Poštnina plačana v gotovini. y Ljubljani, sobota 6. decembra 1924. posamezna sta.uk,, so Din. Let0iv GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE. UrcdnMtvo io upravništvo: Ljuby«»*. CradjSče Št. 7, levo. "^smammuaassiaBB Telefon fttv. ??. —« ' ’ mr-rr.v. ji —- - - - - Izhaja vsako soboto. Megftgoa niročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti. Cene so BSEar ..-.r.---- r----- v oglasnem delu. ==...............m navedene Pet let. Dne 7. decembra poteče pet let odkar se je vršil ustanovni občni zbor Narodno-socijalistične stranke. Poteklo ,je pet let dela za delovno ljudstvo, pet let boja za strankina načela. Prepričani smo, če bi še danes ne bilo NSS, bi jo morali sedaj ustanoviti. To se pravi, potreba po NSS je bila prav tako aktuelna pred petimi leti, kot je danes. In naj se potem še tako oglašajo iz nasprotnih taborov in usiljujejo mnenje o nepotrebnosti NSS. Že neštetokrat so pokopali nasprotniki našo stranko. Seveda se je pokop izvršil samo v njihovih od politične strasti razgretih možganih. Navzlic vsemu in proti vsem je pa NSS neprestano pridobivala na navdušenih pristaših in je danes ena izmed najboljše organiziranih in discipliniranih strank. Ideja narodnega socijalizma se je naravnost presenetljivo hitro širila. Delovno ljudstvo se je z največjo ljubeznijo in zaupanjem oklenilo NSS, z veliko vero v njeno bodočnost. NSS je zanesla socijalistično idejo med one plasti delovnega ljudstva, ki do njenega nastopa niso bile pristopne socijalislični propagandi. Kavno v tem pogledu je vršila NSS zgodovinsko socijalistično misijo. To NSS priznavajo tudi vsi objektivni zastopniki nasprotnih socialističnih smeri. In zakaj ta velik uspeh NSS? Socijalizem NSS temelji v narodu in državi. Socijalizem NSS ne išče svoje utemeljitve v zastarelih in okostenelih doktrinah starih socijalističnih učiteljev, ampak izhaja njen socijalizem iz potreb lastnega naroda, med katerim hoče dobiti tudi v prvi vrsti svoje zaupanje. — NSS stremi za revolucijo src, za etičnim prerojenjem delovnega ljudstva in odklanja šablonsko in materialistično na-ziranje v življenju. Ravno vslcd svojih idealističnih smeri ima NSS težavnejšo pot k svojemu razvoju. Nič lažjega ni, kot pridobivati si pristaše z dcmagogičnimi gesli, računajoč na egoistične instinkte mas. Posebno v današnjih razdivjanih časih. Veliko težje je pa pridobivati si pristaše s stvarno in dejansko ugotovitvijo današnjih prilik v družbi in potem vršiti so-cijalisitčno vzgojno delo za ustvaritev novega, srčno višjega človeka. Težko delo, a hvaležno delo in poleg tega ne-obhodno potrebno delo, če hočemo doseči ideal socijalistične družbe, ki naj stopi na mesto dosedanjega izmozgoval-nega kapitalističnega družabnega reda. Kaj so imele razne socijalistične stranke od hipnih uspehov, ki so jih dosegle z razpaljenjem najnižjih instinktov mas. Prav nič. Vse socijalistične stranke, ki so na ta način pridobile moč, so prav kmalu propadle. Pomislimo: od šestdeset komunističnih poslancev ni bil nihče več izvoljen. Boljše je imeti sto pristašev idejno vzgojenih, kakor pa tisoč pristašev, ki so prišli v strankine vrste ne vede kaj in kam hočejo. Boljše je ostali brez poslanca, kakor pa imeti številno zastopstvo, ki je bilo izvoljeno z gesli, ki so lažnjiva in neizvedljiva. Vsak razvoj stranke je šele tak "at trajen, kadar se vrši postopoma. Šele takrat, ko je stranka pridobila kvalitativno dobro vzgojene pristaše, šele takrat gre strankin razvoj tudi kvantitativno svojo zmagovito pot. Včasih se pojavi malodušje v stranki, ki gre usmerjeno in postopno svojo pot naprej. Včasih se zahoče pristašem velikih uspehov. Toda to malodušje je samo kratkotrajno. Zopet in zopet prevladuje prepričanje, da čez noč >ii mogoče razširiti globoke ideje, čez noč ni mogoče prestavljati gora. Malodušje sc umakne vstrajnosti, idejnemu fanatizmu, neovržni veri v končni uspeh. Ponosna je lahko NSS na svoje bojevnike, ponosna na vse strankine kadre, ki vrše vstrajno, nesebično in požrtvovalno služlio narodnemu .m petih let bomo stopili pred brate Cehe z zaprisego, da bomo še naprej to delo prav tako in še bolj vstrajno nadalje- vali z edinim ciljem, da zrastemo \ tako stranko, kot je bratska češkoslov. narodno socijalistična stranka postala po 26 letnem obstoju v srečo državi in v ko- | rist delovnemu ljudstvu. --AP. Socijalna zakonodaja. Bor/e dela. Četrti oddelek zakona o zaščiti delavcev predpisuje ustanavljanje borz dela. Oglejmo si pomen in ustroj teh borz dela ali pravilneje posredovalnic za delo in službe. Državne borze dela so pomožni organ ministrstva za socijalno politiko, ki neposredno nadzoruje njih poslovanje ler nosi vsa bremena za njih vzdrževanje. Namen državnim borzam dela je v prvi vrsti sistematično posredovanje dela ter omejevanje nezaposlenosti in v drugi vrsti podpiranje nezaposlenih. Državna broza dela se loči: 1. v osrednjo borzo dela za vso kraljevino s sedežem v iieograuu; 2. v krajevne borze dela v vseh gospodarsko krepkeje razviun krajih v državi. Osrednja borza dela je posredovalni organ med krajevnimi borzami dela, da se čim smotreneje porazdeljuje delov-1 na moč na ozemlju njenega področja, dalje nadzira poslovanje krajevnih borz dela ter jim daje potrebna navodila, sestavlja statistiko nezaposlenosti v vsej državi in je stalno v zvezi s podobnimi institucijami v inozemstvu. Za širši pomožni organ osrednje borze dela določa zakon pokrajinske skupščine vseh borz dela v državi, sestavljene iz tajnikov borz dela, iz po dveh predstavnikov njih upravnih odborov in iz zastopnika ministrstva za socijalno politiko. Te skupščine sklicuje predsednik osrednje borze dela najmanj enkrat na leto. Ožji pomožni organ osrednje borze dela so krajevne borze dela, ki so pod neposrednim nadzorstvom osrednje borze in katerim ta odreja njih okoliš poslovanja. Krajevne borze dela imajo sledeče naloge: 1. sprejemajo prijave delavcev in delodajalcev za službo ter posredujejo zaposlenje brezposelnih; 2. nakazujejo podporo nezaposlenim; 3. prisostvujejo pri sklepanju delavskih pogodb na zahtevo prizadetih strank; 4. vodijo pregled vseh obratov v svojem okolišu; 5. vodijo pregled o delovnem trgu; 6. proučujejo vzroke nezaposlenosti ter stavijo osrednji borzi dela predloge za omejevanje nezaposlenosti; 7. podajajo osrednji borzi dela mesečna in letna poročila o svojem delovanju. Pri vsaki krajevni borzi dela je ustanovljen za neposredni pomožni organ borze dela poseben upravni odbor, ki sestoji: 1. iz treh zastopnikov delodajalcev, ki jih volijo lokalne delodajalske organizacije in 2. iz treh zastopnikov delavcev, ki jih volijo delavske organizacije. Občine, v katerih poslujejo krajevne borze dela ali njih zastopništva, podružnice, morajo dajati tem na razpolago potrebne prostore, tako za njih pisarne kakor tudi za zavetišča in kuhinje. Krajevne borze dela dajejo podpore v denarju, hrani, prenočišču ali v oblikah, ki jih predpiše ministrstvo za socialno politiko onim brezposelnim delavcem, ki se pri njih javijo za delo, pa ga ne dobe. (Nadaljevanje.) i Oton Župančič. Dne 1. decembra je bila uprizorjena v Narodnem gledališču v Ljubljani Oton Zupančičeva »Veronika Deseniška«, tragedija v petih dejanjih. Umetniško delo je doseglo popolni uspeh. Komunistična internacionala in Maia antanta. V reviji sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve je napisal Merkens članek o Mali antanti. Merkens razpravlja o vzrokih sedanje politike Male antante napram Madžarski in Avstriji, njene odnošaje do Francije in re-paracijskega vprašanja in njeno stališče napram sovjetski vladi. Slabost Male antante vidi Merkens v nacijonalnih problemih in v pomanjkanju političnih in gospodarskih vezi posameznih držav. Temeljno vez držav Male antante vidi Merkens v stremljenju, da si hoče vsaka izmed članic Male antante obdržati nadvlado nad narodnimi manjšinami na podlagi mirovnih pogodb, ki to nadvlado sankcijonirajo. Cilji Male antante z ozirom na zunanjo politiko so popolnoma različni. Veže jih edinole odvisnost od Francije. Ravno radi svoje odvisnosti od Francije Mala antanta ni samostojna činiteljica v mednarodni politiki. Radi tega, ker države Male antante niso v svoji notranji politiki rešile nacijonalnega vprašanja, ni računati s konsoli-'dacjo teh držav. Svoje zaključke utemeljuje Merkens s tem, da smatra Čehe in Slovake za dva naroda in da izvajajo v Čehoslovaški Čehi nadvlado nad ostalimi državljani, čeprav predstavljajo le 51 odstotno večino. Isto je v Jugoslaviji, kjer so trije narodi in kjer 48 odstotna manjšina Srbov vlada nad večino Hrvatov in Slovencev ter drugih narodnih manjšin. Radi nerešenega nacijonalnega vprašanja je tako Mala antanta in z njo Čehoslovaška in Jugoslavija v stalni krizi. Z Merkensovim naziranjem o notra-njepoltičnih razmerah v državah Male antante se sklada tudi resolucija ruske komunistične iuternacijonale, sprejeta mesca julija tega leta, ki izraža prikrito upanje, da se bo radi nerešenega nacijonalnega vprašanja v državah Male antante v bodočnosti našla možnost za pospešenje revolucionarnega gibanja, potom katerega bi prišel tudi komunizem na svoj račun. K zaključkom Mer-kensa in komunistične internacijonale bi bilo pripomniti, da ne veljajo glede Čehoslovaške, ker izhajajo iz zgrešenih predpostavk. O nadvladju češke manjšine ne more biti govora. Še manj pa ni res, da vlada v Čehoslovaški nezadovoljstvo, ki bo končalo z revolucijo. Celemu svetu je znano, da se je Čehoslovaška tekom petletnega obstoja tako kon solidirala, z gospodarskimi in s socijal-nimi reformami tako okrepila, da na resnejše notranje politične zapletljaje niti misliti ni. Kar se pa tiče Jugoslavije tudi ni misliti na revolucijonama gibanja, ki naj bi izšla iz nacijonalnih sporov. Sedanja vlada sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci bo definitivno tudi niškim komunistom odvzela vsako možnost, da bi računali z notranjepolitičnimi homatijami v Jugoslaviji. Na račun nacijonalnih bojev ne bo ruski komunizem koval svojega političnega kapitala v naši državi. In naj so potem tudi gospodje čičerin in tovariši še tako svečano sprejemali Radiča ... Vabilo nal zbor zaupnikov NSS ki se bo vršil v nedeljo, 14. decembra 1924 ob pol 10. uri dopoldne v prostorih Narodnega doina v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedstva. 2. Naš nastop pri skupščinskih volitvah. ‘5. Določitev kandidatov. Na zborovanje so vabljeni vsi člani osrednjega in širšega izvrševalnega odbora ter zaupniki — delegati po številu organiziranih članovi Vsaka krajevna organizacija naj pošlje na zbor toliko zastopnikov, kolikor je za njo odposlanih vabil. Ker je zborovanje prav posebno važno z ozirom na našo končno odločitev glede nastopa pri volitvah, pozivamo vse člane in delegate k polnoštevilni in točni udeležbi. Načelstvo NSS.: Ivan Deržič, Ivan Tavčar, načelnik. tajnik. Skupščina delavske zbornice v Ljubljani. Po preteku dolgih štirinajst mesecev se je v nedeljo 80. novembra sestala skupščina delavske zbornice. Skupščino, ki se je vršila v zborovalni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani, je ob 2. uri popoldne otvoril predsednik delavske zbornice g. Melhijor- Čobal, ki je pozdravil delegate, ugotovil sklepčnost in dal čitati zapisnik zadnje skupščine, ki se je odobril. Nazuanil je nato dnevni red skupščine in prešel takoj k 2. točki, poročilu predsedstva. Predsednik je pojasnil, da se skupščina ni mogla sestati vsled tega, ker ni ministrstvo odobrilo lanskoletnega proračuna in so se prispevki za delavsko zbornico pričeli pobirati s 1. septembrom t. 1., vsled česar je bil zbornici zagotovljen kredit šele pred kratkim, nakar se je šele lahko sklicalo skupščino. Poroča o odložitvi tajniškega mesta po g. dr. Stane Likarju in o osnovanju centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu. Poročilo predsedstva se je z odobrenjem vzelo na znanje. Po poročilu predsednika je sledila 3. točka dnevnega reda: odobritev proračuna za poslovno leto 1925. Začasni zbornični tajnik g. Uratnik je obrazložil in prečital proračun, na kar je sledila debata. Zastopnik privatnih nameščencev priporoča zvišanje postavke »Azili za potujoče delavstvo;:, ker smatra sedanjo za mnogo prenizko. Prosi, naj bi se podpiralo težnje privatnih nameščencev in naj bi se vodila natančna statistika o privatnih nameščencih, želi čimprejšnje zbornične volitve. G. Če-lešnik imenom večine zagotavlja vso podporo privatnim nameščencem in predlaga ugoditev želji g. Urbančiča s tem, da se postavka »Azili za potujoče delavstvo« zviša v breme postavke »za zgradbo zborničnega poslopja« za 48.000 Din. G. Kisovar je proti predlogu g. Čelešnika, bo pa glasoval za pro račun. G. Jeram izjavlja, da bo glasoval za predlog g. Čelešnika in za proračun. Iste izjave podasta za Jugoslovansko strokovno zvezo g. Majerič in za Narod-no-socijalno strokovno zvezo br. Luka Bizjak. Pri glasovanju je bil proračun soglasno sprejet, istotako predlog Če-lešnik - Urbančič. Protestno zborovanje ljubljanskih akademikov. Kakor omenjamo na drugem mostu, so »klepale tudi ljubljanske akademske organizacije o teni, ali naj se pridružijo protestu zagrebške univerze zaradi upokojitve uni-verzitenih profesorjev iz političnih ozirov ter kršitve avtonomije univerz. Večina je, kakor fujemo sklenila, da se tako protestno zborovanje vrši tudi na ljubljanski univerzi. Tako se je zborovanje tudi vršilo v sredo ob 3. uri popoldne na univerzi, kjer se pa ni moglo končati. Akademiki, pripadajoči gotovi politični struji so izzvali med zborovanjem nemire in bati se je bilo hudega spopada. — Zato je akademska oblast v osebi zastopnika g. rektorja prepovedala nadatnje zborovanje. Zborovalci pa so sklenili, da se zborovanje nadaljuje v Akademskem domu. Podali so se tja, a med potjo so se odigrali žalostni prizori. Zborovalce so na ulici nasprotniki insultirali na neakademske načne, padel je tudi strel. — Pred akademskih domom pa se je nasilje nadaljevalo, hoteli so tudi tam preprečiti zborovanje, a jim je bila napoti železna ograja. Nek akademik je bil ranjen. Zborovalci so sprejeli resolucijo, v kateri izražajo svoje proteste zaradi upokojitve univerzitet- Proračun začasne delavske zbornic* za poslovno leto 1925 izkazuje potrebščine: 1. Aparat'zbornice (plače osobju, nabava inventarja in pisarn, potrebščin) Din 746.425.-; 2. Študij, Statistika, publikacije Din 300.000.-; 3. Ljudska vzgoja in izobrazba (subvencije, izobraž. tečaji) Din 400.000.— ; 4. Skrb za potujoče in brezposeln* Din 98.000. — ; 5. Razno (stroški za pobiranje doklad, volitve, zgradba zborničnega poslopja, Din 1,300.000.-; Skupaj Din, 2,844.425.— Potrebščine se bodo krile s pobiranjem 0.5 odstotkov zavarovane mezde. Pred prehodom k 4 točki: sklepanje o pravilih in pravilniku zboruice, so se na predlog upravnega odbora določile sejnine a 60.— Din za vsako sejo, dnevnice a GO.— Din za vsak zgubljen dan in 40.— Din za prenočišče poleg izdatkov za vožnjo v II. razredu osebnega vlaka. K 4. točki je referiral g. Uratnik in prečital spremenjeni pravilnik, ki je izdelan po pravilniku beograjske delavske zbornice ter predlaga v imenu upravnega odbora neke spremembe, na kar je bil pravilnik s spremembami soglasno odobren. V komisijo za stilistično izdelavo pravilnika so se izvolili za »Strokovno komisijo« g. Čelešnik in Bradeško; za Jug. strok, zvezo g. Bregant; za Narodno socijalno strokovno zvezo br. Kravos in za privatne nameščence g. dr. Obersnel. K točki 5: nastavitev tajnika poroča g. Druzovič, da priporoča upravni odbor nasfavitev g. Filipa Uratuika za zborničnega tajnika. Soglasno se odobri nastavitev g. Uratnika za tajnika. Pri slučajnostih je bila soglasno sprejeta resolucija proti centralističnemu poslovanju okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki ovira poslovanje posameznih uradov. H koncu ugotavlja zastopnik priv. nameščencev g. Urbančič, da so bili pri tej skupščini samo soglasni sklepi, kar dokazuje, da je pri vseh dobra volja, pomagati delavstvu. Ob 4.30 uri zaključi predsednik g. -Čobal skupščino. nih profesorjev ter brutalnih dogodkov oblasti in posameznikov na univerzah v Zagrebu in Ljubljani. Sklenili so tudi enodnevni štrajk za 4. t. m. Univerza v Zagrebu pa je zaprta ler se jo rektor podal v Beograd, da tam v smislu sklepa akademskega senata intervenira v zadevi kršenja akademske avtonomije. * Ti dogoditi pa nam predočujejo smeri predstoječega volilnega boja, ker so se vršili že v znamenju razpaljenih političnih strasti. Iz tega smemo sklepati na toliko obetano volilno svobodo. ^ V * * 00 KINO MATICA Največji filmski umotvor vseh časov. II. del In konec od petka 5. naprej Ofenziva kapitalizma. Na izrednem občnem zboru gremija trgovcev v Ljubljani je predlagal trgovec g. Šterk (1!) uvedbo deveturnega delavnika! Predlog je bil seveda sprejet. Vsled neverjetne pasivnosti trgovskih nastavljencev bi bil sprejet uajbrže celo dvanajsturni delavnik. To ni edini niti prvi slučaj. Se nedavno so poskusili mariborski advo-katje zavraten napad na sodnike in sodne uradnike. Torej niti sestradanih državnih uradnikov ne puste v miru ljudje, ki pokrijejo lahko vsako vrsto svojih ekspenzarjev s stodinarskimi bankovci. Za nenasitne žepe teh advokatskih podjetnikov naj bi torej delal za-Btonj državni uradnik, sodnik, in to seveda po diktatu gospoda advokata, ki sl svoje dohodke takorekoč poljubno sam določa. Steklarna v Zagorju je prišla na koristno idejo, da treba znižati delavcem plače sedaj — na zimo in ko cene živilom od dne do dne narašča,jo. Kaj lepšega si je res težko izmisliti. Revež delavec, če noče poginiti pred durmi kapitalista, mora kloniti — ali pa v štrajk. Vrli Zagorčani so šli v štrajk in prav so ukrenili. Židovskim pijavkam treba pokazati zobe. Stara izžemalka Trboveljska pre-mogokopna druiba, pomnožena z nekar terimi naprednimi slovenskimi nacijo-nalisti, koraka nazaj v srednji vek. Njena volja je, da se kmeta in delavca do-slovno zopet priklene na zemljo in uvede srednjeveško fevdalno suženjstvo. Morda se jej celo v kratkem posreči, da se bo odslej delavski pari oblastvenim potom pritisnil na čelo žig T. P. 1). — kot svoječasno kaznjencem na galerah ali pa vojaškim remontam. To ni sala! Nezaslišano dejstvo je, da je djčna T. P. D. v resnici zaprosila našo pokorno vlado, da naj dela delavcem težkoče pri potnih listih, če bi ti hoteli od T. T'. D. proč in s trebuhom za kruhom v Francijo. Na ta način si hoče to židovsko podjetje šiloma in s pomočjo naših oblasti pridržati v svojih krempljih sužnje proti sramotni plači! Ti zgledi naj zadostujejo za podkrepitev skoro neverjetnega dejstva, da je kapitalistična reakcija v niajodurnejši obliki na naglem pohodu. Dočim strme mase zamaknjene v glupo igro političnih strank, je sedla proletarcu v vsej tilioti za vrat kapitalistična pijavka, da mu izmozga še zadnjo srago krvi. Ali je kaj takega mogoče danes, ko bi sodil človek, da bodo delavske pesti z enim udarcem spodnesle zlokobni poizkus onega kapitalizma, ki je zakrivil petletno neprestano morijo — vso bedo in gorje? Ali ni skrajno žalostno, da se uvaja pri nas devet in deseturni delavnik v istem hipu, ko društvo narodov in vsa svetovna demokracija svečano proglašata potrebo uvedbe osemurnega delavnika. Našim omejenim oderuhom in kapitalistom vseh kaliborov seveda nič ne zaležejo uradne statistike, ki so jih izdali v najnovejšem času angleški in avstrijski državni statistični uradi! Bob ob steno je najsijajnejša razprava znanstvenika in higijenika in naj si bo podprta še s tako fulminantnimi slikami, dokazi, statistikami! Napram. trmi puhloglave in kaprici-jozne kapitalističe butice jo celo sam bog - oče popolnoma brez moči. Da gre cela ofenziva po enotnem načrtu, ni prav nobenega dvoma in prav nič novega ne povemo, če trdimo, da jo vse to šele začetek. Kapitalistični sovražnik je opazil in izkoristil najobčut-nejšo in najslabotnejšo točko proletarske fronte ter proii tej usmeril težišče svoje ofenzive. Ce tu prodre, bo delavska fronta kmalu poražena, razbita in brez moči. Potem je vse zopet zrelo za sužnja in zastonj je bilo nadpolstoletno delo socijalističnih borcev. Žalostno pri vsem je dejstvo, da tirajo v bedo in suženjstvo danes one proletarce, ki so v svetovnem klanju največ pretrpeli in to zopet oni ljudje, ki so med vojno tičali doma in tiščali v žepe krvavo dobljene profite! Zato, da se plačuje proletarcu danes komaj tretjina predvojne plače, naj sestradani revež danes po vseh prestanih vojnih strahotah pristane še na povišek delavnih ur! Več je že res težko zahtevati! Najbrže bo odveč vsako ugibanje, če bomo iskali krivca tem žalostnim razmeram. Dokler bo hodil vsak delavec svoja pota, dokler si bodo voditelji ne-edini, dokler bodo živeli med delavstvom krumirji ter izdajalci, bodo imeli oderuhi lahko delo. Delavstvo si je pritisnilo samo na čelo pečat suženjstva. Nekaj atomov možganov, krepkejša hrbtenica, pest pred nos — in naduti kapitalist se bo naučil moliti v nevihti. Stanovanjski zakon. (Nadaljevanje.) V mestih, kakor je na primer Maribor, je še mnogo neizrabljenega prostora na obstoječih poslopjih, zlasti v podstrešjih. — Povečanje stanovanj sicer ne odgovarja našemu idealu: malim vrtnim hišicam. Ali ta ideal v splošnem plava še v daljnjl bodočnosti. Pa tudi ne glede na to, se najde vedno dovolj ljudi, ki bivajo raje v centrumu mesta, četudi v nadstropnih stanovanjih, kakor zunaj mesta. Trenutno bo taka izraba obstoječih hiš prvi in najcenejši začetek k popolni odpravi stanovanjske bede v mestih. Izvedba tega načrta ne zahteva toliko gmotnih žrtev. Mora pa biti uzakonjena ter po gospodarjevih premoženjskih razmerah nuditi tudi občinsko in državno podporo, čeprav samo v oprostitvi davkov in raznih olajšavah. K XVI. Zakon o dedni gradbeni pravici bo prišel pri nas, vsaj v začetku nove splošne gradbene akcije, malo v poštev. Po večini ga lahko nadomesluje agrarna reforma. Bil bi pa ta zakon primeren n. pr. namesto razlastitve, ker bi lastnik zemljišča po tem zakonu sicer za daljšo, vendarle za omejeno dobo dal graditelju hiše prostor samo v zakup, ne v popolno last. K XVII. Zakon o zaščiti najemnikov je po svoji naravi v resnici omejitev gospodarjeve svobode. Če bi se oni, ki jo vživajo, tega naravnega zakona zavedali, bi ne bilo po vsi državi toliko hrupa in toliko Škode in bi v tej zavednosti lahko že zgradili cele naselbine. Zaščita je napravila iz sicer samostojnih ljudi sužnje tujih gospodarjev. Napravila jih je s popolnoma napačnim prepričanjem večne pravice do suženjstva pod tujo streho. V tem prepričanju je večini najemnikov -sužnjev popolnoma zamrl čut po osvobojenju in stremljenju po lastnem domu tudi v slučajih, ki bi to svobodo omogočili. Zaščita je opravičena z »vis maior (višjo silo) razmer. Nam jo je vsilila vojna. Opravičena je v splošnem le toliko časa, dokler se ne izravna ravnovesje posledic vzroka. V posameznem slučaju pa ostane zaščita trajna. Sosednje države so takoj po vojni pričele delati na sistematični omejitvi te zaščite. Storile so to na eni strani z zidanjem novih stanovanj, na drugi strani z omejitvijo zaščite na socijalne in ekonomske zaščite nujno potrebne sloje. Cim bolj se oddaljujemo od posledic vojne, tembolj se zožuje obseg pravice do te zaščite. Pri nas se ni v glavnem za odpravo zaščite storilo nič, ker se ni nič zidalo. Mislil pa je na omejitve zaščite "Pravilnik« k zakonu o stanovanjih. V praksi je ta misel ostala lo v »Pravilniku«. — Razen nekaj bank in velepodjetij ni bil, zato, ker se mu ni pokoraval, vsaj kolikor znano, nihče prizadet od strogosti zakona. Da pa se zakonu ni pokoraval, zato mu je Pravilnik,. odpustil na ste-žaj odprta vrata že v členu 3 zadnji stavek, ki govori o ogroženem obstoju in pravilnem razvoju dotičnega podjetja. Vsi na zidanje obsojeni se sklicujejo na ta stavek ter spričo denarne krize lahko dokažejo, da jim bo z zidanjem ogrožen obstoj in pravilen razvoj«. Tako smo samo mi vi Jugoslaviji še danes tam, kjer smo bili sredi vojne. — Zato potrebujemo zaščito najemnikov, čeprav smo v principu proti njej kol splošni zaščiti. Gremo celo še dalje v zahtevi po zaščiti. Zaščiteni morajo biti v prvi vrsti oni, ki so bili dozdaj brezpravni, to so podnajemniki in najemniki mesečnih sob. Tu treba državno vlado opozoriti na veliko nedoslednost v dovoljevanju zaščite. Z zakonom o zaščiti najemnikov je država mislila v prvi vrsti, na svoje nameščence. — Ta skrb pa v resnici ni segla niti do polovice namena. Država je namreč vzela v zaščito samo oženjene državne nameščence, ne pa tudi samcev, ki ravno radi še neurejenega uradniškega in nerešenega stanovanjskega vprašanja po število prekašajo kontingent oženjenih. Tako je samski državni nastavljenem obsojen na položaj podnajemnika brez vsake zaščite. In tako imamo vso polno takih slučajev: Oženjeni uradnik z ženo, ki je lahko tudi v državni službi, ima pravico do stanovanja 2—3 sob, za katero plača 24—40 Din. Kar mu je sob odveč, jih oda v podnajem svojemu samskemu tovarišu z isto plačo, toda proti najemnini 500— 600 Din (seveda z uporabo opreme). Oženjeni tovariši so zaščiteni, a samski so popolnoma brezpravni in odvisni od dobre volje tovariša najemnika. Kako dolgo še naj velja zaščita? — Nemčija, ki je po vojni z državnimi sredstvi sezidala cele naselbine novih vasi in mest, je zaščito raztegnila do 1- julija 1926. Mi, ki doslej z državnimi sredstvi še nismo nič storili za sploš-nost, s privatno inicijativo pa zelo malo, tudi ne moremo glede podaljšanja zaščite popustiti, dokler se v tem oziru res ne odpomore. Politični pregled. Filipi«'A VE ZA VOLIT S E. Radikalna stranka jlje postavila že večino kandidatov — nosilcev list. Ljuba Jovanovič kandidira v Dalmaciji, dr. Miletič v Novem Sadu, Marko Trifkovič v Somboru, dr. Stojadinovid v Banatu itd. Samostojni demokrati poskušajo prav povsod nastopati v zvezi z radikali. Samostojnega nastopa se boje. Za Slovenijo so samostojni demokrati že ponovno razglasili, da so že sklenili volilni sporazum z radikali. Veudar pa prihajajo veduo zuova poročila iz Beograda, da se za Slovenijo pogajanja šele vrše. Samostojni demokrati so sicer sklenili sporazum z ministrom n. r. Zupaničem in odvetnikom dr. Sajovcem, a oblastne organizacije radikalov se upirajo temu sporazumu. Zaenkrat torej o enotnem nacijoualnem bloku v Sloveniji niti govora ne more biti. Posebno štajerski in ljubljanski radikali so malo naklonjeni sporazumu s samostojnimi demokrati. Štajerski radikal dr. Ravnik zahteva, da se ga kandidira na listi nacionalnega bloka kot nosilca liste. Samostojni demokrati pa nočejo ničesar slišati o zahtevi dr. Ravnika in vstrajajo na svoji že postavljeni kandidaturi dr. Pivka. Prav verjetno je, da bodo slovenski radikali nastopili ločeno od samostojnih demokratov. Demokrati - davidovičevci so imeli v Mariboru sestanek, kjer so razpravljali o nastopu pri volitvah. Beograjska »Politika« je prinesla vest, da namerava Ljuba Davidovič kandidirati v Beogradu, Črni gori in Ljubljani. Kar se Davidovičevega nastopa v Ljubljani tiče, je gotovo vest >Politike< preura-njena. Izmed ostalih voditeljev demokratske stranke kandidirajo po časopisnih vesteh dr. Šečerov v Vel. Bečke-reku, dr. Veljkovič v podrinjskem, Timotejevim v smederevskem, dr. Marinkovič v požarevskem in dr. Tomljano-vič v sušaškem okraju. Slovenska republikanska stranka je imela sestanek v Zidanem mostu, kjer je bilo sklenjeno, da kandidira v mariborski oblasti Radič in v ljubljanski oblasti Prepeluh, j Glede oslabili kandidatur na sestanku ni prišlo do zaključka, ker je opozicija iz Belokrajne preprečila nadaljnje sklepanje. Belokranjci zahtevajo, da nastopijo slov. republikanci skupno z SLS. Pogajanja za ustvaritev socialističnega bloka v Sloveniji se nadaljujejo in bo odločitev padla tekom enega tedna. Končnoveljavni sklepi bodo izvršeni na strankinih zborih dne 14. decembra. Socijali stična stranka Jugoslavije kandidatira v Novem Sadu Divača, v Vojvodini Korada in v Somborju Brkiča. Hrvatski klerikalci nastopijo samostojno pri volitvah in se ne vežejo z ra-dičevci. Dr. Šimrak kandidira v sremski županiji. V Beogradu se pripravljajo na to, da onemogočijo kandidature Radičeve stranke. Poročila pravijo, da bodo kandidatne liste radičevcev tik pred volitvami razveljavljene. Isto se bo zgodilo z listami komunistične stranke. Razmejitev z Italijo. Italijanski poslanik Bodrero se je vrnil iz Rima v Beograd, kjer je imel daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Ninčičem glede razmejitve med Italijo in našo državo. Konferenca je baje ugodno potekla in je želja italijanske in jugoslovansk e vlade, da se razmejitveno delo kolikor mogoč« hitro konča. Decembra meseca se sestaneta Mussolini in Ninčič. Na sestanku se bo razpravljalo tudi o rimskem obisku našega kralja. Dvomimo, če je v intresu našega nacijonalnega ponosa, da pripravlja vlada obisk našega kralja v Rimu. Dokler bomo s strani Italije doživljali samo ponižanja, ni umestno, da odhaja najvišji predstavnik jugoslov. države v Rim na obiske k nasilnikom in ubijalcem naših zasužnjenih bratov v Primorju. ftadič v službi sovjetov? Beograjska »Politika« je priobčila članek, kjer trdi, da je Radič pripravljal s pomočjo niških sovjetov revolucijo v Jugoslaviji, ki naj bi izbruhnila meseca januarja. Radič je baje v to svr-ho dobil iz Moskve tudi ogromne svote denarja. Zaenkrat še ni mogoče kontrolirati vesti »Politike«, v koliko odgovarja resnici. Lahko pa rečemo: Če se je Radič. tako daleč izpozabil, potem zasluženi kazni gotovo ne bo ušel. Če je pa vest >Politike« samo volilni šlager, potem tudi ne bi smela molčati oblast. Inozemstvo je že tako prenapolnjeno alarmantnih vesti iz Jugoslavije. Kako lx) šele sedaj, če smo sami začeli govoriti o revoluciji. Take vesti — če so tudi neresnične — brez dvoma škodujejo ugledu in gospdarstvu države. Beležke. »Najboljše inlormucijot audi naši slovenski javnosti pač samo »Slovenski Narod1. Evo dokaza! — V soboto 29. novembra je v številki, ki nosi datum od nedelje 30. novembra, katera pa je izšla v soboto ob 2. uri popoldne, poročal: »Danes (soboto 29. nov.) so se vršila v Ljubljani pogajanja socijalističnih strank za ustvaritev socialističnega bloka pri skupčinskih volitvah. Pogajanja pa so se razbila.« — Kako »točno« je to poročilo!? Pogajanja se v soboto dopoldne niti ni vršila, ampak šele popoldne ob (j. uri ter so se končala ob 10. uri zvečer, ko je bila dotična številka »Slovenskega Naroda« že stara. — »Slovenski Narod« je pat izborno informiran list in na njegova poročila se lahko nekaj da. Dr. .šušteršičeva »stranka« in volitve. Dr. Šušteršič je >svojo< klerikalno stranko preobrazil v »nacijonalno napredno stranko* ter pomaga z njo tvoriti nacijonahii blok v Sloveniji. — K tej družbi pač »lahko« pristopijo vsi nacijonalni elementi, predvsem naši dobrovoljci, vsi bivši avstrijski osumljenci, ki so med svetovno vojno nosili na svoji koži Šušteršičev bruudstompel p. v.t, dalje vsi bivši jetniki, konfiniranei in drugi Šušteršičev! mučeniki ter preganjanci, ki so doslej dvomili o pristnosti nacijonalnega bloka. Za vabo v nacijonalni blok pač merodajni gospodje niso mogli dobiti kake druge še primernejše osebe. Več govoriti o dr. Šušteršičev! osebi bi bilo zares odveč, suj smo o njem že svoj čas povedali vse, menda prav vse njegove ;kreposti« in »zasluge« za nas Slovence, za naše uedinjenje itd. — Šušteršič je pač najbolj opravičen danes nositi prvo in največjo zastavo v nacijonalnem bloku, Šušteršič zasluži, da ga ščitijo celo unši narijonalisti. '/.a Šušteršičem bo drvelo vse! »Slovenska republikanka strAnka« bo pač pri teh volitvah najbolj »potegnila« vsakogar, kdor ji bo dal svoj glas. — Zu-kaj? Zato, ker bo takoj po volitvah »proglasila« Slovenijo za »republiko, in s tem odpravila vse zlo iz dežele, ako ne bo imel nič proti temu njen duševni ustanovitelj, ki ga hudomuŠueži kličejo: — Svetozar Pri-bičevič. Po drugih državah. Poravnajte naročnino! ČEŠKOSLOVAŠKA. Na Češkoslovaškem pripravlja vlada redukcijo javnih nameščencev. Z redukcijo namerava vlada pridobiti sredstva, da izboljša gmotni položaj ostalim javnim nameščencem. Po uradni statistiki je na Češkoslovaškem 342.188 državnih nameščencev, poleg 42.000 učiteljev, katere plačuje država in 60.000 uslužbencev avtonomnih zavodov. Če se vzame, da ima vsak nameščenec povprečno po enega otroku, vzdržuje država 1,332.564 oseb. Poleg tega plačuje država 56.203 civilnih, 31.915 železniških, 17.81‘J učiteljskih in 21.159 vojaških vpokojencev. Pri tem pa niso všteti invalidi. Država vzdržuje potemtakem vsakega devetega prebivalca. Redukciji bi naj zapadlo na češkoslovaškem do 30.000 nameščencev. Seveda pa reducirancev ne bodo kratko-malo vrgli na cesto, ampak jim bodo pred redukcijo zmožnostim primerno zagotovili drug zaslužek. MADŽARSKA. Na Madžarskem imajo v rokah vlado monarhisti. Vladni režim je skrajno re-volucijonaren in je moralo veliko število odličnih Madžarov zapustiti svojo deželo, da se izognejo maščevalnosti vladajoče klike. Tako je na Francoskem nad 20 tisoč madžarskih emigraulov. Iz Madžarske ubegli grof Mihael Karoly je sklical v Parizu sestanek madžarskih emigrantov, ki je bil zelo dobro obiskan. Na sestanku je Karoly ugotovil, da je madžarska vlada naperjena predvsem proti delovnemu ljudstvu. Madžarski mali poljedelec je sicer formelno svoboden, v resnici je pa tlačan madžarske monarhistične aristokracije. Kakšna je madžarska demokracija najjasneje ilustrira dejstvo, da se mora madžarsko ljudstvo boriti celo za splošno in enako volilno pravico. Nastop bivšega predsednika madžarske ljudske republike grofa Ka-rolyja je vzbudil v Budimpešti veliko pozornost, ker je znano, da je Karoly v najboljših odnošajih z vladajočimi radikalnimi krogi v Franciji. ITALIJA. Mussoliniju se majejo tla. Opozicija proti Mussoliniju vedno bolj narašča. V Rimu je imela opozicija sestanek, katerega se je udeležilo okrog 70 parlamentarcev in številni zastopniki iz gornje Italije. Vseh navzočih je bilo tisoč. Zboru je predsedoval socijalislični poslanec Turatti. Opozicija je sprejela resolucijo, v kateri se izreka za obnovitev zakonitega stanja v državi. Opozicija najstrožje obsoja nastopanje fašistične milice in zahteva obnovitev Mateottije-vega procesa. V Italiji se torej z naglimi koraki bliža konec Mussolinijevemu diktatorstvu. EGIPT IN ANGLIJA. Nova egipčanska vlada z Zivar pašo im čelu je sprejela vse pogoje Anglije. Seveda pa ni s tem spravljen s sveta spor med Egiptom in Anglijo. Nobena militaristična sila ne bo udušila nacijo-nalno-osvoboditvenega gibanja v Egiptu in Sudanu in bo nevolja proti Angliji v najbližji bodočnosti izbruhnila z vso silo. KOMUNISTIČNI PUČ V REV ALI. Dne 1. decembra ob pol šestih zjutraj so komunisti poskusili izvršiti puč v Revali na Estonskem, čele oboroženih komunistov so hotele zasesti nekatera vladna in vojaška poslopja, pošto iti kolodvor, čete pa so bile povsod odbite. V pocestnih bojih je bilo ubitih osemnajst policistov. Tudi komunisti so utrpeli velike izgube. Okrog 60 komunistov je bilo aretiranih in oddanih vojaškim sodiščem. Vlada je sklenila proglasiti obsedno stanje in je mobilizirala vojaštvo. Na potu na kolodvor so komunisti ustrelili prometnega ministra Kar-ka. Estonska vlada je protestirala pri ruski sovjetski vladi, ker je sovjetski poslanik v K e valu podpiral pučiste. / Strokovni vestnik. Na delo! Po zadnji rudarski stavki dobivajo delavci dan za dnem nove udarce. — Ti udarci bolijo vsakogar, ki si v potu svojega obrazil služi kruh, vsakogar, ki tlačani kapitalistom, a vendar se udarci ponavljajo in se jih nihče ne moro ubraniti. Po rudarski stavki se je delavski položaj poslabšal za najmanj 100 odstotkov. In slabša se dan za dnem. Delodajalci, zmage pijani, so tekmovali med seboj, kdo bo hujše udaril pc delavcu. Zadnji udarec je skušal podjetnik zadati steklarjem, hoteč jim znižati mezdo kar za celo četrtino. In delavec, kaj praviš k temu? Strokovne organizacije, edine zaščit-uice delavstva danes samevajo. Delavstvo se od njih odtujuje. Včasih najboljši organizirani možje, se danes branijo organizacij in jih zapuščajo. Zgubili so vsako vero v nje. Na stotine, na tisoče jih je danes, ki so se izneverili svojim strokovnim organizacijam. Malodušje se je naselilo tudi v srca najboljših bojevnikov za delavske pravice tudi v naših strokovnih organizacijah je v zadnjem času opažati malodušje. In iz malodušja se navadno ne rodi prav nič dobrega. Iz vrst najboljših se malodušje prenese na zadnjega vojščaka in potem je taka armada zapisana smrti. Vendar mi nočemo smrti, mi hočemo življenje. Pripravljajmo se za nove naskoke kapitalističnih vrst, da jih pravočasno in zmagovito odbijamo. Nič malodušja, vero v zmago v srce, pa bomo z lahkoto odbili vse napade na delavski razred! Poglejmo delo naših organizacij. — Poglejmo naše vrste. Poglejmo, kaj vse ni v redu, in potem na delo. Na delo, da utrdimo podružnice. Na delo, da po- množimo svoje vrste. Na delo. da pobijemo malodušnost! Vsem podružnicam NS8Z. Strokovuo tajništvo je te dni razposlalo vsem podružnicam okrožnico glede poslovanja podružnic. Tajništvo prosi vse podružnice, da razpravljajo o okrožnici pri odborovi seji in Bpo-roče potem event. sklepe tajništvu. Časi so resni, zato se nadejamo, da bo okrožnica dosegla zaželjen uspeh. Čevljarski krojili tečaj NSSZ ima poduk vsako nedeljo od 8. ure naprej v lokalu »Bratstva« v Narodnem domu. Reflektanti se lahko vpišejo ob času poduka pri strokovnem učitelju br. Majcetu. Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo 17. decembra t 1. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Bratje odborniki so vabljeni, da se udeleže seje točno. Hnuti Mlin Kil. ni. L v Mariboru. Frankopanova ttev. 2 obrestuje vloge, tudi najmanjle, po 8-10% po dogovoru pa tudi višje. Daje stalne Masovne kredite proti nizki obrestni meri od 6 do 10°/o za nakup blaga direktno pri trgovcih. Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi. Iz stranke. Zbor zaupnikov NfšS. V nedeljo 14. decembra se vrši zbor zaupnikov našo stranke, da delinitivno odloži kako nastopi stranka pri skupčiuskih volitvah. Vsi strankini funk-cijouarji in krajevno organizacije dobijo pravočasno vabila in prosimo, da krajevne organizacije pravočasno določijo ■ poj toliko delegatov, kolikor prejmejo vabil. VBaka organizacija naj izpolni vabilu z imenom delegata, ker bodo imeli pristop samo oni tovariši, ki se izkažejo z vabilom kot legitimacijo. Zborovanje se bo vršilo ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Ljubljani. — Pozivamo vse funkcijonarje in zaupnike, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. A ko bi kdo pomotoma ne prejel vabila, prosimo, da so zglasi v strankine/n tajništvu, da se mu vabilo izroči. Pristop imajo tudi zaupniki nedelegati ter so jim vabila na razpolago v strankinem tajništvu, vendar glasovalne pravico nimajo. Seja osrednjega izvrševulnega odbor« NSS se je vršila v nedeljo, 80. novembra v spodnjih strankinih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Vsi člani so' bili polnoštevilno navzoči ter so z zanimanjom sledili poročilom strankinega načelstva o predpripravah za volitve. Sejo je otvoril strankin načelnik tov. Ivan Deržič ter v daljših izvajanjih obravnaval politično situacijo od razpusta skupščine do danes ter pojasnil možnosti našega nastopa pri skupčlnskih volitvah. Strankin podnačelnik tov. Rudolf Juvan je podal izčrpno poročilo o vseh korakih, ki jih je napravilo načelstvo in izvoljeni pooblaščenci v svrho volilnega sporazuma. Na to je poročal član načelstva tov. Roglič iz Maribor« ter pojasnil situacijo na Štajerskem. Tudi obširno poročilo predsednika celjske krajevne organizacije tov. dr. Rudolfu Dobovišeka je bilo v popolnem soglasju s poročilom tov. Itogliča. Nato se je razvila obširna dobata, v katero je poseglo več tovarišev, na kur so bili sprejeti vsi predlogi soglasno kol smernice strankinemu načelstvu. Seja je trajala tri ure ter je po-Uazala popolno enodušnost za naš nastop pri volitvah. Krajevnim orgunizucijum NSS. Vse naše organizacije opozarjamo na zadnjo okrožnico načelstvu in jih prosimo, da o njeni vsobiui razpravljajo na odborovih sejali in pa za upu iških sestankih. Predvsem je potrebno, dal krajevne organizacije nemudoma določijo varuhe Skrinjic za vsa volišča svojega okoliša in da imena varuhov in njih namestnikov čimpreje javijo strankinemu tajništvu. Ponovno opozarjamo strankine funkcijonarje in somišljenike naj ne nasedajo raznim izmišljenim vestem nasprotnih agitatorjev, ker bo o našem nastopu končnoveljavno sklepal strankin zbor in bodo sklepi tega zbora obvezni za vse naše organizacije. Pokažimo nasprotnikom že sedaj, da v naših vrstah vlada brezpogojna disciplina ter da se vsi triki nasprotnikov razblinjajo v nič. Nafa delegacij« v Brnu. V četrtek opoldne se je odpeljala naša strankina delegacija pod vodstvom načelnika tov. Ivana Der-žiča v Brno, kjer se vrši strankin zbor bratske čehoslovaške narodno socijalistične stranke. Delegacija bo ostala v Brnu tri dni, nato odpotuje v Prago, kjer se vršijo konferenca z voditelji bratske češke stranke, nato pa se vrne zopet domov. Mladinski vestnik. — »Bratstvo« na Lokah pri Zagorju priredi v nedeljo, dne 7. decembra t 1. ob 2. uri popoldne v društveni sobi (pri br. Ržišniku) predavanje o Karlu Pulpanu. Predava brat Kozinc. — Članstvo se opozarja, da se predavanja z ozirom iia njegovo pomembnost polnoštevilno udeleži. — Tajnik. »Udruženje Tabornikov«. V zadnji številki »Nove Pravde« smo objavili, da so vrši ustanovili zbor »Udruženja Tabornikov« v nedeljo, dne 14. decembra. Vsled nepredvidenih zadržkov jo pa scduj ustanovni zbor preložen na nedeljo, dne 21. decembra, kar naj vzamejo vse povabljene mladinske organizacije na znanje. »Bratstvo v Litiji« je priredilo v nedeljo, dne 80. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v »Sokolskem domui v Litiji prvo dramatično predstavo in sicer veseloigro v 3. dejanjih: >V Ljubljano jo dajmo!« s sodelovanjem lastnega tamburaškegn zbora pod vodstvom br. kapelnika L. Mla-kar-ja iz Zagorja. Nalogo imam, da prireditev kot kritik ocenim in s tem naj mi bratje in sestre oproste, ako sem sodil nepravilno ali preostro. Režija je bila v rokah br. Jeriha Franceta, kateri je v polni meri storil svojo dolžnost In se je tudi v vlogi Gašperja Srebrina dokaj dobro izrezal. Opozoril bi ga le, naj v bodoče izgovarja čisto in pravilno slovenščino, na kar naj opozorim tudi nekatere druge igralce. Kot zmožen igralec bi lahko ustvaril Gašperja še boljše. Zena Gašperja, sestra Cilka T r a m p u ž e v a je svojo vlogo dobro izvedla, priporočal bi ji le čisto govorico. Le tako naprej! Marica, sestra Minka Bizjakova se je v tej vlogi izkazala prav dobro in je kot ljubimka prišla do popolno veljave. Bila je. v nekaterih prizorih izborna in se je popolnoma uživela v svojo vlogo. Služkinja Neža, sestra Tp lička ftuler j,ev;a, je ppdala izboren tip prave zamazane vaške dekle — klepetulje. Bila je ena najboljših, toda tudi njej priporočamo razločno govorico. Hla-( pec, br. Zupan Ivan je podal še dokaj dober tip pijančka, samo večkratno preku-cavanje po tleh, je motilo. Drugače dober. Dr. Mirko Snoj, br. Taufer Vlado, je v kreacijah zadovoljeval, loda bil je preplah — boječ ljubimec. Moral bi biti malo živahnejši. Tudi ostali igralci so zadovoljil« rešili svojo nalogo, samo konec 3. dejanja je malo kvaril celoten utis. Drugače je bila igra za tamkajšnje razmere prav dobro podana, ako upoštevamo, da so se vaje vršile mesto na odru po raznih stanovanjih nekaterih bratov in sester in je tudi številno občinstvo zadovoljila. Priporočal bi igralcu, da opuste v bodoče razne vsiljene izraze pri predstavi, ker ti več škodujejo, kot koristijo. Litijska del. mladina je zopet pokazala številni publiki svoje požrtvovalno in idealno delovanje. — Bratje in sestre v Litiji, le tako naprej!« Fr. J. »Bratstvo« Kranj. — »Bratstvo« je po prestani krizi v tamburaškem zboru, priče- lo z novo vnemo zbirati člane tor urejevati posamezne odseke. Šolski odsek je otvoril plesno šolo v salonu restavracije »pri novi pošti«. Predsednik br. Lavrenčič je pri otvoritvi povdarjal pomen plesne šole zn delavsko mladino, kjer si naj pridobi olike in družabne uglajenosti. Sola je dobro obiskana. Tamburaške vaje se vrše redno. — 15. t. m. smo imeli članski sestanek, na katerem je predaval br. Kozinc o pomenu kulturne vzgoje za delavsko mladino. Tekom zime nameravamo prirediti še več podobnih predavanj v zvezi z intimnimi družabnimi večeri. »Bratstvo« Jesenice. — »Bratstvo« se razveseljivo razvija. Odbor ima redne tedenske seje ter skrbi predvsem za idejno poglobitev članstva. Zato je uvedel redna predavanja v odboru samem, kakor tudi na sestankih. Od ustanovnega občnega zbora, ki je bil 28. septembra |e bilo že 9 članskih sestankov in ena družabna prireditev. Sestanki so vsi dobro obiskani. Doslej je bilo že 10 predavanj. Predavali so bratje sami in sicer: 1. br. Božič: Naša smer in cilj, 2. in 3. br. Roka! Stane: Karel Pulpnn, 4. br. Lavsegar C.: Organizacijska vprašanja z ozirom na naše mlado društvo, 5. br. Mer-luk: Beseda »Bralstvo«, 6. br. Bertomelj: Cankar kot socijalist, 7. br. Lombar: Organizacija ljubljanskih »Bratstev«, 8. br. Božič: Mi in Orjuna, 9. br. Smolej: Naše taborništvo, 10. br. Božič: Antimilitarizem. — Značilno pri teh predavanjih je, da se mora vsak brat sam pripraviti ter tla mora predavanje trajati najmanj 5 minut. Ta predavanja so se prav dobro obnesla in jih moremo bratskim organizacijam \le priporočati. — »Bratstvo« ima sledeče odseke: glasbeni odsek, odsek za predavanja (ki skrbi za snov predavateljem), odsek za razvedrilo članov, nadalje ima poverjeništvo za tisk ter končno ženski odsek, ki sc pa ni obnesel. — Za zimski čas je na programu več družabnih večerov Ln ciklus predavanj, ki bo dostopen tudi nečlanom. »Bratstvo« Maribor. — Naše »Bratstvo« se pod vodstvom energičnegai in požrtvovalnega predsednika br. Tumpeja, ki je bil na zadnjem občnem zboru z velikim navdušenjem ponovno izvoljen, prav razveseljivo razvija. Vsi odseki so aktivni, dramski nastopa na odrih izven Maribora ter tako širi zanimanje za naše delo tudi v okolico. Šolski odsek1 pripravljfa otvoritev srbo-hrval-skega učnega tečaja. Za zimo imamo obširen program, ki bo zaposlil vse članstvo. »Bratstvo« Loke pri Zagorju. — Ustanovni občni zbor tukajšnjega »Bratstva« se je vršil 9. t. m. Osrednje vodstvo Je zastopal br. Kozinc, udeležili pa so se tudi kompletni odbor »Bratstva« v Zagorju ter odposlanci »Bratstva« v Kranju, Litiji ter pripravljalnega odbora v Kotredežu. Predsednikom je bil izvoljen br. Ržišnik Ivan. Loško »Bratstvo« ima dober članski materija!, ki upravičuje najboljše nade na delu te naše nove, važne postojanke v delavskem revirju. Tedenske novice. Cenjenim naročnikom. Zadnji številki so bile priložene položnice, na katerih je označena naročnina do konca tega leta. Po vplačilih v prvih dneh mesca sklepamo, da velik del cenjenih čitateljev ali ne razume, ali neče uvideti, da mora naročnino brezpogojno plačevati točno in najmanj za 1 mesec v naprej. Da se v tem pogledu napravi red, prosimo, (la naj takoj vsak naročnik nakaže na položnici navedeni znesek. Kdor ne bo izpolnil svoje obveznosti, m« bomo s 1. januarjem list ustavili, zaostanek na naročnini pa izterjali. To je naša dolžnost tudi z ozirom na naročnike, ki naročnino plačujejo redno.— Uprava. Pozor najemniki! Ako dobite od gospodarjev v podpis obvejmice za povišanje najemnine z novim letom, ne pozabite k podpisu pristaviti: >Pod pogojem, če se povišanje strinja s stanovanjskim zakonom z vpošte vanjem mojih dohodkov ter s preskrbo družine.« — V slučaju odpovedi pa dostavite: »Odpovedi ne sprejmem, ker ne odgovarja zakonu.« — Nadaljnja navodila slede v prihodnji številki. Stanovanjska zuščilu se zelo maje, ker celo sam pristojni minister izjavlja, da vlada zanjo nima zakonske podloge. — Deputaciji najemnikov je minister le obljubil, da bo storil, kar se bo storiti dalo. To pa so majhne nade. Na vsak način bi pa vlada morala ter bi lahko nekaj ukrenila. Sicer pa bi se pri zadnji vladni krizi moralo vse to upoštevati in storiti vse, da bi se rešili najnujnejši zakoni. Pa naj bi bila to storila stara ali kaka nova vlada. Tako pa je bil obzir do revnih ljudskih mas postranska stvar, glavno je bilo strankarstvo. Zahtevamo pomoči za ubogo ljudstvo, ki bo drugače drugi mesec na cesti. — Srebrni denar zopet dovoljen. Doslej je bil promet s srebrnim denarjem od 1. 1922 tudi v naši državi zabrapjen. Finančni minister je sedaj to prepoved ukinil ter je kupčevanje s srebrnimi kronami v naši državi od 7. oktobra t. 1. zopet dovoljeno. — Kaj je gospoda v Beogradu k temu dovedlo, nam ni znano! Vranglovci. — V volilne imenike v vsej državi je vpisanih nebroj Vranglovcev, ki bodo tudi odločali o naši usodi. — Zato jih je naše ljudstvo pet let vzdrževalo in jih še vzdržuje. — Tragedije. — V Guštajnu sta se zastrupila zakonska Greger. Mož je bil vodja delavskega konzumu. Oba sta mrtva. Vzrok samomora ni znan. — V Sisku pa je blazna žena presekala možu vrat, ko si je pri vodnjaku umival roke. Mož je mrtev, žena v blaznici, pet malih otrok pa osamljenih. — Mož je imel ženo že prej dolgo v blaznici. Ker pa ni mogel plačevati oskrbnine, jo Je vzel domov in potem je sledil žalostni konec. — Ali j§ v urejeni državi sploh to mogoče? Ali ni dolžnost države same, da skrbi za take reveže. Ali je sploh mogoče, da se umobolnega pusti iz zavoda? — Pri nas j« zmanjkalo soli, dasi imamo zato monopol, ki bi moral skrbeti za zadostno množino zaloge. Sedaj dobe menda sol iz Poljske. — Pri nas pač večkrat zmanjka soli — v glavah! — Odstavljen župan. — Na Ježici pri Ljubljani so odstavili župana, ker ni hotel baje izdati uradnega potrdila o bivanju v občini v svrho reklamacijskega postopanja. Zadeva pa je interesantna in bomo o njej poročali, ko bo razčiščena. — Vse, kar je pravi — Pivo bo dražje. Jugoslovanski pWo-varnarji so sklenili povišati cene pivu radi podraženja sirovin in tovarniških stroškov. Naše delovno ljudstvo skoraj ne zadene podražitev, saj si že tudi sedaj ne more veC kupiti čaše piva. — Ali bodo sedaj izplačali 20% bone ali dolg, ki ga ljudstvu dolguje država izza žigosanja naših kron? — Tako vprašujejo ljudje, ako prideš na deželo. — Interesantno bi bilo zvedeti, kaj o tej stvari misli vlada, kaj mislijo ljudje, ki so bili takrat na vladi, ko smo morali dajati prisilno posojilo in to po večini mi mali ljudje, ker petičniki so spravili svoj denar poprej na varno. — Za invalide. — Za konečno »amet-no in pravično rešitev invalidskega 'pra-šanja, ki je eno najbolj perečih, doslej naSl parlamentarci in naše vlade niso imele smisla in tudi ne časa. Upoštevalo se ni niti iz najvišjega mesta dano zagotovilo. In bog zna kdaj pride sedaj1 invalidsko vprašanje na vrsto. Pred volitvami liočejo menda začasno rešiti invalidsko vprašanje na ta način, da bi dobili invalidi neko milost v obliki božičnih podpor. Zato je baje določen kredit 100 milijonov dinarjev. Tako l.i ti reveži za tako dolgo čakanje v stradanju in pomanjkanju ter do bodoče ureditve, ki ji lahko rečemo »Zukunflsmusik«, dobili povprečno 1000 do 1500 Din enkratne podpore. Umevno, da se organizacija invalidov s tem ne strinja in da je v njenih vrstah zavladalo ogorčenje. — V interesu teh revežev bi bilo želeti, naj gospodje minlstit do ureditve tega vprašanja takoj toločijo primerno redno mesečno podporo. — Upokojitev univerzitetnih profesorjev. — Prosvetni minister je pri kralju izposloval ukaz za upokojitev več univerzitetnih profesorjev v Zagrebu. Med njimi je tudi naš slovenski rojak, znani in .asiužni duševni delavec, pisatelj, dr. Franjo Pučar. Radi upokojitev je nastal na zagrebški unl-veizi odpor. Dijaki so priredili v ponde-ljek 1. decembra na univerzi protestno zborovanje in sklenili 5 dnevni protestni štrajk ter pozvali beograjske in ljubljanske tovariše, da izkažejo svojo solidarnost. Zborovanje se ni moglo dokončati, ker je policija zborovanje prepovedala in zborovalce baje s sabljami razgnala z motivacijo, da shod ni bil prijavljen, kar se pa na univerzah doslej sploh ni prakticiralo. — Na to so se zganili 'tudi ljubljanski akademiki1, ki pa niso edini zn solidarnost, ker to nekatera akademska društva odklanjajo. —Kralj Aleksander in kraljica Marija nameravata v kratkem odpotovati v Italijo na poset. Iz tega se da sklepati, da so vse naše zadeve do Italije in obratno že končuo-veljavno urejene. — V Beogradu so v skrbeh, ker ni izključeno, da pride do štrajka tipografov, ki se pravkar pogajajo za novo tarifo, oziroma kolektivno pogodbo. Na la uačin bi bilo izdajanje časopisja ravno med volilno borbo ogroženo. Tega se boje najbolj listi vladnih strank, medtem ko prihajajo iz opozicijonal-n ih vrsl glasovi, da je zmaga prolirežimskih strank tudi brez časopisja sigurna. — Atentator dr. Seipla obsojen. — Ta teden se je pred dunajskimi porotniki zagovarjal Karel Javinek, ki je izvršil svoj-čas atentat na državnega kanclerja dr. Seipla. Kor je mož priznal svoj namen in zločin in ker je dr. Seipel popolnoma ozdravel, je bil obsojen na 3 in pol leta ječe. Ljubljana. f Maks Sterniša — vojaška žrtev. — V inacedonskem Skoplju je 30. nov. t. 1. umrl ljubljančan Maks Sterniša, podnared-nik atr. polka, star 22 let. Obolel je na malariji in tifusu. Uboga mati je dala na žrt-venik zadnjega sina. — Ali je to potreba? Ali ni to zločin nad ljudmi, izpostavljati naše fante klimi, ki je zanje smrtonosna. Zakaj bi ne služil doma ali v drugih primernih krajih. Macedoncu pa ne škoduje domača klima, v kateri je zrastel. — Pravkar čujemo, da so iz Maribora skoro vsi slovenski častniki prestavljeni v Macedoni-jo. Še celo taki, ki so pred kratkim šele od tam prišli. — Na ta način se takorekoČ namenoma vsaja v srca naših fantov strah pred vojaško službo, starišem pa se delajo skrbi za otroke, ki odhajajo zato, da jih nikdar več ne vidijo. — Zato bi pač prosili merodajne faktorje, da bi to upoštevali in preuredili. Mi hočemo, da ostanejo naši sinovi dobri in zdravi Jugoslovani, ponosni pa tudi na svojo slovensko rodno grudo. — Roparski morilec priznal zločin. Radi roparskega umora Marije Zevnikove je bil pred ljubljansko poroto svoječasno obsojen na smrt Janez Kristan, akoravno ni bila dokazana njegova krivda. Porotniki so vendar prišli do prepričanja, da nihče drugi ne more biti morilec. Sedaj jim je olajšal njihovo vest Kristan sam, ker je priznal svoj zločin v zaporu. — Sicer je vložena prošnja za pomiloščenje, vendar to Kristanu najbrž ne bo pomagalo, ker je zločin le malo pregrd. — Mi smo sicer principijelno proti ju-stifikacijam, resnično pa je: danes skoro drugega izhoda ni, ker so postali zločinci silno predrzni in se zakonom naravnost rogajo. — Rešil ga je smrti. — Nek poštni uslužbenec je pred par dnevi rešil nekemu ljubljanskemu železničarju v Postojni življenje. Poštar je hotel v svoj poštni voz, ki je stal nekoliko korakov od itak slabo razsvetljenega postajnega poslopja na prostem tiru v temi. Naenkrat zadene na tleh v kovček). Prižge žveplenko in opazi železničarski službeni kovčeg, malo v stran na drugem tiru pa železničarja, ležečega nezavestnega v krvi. Železničarja potegne takoj s tira ter odhiti po pomoč na postajo. Komaj je poštar na postaji, že pridrvi po istem tiru, na katerem je ležal železničar — brzo-vlak iz Trsta, ki bi bil železničarja raztrgal. Tako je bil rešen smrti. Profesor Jože Reisner, ravnatelj srednje tehnične šole v Ljubljani. — Minister Svetozar Pribičevič je izposloval kraljev ukaz, s katerim je bivši narodni poslanec ljubljanskega mesta in gimnazijski profesor v p. imenovan za ravnatelja na tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Pri lem imenovanju se spominjamo na boj za poslaniški mandat med prof. Reisnerjem in dr. Ravniharjem, na boj, ki ni bil dovojevan, tako da je to vprašanje na vse zadnje še vedno odprto. — Likvidacija prosvetnega oddelka v Ljubljani. — Prosvetni minister je izdal odlok za likvidacijo tega urada. Posli prosvetnega oddelka se razdele in prenesejo na velikega župana v Ljubljani in Mariboru, katerima se pridele oblastni prosvetni referenti. Za prosvetnega referenta v Ljubljani je imenovan dr. Stanko Bevk, katerega je svoječasno dr. Korošec poklical v ministrstvo. Maribor. — Odrešenik v stanovanjski m vpnutsiiju. Nad pol stoletja se muči ves kulturni svet z rešitvijo največjega socijalnega in gospodarskega problema: slonovanjskega vprašanja. V Angliji je padla največ radi nepovoljne rešitve tega vprašanja delavska vlada. V Nemčiji, kjer je država po vojni zazidala že milijarde, zborujejo v tem času o tem vprašanju najboljši strokovnjaki; isto je na Češkem in v Avstriji, kjer zahtevajo k že iz-daniin milijardam za novogradnje še 30 novih milijard. In pri nas? še par tednov in mi stojimo v praznem prostoru nestvora stanovanjskega zakona. Sumljivo se nam je zdelo, da je mladoliberalno časopisje baš sedaj v tem kritičnem času popolnoma utihnilo o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Le dr. Žerjav je v svojem otvoritvenem volilnem govoru obljubil, da bo to vprašanje nekako rešil. In ostal jo mož beseda. Sam sv. duh je navdahnil oba njegova velika župana z mislijo sklicati v Ljubljano za 0. t. m. konferenco zastopnikov hišnih gospodarjev in najemnikov. Ta konferenca naj napravi ne le čudež, da si postaneta gospodar in najemnik prijatelja, ampak skleneta naj eno celo leto trajajoče premirje, ki naj služi kot dokaz, da sploh ni potreba več nobenega stanovanjskega zakonu. To največjo svetovno senzacijo je tudi veliki župan v Mariboru razglasil v kratki dnevni notici v »Marbur-ger-Zeitung«, ki je še kratko pred nastopom P.-P. režima slično kakor »Nova Pravda* energično zahtevala, da država sama reši stanovanjsko vprašanje s tem, da da mnogo denarja za zgradnjo novih stavb. In zdaj je vse zidanje čisto odveč. Ena sama konferenca v Ljubljani bo rešila Slovenijo in celo ostalo državo vsega stanovanjskega zla. — Tako, ljudje božji, se P.-P. režimovci javno norčujejo i zljudstva, posebno iz vseh, ki trpe in poginjajo vsled stanovanjske beae. Mi se bomo s temi odrešeniki še bavili. Za danes le pribijemo, da je sv. duh, ki je to vladno jaro gospodo obsenčil z idejo ljubljanske konference, to idejo uajbrže pobral iz naše v Mariboru sklenjene resolucije, kjer zahtevamo sklicanje anket le v to svrho, da se iz obeh strank (gospodarjev in najemnikov) ustanovi komite, ki naj skuša ublažiti posledice anarhije, ki mora nastati ob novem letu, ko prejenja zakon o zaščiti najemnikov. Ali taki komiteji bi bili le za najhujšo bolečino trenotno ublažujoči obliž, rana sama pa ostane odprta. — Sram nas mora postati pred celim svetom ko bo zvedel, kako v SHS državi P.-P. režim rešuje to najvažnejše in ravno sedaj najnujnejše socijalno in gospodarsko vprašanje. CHL.1E. — Razpis obrtniških podpor. »Obče- sloveusko obrtno društvo v Celju« razpisuje 10 obrtniških podpor in sicer 5 po Din 300 in 5 po Din 100 pod sledečimi pogoji: 1. Pravico do podpor imajo siro- mašni obrtniki, ki so sedaj, ali so saj bili redni člani društva, kakor tudi siromašne vdove in otroci takih obrtnikov. 2. Utemeljene prošnje (koleka proste) je vložiti do 15. decembra 1924 v Uradu za pospeševanje obrti v Celju (Vrvarska ulica št. 1, vis-a-vis okoliški osnovni šoli, pritličje). |3. Društveno načelstvo bo po sloboduem prevdarku presojalo večjo ali manjšo utemeljenost prošenj in priznavalo podporo. LOKE PRI ZAGORJU. — Ker naši nasprotniki — fantasti še vedno trde, da je naša mladinska organizacija »Bratstvo« pod okriljem »Orjune«, izjavljamo resnici na ljubo, da je to podla laž, s katero hočejo le škodovati naši mladi organizaciji. Članstvo se opozarja, da ne naseda tem obrekovalcem na limanice. Naše »Bratstvo« je in bode ostalo: izobraževalno društvo Narodno socijalistične mladine. Zatorej Slovenci in Slovenke, vsi k »Bratstvu«, tu je vaše mesto! — Odbor »Bratstva«. ŠOŠTANJ. — Sokolsko društvo v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 7. t. m. povodom svečane oddaje Sokolskega doma svojemu namenu lepo zasnovano akademijo s sledečim spo-■edoin: otvoritev telovadnice, zaobljuba članstva, telovadne točke vseh oddelkov, koncertne točke konservatoristinje s. J. Ko-lakove, orkestra Šoštanj in vrlega pevskega kvarteta »Komšija« iz Celja. Oskrba gostov je v rokah požrtvovalnih narodnih dam. Ker se osebna vabila ne bodo razpošiljala, je tem potom vsakdo k lepemu intimnemu slavlju prisrčno vabljen. Odbor pričakuje polnoštevilnega obiska od strani someščanov, upa pa, zlasti na ugodno zvezo na obe strani s popoldanskimi oziroma večernimi vlaki, pozdraviti v svoji sredi v čim lepšem številu i zunanje goste, ki *o bili našemu Sokolu vedno naklonjeni in katere bi težko pogrešali na našem slavnostnem dnevu, dnevu • iskrenega veselja, da so se uresničili smeli načrti za lastni Dom. Nadejamo se, da se bo na našem slavlju s častnim zastopstvom odlikovalo Celje, Petrovče, št. Pavel, Braslovče, Žalec, Polzela, Mozirje, Vransko, Slovenjgradec, ostaUi duištva Celjske Sokolske Zupe pa, da nas počasi e po deputacijah. Zaradi obsežnega programa se prične prireditev tečno ob ft. uri popoldne. Savinjsko-šaleško okrožje Celjske Sokolske Zupe pa se še posebej zaveda pomembnosti prvega Sokolskega Doma v lem okraju, katerega najvažnejši in najlepši del je: telovadnica se izroči svojemu namenu na dan 7. decembra! — Zdravo! — Odbor. SELCE. — Avto se je prevrnil. — Omnibus-avto ki vozi iz škofjeloškega kolodvora v Železnike, je pri Selcah zavozil v stran in se prevrnil. Avto je bil poln ljudi, od katerih jih je več ranjenih od razbitih šip. trboveljski, libojski, ormoški in visokokalorični trobnodolski (specljallt. za centr. kurjave) dobavlja po najnižjih cenah DOM. ČEBIN trgovina a premogom Ljubljana, Wolfova ui. 1/11. POSLANO.* Izjava. Tovariši in gospodje Primorci! Naznanjam Vam, da izstopam kot blagajničar iz odbora društva »Jadran« radi samovoljnega nastopanja t. C. predsednika, ter vljudno prosim cenjene revizorje, da mi sporofe, komU naj oddani blagajniško knjige. — Ve5 na občnem zboru. Maribor, 3. decembra 1924. Tomo Komar. * Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1324"— 1327 50 100 franc, frankov »' 3735 364 — 100 laških lir » 297-35 297-25 100 čeških kron » 205- 206'— 100 avst kron » 0099 0.0985 100 ogrskih kron > 0-0935 0092 100 bolg. levov » 49-65 46 07 100 dolarjev » 6800- 6812-5 ■>00 angl. funtov » 31775"— 31750- Curiška borza, 100 dinarjev je stalo 3. dec. 26. nov švicarskih frankov 7-50 7-575 100 franc, frankov » 2837 27 20 100 laških lir » 22-49 22-42 100 čeških kron » 1555 15 55 100 avst. kron » 0-0073 0 0073 100 ogrskih kron » 0 0069 00069 100 bolg. levov » 3-75 3-47 100 dolarjev » 517 — 518— 100 angl. funtov » 2408— 2297-— Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) Ko vstopi Edvard v slaščičarni v malo sobo, določeno za kadilce, naleti tamkaj na dva gospoda, ki sedita pri mizi v kotu ter se živahno razgovarjala. Zato se obrne ter se vsede za mizo v priprostem damskem salonu, ki se nahaja poleg omenjene sobe, in sicer tik stene, ki loči oba prostora. — V steni se nahaja mala odprtina, ki služi najbrže za donašanje skodelic. Ta odprtina je le napol zaprta in tako je bilo mogoče, da more Edvard prav dobro razumeti razgovor obeh gospodv v sosedni sobi. Že se odloči, da odide tudi iz te sobe, ker mu je prisluškovanje neprijetno, ker se mu zdi, da je slišal izpregovoriti ime Gardiner. Ta- koj nato pa začuje Edvard tudi odgovor, ki je bil v zvezi s tem imenom, in ki ga zelo zanima. Oba gospoda se namreč razgovarjata o mladi lepi vdovi. »Nak, glave ne smete kloniti, ljubi gospod Silver«, čuje prisluškovalec govoriti, dasi j'e resnica, da ste prišli ob svoje premoženje. Kdo pa Vam je rekel, da se spuščajte v tako blazne spekulacije?« »Kdo? — No pa to je moja skrivnost. Dovolj, spustil sem se v spekulacijo, gospod Jevell; storil sem to, da postanem uainah bogat in da morem ljubljenko svojega srca povesti na svoj dom.« »Tako — tako, ali vas smem nadlegovati z nekaj skromnim vprašanjem, kdo — »Imena dame ne imenujem,< vzklikne gospod Silver. »Saj pa je to beseda brez pomena, sedaj je vBaka nadeja za mene zaman, da bi privolila v to. Vsekakor pa na to ne smem preje misliti, dokler si zopet ne pridobim premoženja k »No, siliti ne maram v Vas, gospod Silver 1« »Kako pa pravzaprav pridete semkaj v ta okoliš, gospod Jevell?« >0, čislo slučajno,-': odvrne vprašauec nekoliko v zadregi. Edvard postaja vedno bolj pozoren, gospod Silver je bil gmotno uničen, njegove akcije je nakupila mlada vdova, kaj neki tiči 7,a tem — vsekakor je zadeva sumljiva! »Ali še prihajate na obiske k očarljivo lepi vdovi, gospej Gardiner — gospod Silver!« »Ne, sedaj nič več!« »Zakaj pa ne?« »Oh, zato nimam nobenega posebnega vzroka, toda molčiva o tem. Povejte mi raje, gospod Jevell, ali ni naravnost čudno, da nekateri naših znancev, ki se sestajajo v salonu gospe Gardiner, že nekaj časa sem prav nesrečno Špekulirajo?« »Čudno? Zakaj? To Je vendarle gol slučaj!« »Toda nekam čuden!« »Vsekakor je dejstvo, da imajo gospod-! je zaznamovati take zgube, vzbudilo tudi v meni neko začudenje. Toda, dragi prijatelj, : meni se zdi, da precej verujete raznim vra-’ žani ter pripisujete krivdo lepi vdovi, da ! je ona moralno odgovorna za nesrečo!« »Kaj takega mi niti v mislih ne pade na | um, gospod Jevell. Gospa Gardiner je prav-oata krasotica, zakaj naj bi bila ona izvor ; nesreče in vendarle — — — — —« Beseda mu zastane in zdi se, da ne mara do konca povedati svojih misli. Gospoda se še nekaj časa razgovarjata o raznih manj važnih zadevah. Iz razgovora pa more Edvard prav dobro povzeti, da gospod Silver, ki je prišel ob premoženje, komaj prikriva svojo bol uad nenadomestljivo izgubo. Potem sliši še Edvard, da sta se oba gospoda dvignila hi odšla. Popohiomu sam ostane v lokalu. Prvotno se hoče presesti v sobo za kadilce, pa se premisli, ker bi moglo to vzbuditi pozornost, če bi se nalašč šele po odhodu drugih gostov preselil tja, ter ostane v salonu za dame. Toda misli na gospo Gardiner si ne more izbiti iz glave. Razgovor obeh gospodov je ujegov sum podkrepil. Po daljšem razmišljevanju pride do zaključka, da igra očarljiva vdova dvojno igro ter izkorišča svoje nič zlega sluteče obiskovalce ua prav nesramen način in sicer, da se okorišča z njihovimi! zaupnimi poročili. Tajinstveni mož je vsekakor pravilno sklepal iz svojega opazovanja. Edvard še vedno razmišlja o tem, kar je ravnokar slišal, kar se odprejo vrata; na ušesa mu prihaja lahek šum svilene obleke. Edvard se ozre kvišku. Med vrati, ki vodijo v salon za dame, stoji gospa Gardiner, lepa vdova iz sosedne vile! Zapeljivo vdov«. Samo trenutek obrne Edvard oči od časopisa, katerega čita; toda sedaj ga navdaja čuden občutek; zdi se mu, da ima lepa vdova še vedno oči uprte vanj. Še enkrat pogleda kvišku. Zares, žareče oči so vprašujoče zapičene v njega — tedaj pa se premaknejo dolge, temne trepalnice in navidezno osupnjena se vsede gospa Gardiner za marmornato mizo. Edvardu je sedaj naravnost mučno, da sedi v salonu za dame, pade mu takoj na um, da navadno tudi drugi gospodje, ki ne kade, sede v tej- sobi, in tako ostane tudi on še nadalje v salonu, zlasti še, ker si naravnost želi, da moro zagonetno gospo od tako blizu opazovati. Nekaj časa vlada v salonu popolen mir. Lepa vdova polagoma zavživa donešeni ji kakao in tudi Edvard je dozdevno globoko zatopljen v časopis, dasi ua skrivaj pozor- Vsem cenjenim gospodinjam se priporoča „ADRIA“ ljudsko, ječmenovo, dvojno sladno ječmenovo »Sidro« in dvojno sladno rženo »Meta« KAVO no motri obraz lepe dame. Naravnost oča-rujoče vpliva nanj njena lepota, njegovi pozornosti pa tudi ne uide nekam čuden žar njenih divnih, temnomodrih oči. lid var d razmišljuje, kako bi pričel razgovor z lepo vdovo; stavi si pa tudi vprašanje, če naj jo nagovori. To misel takoj opusti kot nemogočo, ker se mu lahko pripeti, da razgovor kratkomalo zavrne. — In vendar bi se tako rad razgovarjal z njo. Saj je že domala uverjen, da je lepa dama ena listih lahkoživk, ki naskrivaj uganjajo svoj poguben posel. Kajti vse, kar je doslej slišal o njej, ga le utrjuje v njegovi sumnji. Tudi mož s krinko je izrazil željo, da bi kaj natančnejšega zvedel o omamljvo lepi dami. Čemu je nakupila papirje, s čijili posestjo je uničila gospoda Silverja? Zakaj naj gospod Jevell o vsem molči? Teh vprašanj mu ni težko rešiti. Ubogi gospod Silver je bil Vsekakor smrlno zaljubljen v lepo damo in je, da bi hitro obogatel ter si tako pridobil njeno naklonjenost, naravnost blazno špekuliral. — In očarljiva vdova je spletkarila proti strastnemu oboževalcu ter poceni nakupila njegove papirje s posredovanjem drugega oboževalca. Ker je lahko čakala s prodajo papirjev dotlej, da se njih vrednost zviša, si bo morda pri tem zaslužila ogromno premoženje. Ce je njegov sum utemeljen, potem spada lepa dama v krog tistih nesramno ostudnih in ničvrednih žensk, ko so zapisane poginu po roki njegovega strašnega prijatelja. Zato se Edvard odloči, da vse poizkusi, da dožene kaj natančnejšega o prejšnjem življenju lepe vdove. Zopet se ozre proti njeni mizi n zapazi nekaj belega na tleh. Robec je zdrknil lepi dami z naročja ua tla, poleg njega pa leži na tleh še rokavica. Edvard smatra, da je sedaj ugodna prilika za pričetek razgovora, pa bodisi še tako kratkega, zato se odloči, da kot kavalir pobere, kar je dami padlo na tla. — Seveda pa najmanj' ne sluti, Nove Pravdec. najboljši Sfcnini stroji so edino Josip Petellncn znamke .,6ritzn?r‘‘ In „fldler" Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vezenju brezplačen. Ljubljana blizu Pre2«rnovega spomenika za vodo. Oglašajte v Novi Pravdi! h tesar ne ves, vpraša) Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihajlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka): Tone MM Pleskar za stavbo in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul.6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9. lOHBN se dobi v vseh špecerijskih prodalslnah Iščem plsarniSfce sEužfce najraje Itot občinski tajnik in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. Naslov pove uprava »Nove pravde« v Ljubljani, Oradišče štev. 7. Za zimo $e» najboljši Cenik brazplafno. KflRO-CEVUl Maribor Koroška cessSa šf* 19 Franc Szantner Ljubljana, Setenburgova ulica 1 špeclialist za ortopedija In anatomična obuvala in trgovec s Čevlji, sprejema tud! vsa popravila. Stefan Ferant urar državnih železnic Celje, Dečkoo trs 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. AVTO - VOZI Ml EMU! JUSO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON STEV. 960 Očala, ščipaice ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Prvorazredni moderni brzopisafni stroj Stocaer-Recortl Vrhunec finomehanike! Zastopstvo: Lud. Baraga Ljubljana, šelenburgova ul. 6/I. Priporočamo tvrdko Bala doIžiiDSt Je, da Kupujemo od Mit, ki tascrl-rajo o našem lista! Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papir* ni trgovini Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši mkup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr. z o. z. sprejema vioge na knjižice in plača čistih ir 7°io *■» obresti brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Pcdeljujs m kratek rok trgovske in personalne kredite nnikulantneje. Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu I Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220 TRGOVSKA BANKA D. D.. LJUBLJANA Podružnice: Msribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Siov. Bistrica Dunalska cesta štev. 4 (v lastni stavbi). Kapital In reierve Din 18,300.000. Izvršuje vse baRČBi posle naltožneje in najkulantneie. Brzojavi s Trgovska. Tel.i 139, 145, 458. Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd 8303 s Bit imsem ‘euengnfi HAOlVNUia ‘O euiftOBJi B)|sn>HO~|uoM 11! |