O R A D N I VESTNIK O R B A J A LJUBLJANA LJUBLJANA, 16. FEBRUARJA 1965 LETO XII., ST.5 SKUPŠČINA OKRAJA Svet za notranje zadeve in občo upravo skupščine okraja Ljubljana jo na svoji seji dne 9. februarja 1965, na podlagi poročila oddelka za upravno pravne zadeve in inšpekcijske službe skupščine okraja Ljubljana razpravljal o problematiki inšpekcijskih služb v okraju. Svet ugotavlja, da so inšpekcijske službe v občinah, kot na okraju, zlasti v zadnjem letu dosegle precejšen napredek pri učinkovitem varstvu pravic občanov in organizacij. Svet je poleg tega prišel do zaključkov z vidika nadaljnjega razvijanja in utrjevanja inšpekcijskih služb, skladno z novo ustavo in spremenjeno vlogo okraja v komunalnem sistemu, da prevzamejo vso odgovornost za delovanje teh služb neposredno občine. Nujno je, da pristopijo občinske skupščine čimprej k takšni organizaciji inšpekcijskih služb na svojem območju, ki bo zagotovila še večjo učinkovitost in strokovnost teh služb. Glede na splošno pomanjkanje inšpekcijskih kadrov, zlasti pa glede na to, da je Potrebno inšpekcijske službe postaviti tako, da bo njihova organizacija Prilagojena problematiki in pogojem sa delo v občinah, prihajajo poleg drugih organizacijskih oblik vedno bolj do izraza tudi medobčinske inšpekcijske službe, katerih organizacijo je potrebno skrbno proučiti, da bodo službe tekle nemoteno naprej, ne glede na to, da je večina inšpekcij na stopnji okraja ukinjenih. Po splošni oceni stanja naslavlja *yet za notranje zadeve in občo upravo na pristojne svete občinskih •kupščln naslednje priporočilo: L Nujno je, da občinske skupščine takoj pristopijo k takšni organizaciji Inšpekcijskih služb na svojem Območju, ki bo zagotovila nemoteno delovanje inšpekcij v občinah, spričo spremenjene vloge okraja pri utrjevanju komunalnega sistema skladno z novo ustavo. Ker večina zveznih .n cepubllških predpisov prenaša do-Očene pristojnosti neposredno na ob-n*e. prevzemajo občine na sebe vso Odgovornost, da bodo te službe učin-Ovito delovale naprej; hiui\ Priporočamo pristojnim repu-alei m or8anom> naJ se bolj kot do-strJ usm®rijo v dajanje neposredne tnšpekV[je ln clru*e P°m°£l občinskim 3 občine naj čimprej poskrbijo s c*7-8,081,00 za-sedbo delovnih mest mi no in politično razgledanl-karw PektorJ1* sedanji inšpekcijski hra* * Pa je treba z dopolnilnim izo-načinVa? e.m na drug primeren šev»n< str°k°vno usposobiti za Izvr-*nje inšpekcijskih nalog; ln flv7a^v‘ti Jo treba samostojnost ki natni^t!Vnost inšpekcijskih služb, k°vniu'h‘]ia Pre^V8e1m ‘z večje stro- tn treba je preprečevati poizkuse neutemeljenih intervencij, ki nimajo zakonitega opravičila, ter poostriti njihovo osebno odgovornost za delo, hkrati pa zagotoviti tudi pravilno vrednotenje njihovega dela; 5. inšpekcijskim službam je treba zagotoviti, da opravljajo Izključno inšpekcijska opravila, za kar so tudi strokovno usposobljene in naj se jih ne uporablja za druge naloge in s tem odteguje od njihovega rednega dela; 6. še večjo in neposredno odgovornost morajo prevzemati nase tudi gospodarske organizacije in organizirati tiko notranjo kontrolo, ki bo zagotovila učinkovito zaščito potrošnika, kar je tudi v interesu gospodarske organizacije; 7. delo inšpekcij mora biti usmerjeno predvsem v pomoč delovnim skupnostim, pri tem morajo inšpektorji seznanjati zlasti organe samoupravljanja o ugotovljenih napakah Iti slabostih ter jim pomagati te slabosti odpravljati; 8. inšpekcijske službe so vse preveč obremenjene z izdelavo raznih poročil, s čimer se jih odteguje od njihovega osnovnega dela. Inšpekcijski organi širših družbeno političnih skupnosti naj skrbno prouče, ali so vsa poročila res nujno potrebna, ali se jih morda ne da zmanjšati oziroma Številčno znižati; 9. zagotoviti je treba sodelovanje med inšpekcijskimi službami ter stalno in smotrno usklajevanje njihovega dela v vseh zadevah, ki so skupne raznim inšpekcijam. Pri tem je treba zagotoviti stalen kontakt z ustreznim upravnim področjem in vertikalno povezavo s službami širših družbeno političnih skupnosti; 10. da bodo inšpektorji kos svojim bodočim nalogam zlasti s prenosom večine zadev na občine, je treba inšpektorjem zagotoviti tista pomožna sredstva, ki so potrebna za redno, pravilno in učinkovito delo (aparati, strokovna literatura, prevozna sredstva itd.), hkrati pa naj se inšpektorji v ugotovitvenem postopku bolj kot doslej poslužujejo raznih strokovnih zavodov in znanstvenih institucij kot izvedencev; 11. občinske skupščine naj v svojih proračunih zagotove zadostna finančna sredstva, ki so potrebna in- špektorjem, kadar naročijo določena izvedeniška mnenja pri strokovnih organizacijah; 12. za uspešno delovanje inšpekcij naj občine proučijo take organizacijske oblike delovanja inšpekcijskih služb, ki bodo zagotovile samostojnost in strokovnost ter učinkovitost, bodisi da organizirajo samostojne ali medobčinske inšpekcije. Praksa je pokazala, da so medobčinske inšpekcije izredno učinkovite, zlasti velja to sedaj, ko je večina inšpekcij prenesenih z okraja na občine. Z medobčinsko organizacijo inšpekcijskih služb je hkrati moč doseči, da se posamezne inšpekcije znotraj specializirajo za določena področja. S tem je podana tudi večja možnost, da se uvedejo v večjih gospodarskih središčih tudi stalne oziroma non-stop službe; 13. v kazenskem in upravno-ka-zenskem postopku je treba zagotoviti hitrejše poslovanje v zvezi s prijavami inšpekcijskih služb ter sprotno obveščanje prijavitelja o stanju in rezultatih sproženega postopka. Štev.: 021-08/65. Datum: 9. februarja 1965. Predsednik sveta: Janez Japelj L k MESTNI SVET Na podlagi III. točke V. dela tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ, št. 25/62, Ur. 1. SFRJ, št. 30/63, 24/64 in 29/64) in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na svoji seji dne 10. februarja 1965 sprejel ODLOK o spremembi odloka občinskega prometnega davka od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (Glasnik, 46/62), ki se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju mestnih občin Ljubljane. 1. člen Na območju mestnih občin Ljubljane plačujejo občinski prometni davek na drobno od vsega prometa blaga na drobno, ki ga imajo: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer od njihovega prometa, ki ga imajo sama ali po prodajalnah, iz-vzemši prometa na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; b) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; c) trgovine; č) prodajalne proizvajalnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa s proizvodi, ki so ga imele neposredno s potrošniki. Promet s proizvodi, prodanimi trgovskim podjetjem in trgovinam, sc ne šteje za promet na drobno po določbah te točke; g) razkladališča proizvajalnih gospodarskih organizacij in trg. podjetij na debelo, in sicer tisti del prometa, ki ga imajo z organizirano prodajo blaga na drobno iz svojih skladišč in s svojih razkladališč po posebnih predpisih. 2. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno se ne plačuje: a) od proizvodov, za katere se po zveznih predpisih priznava povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od proizvodov, za katere ao z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali je določeno, kako se oblikujejo zanje prodajne cene na drobno; c) od živil, izvzemll alkoholne pijače; č) od kolkov in poštnih znamk, PoStnih dopisnic ter drugih vrednotnic; d) časnikov, revij in knjig; e) od osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov, kadar nabavljajo to blago družbeno pravne osebe; f) od oficirske opreme (uniforme in posameznih njenih delov); g) od tobaka in tobačnih izdelkov; h) od zdravil. 3. Člen Kot živila, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov razen alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini na drobno od motornih koles, skuterjev, mopedov in osebnih avtomobilov po stopnji 3 %; b) od prometa v trgovini na drobno za naravna vina po stopnji 20 %, za vse druge alkoholne pijače po stopnji 25 %; C) od celotnega ostalega prometa v trgovini na drobno (razen za blago pod a) in b) po stopnji 4 %. 5. člen Glede plačevanja, poroštva, zastaranja, obresti, pravnih sredstev in vsega drugega, kar se nanaša na odmero, obračun in pobiranje občinskega prometnega davka, pa ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo ustrezne določbe zveznih predpisov. 24 GLASNI* 6. člen Finančni ali pristojni organi občinskih skupščin določajo posameznim davčnim zavezancem plačevanje prometnega davka od prometa blaga na drobno v drugačnih rokih (14-dnevno ali mesečno). 7. Člen Za izvrševanje tega odloka skrbijo organi občinskih skupščin, ki so pristojni za finance. 8. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 010-08/65-MS. Datum: 15. februarja 1965. Predsednik Mestnega sveta Ljubljana: ing. Marjan Tepina 1. r. 14 Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. 11/64) in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na svoji seji dne 10. februarja 1965 sprejel ODLOK o uvedbi delovnega časa v upravnih organih in zavodih skupščin občin na območju mesta Ljubljana. 1. člen Da bi se zagotovila varnost in red V mestnem javnem prometu ter ne- OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD 17 Na pooiagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31'64) in 12. člena statuta občine Ljubljana-Bcžigrad je skupščina občine Ljubijana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 5. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljubljana-Bcžigrad za čas od 1. januarja do 31. marca 1965. 1. člen Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljublja- na-Bcžigrad za čas od 1. januarja do 31. marca 1965, ki ga je sprejela skupščina občine Ljubijana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora delavnih skupnosti dne 29. de- cembra 1964. se dopolni tako, da se za 2. členom doda novi 3. člen, ki se glasi • »Občinskemu skladu za financiranje šolstva se dodali na sredstva, ki bodo temu skladu prinad-dn v letu 1965 akontacija v znesku 50 milijonov dinarjev, finančnemu načrtu moteni prevoz občanov na delovna mesta, se določa začetek in namju-ček delovnega časa za upravne ui gane skupščin občin in njihovih zavodov na območju mesta Ljubljane. 2. člen Na območju mesta Ljubljane skupščine občin ne smejo za svoje upravne organe in upravne zavode določiti začetek delovnega časa od 6.30 do 7.30 in konec od 13.30 do 14.30. 3. člen Skupščine občin na območju mesta Ljubljane same odrejajo začetek in zaključek delovnega časa za posamezne upravne organe in zavode upoštevajoč določila 2. člena tega odloka. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 010-07/65-MS. Datum: 15. februarja 1965. Predsednik Mestnega sveta Ljubljana: Ing. Marjan Tepina 1. r. 15 PRIPOROČILO o spremembi delovnega časa na območju mesta Ljubljane. Mestni svet Ljubljana je dne 10. februarja 1965 na svoji seji obravnaval problematiko, ki jo je pred- uprave skupščine pa znesek 20 milijonov dinarjev.« 3. in 4. člen postaneta 4. in 5. člen 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Štev.: 400-19/63-1. Datum: 9. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Ljubijana-Bežigrad? Jože Pogačnik L r. 18 Na podlagi 2., 5. in 10. člena zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8/63), 1. člena odloka mestnega sveta Ljubljana o prenosu pravic izdajanja predpisov o urejanju mestnega zemljišča na občinske ljudske odbore z območja mesta Ljubljana (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 35/63) je skupščina občine Ljubljana-Bež -grad na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti, dne 5. februarja 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o urejanhi mestneora zemljišča na območju občine Ljubljana-Bcžigrad. 1. člen 4. člen odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine ločilo podjetje Ljubljana-transport z 0. , vm na naval potnikov v času konic in zaradi zagotovitve varnosti občanov in javnega reda v mestu sklenil priporočiti republiškim in okrajnim upravnim organom ter njihovim zavodom, naj uvedejo delovni čas od 1. aprila od 6.31) do 13.30 in od 1. oktobra od 7.30 do 14.30. To priporočilo je sprejeto zaradi razbremenitve potniškega prometa ob konicah, ki so najostrejše pred 6. in 7. uro in po 14. uri. Te konice so vzrok neenakomerno razdeljenega začetka in konca delovnega časa. Večina podjetij pričenja z delom ob 6. uri, uradi in nekatere šole ob 7. uri, končajo pa vsi skupaj ob 14. uri, kar povzroča gnečo in nepotrebne zastoje. Preobremenjenost vozil ima za posledico okvare na vozilih, šasijah in gumah ter končno hitrejšo izrabo vozil. Vozila mestnega prometa prepeljejo v zimskem času tudi do 200 tisoč ljudi dnevno, v poletnih mesecih pa okoli 66 tisoč. Zaradi tega bi bilo priporočljivo, da se ob upoštevanju težav uvede zimski delovni čas. ki naj bi bil od 1. oktobra do 1. aprila od 7.30 do 14.30, in v času od 1. aprila do 1. oktobra od 6.30 do 13.30. Ker gospodarske organizacije pričnejo z delom ob 6. uri, bi se z uvedbo novega delovnega časa v upravnih organih dosegla razbremenitev in zmanjšanje gneče, Ljubljana, 13. februarja 1965. Predsednik Mestnega sveta Ljubljana: ing. Marjan Tepina 1. r. Ljubijana-Bežigrad se spremeni in se glasi: »Skupščina občine Ljubijana-Bežigrad določi s posebnim aktom organizacijo za urejanje mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu .organizacija").« 2. člen V 5., 6., 9., 10., 14., 16., 19., 21., 22. in 23. členu se beseda »sklad« nadomesti z besedo »organizacija«. 3. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 02-10/64-1. Datum: 6. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Ljubijana-Bežigrad: Jože Pogačnik 1. r. 19 Na podlagi 20. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ, št. 17/62) in 1. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ. št. 16/59) je skupščina občine IJubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. februarja 1965 sprejela ODLOK o pooblastitvi Zavoda za administrativno In finančno ooslovanle h'*”ih svetov Bežierad. da opravila določene posle iz pristojnosti skupščine občine Ljubljana-Bcžigrad glede stanovanjskega gospodarstva in poslov-n.h prostorov. 1. člen Zavod za administrativno in fi- j naneno poslovanje hišnin svetov Be- j žigrad (v nadaljnjem besedilu: zavod) se pooblasti, da opravlja na- j slednje posle in zadeve iz pristojnosti j skupščine občine Ljubijana-Bežigrad: — V skladu z namembnostjo, ki jo določijo pristojni organi občinsne skupščine, daje v najem poslovne prostore v stanovanjskih hišah, ki so v družbeni lastnini in glede katerih je najemodajalec občina Ljubijana-Bežigrad (56. člen); — upravlja in daje v najem poslovne stavbe in prostore v družbeni j lastnini, glede katerih pripada pravica upravljanja občini Ljubijana-Bežigrad (1. in 19. člen); — odloča o primeru spora, katera organizacija naj upravlja poslovno stavbo (23. člen); — potrjuje pravila o upravljanju poslovne stavbe; — skrbi, da imajo vse stanovanj- ske hiše v družbenem upravljanju organe družbenega upravljanja (9-člen); ' — določa osebe za opravljanje poslov hišnega sveta, dokler hišni svet ni izvoljen, ali če ne opravlja ! svojih nalog (88. člen); — določa stanovalce, ki upravlja- j jo manjše stanovanjske hiše v druž- j beni lastnini, način upravljanja in ! pravice določenih stanovalcev (9‘ člen); — vodi vpisnik predsednikov hi8' nih svetov in njihovih namestnikov (84. člen); — daje soglasje k postavitvi upravitelja hiše; — nadzoruje upravljanje začasnih delavskih stanovanj na gradbiščih v barakah in podobno (18/11); — določa stanarino za vsako P0' samezno stanovanje (čl. 113) in p0" večano stanarino za stanovanja, v katerih se opravlja poslovna dejavnost (čl. 112); — nadzira delitev stanarine In ti' nančno poslovanje hišnih svetov (£*■ j 73); — poskrbi, da banka lastniku družinske stanovanjske hiše dovo>* i posojilo za kritje vzdrževalnih stroškov in tudi najame posojilo v im®' nu lastnika, če posojila noče naj®11 lastnik (čl. 102); — odreja, da mora nosilec stanovanjske pravice plačevati na pos®| ben račun pri komunalni banki d®1 * * * stanarine, kolikor je ne plača s1,n! lastnik družinske stanovanjske hiš®1 — določa obveznosti vsakega P0] sameznega nosilca stanovanjske P1 *'8' vice v primerih povečanih strošk® j za upravljanje ln vzdrževanje. \ : kdo izmed nosilcev stanovanjske P1"9 vice smatra, da razdelitev po zb<>r stanovalcev ni sorazmerna. 2. člen Zavod opravlja še naslednje P06*! I — zbira podatke in opravlja 8 ministrativno in tehnično delo v ^ zi z upravljanjem, vzdrževanjem dajanjem v najem poslovnih P1 štorov, glede katerih je ta praV> prenesena na zavod; if1 — inventarizira vse poslovne : stanovanjske prostore v družbe lastnini; — analizira ekonomičnost stiranja z nadzorom vzdrževa*1^, sodeluje pri ugotavljanju ekonoP11^, nosti dodatnih investicij v obstoji obiekte. upoštevajoč pri tem bod urbanistične spremembe; f|i — vodi kartotečno evidenco stanovanjskih in poslovnih zffr8 OBČINSKE SKUPŠČINE ULASMK 25 in prostorov ne glede na lastništvo na območju občine Ljubljanu-Beži-grad; — sodeluje s KS pri reševanju splošnih problemov, pri vzdrževanju stanovanjskega fonda in pri reševanju zadev, naštetih v 1. in 2. členu odloka. 3. člen Pri izvrševanju poslov in zadev člena 1. in 2. odloka zavod ravna v skladu s smernicami in navodili ustreznih svetov skupščine občine Ljubi jana-Bežigrad. 4. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 36-55/65-1. Datum: 9. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad:' Jože Pogačnik 1. r. OBČINA LOGATEC 20 Na podlagi 3. točke 3. člena uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ, $t. 19/61, 6/62, 11/62, 4/63), I., II. in Ni. točke dela V. tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ, št. 25/62, 29/62, 31/62, 40/62, 42/62, 46/62, 51/62, 53/62, 12/63 ter Ur. 1. SFRJ, št. 18/63, 20/63, 23/63, 30/63, 44/63, 51/63, 52/63, 7/64, 10/64, 13/64, 24/64, 29/64, 30/64, 31/64, S8/64, 50/64 in 1/65) in 1. člena odloka o maksimalnih stopnjah občinskega prometnega davka v okraju Ljubljana (Ur. 1. LRS, št. 37/59) in 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 5. februarja 1965 sprejela ODLOK 0 spremembah in dopolnitvah odloka u občinskem prometnem davku v občini Logatec. 1. člen Tarifa prometnega davka, ki je sestavni del odloka o občinskem prometnem davku v občini Logatec 'Glasnik, uradni vestnik okraja Ljub-iJana. $t. 8/64, 30/64, 42/64 in 51/64) se v delu C — splošna tarifa — spre-meni v naslednjem: L V tar. št. 6 se stopnja »5 %« udomesti s stopnjo «6 %«. 2. člen v odlok velja od dneva objave Glasniku, uradnem vestniku okra-Ja Ljubljana. Številka: 010-3/65. Datum: 5. februarja 1965. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. priJ^ Podlagi 134. člena zakor PGspevU,h in davkih občanov (L livcev*« ?.7*209/,i4)- sklepa zbora OaselL il1!16^ Cn0t° St 9’ ki zaj nuunl ”otederšicn. z dne 21. Ratoc n1965,jc skupščina občine seji SCJ> občinskega zbora ii 6. fehnmdelovnih skupnosti tebruarja 1965 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje zbora volivcev Holc- deršica. 1. člen V letu 1965 in za leto 1966 se uvede krajevni samoprispevek v denarju za zgraditev novega in razširitev obstoječega vodovoda Logatec ter za raziskovanje novih vodovodnih zajetij, ki zajema naselje Hotederšica. Krajevni samoprispevek morajo po tem odloku plačevati občani naselja Hotederšica. 2. člen Krajevni samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju naselja Hotederšica, in sicer: a) delavci in uslužbenci 2 % od neto izplačanih mesečnih osebnih dohodkov; b) kmetijski in obrtniški davčni zavezanci 20 % od njihove davčne osnove, po kateri so se. odmerjali prispevki v 1. 1964, s tem, da v letu 1965 plačajo 60 % celotnega dvoletnega prispevka, a v letu 1966 ostalo, tj. 40%. 3. člen Skupni znesek, ki je potreben za izvršitev del iz 1. točke tega odloka, znaša 150,000.000 din. 4. člen Krajevni samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje v skladu z določili zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. 1. SRS, Št. 37/64). 5. člen Dela iz 1. točke tega odloka morajo biti končana najkasneje do 31. decembra 1970. 6. člen Denarna sredstva, ki se dobijo od krajevnega samoprispevka, se smejo uporabiti samo za namen, ki je naveden v 1. točki tega odloka. 7. člen Za pobiranje samoprispevka skrbi uprava za dohodke skupščine občine Logatec, za izvrševanje del pa upravni odbor sklada za gradnjo vodovoda. 8. člen S sredstvi krajevnega samoprispevka — ta se bodo stekala v sklad za gradnjo vodovoda Logatec — razpolaga svet sklada, ki je ustanovljen v skladu z odlokom o ustanovitvi sklada za gradnjo vodovoda Logatec (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 53/451-64). 9. člen Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki; moški, stari nad 55 let, in ženske, stare nad 50 let. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni tudi občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij, vajenci od svojih nagrad ter začasno nezaposleni od oskrbnin, ki jih izplačuje zavod za zaposlovanje. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 010-6/65-1. Datum: 30. januarja 1965. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. 22 Na podlagi 100. člena statuta občine Logatec je skupščina občine Logatec na 24. zasedanju obeh zborov dne 5. februarja 1965 sprejela ODLOČBO o ukinitvi zavoda »Delavska univerza« Logatec. 1. Ukine se zavod »Delavska univerza« Logatec, ki je bila ustanovljena z odločbo ObLO Logatec (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 45/60). 2. Likvidacijo opravi 3-članska likvidacijska komisija v naslednji sestavi: 1. Marija ŽELJKO, uslužbenka OS Logatec, 2. Silva ANTICEVIC, uslužbenka OS Logatec, 3. Tomo KOBASIČ, direktor Zavoda za zaposlovanje delavcev Logatec. 3. Ta odločba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 022-2/65-1. Datum: 30. januarja 1965. Predsednik skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. OBČINA VRHNIKA 23 Po določbah 27. in 28. člena zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list SFRJ, štev. 8/61) in 9. točke 169. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1965 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o razdelitvi prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij, gospodarskih organizacij storitvene obrti in gostinskih gospodarskih organizacij za leto 1964. 1. člen V odloku o razdelitvi prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij, gospodarskih organizacij storitvene obrti in gostinskih gospodarskih organizacij za leto 1964, objavljenem v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, štev. 9/64, 60/64 in 2/65 se v 1. členu za zaporedno štev. 9 doda še zaporedna številka 100, ki se glasi: 10. Elcktro Ljubljana-okolica, obratu Vrhnika — 67 %. 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 4/1-420-06/64. Datum: 29. januarja 1965. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. 24 Na podlagi 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8/61) ter 169. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. januarja 1965 sprejela ODLOK 0 obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij in gospodarskih organizacij storitvene obrti na območju občine Vrhnika. 1. člen Komunalne gospodarske organizacije: 1. Kino podjetje »Cankarjev dom«, Vrhnika, 2. Obrtno komunalno podjetje Borovnica, 3. Elektro Ljubljana-okolica, obrat Vrhnika in gospodarske organizacije storitvene obrti: 4. Kovinarsko mehanična delavnica Vrhnika, 5. Splošno krojaštvo in šiviljstvo Vrhnika, 6. Elektrotehnično podjetje »Elektron« Vrhnika, 7. Obrtni center Vrhnika, 8. Obrtni center Log, 9. Obrtno gradbeno podjetje Vrhnika — za komunalno dejavnost obračunavajo obresti od poslovnega sklada v letu 1964 po obrestni meri 1 %. 2. člen Gospodarske organizacije, naštete v 1. členu tega odloka, plačujejo obračunane obresti od poslovnega sklada v občinski investicijski sklad. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, Stevilkai 4/1-402-03/65. Datum: 29. januarja 1965. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r. 25 Na podlagi 2. odstavka 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list LRS, št. 5-33/63), 169. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1964 sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi enostavnih rekonstrukcij in adaptacij ter drugih gradbenih del, za katere ni potrebno dovoljenje za graditev (Glasnik, uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 80/63). 1. člen Odlok o določitvi enostavnih rekonstrukcij in adaptacij ter drugih gradbenih del, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev, preneha veljati. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 1/2-010-019/63. Datum: 26. decembra 1964. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok L r. 26 GLASNIK 26 Na podlagi 2. odstavka 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. 1. LRS, št. 5-33/63), 169. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1964 sprejela ODLOK o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev. 1. člen Za enostavne rekonstrukcije in adaptacije ter druga gradbena dela, ki ne morejo vplivati na urbanistično in prometno ureditev oziroma ne morejo ogrožati higienskih razmer in varnosti stavb pred požarom v smislu 2. odstavka 31. člena zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. list SRS, St. 5/63) se štejejo: 1. Vsa dela vzdrževalnega značaja — prekritje strehe, zamenjava dotrajanih lesenih elementov stanovanjskih zgradb in ostarelih objektov, zamenjava dotrajanih podob, opažev, obnovitev odpadlega ometa, naprave horizontalne in vertikalne izolacije, naprave toplovodne izolacije in podobna manjša opravila vzdrževalnega značaja, pri katerih se ne menja videz in konstrukcija objekta; 2. enostavne rekonstrukcije pri adaptaciji stanovanjskih zgradb in ostalih objektov, in sicer: zamenjava strešnih konstrukcij, stropov, oken, vrat, nosilnih zidov ter podobnih konstrukcijskih sprememb enostavne konstrukcije; 3. oblikovne in tlorisne spremembe objekta (zamenjava strehe dvokapnice, krite z navadnimi strešniki ali s salonitno kritino, odstranitev lesenih stropov in naprava masivnih, * zamenjava manjših oken z večjimi, odstranitev kamnitih zidov in naprava opečnih, povečanje obstoječih podstrešnih stanovanj z nadzidavo ali spremembo strešne konstrukcije); 4. novogradnja gospodarskih poslopij ter adaptacija manjših ali večjih gospodarskih poslopij, kolikor niso naštete v 2. točki tega člena, in sicer: — novogradnje; — garaže, ki izključno služijo stanovalcem za hrambo njihovih osebnih avtomobilov, steljniki, drvarnice, kumice, lope, čebelnjaki, oporni in podporni zidovi ob cestah IV. reda ter ostala manjša gospodarska poslopja in objekti; — za novogradnje in adaptacije se šteje tudi ureditev ali naprava hišnih kanalizacij s priključki na javno kanalizacijsko omrežje oziroma greznice, naprava betonskih gnojišč z grezničnimi jamami namesto obstoječih provizoričnih gnojišč, gradnja vodnjakov in kapnic ter naprava hišnega vodovoda z zajetjem ter gradnja stanovanjskih cest. 2. člen 1. Za izvajanje gradbenih del vzdrževalnega značaja, naštetih v 1. točki tega odloka, ni potrebno dovoljenje za graditev. Investitor mora taka dela priglasiti upravnemu organu občinske skupščine, pristojnemu za gradbene zadeve. Priglasitev mora vsebovati popis del. 2. Dovoljenje za graditev tudi ni potrebno za gradbena dela, našteta v 2. in 3, točki 1. člena tega odloka. 3. Člen izvajanje novogradenj in adaptacij v ibugi in tretji točki 1. člena tega odloka omenjenih objektov lahko dovoli upravni organ skupšči- ne občine, ki je pristojen za gradbene zadeve, na zahtevo investitorja. Zahtevku mora investitor priložiti: tehnično dokumentacijo v dveh izvodih, mapno kopijo v merilu 1:2880, situacijski načrt v merilu 1:1000 z orisanjem dosedanjih posestnih meja in objektov od objekta nameravane novogradnje ali adaptacije, tehnično poročilo z načrtom objekta in predračuna. Skico predvidenih del, naštetih v četrtem odstavku 1. Člena tega odloka, mora pred izdajo gradbenega soglasja obvezno potrditi občinski sanitarni inšpektor s klavzulo na skici. 4. člen Pred izdajo odločbe, s katero se dovoljuje izvajanje novogradnje, adaptacije ali enostavne rekonstrukcije, naštete v drugi in tretji točki 1. člena tega odloka, se mora izvršiti komisijski ogled zemljišča oz. objekta, na katerem se predvideva novogradnja, adaptacija ali rekonstrukcija objekta. Ogled na kraju samem opravi komisija, v kateri morata biti vsaj dva člana. V komisiji za ogled zemljišč, navedenih v četrtem odstavku 1. člena tega odloka, mora biti obvezno član komisije tudi sanitarni inšpektor. 5. člen Upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, je dolžan pred pričetkom obravnavanja zadev presoditi, če je mogoče vsak konkretni primer obravnavati v okviru tega odloka ter vse investitorje v nasprotnem primeru napotiti na redni postopek za pridobitev dovoljenj za graditev. 6. Člen Investitor mora pričeti z gradnjo najkasneje v enem letu po prejemu odločbe. Ta rok pa lahko upravni organ občinske skupščine, pristojen za gradbene zadeve, iz upravičenih razlogov podaljša največ za eno leto. 7. člen Določbe 1. člena v zvezi z določbami 3. člena tega odloka se lahko uporabljajo na območju celotne občine Vrhnika, Če to ni v nasprotju z urbanističnimi ureditvami in zazidalnimi načrti. T Člen Nadzorstvo nad pravilnim izvajanjem tega odloka opravlja gradbeni inšpektor skupščine občine Vrhnika. 9. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 1/2-010-019/64. Datum: 26. decembra 1964. Predsednik skupščine občine Vrhnika: Franci Širok I. r. n Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Ur. 1. SFRJ, št 17/64), temeljnega zakona o prekrških (Ur. I. FLRJ, št. 2/59) ter 169. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora ln zbora delovnih skur>-nostl dne 29. januarja 1965 sprejela ODLOK o obvezni splošni In sistematični deratizaciji na območju mesta in v strnjenih naseljih občine Vrhnika. 1. člen Za uspešno preprečevanje nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo glo-dalci, in zaradi zaščite živilskih in drugih artiklov pred glodalci se izvede splošna ln sistematična deratizacija. 2. člen Splošna deratizacija se mora izvesti vsaj enkrat letno v vseh strnjenih naseljih. Deratizacijo organizira upravni organ občine Vrhnika, ki je pristojen za zadeve zdravstva. 3. člen Izvajanje deratizacije nadzoruje občinska sanitarna inšpekcija, ki mora biti seznanjena s programom in načrtom deratizacije. 4. člen V naseljih, kjer se izvaja splošna deratizacija, je treba uničevati gledalce in druge škodljivce v vseh stanovanjskih hišah, komunalnih napravah, javnih lokalih, posameznih obrtnih delavnicah, v prostorih podjetij in drugih gospodarskih organizacij ter v prostorih ustanov in zavodov. 5. člen Strupene vabe za uničevanje gledalcev in drugih škodljivcev se lahko nastavljajo samo na takšnih mestih, kjer ne bodo prišle v dotik z živili ln pitno vodo in kjer bodo zavarovane pred nepoučenimi občani, zlasti pred otroki, kakor tudi pred domačimi živalmi ter koristno in zaščiteno divjadjo. 6. člen Vsi občani, direkcije delovnih organizacij, poslovodje delavnic, trgovin ter zasebni obrtniki so dolžni omogočiti osebju, zaposlenemu pri deratizaciji, dostop v stanovanja, pisarne, ustanove, delavnice, trgovine, kleti, drvarnice, skladišča itd., kadar izvajajo deratizacijo ali kontrolirajo njen potek. Hkrati so dolžni izvajati navodila, ki Jih izda izvajalec deratizacije, da ne bi prišlo do nesrečnih primerov (zastrupitve ljudi, hrane in domačih živali). 7. člen Deratizacijo, ki se izvaja z zastrupljenimi vabami ali drugimi sredstvi, lahko izvaja samo specializirani zavod, ki ima za to usposobljen kader ln pooblastilo republiškega sanitarnega inšpektorata o uporabi strupov. Za zastrupljevanje vab se lahko uporablja samo strup, ki je odobren po pristojnih zveznih ali republiških organih v skladu z določbo o kemičnih sredstvih in preparatih, kt se štejejo za strupe (Ur. list FLRJ, št. 30-5-545/61), ter pravilnikom o hrambi ln prometu s strupi (Ur. list SFRJ, št. 45/591/60). 8. člen Zavod, ki opravlja splošno deratizacijo, mora poprej skleniti z organom za zdravstvo občinske skupščine ustrezno pogodbo za izvršitev deratizacije. 9. člen Stroški za Izvedbo splošne deratizacije bremene koristnika. Kot koristnik splošne deratizacije se štejejo, razen občine, vse delovne ln družbene organizacije, vse stanovanjske skupnosti, hiše kakor tudi vsi zasebni lastniki stavb, lokalov ln delavnic. Stroški deratizacije se zaračunajo po načrtu, ki ga Izdela občinski svet za zdravstvo, v sorazmerju s številom položenih vab. 10. člen Zaradi uspešnejšega uničevanja gledalcev je obvezno pred vsako deratizacijo očistiti vsa dvorišča, klf ti, drvarnice in druge prostore o®' roma objekte, ki pridejo v poštev z8 deratizacijo. 11. člen Po končani vsakokratni deratiz8' ciji mora za zdravstvo pristojni upravni organ dostaviti svetu * 11 * 13 14 15 * 17 * 19 * * 22 23 zdravstvo občinske skupščine poro* čilo o izvršeni deratizaciji. 12. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje, kdor prepreči ali ovir8 izvajanje deratizacije ali kdor n8 izvaja navodil strokovnega osebja, k* izvršuje deratizacijo ali kontrolir8 njen potek. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uradnem vest' niku okraja Ljubljana. Številka: 2/2-010-03/65. Datum: 29. januarja 1965. Predsednik skupščin8 občine Vrhnika: Franci Širok 1. f- VSEBINA 11. Priporočilo občinskim Inšpekcijski111 službam. 13. Odlok o spremembi odloka občinske8* prometnega davka od prometa 1,1 drobno v občinah na območju mest* Ljubljana 14. Odlok o uvedbi delovnega časa v upravnih Organih In zavodih skup88111 občin na območju mesta Ljubljana 15. Priporočilo o spremembah delovne#* časa na območju mesta Ljubljana 17. Odlok o spremembi odloka o z«Č®f nem financiranju proračunskih P" treb za čas od 1. januarja do 31. m*” ca 1965 občine Ljubljana-Bežlgrad. IB. Odlok o spremembi odloka o ure!*' nju mestnega zemljišča na obnto8'11 občine Ljubljana-Bežlgrad. 19. Odlok o pooblastitvi zavoda za nistratlvno In finančno poslovaP' hišnih svetov Bežigrad, da opravU določene posle lz pristojnosti občin*1' skupščine glede stanovanjskega #£ spodarstva In poslovnih prostorov ^ čine Ljubljana-Bežlgrad, M. Odtok o spremembah in dopolnitv*J odtoka o občinskem prometnem 6** ku občine Logatec. II. Odlok o uvedbi krajevnega sarnoP*^ spevka za območje zbora voli v8® Hotedršica občine Logatec. 22. Odločba o ukinitvi zavoda »Delav*** univerza« Logatec. 13. Odlok o spremembi in dopolnitvi loka o razdelitvi prispevka lz <8ofl