309 Arheološki vestnik 72, 2021, 309–333; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.10 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe Bronze and Iron Age hilltop settlement on Sovič above Postojna (Slovenia) Manca OMAhen GRUŠKOVnJAK Izvleček V prispevku predstavljamo rezultate arheoloških raziskav, ki so v letih 2016, 2017 in 2020 potekale na najdišču Sovič nad Postojno, že znano prazgodovinsko in rimsko naselbino. Pri tem so bili odkriti naselbinski ostanki iz bronaste in starejše železne dobe, poznega latena, rimskega obdobja in novega veka. Prispevek se osredotoča na najdbe iz bronaste in starejše železne dobe. n ajstarejše najdbe segajo v čas srednje bro- naste dobe, najmlajše pa na konec starejše železne dobe. Lončenina kaže na povezave s severovzhodno Italijo, zahodno Slovenijo in Istro, pa tudi z Ljubljansko kotlino. Ključne besede: JZ Slovenija; n otranjska; Postojna; srednja in pozna bronasta doba; starejša železna doba; naselbina; lončenina Abstract In this paper, we present the results of the archaeological research that took place in 2016, 2017, and 2020 on Sovič above Postojna, a previously known prehistoric and Roman settlement. Settlement remains from the Bronze and early Iron Age, late La Tène Period, Roman period, and Modern period were discovered. The paper focuses on finds from the Bronze and e arly Iron Ages. The earliest finds originate from the Middle Bronze Age and the latest to the end of the early Iron Age. The pottery shows connections with northeastern Italy, western Slovenia, and Istria, as well as with the Ljubljana basin. Keywords: SW Slovenia; n otranjska; Postojna; Middle and Late Bronze Age; early Iron Age; settlement; pottery Arheološko najdišče Sovič leži na istoimenskem hribu tik nad Postojno (sl. 1), ki ga sestavljajo kredni in paleocenski apnenci. 1 h rib je danes pretežno pogozden, s posameznimi travniki na severovzhodnem pobočju. na vrhu je bil v 12. stoletju postavljen grad Adlsberg, ki je pogorel 1 Placer 1995, 553, sl. 1. Glej še tu Bavdek. leta 1689, 2 cerkev sv. Uršule na njem pa se prvič omenja leta 1598. Temelji te cerkve, ki je bila opuščena v drugi polovici 18. st., 3 so bili raziskani februarja 2020. 4 2 Jakič 1995, 142. 3 Kos, Umek 1985, 112. 4 Gruden 2020. 310 Manca OMahen Grušk Ovnjak ZgodovINA r AZISKAv Sovič je že dlje časa znan kot lokacija prazgodo- vinske naselbine in domnevnega rimskega kastela. Že v 19. stoletju se s hriba omenja najdba bronaste zapestnice. 5 Glede na do sedaj znane najdbe je bil hrib poseljen v železni dobi in nato ponovno v rimskem obdobju, poselitev pa se je nadaljevala tudi v poznoantično obdobje. Mehtilda Urleb je predvidevala, da gre v tem primeru za rimsko utrdbo. 6 n ajdišče so močno poškodovali recentni posegi – vodni zbiralniki (sl. 2: A–C), vojaški jarki in trimska steza. 7 Zaradi naključnih najdb, ki jih je leta 1999 v notranjski muzej v Postojni prinesel domačin, so bili v letih 2000 in 2003 na jugozahodnem in jugovzhodnem pobočju opravljeni sistematični terenski pregledi. Leta 2002 je bil izdelan tudi topografski načrt Soviča. 8 Sledovi prazgodovinske in rimskodobne poselitve so bili leta 2011 odkriti pod južnim pobočjem Soviča, na stiku Vegove ulice in ulice Kot. 9 5 Urleb 1975, 158; z navedbo starejše literature. 6 Urleb 1985, 135–137; h orvat 2005, 226. 7 Bavdek 2006, 153, 154. 8 Bavdek 2006, 153, 154; glej tu Bavdek, sl. 5. 9 Josipovič, Jurca, Rupnik 2011, 13–25; glej tu Bavdek. Območje Soviča je bilo ponovno pregledano po žledolomu leta 2014. Zabeležene so bile jame, ki so nastale zaradi izrutja dreves. n ajdišče je bilo doda- tno poškodovano zaradi novih gozdarskih poti, po pripovedovanju gozdarjev naj bi najdišče preiskali tudi neznanci z detektorji kovin. Zabeležene so bile železnodobne, visoko- in poznosrednjeveške ter novoveške najdbe. 10 Izdelan je bil tudi digitalni model reliefa Soviča, na katerem so med drugim vidni domnevni nasipi prazgodovinskega gradišča ter domnevne prazgodovinske naselbinske terase. 11 novejše raziskave, ki so delno predstavljene v tem prispevku, so odkrile sledove poselitve ne le v bronasti in starejši železni dobi, temveč tudi v poznolatenskem in rimskem obdobju. Arheološ KA IZKo PAvANjA v letIh 2016, 2017 IN 2020 Arheološka izkopavanja v letih 2016 in 2017 na Soviču so potekala v okviru prenove vodovodne napeljave (sl. 2). n a hribu namreč stojijo trije vodni zbiralniki iz različnih časovnih obdobij (sl. 2: A – avstro-ogrski, B – italijanski in C – jugoslovanski 10 Jerala et al. 2015, 34–39; Fabec 2017, 170, 171. 11 Rutar 2015, 16–23. Sl. 1: Sovič nad Postojno z označeno lego raziskav v letih 2016, 2017 in 2020. M. = 1:20 000. Fig. 1: Sovič above Postojna with marked location of archaeological excavation in 2016, 2017, and 2020. Scale = 1:20 000. (Vir / Map source: Atlas okolja © ARSO) 311 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja). Zbiralniki so bili prenovljeni, načrtovane so bile nove cevne povezave med njimi ter nova povezava do mesta Postojna. 12 12 Arheološki nadzor ob gradnji nove vodovodne napeljave se je začel septembra 2016. Izvajalo ga je Sprva so dela potekala po delno v skalo vkle- sani cesti na jugozahodnem pobočju Soviča, med obema starejšima zbiralnikoma (sl. 2: območji 1 podjetje Avgusta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in pod strokovnim nadzorom pristojne konservatorke Patricije Bratina (ZVKDS, Oe n ova Gorica). Sl. 2: Sovič. Pregledni načrt vseh izkopov v letih 2016, 2017 in 2020. M. = 1:1500. Fig. 2: Sovič. The general plan of the excavations in 2016, 2017 and 2020. Scale = 1:1500. (Vir / Lidar source: Atlas okolja © ARSO) 312 Manca OMahen Grušk Ovnjak in 2), ki je uničila kakršnekoli morebitne ostaline na tem mestu. Ko pa je izkop dosegel raven plato pri najmlajšem zbiralniku (sl. 2: območje 3), je takoj zadel na arheološke plasti. Od tod dalje so izkopavanja potekala ročno, z izjemo strojnega odstranjevanja modernih nasutij iz apnenčevih lomljencev, ponekod debelih tudi do 2 m, ki so nastala ob gradnji najmlajšega zbiralnika (C). 13 Ta nasutja so prekrila gozdni humus in arheološke plasti pod njim. Pred nadaljnjimi deli, natančneje izkopom za vodovodno napeljavo od najmlajšega zbiralnika (C) do mesta, je bil na načrtovani trasi marca 2017 opravljen arheološki testni izkop z jarki (TJ 1–6; sl. 2). 14 n a podlagi teh rezultatov je bil julija istega leta del trase pri zbiralniku izkopan ročno (sl. 2: TJ 7), na preostalem delu trase po severovzhodnem pobočju Soviča pa sta potekala le nadzor in arhe- ološko dokumentiranje ob gradnji (sl. 2: območje 4). Tukaj je izkop potekal po 7 m dolgih odsekih, profil vsakega odseka je bil posebej dokumentiran in oštevilčen. Septembra istega leta je bil narejen še manjši izkop, namenjen lociranju stare napeljave (sl. 2: TJ 8), ki pa ni posegel v arheološke plasti. na koncu je bilo treba izkopati še preostali del med severozahodnim koncem trase in vhodom v zbiralnik, kjer naj bi se nanj izvedel priklop novih cevi (sl. 2: TJ 9). 15 Zadnje raziskave so na Soviču potekale febru- arja 2020 zaradi načrtovane ureditve sprehajalne poti in dveh razgledišč. Arheološka izkopavanja so potekala na lokacijah obeh razgledišč (sl. 2: R 1 in R 2), na lokaciji cerkve sv. Uršule pa sta bila izvedena dva manjša testna jarka (sl. 2: TJ 1/1020 in TJ 2/2020) in očiščeni njeni zidovi. 16 Stratigrafski oris Geološka osnova na arheološkem najdišču je bila apnenčeva skala s posameznimi žepi rdečkaste meljaste gline, v enem primeru pa olivno rjave peščene gline. Predvsem na območju 3, v izkopu TJ 7 in na severnem delu območja 4 so bile od- krite plasti in naselbinski ostanki iz latenskega in rimskega obdobja, v testnem jarku 9 pa v skalo vklesana poznolatenska stavba. Lončenina iz teh obdobij je bila odkrita tudi v profilu izkopa za 13 Omahen, Rupnik 2017a; Omahen 2017, 169, 170. 14 Omahen, Rupnik 2017b. 15 Omahen, Rupnik 2019; Omahen 2018, 212–214. 16 Gruden 2020. napeljavo severno od zaščitenega območja (obm. 4 – severno od TJ 5). n ajdena je bila tudi lončenina iz srednjega in novega veka. Ostaline iz pozne bronaste in starejše železne dobe so bile odkrite na južnem delu območja 3 in so verjetno povezane z naselbinskimi terasami, opaznimi na južnem pobočju Soviča. 17 Dve jami (Se 330 in Se 331) 18 sta bili domnevno vklesani v skalo (sl. 3a,b). Zapolnjeni sta bili s svetlo oliv- norjavo peščeno glino (sl. 3c: Se 330/S e 322 in S e 331/Se 329), v kateri so bili kosi prazgodovinske lončenine (npr. t. 3: 36–38 in 43). Še ena takšna jama je bila v profilu na južnem začetku območja 3 (Se 316 19 ). Zapolnjena je bila s tanko plastjo rdeče (Se 315) in olivno rumene peščene gline nad njo (Se 317). V elika količina odlomkov prazgodovinske lončenine je bila najdena tudi v sekundarni legi – v zaplatah humusa nad temi jamami (Se 314 = Se 328 in Se 321) (npr. t. 1: 3–15; 2 in t. 3: 34,35). Zaplata plasti iz časa bronaste ali starejše železne dobe je bila odkrita na severnem delu območja 4 (Se 403 in Se 412) (npr. t. 4: 50) pod mlajšimi latenskimi plastmi. n a drugih mestih so bronastodobne in železno- dobne najdbe izključno v premešanih plasteh ali zasutjih: nekaj v zasutju nad ostanki poznolaten- skega ali rimskega objekta na območju 3 (Se 349), v latenskodobni plasti na območju 4 (Se 406) in rimskodobnih plasteh na območjih 3 (Se 323) in 4 (Se 423), v izkopuTJ 7 (Se 706, Se 723, Se 709 in Se 722), pa tudi v humusu (območje 3/Se 350; TJ 7/Se 704) ter v novodobnih plasteh, povezanih z urejanjem cestišč in gradnjo zbiralnikov na ob- močjih 1 (Se 125) in 2 (Se 220) ter med strojnim izkopom drugih novodobnih ali erozijskih plasti na območjih 3, 4 in v testnih jarkih. Prazgodovinska lončenina je bila najdena še v plasti med razpokami v skali na razglediščih 1 in 2 (Se 109 in Se 203) leta 2020. n a Soviču so bili najdeni kosi prazgodovinske keramike tudi med strojnim izkopom novodobnih ali erozijskih plasti. t ipološka in kronološka opredelitev najdb Med arheološkimi izkopavanji na Soviču v letih 2016–2020 je bilo skupno odkritih 6433 odlomkov 17 Rutar 2015. 18 Jama Se 330 (0,83 × 0,76 m; glob. 0,3 m); jama Se 331 (0,78 × 0,72 m; glob. 0,35 m). 19 Jama Se 316 (šir. 0,32 m; glob. 0,3 m). 313 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe lončenine in drugih keramičnih predmetov, kot so predilna vretenca, tkalske uteži in svitki. Med najd- bami so odlomki, ki so časovno manj oprijemljivi ali se pojavljajo v širokem časovnem razponu, kot so s prstnimi odtisi razčlenjena rebra in neokra- šene sklede z uvihanimi ustji, zato se bomo tukaj omejili le na kronološko bolj opredeljive kose. Pri datacijah sem upoštevala lokalne kronološke sheme. 20 Pri slovenjenju italijanskih izrazov Bronzo Medio, Bronzo Recente, Bronzo Finale, Iniziale età del ferro in Evoluta età del ferro sem se oprla na prispevek Vesne Svetličič. 21 Prima età del ferro prevajam kot starejša železna doba, razen ko je 20 npr. Cardarelli 1983; Borgna et al. 2018, sl. 3; Peroni 1994; Tasca, Putzolu, Vincenzutto 2018; Mihovilić 2001; Guštin 1973, 1979; Teržan, Trampuž 1973. 21 Svetličič 1997a, 45. iz drugih podatkov jasno, da gre za zgodnjo oz. začetek železne dobe. Med najstarejše najdbe sodi kos ostenja poso- de z bradavico, obkroženo z enojno kaneluro (t. 5: 67). Tovrstne najdbe iz Slovenije in okoliških pokrajin je pred kratkim zbrala Ida Murgelj. 22 Če povzamemo njene ugotovitve, je začetke takšnega okrasa iskati v severnih delih Karpatske kotline v zgodnji bronasti dobi, v srednji bronasti dobi se razširi na ozemlju od Madžarske, Moravske, Avstrije in Slovenije do Istre in severne Italije. Pojavlja se še na najdiščih virovitiške skupine in v horizontu Oloris–Podsmreka, kasneje pa ga ne zasledimo več. 23 22 Murgelj 2018. 23 Murgelj 2018, 58. Sl. 3: Sovič, izkopavanja 2016. Območje 3, jami Se 330 in Se 331. – Zapolnjeni jami: Se 330 s polnilom Se 322 (a ) in Se 331 s polnilom Se 329 (b ). – Izpraznjeni jami (c). Pogled: proti SZ (a), JZ (b), Z (c). Fig. 3: Sovič, excavation 2016. Area 3, Pits Se 330 and Se 331. – Pit Se 330 with the fill Se 322 (a ); Pit Se 331 with the fill Se 329 (b ). [Se = SU]. – emptied pits (c ). View: towards ne (a ), SZ (b), W (c). 314 Manca OMahen Grušk Ovnjak V srednjo ali mlajšo bronasto dobo lahko verjetno opredelimo fragment oglatega ročaja s kanelurami in vrezi (t. 2: 21), ki ima najboljše vzporednice na Jelarjih 24 ter na najdišču Montedoro 25 iz časa Bron- zo Medio-Recente po Cardarelliju, le da omenjena fragmenta nista okrašena s kanelurami, ampak z navpičnimi nalepljenimi rebri, ki pa dosežejo enak učinek. Okras krožnih kanelur okoli izbokline oz. bra- davice (t. 2: 31 in najverjetneje 32) se na Serminu pojavlja v plasti, ki je datirana v obdobje od srednje do pozne bronaste dobe po italijanski kronologiji, čeprav se v njej pojavljajo tudi najdbe iz zgodnje železne dobe. V esna Svetličič fragment opredeljuje v čas srednje do mlajše bronaste dobe, tj. Bd B– h a A. 26 n a lokaciji Braida Roggia v Pozzuolo del Friuli ga najdemo v plasti 2 iz časa razvite Bronzo Recente oz. Bd D. 27 Pojavlja se tudi v nezakciju, poleg sporadičnih najdb tudi na vrčkih iz grobov V/27 in VI/27, datiranih v 11. st. 28 Odlomki s podobnim okrasom, predvsem tistemu na t. 2: 32, so znani s kaštelirja Sv. Duh pri n ovigradu iz časa Bronzo Recente in začetka Bronzo Finale (Br D, h a A) ter z Limske gradine iz časa od 13./12. st. in vsaj do 9./8. st., tj. BdD/h aA1–h a C0. 29 na Jelarjih je takšen okras na posodi iz časa od Bronzo Medio do Finale 1. 30 V izkopu TJ 6 je bil v novodobni ali erozijski plasti pobran tunelast ročaj posode (t. 5: 60). Ta- kšni ročaji so značilni za velike posode v srednji in mlajši bronasti dobi. Znani so npr. iz Tomaja, 31 s Kaštelirja pri novi vasi in iz jame Valeron, 32 v Pozzuolu del Friuli – Cjastiei (3. faza) 33 ter z Limske gradine. 34 Med najdbami je tudi nekaj na notranji strani fasetiranih ustij posod. V polnilu jame 331 na območju 3 (Se 329) je bilo najdeno izvihano ustje z dvema fasetama na notranji strani (t. 3: 43). 24 Lonza 1981, t. 30: 4. 25 Mizzan 1997, 42, 50, t. 5: 17. 26 Svetličič 1997a, 53; Svetličič 1997b, 113; h orvat 1997, t. 30: 14–16. 27 Borgna 1994, 181, sl. 35: 85. 28 Mihovilić 2001, 48–53, t. 44: 1,39; 50: 1; 85: 2; 131: 8–11,15. 29 Cardarelli 1983, 108, 110, t. 29: 3–5; 30: 4. 30 Mizzan 1997, 46, t. 2: 10. 31 Fabec, Vinazza 2018, 22, t. 3: 27. 32 Sakara Sučević 2004, sl. 18: 7–9; npr. št. 662, 663, 665. 33 Mizzan 1996, t. 113: 745; 124: 828; 131: 884; 143: 970. 34 Urem 2012, t. 4: 11. Takšna ustja najdemo na posodah z istrskih in kraških kaštelirjev, Maša Sakara Sučević jih uvršča v tip 7.20 in jih datira v železnodobno stopnjo Istra I po Mihovilić oz. h a A2 po Reineckeju. V Furlaniji se takšna ustja pojavljajo v 9. st. oz. h a B3. 35 Kot primere lahko navedemo najdbe s Sermina, 36 Cattinare 37 in Jelarij. 38 na najdišču Variano di Basiliano pri Vidmu imajo podobna ustja lonci iz 3. faze naselbine, prav tako datirane v čas Bronzo Finale. 39 n a grobišču Brežec je takšno ustje zabeleženo med sporadičnimi najdbami. 40 V osrednji in vzhodni Sloveniji so bila takšna ustja najdena v Ljubljani na Tribuni, v I. fazi naselbine, datirani v h a A2/B1. 41 Primerjave za fasetirano ustje z odtisi nohta, kot je na t. 1: 10, lahko najdemo na Cattinari v kontekstih iz časa Bronzo Finale 2 in Prima età del ferro oz. h a A2 in h a C, 42 v plasteh druge faze (11.–9. st.) v Pozzuolo del Friuli – Cjastiei 43 in na Serminu. 44 Podobna ustja z vrezi na ustju in le eno faseto so bila najdena tudi na najdišču Ponte S. Marco iz časa Bronzo Recente oz. Bd D. 45 n a Soviču je bilo najdeno še eno ustje posodice (t. 1: 14), ki ima le eno faseto in drugače od ustja na t. 1: 8 verjetno prehaja v stožčast vrat. Primerjave lahko najdemo na najdišču Ponte S. Marco iz časa Bronzo Recente, še več pa iz Finale oz. Bd D in h a A. 46 Tretje fasetirano ustje posode (t. 1: 11) ima primerjave na najdišču Stari grad nad Vipavo med fragmenti iz časa Bronzo Medio in Recente po Cardarelliju oz. Bd B–h a A. 47 Podobno ustje ima tudi lonec iz Tomaja, najden v kontekstu, ki je radiokarbonsko datiran v čas od sredine 11. do konca 9. st. 48 n a grobišču Kaštel pri Bujah so bila odkrita v bližini groba 16 in s primerjavami dati- rana v čas od Bronzo Recente 1 do prehoda Bronzo Finale v Prima età del ferro oz. Bd D–h a B1. 49 35 Sakara Sučević 2012, 100, 111, 175–180. 36 h orvat 1997, t. 39: 18. 37 Crismani 2005, 128, gruppo 12, t. 5: 44,45. 38 Degrassi 1997, 96; Borgna 1997a, 106, t. 19: 21; tu je datirana v čas Bronzo Finale oz. h a A. 39 Càssola Guida, Corazza 2005, 224, sl. 5. 40 Ruaro Loseri et al. 1977, t. 32: 10. 41 Vojaković 2013a, 281; Vojaković 2013b, 82, t. 39: 11; 57: 6. 42 Crismani 2005, 120, 130, gruppo 13, t. 5: 46. 43 Mizzan 1996, 181, 182, t. 93: 605. 44 Svetličič 1997a, 51; h orvat 1997, t. 39: 18. 45 Poggiani Keller 1994, 96, sl. 67: 3. 46 Poggiani Keller 1994, 96, 97, sl. 67: 3; 68: 8. 47 Bratina 2018, 179, op. 1, sl. 4: 9. 48 Bratina 2014, 593, sl. 38.4: 1. 49 Cestnik 2009, 52, t. 17: 3–5. 315 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe Skodela s klekom in odebeljenim ostenjem na trebuhu (t. 1: 7) je sorodna posodam, ki jih Carda- relli opredeljuje v Bronzo Recente, pa tudi nekate- rim oblikam iz časa Bronzo Finale 2 oz. Bd D–h a A. 50 V Ljubljani ji najdemo primerjave v skodelah tipa Sk3b iz naselbine na Tribuni in v nekaterih skodelicah z grobišča SAZU iz faze Ljubljana Ib. Skodele tipa Sk3b sodijo med vodilne primerke faze Ljubljana I oz. h a A1–h a B2. 51 V polnilu jame 330 na območju 3 (Se 322) je bil najden odlomek skodelice s presegajočim ročajem (t. 3: 37). Starejše primerjave zanjo naj- demo na furlanskem najdišču Pramarine iz časa Bronzo Medio in Recente (natančnejša datacija je BM3–BR1/2; Bd C2 in D). 52 Tamkajšnja skodelica ima trikoten ročaj, medtem ko je imela skodelica s Soviča trakast ročaj. Boljša primerjava so skodele, ki se pojavljajo v Ljubljani, tako na naselbini na Tribuni, kjer so uvrščene v tip Sk3a iz časa od I. do III. faze naselbine (h aA2/B1–h a B2/B3), 53 kot tudi na grobišču SAZU v fazi Ib (h a B1 in B2). 54 V zaplati humusa na območju 3 (Se 314 = Se 328) sta bili najdeni dve visoki skledi z dokaj ostro uvihanim in nekoliko odebeljenim ustjem (t. 1: 3,4). Maša Sakara Sučević takšne sklede na Kaštelirju pri n ovi vasi uvršča v tip skled 6.1a, ki ga s primer- javami datira vse od 9. st. (h a B3) do konca h a D2–3. 55 n ajdemo jih na grobiščih na Križni gori (grob 9, faza grobišča Ib oz. Podzemelj 1 oz. h a B3), 56 v Tolminu, 57 Pod Kaculom pri Šmihelu (v grobovih 27, 47 in 10, slednji je datiran v stopnjo notranjska 2b oz. h a B3/C0) 58 ter na Serminu (iz časa pozne bronaste in zgodnje železne dobe oz. h a A–h a C). 59 n a Cattinari so datirane v čas Bronzo Finale/Primo Ferro oz. h a A in prehod v h a B1. 60 n a najdišču Pozzuolo del Friuli – Cjastiei so zastopane v 2. in 3. fazi, tj. 11.–8. stoletju oz. 50 Cardarelli 1983, 98, 100, t. 19: 49; 22: 51. 51 Vojaković 2013a, 225, sl. 120: 23; Škvor Jernejčič 2014a, npr. sl. 4.52: 4. 52 Tasca, Putzolu, Vincenzutto 2018, 360, sl. 2: 3; Botti 2006, sl. 17: 132; 128. 53 Vojaković 2013a, 225, 280–283, sl. 120: 22. 54 Škvor Jernejčič 2014a, npr. 4.52: 17. 55 Sakara Sučević 2004, 57, 58, sl. 7, št. 397. 56 Urleb 1974, 32–34, t. 3: 6. 57 V grobovih 1–9, 11, 33, 36, 65, 119 (Svoljšak, Pogačnik 2001, t. 1: 4,5,9; 8: 2; 15: 6; 7: 3; 22: 6). 58 Guštin 1979, t. 38: 7; 40: 6; 45: 2. 59 Svetličič 1997a, 49; Svetličič 1997b, 114; h orvat 1997, t. 3: 1,2. 60 Crismani 2005, 134, gruppo XVII, t. 6: 59 in druge. h a A2–h a B3, 61 na lokaciji Braida Roggia pa v plasti 2 iz časa Bronzo Finale oz. h a A. 62 Odlomek na t. 1: 8, ki ima precej debele stene in podolgovato bradavico z odtisi šila na njej, je najverjetneje pripadal skledi z izvihanim ustjem. Oblikovno najbližje so ji latvice s Križne gore, kjer se pojavljajo v grobovih od faze Ib do IIb na grobišču, torej od h a B3 do h a C2. 63 Možne primerjave je najti še na tolminskem grobišču v grobu 191 64 in na naselbini v Kranju iz časa h a B3/C1. 65 n a naselbini Pozzuolo del Friuli – Cja- stiei je bila v kontekstu druge faze (10. in 9. st.; h a B1–B3) zabeležena skleda s podobno okrašeno bradavico, le da ne gre za odtise šila, ampak za zareze. 66 Podobno okrašena bradavica je na posodi iz I. faze naselbine na Tribuni v Ljubljani, datirane v h a A2/B1. 67 n a Soviču izvira iz plasti Se 423 (z rimskodobnimi najdbami) na območju 4 visoka skleda z uvihanim in ravno odrezanim ustjem in bradavico na njem (t. 4: 53), z najboljšimi primerjavami v grobovih 157, 184 in 280 v Tolminu iz časa h a B1–h a B3/ C1 68 in na Šmihelu. 69 Majhen držaj iz rimskodobne plasti Se 323 na območju 3 (t. 3: 40) je verjetno prav tako del sklede z uvihanim ustjem. Skleda z uvihanim ustjem, zaobljenimi rameni in drobnim ročajem (t. 3: 35) ima primerjave na Mostu na Soči, in sicer v grobu Sz 399, kjer je bila pridana tudi trebušasta posoda na nogi, značilna za stopnji Sv. Lucija Ib2 in Ic oz. h a C, 70 ter v gro- bu Sz 1244 skupaj z bronasto dvozankasto fibulo okroglega preseka in očalasto fibulo brez osmice iz stopnje Sv. Lucija Ib2 oz. h a C0. 71 Takšna skleda je znana tudi z najdišč Cattinara iz časa Bronzo finale oz. h a A 72 in Gradisca di Spilimbergo. 73 V 61 Mizzan 1996, 176–197, t. 31: 174; 111: 737. 62 Borgna 1994, 181, sl. 30: 38. 63 Urleb 1974, 32–34, t. 1: 10,12; 4: 8; 5: 7,8,15; 7: 3; 11: 12; 12: 5,7,9; 15: 8; 29: 15. 64 Svoljšak, Pogačnik 2001, t. 34: 3. 65 Rozman 2004, 78, t. 4: 4; 6: 1. 66 Mizzan 1996, 34–36, t. 67: 390. 67 Vojaković 2013b, t. 46: 7. 68 Svoljšak, Pogačnik 2001, t. 28: 3; 32: 2; 52: 7; Teržan 2002, 99. 69 Guštin 1979, t. 69: 24; Urleb 1990, t. 2: 8. 70 Teržan, Trampuž 1973, 422; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984, t. 30 I: 1. 71 Teržan, Trampuž 1973, 420; Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984, t. 119 D: 3. 72 Maselli Scotti 1983a, 207, t. 50: 7. 73 Càssola Guida, Balista 2007, t. 75: 770. 316 Manca OMahen Grušk Ovnjak Ljubljani se na grobišču SAZU podobne sklede pojavljajo v stopnji Ljubljana Ia1 in Ia1/2. 74 Majhen držaj posode s prstnim odtisom na sredini (t. 2: 22) ima primerjave na najdišču Stari grad nad Vipavo med najdbami iz časa Bronzo Medio in Recente oz. Bd B–D 75 ter v Ljubljani na Tribuni v I. fazi naselbine, tj. h A2/B1. 76 Ustje na t. 1: 15 ima številne primerjave na vi- pavskih, furlanskih, kraških in istrskih najdiščih iz časa pozne bronaste in začetka železne dobe oz. h a A–h a C1, kot so Gradišče nad h rastjem, 77 Sermin, 78 Cattinara (kjer so posode s takimi ustji uvrščene v tip VIII iz časa Primo ferro oz. h a C), 79 Pozzuolo del Friuli – Cjastiei (v prvi, drugi in tretji fazi, tj. od 11. do 8. st. oz. h a A2–C1) 80 in na lokaciji Braida Roggia (v plasti 2 iz časa Bronzo Finale oz. h a A). 81 Takšna ustja s kašte- lirja S. Polo pri Tržiču/Monfalcone so datirana na prehod Bronzo Finale (II) v Éta del ferro oz. h a A2/B1, 82 z Gradisca di Spilimbergo pa še v Ferro antico oz. h a B2–C1. 83 V izkopu TJ 7 na Soviču je bil v plasti Se 723 med rimskodobnimi najdbami najden tudi prazgodovinski kos ostenja z nalepljenimi rebri v obliki girlande (t. 5: 66). Janez Dular tak okras uvršča v tip O4 in ga s primerjavami datira v čas h aB2/3 in C0. 84 Skleda ali skodela z navpičnimi kanelurami na največjem obodu iz plasti humusa Se 321 (t. 3: 34) je podobna skledam tipa 2.3a s Kaštelirja pri n ovi vasi s primerjavami iz časa poznega obdobja KŽG. 85 Odlomka morda sorodne posodice sta bila najdena v Metuljah 86 in v n ezakciju. 87 Paličasti ročaji (t. 5: 58), nameščeni vodoravno na obod posode, se pojavljajo na loncih tipa Timav, ki jih je Lonza opredelil v konec 8. in 7. st. pr. n. št. Znani 74 Škvor Jernejčič 2014a, 201, sl. 6.4. 75 Bratina 2018, sl. 179, 4: 7. 76 Vojaković 2013a, 281; Vojaković 2013b, t. 47: 10. 77 Bratina 2018, 179, sl. 5: 10. 78 Svetličič 1997a, 50, 51; h orvat 1997, t. 27: 14. 79 Crismani 2005, 143, t. 3: 21–23. 80 Mizzan 1996, t. 1: 3; 2: 9; 3: 11,12; 4: 21,27; 14: 85; 18: 102; 20; 21; 22: 128; 51: 299; 56: 317–321; 59: 342; 93: 601,607; 109: 726; 118: 790. 81 Borgna 1994, 181, sl. 29: 25,26. 82 Mizzan 1989, 108, t. 25: 2,3. 83 Balista, Càssola Guida 2007a, 37; 2007b, 89; 2007b, 93; Càssola Guida, Balista 2007, t. 3: 21,22; 4: 23; 62: 632. 84 Dular 2013, 47–49, sl. 14. 85 Sakara Sučevič 2004, 52, sl. 7, št. 360. 86 Guštin 1979, t. 14: 5. 87 Mihovilić 2001, 48, 49, 240, t. 83: 16. so s širšega območja Caput Adriae, od Furlanije do južne Istre v času h a C0 do sredine h a D1. 88 V stopnjo Prima éta del ferro (h a B3–h a C1) jih uvršča tudi Cardarelli. 89 Znani so z najdišč Potok na Jaknah – Terzo ramo del Timavo, 90 Limska gradina 91 in Štorje. 92 Med bronastodobnimi in starejšeželeznodobnimi najdbami iz mlajših plasti na Soviču izstopa od- lomek bronaste certoške fibule X. vrste, najden v rimskodobni plasti Se 323 (t. 3: 42). n ajverjetneje gre za varianto h ali g, ki sta značilni za jugoza- hodno Slovenijo in sosednje japodsko ozemlje v poznohalštatskem obdobju, pojavljajo pa se tudi skupaj z latenskodobnimi najdbami. 93 V eni izmed prazgodovinskih jam (Se 322 = S e 319, Se 329) je bil najden fragment manjše skodele ali lončka (t. 3: 36) s široko kaneluro pod ustjem, ki ima dobre primerjave v naselbinskih plasteh II. in V . faze na Tribuni v Ljubljani iz časa h a B1/B2 in h a D2/3. 94 Podobna ji je tudi posoda iz groba 247 v Tolminu, ki nima drugih pridatkov. 95 V že- leznodobni naselbini na Mostu na Soči najdemo podobne posode v kontekstih, datiranih v stopnje Sv. Lucija IIa–c oz. h a D1–3. 96 V isti jami na Soviču je bil še fragment kroglaste posode z razčlenjenim rebrom na največjem obodu (t. 3: 38). Morda gre za fragment loncev z ovalnim trebuhom, ki jih Maša Sakara Sučević uvršča v tip 7.18 iz časa 9.–8. st. oz. h a B3–C1. 97 n ajdeni so bili na primer na Kaštelirju pri n ovi vasi, kjer so uvrščeni v tip loncev 2.2a, a bi primerek s Soviča, ki je le fragmentarno ohranjen, lahko pripadal tudi tamkajšnjemu tipu 2.1d. 98 n izka skleda z ravno odrezanim ustjem in fa- setiranim spodnjim delom (t. 1: 5) ima tako glede oblike kot okrasa najboljšo primerjavo na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah v plasti iz pozne bronaste ali začetka železne dobe. 99 Po obliki pa so takšne sklede primerljive tudi z najdbami na Cattinari iz 88 Lonza 1977, t. 10: 2; prim. Sakara Sučević 2004, 69; Cestnik 2009, 22–28. 89 Cardarelli 1983, t. 22: 118. 90 Maselli Scotti 1983b, 209–211, t. 51: 8,9; Flego, Rupel 1993, 53. 91 Urem 2012, t. 4: 10; 26: 15; 27: 7; 29: 5; 31: 10; 40: 1. 92 Guštin 1979, t. 11: 4,5. 93 Teržan 1976, 364–368. 94 Vojaković 2013b, 281–285, t. 74: 10; 167: 1. 95 Svoljšak, Pogačnik 2001, t. 44: 15. 96 Grahek 2018, 260, tip L7. 97 Sakara Sučević 2012, 99, 110, 180, s primerjavami. 98 Sakara Sučević 2004, 69, sl. 9: 438,462. 99 Dular, Križ 2004, 119, 120; t. 3: 1. 317 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe časa Bronzo Finale in Finale/Primo Ferro oz. h a A do konca h a B1 100 in iz 2. in 3. faze najdišča Pozzuolo del Friuli – Cjastiei, tj. čas h a A2–C1. 101 n a Tribuni v Ljubljani so takšne sklede uvrščene v tip S1a, datiran v čas od h a B1–B3, pojavljajo pa se tudi še v V. fazi naselbine iz časa h a D2/ D3. Tam najdemo tudi fasetiranje spodnjega dela sklede. 102 enako oblikovana skleda je znana iz naselbine v Kranju iz časa h a B3/C1. 103 n a Soviču je bil najden fragment še ene sklede z vodoravnimi fasetami, ki pa so višje na ustju (t. 1: 6). n ajboljšo ustreznico z nekoliko drugače oblikovanim ustjem smo našli na ljubljanskem grobišču SAZU, v grobu 236, kjer se tak način okraševanja po Brini Škvor Jernejčič pojavi v sto- pnji Ib (h a B1/B2). Latvice oz. sklede z uvihanimi ustji in vodoravno fasetiranimi rameni so eden izmed vodilnih tipov keramike na poznobrona- stodobnih gradiščih na Dolenjskem, srečamo jih lahko tudi v času stopnje Stična–n ovo mesto 1 po Stanetu Gabrovcu (h a C1). Odražale naj bi stike s Podonavjem. 104 n a severnem delu območja 4 na Soviču je bilo v ohranjeni zaplati iz časa pozne bronaste ali starejše železne dobe (Se 403) najdeno ostenje skodele z majhnim držajem (t. 4: 50). n ajzgodnejše primer- jave segajo že v čas srednje bronaste dobe, npr. na Šimanu na Gotovljah. 105 Podobnost vidimo tudi v skodelah tipa 3 z najdišča Podsmreka, s primerja- vami iz srednje in začetka pozne bronaste dobe. 106 Mlajša primerjava izvira iz groba 43 s Pobrežja, v katerega je bila priložena še igla z drobno vazasto glavico in gladkim vratom, značilna za čas h a B3. 107 Ustje lonca z vodoravnim rebrom (t. 4: 56) je po obliki podobno loncem tipa 4 z Mosta na Soči, kjer se pojavljajo v stavbah iz časa Sv. Lucija IIa–b oz. h a D1 in D2. 108 Zgodnje primere najdemo na Jelarjih v času Bronzo Finale oz. h a A. 109 100 Crismani 2005, 135, gruppo XVIII; t. 7: 71,73,74. 101 Mizzani 1996, t. 30: 170; 31: 177; 71; 72: 425,427,429,430; 109: 738; 123: 820,821; 141: 951,952. 102 Vojaković 2013a, 218, 285, sl. 120: 1; Vojaković 2013b, t. 80: 5. 103 Rozman 2004, t. 18: 3. 104 Škvor Jernejčič 2014a, 218, 219, 248, 249; Škvor Jernejčič 2014b, t. 120: 3; Grahek 2016, 215. 105 Tomažič, Olić 2009, 49, G366. 106 Murgelj 2013, 25, sl. 29a. 107 Pahič 1972, t. 10: 6. 108 Dular 2018, 148, 149, 156, 158, 160; Grahek 2018, 259, 304, sl. 257. 109 Degrassi 1997, 96; Borgna 1997a, 104, t. 18: 31. Okras valovitega nerazčlenjenega rebra, kot je na t. 3: 49, najdemo na Mostu na Soči v stavbi iz stopnje Sv. Lucija IIa oz. h a D1. 110 n a keramiki s Krasa in iz Istre se pojavi že na prehodu iz Bronzo Recente v Finale, najdemo pa ga tudi na keramiki iz starejše železne dobe oz. od Bd D/h a A–h a C1, 111 na primer na Jelarjih, kjer je na loncu z ustjem, podobnim kot na Soviču (t. 4: 51; 5: 59), datiran pa je v čas od 10. do 6. st. 112 n ajdemo ga tudi na Kaštelirju pri n ovi vasi. 113 Z valovitim rebrom je okrašen tudi lonec iz I. faze na Tribuni v Ljubljani, torej iz h aA2/B1. 114 Ravno odrezano ustje lonca z žlebom na t. 5: 59 in sorodno ustje na t. 4: 51 imata primerjave na furlanskem najdišču Carlino – Fortin, ki je ži- velo od konca 7. st. do konca 5. st., tj. h a C2–h a D2. 115 Takšna ustja so znana tudi iz 2. faze najdišča Pozzuolo del Friuli – Cjastiei, datirane v 11.–9. st. oz. h a A2–B3, 116 pa tudi na Serminu 117 iz pozne bronaste in začetka železne dobe oz. h a A do h a C1 ter na najdišču Stramare iz časa starejše železne dobe. 118 Predvsem lonec na t. 5: 59 je soroden loncem tipa 7.24 po Maši Sakara Sučević, ki se začnejo pojavljati že v pozni bronasti dobi in so nato značilni za starejšo železno dobo. 119 Podobno ustje, ki prehaja v dokaj cilindričen vrat, ima tudi vrč iz groba Sz 237 z Mosta na Soči, v katerem je bila še čolničasta fibula, ki se ni ohranila. 120 n a Soviču je bilo na deponiji/odlagališču z ob- močja 4 najdeno izvihano ustje lonca, razčlenjeno z odtisi šila (t. 4: 55), ki je po obliki podobno prej omenjenima loncema (t. 5: 59 in t. 4: 51). Podobno okrašeno ustje je bilo najdeno na Kaštelirju pri n ovi vasi, kjer pa prehaja v bolj izrazito stožčast vrat. 121 n eokrašena takšna ustja poznamo iz 2. faze najdišča Pozzuolo del Friuli – Cjastiei, 122 mlajše primerjave pa iz naselbine na Mostu na Soči, kjer imajo podobna ustja nekateri lonci tipa L 13, ki 110 Svoljšak, Dular 2016, t. 43: 7; Dular 2018, 155. 111 Cardarelli 1983, t. 20: 88A; 22: 43. 112 Lonza 1981, t. 52: 15; Borgna 1997b, 135–137. 113 Sakara Sučević 2004, št. 429. 114 Vojaković 2013a, 281; Vojaković 2013b, 18, t.7: 1. 115 Vitri, Corazza 2003, sl. 8: 1. 116 Mizzan 1996, t. 5: 24; 23: 136. 117 h orvat 1997, t. 27: 10,16; 39: 15,16. 118 Mizzan 1997, 39, t. 5: 61; 7: 95. 119 Sakara Sučević 2012, 100, 101, 195. 120 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž-Orel 1984, t. 22. 121 Sakara Sučevič 2004, št. 455. 122 Mizzan 1996, t. 5: 32. 318 Manca OMahen Grušk Ovnjak se pojavljajo v celotnem časovnem razponu Sv. Lucija II. 123 Med najdbami s Soviča je tudi fragment posode s prilepljenimi stožci na dnu (t. 2: 17), ki so se domnevno uporabljale za pridelavo masla, znane pa so z Monkodonje, Monte Grisa in iz drugih najdišč vzhodnega Jadrana ter iz Avstrije, Mora- vske, Slovaške in Madžarske. 124 Način izdelave keramike Z vidika načina izdelave keramike smo na- tančneje obravnavali 66 odlomkov lončenine in keramičnih predmetov iz bronaste in starejše železne dobe (sl. 4). Pri makroskopski analizi ter pri tipoloških opredelitvah smo se oprli na delo Milene h orvat. 125 Keramika je bila v vseh primerih izdelana pro- storočno, površina pa dodelana z brisanjem. 126 Izjema je 6 odlomkov, ki so bili sekundarno ožgani. Dvema v celoti ohranjenima predilnima vretencema načina žganja nismo določili. V lončarskih glinah smo ugotovili prisotnost sljude, železovih oksidov, glinenih jeder, groga, kalcijevega karbonata in kamnine (najverjetneje kremena), ki ne reagira z 10-odstotno vodno razto- pino kalcijevega klorida (h aCl). V nekaj primerih so bila v lončarski glini tudi posamezna zrna, ki nam jih ni uspelo opredeliti. Glede na prisotnost in pogostnost različnih zrn smo ločili 8 lončarskih glin (sl. 4), in sicer zelo finozrnato kremenčevo lončarsko glino (LG1), zelo fino kremenčevo glino s posameznimi zrni groga (LG2), zelo finozrnato karbonatno glino (LG3), zelo finozrnato karbonatno glino s posameznimi zrni groga (LG4), zelo finozrnato karbonatno glino s posameznimi glinenimi jedri (LG5), finozrnato karbonatno glino (LG6), drobnozrnato karbonatno glino (LG7) in zelo finozrnato lončarsko glino s posameznimi zrni groga, brez drugih primesi (LG8). Sljuda je bila prisotna v 61 odlomkih (92 %), železovi oksidi v 11 odlomkih (17 %), v 4 odlomkih (6 %) pa je bilo zrno neopredeljeno. Z največ fragmenti je bila zastopana sestava LG3, sledita ji LG6 in LG1. Med keramiko, ki je povezana s prazgodovinskimi jamami, so prisotne le zelo finozrnate lončarske gline, in sicer LG1–LG4. 123 Grahek 2018, 262, sl. 11; Dular 2018, 148–161. 124 h ellmuth 2014, 75. 125 h orvat 1999. 126 Za definicijo izraza glej h orvat 1999, 25. Zdi se, da so bili fragmenti, ki jih lahko z večjo zanesljivostjo pripišemo loncem, narejeni iz LG3 ali LG6, torej iz zelo finozrnatih ali finozrnatih karbonatnih lončarskih glin. Izjema je paličast ročaj na t. 5: 58, najverjetneje del lonca tipa Timav, ki je narejen iz drobnozrnate karbonatne lončarske gline. Pri skledah ali skodelah so zastopane gline LG1–LG4 in LG6. Opaziti ni nobenega vzorca v povezavi z obliko in lončarsko glino. Pri ustjih tipološko težje opredeljivih posod prevladuje glina LG1, zastopani sta tudi LG3 in 4. V petih primerih je bil način žganja oksidacijski (8 %), v petih primerih redukcijski (8 %), v enem primeru je bilo žganje oksidacijsko in nato reduk- cijsko v zaključni fazi (2 %), v 21 primerih je bilo žganje redukcijsko in v zaključni fazi oksidacijsko (32 %), v 16 primerih gre za nepopolno oksidacij- sko žganje (24 %) in v 8 primerih za zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, ki je bilo v končni fazi redukcijsko (12 %). Keramika je bila povečini trda, 127 le v štirih primerih je mehka (6 %) in treh zelo trda (5 %). Okrašenih je 36 odlomkov lončenine in eno predilno vretence (55 %; sl. 4), in sicer z vrezanim okrasom, žlebičenjem, kaneliranjem, v kombinaciji vrezanega okrasa in kaneliranja, z odtisom nohta ali odtisi šila na ustju, z nalepko, s plastičnim nalepljenim rebrom ali s prstnimi odtisi razčle- njenim rebrom, od tega enkrat v kombinaciji z glavničenjem (t. 5: 57). V posameznih primerih je z odtisom šila ali prsta ali plitvim žlebom okrašen držaj (t. 1: 8; 2: 24; 3: 40). Pojavlja se tudi mode- lirana bradavica (oz. njeni ostanki), obkrožena s kaneluro. V treh primerih je bilo ustje fasetirano na notranji strani (t. 1: 10,11; 3: 35), v dveh pa na zunanji strani (t. 1: 5,6). SKleP Z arheološkimi izkopavanji v letih 2016, 2017 in 2020 smo odkrili le skromne ostanke bronasto- in starejšeželeznodobne poselitve na Soviču. Ta se v večji meri spušča po južnem pobočju Soviča proti Majlontu, staremu delu Postojne, kjer so bile leta 2011 prav tako odkrite prazgodovinske naselbinske ostaline. 128 n ajstarejši odlomki keramike kažejo na poselitev že v srednji in mlajši bronasti dobi. Pri tem naj 127 Določeno s pomočjo Mohsove lestvice. 128 Josipovič, Jurca, Rupnik 2011, 13–25; Rutar 2015; Fabec 2017; glej tu Bavdek. 319 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe l ončarska glina / Pottery fabric N % Tabla /Plate lg1 zelo finozrnata kremenčeva very fine-grained with quartz inclusions 10 15 1: 7,14,15; 2: 16,18,19,30; 3: 34,43,47 lg2 zelo fina kremenčeva, z zrni groga very fine-grained with quartz and grog inclusions 4 6 1: 5; 2: 25; 3: 37,38 lg3 zelo finozrnata karbonatna very fine-grained with calcium carbonate inclusions 24 36 1: 3,4,6,8,11–13; 2: 21,23,24,26,28,29,31–33; 3: 36,40,41, 49; 4: 54,56; 5: 61,65 lg4 zelo finozrnata karbonatna, z zrni groga very fine-grained with calcium carbonate and grog inclusions 7 11 1: 9,10; 2: 17,20,22,27; 3: 35 lg5 zelo finozrnata karbonatna, z glinenimi jedri very fine-grained with calcium carbonate, clay pellets inclusions 1 2 5: 60 lg6 finozrnata karbonatna fine-grained with calcium carbonate inclusions 15 23 1: 1,2; 3: 39,44,45,48; 4: 50–53,55; 5: 57,59,63,66 lg7 drobnozrnata karbonatna medium-grained with calcium carbonate inclusions 4 6 3: 46; 5: 58,62,64 lg8 zelo finozrnata z zrni groga, brez drugih primesi very fine-grained with grog inclusions 1 2 5: 67 Načini žganja / Firing technique N % Tabla / Plate oksidacijsko / oxidising 5 8 1: 2; 4: 54,56; 5: 57,65 redukcijsko / reducing 5 8 1: 6,7,13; 3: 34; 5: 61 oksidacijsko s končno redukcijo oxidation with reduction in the final phase 1 2 3: 46 redukcijsko s končno oksidacijo reduction with oxidasion in the final phase 21 32 1: 3,5,8–10,12,14,15; 2: 19,21,22,26,27,31,32; 3: 43,45,47; 4: 52; 5: 60,67 nepopolno oksidacijsko / incomplete oxidasion 16 24 1: 4,11; 2: 16,17,24,25,28,29,30; 3: 35,36,37,39,40; 4: 50; 6: 64 izmenjava redukcije in oksidacije s končno redukcijo / interchanging reducing and oxidising atmosphere with reduction in the final phase 8 12 1: 1; 2: 18,20,23; 3: 37,44; 4: 51; 5: 63,66 o kras / d ecoration N % Tabla / Plate vrezi / incisions proper 3 5 2: 33; 3: 44,45 žlebičenje / grooves 2 3 3: 40; 5: 63 kaneliranje / shallow grooves 2 3 3: 34,36 kombinacija vreza in kaneliranja combination of incisions and shallow grooves 1 2 2: 21 odtis prsta / fingerprint impressions 1 2 2: 24 odtis nohta / nail impression 1 2 1: 10 odtis šila / awl impression 2 3 1: 8; 4: 55 nalepka / aplique 3 5 2: 17; 4: 50,53 nalepljeno rebro / ribs 3 5 3: 49; 5: 62,66 s prstnimi odtisi razčlenjeno rebro ribs with finger impressions 9 14 2: 26–30; 3: 38; 4: 54,56; 5: 57 modelirana bradavica s krožno kaneluro knob encircled with shallow groove 3 5 2: 31,32; 5: 67 fasetirano ustje/ facetting 5 8 1: 5,6,10,11; 3: 35 N = Št. odlomkov / n o. of shards Sl. 4: Sovič. Zastopanost različnih lončarskih glin, načinov žganja in okraševanja v keramičnem gradivu iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Fig. 4: Sovič. Representation of different pottery fabrics, firing techniques, and types of decorations in the ceramics from the Late Bronze and e arly Iron Age. 320 Manca OMahen Grušk Ovnjak omenimo ostenja z bradavico, obkroženo z eno ali več kanelurami (t. 2: 31,32; 5: 66). Veliko najdb lahko pripišemo času Bronzo Finale in začetku Éta del ferro oz. h a A in h a B po srednjeevropski kronologiji, med njimi so skodelica s presegajočim ročajem (t. 3: 37) in fragmenti posod s fasetiranimi ustji. n a poselitev v času h a C nakazuje posoda s paličastim ročajem (t. 5: 58), verjetno gre za lonec tipa Timav; na čas h a D pa fragment certoške fibule X. vrste (t. 3: 42). Oblike posod, kot so sklede z uvihanimi ustji, so bile v uporabi širše časovno obdobje. Pri na- tančnejši opredelitvi smo si poskušali pomagati z lastnostmi lončarske gline. Lončenina, ki smo jo opredelili v čas Prima éta del ferro (h a B–h a D) in nima primerjav v starejših kontekstih, je narejena iz zelo finozrnate kremenčeve gline brez drugih primesi (LG1; t. 3: 34) ali z dodanimi posameznimi zrni groga (LG2; t. 3: 38), pa tudi iz zelo finozrnate (LG3; t. 3: 36), finozrnate (LG6; t. 5: 66; 4: 53) ali pa drobnozrnate karbonatne gline (LG7; t. 5: 58). Tudi ustja loncev, kakršni se začnejo pojavljati že v pozni bronasti dobi, a so značilni za starejšo železno dobo, kažejo na uporabo finozrnate in drobnozrnate karbonatne lončarske gline (t. 4: 51; 5: 59; pa tudi t. 4: 55). Preostale najdene posode iz fino- in drobno- zrnate karbonatne gline (t. 1: 1,2; 3: 39,45,46; 4: 50,52; 5: 57,62,64) so bile v rabi daljše časovno obdobje. Morda lahko na podlagi lončarske mase sklepamo, da bolj verjetno sodijo v Prima éta di ferro. Drobnozrnata glina se sicer pojavi samo v štirih primerih, v treh od teh pa gre za ročaje (v dveh primerih pekev). Da je dodajanje apnenče- vega peska v lončarsko glino značilno za starejšo železno dobo, se je pokazalo tudi na Tomaju. 129 Ti dve lončarski glini se ne pojavljata med lon- čenino iz obeh prazgodovinskih jam na južnem delu območja 3 in humusa nad njima, ampak le v mlajših plasteh na območju 4 in v izkopu TJ 7. Prehoden značaj Postojnskih vrat se odraža tudi v lončenini. Medtem ko se nekatere oblike vežejo na prostor Istre, severovzhodne Italije in Posočja, se druge navezujejo na prostor osrednje Slovenije oz. Ljubljano, na primer skodelica s presegajo- čim ročajem na t. 3: 37 in skodela (ali pa morda skodelica, pri kateri ročaj ni ohranjen) na t. 1: 7. Lokalno komponento predstavlja certoška fibula X. vrste, varianta g ali h, značilna za jugozahodno Slovenijo in sosednje japodsko ozemlje. Zahvala Zahvaljujem se podjetju Avgusta, ki mi je omogočilo obdelavo arhiva najdišča, ter celotni ekipi, ki je sodelovala na izkopavanjih na Soviču. Pri obdelavi prazgodovinske keramike sta mi z nasveti stali ob strani Biba Teržan in Manca Vinazza. 129 Fabec, Vinazza 2018, 24; glej tudi tu Vinazza. Tabla 1 Območje 1: 1. Odl. dna posode. Sestava finozrnata; LM6; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; temno rdečkasto siva (5YR 4/2) zun. in temno rdečkastosiva (2.5YR 3/1) notr. površina. Vel. 3,7 × 3,1 cm. Območje 2: 2. Odl. paličastega ročaja pekve. Sestava finozrnata; LG6; oksidacijsko žgana; trda; rumenkastordeča (5YR 5/8) površina. Vel. 3,9 × 3,6 cm. Območje 3, SE 324 = 328: 3. Ustje sklede. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; zun. in notr. površina temno sivi (10YR 4/1), z rjavimi (7.5YR 5/4) lisami na zun. površini in sivimi (7.5YR 5/1) lisami na notr. površini. Rek. pr. ustja 21,2 cm, ohr. v. 5,3 cm. 4. Ustje sklede. Sestava zelo finozrnata; LG3; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rjava (7.5YR 5/4) zun. in črna (10YR 2/1) notr. površina s črnimi (10YR 2/1) lisami na zun. strani. Rek. pr. ustja 21,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. KAt Alog Vse najdbe in dokumentacija iz raziskav na Soviču v letih 2016, 2017 in 2020 bodo po obdelavi pre- dane v trajno hrambo n otranjskemu muzeju Postojna. Pri kataloškem opisu keramičnih najdb sem se naslonila na parametre, ki jih je predlagala Milena h orvat (1999). Če je bil odlomek sekundarno ožgan, je to posebej navedeno. Vse posode so bile prostoročno izdelane, površina je bila v vseh primerih, kjer je bilo to možno določiti, dodelana z brisanjem. Kratice za oznako lončarske gline so navedene na sl. 4. 321 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe 5. Ustje sklede s fasetiranim ostenjem. Sestava zelo finozr- nata; LG2; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; rjava (7.5YR 5/3) zun. in temno rdečkastorjava (5YR 3/2) notr. površina z zelo temno sivo (10YR 4/1) liso na zun. površini. Rek. pr. ustja 23,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. 6. Odl. ustja sklede s fasetami. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana; mehka; zun. in notr. površina črni (10YR 2/1). Vel. 2,7 × 3,2 cm. 7. Ostenje skodele s klekom. Sestava zelo finozrnata; LG1; redukcijsko žgana; trda; obe površini zelo temno siv- kastorjavi (10YR 3/2). Rek. pr. največjega oboda 10,6 cm, ohr. v. 2,9 cm. 8. Ostenje skodele/sklede z držajem z odtisom šila. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana s končno oksi- dacijo; trda; obe površini zelo temno sivkastorjavi (10YR 3/2). Rek. pr. največjega oboda 24,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. 9. Ustje posodice. Sestava zelo finozrnata; LG4; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini svetlo rjavi (7.5YR 6/4). Rek. pr. ustja 5,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 10. Odl. ustja skodele/sklede z odtisom nohta in fasetami na notr. strani. Sestava zelo finozrnata; LG4; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini temno rjavi (5YR 3/2) z rumenkastordečo (5YR 5/6) liso na zun. površini. Vel. 3 × 2,6 cm. 11. Odl. ustja lonca s fasetami na notr. strani. Sestava zelo finozrnata; LG3; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rjava (7.5YR 5/3) zun. in temno siva (7.5YR 4/1) notr. površina z rdečkastorjavo (2.5YR 4/4) liso na zun. površini. Vel. 6,4 × 4,7 cm. 12. Ustje lonca. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini rumenka- stordeči (5YR 5/6). Rek. pr. ustja 28,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. 13. Ustje posode. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana; trda; zun. in notr. površina črni (10YR 2/1) z rdečkasto rjavo (5YR 5/4) liso na zun. površini. Rek. pr. ustja 17,2 cm, ohr. v. 3,3 cm. 14. Ustje posode. Sestava zelo finozrnata; LG1; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini rdečka- storjavi (5YR 4/4). Rek. pr. ustja 18,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. 15. Vodoravno izvihano ustje posode. Sestava zelo fino- zrnata; LG1; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini rumenkastordeči (7.5YR 5/6). Rek. pr. ustja 27,6 cm, ohr. v. 2,9 cm. Tabla 2 Območje 3, SE 324 = 328: 16. Ustje posode. Sestava zelo finozrnata; LG1; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rdečkastorjava (5YR 5/4) zun. in črna (10YR 2/1) notr. površina. Rek. pr. ustja 20 cm, ohr. v. 4,8 cm. 17. Odl. dna posode s stožčasto apliko v notranjosti. Sestava zelo finozrnata; LG4; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; temno rdečkastosiva (5YR 4/2) zun. in zelo temno siva (10YR 3/1) notr. površina. Vel. 6,9 × 5,5 cm. 18. Dno posode. Sestava zelo finozrnata; LG1; zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, s končno redukcijo; trda; obe površini zelo temno sivi (10YR 3/1). Rek. pr. dna 10 cm, ohr. v. 3,6 cm. 19. Dno posode. Sestava zelo finozrnata; LG1; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; siva (10YR 6/1) zun. in svetlo rjava (7.5YR 6/4) notr. površina z zelo temno sivimi (10YR 3/1) lisami na zun. površini in temno sivimi (10YR 4/1) lisami na notr. površini. Rek. pr. dna 10 cm, ohr. v. 2,8 cm. 20. Odl. trakastega ročaja posode. Sestava zelo finozrnata; LG4; zaporedno menjavanje oksidacijskega in reduk- cijskega žganja, s končno redukcijo; trda; zelo temno siva (5YR 3/1) površina. Vel. 3,1 × 5,3 cm. 21. Odl. trakastega ročaja, okrašenega z vzporednimi navpičnimi kanelurami na sprednjem delu ročaja in vzporednimi poševnimi vrezi na zgornjem delu ročaja. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; temno rdečkastosiva (5YR 4/2) površina s črno (10YR 2/1) liso. Vel. 4,2 × 2,9 cm. 22. Odl. trakastega ročaja pekve. Sestava zelo finozrnata; LG4; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; rumenkastordeča (5YR 5/6) površina. Vel. 8 × 4,7 cm. 23. Odl. trakastega ročaja posode. Sestava zelo finozr- nata; LG3; zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, s končno redukcijo; trda; temno rdečkastosiva (2.5YR 3/1) površina. Vel. 5,9 × 2,9 cm. 24. Odl. ostenja posode z jezičastim držajem s prstnim odtisom na sredini. Sestava zelo finozrnata; LG3; ne- popolno oksidacijsko žgana; trda; temno siva (10YR 4/1) zun. in črna (10YR 2/1) notr. površina s svetlo rjavo (7.5YR 6/4) liso na zun. površini. Vel. 7,1 × 4 cm. 25. Odl. ostenja posode z masivnim jezičastim držajem. Sestava zelo finozrnata; LG2; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rdeča (2.5YR 5/6) zun. in zelo temno siva (10YR 3/1) notr. površina. Vel. 6,1 × 4,3 cm. 26. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrna- ta; LG3; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; rdečkastorjava (5YR 5/4) zun. in rdečkastorjava (5YR 4/4) notr. površina. Vel. 5 × 3 cm. 27. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrna- ta; LG4; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; rdečkastorumena (5YR 6/6) zun. in svetlo rjava (7.5YR 6/4) notr. površina s temno sivkastorjavo (10YR 4/2) liso na notr. površini. Vel. 5,6 × 4,4 cm. 28. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrnata; LG3; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; temno rdeč- kastosiva (5YR 4/2) zun. in zelo temno siva (10YR 3/1) notr. površina. Vel. 3,3 × 3,3 cm. 29. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrnata; LG3; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rdečkastorjava (5YR 5/4) zun. in temno siva (10YR 4/1) notr. površina. Vel. 4,2 × 5,7 cm. 30. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrnata; LG1; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rumenkastorde- ča (5YR 5/6) zun. in črna (10YR 2/1) notr. površina. Vel. 3,9 × 3,2 cm. 31. Odl. ostenja posode s kanelurami, razporejenimi v koncentrične kroge okoli izbolkline. Sestava zelo finozr- 322 Manca OMahen Grušk Ovnjak nata; LG3; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; zun. in notr. površina rdečkastorjavi (5YR 5/4) s temno sivo (10YR 4/1) liso na zun. površini. Vel. 3,4 × 3,4 cm. 32. Odl. ostenja posode s kanelurami, razporejenimi v koncentrične kroge. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; zun. in notr. površina sivkasto rjavi (10YR 5/2) s temno sivimi (10YR 4/1) lisami na zun. površini. Rek. pr. spodnjega dela fragmenta 13 cm, ohr. v. 3,3 cm. 33. Vretence z vrezano cik-cak črto. Sestava zelo fino- zrnata; LG3; / ; trda; obe površini črni (5YR 2.5/1) z rdečkastorjavimi (5YR 5/3) lisami na zun. površini. Pr. 3,4 cm, v. 1,9 cm, pr. odprtine 0,5 cm. Tabla 3 Območje 3, SE 321: 34. Ostenje sklede/skodele z vzporednimi navpičnimi kanelurami na največjem obodu . Sestava zelo finozr- nata; LG1; redukcijsko žgana; trda; obe površini zelo temno sivi (10YR 3/1). Rek. pr. največjega oboda 25,4 cm, ohr. v. 4,1 cm. 35. Ustje sklede z ročajem. Sestava zelo finozrnata; LG4; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rdečkastorjava (5YR 5/4) zun. in temno siva (10YR 4/1) notr. površina z temno sivo (10YR 4/1) liso na zun. površini. Rek. pr. ustja 29,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. Območje 3, SE 322 (polnilo jame SE 330): 36. Ustje skodele/lončka z vodoravno kaneluro. Sestava zelo finozrnata; LG3; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; rdečkastorumena (7,5YR 6/6) zun. in zelo temno siva (10YR 3/1) notr. površina z zelo temno sivo (10YR 3/1) liso na zun. površini. Rek. pr. ustja 21,8 cm, ohr. v. 5,4 cm. 37. Ustje skodelice s presegajočim ročajem. Sestava zelo finozrnata; LG2; zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, s končno redukcijo; zelo trda; obe površini zelo temno sivi (10YR 3/1). Rek. pr. ustja 9,6 cm, ohr. v. 3,3 cm. 38. Ostenje posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozr- nata; LG2; nepopolno oksidacijsko žgana; zelo trda; rumenkastordeča (5YR 5/6) zun. in temno siva (10YR 4/1) notr. površina. Rek. pr. največjega oboda 21,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. Območje 3: 39. Odl. uvihanega ustja sklede. Sestava finozrnata; LG6; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; zelo temno siva (10YR 3/1) zun. in rjava (7.5YR 5/3) notr. površina s črno (10YR 2/1) liso na notr. površini. V el. 3,4 × 2,4 cm. 40. Odl. ostenja posode z jezičastim držajem s plitvim žlebom. Sestava zelo finozrnata; LG3; nepopolno oksi- dacijsko žgana; trda; sivorjava (10YR 5/2) zun. in črna (10YR 2/1) notr. površina. Vel. 3,5 × 2,9 cm. 41. Vretence. Sestava zelo finozrnata; LG3; / ; trda; zun. in notr. površina rdeči (2.5YR 5/6), z rjavo liso (7.5YR 5/2) na zun. površini. Pr. 3,5 cm, v. 2 cm, pr. odprtine 0,3 cm. 42. Odl. bronaste certoške fibule z gladkim gumbom na loku. n oga in igla nista ohranjeni. Ohr. d. 7,7 cm. Območje 3: SE 329 (polnilo jame SE 331): 43. Odl. ustja posode s fasetami na notr. strani. Sestava zelo finozrnata; LG1; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini rumenkastordeči (7.5YR 5/6). Vel. 4,3 × 3,8 cm. Območje 3: 44. Odl. ostenja posode z vrezanim krogom. Sestava fino- zrnata; LG6; zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, s končno redukcijo; trda; temno rjava (7.5YR 3/2) zun. in rdečkastorjava (5YR 4/3) notr. površina z zelo temno sivo (10YR 3/1) liso na notr. površini. Vel. 4,7 × 2,2 cm. 45. Odl. ostenja posode z vrezano vodoravno črto. Sestava finozrnata; LG6; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; mehka; rdečkasto rumena (7.5YR 6/6) zun. in rdečkasto rumena (5YR 6/6) notr. površina. Vel. 2,7 × 2,5 cm. 46. Odl. paličastega ročaja pekve. Sestava drobnozrnato; LM7; oksidacijsko žgana s končno redukcijo; trda; temno siva (7.5YR 4/1) površina z rdečkastorjavimi lisami (5YR 4/4). Vel. 4,6 × 8,1 cm. 47. Odl. ročaja pekve. Sestava zelo finozrnata; LG1; reduk- cijsko žgana s končno oksidacijo; trda; rumenkastordeča (5YR 5/6) površina. Vel. 4,6 × 3,4 cm. Območje 4, trasa vodovoda severno od TJ 5: 48. Vretence. Sestava finozrnata; LM6; / ; trda; obe površini črni (10YR 2/1). Pr. 3,9 cm, v. 3 cm, pr. odprtine 0,7 cm. 49. Odl. ostenja posode z nalepljenim rebrom trikotnega preseka. Sestava zelo finozrnata; LM3; sekundarno ožgano. Vel. 7,2 × 6,1 cm. Tabla 4 Območje 4, SE 403: 50. Ostenje skodele s podolgovato bradavico. Sestava finozrnata; LG6; nepopolno oksidacijsko žgana; trda; obe površini rumenkastordeče barve (5YR 4/6). Rek. pr. vrha fragmenta 22,4 cm, ohr. v. 11,8 cm. Območje 4: 51. Ustje lonca. Sestava finozrnata; LG6; zaporedno menja- vanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, s končno redukcijo; trda; zun. in notr. površina zelo temno sivi (10YR 3/1). Rek. pr. ustja 16,2 cm, ohr. v. 5 cm. 52. Ustje sklede. Sestava finozrnata; LG6; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini temno sivkasto rjavi (10YR 4/2). Rek. pr. ustja 22 cm, ohr. v. 3 cm. 53. Ustje sklede z nalepljeno okroglo bradavico pod ustjem na največjem obodu. Sestava finozrnata; LG6; sekun- darno ožgano. Rek. Pr. ustja 29,6 cm, rek. V. 13,9 cm, rek. pr. dna 8,4 cm. 54. Ostenje posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrnata; LG3; oksidacijsko žgana; mehka; obe površini rdeči (2.5YR 4/6) s temno sivimi (10YR 4/1) lisami na obeh površinah. Rek. pr. zgornjega dela fragmenta 28,1 cm, ohr. v. 4,2 cm. Območje 4 – deponija: 55. Ustje lonca/pithosa z odtisi šila. Sestava finozrnata; LG6; sekundarno ožgano. Rek. pr. ustja 42,2 cm, ohr. v. 4 cm. Območje 4 – strojni izkop: 56. Ustje lonca z nalepljenim vodoravnim rebrom, raz- členjenim s prstnimi odtisi. Sestava zelo finozrnata; 323 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe LG3; oksidacijsko žgana; mehka; zun. in notr. površina rumenkastordeča (5YR 5/6). Rek. pr. ustja 23 cm, ohr. v. 5,8 cm. Tabla 5 Območje 4 – strojni izkop: 57. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom, razčlenjenim s prstnimi odtisi, na zun. strani in glavni- čenjem na notr.. Sestava finozrnata; LG6; oksidacijsko žgana; trda; obe površini rdečkastorjavi (5YR 4/3). Vel. 5,1 × 4,2 cm. 58. Odl. paličastega ročaja posode. Sestava drobnozrnata; LG7; sekundarno ožgano. Vel. 2,3 × 8 cm. Območje 4 – recentno nasutje: 59. Ustje lonca. Sestava finozrnata; LG6; sekundarno ož- gano. Rek. pr. ustja 24 cm, ohr. v. 4 cm. TJ 6, strojni izkop: 60. Odl. ostenja posode s tunelastim ročajem. Sestava zelo finozrnata; LG5; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; obe površini zelo temno sivorjavi (10YR 3/2), s črno (10YR 2/1) liso na zun. površini. Vel. 7,6 × 5 cm. TJ 7: 61. Utež. Sestava zelo finozrnata; LG3; redukcijsko žgana; trda; črna (10YR 2/1) površina z rjavimi (7.5YR 5/4) lisami. Š. do 4,3 cm, ohr. v. 5,5 cm. 62. Odl. ostenja posode z nalepljenim vodoravnim rebrom trikotnega preseka. Sestava drobnozrnata; LG7; sekun- darno ožgano. Vel. 5,2 × 5,4 cm. 63. Odl. ostenja posode z žlebičenjem v obliki trikotnika in vodoravne črte. Sestava finozrnata; LG6; zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcijskega žganja, s končno redukcijo; trda; temno rdečkastosiva (2.5YR 3/1) zun. in šibko rdeča (10R 4/3) notr. površina. Vel. 3,2 × 3,2 cm. 64. Odl. paličastega ročaja pekve. Sestava drobnozrnata; LG7; nepopolno oksidacijsko žgana; mehka; rumenkasto rdeča (5YR 5/6) površina s svetlo rjavkastosivimi (10YR 6/2) lisami. Vel. 4,7 × 7 cm. 65. Dno posode. Sestava zelo finozrnata; LG3; oksidacijsko žgana; mehka; barva: obe površini rdeči (2.5YR 5/6). Rek. pr. dna 13,4, ohr. višina 2,8 cm. 66. Odl. ostenja posode z nalepljenimi rebri trikotnega preseka, ki tvorijo okras girland. Sestava finozrnata; LG6; zaporedno menjavanje oksidacijskega in redukcij- skega žganja, s končno redukcijo; trda; zelo temno siva (7.5YR 3/1) zun. in rjava (7.5YR 4/3) notr. površina. Vel. 6,1 × 4 cm. Razgledišče R1: 67. Odl. ostenja posode z modelirano bradavico, obkroženo s kaneluro. Sestava zelo finozrnata; LG8; redukcijsko žgana s končno oksidacijo; trda; rjava (7.5YR 4/2) zun. in svetlo rjava (7.5YR 6/4) notr. površina. V el. 7,1 × 7,2 cm. BALISTA, C., P. CÀSSOLA GUIDA 2007a, La sezione dell’aggere (1987) e il saggio D. – V: P . Càssola Guida, C. Balista, Gradisca di Spilimbergo. Indagini di scavo in un castelliere protostorico 1987-1992, Studi e ricerche di protostoria mediterranea 7, 25–39. BALISTA, C., P. CÀSSOLA GUIDA 2007b, Le sequenze dell’età del ferro (fasi evolute). – V: P. Càssola Guida, C. Balista, Gradisca di Spilimbergo. Indagini di scavo in un castelliere protostorico 1987-1992, Studi e ricerche di protostoria mediterranea 7, 69–91. BAVDeK, A. 2006, Postojna – arheološko najdišče Sovič. – Varstvo spomenikov. Poročila 39–41 (2000–2004), 153–154. BORGn A, e. 1997a, US120. – V: F. Maselli Scotti (ur.), Il civico museo archeologico di Muggia, 104–105, Muggia. BORGn A, e. 1997b, Considerazioni sul castelliere di e lleri. L’età del ferro. – V: F . Maselli Scotti (ur.), Il civico museo archeologico di Muggia, 135–138, Muggia. BORGnA, e. 1994, I materiali. – V: P. Càssola Guida, e. Borgna, Pozzuolo del Friuli I. I resti della tarda età del bronzo in località Braida Roggia, Studi e ricerche di protostoria Mediterranea 2, 41–187. BORGnA et al. 2018 = e. Borgna, P. Càssola Guida, S. Corazza, K. Mihovilić, G. Tasca, B. Teržan, S. Vitri 2018, Il Caput Adriae tra Bronzo Finale e antica età del ferro. – V: e. Borgna, P. Càssola Guida, S. Corazza (ur.), Preistoria e protostoria del Caput Adriae, Studi di preistoria e protostoria 5, 173–180. BOTTI, J. 2006, Pramarine di Sesto al Réghena. Commistioni culturali di un sito del bronzo recente tra radicamento territoriale e contatti Padano-Adriatici. – Aquileia nostra 76, 45–98. BRATIn A, P . 2014, 38. Tomaj. – V: B. Teržan, M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje bronaste in železne dobe na Slovenskem / Absolute dating of the Bronze and Iron Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, 587–594. BRATIn A, P . 2018, Bronze and Iron Age settlements in the Kras and the Vipava Valley, Slovenia. – V: e. Borgna, P . Càssola Guida, S. Corazza (ur.), Preistoria e protostoria del Caput Adriae, Studi di preistoria e protostoria 5, 173–180. CARDAReLLI, A. 1983, Castellieri nel Carso e nell’ Istria: cronologia degli insediamenti fra media età del bronzo e prima età del ferro. – V: Preistoria del Caput Adriae, 87–118, Udine. CÀSSOLA GUIDA, P., C. BALISTA 2007, Gradisca di Spilimbergo. Indagini di scavo in un castelliere proto- storico 1987-1992. – Studi e ricerche di protostoria mediterranea 7. CÀSSOLA GUIDA, P., S. CORAZZA 2005, Dati recenti sull’assetto insediativo dell’alta pianura udinese fra età del bronzo e età del ferro. – V: G. Bandanelli, e. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003. Atti del Convegno Internazionale di Studi. Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, 221–238, Trieste. 324 Manca OMahen Grušk Ovnjak CÀSSOLA GUIDA, P., S. VITRI 1988, La ceramica dei castellieri. – V: T. Miotti (ur.), I Castelli del Friuli 7, 221–259, Udine. CeSTnIK, V. 2009, Željeznodobna nekropola Kaštel kod Buja / Iron Age necropolis Kaštel near Buje. – Mono- grafije i katalozi 18. CRISMAnI, A. 2005, Gli scavi di Carlo Marchesetti al casteliere di Cattinara: i materiali protostorici. – V: G. Bandelli, e. Montagnari Kokelj (ur.), Carlo Marchesetti e i castellieri 1903-2003. Atti del Convegno Internazionale di Studi. Castello di Duino (Trieste), 14–15 novembre 2003, 117–148, Trieste. DeGRASSI, V . 1997, Il sito archeologico di e lleri: la peri- odizzazione. – V: F. Maselli Scotti (ur.), Il civico museo archeologico di Muggia, 95–97, Muggia. DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 27. DOI: https://doi. org/10.3986/9789612546038 DULAR, J. 2018, Kronološka slika železnodobne nasel- bine Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco h vala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age Settlement at Most na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 249–306. DOI: https://doi. org/10.3986/9789610501091 DULAR, J., B. KRIŽ 2004, Železnodobno naselje na Cvin- gerju pri Dolenjskih Toplicah (eisenzeitliche Siedlung auf dem Cvinger bei Dolenjske Toplice). – Arheološki vestnik 55, 207–250. FABeC, T . 2017, 102. Postojna – arheološko najdišče Sovič. – V arstvo spomenikov. Poročila 52 (2015–2016), 170–171. FABeC, T., M. VIn AZZA 2018, Tomaj: Gradišče in Ta- bor. Poskus prepoznavanja dinamik preoblikovanja tomajskega griča od prazgodovine do danes. – Goriški letnik 42, 9–44. FLeGO, S., L. RUPeL 1993, Prazgodovinska gradišča Tr - žaške pokrajine. – Trst. GRAheK, L. 2016, Stična. Železnodobna naselbinska ke- ramika / Stična. Iron Age Settlement Pottery. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 32. DOI: https://doi. org/10.3986/9789612549244 GRAheK, L. 2018, n aselbinska keramika z Mosta na Soči / Pottery from the settlement at Most na Soči. – V: J. Dular, S. Tecco h vala (ur.), Železnodobno naselje Most na Soči. Razprave / The Iron Age Settlement at Most na Soči. Treatises, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 34, 249–306. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610501091 GUŠTIn, M. 1973, Kronologija notranjske skupine (Crono- logia del gruppo preistorico della n otranjska (Carniola Interna)). – Arheološki vestnik 24, 461–506. GUŠTIn, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na severnem Jadranu / Zu den Anfängen den Eisenzeit an der nördlichen Adria. – Katalogi in monografije 17. heLLMUTh, A. 2014, Butter, Wein oder h onig? Betrach- tungen zu einer besonderen Gefäßbodenform aus der Gradina von Monkodonja bei Rovinj in Istrien (Maslo, vino ali med? Razmislek o posebni obliki dna posod z Gradine Monkodonja pri Rovinju v Istri). – V: S. Tecco h vala (ur.), Studia Praehistorica in Honorem Janez Dular, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 30, 75–76. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503651 h ORVAT, J. 1997, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerim- ska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3. DOI: https://doi. org/10.3986/9789610503170 h ORVAT, J. 2005, Poselitev na Pivškem in ob zgornjem toku Reke od pozne bronaste dobe do pozne antike / Settlement in the Pivka Area and Along the Upper Course of the Reka River From the Late Bronze Age to the Late Antique Period. – V: A. Mihevc (ur.), Kras. Voda in življenje v kamniti pokrajini / Water and life in a rocky landscape, 220–248, Ljubljana. h ORV AT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipo- logija lončenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. JAKIČ, I. 1995, Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem. – Radovljica. KOS, J., e. UMeK 1985, Postojna, podoba od trga do mesta. – V: R. Gospodarič (ur.), Ljudje in kraji ob Pivki 2, 99–120, Postojna. LOnZA, B. 1977, Appunti sui castellieri dell’Istria e della provincia di Trieste. – Società per la Preistoria e Proto- storia della regione Friuli Venezia Giulia 2. LOnZA, B. 1981, La ceramica del castelliere degli Elleri. – Società per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli Venezia Giulia 4. MASeLLI SCOTTI, F. 1983a, Cattinara. – V: Preistoria del Caput Adriae, 207–209, Udine. MASeLLI SCOTTI, F. 1983b, Stazione del terzo ramo del Timavo. – V: Preistoria del Caput Adriae, 209–211, Udine. MIh OVILIĆ, K. 2001, Nezakcij. Prapovijesni nalazi 1900. – 1953 / Nesactium. Prehistoric finds 1900 – 1953. – Monografije i katalozi 11. MIZZAn, S. 1989, S. Polo. – V: e. Montagnari Kokelj (ur.), Il Carso goriziano tra protostoria e storia. Da Castellazzo a San Polo. Catalogo della mostra, 107–112, Gorizia. MIZZAn, S. 1996, La ceramica. – V: P. Càssola Guida, S. Mizzan, Pozzuolo del Friuli II, 1. La prima età del ferro nel settore meridionale del castelliere. Lo scavo e la ceramica, Studi e ricerche di protostoria Mediterranea 4, 43–368. MIZZAn, S. 1997, L’ età dei castellieri. – V: F. Maselli Scotti (ur.), Il civico museo archeologico di Muggia, 39–43, 48–51, Muggia. MURGeLJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori . – Arheologija na avtocestah Slovenije 42. [https://www.zvkds.si/sites/ www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/42_pod- smreka_pri_visnji_gori.pdf] MURGeLJ, I. 2018, Krška jama – mesto večnega počitka v srednji bronasti dobi (Krška jama – place of eternal rest in the Middle Bronze Age). – V: M. Črešnar, M. Vinazza (ur.), Srečanja in vplivi v raziskovanju bronaste in železne dobe na Slovenskem. Zbornik prispevkov v čast Bibi Teržan, 53–70, Ljubljana. DOI: https://doi. org/10.4312/9789610600855 OMAhen, M. 2017, 101. Postojna – arheološko najdišče Sovič. – Varstvo spomenikov. Poročila 52 (2015–2016), 169–170. OMAhen, M. 2018, 126. Postojna – arheološko najdišče Sovič. – V arstvo spomenikov. Poročila 53 (2017), 212–214. PAhIČ, S. 1972, Pobrežje. – Katalogiin monografije 6. 325 Naselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe PeROnI, R. 1994, Introduzione alla preistoria italiana. – Roma-Bari. PLACeR, L. 1995, O zgradbi Soviča nad Postojno. – Ge - ologija 37–38, 551–560. POGGIAnI KeLLeR, R. 1994, I reperti argheologici dal sito e dall’abitato di Ponte s. Marco. – V: R. Poggiani Keller (ur.) Il villagio preistorico e le fornaci di Ponte s. Marco. Scavi archeologici 1990-1991. Tra media età del bronzo e i età del ferro nel comune di Calcinato, 93–133, Calcinato. ROZMAn, B. 2004, Keramika iz prazgodovinske naselbine v Kranju (Pavšlarjeva hiša) (Pottery from the prehistoric settlement in Kranj (the Pavšlar house)). – Arheološki vestnik 55, 55–109. RUARO LOSeRI et al. 1977 = L. Ruaro Loseri, G. Steffè De Piero, S. Vitri, G. Righi 1977, La necropoli di Bre- žec presso S. Canziano del Carso. Scavi Marchesetti 1896–1900. – Atti dei Civici Musei di Storia ed Arte. Monografie di Preistoria 1. SAKARA SUČeVIĆ, M. 2004, Kaštelir. Prazgodovinska naselbina pri Novi vasi / Brtonigla (Istra) (Prehistoric settlement near Nova vas / Brtonigla (Istria) ). – Annales Mediterranea. SAKARA SUČeVIĆ, M. 2012, Prazgodovinska keramika med Miljskim zalivom in porečjem Mirne. – Doktorska disertacija, Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza na Primorskem (neobjavljeno). SVe TLIČIČ, V . 1997a, Prazgodovinska keramika / Prehi- storic pottery. – V: J. h orvat, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, 39–56. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503170 SVe TLIČIČ, V . 1997b, Zaključek. Prazgodovina / Conclu- sion. Prehistory. – V: J. h orvat, Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwe- stern Istria, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 3, 113–116. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610503170 SVOLJŠAK, D., J. DULAR 2016, Železnodobno naselje Most na Soči. Gradbeni izvidi in najdbe / The Iron Age Settlement at Most Na Soči. Settlement Structures and Small Finds. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 33. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612549367 SVOLJŠAK, D., A. POGAČnIK 2001, T olmin. Prazgodovinsko grobišče 1. Katalog / Tolmin. The prehistoric cemetery 1. Catalogue. – Katalogi in monografije 34. ŠKVOR Je Rne JČIČ, B. 2014a, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo 1. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). ŠKVOR JeRneJČIČ, B. 2014b, Žarna nekropola v Ljubljani in preobrazba ljubljanske skupine na prehodu iz bronaste v železno dobo 2. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). TASCA, G., C. PUTZOLU, D. VICenZUTTO 2018, In- dicatori di ‚“confini” o di trapasso graduale tra settori culturali adiacenti nell’età del bronzo della pianura friuliana. – V: e. Borgna, P . Càssola Guida, S. Corazza (ur.), Preistoria e protostoria del Caput Adriae, Studi di preistoria e protostoria 5, 355–370. TeRŽAn, B. 1976, Certoška fibula (Die Certosafibel). – Arheološki vestnik 27, 317–536. TeRŽAn, B. 2002, Kronološki oris / Chronological outline. – V: D. Svoljšak, A. Pogačnik, Tolmin. Prazgodovinsko grobišče 2. Razprave / Tolmin. The prehistoric cemetery 2. Treatises, Katalogi in monografije 35, 85–102. Te RŽAn , B., n. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine (Contributio alia cronologia del gruppo preistorico di Santa Lucia). – Arheološki vestnik 24, 416–460. TeRŽAn, B., F . LO SChIA VO, n. TRAMPUŽ-OReL 1984, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathyjeva izkopavanja. Table / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. Tafelband. – Katalogi in monografije 23/2. TeRŽAn, B., F . LO SChIA VO, n. TRAMPUŽ-OReL 1985, Most na Soči (S. Lucia) 2. Szombathyjeva izkopavanja. Tekst / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. Text. – Ka- talogi in monografije 23/1. TOMAŽIČ, S., S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 9. [https://www. zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publi- cation/009_siman_pri_gotovljah.pdf] UReM, D. 2012, Limska gradina. Keramika s područja nekropole / The Limska gradina hillfort. Pottery from the cemetery area. – Monografije i katalozi 21. URLeB, M. 1974, Križna gora pri Ložu. Halštatska nekropola / Hallstattzeitliches Gräberfeld Križna gora. – Katalogi in monografije 11. URLeB, M. 1975, Postojna. – V: Arheološka najdišča Slo - venije, 158, Ljubljana. URLeB, M. 1985, Arheološke najdbe iz Postojne. – V: R. Gospodarič (ur.), Ljudje in kraji ob Pivki 2, 133–144, Postojna. URLeB, M. 1990, Grad Šmihel pod n anosom. Rezultati zaščitnih izkopavanj (Grad bei Šmihel unter dem nanos. Resultate der Schutzgrabungen). – Arheološki vestnik 41, 89–104. VITRI, S., S. CORAZZA 2003, L’insediamento dell’e ta del Ferro di Carlino-Fortin nei pressi della foce del fiume Zellina (Udine – Friuli Venezia Giulia). – V: F. Lenzi (ur.) L’Archeologia dell’Adriatico dalla Preistoria al Medioevo. Atti del convegno internazionale, Ravenna, 7-8-9 giugno 2001, 196–203, Bologna. VOJAKOVIĆ, P. 2013, Prazgodovinska Emona. Novo od- krita protourbana naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru 1. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). VOJAKOVIĆ, P . 2013b, Prazgodovinska Emona. Novo od- krita protourbana naselbina na Prulah in njeno mesto v času in prostoru 2. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (neobjavljeno). 326 Manca OMahen Grušk Ovnjak n eobjavljena poročila / Unpublished Reports GRUDen, G. 2020, Poročilo o arheoloških raziskavah na Soviču v Postojni (19-0569). – Poročilo. h rani: arhiv ZVKDS, Oe n ova Gorica. JeRALA et al. 2015 = M. Jerala, T. Fabec, B. Orehek, n. Veršnik, D. Mlekuž, Š. Karo, T. Mulh 2015, Poročilo o izvedeni oceni škode zaradi žledoloma na izboru arheoloških najdišč Primorske, Notranjske in Gorenjske. – Poročilo. h rani: arhiv ZVKDS, CPA, n ova Gorica, Ljubljana. JOSIPOVIČ, D., A. JURCA, J. RUPnIK 2011, Poročilo ob spremljavi gradbenih del na Majlontu v Postojni. – Po- ročilo. h rani: arhiv ZVKDS, Oe n ova Gorica. OMAhen, M., J. RUP nIK 2017a, Prvo strokovno poročilo o raziskavah ob gradnji na arheološkem najdišču Sovič (parcela št. 1621/1 in 1621/4, k.o. 2490 Postojna). – Po- ročilo. h rani: arhiv ZVKDS, Oe n ova Gorica. OMAhen, M., J. RUP nIK 2017b, Prvo strokovno poročilo o arheološkem testnem izkopu na arheološkem najdišču Sovič (parcela št. 1621/1 in 1621/4, k.o. 2490 Postojna). – Poročilo. h rani: arhiv ZVKDS Oe, n ova Gorica. OMAhen, M., J. RUP nIK 2019, Prvo strokovno poročilo o raziskavah ob gradnji in arheološkem testnem izkopu na arheološkem najdišču Sovič (parcela št. 1621/1 in 1621/4, k.o. 2490 Postojna). – Poročilo. h rani: arhiv ZVKDS, Oe n ova Gorica. RUTAR, G. 2015, Postojna – arheološko najdišče Sovič. EŠD 9601. Metode 1–4. – Poročilo. h rani: arhiv ZVKDS, Oe n ova Gorica. hIS tor Y o F reS eAr Ch Sovič h ill above Postojna (Fig. 1) has been known for some time as a prehistoric settlement location and a presumed Roman fortlet, with the continuation of settlement in the Late Antiquity. (See Fn. 5, 6). In the Middle Ages, the Adlsberg castle was built on the top of the hill, and the church of St. Ursula was first mentioned in the 16 th century. (Fn. 2). Field surveys in the years 2000, 2003, and 2015 and excavations in Posto- jna below Sovič discovered prehistoric, Roman, high medieval, late and post medieval remains. Topographic and digital models of the site were made, which revealed supposed remains of the ramparts and settlement terraces. (Fn. 7–11; see here Bavdek). The site was extensively damaged by the construction of water reservoirs (Fig. 2), army trenches, and a trim trail. (Fn. 8) Ar Ch AeologICAl ex CAvAtI o NS IN 2016, 2017 ANd 2020 Sovič above Postojna (Fig. 1) was finally ar- chaeologically excavated in 2016, 2017, and 2020, when the water pipes and reservoirs (A–C) were being renovated, and two viewing platforms and recreational trails were being constructed (Fig. 2). (Fn. 12, 13) The archaeological research began in 2016 as archaeological supervision of the excavation of the pipe trenches. While Areas 1 and 2 were archaeo- logically negative due to being damaged, Area 3 contained intact archaeological remains. Before further excavations, archaeological test trenches (TJ) were dug across the rest of the planned course of the water pipes (Fig. 2: TJ 1–6). Based on the results of those trenches the part of the course next to the water reservoir was excavated by hand (Fig. 2: TJ 7), and the rest of the course was documented during archaeological supervision (Fig. 2: Area 4). Test trench 8 (Fig. 2: TJ 8) was intended for the locating of previous pipes and services and did not reach archaeological remains. At the conclusion of the construction works, TJ 9 (Fig. 2) was dug next to the entrance to the water reservoir. (Fn. 13–15) In the year 2020, the archaeological excava- tions took place at the locations of both viewing platforms (R) (Fig. 2: R 1 and R 2); at the location of the now-demolished church of St. Ursula two smaller test trenches were made, and its walls were exposed. (Fn. 16) During the excavations, the remains and small finds from the Bronze Age, early Iron Age, the Late La Tène period, Roman period, Middle Ages and Post medieval period were discovered. The pottery fragments from those periods were also found in the profiles of the trench outside of the archaeologically protected area. Bronze and Iron Age hilltop settlement on Sovič above Postojna (Slovenia) Summary 327 Bronze and Iron Age hilltop settlement on Sovič above Postojna (Slovenia) the stratigraphy of the site This paper focuses on the remains from the Bronze and e arly Iron Ages. On the south of Area 3, two pits were discovered, presumably carved into the limestone bedrock (Fig. 3c: Se 330, Se 331 1 ) and filled in with olive-brown sandy clay with prehistoric pottery fragments (Se 322, Se 329; Fig. 3a,b) (Pl. 3: 36–38 and 43). Another similar pit (Se 316 2 ) was observed in the profile right at the southern beginning of Area 3. It was filled in with the thin layer of red sandy clay (Se 315) and olive-yellow sandy clay above that (Se 317). A large amount of the prehistoric pottery fragments was also found in the patches of the topsoil above those pits (Se 314 = Se 328, Se 321) (Pl. 1: 3–15; 2 and Pl. 3: 34,35). The patches of the archaeological layer from the Bronze and e arly Iron Age were discovered on the north side of Area 4 (Se 403, Se 412) (Pl. 4: 50), below later Late La Tène layers. In the other areas, a few Bronze Age and e arly Iron Age finds were found in the Late La Tène (Area 3/Se 349; Area 4/Se 406) and Roman lay- ers (Area 3/Se 323; TJ 7/Se 706, Se 709, Se 722 and Se 723; Area 4/Se 423), in the patches of the topsoil (Area 3/Se 350; TJ 7/Se 704) and the modern layers (Area 1; Area 2). Prehistoric pottery fragments were also discovered in the soil in the bedrock cracks at the locations of viewing platforms R 1 and R 2 (Se 109 and Se 203) in the year 2020. (Fn. 17–19) d ating of the finds 3 The earliest fragments of pottery date to the Middle and Late Bronze Age, 4 which are Bronzo Medio and Recente in the Italian chronological scheme. Those are the fragment with a knob, surrounded with shallow groove (Pl. 5: 67), two 1 Se = SU, stratigraphic unit. Pit Se 330 (0,83 × 0,76 m; depth 0,3 m); Pit Se 331 (0,78 × 0,72 m; depth 0,35 m). 2 Pit Se 316 (width 0,32 m; depth 0,3 m). 3 When dating finds I followed local chronological schemes (see Fn. 20). When translating Italian expressions Bronzo Medio, Bronzo Recente, Bronzo Finale, Iniziale età del ferro and Evoluta età del ferro I followed Vesna Svetli- čič (Fn. 21). I translated Prima età del ferro as e arly Iron Age, unless it was clear from other data, that it should be translated as the beggining of the early Iron Age. 4 Some of the forms can last to the beggining of the Bronzo Finale. fragments with a knob, surrounded by several shallow grooves (Pl. 2: 31,32), the fragment of the angular handle, decorated with shallow grooves and incisions (Pl. 2: 21) and the fragment with tunnel-shaped handle (Pl. 5: 60). (Fn. 24–34) Those are followed by the fragments of pottery with comparisons from the time from Bronzo Re- cente to the beginning of the Prima età del ferro with the strong emphasis on the Bronzo Finale. These are mostly different forms of the rims of the vessels, with facetting on the inner side (Pl. 1: 10,11; 3: 35). (Fn. 35–49) The same date can be applied to the fragment of the bowl with a carination and thickened wall of the belly (Pl. 1: 7) (Fn. 450–51) and the frag- ment of the cup with a high handle (Pl. 3: 37). (Fn 52–54) A bowl or a dish with shallow vertical grooves on the largest circumference can be dated to the late Urnfield period (Pl. 3: 34). (Fn. 85–87) Two high dishes with sharply inverted and slightly thickened rim (Pl. 1: 3,4) can be dated to Bronzo Finale and Prima età del ferro, mostly at the beginning of the latter. (Fn. 55–62) Simi- lar is also true for the fragment of a dish with elongated applique (Pl. 1: 8) and a dish with rounded applique (Pl. 4: 53) (Fn. 63–68) and a fragment of a dish with inverted rim, rounded shoulders and small handle (Pl. 3: 35). (Fn. 70–74). The rim on the Pl. 1: 15 belongs to the same time. (Fn. 75–83) The fragment with the ribs, forming a garland (Pl. 5: 66), can be dated to h a B2/3 and C0 (cf. Fn. 84), that is parallel to the first half of the Prima età del ferro. The similar dating also ap- plies to the fragment of the handle with a round cross-section, which was most likely part of the Timav type pot (Pl. 5: 58). (Fn. 88–92). Charac- teristic for the Prima età del ferro are also the pots with an everted rim and flat lip, that can appear already in the Late Bronze Age (Pl. 4: 51; 5: 59). (Fn. 115–120) Among the latest finds, there is a fragment of the bronze Certosa fibula (Pl. 3: 42) of Type X, variant h or g, after T eržan. They are characteristic of the SW Slovenia and neighbouring areas, sup- posedly populated by Iapodes, in the late h allstatt period. They can also still be found together with the La Tène type finds. (Fn. 93) Among the finds, there is also a fragment of the pot with cones on the inner side of the bottom (Pl. 2: 17). Such vessels were supposedly used for making butter. (Fn. 124) 328 Manca OMahen Grušk Ovnjak the technique of making pottery Sixty-six fragments of pottery and clay objects from the Bronze and e arly Iron Age were chosen for more precise analysis. 5 All the pottery was hand-made and the surface wet-smoothed. Incom- plete oxidation firing (24%) and reduction firing with oxidation in the final phase (32%) dominate. The pottery was mostly hard 6 (89%); 55% of the pottery and other clay objects were decorated, but no manner of decorations is prevalent. According to the presence, the frequency, and the size of different inclusions, we recognised eight pottery fabrics (Fig. 4), i. e. very fine-grained fabric with quartz inclusions (15%; LG1; Pl. 1: 7,14,15; 2: 16,18,19,30; 3: 34,43,47), very fine-grained fabric with quartz and grog inclusions (6%; LG2; Pl. 1: 5; 2: 25; 3: 37,38), very fine-grained fabric with calcium carbonate inclusions (36%; LG3; Pl. 1: 3,4,6,8,11,12,13; 2: 21,23,24,26,28,29,31–33; 3: 36,40,41,49; 4: 54,56; 5: 61,65), very fine-grained fabric with calcium carbonate and grog inclu- sions (11%; LG4; Pl. 1: 9,10; 2: 17,20,22,27; 3: 35), very fine-grained fabric with calcium carbonate and and clay pellet inclusions (2%; LG5; Pl. 5: 60), fine-grained fabric with calcium carbonate inclusions (23%; LG6; Pl. 1; 2; 3: 39,44,45,48; 4: 50,51,52,53,55,57; 5: 59,63,66), medium-grained fabric with calcium carbonate inclusions (6%; LG7; Pl. 3: 46; 5: 58,62,64,) and very fine-grained fabric with grog inclusions, with no other inclusions (2%; LG8; Pl. 5: 67). Mica was present in 61 fragments (92%), iron oxides in 11 fragments (17%), and in 4 fragments (6%) there was an indetermined inclusion. 5 When conducting the analysis we followed the work of Milena h orvat (1999). 6 Determined by the Mohs scale. CoNC l USIoN During the archeological excavations in 2016, 2017, and 2020, we discovered only modest remains of the Bronze and early Iron Age settlement on Sovič, which seems to extend mainly over the southern slope of the hill. The finds point to its beginnings in the Middle Bronze Age and its span to the end of the e arly Iron Age. With the fragments of pottery that are chrono- logically less definable, we attempted to utilize the properties of the different pottery fabrics. We concluded that it is more likely that the vessels from the Prima età del ferro were made from the fine- and medium-grained fabrics. The finds are mostly bound to the regions of Istria, eastern Italy and Posočje (the Soča region), although some of them (especially Pl. 3: 37 and Pl. 1: 7) are connected to central Slovenia, that is mostly the area of Ljubljana. The local component is represented by the Certosa fibula of Type X, variant h or g, after Teržan (1976). Slikovno gradivo: Sl. 2 (načrt: Janez Rupnik; Gregor Gruden, Avgusta d.o.o.). – T. 1–5 (risbe: avtorica in Lea Svrzikapa, Avgusta d.o.o.). Illustrations: Fig. 2 (plan: Janez Rupnik; Gregor Gruden, Avgusta d.o.o.); Pl. 1–5 (drawings: authoress and Lea Svrzikapa, Avgusta d.o.o.). Manca Omahen Gruškovnjak Avgusta d.o.o. Mestni trg 15 SI-5280 Idrija in / and Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za arheologijo Aškerčeva 2 SI-1000 Ljubljana manca.omahen@ff.uni-lj.si 329 n aselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe T. 1: Sovič. Območje 1 (1), območje 2 (2), območje 3 (3–15). Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 1: Sovič. Area 1 (1), Area 2 (2), Area 3 (3–15). Pottery. Scale = 1:3. 330 Manca OMAhen GRUŠKOVnJAK T. 2: Sovič. Območje 3. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 2: Sovič. Area 3. Pottery. Scale = 1:3. 331 n aselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe T. 3: Sovič. Območje 3 (34–47); Območje 4, severno od tj 5 (48–49). 34–41,43–49 keramika; 42 bron. M. 42 = 1:2; ostalo = 1:3. Pl. 3: Sovič. Area 3 (34–47); Area 4, north of tj 5 (48–49). 34–41,43–49 pottery; 42 bronze. Scale 42 = 1:2; other = 1:3. 332 Manca OMAhen GRUŠKOVnJAK T. 4: Sovič. Območje 4. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 4: Sovič. Area 4. Pottery. Scale = 1:3. 333 n aselbina na Soviču nad Postojno iz bronaste in železne dobe T. 5: Sovič. Območje 4 (57–59); tj 6 (60); tj 7 (61–66); r 1 (67). Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 5: Sovič. Area 4 (57–59); tj 6 (60); tj 7 (61–66); r 1 (67). Pottery. Scale = 1:3.