Znanstvena razprava GDK 56:174.7 Abies alba Mill.(497.4)(045)=163.6 Prirastoslovne značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji Growth and Yield Characteristics of European Silver Fir (Abies alba Mill.) in Slovenia Aleš KADUNc1 Izvleček: Kadunc, A.: Prirastoslovne značilnosti jelke (Abies alba Mill.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 68/2010, št. 9. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 54. Prevod avtor, lektoriranje angleškega besedila Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. namen prispevka je ugotoviti produkcijske sposobnosti jelovih (Abies alba Mill.) sestojev, opozoriti na nekatere rastne značilnosti in prikazati kakovostno strukturo jelovih dreves. V raziskavo smo zajeli 14 rastiščnih enot. na vsaki smo postavili 5 raziskovalnih ploskev v odraslih, nerazgrajenih sestojih, kjer je jelka prevladovala. Produkcijska sposobnost rastišč se zmanjšuje z nadmorsko višino in skalovitostjo, večja pa je na konkavnih terenih in osojnih ter vzhodnih legah. V analiziranih sestojih so se jelke pomladile v 5 do 70 letih. na veliki večini rastiščnih enot se višinski in debelinski prirastek zmanjšujeta tudi po prirastni depresiji v obdobju 1960 do 1990. Podstojne jelke so v povprečju za 10 do 40 let mlajše od dominantnih, na manj produktivnih rastiščih so razlike manjše. Sortimentna struktura jelke je ugodnejša na rastiščih (nekarbonatnih) jelovij, deloma tudi na bukovih rastiščih, navzdol pa izstopajo dinarski jelovo-bukovi sestoji. Vrednost jelke je v zelo veliki meri pogojena s prsnim premerom, v majhni meri pa tudi z utesnjenostjo oziroma velikostjo krošnje, večvrhatostjo ter boniteto rastišča. Ključne besede: rast, produkcijska sposobnost rastišča, sortimentna struktura, proizvodna doba, pomladitvena doba, jelka, Slovenija Abstract: Kadunc, A.: Growth and Yield characteristics of European Silver Fir (Abies alba Mill.) in Slovenia. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry), 68/2010, vol. 9. In Slovenian, abstract and summary in English, lit. quot. 54. Translated by the author, proofreading of the English text Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic. The aim of this paper is to establish site productivities of Silver fir (Abies alba Mill.) stands, to show some growth characteristics and to analyze the quality structure of Silver fir trees. The research was carried out on 14 site units. On each, 5 research plots in mature, compact stands where Silver fir dominated were set. Site productivity decreases with the altitude and stoniness while being higher on the concave sites and on the shady or eastwards exposed positions. Silver firs from the analyzed stands regenerated in periods lasting 5-70 years. The height and diameter increments are still decreasing after the increment depression in years 1960-1990 on the majority of the sites. The overtopped Silver firs are 10-40 years younger than the dominant ones. The differences are lower on the less productive sites. The assortment structure of Silver fir is more favorable on Silver fir (noncarbonated) sites, partially also on beech sites, while the dinaric Silver fir-beech stands showed the worst structure. The value of the Silver fir stems depends to a very large extent on the diameter at breast height, while crown size or crown isolation, forking and site productivity have little effect. Key words: growth, site productivity, assortment structure, production period, regeneration period, European Silver Fir, Slovenia 1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA 1 INTRODUCTION WITH PROBLEM DEFINITION V Sloveniji jelka (Abies alba Mill.) zagotovo ne sodi med drevesne vrste, ki bi jih gozdarska stroka in tudi širša družba spregledali ali celo namerno zatirali. Tudi na raziskovalnem področju spada jelka v celoti vzeto med nadpovprečno raziskane drevesne vrste pri nas (Kotar, 1995a). Razlogi za to tičijo v njenem precejšnjem gospodarskem pomenu tehnično zanimivega iglavca, v njeni precejšnji rastiščni razprostranjenosti, v težavah pri gospodarjenju s to vrsto (propadanje, neuspešno pomlajevanje; problematika prebiralnega 1 doc. dr. A. K., Oddelek za gozdarstvo in obn. g. vire, BF, Večna pot 83, 1000 Ljubljana gozda) in nenazadnje v dejstvu, da je jelka (bila) izredno močno zastopana v državnih (družbenih) gozdovih. Ne glede na to pa celostne podobe o prirastoslovnih značilnosti jelke - tako kot pri bukvi (Kotar, 1995b, Kotar, 1996, Kotar in Robič, 2001, Kadunc, 2006, Kadunc in Kotar, 2005, Kadunc in Kotar, 2008) - še nimamo. V tujini intenzivno proučujejo rastne značilnosti, produkcijo in vrednost jelovih sestojev oziroma dreves (e. g. Keller, 1978, Hanewinkel, 2002, Wilson in Elling, 2004, Pinto s sod., 2008). Pri nas so še najbolje proučene značilnosti radialnega priraščanja (širine branik), pri čemer prevladujejo dendrokronološke analize (e. g. Levanič, 1996, Čufar s sod., 1999, Nagel s sod., 2007). Nekaj zanimivih raziskav priraščanja jelke je nastalo zaradi pojava obsežnejšega propadanja jelovih dreves v polpreteklem obdobju (Perko in Rebula, 1970, Prelc s sod., 1993). V zadnjem obdobju so pri jelki proučevali tudi značilnosti debelinskega prirastka na ravni celotne Slovenije (Klopčič s sod., 2010) in značilnosti rasti v raznomernih sestojih na rastišču jelovo-bukovega gozda na visokem krasu (Gorše, 2009). Od številnih rastišč, kjer se jelka pojavlja v pomembni primesi ali celo kot dominantna vrsta, je z vidika produkcijske sposobnosti proučenih le nekaj (Pelhan, 1989, Gasparič in Srnovršnik, 1990, Bedenik, 2009). Je pa produkcijsko sposobnost (tudi) jelovih rastišč ocenjeval Živko Košir, vendar na podlagi fitoindikacije (Košir, 1975). Sortimentni sestav oziroma vrednost jelovih hlodov so proučevali številni avtorji (Rebula, 1996, Rebula, 1998a, Rebula, 1998b, Rebula, 2003, Lipoglavšek, 2004, Rebula, 2005, Kotar, 2006, Kadunc, 2007), vendar je velik del raziskav omejen na jelko z dinarskega območja. Namen prispevka je podati pregled raziskav produkcijskih sposobnosti rastišč, v katerih se jelka naravno pojavlja v pomembnem deležu, opozoriti na nekatere rastne značilnosti jelke v gozdnih sestojih in nenazadnje prikazati kakovostno strukturo jelovih dreves pri nas ter predlagati priporočene dolžine proizvodnih dob oziroma ciljne premere. 2 OBMOČJE RAZISKAVE IN METODE DELA 2 RESEARCH AREA AND METHODS 2.1 Območje raziskave 2.1 Research area Raziskavo smo izpeljali na večjem deležu rastišč, kjer se jelka pojavlja s pomembnim ali celo prevladujočim deležem (preglednica 1). Na vsaki rastiščni enoti smo postavili pet ploskev, velikosti 30 x 30 m. Ploskve smo postavili v nerazgrajene debeljake s čim višjim deležem jelke, zlasti v strehi sestoja. Skupno smo analizirali štirinajst rastiščnih enot (70 ploskev). Za vse ploskve smo ugotovili klasične topografske parametre in tudi posneli geografske koordinate. 2.2 Metode dela 2.2 Methods Na vseh analiziranih ploskvah smo evidentirali vse drevje s prsnim premerom vsaj 10 cm. Za vsako nadmersko drevo smo ugotovili drevesno vrsto, prsni premer, socialni razred (Kraft 1884, cit. po Assmann, 1961), utesnjenost in velikost krošnje po petstopenjski lestvici (Assmann, 1961). Za vsako drevo smo tudi po četrtinskih sekcijah debla ugotovili prevladujoč sortiment glede na standarde JUS. Pri vseh drevesih smo zabeležili tudi vse opazne posebnosti (npr. prisotnost epikormskih poganjkov, poškodbe debla, večvrhatost). Skupno smo analizirali 2.804 dreves, od tega 1.795 jelk. Nadalje smo na vsaki ploskvi določili devet najdebelejših jelk, katerim smo pred posekom izmerili projekcijo krošnje v smereh sever, vzhod, jug in zahod. Ob izvedbi debelne analize smo za ta drevesa (skupno 630; po devet na ploskev, 70 ploskev) tudi podrobno opredelili vse notranje napake debel (patološko mokro srce, trohnoba, kolesivost,...) in določili kakovost vsem sorti-mentom. Za boljšo predstavo o starostni strukturi sestojev smo na osmih rastiščnih enotah s pomočjo izvrtkov ugotovili tudi starost podstojnih jelk (skupno 129 dreves). Na podlagi debelnih analiz posekanih jelk smo ugotovili rastiščni indeks (SI ) po znanem postopku (Kotar, 2005). S pomočjo ugotovljenih Preglednica 1: Temeljne značilnosti analiziranih rastiščnih enot Lokacija Rastiščna enota Naklon (°) Ska-lovi-tost (%) Nad. višina (m) Gostota (N/ha) LZ (m3/ha) Delež jelke (% v G/ha) Št. anal. jelk Grmače Bazzanio-Abietetum 10-28 0 300-320 244-367 812-1093 83-98 110 Straža - Dolenjske Toplice Dryopterido-Abietetum (predinaricum) 0-15 0-5 240-260 256-344 634-1194 82-96 102 Litija (Žerjavica, Grmače) Dryopterido-Abietetum (prealpinum) 11-32 0 250-790 211-400 761-944 83-91 72 Brezova reber Hedero-Fagetum myr-tilletosum 5-10 1-10 240-260 444-489 845-1035 83-96 161 Jelovica Homogyno sylvestris-Fagetum 6-17 5-25 11201185 411-878 706-916 46-78 114 Brezova reber Lamio orvalae-Fage-tum 6-12 15-65 430-460 389-500 870-1075 67-92 108 Haloze* Luzulo albidae-Abie-tetum 13-26 0 355-410 289-600 538-672 70-88 163 Podturn Neckero-Abietetum 2-20 90-95 790-840 511-611 467-658 60-78 176 Črmošnjice Omphalodo-Fagetum asaretosum 5-20 2-30 640-670 389-467 581-767 59-88 86 Podturn Omphalodo-Fagetum hacquetiotosum 2-10 30-70 800-805 278-589 562-767 39-58 89 Podturn Omphalodo-Fagetum mercurialetosum 10-25 40-80 810-820 333-556 479-685 62-79 124 Podturn Omphalodo-Fagetum neckerotosum 10-20 70-85 790-820 356-456 530-814 46-73 108 Podturn Omphalodo-Fagetum typicum 2-12 25-65 750-760 389-667 596-677 75-89 213 Haloze* Polysticho setiferi-Abi-etetum 11-22 0 320-350 411-589 570-867 65-87 169 * Podatki za združbi iz lokacije Haloze so povzeti iz Be rastiščnih indeksov in slovaških donosnih tablic (Halaj s sod., 1987) smo ocenili produkcijsko sposobnost rastišč v m3ha-1leto-1 (višina povprečnega volumenskega prirastka (brez skorje) sestoja v času kulminacije; v nadaljevanju MAImaks). Raven proizvodnosti smo ocenili na podlagi gostote sestoja. Na podlagi sortimentne sestave, cenika sortimentov (preglednica 2), stroškov pridobivanja lesa (metodologija po Rebula, 1998a, Rebula, 2005, Malovrh in Winkler, 2006; reva- Preglednica 2: Odkupne cene fco. kamionska cesta za s lik, 2009. lorizirano na leto 2009) in donosnih tablic (za oceno razvoja volumenske produkcije sestoja skozi čas) smo določili starost sestojev, pri kateri vrednostno kulminirajo (upoštevana je zgolj lesnoproizvodna funkcija). Ugotovljeni čas kulminacije pravzaprav podaja dolžine proizvodnih dob, na podlagi debelinske rasti in izračunanih proizvodnih dob pa smo določili optimalne ciljne premere. Vse analize za rastiščni enoti Luzulo albidae-Abietetum in Polysticho setiferi-Abietetum so imente jelke (v €m-3) Kakovostni razred Žagovci I Žag ovci II Žagovci III Preostali tehnični les Brusni les Celulozni les 71 53 42 43 24 16 opravljene na podlagi podatkov diplomske naloge Bedenika (2009). Med statističnimi metodami smo se poslužili opisne statistike, sklepne statistike, korelacijske in regresijske analize. 3 REZULTATI 3 RESULTS 3.1 Produkcijska sposobnost jelovih sestojev 3.1 Site productivity of Silver fir stands Največjo produktivnost dosegajo jelovi sestoji na bukovih rastiščih nizkih nadmorskih višin (submontanski in spodnji montanski pas) ter na rastiščih jelovij s praprotmi oziroma jelovji na nekarbonatnih kamninah (preglednica 3). Zelo skalovite (Neckero-Abietetum) in skalovite prisojne lege (Omphalodo-Fagetum mercurialetosum) so najmanj produktivne. Opazno je tudi, da jelka na »čistih« bukovih rastiščih (Hedero-Fagetum, Preglednica 3: Produkcijska sposobnost jelovih sestojev Homogyno-Fagetum, Lamio orvalae-Fagetum) dosega višjo raven proizvodnosti (višje gostote), kar je lahko posledica komplementarnosti vrst (jelke in bukve) oziroma bolj utesnjenih krošenj (večje enomernosti). Zaradi popolnejšega pregleda v preglednici dodajamo tudi podatke drugih avtorjev (Pelhan, 1989, Gasparič in Srnovršnik, 1990, Bedenik, 2009). Ena izmed ploskev, ki smo jo analizirali v okviru rastiščne enote Omphalodo-Fagetum asaretosum, je verjetno na prehodu iz omenjenega sintaksona v sintakson Omphalodo-Fagetum scopolietosum (aceretosum). V nadaljevanju nas je zanimalo, kateri rastiščni (topografski) in sestojni dejavniki vplivajo na produkcijsko sposobnost. V prvem koraku smo preizkusili, ali so ocene SI odvisne od starosti (če se produkcija s časom poveča, imajo primerljivi mlajši sestoji večje vrednosti) oziroma od temeljnice sestoja (če gostota sestoja vpliva na SI, potem je slednji kazalnik le na analiziranih rastiščnih enotah Rastiščna enota Raven proizvodnosti maimaks Min Maks Ar. sr. Min Maks Modus Min Maks Ar. sr. Bazzanio-Abietetum 40 44 41,2 2 2 2 14,5 16,9 15,3 Dryopterido-Abietetum preal. 36 42 38,4 2 3 2 13,0 15,9 13,9 Dryopterido-Abietetum pred. 36 42 39,6 2 2 2 12,0 15,9 14,3 Hedero-Fagetum myrt. 38 42 40,0 3 3 3 15,0 17,9 16,4 Homogyno-Fagetum 26 30 28,4 2 3 3 7,7 9,9 8,8 Lamio orvalae-Fagetum 40 44 40,8 3 3 3 16,3 19,0 16,8 Luzulo-Abietetum 32 36 34,8 2 2 2 9,8 12,0 11,3 Neckero-Abietetum 22 26 23,6 2 3 2 5,3 6,8 6,0 Omphalodo-Fagetum asar. 32 38 33,2 2 2 2 9,8 13,3 10,5 Omphalodo-Fagetum hacq. 26 32 29,2 2 3 2 7,7 9,8 8,5 Omphalodo-Fagetum merc. 24 28 26,0 2 2 2 6,0 7,8 6,8 Omphalodo-Fagetum neck. 28 30 29,2 2 2 2 7,8 8,7 8,3 Omphalodo-Fagetum typ. 22 32 27,6 3 3 3 6,0 10,7 8,6 Polysticho-Abietetum 34 38 36,8 2 3 3 12,0 15,0 13,5 Omphalodo-Fagetum festu-cetosum* 22 32 27,7 2 3 3 6,0 10,7 8,8 Omphalodo-Fagetum calam-grostidetosum* 18 26 23,9 2 2 2 4,5 7,7 6,7 Blechno-Fagetum** 22 30 26,4 1 1 1 5,8 9,1 7,6 * Gasparič in Srnovršnik, 1990 ** Pelhan, 1989 Preglednica 4: Parametri multivariatne regresijske analize za odvisni spremenljivki SI in MAIm Značilne neodvisne spremenljivke si100 maimaks Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Konstanta 40,025 0,000 - 14,739 0,000 - Nadmorska višina (m) -0,012 0,000 0,634 -0,007 0,000 0,597 Skalovitost (%) -0,059 0,000 0,102 -0,028 0,004 0,018 Konkavnost reliefa 3,776 0,000 0,044 2,836 0,000 0,083 Osojnost 1,923 0,024 0,021 1,355 0,011 0,082 Vzhodna lega 1,765 0,026 0,015 1,126 0,023 0,017 omejeno uporaben, in sicer le v razponu ustrezno gostih sestojev). Po posameznih rastiščnih enotah so bili korelacijski koeficienti za relacijo SI in temeljnica sestoja v celoti neznačilni, prav tako pri relaciji SI in starost sestoja, razen sinta-ksonov Luzulo-Abietetum (r = -0,903; P = 0,036) in Omphalodo-Fagetum typicum (r = -0,914; P = 0,030). Če smo v parcialno korelacijo kot kovariato vključili nadmorsko višino, smo tudi za omenjeni združbi ugotovili neznačilno povezavo med starostjo in SI. V naslednjem koraku smo s pomočjo multivariatne regresijske analize (metoda Stepwise) preizkusili, kateri dejavniki vplivajo na SI oziroma na MAIMAKS. Kot vplivne dejavnike smo preizkusili naslednje: naklon (°), nadmorsko višino (m), skalovitost (%), prisojnost (tvorili smo spremenljivko dummy; prisojne lege imajo vrednost 1, preostale lege imajo vrednost 0), osojnost (tvorili smo spremenljivko dummy; osojne lege imajo vrednost 1, preostale lege imajo vrednost 0), orientiranost na vzhod (preizkus na podlagi rezultatov Pinto s sod., 2008; tvorili smo spremenljivko dummy; vzhodne lege imajo vrednost 1, preostale lege imajo vrednost 0), konkavnost reliefa (tvorili smo spremenljivko dummy; vznožja pobočij in vrtače imajo vrednost 1, preostale lege vrednost 0), konveksnost reliefa (tvorili smo dummy spremenljivko; grebenske lege in platoji imajo vrednost 1, preostale lege vrednost 0) in delež jelke v temeljnici (%). Pri SI smo skupno pojasnili skoraj 82 % variance (R2 = 0,817), pri MAImaks pa slabih 80 % (R2 = 0,797). Na obe odvisni spremenljivki pozitivno vplivajo konkavnost terena, osojnost lege ali njena vzhodna orientiranost, kot spremenljivki z negativnim vplivom pa smo potrdili nadmorsko višino in skalovitost (preglednica 4). Največji delež variabilnosti pri obeh odvisnih spremenljivkah pojasni nadmorska višina (približno 60 %), pri SI sledijo skalovitost (približno 10 % prispeva k pojasnjevanju variabilnosti), konkavnost, osojnost in nazadnj e vzhodna orientiranost. Pri MAImaks j e na drugem mestu po vplivnosti konkavnost reliefa (pojasni okoli 8 %), sledijo osojnost (pojasni okoli 8 %), skalovitost in vzhodna orientiranost. 3.2 Značilnosti debelinskega in višinskega priraščanja 3.2 Characteristics of diameter and height increment Iz priraščanja dreves lahko do neke mere ugotovimo, kolikšen čas so preživela v zastrtosti oziroma v kako dolgih obdobjih je potekalo pomlajevanje. Na podlagi debelnih analiz zdaj dominantnih jelke smo prek učinka zastrtosti ugotovili okvirne dolžine pomladitvenih dob (preglednica 5). Predstavljene dolžine pomla-ditvenih dob se nanašajo samo na dominantno drevje (v primeru upoštevanja še podstojnih dreves, bi ponekod ugotovili daljše pomladitvene dobe, če bi (del) podstojnih dreves še lahko šteli v isto generacijo), ki jeosrednji del sestoja, ter na podlagi njegovih lastnosti določamo cilje in ukrepe pri gospodarjenju. Ugotavljamo, da je razpon pomladitvenih dob zelo širok, od 5 do 70 let (Jelovica). Rezultati opozarjajo, da na dolžino pomladitvene dobe vpliva marsikaj: star sestoj, skalovitost, sušnost, pritalna vegetacija in rednost ter obilnost semenenja. Rastišče Omphalodo-Fa-getum asaretosum, npr., ni posebno strmo, je na osojni legi z zmerno skalovitostjo, vendar se na teh rastiščih pritalna vegetacija zelo razraste in upočasnjuje razvoj. Daljše pomladitvene dobe so tudi na zelo skalovitih (npr. Neckero-Abietetum) in prisojnih tleh (Omphalodo-Fagetum mercuria-letosum). Sicer pa smo z multivariatno regresijsko analizo (preizkusili smo isti nabor vplivnih spremenljivk kot pri SI ) skupno pojasnili skoraj 33 % variabilnosti pomladitvene dobe (R2 = 0,326). Potrdili smo statistično značilen vpliv nadmorske višine (b = 0,024; P = 0,001; prispevek k R2 = 0,285) in skalovitosti (b = 0,124; P = 0,046; prispevek k R2 = 0,042), konstanta pa je znašala 12,845 (P = 0,002). V nadaljevanju nas je zanimalo, kaj vpliva na starost, pri kateri kulminira tekoči višinski oziroma tekoči debelinski prirastek pri posameznih drevesih jelke. S pomočjo Pearsonove korelacijske analize smo ugotovili, da jelka hitreje kulminira v višinskem priraščanju na boljših bonitetah, če ima večje krošnje in večje prirastke ter je manj časa zastrta (preglednica 6, zgornji del). Praktično identično velja za čas kulminacije tekočega debelinskega prirastka, le da so zveze nekoliko šibkejše. Mnogo težje pa si je razlagati, zakaj nastaja časovni zamik med kulminacijama višinskega in debelinskega priraščanja (skrajno desni stolpec v preglednici 6). Kaže, da v primeru daljše dobe zastrtosti debelinsko priraščanje poveča »zaostanek«, v primeru večjih krošenj oziroma boljšega debelinskega priraščanja pa se razlika zmanjšuje. Z multivariatno regresijsko analizo pojasnimo 0,409 (R2) variabilnosti v času kulminacije višinskega prirastka, 0,371 (R2) variabilnosti pri debelinskem in le 0,046 (R2) pri razliki med obema kulminacijama (v prispevku zaradi omejenega prostora ne prikazujemo podatkov). Sicer pa tekoči višinski in debelinski prirastek kulminirata v povprečju pri 53 letih (preglednica 6, spodnji del). Pri 23,7 % jelk je več kot 10 let prej kulminiral višinski prirastek, pri 16,8 % pa več kot 10 let prej debelinski prirastek, preostalih 59,5 % jelk je nekje vmes. V naslednjem koraku smo z multivariatno regresijsko analizo proučili, katere spremenljivke vplivajo na velikost tekočega višinskega (HI10) in debelinskega (DI ) prirastka zadnjih 10 let pri dominatnih jelkah. Preizkusili smo naslednje neodvisne spremenljivke: SI , prsni premer, starost, učinek zastrtosti, premer krošnje, starost Preglednica 5: Okvirne dolžine pomladitvenih dob po rastiščnih enotah Rastiščna enota Pomladitvena doba Min Maks Arit. sredina Bazzanio-Abietetum 5 30 20 Dryopterido-Abietetum preal. 20 30 25 Dryopterido-Abietetum pred. 5 30 15 Hedero-Fagetum myrt. 5 20 15 Homogyno-Fagetum 20 70 35 Lamio orvalae-Fagetum 10 40 20 Luzulo-Abietetum 10 25 20 Neckero-Abietetum 30 60 45 Omphalodo-Fagetum asar. 40 65 50 Omphalodo-Fagetum hacq. 10 45 25 Omphalodo-Fagetum merc. 45 60 50 Omphalodo-Fagetum neck. 20 60 40 Omphalodo-Fagetum typ. 20 60 40 Polysticho-Abietetum 10 30 20 Preglednica 6: Pearsonovi korelacijski koeficienti med starostjo v času kulminacije tekočega višinskega (CAIHculm) oziroma debelinskega prirastka (CAIDBHculm) in naborom spremenljivk ter opisne statistike časa kulminacije Spremenljivka Starost v času kulminacije tekočega višinskega prirastka Starost v času kulminacije tekočega debelinskega prirastka Razlika med starostma SI100 -0,458*** -0,416*** -0,009 maimaks -0,457*** -0,419*** -0,005 Povp. širina branike -0,526*** -0,490*** 0,006 Viš. prir. zadnjih 10 let -0,104** -0,109** 0,017 Deb. prir. zadnjih 10 let -0,223*** -0,129** -0,105** Učinek zastrtosti 0,464*** 0,355*** 0,101* Premer krošnje -0,143*** -0,064 -0,093* Parameter Starost v času kulmina-cije tekočega višinskega prirastka Starost v času kulminacije tekočega debelinskega prirastka Razlika med starostma Ar. Sredina 53,2 53,1 0,09 Minimum 10 10 -85 Maksimum 135 160 55 Interval za 50 % vrednosti 40-65 35-70 -5-10 Interval za 90 % vrednosti 15-95 25-97 -32-20 v času kulminacije tekočega višinskega oziroma debelinskega prirastka in tekoči prirastek zadnjih 10 let (ko je višinski predstavljal odvisno spremenljivko smo vzeli debelinskega kot potencialno neodvisno spremenljivko in obratno). Pri HI smo skupno pojasnili 35 % variance (R2 = 0,3504), pri DI10 pa 50 % (R2 = 0,497). Kot vplivne spremenljivke smo pri HI potrdili: starost (večja starost, manjši prirastek), DI10 (pozitiven vpliv), starost v času kulminacije tekočega višinskega prirastka (pozitivno), SI (pozitivno), prsni premer (negativno) (preglednica 7, levi del). Na DI statistično značilno vplivajo: starost (negativno), HI (pozitivno), starost v času kulminacije debelinskega prirastka (pozitivno), prsni premer (pozitivno) in premer krošnje (pozitivno) (preglednica 7, desni del). Zanimivo, da pri večjem prsnem premeru jelka izkazuje manjše višinske in večje debelinske prirastke. Enega izmed pomembnih elementov prirasto-slovnih analiz predstavljajo rastni trendi. Ugotavljanje rastnih trendov pri jelki se ne more izogniti posebni obravnavi obdobja 1960-1990 za katerega velja, da je jelka pospešeno propadala, izkazovala Preglednica 7: Parametri multivariatne regresijske analize za odvisni spremenljivki HI in DI1( Značilne neodvisne spremenljivke hi10 di10 Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Konstanta 0,892 0,006 - 0,967 0,001 - Starost -0,011 0,000 0,215 -0,019 0,000 0,171 DI10 / HI10 0,207 0,000 0,066 0,242 0,000 0,044 CAIH . / CAIDBH . culm culm 0,009 0,000 0,028 0,009 0,000 0,022 SI100 0,050 0,000 0,034 - - - Prsni premer -0,015 0,001 0,011 0,056 0,000 0,253 Premer krošnje - - - 0,083 0,004 0,007 slabšo vitalnost in v veliki meri tudi slabše prira-ščala (e. g. Levanič, 1996, Elling s sod., 2009). V tej raziskavi smo analizirali debelinski prirastek jelke v treh obdobjih: obdobje pred prirastno depresijo (1929-1958), obdobje prirastne depresije (1959-1988) in obdobje po prirastni depresiji (1989-2008). Analizo smo omejili na jelke, stare vsaj 100 let, ki so hkrati vsaj 80 let preživele zunaj (mladostne) zastrtosti. S tem razvojno-starostne komponente nismo povsem odstranili, smo pa zmanjšali njen pomen. Razvojno komponento bi lahko odstranili z regresijsko analizo, vendar smo se bali, da bi s tem v precejšnji meri »pobrali« tudi okoljsko pogojene trende. V analizi debelinskega priraščanja smo s pomočjo t-testa za odvisne vzorce (parne primerjave) ugotavljali, ali se med obdobji povprečne širine branik razlikujejo po rastiščnih enotah (preglednica 8). Nekaj rastiščnih enot zaradi premladega drevja nismo analizirali. Z izjemo rastiščnih enot Omphalodo-Fagetum typicum in Neckero-Abietetum se je v obdobju 1959-1988 prirastek zmanjšal za 25 do 50 % glede na referenčno obdobje 1929-1958. V naslednjem obdobju se je prirastek, razen rastišča Dryopte-rido-Abietetum prealpinum, še zmanjšal. Je pa zmanjšanje prirastka v tretjem obdobju glede na drugo obdobje manjše kot zmanjšanje prirastka v drugem obdobju glede na prvo. Analiza je pokazala, da se pri starejših, vitalnih jelkah, kljub izboljšanim okoljskim razmeram za rast jelke, prirastek (starostno pogojeno) manjša. V naslednjem koraku smo v okviru rastnih trendov po že obrazloženih časovnih obdobjih analizirali še višinsko priraščanje. Po obdobjih prikazujemo povprečne višinske prirastke, pri čemer starostna oziroma razvojna komponenta ni odstranjena (preglednica 9, levi del). Ugotavljamo, da se je tako kot pri debelinskem priraščanju prirastek v drugem obdobju (glede na prvo) zmanjšal povsod, razen rastiščnih enot Neckero-Abietetum in Omphalodo-Fagetum typicum. Sicer se j e višinski prirastek zmanjšal za približno 25-50 %. V zadnjem (tretjem) obdobju se je prirastek še dodatno (brez izjeme) zmanjšal. Zmanjšanje prirastka v tretjem obdobju glede na drugo je večje kot v drugem obdobju glede na prvo (izjema je rastiščna enota Dryopterido-Abietetum prealpi-num). Višinsko priraščanje se je bolj zmanjšalo kot debelinsko, kar je posledica večje starostne pogojenosti višinskega priraščanja. Analizirali smo tudi, ali se višinsko priraščanje v zadnjih 20 letih statistično značilno odklanja od višinske krivulje (skonstruirane na podatkih, ki ne zajemajo zadnjih 20 let). S pomočjo t-testa za odvisne vzorce (parne primerjave) smo ugotovili, da višinsko priraščanje na treh rastiščnih enotah v zadnjem obdobju poteka bolje od predvidenega glede na višinsko krivuljo (preglednica 9, desni del). Preglednica 8: Razlike v debelinskem priraščanje med obdobji 1929-1958, 1959-1988 in 1989-2008 po rastiščnih enotah (pri t-vrednostih pomeni * tveganje 0,05, ** tveganje 0,01 in *** tveganje 0,001) Rastiščna enota Povprečna branika po obdobjih (obdobje 1929-1958 ima indeks 100) Statistično značilne razlike med obdobji (t-test) 19291958 19591988 19892008 1989-2008 in 1959-1988 1989-2008 in 1929-1958 1959-1988 in 1929-1958 Bazzanio-Abietetum 100 71 65 -1,713 -7,594*** -6,193*** Dryopterido-Abietetum preal. 100 50 57 1,656 -6,114*** -9,678*** Dryopterido-Abietetum pred. 100 64 46 -4,871*** -10,357*** -8,094*** Homogyno-Fagetum 100 70 53 -5,532*** -11,894*** -8,808*** Neckero-Abietetum 100 99 66 -5,256*** -5,602*** -0,138 Omphalodo-Fagetum asar. 100 62 46 -6,597*** -12,306*** -8,855*** Omphalodo-Fagetum merc. 100 75 60 -4,188*** -6,214*** -4,953*** Omphalodo-Fagetum neck. 100 62 54 -2,508* -7,977*** -7,415*** Omphalodo-Fagetum typ. 100 134 118 -1,858 1,321 3,079** Preglednica 9: Razlike v višinskem priraščanju med obdobji 1929-1958, 1959-1988 in 1989-2008 po rastiščnih enotah Rastiščna enota Povprečni višinski prirastek po obdobjih (obdobje 1929-1958 ima indeks 100) Trend višinskega priraščanja zadnjih 20 let 1929-1958 1959-1988 1989-2008 Trend Stopnja tveganja Bazzanio-Abietetum 100 77 54 ni 0,546 Dryopterido-Abietetum preal. 100 48 33 ni 0,783 Dryopterido-Abietetum pred. 100 68 38 ni 0,849 Homogyno-Fagetum 100 67 43 navzgor 0,003 Neckero-Abietetum 100 114 55 ni 0,163 Omphalodo-Fagetum asar. 100 61 30 navzgor 0,002 Omphalodo-Fagetum merc. 100 77 43 ni 0,202 Omphalodo-Fagetum neck. 100 72 43 navzgor 0,008 Omphalodo-Fagetum typ. 100 142 94 ni 0,062 3.3 Starostna struktura in analiza podstojnega drevja jelke 3.3 Age structure and the analysis of overtopped Silver fir trees Na osmih rastiščnih enotah smo analizirali tudi podstojno drevje (preglednica 10), in sicer njegovo starost ter debelinski prirastek v zadnjih desetih letih. Preglednica 10: Starostna struktura jelke po rastiščnih Analiza starosti je pokazala, da je podstojno drevje v povprečju mlajše za 10 do 40 let (preglednica 10). Zlasti na manj produktivnih rastiščih so razlike majhne. Majhne starostne razlike - v povprečju - pomenijo, da je del podstojnih jelk v nasemenitvi le malo zaostajal za zdaj dominantnimi. Ta del je imel nekoliko slabše rastne razmere in je vse bolj zaostajal. Del podstojnih jelk pa se je nasemenil precej pozneje in celotno Rastiščna enota Podstojno drevje Dominantno drevje (streha sestoja) Ar. sr. Min. Maks. KV (%) Ar. sr. Min. Maks. KV (%) Bazzanio-Abietetum 71,6 48 113 26,7 109,2 85 136 12,0 Dryopterido-Abietetum preal. 79,9 28 131 36,6 115,7 89 153 12,1 Dryopterido-Abietetum pred. 73,3 31 129 38,0 103,1 87 126 9,7 Hedero-Fagetum myrt. 73,9 53 87 14,7 88,0 74 107 7,1 Homogyno-Fagetum - - - - 132,6 113 158 6,6 Lamio orvalae-Fagetum 67,0 33 100 28,4 91,8 72 142 14,5 Luzulo-Abietetum - - - - 78,8 60 125 18,0 Neckero-Abietetum 107,3 64 157 28,0 124,5 74 157 13,0 Omphalodo-Fagetum asar. - - - - 110,2 87 140 11,3 Omphalodo-Fagetum hacq. - - - - 98,4 73 117 10,2 Omphalodo-Fagetum merc. 137,9 96 240 23,9 147,9 105 201 15,2 Omphalodo-Fagetum neck. 115,6 58 177 30,1 127,2 90 197 17,6 Omphalodo-Fagetum typ. - - - - 116,9 59 152 17,7 Polysticho-Abietetum - - - - 74,6 52 100 15,3 obdobje preživlja v zastrtosti. Starost podstojnega drevja je bolj variabilna od starosti dominantnih jelk. Čeprav smo starost ugotavljali tudi na jelkah, debelih le okoli 5 cm, so bile starosti manj kot 50 let redke. Iz tega sledi, da jelka napreduje počasi in deloma tudi, da se marsikje šibko pomlajuje. Na rastiščnih enotah dinarskega gozda jelk, mlajših od 58 let, nismo ugotovili (analiza je zajela jelke nekako od 4 do 5 cm navzgor). S pomočjo multivariatne regresijske analize smo preizkusili, ali starost, prsni premer, velikost krošnje (dihotomna spremenljivka; izredno in normalno velike krošnje imajo kodo 1, majhne krošnje pa kodo 0) in MAImaks vplivajo na debelinski prirastek zadnjih desetih let pri podstojnih jelkah. Izkazalo se je, da na DI10 vplivata (pozitivno) prsni premer (b = 0,043; P = 0,000; prispevek k R2 = 0,134) in velikost krošnje (b = 0,649; P = 0,000; prispevek k R2 = 0,152). Skupno smo pojasnili 28,6 % variabilnosti (R2 = 0,286). Tudi pri debelinskem prirastku podstojnih dreves se je pokazalo, da boniteta rastišča ne vpliva nanj (neposredno). Debelinski prirastek zadnjih desetih let podstojnih jelk dosega okvirno 20 do 70 % prirastka dominantnih dreves. Na manj produktivnih rastiščih je delež praviloma večji. 3.4 Sortimentni sestav, vrednostne značilnosti, proizvodne dobe in ciljni premeri 3.4 Assortment structure, value characteristics, production periods and target diameters Zaradi obsežnosti sortimentni sestav za jelke s prsnim premerom vsaj 30 cm predstavljamo v prilogi. Sicer največje deleže žagovcev I, ki je realno najboljši sortiment pri jelki (furnirske kakovosti pri jelki skorajda ni in tudi v tej raziskavi je nismo ugotovili), dosegamo na j elovih in deloma bukovih rastiščih, najmanjše pa na dinarskih jelovo-buko-vih rastiščnih enotah (preglednica 11). Podobno je tudi z vrednostjo lesa na panju. Omeniti velja, da smo na rastiščni enoti Omphalodo-Fagetum typicum zajeli podpovprečno kakovostne sestoje. Za rastiščno enoto Omphalodo-Fagetum mer-curialetosum, kjer smo ugotovili presenetljivo velik delež žagovcev I pri debelem drevju, pa domnevamo, da je zelo debelo drevje na zunaj kakovostno (nezrasle grče), kmalu pod skorjo pa so verjetno že prerasli suhi štrclji vej. Predlagane okvirne dolžine proizvodnih dob se gibljejo od 80 let na nekaterih zelo produktivnih rastiščih, pa do več kot 160 let na manj produktivnih rastiščih, Preglednica 11: Delež žagovcev I, vrednost lesa na panju v času kulminacije (€m-3), ciljni premer in proizvodna doba po rastiščnih enotah Rastiščna enota Delež žagovcev I (%) Vrednost na panju ob kulm. (€m-3) Ciljni premer (deb. stop.) Proizvodna doba (starost) 40-50 50-60 60-70 Bazzanio-Abietetum 14,3 19,9 25,1 46,5 12 95 Dryopterido-Abietetum preal. 15,4 3,4 4,2 41,8 14 110 Dryopterido-Abietetum pred. 25,4 29,1 24,7 47,7 14 110 Hedero-Fagetum myrt. 13,9 18,9 3,7 42,0 11 85 Homogyno-Fagetum 26,9 31,5 11,2 44,7 11 130 Lamio orvalae-Fagetum 9,2 7,4 18,0 43,3 12 90 Luzulo-Abietetum 29,5 30,8 0,0 46,1 11 90-95 Neckero-Abietetum 0,0 0,0 0,0 29,3 12 160+ Omphalodo-Fagetum asar. 3,1 0,0 8,1 38,3 11 110 Omphalodo-Fagetum hacq. 6,7 8,2 - 35,1 12 130 Omphalodo-Fagetum merc. 2,7 8,8 33,8 41,0 14 (11-14) 150+ Omphalodo-Fagetum neck. 6,0 3,0 5,0 37,7 14 140-150 Omphalodo-Fagetum typ. 1,2 0,0 9,0 33,9 13 140 Polysticho-Abietetum 32,0 38,3 33,0 47,2 12 80-90 Preglednica 12: Parametri multivariatne regresijske analize za odvisno spremenljivki vrednost lesa jelke na kamionski cesti (v €m-3) Značilne neodvisne spremenljivke Parameter (b) St. tveganja Prispevek k R2 Konstanta 15,231 0,000 - Prsni premer 0,585 0,000 0,639 Utesnjenost 1 2,238 0,000 0,006 Velikost 2 -4,616 0,000 0,007 Večvrhatost -5,589 0,000 0,003 maimaks 0,145 0,005 0,002 kjer je tudi kakovost drevja slabša. Ciljni premeri so med 11. in 14. debelinsko stopnjo. S pomočjo multivariatne regresijske analize smo preizkusili, od česa je odvisna vrednost lesa jelke na kamionski cesti (v €m-3). Kot neodvisne spremenljivke smo testirali: prsni premer, MAIMaks, večvrhatost (dihotomna spremenljivka; večvrhate jelke imajo vrednost 1, preostale 0), utesnjenost krošnje (spremenljivko smo »razbili« na 3 diho-tomne spremenljivke: pri utesnjenosti 1 imajo z vseh strani utesnj ene krošnje vrednost 1, preostale 0; pri utesnjenosti 2 imajo jelke utesnjene s 3 od 4 strani vrednost 1, preostale imajo vrednost 0; pri utesnjenosti 3 imajo jelke utesnjene z 2 strani vrednost 1, preostale imajo vrednost 0) in velikost krošnje (spremenljivko smo »razbili« na 2 dihotomni spremenljivki: pri velikosti 1 imajo normalno velike krošnje vrednost 1, preostale pa vrednost 0; pri velikosti 2 imajo izredno majhne krošnje vrednost 1, preostale pa vrednost 0, izredno velike krošnje smo zaradi majhnega vzorca izločili iz analize). Z analizo smo pojasnili 65,6 % variabilnosti vrednosti jelovine (R2 = 0,656). K pojasnitvi največ prispeva prsni premer (preglednica 12), sledijo utesnjenost krošnje (z vseh strani utesnjene jelke imajo večjo vrednost), velikost 2 (drevje z izredno majhnimi krošnjami ima manjšo vrednost), večvrhatost (večvrhate jelke imajo manjšo vrednost) in MAIMaks (na produktivnejših rastiščih je vrednost nekoliko večja). 4 RAZPRAVA 4 DISCUSSION V raziskavi smo se omejili na enomerne sestoje s prevladujočim deležem jelke. Rastne in kakovostne značilnosti jelke iz raznomernih sestojev se v veliki meri razlikujejo (Gorše, 2009). Oblika sestoja naj pri jelki ne bi vplivala na dosežene zgornje višine pri drevju, debelejšem od 50 cm (Bončina in Devjak, 2002, Gorše, 2009). Po tej debelini se očitno že zelo zmanjša vpliv starosti (in rastnih pogojev) na kumulativo višinskega priraščanja jelke. Pri produkcijskih sposobnosti rastišč smo zaradi celostnosti poleg lastnih rezultatov prikazali tudi rezultate dveh diplom in ene strokovne naloge (Pelhan, 1989, Gasparič in Srnovršnik, 1990, Bedenik, 2009). Poleg tega so v različnih strokovnih delih (območni gozdnogospodarski načrti) zabeležene še vrednosti iz raziskav operative, vendar smo upoštevali načelo, da jih ne povzemamo, če ni (jasno) predstavljena metodologija. Analizirane ploskve smo izbrali (tudi) po sintaksonomskih merilih. Oprli smo se na fito-cenološke elaborate. Pri tem je treba opozoriti, da so bila ponekod za našo rabo kartiranja premalo podrobna oziroma so v času od izdelave elaboratov nastala nova spoznanja. Zlasti pri rastiščni enoti Hedero-Fagetum myrtilletosum se poraja vprašanje, če ne gre že za jelovo združbo. Po drugi strani novejša proučevanja kažejo, da bi se na nekaterih jelovih združbah oziroma rastiščih (na nekarbonatnih rastiščih), če človek ne bi vplival, bolj uveljavljali listavci kot se dandanes (Belec, 2009). Ugotovljene produkcijske sposobnosti rastišč se lepo ujemajo z rastiščnimi koeficienti Živka Koširja (1975), izjema so dinarski jelovo-bukovi sestoji, za katere v tej raziskavi ugotavljamo, da imajo nižje vrednosti, kot jih predpostavlja Živko Košir (1975). V pričujoči raziskavi smo pojasnili zelo velik delež variabilnosti produkcijskih sposobnosti rastišč, in sicer z nadmorsko višino, skalovitostjo, oblikovanostjo terena in lego. Vpliv terena, lege in predvsem nadmorske višine je (tudi) za jelko v Švici obdelal že Keller (1978) ter ugotovil podobne zakonitosti. Tudi v Franciji so ugotovili vlik vpliv nadmorske višine, vzhodnih leg in še nekaterih drugih spremenljivk na SI jelke (Pinto in sod., 2008). So pa v Franciji, za razliko od naše raziskave, potrdili vpliv temeljnice sestoja na rastiščni indeks. Tudi za interspecifično konkurenco s smreko se je izkazalo, da »dviguje« rastiščni indeks jelke (ibidem.). Pinto s sod. (2008), podaja tudi razlago za ugoden vpliv vzhodnih leg. Tod sta radiacija in evapotranspiracija manjši, dostopnost vode pa zelo ugodna. Pri raziskavah produkcijske sposobnosti rastišč se je treba zavedati, da je le-ta s časom spremenljiva. Za velik del srednj eevropskih gozdnih rastišč se je izkazalo, da se je produkcijska sposobnost rastišč spremenila (spreminj ala), in sicer večinoma povečala (Spiecker s sod., 1996). Za raziskovalce produkcijskih sposobnosti je dodatna težava t. i. propadanje jelke (nem. Tannensterben), ki se je najintenzivneje dogajalo v obdobju 1960-1990. Sodobne raziskave so precej prepričljivo dokazale, da gre za vpliv onesnaženja s SO2 (e.g. Elling s sod., 2009). Nekatera opažanja, da se je propadanje jelke periodično dogajalo že od leta 1500 (e.g. Meyer, 1957, cit. po Bigler s sod., 2004), so v zadnjem času zavrnili (Wilson in Elling, 2004). Poljaki so dokazali, da je jelka vsaj do starosti 130 let sposobna prenesti neugodne razmere in svoje priraščanje ponovno poveča, ko se izboljša kakovost zraka (Filipiak in Ufnalski, 2004). Če sklenemo. Zelo težko je ugotoviti, kako jelka raste in kakšno produkcijo dosega v »korektnem« oziroma »tipičnem« okolju ali razmerah. Ocenjevanje produkcijske sposobnosti s pomočjo rastiščnih indeksov je oteženo tudi s tem, da so jelovi sestoji pogosto »premalo« enodobni za korektno oceno. Kljub temu menimo, da smo s skrbno izbiro sestojev in temeljito metodologijo (odstranjevanje učinka zastrtosti) ter zadostnim vzorcem ugotovili relativno verodostojne rezultate. Za ocenjevanje produkcijske sposobnosti rastišč je sicer na voljo precej metod, vendar je slabost večine, da se morajo statistično »navezati« na klasične prirastoslovne metode (ugotavljanje celotne volumenske produkcije skozi razvoj sestoja). To pomeni, da smo, dokler ni ugotovljenih dovolj tesnih korelacij med »posrednimi« ocenami (npr. rastlinska indikacija) in neposrednimi ocenami, nemočni. Za take korelacije pa so potrebne tudi neposredne »klasične« ocene, čeprav morda z manjšim vzorcem. Ugotovljene dolžine pomladitvenih dob so lahko koristen pripomoček pri načrtovanju in gojenju, vendar pa rezultatov ne smemo jemati togo. So le okvirne vrednosti oziroma zapis zakonitosti, saj izredna množica spremenljivk, ki vplivajo na pomlajevanje, tvori ogromno množico mogočih kombinacij. Iz tega sledi, da šablonska obravnava sestojev ne vodi do dobrih rezultatov. Zavedati se je tudi treba, da ob stalnem spreminjanju okoljskih razmer pravzaprav vsaka generacija drevja drugače »preživlja« obdobja in se drugače odziva v svojem razvoju. Enako velja tudi za priporočene (okvirne) dolžine proizvodnih dob. Tu je zgodba še bolj zapletena, saj poleg spreminjajočih se okoljskih razmer igrajo izredno pomembno vlogo še spreminjajoče se družbene razmere. Te se zrcalijo v spreminjanju ciljev gospodarjenja, v spreminjanju tehnologij pridobivanja in predelave lesa, v spreminjanju povpraševanja po lesu in njegove rabe. Klopčič s sod. (2010) je ugotovil, da je tekoči debelinski prirastek jelke odvisen od socialnega razreda, debelinske stopnje, poškodovanosti drevja, razvojne faze, gostote sestoja, drevesne sestave, rastiščne skupine, nadmorske višine, naklona, položaja v pokrajini in ekspozicije. Naši rezultati se s tem večinoma ujemajo, potrdili smo vpliv prsnega premera, premera krošnje, starosti, tempa rasti in višinskega prirastka na debelinski prirastek zadnjih desetih let. Klopčič s sod. (2010) je prikazal, da se prirastek z debelinskimi stopnjami monotono veča. V naši raziskavi se je jasno pokazalo, da se z debelino prirastek res povečuje, vendar se hkrati s starostjo manjša. Torej debelo drevje, če je že staro, ne prirašča več tako zelo. Zanimivo je tudi, da je Klopčič s sod. (ibidem.) ugotovil slabše priraščanje na južnih, jugozahodnih in zahodnih legah ter najboljše na ravnem terenu in na vznožjih pobočij, kar se lepo ujema z našimi rezultati o produkcijski sposobnosti rastišč. K temu lahko dodamo spo- znanja Piskernika (1985), ki ugotavlja, da jelka najbolje raste tam, kjer iz tal dobiva obilo vlage, da pa ji hkrati hlad ne prija. Dodaja še, da najbolj čisti naravni jelovi sestoji vedno rastejo na slabih rastiščih, saj jelka biološko sušna rastišča bolje prenese kot bukev. Zdaj se stanje pri jelki izboljšuje. Rast se je marsikje zelo izboljšala (e. g. Pretzsch, 1996, Badeau s sod., 1996), jelka pa se tudi vrača na območja, kjer jo je izrinila prejšnja raba (npr. paša v visokogorju: Chauchard s sod., 2010). Naši rezultati (večinoma) niso pokazali izboljšane rasti, deloma se je upočasnilo le manjšanje priraščanja. Je pa zmanjšanje prirastka (tudi) starostno pogojen. Tudi Levanič (2009) za raziskovalni objekt Glažuta ugotavlja, da je bila prirastna depresija zaznavna samo pri zares zelo prizadetih jelkah. Ker smo v našo raziskavo zajeli le vitalne, dominantne jelke iz nerazgrajenih sestojev, je verjetno, da so bile analizirane lokacije relativno šibko prizadete v obdobju propadanja jelovih dreves. Zato njihova rast izkazuje predvsem starostno težnjo, obdobji »prirastne depresije« in »ponovne oživitve« rasti pa sta zaradi neprizadetosti oziroma šibke prizadetosti lokacij neizraženi. Omenjeno velja za priraščanje v debelino in v višino. Do določene mere bi težnje debelinskega pri-raščanja lahko podrobneje in predvsem temeljiteje obdelali s pomočjo dendrokronoloških metod, kar pa je zalogaj za samostojni prispevek. V kolikšni meri lahko zmanjšanje prirastka v drugem obdobju pripišemo neugodnim rastnim razmeram(SO2), lahko pokaže le raziskava, ki zajame različno staro drevje (drevje različnih generacij) oziroma drevje podobnih starosti z rastiščno primerljivih lokacij, ki so in ki niso podvržene onesnaženju. Dodatna težava pri analizi teženj priraščanja je dejstvo, da smo v večini gozdov s sečnjimi vseskozi odstranjevali oslabelo, propadajoče, propadlo in celo manj vitalno drevje in tako izboljševali relativno »sliko«. Ugotovljena sortimentna struktura jelke je kar skladna s strukturo, ugotovljeno na Hrvaškem (Krpan in Pičman, 2001). Šušnjar (2001) za jelko na rastišču Blechno-Abietetum navaja kakovsten sestav, ki ga naša analizirana jelovja večinoma presegajo. Največjo vrednost dosega drevje v 11. debelinski stopnji (Šušnjar, 2001). Rebula (1996) ugotavlja podobno, da so najvrednejša debla jelke srednjih (40 do 55 cm prsnega premera) debelin. Z večjo debelino se vrednost počasi zmanjšuje. Isti avtor (ibidem.) tudi dodaja, da za oceno vrednosti zadostujejo naslednji kazalniki: prsni premer debla, višina drevesa in kakovost debla, ki jo ocenimo glede na čistost debla do višine 8 m. Rebula (1998a) navaja odvisnost vrednosti jelovih dreves oziroma jelovine na panju v odvisnosti od debeline in višine drevesa. Ugotavlja, da na ceno bolj vpliva višina kot debelina. V naši raziskavi boniteta rastišča (MAImaks) kot posredna nakazovalka višine drevesa ni pomembno vplivala na vrednost fco. kamionska cesta. Verjetno velja razliko iskati v tem, da je Rebula (ibidem.) upošteval ceno na panju, ki je odvisna tudi od višine drevesa (zakon o kosovnem volumnu pri pridobivanju lesa). V povezavi s kakovostjo lesa, ki jo ocenjujemo s kakovostnimi razredi, Rebula (1998b) opozarja, da je znotraj posameznih JUS-kakovostnih razredov variabilnost kakovosti lesa (nažaganih desk) zelo velika ter da so razlike med kakovostnimi razredi v povprečnih žagarskih izkupičkih majhne. Rebula (ibidem.) je tudi ugotovil, da je najboljši kazalnik vrednosti hlodov njegova debelina in da je vrednost hlodov največja pri debelinah 50 do 60 cm. V tem sestavku predlagamo ciljne premere od 50 do 70 cm prsnega premera. Rebula (2005) za jelko na dinarskih jelovo-bukovih rastiščih ugotavlja, daje gojenje prek debeline 60 do 65 cm lahko utemeljeno le s pomenom nelesnih funkcij gozda. Tudi Lipoglavšek (2004) navaja, da je kakovost jelovih hlodov največja pri premeru 55 cm (kar pomeni prsni premer okoli 60, morda do 65 cm za drugi ali tretji hlod). Na skoraj vseh rastiščih, kjer se jelka pojavlja kot vrsta s (vsaj) pomembnim deležem, se pogosto pojavljajo še druge drevesne vrste. Postavlja se vprašanje njihovih razlik v donosnosti. Praviloma velja, da smreka tako po volumenski produkciji (e. g. Perko, 1989, Kotar in Robič 1990, Gasparič in Srnovršnik, 1990) kot tudi v kakovostni strukturi (e. g. Kotar, 2006) presega jelko. Primerjava z bukvijo pa je glede volumenske produkcije (produkcija bukovih združb je pregledno zajeta v Kotar, 2005) in glede povprečne vrednosti lesa na panju večinoma v prid jelki (za vrednost bukovih dreves smo se naslonili na podatke, uporabljene v Kadunc, 2006). Pri jelki je umestno tudi vprašanje, ali je njena kakovost oziroma donosnost večja v raznomernih (prebiralnih) ali enomernih sestojih. Gorše (2009) ugotavlja, da v raznomernih setojih dosegamo večji delež žagovcev I in manjši delež žagovcev II kot pri jelki iz enomernih sestojev. Tuje raziskave večinoma kažejo, da je, kar zadeva kakovostno strukturo, po navadi v prednosti prebiralni gozd (Knoke, 1998, Hanewinkel, 2001). Hanewinkel (2002) zaključuje, da zaenkrat (še)ne moremo navesti trdnih zaključkov o ekonomski superior-nosti prebiralnih sestojev nasproti enomernim. Analiza starostne strukture jelke je pokazala na relativno majhne razlike med dominantnimi in podstojnimi jelkami. To kaže na zmožnost počasne rasti podstojnih jelk, ponekod pa tudi na skromno pomlajevanje. Čeprav smo ploskve postavlj ali v nerazgraj ene debelj ake, smo mariskj e opazili soliden pojav podmladka smreke ali bukve, le redkokje pa tudi jelke. Podobna razmerja je v raznomernih sestojih na rastišču dinarskega jelovo-bukovega gozda ugotovil tudi Gorše (2009). Pri določanju optimalnih dolžin proizvodnih dob se pogosto opravi kalkulacije za različne razmere na trgu (različni ceniki sortimentov, različno visoki stroški pridobivanja lesa). V tem prispevku tega nismo naredili, saj je bilo že pri drugih drevesnih vrstah ugotovljeno, da se proizvodne dobe relativno malo spreminjajo glede na različne cenovne/stroškovne scenarije (Kadunc, 2006, Kadunc, 2010). Pri jelki imajo različne tržne razmere verjetno še manjši vpliv, saj ima ta drevesna vrsta relativno »nerazpršeno« sortimentno strukturo, zato j e vrednostna kulminacija v še večji meri odvisna od volumenske produkcije, ki pa seveda ne »niha« na trgu. V tej raziskavi ugotovljene priporočene okvirne dolžine proizvodnih dob (od 80 do 160+ let) so daljše od vrednosti, ki jih za gospodarsko zrelost navaja Leibundgut, in sicer od 70 do 140 let (1966). Vpliv onesnaževanja, različne okoljske spremembe in gospodarjenje kompleksno vplivajo na (jelove) sestoje in drevje ter tako postavljajo raziskovalce pred velike izzive. Zavedati se je treba, da naša analitika nikoli ne bo popolna, zato je in bo potrebna velika mera previdnosti ter zadržanosti pri interpretaciji rezultatov oziroma pri oblikovanju sklepov. Slovensko gozdarstvo je jelko - zaradi propadanja jelovih dreves in sestojev ter težav pri pomlajevanju - pogosto obravnavalo kot drevesno vrsto v krizi. Še vedno se jelka ni »otresla« te vloge. Ravno na jelkinem »hrbtu« so se pogosto lomila kopja med različnimi pogledi na gospodarjenje (npr. med gozdarji in lovci o gostotah določenih vrst divjadi in intenzivnosti pomlajevanja, med različnimi strujami gozdarjev o sečni zrelosti jelke). Razprave o jelki so verjetno marsikdaj potekale preveč čustveno in premalo argumentirano, kar verjetno ni razvojno, je pa »človeško«. Kognitivna znanost je namreč jasno pokazala, da je ideja o odločanju kot izključno racionalnem procesu mit (Kordeš, 2009). Ista oseba je v istem intervjuju izrekla tudi »staro« resnico, da modrost ni v dokončni razrešitvi ključnega vprašanja, ampak je njegovo stalno razreševanje. Bomo slovenski gozdarji modri? 5 POVZETEK Jelka (Abies alba Mill.) je pomembna drevesna vrsta pri nas in v velikem delu Evrope. Na splošno sodi med dobro raziskane vrste, z vidika prirasto-slovnega področja pa je - pri nas - slabše proučena. Namen tega prispevka je ugotoviti produkcijske sposobnosti jelovih sestojev, opozoriti na nekatere rastne značilnosti in prikazati kakovostno strukturo jelovih dreves. V raziskavo smo zajeli štirinajst rastiščnih enot. Na vsaki smo postavili pet raziskovalnih ploskev (velikosti 30x30 m) v odraslih, nerazgrajenih sestojih, kjer je jelka prevladovala. Na vseh ploskvah smo opravili klasično analizo zgradbe sestoja in izbrali devet najdebelejših jelk za posek. Pri poseku smo napravili debelne analize. Za vse drevje smo ugotovili tudi kakovostno strukturo. Pri analizi produkcijske sposobnosti se je pokazalo, da največje vrednosti dosegajo jelovi sestoji na bukovih rastiščih nizkih nadmorskih višin ter na rastiščih jelovij s praprotmi oziroma jelovij na nekarbonatnih kamninah. Produkcijska sposobnost rastišč se zmanjšuje z nadmorsko višino in skalovitostjo, večja pa je na konkavnih terenih in osojnih ter vzhodnih legah. Analize priraščanja odraslih jelk so pokazale, da se je jelka iz analiziranih sestojev pomlajevala kar 5 do 70 let, v veliki meri je čas pogojen z nadmorsko višino in skalovitostjo. Tekoči višinski in debelinski prirastek sta kulminirala v povprečju pri 53 letih. Pokazalo se je, da je kulminacija odvisna od SI , učinka zastrtosti in rastnega ritma. Rast jelke je v veliki meri starostno pogojena. Višinski in debelinski prirastek se na veliki večini rastiščnih enot zmanjšujeta tudi po prirastni depresiji v obdobju 1960-1990. Podstojne jelke so v povprečju za 10 do 40 let mlajše od dominantnih, na manj produktivnih rastiščih so razlike manjše. Sortimentna struktura jelke je ugodnejša na rastiščih (nekarbonatnih) jelovij, deloma tudi na bukovih rastiščih, navzdol pa izstopajo dinarski jelovo-bukovi sestoji. Predlagani okvirni čas proizvodnih dob se gibljejo od 80 let na nekaterih zelo produktivnih rastiščih pa do več kot 160 let na manj produktivnih rastiščih, kjer je tudi slabša kakovost drevja. Ciljni premeri so med 11. in 14. debelinsko stopnjo. Vrednost jelke je v zelo veliki meri pogojena s prsnim premerom, v majhni meri pa tudi z utesnjenostjo oziroma velikostjo krošnje, večvrhatostjo ter boniteto rastišča. 6 SUMMARY Silver fir (Abies alba Mill.) represents an important tree species for Slovenia and for the large part of Central Europe as well. Generally, it is a well studied species, but from the growth and yield science point of view it has been - in Slovenia -insufficiently researched up to now. The aim of this paper is to establish the site productivities of Silver fir stands, to show some growth characteristics and to analyze the quality structure of Silver fir trees. The research was carried out on 14 site units. On each of them, 5 research plots (measuring 30x30 m) in mature, compact stands where Silver fir dominated were set. On each plot, the classic analysis of stand structure was carried out and nine thickest Silver fir trees were selected for stem analyses. The quality structure of its stem was determined for every tree. 100' The analysis of site productivity showed that highest values are achieved by Silver fir stands on beech sites situated on lower altitudes and on Silver fir sites with ferns or Silver fir sites on noncarbonated bedrocks. Site productivity decreases with altitude and stoniness, while it is higher on the concave sites and on shady or eastwards exposed positions. On the basis of growth analyses we ascertained that Silver firs from the analyzed stands regenerated in periods lasting 5-70 years. The length of periods depends to a large extent on altitude and stoniness. The current height and diameter increment culminated at the age of 53 years on average. The culmination turned out to be conditional on SI,, shade effect and growth rhythm. The growth of Silver fir is to a large extent age dependent. The height and diameter increments are still decreasing after the increment depression in the years 1960-1990 on the majority of the sites. The overtopped Silver firs are 10-40 years younger than the dominant ones. The differences are lower on the less productive sites. The assortment structure of Silver fir is more favorable on Silver fir (noncarbonated) sites, partially also on beech sites, while the Dinaric Silver fir-beech stands showed the worst structure. The proposed production periods are in the interval between 80 years for some of the most productive sites and up to 160 years and more on the less productive sites, where the quality structure of trees is inferior. The target diameters amount to 50-70 cm of the diameter at breast height. The value of the Silver fir stems depends to a very large extent on the diameter at breast height, while crown size or crown isolation, forking and site productivity have little effect. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Za pomoč pri izpeljavi raziskave se zahvaljujem številnim gozdarjem iz Zavoda za gozdove Slovenije, iz gozdarskih gospodarskih družb in lastnikom gozdov, med njimi posebej Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. K raziskavi je veliko pripomogla tudi Vida Martinčič, dipl. inž. gozd, za kar sem ji iskreno hvaležen. Za posredovane podatke iz diplomske naloge (Bedenik, 2009) se najlepše zahvaljujem avtorju naloge. 8 VIRI 8 REFERENCES ASSMANN, E., 1961. Waldertragskunde. Bonn, Wien, BLV Verlagsgesellschaft München, 492 str. BADEAU, V., BECKER, M., BERT, D., DUPOUEY, J., LEBOURGEOIS, F., PICARD, J., 1996. Long-Term Growth Trends of Trees: ten Years of Dendrochronological Studies in France. V: SPIECKER, H., MIELIKÁINEN, K., KOHL, M., SKOVSGAARD, J., (ur.) 1996. Growth Trends in European Forest. European Forest Institute Research Report No. 5, Springer Berlin - Tokyo: 167-181 BEDENIK, A., 2009. Produkcijska sposobnost jelovih rastišč v Halozah. Diplomsko delo, Visokošolski strokovni študij, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 25 str. BELEC, Z., 2009. Fitocenološka analiza in zgodovina jelovih gozdov na Pohorju. Doktorska disertacija, UL, BF, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 198 str. BIGLER, C., GRIČAR, J., BUGMANN, H., ČUFAR, K., 2004. G rowth patterns as indicators of impending tree death in silver fir. Forest Ecology and Management, 199: 183-190 BONČINA, A., DEVJAK, T., 2002. Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju. Gozdarski vestnik, 60, 7/9: 317-334 CHAUCHARD, S., BEILHE, F., DENIS, N., CARCAILLET, C., 2010. An increase in the upper tree-limit of silver fir (Abies alba Mill,) in the Alps since the mid-20th century: A land-use change phenomenon. Forest Ecology and Management, 259: 1406-1415 ČUFAR, K., LEVANIČ, T., VELUŠČEK, A., 1999. Dendrokronološke raziskave na kolišču Parte-Iščica, Ljubljansko barje, Slovenija. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58: 165-188 ELLING W., DITMAR C., PFAFFELMOSER K., ROETZER T., 2009. Dendroecological assesment of the complex causes of decline and recovery of the growth of silver fir (Abies alba Mill,) in Southern Germany. Forest Ecology and Management, 257, 1175-1187 FILIPIAK, M., UFNALSKI, K., 2004. Growth reaction of European silver fir (Abies alba Mill,) associated with air quality improvement in the Sudeten Mountains. Polish Journal of Environmental Studies, 13, 3: 267-273 GASPARIČ, M., SRNOVRŠNIK, A., 1990. Prirastoslovni kazalci jelovo-bukovega gozda na Trnovski planoti. Diplomska naloga, UL, BF, Gozdarstvo, Ljubljana, 60 str. GORŠE, G., 2009. Rast in struktura raznomernih sestojev na rastiščih dinarskega jelovo-bukovega gozda v GGE Poljane. Diplomsko delo, Visokošolski strokovni študij, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 61 str. HALAJ, J., GREK, J., PÄNEK, F., PETRAŠ, R., REHÄK, J., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin ČSSR. Bratislava, Priroda: 361 str. HANEWINKEL, M., 2001. Financial results of selection forest enterprises with high proportions of valuable timber - results of an empirical study and their application. Swiss. For. J., 152: 343-349 HANEWINKEL, M., 2002. Comparative economic investigations of even-aged and uneven-aged silvicultural systems: a critical analysis of different methods. Forestry, 75, 4: 473-481 KADUNC, A., 2006. Kakovost in vrednost okroglega lesa bukve (Fagus sylvatica L.) s posebnim ozirom na pojav rdečega srca. Gozdarski vestnik, 64, 9: 355-376 KADUNC, A., 2007. Strokovna presoja osnutka gozdnogospodarskega načrta Gozdnogospodarske enote Rog (2007-2016) : ekspertiza. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 30 str. KADUNC, A., KOTAR, M., 2005. Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 78: 69-96, KADUNC, A., KOTAR, M., 2008. Site productivity of pure stands of European beech (Fagus sylvatica L.) in Slovenia. V: SIMONČIČ, Primož (ur.). Carbon dynamics in natural beech forests. Studia Forestalia Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije (v tisku) KADUNC, A., 2010. Kakovost, vrednostne značilnosti in produkcijska sposobnost sestojev doba in gradna v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 68, 4: 217-226 in 239-240 KELLER, W., 1978. Einfacher ertragskundlicher Bonitätsschlüssel für Waldbestände in der Schweiz. Eidgenössische Anstalt für das forstliche Versuchswesen, Mitteilungen, Band 54, Heft 1, 98 str. KLOPČIČ, M., MATIJAŠIC, D., BONČINA, A., 2010. Značilnosti debelinskega priraščanja jelke v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 68, 4: 203-216 KNOKE, T., 1998. Analyse und Optimierung der Holzproduktion in einem Plenterwald. Forstliche Forschungsberichte, München, Nemčija: 182 str. KORDEŠ, U., 2009. Intervju za Dnevnikov objektiv 28. 3. 2009, stran 21 KOŠIR, Ž., 1975. Zasnova uporabe prostora. Gozdarstvo. Vrednotenje gozdnega prostora po varovalnem in lesnoproizvodnem pomenu na osnovi naravnih razmer. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Ljubljana, 133 str. KOTAR, M., 1995a. Bogastvo drevesnih vrst v gozdu in revščina drevesnih vrst pri ravnanju z gozdom. V: KOTAR, Marijan (ur.). XVII. gozdarski študijski dnevi, [Dolenjske Toplice 9. in 10. november 1995]. Prezrte drevesne vrste, Zbornik seminarja. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 7-23 KOTAR, M., 1995b. Site productivity on sites overgrown by spruce and beech forests. Lesnictvi-Forestry, 41, 10: 449-461 KOTAR, M., 1996. Volume and height growth of fully stocked mature beech stands in Slovenia during the past three decades. V: SPIECKER, Heinrich (ur.). Growth Trends in European Forests: studies from 12 countries, (European Forest Institute Research Report, 5). Berlin [etc.]: Springer: str. 291-312 KOTAR, M., 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. ZGDS/ZGS, Ljubljana, 500 str. KOTAR, M., 2006. Kakovost debel v prebiralnih in enomernih gozdovih jelke in smreke. Gozdarski vestnik, 64, 9: 409-427 KOTAR, M., ROBIČ, D., 1990. Povezanost proizvodne sposobnosti rastišča z nekaterimi ekološkimi dejavniki. Gozdarski vestnik, 48, 5: 225-243 KOTAR, M., ROBIČ, D., 2001. Povezanost proizvodne sposobnosti bukovih gozdov v Sloveniji z njihovo floristično sestavo. Gozdarski vestnik, 5-6: 227247 KRPAN, A., PIČMAN, D., 2001. Neka obilježja iskorištavanja hrvatskih jelovih šuma. V: Prpic (ur.). Obična jela (Abies alba Mill.) u Hrvatskoj. Hrvatske šume, Zagreb: 659-676 LEIBUNDGUT, H., 1966. Die Waldpflege. Verlag Paul Haupt, Bern, 192 str. LEVANIČ, T., 1996. Dendrokronološka in dendroekološka analiza propadajočih vladajočih in sovladajočih jelk (Abies alba Mill.) v dinarski fitogeografski regiji. Doktorska disertacija, UL, BF, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 166 str. LEVANIČ, T., 2009. Prirastna depresija pri jelki v Dinarskem fitogeografskem območju. V: DIACI, Jurij (ur.). XXVII. gozdarski študijski dnevi, [Dolenjske Toplice, 2. in 3. april 2009]. Ohranitveno gospodarjenje z jelko, Zbornik razširjenih povzetkov. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 37-40 LIPOGLAVŠEK, M., 2004. Debelina in kakovost smrekovih, jelovih in bukovih debel. V: BRUS, Robert (ur.). XXII. gozdarski študijski dnevi, [Ljubljana 25. in 26. marec 2004]. Staro in debelo drevje v gozdu, Zbornik referatov. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 111-124 MALOVRH, Š., WINKLER, I., 2006. Stroški gozdnega dela. Gozdarski vestnik, 64, 2: 105-114 NAGEL, T., LEVANIČ, T., DIACI, J., 2007. A dendroecological reconstruction of disturbance in an old-growth Fagus-Abies forest in Slovenia. Ann. for. sci. (Print), vol. 64, no. 8: 891-897 PELHAN, E., 1989. Ugotavljanje proizvodne sposobnosti rastišča Blechno-Fagetum na Cerkljanskem. Strokovna naloga, Idrija, 9 str. PERKO, F., 1989. Ekološka niša in gospodarski pomen smreke na jelovo-bukovih rastiščih Visokega Krasa. Magistrska naloga, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo, Ljubljana, 105 str. PERKO, F., REBULA, E., 1970. Prispevek k spoznavanju sušenja jelke. Gozdarski vestnik, 7-8: 185-201 PINTO, P., GÉGOUT, J., HERVÉ, J., DHOTE, J., 2008. Respective importance of ecological conditions and stand composition on Abies alba Mill. Dominant height growth. Forest Ecology and Management, 255, 3-4: 619-629 PISKERNIK, M., 1985. Jelka v drugačni ekološki luči. Gozdarski vestnik, 43, 2: 49-56 PRELC, F., VESELIČ, Ž., JEŽ, P., 1993. Rast jelke (Abies alba Mill.) se izboljšuje. Gozdarski vestnik 51, 7-8: 314-331 PRETZSCH, H., 1996. Growth Trends of Forests in Southern Germany. V: SPIECKER, H., MIELIKÁINEN, K., KOHL, M., SKOVSGAARD, J., (Eds.) 1996. Growth Trends in European Forest. European Forest Institute Research Report No. 5, Springer Berlin - Tokyo: 107-131 REBULA, E., 1996. Sortimente in vrednostne tablice za debla jelke. Gozdarski vestnik, 54, 1: 2-31 REBULA, E., 1998a.Vpliv debeline in višine jelovega drevesa na njegovo vrednost in donosnost. V: DIACI, Jurij (ur.). XIX. gozdarski študijski dnevi, [Logarska dolina 26. in 27. marec 1998]. Gorski gozd, Zbornik referatov. Ljubljana, UL, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 191-205 REBULA, E, 1998b. Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pri razvrščanju hlodov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 55: 151-199 REBULA, E., 2003. Ciljne debeline jelke in smreke v naših dinarskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 61, 4: 208-212 REBULA, E., 2005. Količinski in vrednostni prirastek drevja v revirju Mašun. Gozdarski vestnik, 63, 3: 115-130 SPIECKER, H., MIELIKÄINEN, K., KÖHL, M., SKOVSGAARD, J., (Eds.) 1996. Growth Trends in European Forest. European Forest Institute Research Report No. 5, Springer Berlin - Tokyo, 372 str. ŠUŠNJAR, M., 2001. Neke značajke kakvoce stabala obične jele (Abies alba Mill.) u gospodarskoj jedinici »Belevina« nastavno-pokusnog šumskog objekta Zalesina. Magistarski rad. Sveučilište u Zagrebu, Šumarski fakultet, Zagreb, 156 str. WILSON, R., ELLING, W., 2004. Temporal instability in tree-growth/climate response in the Lower Bavarian Forest region: implications for dendroclimatic reconstruction. Trees, 18: 19-28 9 PRILOGA 9 APPENDIX Preglednica: Sortimentni sestav po rastiščnih enotah in debelinskih razredih (samo jelka) Rastiščna enota Debelinski razred Delež posameznega kakovostnega razreda v % Žagovci I Žagovci II Žagovci III in preostali tehnični les Brusni in celulozni les Bazzanio-Abietetum 30-pod 40 9,3 65,0 8,1 17,7 40-pod 50 14,3 68,0 14,6 3,1 50-pod 60 19,9 59,3 17,8 3,1 60-pod 70 25,1 45,9 21,4 7,7 70-pod 80 7,6 54,6 34,7 3,1 Dryopterido-Abietetum preal. 30-pod 40 0,0 82,3 0,0 17,7 40-pod 50 15,4 59,7 21,8 3,1 50-pod 60 3,4 64,6 28,9 3,1 60-pod 70 4,2 55,5 37,1 3,1 70-pod 80 4,4 43,4 49,1 3,1 80- 0,0 27,7 69,2 3,1 Dryopterido-Abietetum pred. 30-pod 40 0,0 67,1 11,3 21,6 40-pod 50 25,4 58,5 11,2 4,9 50-pod 60 29,1 48,9 18,9 3,1 60-pod 70 24,7 51,7 20,5 3,1 70-pod 80 19,7 30,3 46,9 3,1 80- 0,0 51,3 45,6 3,1 Hedero-Fagetum myrt. 30-pod 40 5,6 47,2 22,3 24,9 40-pod 50 13,9 60,7 21,3 4,1 50-pod 60 18,9 48,0 30,0 3,1 60-pod 70 3,7 23,8 65,6 6,8 70-pod 80 0,0 51,3 45,6 3,1 Homogyno-Fagetum 30-pod 40 14,3 59,8 11,1 14,8 40-pod 50 26,9 51,4 18,6 3,1 50-pod 60 31,5 49,5 15,9 3,1 60-pod 70 11,2 46,8 38,8 3,1 Lamio orvalae-Fagetum 30-pod 40 2,3 49,6 25,7 22,4 40-pod 50 9,2 61,5 25,2 4,1 50-pod 60 7,4 59,7 29,2 3,8 60-pod 70 18,0 43,7 31,5 6,9 70-pod 80 12,8 20,0 64,0 3,1 80- 0,0 0,0 96,9 3,1 Luzulo-Abietetum 30-pod 40 2,4 28,1 39,3 30,2 40-pod 50 29,5 38,7 24,1 7,7 50-pod 60 30,8 41,4 21,5 6,3 60-pod 70 0,0 75,0 18,8 6,3 Neckero-Abietetum 30-pod 40 0,0 26,9 41,2 31,9 40-pod 50 0,0 24,7 67,3 8,0 50-pod 60 0,0 16,9 73,4 9,7 60-pod 70 0,0 0,0 93,8 6,3 Omphalodo-Fagetum asar. 30-pod 40 3,8 50,3 25,5 20,4 40-pod 50 3,1 52,7 41,1 3,1 50-pod 60 0,0 40,3 56,6 3,1 60-pod 70 8,1 24,8 64,0 3,1 70-pod 80 0,0 0,0 96,9 3,1 Omphalodo-Fagetum hacq. 30-pod 40 5,5 49,5 17,3 27,7 40-pod 50 6,7 46,4 39,6 7,4 50-pod 60 8,2 30,0 55,6 6,3 Omphalodo-Fagetum merc. 30-pod 40 3,7 48,8 22,2 25,2 40-pod 50 2,7 62,0 26,1 9,1 50-pod 60 8,8 40,1 41,4 9,7 60-pod 70 33,8 25,5 34,4 6,3 70-pod 80 0,0 60,3 33,4 6,3 Omphalodo-Fagetum neck. 30-pod 40 0,0 35,9 36,3 27,8 40-pod 50 6,0 27,4 58,5 8,1 50-pod 60 3,0 39,3 51,5 6,3 60-pod 70 5,0 37,9 50,9 6,3 80- 0,0 0,0 93,8 6,3 Omphalodo-Fagetum typ. 30-pod 40 2,2 31,1 43,0 23,7 40-pod 50 1,2 26,8 67,2 4,8 50-pod 60 0,0 23,6 72,4 4,1 60-pod 70 9,0 16,6 71,2 3,1 Polysticho-Abietetum 30-pod 40 8,7 30,5 26,7 34,1 40-pod 50 32,0 36,3 20,8 10,9 50-pod 60 38,3 27,6 26,7 7,4 60-pod 70 33,0 35,1 25,7 6,3 Gozd jelke z glistovnicami (Dryopterido-Abietetum) Foto Živko Košir - iz knjige Lastnosti gozdnih združb kot osnova za gospodarjenje po meri narave.