Leto 1924. Izdaja: Župni urad v Tržiču. Za december. CERKVENI GLASNIK ...........,,„.........................................................^^ V V -V ..........„„,„„„............................................. [Izhaja zadnji teden v mesecu | hP^ iZUP^NIJI^) I Posamezna številka stane 2 Din. j Tržiškemu delavstvu! Adventna pesem že naznanja bližajoči se prihod božičnih praznikov. Nekaj ganljivo lepega so božični dnevi! Pa če so za vsakega kristjana lepi, so posebej še za delavca — kristjana — najlepši. Vsi božični dogodki se vrše v nekakem delavskem ozračju. Sv. Jožef — delavec, Mati Božja — delavska žena, Jezus — delavski otrok — delavec sam. Delavski stan je ravno po božičnih dogodkih povzdignjen in — posvečen. In v zarji teh dni bi rad povedal našemu delavstvu nekaj — odkritih besed. Delavci — spuštujte svojo vero! Krščanstvo je osvobodilo delavski stan in mu dalo nekako plemstvo. Pred Kristusom je bil delavec le — suženj, brez pravic, brez spoštovanja, naprodaj kakor navadno blago. Kristus pa je s svojim naukom o ljubezni in pravici — in z naukom, da smo pred Bogom vsi enakovredni otroci božji — prinesel svobodo delavcu. A še več! S svojimi žuljavimi rokami je posvetil vsako pošteno delo. Delo je s Kristusom izgubilo sramoten značaj. Delavec, če imaš le količkaj plemenitosti v sebi, spoštuj to .vero, ki je dala tebi čast in svobodo. Delavci, spoštujte svojo vero; ki je vaša edina tolažba! Krščanstvo tiči, da je najnižje delu, ki ga opravljaš, v božjih očeh nekaj lepega, dragocenega, za kar boš prejel obilo plačilo —, če ga izvršuješ iz ljubezni do Boga. In Bog plačuje drugače — in neskončno bolje, kakor svet —! Koliko bogat-stva pri Bogu si nabere delavec, ki iz ljubezni do Boga dela in trpi celo življenje! Kako tolažilna je ta misel za človeka trpina: enkrat bo vse to z neizmerno srečo poplačano. Človek brez te vere je kakor neumna živina, gara in gara, a ne ve čemu; brez upanja, brez sreče trpi in umira. Koliko dušnega mira pa najde krščanski delavec v molitvi, pri obhajilni mizi. v cerkvi! Tam je drugim popolnoma enak! Kako lepa je nedelja za vernega delavca! To je za njega dan počitka, dan tolažbe in veselja. Kako lepo je družinsko življenje vernih delavskih družin! Kljub pomanjkanju je v taki družini več sreče, kot v hišah kraljevin miljareterjev. Sreča je v srcu, ne v denarju. V taki družini znajo biti z malim zadovoljni, v nesreči eden drugemu pomagajo, se medseboj tolažijo, v skupni molitvi iščejo utehe in jo tudi gotovo najdejo. Ko vse od-»cha — ostane vera z upanjem in s svojo tolažbo. Delavci to vero spoštujte! Delavec brez vere je dyakrat nesrečen. Če nima vere človek, ki ima vsega v izobilju, je vsaj na tem svetu nekaj »žil, delavec brez vere je pa tu in v večnosti nesrečen. Kdor delavstvu jemlje vero iu ga odvrača od verskega življenja, ie morivec- delavske sreče. Nd 7. dec. mesečna sv. inaša za umrle tretjerednike v torek 2. dec. ob 6. uri, ura molitve v nedeljo 30. dec. po litanijah. Vesoljna odvezia: 8. dec., 25. dec. po litanijah. Teden apostolstva mož bo prvi teden v decembru, v pondeljek 1. dec. in torek 2. dec. bo v dvorani Našega doma ob 8. uri zvečer govor za fante in može. Naprošeni so tuji govorniki. V petek in soboto bo ob 8. uri zvečer pri sv. Andreju cerkveni govor za fante in može. V nedeljo 7. dec. v župni cerkvi skupno sv. obhajilo mož in mladeničev. Pridite vsi! Kari Pire. Kako so stari TriKani pelil Veliko številen obisk zadnjega cerkvenega koncerta kaže kako zelo se zanima Tržič za glasbo in lepo cerkveno petje. Menim, da je to od pradedov podedovana lepa lastnost, kajti Tržičani vseh slojev so od nekdaj radi in dobro prepevali. a) Pelo je navadno ljudstvo. Svojčas je bila navada, da so ljudje opravljali svoje zasebne pobožnosti večinoma na prostem pred znamenji, pri katerih pa niso samo molili marveč tudi peli. Zlasti v postu so se na večer zbirali pred Križanem »na Klancu« '). Tu so ') Ta križ so nekdaj imenovali »Susov Kristus«, ker je prvotno stal pred •Suzovo« zdaj k. franc AhaCiCevo hišo na Spodnji poti. S'.ev. 3 »CERKVENI GLASNIK" Str. 3. cele ure prepevaje premišljevali Kristusovo trpljenje, pričenši pri zadnji večerji pa do Gospodovega pokopa. Pesmi so bile jako stare, žal mi od njih niso ostali v spominu niti odlomki.') Se rajši so pa hodili v lepih spomladanskih večerih na božjo pot pred znamenje na Čegliše. počastit Križanega in Njegovo žalostno mater. Zadnja taka pobožnost je bila običajno vsako leto Veliko soboto zvečer po cerkvenem vstajenju. Dočim so pri znamenju še peli o Kristusovem trpljenju, so bili vračaje se domov že polni velikonočnega veselja. Pozno v noč so se vračali v Tržič in po ulicah poje naznanjali veselo Allelujo. Radi so peli tudi pri cerkvenih procesijah, posebno kri-žev teden. Nekdaj je šla križev pondeljek procesija k sv. Katarini v Lom. Naj je bila pot po strmi »Gabeli« še tako težavna, stari cerkvenik »Primož« je celo pot prepeval dolgo spokornico. koje refren, ki se je ponavljal po vsaki kitici se je glasil: »S kraljem Davidom žaljujein — Svoje grehe objokujem — Miserere, usmil' se mene — Mene ubozega grešnika.« Prešla je spomlad, prišlo je gorko poletje. Ljudje so hiteli na večer na prosto in kaj radi na pobočjih sv. Jožefa po-Icgali v travi in se s petjem kratkočasili. Posebno hudomušni čevljarčki so tukaj zapeli marsikako narodno, pa tudi nerodno. Če je bilo že med letom tako živahno, je umevno, da se >e v Božiču še vse bolj prepevalo. — Mladina je od hiše do hiše »koledovala« in če je lepo pela, je prejela marsikako da-ril.ce. Če pa glaski niso bili dobro ubrani, so bili pa povsod kratkim potom s trkanjem na vrata odslovljeni. Stari so pa pri jaslicah ob gorki peči peli priproste pesmice, kojili naj troje tukaj navedem: I. Oj Jojdel pojdi z manoj, Ne bo te grivalo! Uzcm ovčico s saboj Bogu dopadla bo. Povej tem drugim tudi. Iz spanja jih izbudi, Da oni tud* sem pridejo. Bogu čast skažejo. Ena čista Devica Pri jaslicah kleči, Eno dete povija Še lepši položi. Svet Jožef, oj stari. Stoji ob drugi strani. Od veselja se jočeta. Ker tako dete ima. II. 1.) Sv. Jožef pa Marija sta rajžala. rajžala, noter v to mesto Betlehem, noter v to mesto Betleliem. 2.) Tam nista pa dobila jerperg nič, Šla sta v revno štalico; 3.) Kjer je rodila Marija Jezusa, Tega kralja nebeškega. 4.) Marija pa ni imela pelničic nič, sv. Jožef ji je dal srajčico. 5.) Marija pa ni imela povojčka nič, sv. Jožef ji je dal pintico. 6.) Marija ni imela zibke nič, sv. Jožef je bil cimperman. 7.) Djal je na ramo puntovko®), «) Akn bi se nahajal v kaki družini še kak prepis teh pesmi, bi bili selo hvaležni če bi nam jih posodili, da jih objavimo. ") .sekiro. Šel v zeleno gmajnico. 8.) Tam je posekal jelšico, Z nje je naredil zibelko. 9.) Zibka je bla prelepo malana. Da je Mariji dopadala. 10.) Na eni strani je bilo Njegovo ime, na ta drugi strani pa martre vse. 11.) Kako ga bodo ljudje martrali, Znoj na križ pribijali. HI. Veselo pošto iz nebes. Prinesel angel je zares, Pazno zdaj poslušajte. Spanje pa zapustite. V zraku angeli pojo, Piskajo trobentajo, Čujte! Stvarnik vseh reči. Tam v štalici leži. Od mraza trepeta, ker nima kovterca. Jaslice so zibelka, Posteljca je slamnata. Oj preljubi Jezus moj. Kaj moraš Ti trpet' nocoj! (Dalje.) Kari Pire: Alojzi! Košir tržiški župnik od leta 1851 do 1868. (Vonec). Nad vse je ljubil miadino. V nedeljah popoldan je med krščanskim naukom zbiral v kapelici deco vsake starosti okoli sebe in ji v poljudni obliki razlagal svetopisemske zgodbe, življenje svetnikov in druge svete reči, ki so mladino zanimale. Kaj radi so ga otroci poslušali in kapelica je bila vsako nedeljo polna ukaželjnega drobiža. Sv. Alojzija dan je praznoval sredi med šolsko mladino. Po cerkveni slavnosti je pa vse vrelo na župno dvorišče. Tam so otroci prepevali in deklamovali svojemu župniku za god, on jih je pa obdaroval s svetimi podobicami in pecivom. To so bili prazniki po volji božji! Pa tudi marsikatero čašo bridkosti je moral izpiti! Svo-bodomisleci, ki so tedaj jeli tudi v Tržiču raztresati svoje neslanosti, so ga preganjali in mu nasprotovali kjerkoli mogoče. O sramotilnih in pretilnih pismih skoraj ni vredno govoriti, kajti stregli so mu celo po žvljenju. Dvakrat je bil v smrtni nevarnosti. Enkrat v spovednici, drugikrat pa pred oltarjem. Končno mu je zlobna roka zanetila požar, ki je vpe-pelil župni hlev in gospodarska poslopja ter zahteval tudi eno človeško žrtev. Hlapec, ki je v hlevu spal, se ni mogel pred ognjem rešiti in je zgorel tako. da je ostalo komaj nekaj osmo-jenega okostja. Na splošno je bil gospod Košir vedre narave, vedno vesel se je rad malo pošalil. Hiter mislec je nehote večkrat svoje misli glasno izražal, kar je povzročilo včasih smešne prizore. Bodi mi dovoljeno, da vsaj enega navedem. Gospod vidi malega dečka, katerega še ni poznal. Pozove ga k sebi, da bi ga prekrižal ter začne: »V imenu t Očeta — to si rumen! in t Sina — kako ti je pa ime? — in t sv. Duha — čigav pa si? — Amen.« Imel je veliko zaupanje v priprošnjo svetnikov, zlasti sv. Antona Paduanskega je klical v telesnih potrebah često-krat na pomoč. Blagoslavljal je namreč z bfagoslovom sv. Antona, t. j. z besedami, s katerimi je omenjeni svetnik delal Str. 4. »CERKVENI GLASNIK" Štev. 3. svojčas čudeže.4 In sicer kakor je skušnja pokazala, večkrat z vidnim uspehom. Tako se je med drugim ob požaru hleva, ki smo ga gori omenili, ogenj že prijemal škodlaste (lesene) strehe župnišča. bila je vsled vetra skrajna nevarnost zanj in za vse v bližini •stoječe hiše. Tedaj je gospod župnik, obrnjen proti ogroženim hišam, podelil blagoslov sv. Antona. Plamen na župni strehi je ponehal, veter se pa obrnil na drugo stran. To se je zgodilo v pričo mnogih ljudi. Zato so pozneje župljani čestokrat prihajali k gospodu prosit, da bi jim kako> reč »panal«. Bi] je globokopobožen in zdelo se mu je, da marsikaj vidi, kar je drugim ostalo 'prikrito. Čestokrat je šel po hodniku, pa se mu je zazdelo, kakor da bi se pokotalil ljubek obrazek angeljčka po stopnicah proti njemu. Smatral je to vedno za znamenje, da bo v župniji kmalu umrlo nedolžno dete. Zaradi slabih dohodkov v župniji je bil Košir končno orisiljen zapustiti Tržič. Preselil se je v Št. Rupreht na Dolenjskem. Ob slovesu se je šele pokazalo, kako priljubljen je bil v Tržiču. Gospe in dekleta so obkolile kočijo in jo jokaje spremljale po celetn trgu. Otroci so tekali za vozom daleč do Dtipljan, dočim so mu gospodje napravili častno spremstvo do Kranja. Na novem domu je storil še mnogo dobrega, svetne sreče pa tudi tam ni našel. Obširna kmetija, ki je pri župnišču, mu je povzročila obilo skrbi in stnosti, vrhu tega se je pa še stara bolezen na nogi jela vedno bolj hujšati. Sprevidel je, da ga Bog kliče k sebi. Vdal se je v voljo božjo in gojil je le še eno željo, da bi spokorno umrl kakor sv. Frančišek Serafinski — na tleh. To željo mu je Bog izpolnil. V zadnji bolezni vstane nekoč iz postelje, pa onemore in pade na tla. koder začne timirati. Ni bilo časa ga dvigniti nazaj na posteljo, komaj so mu še podelili sv. poslednjo olje. pa se je preselila njegova blaga duša v večnost dne 26. avgusta 1891. Razno. Vojakom — novincem, ki odhajajo v službo priporočamo, da prejmejo pred odhodom k vojakom sv. zakramente. V zadnjih letih so iz naše župnije umrli štirje mladeniči pri vojakih. To je v mirnem času zelo — zelo veliko! Pri vojakih vsled pomanjkanja katoliških duhovnikov niti v smrtno nevarni bolezni ni prilike za sv. zakramente. Služba v gotovih krajih vsled malarije, tifusa in četašev ni dosti manj nevarna kot v vojni. Vsak naj se navadi obudrti polnilno kesanje vsak večer. To doseže odpuščanje grehov takoj, ko se obudi, da ima človek le namen spovedati se grehov pri prvi priliki. Cerkveni glasnik — vojakom in vsem, ki so v tujini! Nekaj prijetnega in tolažilnega je za človeka v tujini vsak alas od doma. Sorodniki in prijatelji bi gotovo radi brali naš Glasnik, v njem bi našli mnogo novic, pouka in — veselja. Sorodniki pošiljajte torej Cerkveni glasnik vojakom in »sem tržičanom v tujini, ta jim bo najlepše prstno od doma. Glasnik zganete in napravite ovoj kamor napišete naslov, •podaj napišite: »tiskovina« in pošiljko frankirajte z znamko 20 par. Padli in umrli vojaki v svetovni vojni. V zadnji številki Cerkvenega glasnika so bili priobčeni padli vojaki iz naše župnije, kolikor jih je bilo znanih župnemu uradu, sorodniki so sedaj priglasili še sledeče: ŠtucLn Jožef, Sara-Ikin Janez, Debevec Janez, Kunst Kari, Končina Filip. Papov Kari. Perko Ivan, Tišler Alojzij, Tišler Gašper, Zupan Anton. Hafner Lovro, Meglič Anton, Meglič Andrej. Dosedaj je znanih 78 padlih in umrlih v svetovni vojni iz naše žup- * Sv. Antona blagoslov sc glasi: »Eccc crucem t Domini! Fugite partes adversae, Vicit Leo de tribu Juda, Radix David. Alleluia, Alleluia! Ulojte križ Gospodar! Bežite sovražne moii. Lev iz rodu Judovegu zmaguje, Korenina Davidova. Alleluia, Alleluia! nije. Ce koga še n.i v seznamu, naj ga sorodniki takoj naznanijo v župni pisarni. Spomenik padlim in mrtvim v svetovni vojni. Odbor za napravo tega spomenika je sestavljen. V njem je cerkveno predstojništvo, to je župnik z obema ključarjema, župani oziroma zastopniki vseh občin v župniji, oba voditelja šol v Tržiču, zastopniki invalidske organizacije in arhitekt Dorr. Pri prvi seji tega odbora 12. nov. je bil izvoljen za predsednika g. svetnik K. Pire. G. arhitekt Dorr je prevzel napravo načrtov. Za kritje stroškov se naprosijo vse občine v župniji, da kaj prispevajo —, v župni cerkvi se priredi v ta names darovanje, invalidska organizacija bo pa prevzela pobiranje prispevkov po hišah. Prastara priča--! Pisatelj Tertulljan pripoveduje v popisu mučeništva sv. Perpetue — Passio Perpetuae — iz tretjega stoletja sledečo lepo zgodbo: Ko je Perpetua nekoč molila v ječi s svojimi tovariši mučeniki, ji je naenkrat prišel na misel nje brat Dino-krat, ki je v starosti sedmih let umrl na raku. Spoznala je, da bo uslišana, če moli za njega. V tisti noči na to je videla v spanju svojega brata priti iz nekega temnega kraja, kjer je bilo še mnogo drugih ljudi. Ves vroč in žejen je prišel nje brat, bled, s spačenim obrazom in z rano na obrazu, ki jo je imel ob smrti. Dinokrat je prišel do ribnika, ki je bil pred tistim krajem in bil poln vode. Stegoval se je čez rob ribnika, da bi pil, a ni mogel, ker je bil rob višji kot on. Perpetuo je to zelo bolelo. Ko se zbudi, spozna, da njen brat trpi in da mu z molitvijo lahko pomaga. Noč in dan je sedaj molila za njega in njena molitev je bila uslišana. Imela je zopet prikazen, zopet je videla oni kraj. Toda sedaj ni bilo tain teme, vse je bilo svetlo, Dinokrat je nastopil ves čist, lepo oblečen in vesel. Rane na obrazu ni imel več. Rob ribnika se je ponižal in deček se je z lahkoto sklonil in dolgo pil in nato odšel ves vesel. Tu se je zbudila Perpetua in spoznala, da je njen brat rešen trpljenja. Tako stari popis trpljenja sv. Perpetue. Ni treba, da bi ravno morali verjeti, da je imela sv. Perpetua božjo prikazen, toda ta spis iz tretjega stoletja po Kristusu nam jasno priča, da so prvi kristjani verovali v vice in molili za ranjke. TržiSki vzorniki. Romfov Peter. (Peter Mihelač, mizar t 19. I. 1897). Zgleden tretjerednik v času, ko so veljale za ta red še stare, zelo stroge konštitucije. Cerkveni predstojniki so ga visoko čislali kot pravičnega moža. Sv. zakramente je pogosto prejemal že takrat, ko to pri nas še ni bila navada. Bil je tih in delaven ter jako usmiljen do revežev. Kot soustanovitelj tukajšnje Vincencijeve konference je točno hodil h konferenčnim sejam, goreče obiskoval reveže in s prikupljivo prijaznostjo pobiral mesečne prispevke pri dobrotnikih. Vsakdanje sv. maše ni opustil tudi ko je bil že v letih. Bolnemu, od starosti onemoglemu so svojci čestokrat branili zgodnjo vstajenje in hoje v cerkev pri slabih potih v temi. Pa jih je zavrnil, da dokler ima moč, da še hodi in dela čez dan po hiši, se spodobi, da gre tudi v cerkev. Še zadnji dan življenja je bil pri sv. maši. Domov prišedši je hotel zajutrkovati, a postalo mu je slabo, začel je umirati in po malo trenutkih je izdihnil svojo blago dušo, (Dalje prihodnjič). CERKVENI GLASNIK naj Ima vsaka družina v župniji! Prodaja se v prodajalni gospe Fride Ahačlč In gospe Marklč in pri gospodu portirju v predilnici. Ako želi kdo kakega pojasnila v Cerkvenem glasniku, lahko to pismeno sporoči. Odgovorni urednik Matija Škerbec. Tisk „Zadružne tiskarne" v Ljubljani.