »V teh terminih smo na primer opazili oglase za žita Kellog's, ki nagradi kupca z igračo, če kupi njihove izdelke, za "prašek" Cedevita Kids PUC PUC na POP TV, za čokolado Životinjsko carstvo pred risanko na nacionalni televiziji TV SLO, ki poudarja, da ob nakupu dobimo sličice, ki jih lahko zbiramo ...« Kako je z oglasi v revijah za mlajše in najstnike V ZPS so prelistali tudi nekaj izvodov revij za mlajše bralce. »Oglase z živili z nezdravim prehranskim profilom smo našli v revijah Ciciban, PIL in Cool. Prav v vseh treh izvodih revije Ciciban Ali oglaševalski kodeks deluje? Načela in pravila, ki jih morajo oglaševalci spoštovati pri snovanju svojih oglasov, so podrobneje opredeljena v Slovenskem oglaševalskem kodeksu. Kodeks posebej določa, da oglaševanje hrane in pijače, ki so namenjene otrokom, ne sme opravičevati ali spodbujati slabih prehranjevalnih navad ali nezdravega življenjskega sloga; ne sme dejavno spodbujati otrok, naj jedo ali pijejo pred spanjem ali čez dan pogosto jedo sladkarije in prigrizke (v oglasu morajo biti prigrizki jasno opredeljeni kot prigrizki in ne kot nadomestek za obroke); ne sme spodbujati otrok, naj pojedo več kot po navadi in ne sme zavajati otrok glede morebitnih telesnih, socialnih ali psihičnih koristi, ki naj bi jih imeli zaradi uživanja izdelka. Žal so določila Kodeksa pogosto le mrtva črka na papirju, ugotavljajo. »Poudarki so jasni, a če želimo, da bo Kodeks v praksi zaživel po pričakovanjih, potrebujemo tudi zelo močno samoregulacijo pri oglaševalcih. Če bi slovenski oglaševalci upoštevali določila kodeksa, predvidevamo, da v reviji Ciciban ne bi našli na primer oglasov za barjeno klobaso, na televiziji pa ne oglasov za Kellog's žita, čokolado Životinjsko carstvo ...,« so zapisali na ZPS. iz leta 2016 (izdani med januarjem in marcem) so otroke prek igre oziroma naloge, primerne za ciljno skupino, nagovarjali z oglasom za barjeno klobaso Poli. Čeprav je bilo na enem izmed oglasov z drobnim tiskom navedeno "Oglasno sporočilo za starše", je iz vsebine oglasa očitno, da nagovarja najmlajše bralce in ne starše. V reviji PIL pa smo opazili oglase za lizike Chupa Chups, bombone Blink in serijo izdelkov Lino. V reviji Cool smo našli nekaj oglasov za živila, a posebej negativno nas je presenetila nagrada, ki jo v reviji ponujajo bralcem za sodelovanje na natečaju za "naj fotko" oz. naj frizerko/vizažistko. Zmagovalec oz. zmagovalka bo dobil kar 1,8 (!) kilograma slanega prigrizka BOBI FLIPS oz. 1,5 (!) kilograma slanega prigrizka BOBI ribice in bombonov MENTOS pop ins. V ZPS smo prepričani, da v tovrstnih publikacijah ne bi smelo biti oglasov za živila z nezdravim prehranskim profilom. Zagotovo je ena od možnosti, da se to zakonodajno prepove, npr. po vzoru prepovedi oglaševanja energijskih pijač v Litvi.« Foto: Splet torek • 14. junija 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da bo očitno res treba (ne) slovenskim marketinškim (ne) strokovnjakom malo stopiti na prste in katerega ovaditi zaradi kršenja pravic Slovencev do rabe slovenskega jezika v javnem sporočanju. Ker to, da ti ponujajo v slovenskem oglasniku »car wrapping by Avery«, je pa res že tu mač... Bomo pa ob tej priliki prezrli, da se »te-mnjenje« piše z dvema J. Kaj bi bili malenkostni! Glavno, da je anglo-ameriškipravopis OK... Govori se ... ... da se ptujski minister Go-razd vozi naokrog z ministrskim vozilom, vrednim 49.305 evrov. Ja kaj ste mislili, da bo šel med Slovence v Argentino z gumijastim čolnom iz Hoferja? ... da človek šele takrat, ko mu kaj manjka, opazi mnoge podrobnosti, ki pa drugim vsak dan grenijo življenje. Nek naš sodelavec je zadnji mesec postal strokovnjak za testiranje stopnic. Tiste v ptujski knjižnici, na primer, so zlomljene- Prireditvenik Prelepite različnih «i®!«!! mu gležnju prijazne, tiste, po katerih se gre v službo, pa zelo neprijazne. Mogoče pa gre le za psihološko vprašanje... ... da ena od teorij o koncu sveta govori, da se bo spremenil nagib zemeljske osi. Bi se skoraj strinjali s tem. Če se bo namreč nadaljevalo nasipa-vanje zemlje okoli neke hiše v Markeldorfu, kjer si zasebnica ureja svojo privatno Panonsko nižino, se bo zemeljsko težišče kmalu drastično spremenilo in se bo naš planet prekucnil... ... da so prebivalci ob gradbišču avtoceste slabe volje, ker je zaradi gradnje njihovo vsakdanje življenje moteno. Očitno so nekateri mislili, da bo Dar-sova vila zamahnila s čarobno paličico in bo avtocesta zgrajena. Kako bodo šele navdušeni ob prvem res prometnem koncu tedna, ko se bo na jug selilo pol Češke, Slovaške in Poljske... Foto: Tajno društvo PGC ... da so se na nedavnem mednarodnem tekmovanju ekipe ptujskih srednješolskih robotikov odlično odrezale. Nekoliko slabši so bili njihovi profesorji, ki so prezrli, da so jih omladinci nategnili: eno od ekip so nadebudneži poimenovali 93N15. Nič posebnega, bi porekli. Ampak to se v črko-šte-vilkopisu mladih prebere PENIS. In tako je bil ptujski ku... najboljši v Evropi. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 6 8 3 4 5 6 2 9 5 1 7 5 3 4 9 8 4 5 3 7 4 2 6 1 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©© €€€ O Bik vvv © €€ GGG Dvojčka v ©©© € OO Rak vvv ©© €€€ O Lev v ©©© €€ OOO Devica vvv © € OO Tehtnica vv ©©© €€ O Škorpijon vvv ©© € OOO Strelec v ©©© G Kozorog VV © GG Vodnar V ©©© GG Ribi ©© GGG Torek, 14. junij 08:20 Kidričevo, OŠ, razstava in okrogla miza o dogodkih med osamosvojitveno vojno v Kidričevem, dejavnosti bodo potekale ob popoldanskih urah 09:30 Ptuj, od enote Tulipan do tržnice, pohod minimaturantov Vrtca Ptuj, na tržnici osrednja prireditev 17:00 Ormož, grajska pristava, razstava Lučke prihodnosti, otroci na fotografijah 20. stoletja 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, komedija Cucki Sreda, 15. junij 15:00 ZPM, Dom ustvarjalnosti mladih, Razlagova 16, Maribor, zaključek brezplačnih glasbenih delavnic KUD Coda 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksaverja Meška, zaključna pravljična urica z otroško predstavo Gusar Berto 19:00 Laporje, Šilihova dvorna OŠ Gustava Šiliha, odprtje razstave fotografij Foto natečaja 2016 19:30 Lenart, občinska avla Jožeta Hudalesa, odprtje razstave likovnih del Janje Tomažič 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, komedija Cucki Četrtek, 16. junij 10:00 Lovrenc na Dravskem polju, prostori DU, tekmovanje v visečem kegljanju, prireditev ob občinskem prazniku 16:00 Laporje, Slomškov dom, srečanje starejših krajanov KS Laporje 17:00 Ptuj, Šolski center, 10. slavnostna podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole ŠC Ptuj 19:00 Majšperk, galerija Tovarna umetnosti, odprtje razstave Andreja Božiča 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljični večer za odrasle Petek, 17. junij 10:00 Ormož, Unterhund, predavanje o industrijski konoplji in degustacija izdelkov lokalnih pridelovalcev Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, za izven Podgorci, Kulturni dom, Z veselim druženjem v počitniške dni Laporje, šotor in šolski park, prireditev ob krajevnem prazniku KS Laporje, Vasi se predstavijo Laporje, Gasilski dom, slavnostna seja PGD Laporje ob 70. obletnici ustanovitve Podgorci, Kulturni dom, praznik KS Podgorci, proslava in podelitev plaket 19:00 Žetale, večnamenska dvorana, slovesnost v počastitev dneva državnosti in 70-letnice Kulturnega Društva Žetale, kulturni program, koncert Big band orkestra Slovenske vojske 20:00 Lovrenc, športni park, Nočni turnir v malem nogometu, prireditev ob občinskem prazniku 21:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, koncert Prifarski muzikanti 17:00 17:00 17:00 18:00 19:00 Mestni kino Ptuj Četrtek, 16. junij: 19:00 Odprto morje. Petek, 17., in nedelja, 19. junij: 17:00 Iskanje pozabljive Dory; 19:00 Fak ju šola!; 21:00 Odprto morje. Sobota, 18. junij: 10:00 Kino vrtiček: Gašper in Petra na safariju, ustvarjalna igralnica Gremo na safari!; 17:00 Iskanje pozabljive Dory; 19:00 Odprto morje; 21:00 Fak ju šola! Sestavil: Tadej Sink, horarnl astrolog Velja za teden od 14. do 20. junija 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ 0 prihodnosti zdravstva ina našem območju! Nd UddfU z Marijo Slodnjak v četrtek ob 16. uri! Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? * -L i Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si Qelix Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks. Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Karmen Kocpek, Mlinska pot 15,2241 Spodnji Duplek. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski1TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 14. junija 2016 Destrnik • Spomini na osamosvojitveno vojno Počastili 25 let slovenske samostojnosti V sredo, 8. junija, je v Volkmerjevem domu na Destrniku v počastitev četrt stoletja slovenske samostojnosti in dneva Primoža Ttubarja v organizaciji podjetja Pika, Zmagoslav Šalamun, potekala okrogla miza Destrnik 91 s predstavitvijo knjige Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo. Hajdina • Imajo državnega prvaka v diatonični harmoniki Ljudje, ki skrbijo za najboljšo promocijo občine Foto: MZ Z leve: avtorici slikanice Miha spozna, kako je potekala vojna za Slovenijo Tajda Špes in Jana Meško, njun mentor Aleš Mardetko, moderator okrogle mize Edvard Pukšič in organizator dogodka ter izdajatelj in založnik publikacije Zmagoslav Šalamun iz podjetja Pika Slovenska Bistrica • Ob obletnici smrti majorja Marjana Streharja Knjiga Prevarana Slovenija tudi o orožju v pohorskih gozdovih Radijski novinar Matej Šurc je ob obletnici smrti majorja Marjana Streharja konec maja v viteški dvorani slovenjebistri-škega gradu predstavil knjigo Prevarana Slovenija, ki je letos ugledala luč sveta. Knjiga naj bi razkrivala ozadja slovenske osamosvojitve, dogodke v obdobju od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992. Pomembno vlogo pri razkrivanju dogodkov je imel danes pokojni Marjan Strehar, poveljnik 79. območnega štaba TO vzhodno-štajerske regije, ki je pripravil načrt za izplen streliva iz skladišča JLA na Zgornji Ložnici pri Slovenski Bistrici, in dobitnik častnega znaka svobode RS za posebne zasluge pri osamosvajanju Slovenije. Direktorica slo-venjebistriškega zavoda za kulturo Herta Žagar je o Streharju še dodala, da je v Slovenjebistri-čanih pustil veliko sled in da je ravno viteška dvorana prostor, ki kliče po vrednotah, ki jih je imel major Strehar. Major Marjan Strehar je umrl pred štirimi leti. »Najden je bil v gozdu, v manjšem potoku. Čeprav se je družini njegova smrt zdela nenavadna, saj je Strehar prejemal grozilna pisma, so organi pregona zadevo zaključili, saj da je šlo za nesrečni dogodek,« je v uvodu o Slovenjebistričanu, domoljubu in rodoljubu povedala novinarka Damjana Žišt. In v Šurčevi knjigi je, kot je dejal avtor, podrobno opisana tudi zgodba o majorju Streharju. »Marjan Strehar je umrl, ker ni hotel sprejeti tega, kar so mu ponujali, ne denarja in ne položaja. Pohorski gozdovi so skrivali orjaške dragocenosti in prišli so kupci, ki so prinašali zlato in milijone mark. Morda je za koga zgodba šokantna, mogoče se kdo ne bo strinjal z napisanim, vendar sem se srečal z njim in Strehar mi je nekatere stvari povedal naskrivaj, šepetaje. On je bil čist, javno pa je grajal tiste, ki so to počeli, koga je s tem tako zmotil, da je moral umreti. Odgovora na to vprašanje žal še ni.« Dodal je, da mnogi kritično gledajo na odstiranje dogodkov izpred 25 let, saj da ni bilo podane nobene ovadbe. »Nisem tisti, ki obtožuje ali sodi, jaz samo pišem, sem novinar. Vendar pa me preganja, kam je šlo to orožje, zakaj ni bilo nobene besede napisane o tem.« MV Na okrogli mizi so govorili o osamosvojitveni vojni, s poudarkom na pomenu Destrnika v času osamosvajanja Slovenije in o domoljubju. Govorniki so bili: načelnik vojaškega muzeja Slovenske vojske in takratni poveljnik štaba TO na Ptuju polkovnik Miran Fišer, podpredsednik zveze veteranov vojne za Slovenijo Venčeslav Ogrinc, predsednik območnega združenja veteranov Ptuj Vlado Žgeč, zgodovinar dr. Marjan Toš, operativec in organizator Manevrske strukture na Ptuju Stanko Žitnik in dr. Matej Mertik, predsednik Akademske pobude Prlekije. Zbrani so okroglo mizo sklenili z mislijo, da bo za dvig domoljubja treba na vseh področjih narediti več. Predstavljena je bila tudi publikacija o osamosvojitveni vojni, ki so jo predstavili avtorici, ptujski gimnazijki Tajda Špes in Jana Meško ter mentor profesor zgodovine na OŠ Dornava Aleš Mardetko. Knjižica sodi v zbirko del z domoljubno vsebino iz zbirke Miha spoznava slovensko zgodovino, ki jih izdaja založba Pika iz Biša. MZ Markovci • Župan sprejel mini maturante Foto: MZ Za 43 otrok Vrtca Markovci se to poletje končuje čas brezskrbnega otroštva. Postali so mini maturanti, jeseni jih čakajo osnovnošolske klopi. Tudi letošnja generacija mini maturantov Vrtca Markovci je ob slovesu iz vrtca obiskala župana občine Markovci Milana Gabrovca. Otroke so na obisku pri županu spremljali ravnatelj OS Markovci Ivan Strafela, vodja vrtca Sonja Ambrož ter vzgojiteljice in njihove pomočnice. Zupan ¡e otroke razveselil s sladoledom in sladkimi darilci. V vrtcu Markovci bo v novem šolskem letu (2016-17) devet oddelkov, vsi so polni. Na novo so vpisali 44 novincev. (MZ) Kar nekaj Hajdinčanov je v maju poskrbelo za najboljšo možno promocijo občine: vsi s svojim znanjem, talentom in spretnostmi. Vsem njim se je zahvalil tudi župan Stanko Glažar. Letošnji državni prvak v diatonični harmoniki za naslov Cirvlla Demiana je 15-letni Alen Gojkošek, doma iz Hajdoš. Ker je v močni konkurenci mlademu harmonikarju v Podčetrtku uspela izjemna uvrstitev, je zanj pred nekaj dnevi sprejem pripravil tudi župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Srednje- šolec Alen si je izkušnje nabiral v skupini Štajerski frajtonarji KD Hajdoše. S svojim tokratnim rezultatom in naslovom državnega prvaka pa se, kot je dejal, njegova harmonikarska pot šele začenja, saj je harmonika njegova velika ljubezen. Na isti dan kot za mladega harmonikarja pa je Glažar pri- pravil sprejem tudi za hajdinske nagrajence letošnje razstave Dobrote slovenskih kmetij. To so: Jožica Peršoh, Ivan Bro-dnjak, Silvo Pernat in Marko Žumer. Nad njihovimi uspehi in načinom, kako so ponesli dobro ime občine daleč na okrog, je bil zelo zadovoljen tudi župan, ki jih je označil za ponos slovenskega podeželja. Peršohova je na letošnji razstavi prejela zlato priznanje za medenjake in srebrno za čokoladno potico, Brodnjak štiri zlata priznanja za olje oljne ogr-ščice, Pernat bron za suho domačo salamo in Žumer srebrno priznanje za cvetlični med. Dženana Kmetec Župan je pripravil sprejem za letošnje nagrajence Dobrot slovenskih kmetij. Mladi harmonikar Alen Gojkošek Foto: arhiv občine Foto: Mojca Vtič Knjiga, posvečena 25-letnici Republike Slovenije, naj bi ponujala poglobljeno preiskavo več kot deset tisoč (večinoma) tajnih dokumentov, dopolnjena z intervjuji z več kot sto pričevalci. HSllHBa BSmA W (MtMMOmK] m&m M(§y§m KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 ČEVAPČIČIS SIROM L SAMO 2,99 C/KG j ( NOVO! EK0 GOVEJE MESO (samo po naročilu) ) JUN. PRSA SAMO 2,99 €/KG fKLOBASA v zasek ^ 330 G V SAM01€/K0M ^ SV MAST SAMO 99 CENTOV / KG FINGUST MESNINE ŠTAJERSKE PKAGERSKO uutst^o Rezervirajte si nedeljo, 26. junij. DobimolsSb,8l30xKoštnvnič M n Po I j č a n a h. ^0premimolvasTzimajicamijr7NAT^0T! .a * lojepotirsil O O www.stajerskival.si I 03 81712 10 torek • 14. junija 2016 Oglasi in objave ŠtajerskiTEDHlK 23 Redna cena 23,90€ Šiajenki TEDNIK Relax UGODNA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA BREZPLAČNA DOSTAVA I ENOSTAVNA UPORABA ZAŽIVITE BOLJ ZDRAVO Naravne kompresijske nogavice delujejo terapevtsko, preventivno in preprečujejo nastanek krčnih žil. 14,90 € akcijska cena M 080 30 25 J VitaVera 08:00 Ljudski pevci na Destrniku 09:15 Utrip iz Ormoža 10:15 Gostilna pri Francetu 11:15 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Majšperk-Regijsko srečanje FS 20:00 Deslrnik 1991 ' 21:30 Praznik Občine Majšperk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SIP TV CO o ID * LU 1- cc 1- LU >o 00 Košnja v Gerečji vasi 00 Ptujska kronika 00 Oddaja iz občine Starše 20 Gostilna pri Francet 30 Video strani 00 Italijanska izložba - V ŽIVO 00 Seja sveta Markovci- V ŽIVO 30 Košnja v Zlatoličju 00 Plesni večer v Hajdošah 30 Košnja v Gerečji vasi 15 Gostilna pri Francetu program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Koncert zborov OŠ Dornava 09:30 Uživajmo 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 Zaključna prireditev vrtca Dornava 21:30 Koncert zborov OŠ Dornava 23:00 Video strani Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi nažaga- na. Tel. 031 444 154._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS. OBVEŠČAJO prodajalce in kupce sejma vsak četrtek pri Eurospinu, da je prišlo do nujne selitve. Nova lokacija bo na Puhovi cesti, nasproti betonar-ne Kuhar. Pričetek v četrtek, 16. junija 2016. Vljudno vabljeni. Trgovina Sara, Marjana Potrč, s. p., Muzejski trg 2 a, Ptuj. Telefon 070 548 690. KMETIJSTVO ormoz.net/ormoskopoletje NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ORGANIZATOR FESTIVALA: Občina Ormož, Programski odbor festivala Ormoško poletje Prodaja vstopnic poteka na enotiTunstično informacijskega centra v gradu Ormož (telefon: osi 63 43 11) vsak dan od ponedeljka do petka od 9 do 17. ure «n v setoto od 9 do 14 ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hbdnega vremena bodo prireditve v Domu kultire Ormož afi v prostorih Untertiunda vgradu POLETJE o DVoRJ^E omot, op II. 06. - 12. Ol 10\6 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM 150-kg bikca za zakol. Tel. 758 42 01. NEPREMIČNINE NA KVEDROVI ulici št. 5 na Ptuju prodam enosobno stanovanje v drugem nadstropju, 40 m2, brez bremen, z energetsko izkaznico, lastništvo vpisano v zemljiški knjigi, telefon 041 669 710. MOTORNA VOZILA VOZNIKA C+E-kalegorije v mednarodnem prometu smer EU zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. RAZNO PRODAM spalnico, kopalniški element za kopalnico in kombiniran hladilnik z zamrzovalno skrinjo. Telefon 031 496 584. Grajska pristava Ormož ob 17. uri LUČKE PRIHODNOSTI: Otroci na fotografijah 20. st. - razstava Organizator. Pokrajinski muzaj Ptuj • Ormož «nota Ormož petek Grajsko dvorišče Ormož ob 21. uri /^t 17.06. PRIFARSKIMUZIKANTI - koncert © četrtek Hum pri Ormožu ob 19. uri 23.06. MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE petek Grajsko dvorišče Ormož ob iS. uri 24.06. OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Operna pevca: Martina Burger in Matej Vovk - OTVORITEV FESTIVALA ORMOŠKO POLETJE Barbara Krajnc Avdič in Gregor Ceč Kerenčičev trg Ormož ob 20.30 13. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK Soorganizator: Atletski klub Ormož ponedeljek Grajsko dvor«* Ormož ob *. uri 27.06. ¡LUTKA - komedija Tina Corenjak in Gorazd Žilavec, režija: Samo M. Strelec sreda Grajsko dvorišče Ormož ob zi. uri 29.06. TADEJ TOŠ: POLITIČNO KOREKTNO - stand up ® petek Crajsko dvorišče Ormož ob 21. uri 01.07. NINA PUŠLAR Z BANDOM- koncert lP sobota Grajski paric Ormož ob 14. uri 02.07. 3-ROŽMARINKIN FESTIVAL: Rožmarinka povabi na indijansko zabavo Grajifci parit Omtrf ob tf. lili POGLAVARJEVA SKRIVNOST - otroška predstava sobota Crajsko dvorišče Ormož ob 18. uri 09.07. LEVJI KRALJ PO NAŠE - otroški muzikal petek Grajsko dvorišče Ormož ob zi. uri 12.08. HIP HOP koncert na OFAK-u Soorganizator: Klub ormoških študentov Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m' na leto J Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si w PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA Naročite z brezplačno prilogo Priloga: TV okno-48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0 Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. TOREK 14. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:20 Šola, da se ti zrola: 9:40 Pomurski tednik 10:15 Kuhinjica, pon. 10:40 Glasba za vse, pon 11:10 Dnevnik TV Maribor 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Utrip Ormoža 13:40 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne službe Ptuj se predstavijo, 2. oddaja, pon. 18:35 Sekvenca, pon. 18:50 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:20 Šport(no): Aleš Ceh, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 METER - Tabu, pon. 21:25 Cista umetnost - junij, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Pregled tedna, pon. 22:20 PNK: Melos, pon. 22:45 Pogled nazaj, pon. 23:05 Videostrani ČETRTEK 16. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Regi goriinica, pon. 9:10 Mura "Raba 7. oddaja, pon. 9:30 Evropski utrip, pon. 9:50 Kuhinjica, pon. 10:15 Glasba za vse, pon. 10:45 Dnevnik TV Maribor 11:35 Cista umetnost - junij, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Sport(no): Aleš Ceh, pon. 12:55 METER - Tabu, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Povabilo na kavo z vokalno zasedbo Melos, pon. 18:50 Sekvenca, pon. 19:05 Pogled nazaj, pon. 19:25 Gospodje ptujski, pon. 20:00 Ptujska Kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.) 20:55 DORA: Peter Jambrek, 21:45 Sekvenca, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. Ptujska televizija PETV. T: 02 590 880 28. info®petv.tv, www petv tv SREDA 15. junij 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 šola, da se ti zrola: OŠ Slovenj Gradec, pon. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:40 (V)ETER-Tabu, pon. 10:40 Javne službe Ptuj se predstavijo, 2. odd., pon. 10:50 Dnevnik TV Maribor 11:40 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 DORA: Boris Cavazza, pon. 13:10 Cista umetnost - junij, pon. 13:35 Pogled nazaj, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Evropski utrip 18:40 Mura Raba, 7. oddaja, pon. 19:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:30 Glasba za vse, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Sreaa v sredo: Ludvik Toplak, pon. 21:15 Javne službe Ptuj se predstavijo, 2. odd., pon. 21:25 Glasba za vse, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Gostilna »Pr Francet«, pon. 23:10 Videostrani pon. Slovenija, Podravje • Policisti lani zasegli za 123.942 evrov ponaredkov V času turistične sezone se povečajo unovčitve ponaredkov Policija je v lanskem letu odkrila in zasegla 1.751 ponarejenih kosov evro bankovcev in 1.092 ponaredkov evro kovancev v skupni vrednosti 123.942 evrov. Največ ponaredkov odkrijejo na bančnih okencih ali v trezorjih, večina ponaredkov pa je v Slovenijo prenesenih iz drugih držav EU. Policija je v letu 2015 obravnavala 1.347 kaznivih dejanj ponarejenega denarja. Kot ugotavljajo, se število tovrstnih kaznivih dejanj postopoma zmanjšuje. V letu 2011 so namreč obravnavali 1.737 kaznivih dejanj ponarejanje denarja, v 2012 1.339, v 2013 1.711 ter v 2014 1.396. Največ ponarejenih bankovcev za 50 in 500 evrov Policisti so v zadnjem letu zasegli skupaj 2.843 kosov ponaredkov v skupni vrednosti 123.942 evrov. Največ, kar 619 kosov, je bilo ponarejenih kovancev za dva evra, med bankovci pa je bilo največ ponaredkov po 50 evrov; kar 588. V letu 2011 so odkrili 2.633 kosov ponarejenih bankovcev in kovancev v vrednosti 92.543 evrov, v letu 2012 4.318 kosov ponaredkov denarja v vrednosti 338.231 evrov, v letu 2013 2.904 kosov ponarejenih evro bankovcev in kovancev v vrednosti 105.776 evrov in v letu 2014 6.050 kosov ponaredkov (od tega kar 3.175 bankovcev po 500 evrov) v rekordni vrednosti 1.666.378,50 evra „Ponarejenih kovancev je vsako leto manj. Podobno je v večini evropskih držav. Števi- lo ponarejenih bankovcev pa niha. Razlog je v majhni količini ponaredkov, zato se vsak zaseg močno pozna v skupnem številu. Policija problematiko spremlja analitično, k vsaki posamezni unovčitvi pristopa resno in sproti preprečuje vnos v državo in lokalno proizvodnjo ponaredkov," je pojasnil predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija. Pri tem je še dodal, da je bilo v lanskem letu največ ponaredkov bankovcev za 50 evrov, na terenu pa odkrivajo tudi ponaredke za 20 in 100 evrov. Pri kovancih so najpogostejši ponaredki za 2 evra, sledijo jim ponaredki za 50 centov in za 1 evro. Največ ponaredkov v trgovinah in gostinskih lokalih „Policiji delo otežuje pozno odkritje ponaredkov, le malo se jih odkrije ob sami unovčitvi. Odkrijejo se šele čez dan, dva ali celo več in šele na bančnih okencih ali v trezorjih, kjer se prešteva izkupiček pravnih oseb, trgovcev, gostincev idr. Največ ponaredkov prispe v trezorje iz trgovin in gostinskih lokalov. V času turistične sezone se povečajo unovčitve ponaredkov na in ob avtocestnem križu, predvsem na bencinskih servisih in v gostinskih lokalih. Za večino ponaredkov nasploh ugotavljamo, da so v Slovenijo prineseni iz drugih držav EU," je dejal Menegalija. Denar ponarejajo kar doma z računalnikom Kot še ugotavljajo, se večina t. i. domačih ponaredkov proizvede kar v domu. Menegalija opozarja: „Ugotavljamo, da se pri nas izdelujejo ponaredki s pomočjo računalnikov in barvnih tiskalnikov in se kljub slabi kakovosti unovčijo. V vseh do sedaj odkritih primerih je šlo za priložnostne ponarejevalce in slovenske državljane. V Sloveniji profesionalnih ponarejevalcev ni. Količina ponaredkov ni zmeraj majhna, je pa res, da je policija do sedaj še vedno odkrila proizvajalca in ustavila izdelavo ponaredkov, preden so prišli v obtok v večji količini." Lani so policisti na območju Krškega in Novega mesta odkrili kriminalno združbo, katere člani so se ukvarjali s proizvodnjo in distribucijo ponaredkov za 50 €, te pa unovčevali po vsej Sloveniji, na območju Slovenj Gradca pa skupino, ki je proizvajala ponaredke za 10 € in jih unovčevala v Celju, Velenju in drugod po državi. V novembru je bil na območju Ljubljane prijet posameznik, ki je tiskal ponaredke za 50 in 100 €. Monika Levanič Kako odkrijete ponaredke sami „Ponaredke lahko odkrijemo z uporabo preprostega postopka »OTIP - POGLED - NAGIB«. Pri bankovcu otipamo sam papir - biti mora čvrst, ne gladek, otipamo oz. popraskamo detajle, natisnjene v reliefnem tisku, bankovec pogledamo proti svetlobi - vidimo temno varnostno nit s tekstom in vodni znak; pri prvi seriji sta v vodnem znaku arhitekturni motiv in številka v vrednosti, pri seriji Evropa pa so v vodnem znaku portret Evrope, del arhitekturnega motiva in številka vrednosti bankovca. Pri obeh serijah velja, da mora biti številka vrednosti v vodnem znaku najsvetlejši motiv v znaku (svetlejša od vseh ostalih podob). Na koncu bankovec še nagibamo - pri tem (na sprednji strani bankovca) opazujemo spreminjanje podob in barv v hologramu (srebrni »okrasek« na bankovcih), pri seriji Evropa pa še spreminjanje barve v smaragdno zeleni številki; barva številke se spreminja iz modre v smaragdno zeleno, pozorni pa moramo biti na svetlobni val - svetlozeleno »črto«, ki se premika po številki. Pri prvi seriji bankovcev na hrbtni strani bankovca za 50, 100, 200 in 500 € ob nagibanju opazujemo spreminjanje barve številke v desnem spodnjem kotu - iz svetlo vijolične preko olivno zelene do skoraj rjave," sporočajo z Banke Slovenije. V zadnjih petih letih odkritih za več kot 2,3 milijona ponarejenih evrov ' • ■ • Vir: Policija | Leto 2011 1.174 1.459 92.543 2012 2.362 1.956 338.231 2013 1.597 1.307 105.776 2014 4.869 1.181 1.666.378,5 2015 1.751 1.092 123.942 Osebna kronika Rojstva: Nina Kojc, Prekomska ul. 40, Maribor - deklica Maša; Maja Tič, Gladomes 14, Zg. Lo-žnica - deklica Laura; Barbara Erjavec, Vičava 66, Ptuj - deček Luka; Barbara Beckler, Kacova ul. 15, Pragersko - deklica Mila Marie; Sabina Angel, Bolečka vas 3, Ptujska Gora - deklici Nina in Sara; Helena Pišek, Se-strže 91, Majšperk - deklica Ela; Darja Kučiš, Brezovec pri Rogatcu 20, Rogatec - deček Lovro; Oksana Kovačec, Kvedrova ul. 3, Ptuj - deček Damjan; Maja Majal, Ul. Bratov Berglez 19, Pragersko - deklica Lina; Nuša Kovačevič Tojnko, Ul. Veljka Vla-hoviča 62, Maribor - deklica Zora; Tamara Štrafela, Draženci 78 b, Hajdina - deklica Lara; Vesna Milošič, Njiverce vas 47, Kidričevo - deklica Stela; Natalija Kukovec, Grlinci 36 a, Juršinci - deček Jakob; Petra Domitrovič, Hofmanova ul. 3, Rogatec - deklica Tina; Marjana Lorenčič, Zg. Ščavnica 109, Sv. Ana v Slov. Goricah - deklica Maša. Umrli so: Marija Kolednik, roj. Kolednik, Ptuj, Muzejski trg 1, roj. 1924 - umrla 2. junija 2016; Marija Kolednik, roj. Benkovič, Pobrežje 83 a, roj. 1926 - umrla 3. junija 2016; Marija Rakuš, roj. Vidovič, Medribnik 17, roj. 1924 - umrla 4. junija 2016; Alojzija Srdinšek, roj. Srdinšek, Ptuj, Seliškarjeva ul. 18, roj. 1927 -umrla 4. junija 2016; Martina Turkuš, roj. Vrabič, Majšperk 24, roj. 1931 - umrla 4. junija 2016; Zofija Kodrič, roj. Krajnc, Ptuj, Volkmerjeva 9, roj. 1928 - umrla 3. junija 2016; Franc Toplak, Senešci 7 A, roj. 1950 - umrl 5. junija 2016; Frančiška Majcen, roj. Cvetko, Gibina 11, roj. 1923 - umrla 3. junija 2016; Franc Metličar, Sp. Hajdina 34, roj. 1938 - umrl 5. junija 2016; Ivan Ahačič, Turški Vrh 73, roj. 1966 - umrl 6. junija 2016; Štefanija Mikša, roj. Antolič, Ptuj, Na obrežju 4, roj. 1923 - umrla 6. junija 2016; Terezija Zajc, roj. Malek, Kidričevo, Kajuhova ul. 2 ,roj. 1933 - umrla 7. junija 2016; Viktor Pislak, Lešje 22, roj. 1927 - umrl 8. junija 2016. Poroke - Ptuj: Feliks Oliver Ko-zar, Nemčija, in Carmen Patricia Zrenner, Nemčija; Aleksej Vajda in Petra Ivanuša, Ptuj, Dravska ul. 19; Milan Kump in Mojca Sirc, Senčak pri Juršincih 11; Marko Kukovec, Brstje 28 b, in Teja Be-lšak, Orešje 66; Niko Kralj, Ptuj, Gomilšakova ul. 2, in Špela Ru-novec Ptuj, Ciril-Metodov drevored 14; Vilko Kramberger, Rjavci 12, in Darinka Muršec, Nova vas pri Ptuju 113; Stanislav Brunčič in Mateja Verlič, Ptujska Gora 60; Marko Pulko, Lovrenc na dr.p. 56 a, in Nina Bračič, Zabov-ci 15 a; Martin Milec, Belgija, in Vanesa Zamuda, Rače, Mariborska c. 38. Poroke - Ormož: Milan Pleme-nič in Petra Maučec, Vodranci 48; Gregor Ivanuš, Cunkovci 2 a, in Daniela Zorli, Zamušani 54 a; Martin Niedorfer in Maja Miho-rič, Miklavž pri Ormožu 20. Napoved vremena za Slovenijo Če Anton (13) seje proso, gre Vid (15.) tretii dan pogledat, če z niim kai bo. __ 117/22"* Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Še se bodo pojavljale krajevne padavine, deloma plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 16 do 23 stopinj C. Obeti V sredo bo sprva pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, ki bodo pogostejše v zahodni Sloveniji. Popoldne se bo v osrednjih in vzhodnih krajih delno zjasnilo, zapihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo večinoma sončno in toplo, pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Le v hribovitem svetu zahodne Slovenije bo več oblačnosti, tam bodo krajevne plohe. Foto: CG