Požegarju k 601etnici. V prijazni vasi Gederovci v Prekniurju — ob glavni cesti, ki spaja Mursko Soboto z avstrijsko Radgono, — tam živi in deluje znani naš tovariš, pedagoški filozof. g. Avguštin P o ž e g a r. Prijazen je ta kraj. prijazna je dvorazredna državna šola ob glavni cesti z lepo obdelanim vrtom tik bistrega potoka. prijazna pa je tudi mlada obitelj našega Pož-egarja. ki je obhajal dne 13. avgusta 1923 601etnico svojega rojstva. h kateri mu vsi obilni tovariši, znanci in prijatelji. bodisi moškega ali ženskega spola, prav iskreno čestitamo. Tovariš Požegar je prišel v Prekmurje pred 3 leti in se počuti tukaj vsled gori navedenih »prijaznih« momentov kljub vsem neprilikam življenja v diogenski skromnosti in zadovoljnosti povs»m srečnega in takorekoč pomlajenega. Deloval je poprej dolga leta v Zitečki vasi v mariborskem okraju. kjer je bil istotako kakor tukaj ne le pri tovariših in tovarišicah. marveč tudi pri drugi inteligenci čislana in priljubljena osebnost. Koliko resnih, pa tudi s humorjem natrpanih govorov je poteklo iz njegovih ust na raznih zborovanjih in tovariških sestankih! Mnoga leta je bil predsednik mariborskega učiteljskega društva ter zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Z besedo in pisavo je znal vzpodbujati učiteljstvo k marljivemu delovanju. k edinstvu in narodnosti, — ker vse to je bilo pod Avstrijo nujno potrebno. Iz Žitečke vasi je v produktivnih letih 1904—1911 zalagal nas »Popotnik z jedrriatimi pedagoško-filozofskimi spisi, ^Jcakor: »Prosveta«, »Preveč ne bo nik*dar!«. »Vplivi dušnih pretresov pri domači in javni odgoji«, »Laž in resnica«, »Otroci. odgojevatelji odrastlih«. »Zborduša«. »Telesni siločut in njegova higijena«. »Je-li kazen odgojno sredstvo?«, »Idealizem in realizem«, »Svobodna bes-eda o svobodni metodi« i. dr. Ta leta so bila za istino najplodovitejša, vendar bi se motili, misleči. da se je naš Požegar v Zitečki vasi iztrošil. Nikakor! Prinesel je tudi v Prekmurje še dovolj duševnih zakladov. je še svež in dobro ohranjen po duhu in po telesu. Res je. kakor pravi često sam: »Lasje in brki kažejo na starost, srce in duh pa sta mlada!« Kakor pred leti. tako je Po- žegar tudi dandanes zvest svojim v življenju utrjenira načelom, še vedno pristaš svobodne metode, rad je v družbi tovarišev(ic), počuti se med njimi srečnega in nam pove še marsikatero važno besedo in razodene dobro misel. Iz bogatega zaklada svojih izkušenj deli radodarno mlajšim tovarišem ter jih vnema za narodno-prosvetno delo in — altruizem. Svojo ljubezen in udanost mu je prekmursko učiteljstvo dokazalo s tem, da ga je soglasno izvolilo predsednikom novoustanovljenega učiteljskega društva za Prekmurje. Boljšega pač ne bi bilo moglo izbrati; zakaj Požegar je bil tisti. ki je s čudovito mirnostjo in potrpežljivostjo znal vselej umiriti razburjene duhove med »prišleki« in domačini, da" so se polagoma zbližali in si danes med seboj zaupajo, umel pa je tudi unesti v društvo pravi duh in živelj, da je danes približno na enaki stopnji kakor druga učiteljska društva v Sloveniji. Priznavaje njegove zasluge kot pedagoškega predavatelja in pisatelja. nič manj kot izbornega stanovskega organizatorja in odkritosrčnega, značajnega tovariša, želimo povodom 601etnice tovarišu Požegarju, naj mu bo srečna še dolga bodočnost! Še mnoga srečna leta vzgojuj PrekmurceTi. da narodno državni duh triumf svoj tukaj doživi! Eden za vse!