YU ISSN 0351-2851 i I LETNIK V ŠTEVILKA 21 SEPTEMBER 1984 VOLUME V NUMBER 21 SEPTEMBER 19JM ACROCEPHALUS dvcmesecno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,Jugoslavija biiTionthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia,Yugoslavia 61000 Ljubljana, I^ngusova 10 naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Iztok Geister 64202 Naklo,Pokopališka 13,tel.064 47170 Iztok Geister, Janez Gregori,Boris Krystuf« dr.Sergej D.Matvejev, Dare Sere, dr-Andrej Župančič Iztok Geister Ivanka Metelko Janko Kovačič (za slov.-for slov.) Irena Jurak-lfattson (za ang.-for engL) Sitotisk Janja & Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLDVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary blagajnik treusurer žiro račun izvršilni odbor executive board letna članarina subscription rate Langusova 10, 61000 Ljubljana Rudolf Tekavčič 61351 Brezovica 350, tel.:061 653506 Dr .Andrej Župančič Veselova 10,61000 Ljubljana, tel.:061 216974 Temi Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj Dare Sere Glinškova ploščad 12,61000 Ljubljana, tel.:061 348274 50101 - 678 - 73884 Franc Bračko,Janez Gregori,Peter Grošelj, Dr.Sergej D.Matvejev, Slavko Polak, Andrej Sovine,Dare Sere,Borut Štumberger, Rudolf Tekavčič,Ttmi Trilar,Dr .A.Župančič 500 din za posameznike (300 din za dijake in študente) in najmanj 1.000 din za ustanove, člani prejemajo glasilo brezplačno 37 ¦ Razširjenost kovačka Phylloscopus trochilus v Sloveniji The distribution of the Willow Warbler Phylloscopus trochilus in Slovenia. Dare Sere Kovaček Phylloscopus troohilus gnezdi v zahodni in srednji Evropi do Skandinavije ter prek Sovjetke zveze do najbolj severovzhodnih predelov Azije (Msreau 1972, Voous 1962) . Znane so tri podvrste kovačka: zahodno,srednjo in južno Evropo naseljuje podvrsta Phy11.t.trochilus, Skandinavijo in zahodni del Sovjetke zveze podvrsta Phyll.t.acredula, ostali vzhodni areal pa naseljuje podvrsta Phyll.t. yakutensis (Williamson 1976) . Kovaček prezimuje od ekvatorialnega dela Afrike do južnih predelov Južnoafriške republike (Msreau 1972). Na osnovi obročkanja in najdb so obročkovalci in ornitologi ugotovili, da kovački iz severnih delov Evrope ali Azije preletijo tudi do 12.000 km do svojih prezimovališč. Nas seveda zanima južna meja razširjenosti, ki obseže južno Tirolsko v Avstriji in bližnjo Italijo (Niederfriniger 1976). Drug avtor navaja za južno gnezditveno razširjenost kovačka naslednje države: Avstrija, severna Italija, zahodna Madžarska in Jugoslavija (Schönfeld 1984). Za Jugoslavijo ne navaja nobenega podatka o gnezditvi kovačka. Prvo potrjeno gnezditev kovačka v Sloveniji imamo iz okolice Ptuja (Sere 1980). Gnezdo s štirimi mladiči in enim jajcem je bilo najdeno 23.6.1979 v bližini Ptuja. V okolici je bilo slišati še druge pojoče samce. Kovački so na tem področju gnezdili vse do leta 1983, ko so omenjeni, predel zaradi spremenjene namembnosti zemljišča uničili. Po Matvejevu (1976) kovaček v Jugoslaviji ne gnezdi,avtorja (Matvejev in Vasic 1977) pa navajata podatek o možnosti gnezdenja kovačka v Karavankah (18.6.1974, Ljubelj) . Po letu 1979 sem ta predel v Karavankah večkrat obiskal, vendar prisotnost kovačka v času gnezdenja ni bila ugotovljena. Ista slika je razvidna tudi iz kartiranja gnezdilcev Slovenije v okviru ornitološkega atlasa Slovenije. Zaradi obilice podatkov o gnezdenju kovačka v Sloveniji navajam podatke in lokalitete tabelarično (tab.l). 7.Razširjenos t kovačka Philloscopus trochilus (vir: PortenkOjHübs v Schönfeig 1982) 7.The distribution of the Willow Warbler JO Lokaliteta Nad.viš. Datum Gnezdo Speljani Pojoči Ujeti obročkovalec mladiči samci primerki opazovalec Locality About sea Date Nest Fledging Singing Traped Ringer level_____________________youngs males specimens observer Ptuj Ptuj 230 m 230 m 23.6.79 tt 23.7.82 - t - + + D.šere D.Šere Lovrenška jezera, Pohorje 1520 m 1520 m 1520 m 14.6.80 5.7.80 9.7.82 - + + + + + F.Verovnik F.Verovnik D.Šere Ribniško jezero, Phorje 1500 m 1500 m 1500 m 6.7.82 9.7.82 16.6.83 —' - + + + + D.Šere D.Šere D.Šere Kopnik, Pohorje 1082 m 1082 m 6.7.82 • 15.6.83 - - + + - D.Šere D. Šere Ostruhova žaga, Pohorje 1300 m 1300 m 17.6.83 21.6.84 — — + + + D.Šere J.Gregori/D.Šere Velika Kopa, Pohorje 1400 m 10.7.84 - ¦— + - D.Šere Vurberk, Maribor 270 m 29.6.80 + F. Verovnik Zrkovci pri Mariboru 235 m 13.5.84 + + F.Bračko Hrastje MDta 210 m 19.5.83 - - + - J.Gregori/D.Šere Docpše pri Mariboru 235 m 21.6.84 + + F.Bračko Črno jezero na Pohorju 1197 m 25.6.84 _ + • F.Bračko Srebrni breg Goričko 400 m Stanjevci, Goričko 380 m 19.6.84 20.6.84 - mm + + - D.Šere J.Gregori/D.Šere Sladki vrh 232 m 4.7.84 - - + - F.Bračko Tabela 1: Pregled lokalitet v Sloveniji,kjer gnezdi kovaček Phyllosaopus troohilus Table 1: The breeding localities of the Willow Warbler in Slovenia. Lokaliteta Datum Inv.štev. Starost Spol Dolžina Darovalec peruti ¦ Locality Date Number of Age Sex Wing Giver _______________________invent.___________________lenght_________________ Ribniško j., Pohorje 9.7.82 1825 Adult o 68 mm D.Šere Ptuj ' 12.7.82 1820 Adult o 65 im D.Šere Ostruhova žaga,Pohorje 17.6.83 1990_______Adult______o 70 nm______D.Šere______ Tabela 2: Podatki o kovačkih Phyllosaopus tvoohilus iz gnezditvenega obdobja, katere hrani Prirodoslovni muzej Slovenije v svoji študijski zbirki Table 2: The data of the Willow Warbler in Natural History Museum of Slovenia 39 7.Prebivališče kovaoka Phyllosoopus trochilus v Sloveniji: 7.The habitats of the Willow Warbler in Slovenia: -Ribniško jezero (1500 m),Pohorje (D.Sere) levo zgoraj; left above -Ostruhova žaga (1300 m)j Pohorje (J.Gregori) desno zgoraj; right above -Stanjeyoi (380 m) , Goriško (J.Gregori) levo spodaj; left below -Hrastje-Mota (210 m)3 (J.Gregori) desno spodaj; right below PHYLUBCORJS TOCHIUJS - ^*^ s •r ^i ~% n----------¦- ¦---------------------- - ¦ -. ,,_.-. . «=>«_ -^J 7 • • • • f-~^5 ^- v 17 • • • "> ^ °y - ir »j* : K ~^p -i s \ L~. t / . t i""""C ,r^> 5 š •' ¦..... ._.. „^L Z^ •m 4- 4-----1- -4----------- z: ..... _ l-:'r:'^~-r* *S\ <*t V- :^utb Slika 2 : Gnezditvena razširjenost kovaoka Phyltosaopus trochilus v Sloveniji (vir:OAS 1979-1984) Figure 2: The breeding distribution of the Willow Warbler in Slovenia 4U Kovaček je številen na pohorskih barjih (Ribniško jezero, Lovrenška jezera) in v nasadih mladih smrek, lahko tudi mešanih z drugimi iglavci (Kopnik,Ostruhova žaga, Velika Kopa). V nižinskih predelih je prisoten v večjih sestojih vrbe in topola (Ptuj, Hrastje-Mota, Vurberk) . Na Goriškem pa v sestojih mlade smreke in bora (Srebrni breg, Stanjevci) . Iz tabele 1 je razvidno, da kovaček gnezdi v višjih predelih od 1000 do 1520 m nadmorske višine, v nižinskem predelu pa od 210 do 400 m nadmorske višine. Skoraj na vseh lokalitetah je bilo opazovanih po več pojočih samcev, največ pa osem na Lovrenških jezerih. V večini primerov je bilo ugotovljeno, da v neposredni bližini, kjer gnezdi kovaček, gnezdi tudi vrbja listnica Phylloscopus collybita.Na treh odraslih ujetih primerkih kovačka so bili zbrani tudi podatki o golitvi letalnih in repnih peres. To pomeni, da kovački pred odhodom v južne kraje kompletno zamenjajo perje (to velja za odrasle primerke, mladiči pa se samo delno golijo). Kljub temu pa kovački v tem času še živahno pojejo. Za sedaj lahko zaključimo, da kovaček v Sloveniji gnezdi v skrejnem vzhodnem delu alpskega območja in v subpanonskem območju. Zaradi podobnega habitata je bil kovaček iskan tudi po barjih na Pokljuki, vendar nam njegove prisotnosti v času gnezdenja ni uspelo ugotoviti. SUMMARY The first breding of the Willow Warbler in Slovenia was observed in the neighbourhood of Ptuj in 1979.In the field of Ptuj the Warbler breeds occasionally in habitats overgrown with willows and poplars (along rivers)3 in Goricko it occasionally breeds in habitats overgrown with firs and young pines3 and most frequently it breeds in the moors 'of Pohorje. It has not been found in western parts of East Alps (for example in Pokljuka). The habitats of north-east Slovenia mentioned are the only area of the Willow Warbler so far known in Yugoslavia. LITERATURA Matvejev,S.D.(1976):Pregled faune ptica balkanskog poluostrva,I:Piciformes et Passeriformes.SANU, Posebno izdanje, 144-147, Beograd. Matvejev,S.D.,V.F.Vasić (1977):Prve dopune i korekcije za Catalogus faunae Jugoslaviae - Aves.Larus,29-30:132, Zagreb. MDreau,E.R. (1972): The Palaeartic-African Bird Migration Systems,Academic Press, London. Niederfriniger,0. (1976) :Ornithologische Beobachtungen im Südtiroler Unterland/ Italien-Montioola 44: 26-50. Schönfeld,M.(1984): Der Fitislaubsänger,(Phylloscopus trochilus), Die Neue Brehm- Bücherei. Svensson,L. (1970) : Identification Guide to Europaean Passerines .Naturhistoriska Riksmuseet Stockholm. Sere,D.,(10 80) : Kovaček (Phylloscopus trochilus) gnezdi v Slovenij i. Acrocephalus, 1: 17. Verovnik,F.,(1980): Kovaček (Phylloscopus trochilus).Acrocephalus, 4:59. Voous K.,H., (1962) : Die Vogelwelt Europas und ihre Verbreitung, Parey Hamburg und Berlin. Williamson, K., (1976) identification for Ringers. 2. The Genus Phylloscopus .British Trust for Ornithology. Dare Sere Kustodiat za ornitologij o Prirodoslovni muzej Slovenije Stozice 49/A3 61112 Ljubljana 41 Gnezditev plašice Remizpendulinus v Sigah pri Ljubljani The breeding of the Penduline Tit Remiz pendulinus at Sige near Ljubljana. -Nekaj kilometrov vzhodno od središča Ljubljane-med dvema zgodovinskima naseljema - Fužinami in Vevčami - ležijo Sige. Tukaj na majhnem območju nahajamo vse mogoče življenske prostore: reko in potok, na pol zasute gramoznice, polje in travnike/grmovnate in drevesne žive meje,često poplavljene loke,majhno trstišče in celo mrtvi rokavček pri Ljubljanici. Predvsem spomladi in jeseni je tod mogoče videti blizu 100 vrst ptičev, da pa tudi za gnezdenje Sige niso povsem nezanimive,dokazuje tale prispevek. -Oglašanje plašice Remiz pendulinus sem tu poslušal celo pomlad,25.5.pa sem prvič resno pomislil na gnezditev. To je namreč že zelo pozen datum za plašico na preletu(glej:Acrocephalus št.13-14,str.29); poleg tega sem jo videl na stari vrbi,ki je bila polna mačic,primernih za gnezdo. -2.6.1984 sva šla s kolegom iskat morabitno gnezdo in ga dejansko tudi našla; lažje in hitreje kot sva pričakovala .Ves čas je bilo slišati prodorno oglašanje plašice okrog gnezda,ki niti ni bilo dobro skrito. Spleteno je bilo svojih 10 m od tal v redkem vejevju,v spodnjem delu mogočne vrbe,ki stoji kakih 30 m od Ljubljanice v večji drevesni živi meji. -Gnezdo ni bilo povsem dograjeno. Manjkala je cev na vhodu,obrnjenem proti jugu,poleg tega je imelo še luknjo na severnem delu gnezda. -Pri gnezdu je bilo videti oba:samca in samico. -3.6.in 6.6. se je par še smukal okoli, le da gradnja ni bistveno napredovala. -Sledilo je nekaj dnevno slabo vreme, ki je verjetno odločilno vplivalo na prekinitev gradnje.Po 14.6.namreč ni bilo moč niti slišati več kake plašice v Sigah. -Konec meseca sem snel že delno poškodovano gnezdo za dokazilo. m^mm^im 8.Nedograjeno gnezdo plašice Remiz pendulinus v Sigah(T.Jančar) 8.The unfinished nest of the Penduline Tit at Sige -Pri odkritju tega gnezda gre nedvomno za redko najdbo.Če se ozremo na objavljene podatke-v zadnjem stoletju je to komaj drugo opisano gnezdo v osrednji Sloveniji-gre celo za najdbo izjemne redkosti .Verjetno pa s tem ne gre pretiravati. Vsaj del skrivnostnosti je treba pripisati nepoznavanju vrste. Znani so primeri,ko so se na naših tleh ujeli speljani mladiči plašice, ki so bili tu bržčas tudi izvaljeni. -Prav gotovo bi kazalo plašici posvetiti nekaj več pozornosti in odkrita gnezda bodo najlepše plačilo za vloženi trud. SUMMARY Nesting of the Penduline Tit, which is a rare breeding bird in central Slovenian is described. This is only the second nest described in this century although young birds have often been ob served.Unfortunately nesting was not successful in this case since the nesting couple abandoned the unfinished nest. LITERATURA I,Geister id»Sere (1974);Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji, Proteus L.37, H.l.s str.3-11 Tomaž Jančar,Cesta v Kostanj 3, Hrušica, Lj-Moste 61110 Zaznamovanje bele štorklje Ciconia ciconia z barvnimi obročki The marking of the White Stork Ciconia ciconia with the colour rings V pripravah na izvedbo štetja bele štorklje v letu 1984,organizacijo štetja je prevzel zavod za spomeniško varstvo Maribor pod vodstvom Matjaža Ježa(glej o tem tudi prispevek v št. 19-20, str.32), se je porodila tudi misel,da bi belo štorkljo zaznamovali s plastičnimi obročki v štirih barvah. Takšen način obročkanja skupaj z oštevilčenimi obročki,bi olajšal in poenostavil kasnejša opazovanja vračajočih se mladičev.Dobili bi zanimive podatke o gibanju mladičev predvsem v krajih gnezdenja. S pomočjo elektrikarjev z dvigalom, vsa gnezda so običajno na elektro drogovih,in M.Ježa,ki nas je vodil , sem dne 27.6.84 obročka mladeštorklje v okolici Maribora .Vendar smo bili zelo razočarani,saj je bilo mladičev v gnezdih izredno malo .Pregledali smo 13 gnezd,od teh je bilo 10 zasedenih in samo v štirih gnezdih 14 že dobro oper jenih mladičev .V enem prinieru pa sta v gnezdu bila še komaj izvaljena mladiča in dve jajci (Rače).Nezasedena gnezda so bila v krajih Spodnja gorca,Šikole in Dobrovce na Dravskem pol ju. V petih gnezdih, ki so bila zasedena,vendar prazna v krajih Pernica,Dvorjane,Bohova,Rače in Marjeta na Dravskem polju,pa so starši mladiče pometali iz gnezda zaradi pomanjkanja hrane.Ti nepopolni podatki velja- PRIKAZ OBROCKANIH BELIH ŠTORKELJ PO GNEZDIH: ::->:«:^vrf:*:*:tt>Xv:-^^^ 9. y10.0brockanje bele štorklje Cioonia oieonia v Jesenci 27.6.1984 (M.Jež, F.Bračko) 9., 10. The ringing of the White Stork at J esenca on 27 th Jun 1984 številka obročka number of the ring barvna kombinacija colour combination gnezdo Araj nest/place Ljubljana 183001 183002 183003 183004 A B C D A B C D A B C D A B C D Ješenca II 183005 A C 3 D Rače II 183006 A C B D II 183007 A C B D 11 183008 A D B C Podova II 183009 A D B C II 183010 A D B C •1 183011 A D B C II 183012 B A C D Hotin j a II 183013 B A C D II 183014 B A C D Barvni obročki : A = rdeča C = modra B = bela D = črna 1J jo samo za področje občine Maribor kjer število bele štorklje naglo upada,saj prehranjevalnega zaledja tako rekoč ni več. Nedvomno pa bo dejansko stanje v celoti pokazalo šele letošnje štetje.Akcijo obročkanja tom nadaljeval tudi v prihodnjem letu, če bo možnost tudi v Prekmurju. SUMMARY In 1984 White Storks were marked for the first time with coloured rings in Slovenia. In the vicinity of Maribor thirteen nests were examined, nine of which were empty, and fourteen young birds were found in the remaining four. For this purpose electricians3 elevators were used because most storks3 nests are located on electric poles. The number of \-Jhite Storks in the area of Maribor is falling as a consequence of a decrease in feeding opportunities. Franc Bračko Gregorčičeva 27, 62000 Maribor Društveni izlet v Bohinj The Associatian's trip to Bohinj Petero nas je izstopilo iz avtobusa v Ribčevem lazu. V jasnem sončnem jutru so v daljavi blesteli zasneženi vrhovi Triglava. Napotili smo se po vzhodni obali jezera. Na travnikih,ki so bili delno še pod snegom, smo opazili veliko ptic (štiri vrste drozgov,pet vrst iz družine ščinkavcev, belo pastirico, kanjo in druge) . Tudi vodomec nas je preletel. S potjo smo nadaljevali po prisojni obali jezera. V gozdu je bilo na nekaterih mestih še veliko snega. V ostankih gozda na Ukancu je bilo, ker je bila ura že preko poldneva, manj ptic. Po kosilu v zasebnem gostišču smo se napotili v parkovni gozd okrog ustja Savice in hotela Zlatorog. Ta dan. 14.4.1984, smo tukaj videli še mnogo drugih vrst ptic. Prvič v tej pomladi sud opazili kmečko in mestno lastovko, ki sta se skupaj pojavili prej kot v okolici Ljubljane. Zabeležili smo 40 vrst ptic. Dr.Sergej D.Matvejev MiUinskega 14, 61000 Ljubic ona Skupnost jugoslovanskih PTT je letos izdala serijo priložnostnih znamk za 4 vrednosti z motivi galebov,delo ak. slikarja A.Milenkovica. Na znamkah so upodobljeni L.marinus, L.ridibundus, L.argentatus in S.hirundo. Pustimo ob strani dokaj neposrečeno izbiro morskega galeba L.marinus v druščino naših galebov, namesto njega bi lahko izbrali katero od močvirskih čiger,in si poglejmo, kakšne netočnosti nam ponujajo nove znamke: L.marinus - hrbet bi moral biti črne, ne pa sive barve,noge vijoličaste,ne pa umazano oranžne; L.ridibundus - primarna letalna peresa bi morala biti spodaj temna skoraj do polovice in ne le po robovih kot na sliki, noge bi morale biti živo rdeče,ne pa umazano oranžne; L.argentatus - po hrbtu bi moral biti sive,ne pa modre barve,kljun bi moral biti večji,z rdečo piko na spodnji polovici; S.hirundo - temne bi morale biti le konice primarnih letalnih peres tako odzgoraj kot odspodaj, ne pa tako kot na sliki,ko so peresa v celoti svetla, spodaj pa v celoti zasenčena. Za konec še dve cvetki iz prevoda priložnostnega spremnega besedila; galeb "se gnezdi" in se zadržuje "v jatu". Po predlanskih vrabcih je to že drugi fiasko naše PTT.Sprašujemo, doklej? Iztok Geister Pokopališka 1$, 64202 Naklo 44 Iz ornitološke beležnice From the ornithological note book VELIKA BOBNARICA Botaurus stellaris Dne 17.III.1984 sem bil na opazovalnem obhodu na Dravograjskem jezeru. Ko sem se približeval trem mladim trstnim strnadom Emberiza s choeniclus,ki so se preganjali po trsju (bili so verjetno iz legla/katerega gnezdo sva z D. Vrhovnikom našla v šašju na jezeru 14.V.1983), se je pred mano nenadoma vzdignila v zrak velika bobnarica. Z veličastnimi zamahi kril se je dvignila čez jelševje in se spustila v trstičje na drugi strani jezera.Žal je kasneje nisem več videl .To zanimivo ptico sva s tov .Vrhovnikom do sedaj opazovala na jezeru šele enkrat samkrat, in sicer poleti leta 1981,ko se je zadrževala kakšen teden v trstičju na jezeru. Vreš Branko Črneče 29, 62370 Dravograd RJAVA ČAPLJA Ardea purpurea Dne 7.8.1983 sem obiskal ribnike v Čreti blizu Hoč in akumulacijo Požeg-Ješenca pri Pragerskem.Tako sem imel priložnost opazovati 4 primerke rjave čaplje, in to na obeh omenjenih loka-litetah po dve.Bile so zelo plašne, splašene so vedno odletele na drevo. Rjava caplja je v Sloveniji redek preletnik, verjetno najbližje gnezdišče pa je Nežidersko jezero v Avstriji. Bračko Franc Gregorčičeva 273 62000 Maribor VELIKI KORMORAN Phalacrocorax oarbo Dne 18.10.1983 sem se mudil na jezeru v Pernici.Ob številnih racah,črnih 1iskan in sivih čapljah so se na jezeru zadrževali tudi trije primerki velikega kormorana. Ves čas opazovanja so se potapljali in si vmes z razširjenimi perutnicami sušili perje. To je moje prvo opazovanje velikega kormorana na akumulaciji v Pernici. Bračko Franc Gregorčičeva 27, 62000 Maribor MALI DEŽEVNIK Charadrinus dubius Prav redek gost na Dravograjskem jezeru je mali deževnik,ki sem ga doslej opazoval le enkrat (leta 1981). Dne 21 .aprila letos pa sva se z Vrhovnikom na svojem opazovalnem obhodu po jezeru zopet srečala s tem čudovitim gostom. Na produ,kjer se izteka v jezero potok, si je v družbi z belo pastirico Motacilla alba vneto iskal hrano.Dne 23.aprila sem ponovno, šel na ogled po jezeru .Na istem mestu pri izlivu potoka sem naletel na tri male deževnike,ki so brskali za hrano v družbi dveh malih martincev Tringa hypoleucos.Čez nekaj časa se je tem redkim preletnim gostom pridružil še zelenonogi martinec Tringa nebularia.Martinci in deževniki so na jezeru ostali še nekaj dni. Vre s Branko Črneče 29, 62370 Dravograd PLANINSKI OREL Aquila chrysaetos Dne 10.7.1984 popoldne sem na Mali Kopi na Pohorju (1542 m) opazoval dva "zrnajarja",ki sta se ravno spustila v dolino. Takoj za tem sem v zraku opazil "zmaja", ki je bil obarvan v lepi svetlo in temno rjavi barvi. Ko je priletel izza smrek v bližino mene,je začel krožiti v zraku. Ker se ta "zmaj" ni hotel spustiti v dolino,sem šele v tistem trenutku ugotovil, da kroži v bližini mene odrasel primerek planinskega orla Aquila chrysaetos. Čeprav se me orel ni bal, je čez nekaj minut odletel proti zahodu. Dare Sere Glinskova ploščad 12, 61000 Ljubljana PLANINSKI OREL Aquila chrysaetos Dne 29.8.1984 sem v bližini Mangarta (2678 m) zaslišal glasno oglašanje ujede,ki je krožila ob steni gore. Kmalu se je v letu izza gore prikazala še ena ujeda.Öba primerka sta nato skupaj krožila ob steni in se mi počasi približevala. Po velikosti peruti sem ugotovil, da gre za orla. Ko sta oba orla priletela bližje, sem z daljnogledom razločno ugotovil,da spredaj leti odrasel primerek,za njim pa oglašujoč se letošnji mladič planinske orla Aquila chrysaetos. Dare Sere Glinskova ploščad 12, 61000 Ljubljana 45 RJASTA KANJA Buteo rufinus Dne 9.1.1983 sem s kolegi opazoval primerek neznane kanje nad novo izolsko bolnico, kako nepremično jadra z vetrom,ki je brez sunkov pihal z morja,tako da je kanji omogočil lažje jadranje brez kakih večjih manevrov. Ker je bil lep sončen dan, smo si kanjo lahko dobro ogledali. Prvo, kar smo vsi opazili, je to, da je imela kanja cimetasto oranžen rep (mogoče je imela samo trtico take barve,vendar se je v soncu videl celotni rep oranžen). Spodnji del kanje sem videl le za trenutek, saj ni dosti manevrirala, zato lahko rečem le to, da je bila precej svetle barve. Kanjo smo opazovali od zgoraj navzdol, saj je bila nižja kot mi. Pri determinaciji me moti le to, ker nevem, ali se morda tudi pri navadnih kanjah pojavlja taka obarvanost, ali se jim morda zaradi sonca rjav rep sveti v cimetasti barvi. Iztok Škornik Gasilska 103 66000 Koper ČRNI ŠKARNIK Milvus migrans Na društvenem izletu 19.5.1984 smo si mimogrede ogledali,kako napredujejo melioracijska dela na potoku Golnišni-ca pri Mlaki .Ko smo se od vkalupl j enega potoka odpravili proti vasi Mlaka, nas je preletela velika temna ujeda s plitvo izrezanim repom.Po pregledu priročnika smo ugotovili, da smo opazovali črnega škarnika. Tomi Trilar Pot v Bitnje 12 3 64000 Kranj ČRNI ŠKARNIK Milvus migrans 1.5.1984 sem iz domače hiše v Kosezah lahko opazoval črnega škarnika .Medtem ko je nekajkrat zaokrožil,sem si lahko ogledal značilno držo kril in rahlo zarezan rep te temne u jede. Letel je precej visoko in v lepem vremenu proti severovzhodu . Kljub nekoliko poznemu datumu je bil verjetno na preletu. Peter Trontelj Cesta na Laze 27 3 61000 Ljubljana SRŠENAR Pernio apivoruc Dne 25.7.84 sem blizu Drave v Zrkovcih pri Mariboru našel gnezdo sršenarja,v katerem sta bila dva mladiča. Gnezdo je bilo visoko na topolu in obdano z zelenimi vejicami. V njem je bilo tudi satovje sršenov in os.Prav tako je imela samica,ki je bila vedno ob gnezdu, značilne tri temne črte v repu. Tudi čas gnezdenja je veliko poznejši od kanje Buteo buteo. Te značilnosti potrjujejo ugotovitev, da gre za sršenarja. Dne 2.8.84 sem mladiča tudi obročkal, 22.8.84 pa so bili že speljani. Frana Bračko Gregorčičeva 27 3 62000 Maribor ČRNOGLAVI GALEB Lams melanocephalus Dne 9.7.1984 sem obiskal zanimivo akumulacijsko jezero,tipa vodni zadrževalnik, ki se po rečici Ledavi imenuje Ledavsko jezero. Na severnem delu jezera se razprostira zalivska plitvina z izjemno bogato zaraščenim obrežjem, na katerem prevladujejo šaš, dresen in krvomočnica. Najpogostejši prebivalec tega ščavja je bičja trstnica A.sc?ioenobenus.Na polo ju ob ustju Ledave sem tega dne zapazil 7 galebov s črno glavo,ki sem jih že od daleč določil za rečne L.ridibundus. Ko pa sem se jim tolikanj približal,da so se dvignili s tal, sem presenečen opazil, da so povsem beli (tudi konice peruti so bile bele,le glavo so imeli temno). Takšna obarvanost peruti ustreza le opisu odraslega črnoglavega galeba,ker rečni galeb, kot je znano, obdrži 46 črnino v konicah letalnih peres skozi vsa starostna obdobja. Če vemo, da črnoglavi galeb gnezdi na Madžarskem, nas pojavljanje tega galeba v severovzhodnem delu Slovenije ne sme presenečati. Iztok Geister Pokopališka 13, 64202. Naklo SIRSKI DETEL Dendroeopos syriaous 20.maja 1978 sem na Rožniku v Ljubljani zagledala samico sirskega detla. S samcem velikega detla sta gnezdila v hrastu.Krmijenje mladičev sem opazovala od 25.maja do 14.junija, dan kasneje je bilo duplo prazno. Alenka Trontelj Vogelna 6, 61000 Ljubljana ČRNOGLAVI MUHAR Fioedula hypoleuca Na Ljubljanskem barju pri Vnanjih Goricah sem 22.4.1978 opazila samca črnoglavega muharja Fioedula kypoleuoa, ki se je spreletaval po sadovnjaku. Alenka Trontelj Vogelna 63 61000 Ljubljana BELOVRATI MUHAR Fioedula albioollis Na Rožniku v Ljubljani me je 14.5.1978 presenetilo petje belovratega muharja Ficeduia albioollis .Zadrževal se je v mešanem gozdu. Poslednjič sem ga opazovala 1.j uni ja. Alenka Tvoritelj Vogelna 6S 61000 Ljubljana PISANA PENICA Sylvia nissoria Na strmih pobočjih Kalvarije v Mariboru sem dne 27.5.1984 opazoval številne pisane penice. Pobočja so porasla z gostim trna tim grmovjem, veliko je predvsem gloga. Nekoč so bili tod terasasti vinogradi,ki so segali do Kamnice in so bili opuščeni. Tega dne je pelo šest samcev in se območno spreletavalo. Dne 7.6.84 sem na glogu našel gnezdo s tremi jajci. Dne 14.6. je samica že valila in v gnezdu so bila štiri jajca. Dne 22.6.84 sem nedaleč od prvega gnezda opazil že štiri speljane mladiče,katerim sta starša nenehno nosila hrano.Dne 28.6, sem na pobočju sosednjega hriba našel še eno gnezdo s tremi mladiči,prav tako na glogu.Torej so na Kalvariji gnezdili najmanj trije pari pisane penice, verjetno pa jih je bilo več. Kot vemo,pisani penici ustreza suh svet, kjer je veliko gloga in gostega grmov j a. Zato bi morali podobnim biotopom posvetiti več pozornosti,poseb-flö V SVZ Sloveniji,saj je s tega konca malo podatkov.Skrb zbujajoče pa je to, da je grmovnatih predelov vse manj. Frane B-raoko Gregorčičeva 27, 62000 Maribor BELOBRADA PENICA Sylvia oantillans 1.maja 1984 sem na Ljubljanskem barju pri Črni vasi zagledala samčka belo-brade penice Sylvia oantillans .Preden je odletel,se je zadrževal v grmu črnega trna. Alenka Trontelj Vogelna 6, 61000 Ljubljana NAVADNI K0BIL1ČAR Looustella naevia Dne 7.8.1984 sem na kraškem svetu, poraščenim z nizkim grmov j era, opazil ptiča,ki je sedel na skali in me opazoval. Ker sem ga opazoval z razdalje treh metrov, sem po postavi in pokončnem repu ter rahlo progastem hrbtu ugotovil, da je to navadni kobi ličar Looustella naevia.Nato je skočil v gosto podrast,vendar se je čez nekaj časa ponovno pojavil na skali, tako da sem ga imel priliko še enkrat od blizu opazovati. Ta dogodek sem opazoval v bližini hriba Devin (1088 m) pod Snežnikom pri Ilirski Bistrici. Dare Sere Glinskova plosoad 12, 61000 Ljubljana REČNI KOBI LIČAR Looustella fluviatilis 20.junija 1983 sem na levem bregu Ljubljanice pri Črni vasi zaslišal rečnega kobiličarja Looustella fluviatilis in posnel njegovo petje na magnetofonski trak. Pri predvajanju petja se je ptič vedel,kot da gnezdi v bližini .Samice nisem videl .V letu 1984 sem približno mesec prej slišal petje 200 m od lanskoletnega območja zadrževanja. Andrej Trontelj Vogelna 6, 61000 Ljubljana 47 v Druga konferenca ornitologov Jugoslavije The second conference of Yugoslave ornithologists Od 5.-6.V.1984 se je v Zagrebu zbralo 48 ornitologov iz vseh republik in pokra j in, razen iz Črne gore .Najprej smo pregledali uresničevanje nalog, zastavljenih na prvi konferenci orni-tologv Jugoslavije. Ugotovil i smo, da smo bolj ali manj zadovoljivo uresničevali vse naloge,ki smo jih postavili v Beogradu.Nadaljnje delo konference je bilo deljeno na dve Širši temi: splošni problemi ornitologi je in varstvo ptic. Zaključki druge konference ornitologov Jugoslavije: 1.vključili se bomo v mednarodni projekt štetja štorkelj,ki ga organizira ICBP. 2. Spre jeli smo skupno metodo za proučevanje ornitofavne kontinentalnih hrastovih gozdov v Jugoslaviji. 3.Na pobudo prve konference je bilo na Hrvaškem ustanovljeno Društvo za zaštitu,promatranje i proučavanje ptica Hrvatske in v Vojvodini Komisija za zaštitu,promatranje i proučavanje ptica Društva ekologa Vojvodine.Ker obstajajo že štiri tovrstna društva v Jugoslaviji,smo se dogovorili,da bomo proučili načine za združitev društev v zvezno organizacijo. 4.V organizaciji Biološko istraživačkog društva "Josif Pančič" iz Beograda sta potekali dve skupni akciji množičnega obročkanja ptic: jesenska pod nazivom Preševo 83 in pomladanska Bagrdan 84.Rezultati in množičnost kažejo na nujnost kontinuitete takih in podobnih akcij na področju cele Jugoslavije. 5.Udeleženci konference smo se-dogovorili, da s konference pošljemo naslednje apele: - Lovski zvezi Jugoslavije:zahtevo za ukinitev zakona o zastrupljanju volkov (posredno se zastrupljajo ujede) . - Republiškemu zavodu za zaštitu prirode SRH:ornitologi Jugoslavije nasprotujemo projektu odstrela kanje zaradi ugotavljanja njene škodljivosti in morebitne ukinitve zaščite. - Prirodoslovnemu muzeju Slovenije: naprositi jih,da ažurira jo najdbe obročkanih ptic. - Pokrajinskemu zavodu za zaštitu prirode Vojvodine: udeleženci konference podpiramo njihove napore za zaščito Carske bare. K delovnemu razpoloženju ornitologov, tako amaterskih kot profesionalnih, so prispevali idilični prostori,delovno vzdušje na konferenci in mnogo zanimivih diapozitivov in filmov različnih avtorjev,ki smo si jih ogledali v odmorih. Tomi Trilar Pot V Bitnje 123 64000 Kranj Skrivnostna fotografija Mystery photograph Ptica iz slikovne uganke v 19-20 št. ACROCEPHALUSA je planinski orel Aquila chrysaetos. Viktor Vreš je posnetek napravil med poletom z zmajem. Na sliki je mladič z značilno belino v repu in na perutih, gledano odzgoraj. Bajeslovna moč,ki žari iz orlove peroti, je tedaj lastnost mladičev,spolno nezrelih orlov,medtem ko so odrasle ptice veliko manj kontrastno obarvane.Odrasla ptica je rjave barve, osnovni dve tretjini repa sta sivi s temnejšimi prečnimi trakovi. Letalna peresa so rjavo siva s temnejšimi progami in običajno temno obrobljena, kar pa je razločiti le od blizu.Nekateri odrasli primerki kažejo značilnosti iz obdobja spolne nezrelosti,kakor npr. bela znamenja na osnovnem delu letalnih peres. Srednji krovci so svetlejši in opazni tudi od daleč. Tudi zlato rumeno teme in tilnik sta vidna skozi vsa starostna obdobja. Vendar so na splošno variacije velike,včasih, kot se to pri ujedah pogosto dogaja, onemogočajo starostno identifikacijo. Iztok Geister 48 Nove knjige New books IVO BOŽIČ: PTIČI SLOVENIJE Izd.Lovska zveza Slovenije,Ljubljana, 1983,Zlatorogova knjižnica 14,429 str. V uvodu nas avtor seznani z namenom knjige:"Poskušal sem opozoriti na naš pogosto še vedno nepravilen odnos do žive narave oziroma do okolja,skušal sem nakazati tudi možnost,kako naj bi svoj odnos spremenili.Bralca poskušam navesti na razmišljanje o njegovem odnosu do ptičev, do žive narave in vsega okolja; če mi bo to uspelo, bo eden izmed pomembnejših namenov knjige dosežen".( str.9) Svoj pogled na pomen ptic pa nam Božič predstavi takole:"Ptičji svet ima v naravi zelo pomembno vlogo,predvsem pri vzdrževanju primerne številčnosti žuželk in glodalcev.Tako so ptiči koristni v gozdarstvu,kmetijstvu in sadjarstvu", (str.36) .Nato avtor omenja primere posebno koristnih žužkojedov, sove in ujede.Potem ko navede nekaj podatkov o koristnosti velike sinice,jerebice in škorca,avtor še pove, da človek že spreminja svoj odnos do sov in ujed ter jih šteje za nepogrešljiv člen žive narave;človek razume, da ima vsaka ptičja vrsta svoje mesto in vlogo v naravi. Božič vsekakor bralca navaja na razmišljanje: ker je pomen ptic predvsem v njihovi koristnosti - kakšen je potem pomen zrnojedin ptic? In pomen vseh tistih ujed,ki se hranijo predvsem s ptiči? Ali pa med sovami pomen malega skovika? Pa pomen vseh ptic,ki se hranijo z ribami? Skratka, pojmovanje, da je pomen ptic v njihovi koristnosti,ne vodi nikamor - razen več kot sto let nazaj v čase, ko so v naravoslovnih bukvah še delili ptice in sploh vse živali v pridne in poredne,se pravi v koristne, in škodljive . Tako gledanje - pravzaprav slepota -ni samo ekološko napačno;koristnost je tudi s stališča varstva ptic nevaren argument, pravi trojanski konj: uvaja namreč ekonomske razloge, ti pa so ravno tisti, ki najhujše pritiskajo I iv na naravo in so glavni vzrok za uničevanje življenskega prostora ptic in drugih živih bitij. Zato je Božičevo pojmovanje vloge ptic v logičnem navzkrižju s sicer dobro napisanim poglavjem o varstvu ptičev, v katerem se avtor zavzema zlasti za ohranitev življenskega prostora ptičjega sveta. Taka nedoslednost vzbuja sum, da zasnova splošnega dela ni bila dovolj premišljena. Vsekakor Božičevo strokovno zaprašeno in za varstvo narave škodljivo pojmovanje vloge ptičev ne sodi v nobeno knjigo, najmanj pa v tako,ki naj bi bralca ekološko osveščala. Na strani 9 beremo, da "...mnoge ptičje vrste (ujede,sove,žužkojedi) vzdržujejo pravo številčnost žuželk, glodalcev in drugih živali." Razmišljajoči bralec bo to trditev primerjal s podatki na 27.strani:"Ptiči vzgajajo številnejši naraščaj v mišjih letih, ko je majhnih glodalcev več kot običajno. Tako imajo v ugodnih letih več mladičev pegasta sova,snežna sova in koconoga kanja, medtem ko v neugodnih letih legla sploh nimajo". Prvič torej izvemo, da je številčnost plena odvisna od plenilcev,drugič pa ravno nasprotno:da je številčnost plenilcev odvisna od plena. Če avtor pri tako bistvenem vprašanju izgublja nit, kako naj jo najde bralec? Je mar za lovce,ki jim je knjiga predvsem namenjena,dobra kar vsaka nelogična zmeda? Resda, razmerje med plenom in plenilcem je zapleteno; vendar ne toliko, da se ne bi dalo na kratko tako jasno razložiti,da bralca ne bega (o čemer pričajo številni poljudni članki in knjige). Za lovce pa je to razmerje še posebej zanimivo in važno. Kljub temu o plenilcih kot naravnih selektorjih za plen ne izvemo niti vrstice; ravno tako nič o uravnavanju številčnosti malih glodalcev ne glede na plenilce; nič o uravnavanju številčnosti žuželk ne glede na ptice. In vendar bi že kratek odstavek o tem marsikomu odprl oči. Knjiga zato ne bi morala biti obširnejša, saj bi ji samo koristilo,če bi se avtor držal naslova in izpustil opise ptičev,ki nimajo zveze s Slovenijo,npr.malega rakarja, ki živi na območju Ni love delte in pri katerem je naveden celo obrazec peruti. Kar zadeva te obrazce,lahko samo ugibamo, po kakšnem skrivnem ključu so raztreseni po knjigi; tako jih ne najdemo pri nobenem od kobiličarjev (rod Locustella) , katerih vrsto je včasih težko določiti celo če imamo ptico v roki. Pri obravnavanju posameznih vrst posebno pogrešamo opis znakov za razločevanje podobnih vrst (še boljše bi bile seveda risbe) . V knjigi o ptičih Slovenije bi moralo biti veliko več podatkov o razširjenosti posameznih vrst v naši republiki. 0 tem je namreč znanega bistveno več, kot bi sodil bralec po Božičevi knjigi. Menimo, da za to ni opravičila. Ravno tako ni opravičila za to, da so skopi navedeni podatki velikokrat napačni in tudi zelo neuravnovešeni; za področja, ki jih avtor sam manj pozna,bi jih moral pač zbrati. Z druge strani pa Božič obravnava kar 16 vrst ptičev,za katere še ni bilo objavljeno, da bi bile opažene v Sloveniji. Favnistično vsekakor izredno pomembno,če bi avtor navedel ustrezne podatke; tako pa je knjiga tudi v tem oziru nezanesljiva in torej neuporabna. Avtorju damo prav,ko piše:"Za boljše poznavanje posameznih ptičjih vrst, ki žive pri nas, bomo morali še veliko s tor i ti, kaj ti le tako bomo lahko sledili znanju ornitološko naprednejših evropskih držav." (str.45). Nikakor pa toga ne bcms dosegli tako, da v ornitološki knjigi zamolčimo še tisto, kar imamo! Božičev izgovor,da se v Jugoslaviji še nismo lotili preštevanja ptičev,je iz trte izvit:v knjigi S.D.Matvejeva "Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva" (1973) so za vsako vrsto navedeni tudi številčni podatki o njeni frekvenci nahajanja v različnih habitatih. Božič knjigo navaja v spisku (neuporabljene)literature. Tudi v hrvaški ornitološki reviji "Larus" bi avtor našel veliko podatkov iz Slovenije. Knjiga te revije ne omenja. Fazen tega je avtorju znano, kje so mu na razpolago podatki, zbrani za atlas gnezdilk na Slovenskem. Brez škode bi lahko odpadel dobršen del podatkov o razširjenosti posameznih vrst po Evropi,še posebej tistih, ki so napačni (planinski orel npr. naj bi bil po Božiču na Škotskem redek, .čeprav je ravno tam njegova gostota največja v Evropi. Ustrezna novejša literatura o tem je na razpolago v Ljubljani) . Seveda je razumljivo,da pri podatkih iz Evrope avtor ne more biti izviren. Nasporno originalen pa je Božičev odnos do slovstva. Tako npr.v svoji knjigi uporablja nove podatke iz slovenske ornitološke revije "Acrocephalus", vendar ne navede, niti od kod jih je vzel niti avtorjev. tfobene možnosti nimamo,da bi tako metodo komentirali,ker nam zmanjkuje, da bi odkrili ustrezne izraze,ki ne bi bili žaljivi .Smo pač priča še enemu protislovju v knjigi:avtor navaja slovstvo,ki ga ne uporablja, in uporablja slovstvo,ki ga ne navaja. Odnos do slovenščine kaže, da se Božič ni zavedal odgovornosti pri uvajanju nove nomenklature,saj v poglavju "Slovenska imena ptičev" ne navaja načel,po katerih bi se ravnal. Pri tem avtorju ne bi bilo treba orati ledine, kajti načela za slovensko poimenovanje ptic najdemo v Geistrovi knjigi "Slovenske ptice" iz leta 1980, ki jo Božič kot njen recenzent natančno pozna. Ta načela bi lahko sprejel ali pa kritiziral in nadomestil s drugačnimi. Tako pa prostodušno pove da je zapisal ime, ki se mu je zdelo primernejše,če se mu je dosedanje 50 zdelo neprimerno .Avtor se torej ravna po "načelu":Saj beseda ni konj! Zdaj ga ni mogoče za nič prijeti.Tako npr.se mu je slovensko ime belka Logopus mutus pač zdelo neprimerno in primernejši se mu je zdel prQVOd is nemščine (das Schneehuhun).snežni jereb ! Tako imena belka v knjigi sploh ni, kakor ne ruševca pa deset in deset drugih imen.Sicer pa bodo to sami opazili številni lovci,ki jim je pri srcu lepa slovenska beseda. Brez znanja in načel pa tudi brez občutka za tradicijo in posluha za občutljivi organizem jezika je Božič v imenoslovju ptic šel daleč nazaj in zagazil vstran,s svojim neodgovornim ravnanjem je napravil težko popravljivo zmedo,po kateri se v dobri veri ravnajo že nekatere šole. Danes veliko pišemo o tem, kdo vse kvari slovenščino. Za Božičev primer moramo ugotoviti,da smo to lahko tudi Slovenci sami. Fotografije v knjigi so skoraj vse Božičeve, med njimi je veliko odličnih, saj je avtor po pravici znan naravoslovni fotograf,o čemer priča tudi poglavje "Fotografiranje ptičev". Tem bolj škoda, da so nekateri posnetki za razpoznavanje vrste neuporabni, pa tudi takih ne manjka,ki so v knjigo očitno zašli po pomnH. Neprimerne posnetke bi avtor lahko nadomestil z boljširni,če bi se npr. obrnil na sočlane Kluba Diana.Božič načeloma ni proti takemu sodelovanju, saj je nekaj fotografij v knjigi prispeval Vittoria Peracino. Pri nekaterih fotografijah manjka navedek,da gre za udomačene oziroma ujete ptice (npr.pri veliki uharici). Če ne zaradi drugega, pa zaradi pravilnika Kluba Diana o obnašanju svojih članov, kakor tudi zaradi kodeksa etike Mednarodne zveze za fotolov, katere član je tudi Klub Diana. Popolnoma nedopustna in za naravoslov*-nega fotografa do kraja neokusna pa je objava cele vrste posnetkov naga-čenih ptic, dokaj nespretno nameščenih v "naravno" okolje. Božičeva knjiga ne kaže današnje ravni naravoslovne fotografije na Slovenskem. V spisku literature najdemo 49 del,med njimi eno v angleščini. Premalo je pomembnejših novejših del,kar se seveda zrcali v celi knjigi.Božičeva knjiga o pticah Slovenije niti med literaturo ne omenja "Acrocephalusa", edine slovenske ornitološke revije, čeprav uporablja podatke iz nje. Sploh naj bi avtor bralca bolj dosledno seznanjal s slovstvom v slovenščini. V zvezi s poglavjem o rdeči knjigi bi ga lahko napotil na knjigo S. Breliha in J.Gregorija "Pedke in ogrožene živalske vrste v Sloveniji", izd.Prirodoslovni muzej Slovenije,1980. Tudi s področja naravoslovne fotografije imamo več priročnikov: "Lovska fotografija" J.Cernača (izd. Klub Diana, 1975), "Ptice na gnezdu" I.Geistra (izd.Klub Diana, 1976), "S fotoaparatom v naravi" J. Kuri IIa (izd.Kmečki glas, 1981). V tej kratki oceni ne moremo obravnavati vseh nedoslednosti in napak v sistematičnem delu knjige, saj bi s tem zasedli več kot celo številko revije. Ta dolg bomo postopoma poravnali v prihodnjih številkah. Vsaka nova ornitološka knjiga, ki je dana na svetlo, bi se morala vsaj za palec dvigati nad dotedanje podobne knjige. Božičeva knjiga je žal velik korak nazaj - in to čisto po nepotrebnem . Normalno bi namreč bilo,da bi avtor seznanil z rokopisom še nekatere strokovnjake, ki bi mu rade volje sporočili svoje pripombe.Kaže, da je avtor moral sestavljati knjigo v hudi naglici - en razlog več, da je ne bi bil pisal kot samotar! Pa kaj zato - saj je knjiga zaščitena kot najredkejša ptica ! Do danes je namreč v reviji "Lovec" lahko izšla samo Černetova hvalnica Božičevi knjigi. Menimo, da iirajo slovenski lovci pravico seznaniti se tudi s šibkejšimi stranmi knjige. Saj ima avtor ali kdorkoli drug možnost odgovora, kolikor bi menil, da kakšen očitek ni upravičen. Vendar so se odgovorni odločili za kulturno politiko nedotakljivih svetih krav. Nenavaden je domislek založbe,da v knjigi kot recenzenta navaja uglednega biologa,ki recenzije ni napisal. 51 Za dobre strani knjige štejemo uspele j-ša poglavja v splošnem delu (npr.o varstvu, valilnicah, fotograf i ji), mnogo lepe posnetke ptic,gnezd z jajci pa nekatere favnistične podatke iz Slovenije ter marljivost pri kompiliranju kar zajetne knjige. Žal vse to če zdaleč ne odtehta senčnih strani: v splošnem delu je avtor pri več bistvenih vprašanjih ubral napačno in škodljivo pot, ponovno je tudi sam s seboj v logičnem navzkrižju; tudi sistematični del je pisan neuravnovešeno, poln je površnosti in napak,vrsta fotografij je brez pomena, nekatere so celo sprte z etiko v naravoslovni fotografiji; avtor je ustvaril zmedo v imenoslovju ptičev,do šeg pri navajanju slovstva pa ima neprejemljiv odnos. Zato moramo z obžalovanjem, a odločno odkloniti knjigo, ki je daleč pod današnjo kakovostjo ornitologi je na Slovenskem. Verjetno je za dolga leta nestvarno pričakovati drugo izdajo Božičeve knjige .Kolikor bi se to vendar zgodilo, izjavljamo, da je vsak od nas tudi v bodoče pripravljen z njim sodelovati s pripombami., nas veti ali slovstvom, če bi to želel,preden bi šla knjiga v tisk. Izvršilni odbor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Poročila od koderkoli The reports from elswhere ANKARAN 16.4.1984 sem v bližini svojega doma v Ankaranu opazil dotlej še neznano ptico. S pomočjo priročnika sem ugotovil, da gre za črnoglavega muharja Fioedula hypoleuca. Nekaj dni zatem sem na istem mestu opazil tudi samico, ta je sivo-rjava po hrbtni strani,vratu in glavi, bela pa po prsih, trebuhu in trtici, le da je belina bolj medla kakor pri samcu,ki je snežno bel po spodnji strani. Oba imata na krilih belo liso in dve beli majhni piki ob korenu kljuna. Opazoval sem ju več kot mesec dni. Tako sem med opazovanjem naletel na še enega samca, Najprej sem pomislil, da gre za prvo ptico, a sem kasneje prisostvoval, na moje veliko presenečenje, območnemu spopadu dveh samcev črnoglavega muharja. Ptici sem kasneje vedno manj videval, dokler ju proti' koncu maja nisem izgubil. Obnašanje te vrste muharja je tipično zanj. Med lovom v letu se nikoli ne vrne na izhodiščno vejo. Na tleh ga nisem videl nikoli in tudi petja nisem slišal. Ko ne lovi,poseda po vejah in ni nezupljiv do opazovalca. Glede na dolžino zadrževanja na istem terenu bi lahko sklepal,da sta ptici v bližini tudi gnezdili,kar pa glede na razširjenost te vrste ni verjetno. Aprila sem zasledil tri smrdokavre Upupa epops. Na Debelem rtiču so se zadrževale celo poletje. Tudi kobilar Oriolus oriolus ni tako redka ptica na Miljskem hribu , ki je lepo porasel s hrastovimi gozdički. Ob morju sem velikokrat naletel na vodomca Alcedo athis,tudi dva primerka skupaj.Prve dni oktobra sem na počitniškem domu UNZ SPS videl prvič brgleza Sitta europaea. Na istem mestu živijo tudi sive vrane Corvus comix,'get ptic,ki jih pred sedmimi leti tu ni bilo. S redi jeseni pričakujem prihod kormoranov, ki prezimi jo na svetilniku Debelega rtiča. Lani je bilo tu približno 30 ptic. Pojavile so. sq tudi pn/Q čaplje: 3 male bele čaplje Egretta jarzetta in ena siva čapjja Ardea cinerea. Zadržujejo se ob meji z Italijo. Tu je morje plitko, na dnu je mulj, obala pa je obrasla s 52 trstiko. Gibanje je tu one jeno(blizina meje) in ptice ina jo mir. Na kamnitem delu obale se zadržuje mali martinec Tringa hypoleucos. Videvane so bile jate do 10 ptic. Gjerkeš Miran Ivaneiceva cesta 17 3 66280 Ankaran HOTINJA VAS 1.Navadna čigra Sterna hirundo-letos sem jo prvič opazil 20.4.,in sicer 2 primerka.Ostali datumipa so:21.,22., 23.,24.,26.,27.,28.,29.,30.4., l.,2., 3.,6.,18.(2), 27.(2),29.(1),5.,10.(1), 17.(1), 18.(2), 24.(1),25.(1),26.(1),6., 1.(1),3.(1), 5.(1), 6.(2), 8.(1),17.(4), 23.(1),25.(3),26.(5),27.(5),28.(5).7., 6.(15), 8.(10)8. Vsa opazovanja, razen zadnjih dveh,so bila v opuščeni gramoznici z otokom, ki' je spremenjena v ribnik .Opazovanja so bila v gnezditvenem obdobju in dopuščam možnost,da je tukaj gnezditev. 2.Črna čigra Chlidonias niger - prvič sem jo opazil 6.5., in sicer 9 primerkov. Ostali datumi opazovanja: 18.5.(2), 6.8.(15), 8.8.(8), 10.9.(7), dvoja opazovanja so bila v opuščeni gramoznici z otokom v Hotinji vasi(enako kot zgoraj). 3.Mala čigra Sterna albifrons pa je bila opazovana 6.8.(20), in 8.8.(10), pri Račkem ribniku, enako kot vsa ostala opazovanja v avgustu in septembru. 4.Črna štorklja Ciconia nigra je bila prvič opazovana 13.8.(1), pri Račkem ribniku.Ostali dve opazovanji pa sta bili v Hotinji vasi pri gramoznici (ribniku), in sicer 10.9.(1) in 12.9. (1) .Presenetljivo se mi zdi,da sem tako plašno in samotarsko ptico kot je črna štorklja, videl pri gramoznici, saj je le kakšnih 150 m oddaljena od vasi.Ker je bil to odrasel primerek, smemo sklepati , da nekje v Prekmurju gnezdi. Na preletu. 5.Rjava caplja Ardea purpurea je bila opazovana le enkrat, in sicer 28.9. en primerek pri gramoznici (ribnik) v Hotinji vasi.Ker sem se ji zelo približal (ca 10 m),razpoznava ni bila težka. Vrat je bil rjavkast s temnejšimi podolžnimi progami,teme pa črno. Nasploh je bolj rjavo obarvana.Na preletu. 6.Črnoglavi galeb Larus melanoeephalus je bil opazovan pri Račkem ribniku in sicer 22.9. trije primerki. Ker so bili zraven tudi rečni galebi,determinacija ni bila otežkočena.Kljun in noge je imel rdeče. Letalna peresa roke pa popolnoma bela. Na preletu. 7.Kozica Gallinago gallinago je bila opazovana 22.8. (6 primerkov) in 24.8. (8 primerkov) .Determiniral sem jih. šele potem, ko sem jih splašil in so se oglasile. Na preletu. 8.Rjavi lunj Circus aeroginosus je bil opazovan 28.9., in sicer 1 primerek. Prepoznal sem ga po svetlo rjavi glavi, črnih konicah letalnih peres,po progi, ki poteka prek svetlo modrih perutnic in repa. Na preletu. Vogrin Milan Hotinja vas 164/a3 62312 Orehova vas Slivnica Evakuacija ranjencev in sanitetnega materiala iz Foče je bila končana brez nervoze in v popolnem redu 10. maja zvečer. Evakuacija je bila popolna. Jaz sem zapustil mesto pred polnočjo 10. na 11. maja 1942. Nenavadna nam je bila v tej noči podoba narave. Naši so namreč na predvečer 10. maja zažgali veliko skladišče lesnega gradbenega materiala na desnem bregu Čehotine. Ogromna bakla je spremenila v trenutku noč v dan. Vse gorovje ob Drin:, vse tam do Kmura in Jahorine, je bilo obsijano, tako da se je razločno začrtal najfinejši relief vrhov. Dva čudeža sem doživel tisto noč. Prvi je bil ta, da se ni vnela cela Foča. Drugi pa, da so se ptice, menda prevzete od svetlobe, kot da je že zora, prebudile-v vsej tej prostranosti, mogoče celo na Jahorini in Zelengori ter pohitele v dolino Drine. Nastal je nezaslišen vrvež od njihovega petja. Lepšega slovesa si od Foče ni bilo mogoče želeti. dr. Gojko Nikoliš (Prevedla: prim: Pavla Jerina-Lah in polkovnik dr. Albin šivic) DRUŠTVENE PRIREDITVE V LETU 1985 PREDAVANJA 12. 01. REDNA LETNA SKUPŠČINA 21. 02. KRAKOVSKI GOZD - Janez Gregori 14 03. VPLIV VREMtNA \A SELITEV - Iztok Geisier 18.04. PRODNIKI - Iztok Geister 9 05 PTIČJI GLASOVI _ Dare Sere 6.06. PTICE OBAL ČRNEGA MORJA - dr Sergej D Matvejev 17. 10. SELITEV KMEČKE LASTOVKE - Darc Sere 14 II. PTICE DRAVE — Franc Bračko 5. 12. SPREGLEDANE PRILOŽNOSTI ZA OPAZOVANJE PTIC - dr Andrej Zupančič Za predavanja se homo zbrali pri vhodu za uslužbence Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani. Prešernova 20. ob 18. uri. IZLETI 19. 01. ZBIJSKO JEZERO - vodi Iztok Geister Zbiljsko jezero je akumulacijsko jezero na Savi pn Medvodah. Na jezeru prezimujejo različne vrste vodnih ptic. Med njimi se nemalokrat pojavi zanimiv severnjaški gost Zbrali se bomo ob 9. uri na avtobusni postaji Medvode — zgoraj. 23 02. BLEJSKO JEZERO - vodi dr. Sergej D. Maivejev Zbrali se bomo ob 8. uri na avtobusni postaji na Bledu. Sli bomo po sprehajalni poti okoli Blejskega jezera in med potjo pouk usa I i pre5teii ptice, ki prezimujejo na jezeru. Izlet bomo. kot je že navada, zaključili ob klepetu v kakšnem prijetnem lokalu. 16 03. RAKOV SKOCJAN - vodi Slavko Polak Med Rakekom in Postojno se v gozdovih Javornika skriva naravni biser Slovenije. 2.5 km dolga dolina Rakov Skoc-jan. Ponikalnica Rak podzemno priteče iz Cerkniškega jezera Odhod ob 7.30 z železniške in hkrati avtobusne postaje na Rakeku, od koder je približno 3/4 ure počasne hoje do Rakove doline 20.04. PETER MAYER - vodi Tomi Trilar V Peter Mayerju so medvojni lastniki, po katerih nosi tudi ime, pridobivali led za hladilnico. Po vojni se je ledenica zarasla in danes je tu Štirideset let staro trst išče Nedaleč odtod je se aktivni glinokop. kjer si bomo imeli priložnost ogledali proces zaraščanja Dobimo je na avtobusni postaji na Uborah pri Kranju ob 7.30. I 0.6 VONARSKO JEZERO - vodi Dare Sere Odhod iz Ljubljane ob 5. un. Dobimo se na avatobusni postaji v Rogaški Slatini od 7.30 do 8. ure. Po enourni hoji bomo priSli do roba vodene akumulacije, kjer si bomo ogledali močvirje s trstiščem in lamkašnjimi gnezdilci. 8. 06. GAMUUSClCA - vodi dr Sergej D Matvejev Zborno mesto je pri gostišču pri Žagarju na obrežju Save pri Črnuškem mostu v Ljubljani ob 7. uri. Do Ija vozi mestni avtobus številka 6 vsakih 10 minut. Napotili se bomo ob Savi do izliva Gameljščice v Savo. kjer si bomo ogledali tamkajšnji zamočvirjeni svet in njegove gnezdilce. 15 06. DRAVA - ZG. DUPLEK - vodi Franc Bračko Dobimo se na avtobusni postaji v Mariboru ob 9. uri. Avtobus za Duplek stoji pod številko 16 V Dupleku si bomo ogledali kolonijo breguljk v tamkajšni gramoznici. Ob vrnitvi si bomo v Brezjah pri Mariboru ogledali ornitološki rezervat. 22.-23. 06. RAZOR PLANINA - vodi Iztok Geister Razor planina (1333 m) je največja, danes žal opuščena, planina na Tolminskem. Na njej gnezdijo med drugimi navadni kupčar. skalni strnad. repaljščica. komatar in ruševec. Prenočili bomo v planinski koči. Ce bo vreme naklonjeno. se bomo naslednji dan povzpeli na planino Kal in se po čudoviti panoramski mutateri spustili na planino Dobren-šcico. odkoder bomo sestopili k izviru Tolminke. Izlet je naporen, hoje je prvi dan 5. drugi dan pa kar 10 ur. Odhod iz Ljubljane s prvim vlakom za Novo Gorico, izstopimo v Mostu na Soči. 29 06. CAVEN - vodi Dare Sere Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 5.30. Zbirališče na avtobusni postaji v Ajdovščini ob 7.30. Po treh urah zmerne hoje se bomo povzpeli na vrh Cavna (1315 m), ki leži na robu Trnovskega gozda. Imeli bomo priložnost opazovati predstavnike alpske favne, kakor tudi gnezdilce kraških planot in goličav 19. 10. ZELENCI - vodi Janez Gregori Zelenci so izvir Save Dolinke med Podkorenom in Ratečami So edinstven primer izvira v obliki manjšega jezera, od katerega se razprostira proti vzhodu obširno močvirje, dolgo okoli I km. Obdajajo ga travniki in manjše skupine drevja. Na preletu in na prezimovanju se ustavljajo v močvirju različne vrste ptičev. Ker v samo močvirje ne bomo hodili. se bomo oblekli planinsko. Prometne povezave: Redne avtobusne zveze, iz Ljubljane odhod avtobusa ob 6.30. prihod v Podkoren ob 8.40. Zborno mesto: Podkoren. 8.45 na avtaobusni postaji 16. 11. BOHINJSKO JEZERO - vodi dr. Sergej D Maivejev Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 7. uri. Izstopili bomo v Stari Fužini in krenili ob severni sirani jezera pod veličastnim ostenjem prsivca proti Ukancu. Tam bomo Sli še v močvirje ob ustju Savice. 7. 12. AKUMULACIJSKO JEZERO PTUJ - vodi Borut Slumberger Na velikih umetnih zbiralnikih vode kol je ptujska prihaja do izrednih koncentracij vodnih ptic Soočili se bomo z ekološkimi vprašanji takšnih jezer. Priporočljivi so Škornji in seveda daljnogled ali celo teleskop. Dobimo se na železniški posiaji na Pluju ob 9. uri. Odhodi vlakov iz Ptuja za smer Ljubljana ob 15.30 in 16.20 ACROCEPHALUS 21 (5) 1984 VSEBINA Razširjenost kovačka Phylloscopus troehilus v Sloveniji Gnezdi tev plašice Remiz pendulinus v Sigah pri Ljubljani Zaznamovanje bele štorklje Ciconia ciconia z barvnimi obročki Društveni izlet v Bohinj Nove znamke Iz ornitološke beležnice: Botaurus stellaris>Ardea purpurea, Phalacrocorax carbo,Charadrius dubius,Aquila chrysaetoSjButeo rufinus, Milvus migrans3Pernis apivorus,Larus melanocephalus, Dendrooopos syriacus,Fioedula hypoleuca9 Fioedula albicollis, Sylvia nissoria,Sylvia cantillans, Locustella naevia, Locustella fluviatilis Druga konferenca ornitologov Jugoslavije Skrivnostna fotografija Nove knjige Poročila od koderkoli 37 m 42 43 43 44 47 47 48 51 CONTEI^TS The distribution of the Willow Warbler Phyllosoopus trochilus The breeding of the Penduline Tit Remiz pendulinus at Sige near Ljubljana The narking of the White Stork Ciconia ciconia with the colour rings The Association's trip to Bohinj New stamps Fran the ornithological note book: Botaurus stellaris, Ardea purpurea, Phalacrocorax carbo3Charadrius dubiuS; Aquila chrysaetosyButeo rufinuSy Milvus migrans, Pernis apivoruSj Larus melanocephalus, Dendrooopos syriacus, Fioedula hypoleuca, Fioedula albicollis, Sylvia nissoria, Sylvia cantillans, Locustella naevia, Locustella fluviatilis The second conference of Yugoslave ornithologists Mystery photograph New books The report fron elswhere