118. štev. V Ljubljani, petek 20. maja 1921. »m« »**** iy. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo ieto . K 360* — P»1 leta . . . „ 180- ietrt leta . . „ 90- m mesec . . „ 30 — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarje četrtletno. . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naroCnino po nakaznici. Za inozemstvo: «10 leto . K 480-— p°' leta. . . . „ 240-— Celrl Ida . „ 120 — « mesec . u 40 — Oglasi se z&ratunajo po poratillenem proštom in sicer 1 in m visok tet 55 mm Širok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popast. Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — ...................... Rokopisi se ne vračajo. ...........'m.:z— Položaj v Beograd«. Glasovanje o I. odd. ustave. Država sa imenuje kraljevina SHS. Proti nazivu Jugoslavija glasovali demokrati in samostojni kmetje. Beograd, 19. maja. (Izv.) Danes ob 4. popoldan se je nadaljevala specialna debata o 1. oddelku ustave, ki govori o obliki in nazivu države, Rrba in službenem jeziku. Kot prvi jc govoril dr. Trumbič, ki je zahteval, da mora naše jedinstvo dobiti izraz tudi v imenu države, ki se naj naziva •Jugoslavija. Nastopil je za novi državni grb, ki naj ga določi strokovna komisija, za novo državno zastavo hj za jugoslovanski službeni jezik. Končal je z odločnim povdarkom, da rušimo temelje države, ako ne sprej-Rietno popolnega jedinslva. ki mora biti izraženo v I. oddelku, ki tvori glavo države. Radikalec Džnjevič govori za ime Srbija. Radikalec Ivanič je branil vladni načrt ustave, v katerem se ima naša država naziavti Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zemljoradnik Boskoljevlč je Plediral za jugoslavensko državo Srbov. Hrvatov in Slovencev: radikalec Savič pa za ime Srbija. Po kratkem odmoru je dobil besedo izvesti-telj dr. Laza Markovič, ki ic polemiziral z dr. Trumbičem. nakar sc Je pričelo glasovanje o posameznih Členih I. oddelka posebej. Najprej se ic glasovalo o 1. odstavku 1. člena glede oblike države. .lugoslovcuski Mub in poleg komunistov tudi socl-ialni demokrati, od katerih te bil prisoten samo Etbin Kristan in republikanci izrazili so se proti monarhični obliki države in nato odstranili iz zbornice. Za monarhijo sta od opozicije glasovala tudi neodvisni dr. Trumbič in narodni sociialist Brand-ner. Sprejet je bil tudi 2. odstavek 1. člena, da se imenuje naša država Kraljevina Srbov. Hrvatov In Slovencev. Brandner In Trumbič sta glasovala proti SHS. Slovenski demokrat-je in samostojni kmetje so glasovali za SHS. Veliko slovenskih poslancev je manjkalo, od slovenskih komunistov ni bil niti jeden prisoten, od slovenskih socijalnih demokratov pa samo Etbin Kristan. S tem je Jugoslavija zaenkrat pokopana. Zmagalo je separatistično ime SHS. Treba si bo zapomniti, da so samotoineži in demokratje iz Slovenije glasovali proti imenu Jugoslavija, za katero so pri volitvah agitirali. Značilno Je tudi to, da je v specijalni debati izmed slovenskih poslancev edini poslanec Brandner se udeležil debate o 1. oddelku ustave In govoril za Jugoslavijo. — Sprejet je bil tudi 2. člen 1. oddelka: državni grb in 3. člen 1. oddelka: službeni jezik srbo-hrvatsko-slo-venski. kakor je predložen v načrtu ustave. Seja, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašič. je trajala do 8. ure zvečer. Prihodnja seja je sklicana za jutri ob 4. url popoldne. Na dnevnem redu ic nadaljevanje spccijalne debate in sicer pride v debato II. oddelek ustavnega načrta o državljanskih pravicah. Seja ustavnega odseka. Trgovska pogajanja z Italijo. Delavski sindikati. Beograd. 19. maja. (Izv.) Na današnji seji ustavnega odbora sc Je pretresalo o 2. odseku ustavnega načrta. Glede čl. 18 sc je vršila na predlog socijalistov in zemlioradni-kov kratka diskusija, po kateri je bil v alin. 3 ustavnega načrta sprejet kot dodatek, da je za škodo, ki jo napravijo državni uradniki, pristojno le rodno sodišče. Pri čl. 19 predlaga demokrat Angjclič. da se pri državljanstvu še pristavi beseda »jugoslovansko«. O tem se še ni odločilo, ker še ni doprinešen amandement. Pri čl. 20 predlagajo socijalistl, da se ne sine izročevati niti političnih krivcev, kateri predlog pa ie bil z večino odbit. Seja sc bo nadaljevala jutri ob 10. uri. Beograd, 19. maja. (Izv.) Včeraj popoldan se jc vršilo posvetovanje naših delegatov, ki so določeni, da vodijo trgovinska pogajanja z Italijo. Na tem posvetovanju sklenjeni predlogi se bodo izročili italijanskim delegatom kot odgovor na niili zahteve. Italijanski delegatje dosedaj še niso dospeli v Beograd. Nadalje se Je na tej seji razpravljalo o reviziji tr-. govinske pogodbe z Romunijo, katera noče še nadalje priznavati pogodbe od leta 1912, katero je sklenila s Srbijo. Beograd, 19. maja. (Izv.) Na današnji se]l ministrskega sveta je sklenila vlada, da sc dovoli ustanovitev delavskih sindikatov, ako bodo isti čisto ekonomsko organizirani. Minister za socljalno politiko bo imel pravico kontrolirati, če niso sindikati prekoračil] meje svojih pravil, kakor tudi če niso stopili v službo katerekoli politične stranke. Predlog za okupacijo Soluna. Beograd. 19. maja. (Izv.) Dozna-va se, da je poslal Kemal paša svoji vladi spomenico, v kateri ji daje popolnoma proste roke glede vprašanja Soluna, ker sc ne more vslcd dogodkov v Mali Aziji osebno spuščati v to zadevo. Že na londonski konferenci so delegatje Kemala paše sprožili to vprašanje ter priporočali, da bi bilo najbolje, ako Jugoslavija formalno okupira Solun. Ta predlog so utemeljevali s tem. da Orčija leta 1912 ni držala zavezniške zvestobe Kapram Srbiji in tudi danes še ne daje Grška dovolj garancije za to, da bi dobila Jugoslavija gotovi pas v solunskem pristanišču. Volitve v italijanski parlament. Rezultat volitev v Istri. Na goriškem štirje mandati. Na Reki mir. ■Trst. 18. maja. O izidu volitev v Istri so dosedaj znani ti-le neoiicijcini rezultati: Jugoslovanska narodna slranka jc dobila v okrajih Voioska 5324, Pazin 1100, Pulj MS, Poreč 200, Koper 3398, Lošinj 222; skupaj 10.852 glasov. Italijanski blok jc dobil skupno 28.916 glasov, komunisti 3697 giasov, socijalistl 3631 glasov, republikanci 2636 glasov in klerikalci 3323 glasov. Izvoljeni so Dr. Josip Wlila n, ki odstopi z ozirom na goriško izvolitev mandat dr. U. S t a ii g e r j u in pet I a š i s t o v BHueagiia, Albattcsc, de Berti, Uracli in Bogatsckeig. Fašisti so vsied rezultata volitev zelo zmagoslavno razpoloženi. O go-riških volitvah molče fašist] v&prlčo jugoslovanske zmage, Gorica, 19. maja. Vsa neoiicijelna poročila so enoglasno mnenja, da so na Goriškem Jugoslovanski narodni stranki zagotovljeni štirje mandati. Izvoljeni so dr. Josip Wl!fan, VlrgiliJ ščeic, dr. Karl Podgornik in Jo9lp Lavrenčič. Ljudstvo Je navdušeno. Vsa grozodejstva fašizma niso mogla preprečiti sijajne zmage jugoslovanske misli na Goriškem. Bakar, 19. maja. (Izv.) Na Reki vlada splošen mir ter se niti na ulici ne vidi kakega človeka. Celo volitve v Italiji 'Usa napavile nikagega utiša na prebivalstvo. Zanclla Je pozvan v Rim, kamor je odpotoval z Italijansko torpedovko. Zanimivo jc, da kot šef vlade potuje brez vsake nrf- Rim. 19. maja. Ministrski predsednik Oiolitti je izjavil časnikarjem, da je zadovoljen z izidom volitev in da upa, da bo nova zbornica dela-zmožnejša. Rim, 19. maja. V kolikor so izidi volitev znani dosedaj. izgube socialisti v Turinu in Parmi po štiri mandate. od katerih dobi ljudska stranka po enega in nacionalni blok po tri mandate. V Napolju dobe socialisti dva mandata, enega od ljudske stranke, enega pa od konstituonalne stranke. V, Rimu izgubi ljudska stranka en mandat, katerega dobi nacionalistični blok. Socialisti, izgube nadalje v Novari enega, v Veroni in v Florenci dva ter v Cuncu tri mandate. kateri vsi pripadejo nacionalističnemu bloku. Koroško vprašanje. POZDRAV BRATOV CEHOV, Bratskemu Iz,vi sevalnemu odboru narodno - socialistične stranke •J.-’ v Ljubljani. Bratje, zavedajoč se, da so se velikega zborovanja naše stranke udeležili tudi zastopniki Vaše stranke, ki so bili z resničnim navdušenjem pozdravljeni od čeških mej do Prage In od celega zbora naše stranke, prosimo, da sprejmete naš bratski pozdrav z željo, da bi misel narodnega socijalizma pri Vas in v celi Jugoslaviji napredovala in postala podpora Vaše države in Vašega delovnega ljudstva. Naj živi narodni socIjaJi-zem, naj živi slovanski sociializem, naj živi slavna Jugoslavija kot Jamstvo miru v Srednji Evropi, svobode in demokracije. Z bratskim pozdravom za osrednji izvrševalni odbor stranke češkoslovaških narodnih socijalistov J. Stribrny, V. Kloiač, predsed. zbora. predsed. stranke. V Pragi. 18. maja 1921. SVETOZAR PR1BICEVIC TOŽI. Zagreb. 19. maja. (Izv.) Pred tukajšnjim sodiščem se je danes vršila razprava v zadevi ministra za prosveto Svetozarja Pribičeviča, M jc tožil mestnega zastopnika Ivo Sto-žirja radi žaljenja časti, ker ga je ta imenoval lopova. Razprava ni bila končana ter se je preložila, prično 23. maja na Dunaju. _ ANGLEŠKE LADJE V JAFFI. Moskva, 18. maja Angleške ladje so dospele v Jaiio, da se uduše oudotni nemiri. Višji komisar jc proglasil vojno stanje In ustanovil vojaško sodišče. Beograd. GENERAL SEGRE ARETIRAN. Firenze, 19. maja. Kakor poroča »Nuo-vo Glornalc«, Je vojaško sodišče odredilo aretacijo generala Segrela in 13 drugih častnikov, ki pripadajo italijanski mlsljj na Dunaju. , Tudi eden iz Koroškega. V nedeljo smo priobčili razsodbo radi notice »Tudi eden iz Koroškega«, ki jo je priobčila »Jugoslavija« vsied mistifikacije dopisnika dne 24 t. 1. Vrinila pa se ie neljuba pomota: sodba se ne tiče g. E p p i 11 g e r j a temveč g. Poschingerja v Mariboru. — Priobčujemo jo torej še enkrat: U III 163/21—72. V imenu Njegovega Veličanstva Kralja! Anton Pesek, rojen 3. VII, 1879 v Dražuici pri Ptuju, pristojen tja, k. v., oženjen, urednik in hišni posestnik v Ljubljani, \Volfova ulica štev 1, že predkaanovan, jc kriv prestopiva po členu III. zakona z dne 15. 10. 1868, štev 142 d. z. storjenega s tem, da jc vslcd njegove nepazljivosti izšel zoper zasebnega obtožife-ija v listu »Jugoslavija« z dne 24. lebru-arja t. 1. št. 47 članek z naslovom »Tudi eden iz Koroške«, ki tvori pregrešek v smislu § 491 k. z in sc obsoja zaradi tega po št. 5 istega člena na 200 kron globe, v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora, po §§ 389 k. p. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in po § 39 in 20 tisk. zak. da objavi sodbo v 14 dneh po pravom oč-nosti z Istimi črkami in na prvj strani navedenega časopisa. V Ljubljani, dne 8. apri- Koroško vprašanje se nanovo raz- | motriva. Izjava ministrskega predsednika Pa-šiča v beograjskem parlamentu Je izredno važna. Vsaj tako Jo smatramo in moramo smatrati hi naših poslancev dolžnost Je, da skrbe, da ne bode tokrat zopet ostalo samo pri besedah. PrlkHučitev Avstrije k Nemčiji mora biti v danih razmerah le vprašanje časa. Za samostojno avstrijsko republiko Je formalno pravzaprav samo Dunaj, mesto, ki Je na milost in nemilost Izročeno antanti In se Ji v vsem mora pokoriti. Province, ki Jim Je pa pripadlo velemesto le v breme, se seveda na vsak način hočejo od nenasitnega želodca emanclpirati In se priklopiti produktivni Nemčiji. Solnograška kaže, da sc avstrijske province malo menijo za versajlsko in senžermensko mirovno pogodbo ter prirejajo kar na svojo roko plebiscite brez antantinlh »komisij« in glasujejo za Reich. S tem se seveda mednarodna politična situacija temeljito lzpremlnja. Že ob priliki Koroške dcputacije, k| Je prišla vložit v Beograd svečan protest proti pristranskemu postopanju antantno komisije In proti sleparstvom Nemcev, Je izjavil takratni zunanji minister dr. Trumbič ob navzočnosti tedanjega min. predsednika g. Vesniča, da bo naša vlada nastopila takoj, čim bi se izpremcnlio senžermensko mirovno posestno stanje. Ta izprememba se sicer dejansko Ib ni izvršila, toda resni znaki kažejo, da se na versajske in senžermenske mirovne klavzule no da več zanašati. Proti volji naroda ne bo mogla prodret] niti antanta, ki Ji tudi preskrba Dunaja polagoma presega materijelno njeno moč. Nemški most do AdriJe se zopet zida. Strategične meje, ki si jih je privoščila antanta velikih zaveznikov v mirovnih pogodbah samo zase, postajajo sedaj vprašanje tudi za »male« zavezniške države. Seveda se bodo proti tem našim zahtevam pojavila v »veliki« antanti medsebojna nasprotja, kakor vidimo to tudi glede vprašanja Šlezije. 13. t. m. Je Imel n. pr. Lloyd George v angleškem parlamentu govor in se ostro zavzemal za Nemce ter celo izrazil, da bi bilo treba dati Nemčiji vkorakati v ozemlje, kjer gospodarijo poljskj uporniki in Kcrlantl. Franclja ic drugega mnenja in Javnost sc zavzema za Poljake. Interesi Pariza In Londona se torej v šlezijl križajo. Isto Imamo pričakovati, ako se zopet načne koroško vprašanje. Da pri tern laškega stališča nit] ne omenjamo. Naša diplomacija Ima pred seboj važno nalogo In g. poslanik Vesnič naj se spomni g. ministrskega predsednika Vesniča. Za svobodo Gornje Šlezije. Francija za Poljake. Angleška proti. Organizirane nemške čete. Pariz, 19. maja. »Chicago Tribune« javlja v svoji današnji izdaji o nastopnem načrtu glede Gornje Sle-zije. Gornja Šlezija postane neodvisna ali pod gospodstvom zveze narodov. kakor saarsko ozeinjle, ali pa pod neposrednim režimom zavezniških sil. V Franciji uvidevajo. da pri tem položaju Franciji ne bo mogoče, zagotoviti Poljski vse industrijsko ozemlje. Namerava se celo po gotovem času, obnoviti ljudsko glasovanje. Berlin, 19. maja. Urad za zunanje posle je prejel noto medzavezniške komisije, v kateri se opozarja, da se v raznih delih Nemčije nabirajo prostovoljci za šlezijo. Nota zahteva, da se takoj ukrenejo odredbe za pre^ prečenje teh naborov, ki nasprotujejo določbam mirovne pogodbe, in da se razpuste že sestavljene formacije. Kontrolna komisija prosi za obvestitev o korakih, storjeniii v to svrho. Pariz. 19. maja. Kakor javlja »Journal«. je angleški poslanik v Gual d Orsay s posebnim poudarkom vprašal, kako se bo Francija zadržala, ako vstopijo organizirane nemške če-et na sporno ozemlje v Gornji šlezi-ji. Angleška vlada želi predvsem izvedeti. ali bi Francija v tem slučaju zasedla ruhrsko ozemlje. Samoposcbf jc umevno, da je bilo nemogoče, odgovoriti na tako hipotetično vprašanje. Iz izjave, ki jo je podal Briand v soboto, jc jasno razvidno, kako bi pojmovala Francija tako dejanje Nemčije. Washington, 19. maja. Odgovarjajoč poizkusu poljske vlade zaradi podpore poljskega stališča v gornje-šlezijskem vprašanju no Zedinjenih' državah, poudarja državni tajnik Hughes iznova, da se politika Zedinjenih držav ne želi vmešavati v bistveno evropska vprašala. Ameriški zastopniki v evropskih svetih bodo prisostvovali edinole kot opazovalci, ako ne bo šlo neposredno za interese Zedinjenih držav. Lloyd George brani Nemčijo. London, 18. maja. Izjava Lloyd Georgea o šlezijskem vprašanju Je našla v vsem časopisju največje vpoštevanje In se smatra kot resno svarilo Franclji. »Westmlnster Gazette« piše: Izjaloviti sc mora vsaka politika, k| temelji pa nameri, zadržati 60 do 70 milijonov Nemcev v stanju podjannjo- n)a. Francija mora pustiti Nemčiji »fayt p!ay« In možnost, da se umiri. — »Fali Mali Gazette« In »Globo« pravita: Francoski narod mora razumeti, da Anglija brezpogojno odklanja vsako pustolovščino, kakršna Jc poljska, in da bo prepustila Nemčiil, da odbije ves prešerni napad Poljakov. U la Potrata 1. j. • NEMČIJA IZPOLNI OBVEZNOSTI. Berlin, 19. maja. »East Europc« javlja Iz Pariza: Nemški poslanik dr. Maycr Jo včeraj poselil francoskega min. predsednika ]n mu v Imenu nemške vlade Izjavil, da Jc Nemčija odločena, Izpolniti pogoje ultimata v predpisanih rokih. Posebej Je omenil Briandu, da Je državni kancelar že naročil, naj se razorožitev pospeši in da so posebne odredbe že Izdane, da se izplača prva milijarda mark v zlatu. O Gornji Šlezijl dr. Mayer ni govoril. GRKI PORAŽENI, llelsingiors, 19. maja. Neki ruski Ust poroča, da so bili Grk; hudo poraženi in da se umikajo proti Smirni. Kcmallsti so potopili v zalivu Ismid grško križarko »Averos«. LJEN1N NA ANGLEŠKEM, llelsingiors, 19. maja. Listi javljajo, da Je prosil LJenln za dovoljenje, da sme potovati na Angleško, kjer bo vodil pogajanja ga trgovinski dogovor z Anglija. ^ POGAJANJA GLEDE ZAPADNE MADŽARSKE. Beograd, 19. maja. Presbiro javlja lz Dunaja: Pogajanja med avstrijsko in madžarsko vlado glede Zapadne Madžarske se BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 19. maja. Zagreb: Eiekti: Banka za Prlmorlo 0—930, Jadranska banka 1980—1990, Jugoslovanska banka 470—478, Ljubiianska kreditna banka 900—0, Praštcdioua 9900— 10.000, Riječka pučka banka 415—420. Beograd: Valute: dolarji 31—31.13» Iranki 261-265, lire 172—173, marke 55-55.50, leji 56—56.50, levi 41—41.50. Dcvlzet London 128—128.70, Ženeva 580—585, Solun 190—195, Praga 48—48.25, Dunaj 59—1 59.60, Rlm-Milan 175—176. VSI NA DELO ZA »JUGOSLOVENSKO matico«; F Med brati Cehi. Praga, dne 17. maja 1921. Kot vedno so se tudi to pot bratje Cehi že pri sprejemu delegacije slovenske narodno sociialistične stranke izkazali nad vse ljubeznivo. Na češki meji sta delegacijo sprejela ob 4. uri zjutraj poslanca ČSR br. £painy in Trnobransky, ki sta nas iskreno pozdravila v imenu lz-vrševalnega odbora češkoslovaške socijalistične stranke in spremila do Prage. V Budjcjovicah nas je na kolodvoru burno pozdravila številna množica češkili nar. socijalistov. v katerih imenu je govoril br. Striiiovsky. Sestra Havličkova je tov. Deržiču izročila krasen venec, nakar se je le ta v imenu delegacije zahvalil za res bratski sprejem. V Taboru nas je pozdravil v imenu taborskih somišljenikov br. Fres!. N Prago je prišel vlak z več kot enourno zamudo. Sprejem Slovencev Je bil presrčen. sijajen. Pozdravil nas je poleg drugih župan mesta Prage br. dr. Baxa, župan Kr. Vvnohradov br. Pichel in zastopnik občinskega sveta pražkega br. Tyrznik. in v Pragi začasno bivajoči poslanik v Beogradu Kalina. Vladalo je velikansko navdušenje. Tako znaio sprejemati brate samo Cehi. Med vožnjo se je naši delegaciji, katere člani so nosili narodne trakove z nar. soc. znaki (kladivo In pero) pripetil dogodek, ki ie značilen za nemško nestrpnost. Pred Gradcem nas je neki vročekrven Nemec, baje inžener, grobo napadel in nas opsoval radi nošenja slov. trobojnice. Scena se je končala s tem, da Je tov. Deržič v Gradcu pozval kolodvorsko policijo, da naj ugotovi ime nemškega prenapeteža, ki pa je medtem junaško zginil. »Češke Slovo«, glasilo čeških narodnih socijalistov je posvetilo prihodu naše delegacije pod naslovom »Bratje z juga zopet med nami« uvodnik, ki se glasi v prestavi: »Ob priliki zborovanja naše stranke pridejo k nam zopet delegati slov. nar. soc. stranke. Njihova prisotnost na tem važnem zborovanju ima velik pomen, ker bo to zborovanje rešilo tudi vprašanja slovanskega socializma. In slovenski bratie so prvi, ki uresničujejo misel narodnega socializma praktično v svoji zemlji. Od njihovega zadnjega obiska pri nas smo s povečano pozornostjo za* sledovali njihovo delavnost. In uspehi. ki so jih v tako kratkem času dosegli, so nas naravnost presenetili. Pri volitvah v slovenskih mestih so dosegli nepričakovane uspehe, po deželi pa so. v kolikor so Jim zadostovale njihove organizacijske Jn agitacijske sile. dosegli znatno število glasov. V rudarski občini Kočevje druge stranke sploh niso mogle postaviti svoje kandidatne listine. ker so se takorekoč skoro vsi prebivalci priglasili k nar. socializmu. Ti uspehi na slovanskem jugu, kakor tudi znatni prirastek naših prl- Nekaj podatkov o Šle-• • • ziji. Sedaj je namreč spodnja in srednja §lezija skoraj čisto ponemčena. Poleg Nemcev in Poljakov prebiva v Šleziji še kakšnih 30.000 iužiškili Srbov v skrajnem severo-zahodnem stašev, ki smo ga konstatirali pri j Volitev župana v Celju. proslavi 1. maja. priča o dejstvu, da je narodni socializem že sedaj važen političen činitelj, na katerega se opirajo vsi ti, ki gledajo življenje realno in razumejo nujnost ohranitve lastne narodne države za zagotovitev gospodarske moči delavnega ljudstva, V novih povojnih razmerah že ne zadostujejo stare metode in organizacijske strukture, temveč zahteva nova doba nove ljudi. To čutijo tudi na jugu in zato ta val pristašev nove misli, ki zmaguje nad starimi, danes že potrebam časa nič več odgovarjajočimi smermi in ki deluje k pravični ureditvi družabnih razmer, kaže nove smeri in daje nova upanja v novem življenju. In v slovenskih razmerah se je toliko bolj čutilo potrebo novih smernic, ker so se dosedanje klerikalne in buržoazne stranke s svojo korumpirano in protiljudsko politiko popolnoma diskreditirale, socialna demokracija pa vsled svojega izrazitega nenarodnega značaja in navadnim kopiranjem nemških vzorcev. ni mogla biti zanesljiva opora narodno, slovansko čutečemu delavstvu in nameščencem. Zato je že za Avstrije narodno socijalistično gibanje na jugu rastlo in se jačilo. dokler ni postalo neprijetno avstrijskim državnikom, ki so ga začeli kruto zatirati. V novih razmerah pa se to gibanje znova uveljavlja in znova raste in se širi. Postala je politična in gospodarska potreba slovenskega naroda, ki se pri-glaša k njemu danes že v celih občinah. Naši slovenski bratje so po političnih uspehih sedaj priCell tudi z gospodarsko organizacijo svojd^a gibanja in so pričeli ustanavljati hranilnice. posojilnice in konzumna društva ter postavljajo s tem svoje gibanje na trdno gospodarsko osnovo. Upamo, da bo zborovanje tudi po tej strani našlo najboljšo pot. katera privede slovanski proletariat k uresničitvi osnov, ki jih je sebi začrtal narodni socializem in da položi nadalj-ne osnovne kamne k bodoči veliki in ; lamcnili stavbi slovanskega socializma. Slovenske brate iskreno pozdravljamo in spvejemljemo v naši sredi v prepričanju, da ostanejo naši stiki trajni v srečo našoga In jugoslovanskega ljudstva.« V zagati. Komunističen kongres v Parizu. Kointi* nlstlčol kongres nadaljuje danes p svetovanja. Sklenilo so ie, da naj bo parlamentarna skupina podrejena neposredni kontroli vodstva stranke In da naj prejema od to navodila. Delegatlc sclnskega departe-menta so predlagali, da na] komunistični poslanci oddaja svoje parlamentarne prejemke Magaijnicl stranke. Mnenja o tem »o bila različna. Proti sta govorita Froasard In RaHln-Dusens. Predlog se ie odklona. Kongrog krščansko - socialnih strokovnih organizacij v Budimpešti. V veliki re-dtitni dvorani se je včeraj otvorll deželni kongres krščansko - sodjaliUh strokovnih organizacij, ki se ga udeležujejo tudi zastopniki Holandije, Svlcc In Avstrije. Ker misli NSS resno s svojim socialističnim programom, si ie vodstvo takoj po končanih občinskih volitvah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Ptuju prizadevalo, da se ustvari socialističen blok v občinskih upravah teh mest. Temu je nasprotovala z vsemi močmi Tone Kristanova skupina v socijalno demokratični stranki, ker ima svoje obveznosti do demokratov in »Jadranske banke«. NSS stoji trdno na svojem programu in socijalni demokrati so bili tisti, ki so prvi »Izknajfali« ter v Ptuju volili svojega župana. Za Celje je bilo domenjeno, da dobi NSS župana, a socijalni demokrati podžupana. Socijalni demokrati so pa sklenili zahrbtno pakt s klerikalci, da bi dobili socijalni demokrati župana, klerikalci pa podžupana. Hoteli so izigrati NSS. To neiskrenost in neod-kritosrčnost bodo socijalni demokrati še obžalovali. NSS v Celju ni preostalo dnizega kot ali pripomoči, da dobi Celje za župana pripadnika internacijonalne JSDS in za podžupana klerikalca ali iti svojo pot. O. dr. Hrašovec je star zaslužen narodnjak v Celju, nikdar ni bil izrazit liberalec, temveč slogaš. J DS ga je sicer kandidirala na svoji listi, ker je hotela z njim pridobiti glasove res narodnih naprednjakov, ki se pa nikakor ne strinjalo s politiko mladi-nov .IDS. temveč jk> ostro obsojajo. NSS se je končno odločila za dr. Urašovca. ker so znane njegove izjave. da se ne bo udeleževal ekstremne JDS politike, ampak bo kot župan v obč. gospodarstvu strogo zastopal politiko sporazuma. Dr. Hrašovec dobro ve, da bi bil v nasprotnem slučaju župan brez delavne večine. Ni se sklenil noben pakt In noben kompromis med JDS in NSS v Celju. temveč obe stranki sta volili Slovenca - narodnjaka - slogaša. V občinskem svetu v Celju bo NSS zastopala svoj socijalističen program in ga bo tudi izvajala in videlo se bo. kdo so bolji sociialisti NSS ali socijalni demokrati, ki se zahrbtno vežejo s klerikalci, da bi izigrali NSS. V Celju je župan dr. Hrašovec, ki je bil predsednik Narodnega sveta od leta 1902. do 1910.. torej v času najhujših narodnih bojev in ima kot tak velikanske zasluge ne le za Celje in Spod. Štajersko. Ko se je šlo za odločitev med takim možem In pripadnikom zahrbtne internacijona-le. je pač odločitev padla, kakor Je morala. Upitje socijalnih demokratov in klerikalcev je razumljivo, ker sc se všteli v svojih računih. Najbolj seve kriči in bo kričal »Naprej«, glasilo Kristanove grupe socijalnih demokratov, ki je tesno zvezana z JDS. Celje Ima narodnega župana Slovenca in agilnega inicijativnega podžupana narodnega socljalista. ki bo za delavno ljudstvo zastavil vse svoje moči. Vprašanje županov v mestih Ljubljana. Maribor in Ptuj je postalo aktualno. JDS se nahaja od dne do dne v bolj neprijetnem položaju. Brutalni nastop njenih voditeljev mladi-nov. iz osebnosti in zaslepljenosti rojena taktika ter nemoralna sredstva, katerih se je ta sranka posluževala v volilnem boju osobito proti mladi, napredni slovenski NSS, omajali so simpatije ne samo pri nasprotnikih političnih strank, temveč prav močno tudi pri lastnih strankinih pristaših. Razsodnejši so začeli iz stranke izstopati, večina drugih se zadržuje indiferentno. Strankina glasila se odpoveduje^ »Slov. Narodu« se šteje neodpustljiv greh. da se je dal na »stara leta« zavoditi v mlakužaj ste vode mladinskih hujskačev. Na-sorotstva v vodstvu stranke se z vsakim dnem poostrujejo. Bije se boj med mladini in starini za nadvlado. Katera frakcija bode zmagala, še danes ni jasno. Že prvi dan po občinskih volitvah je JDS razglasila, da pride v Lju-b Ijatio — komisar. JDS je tega želela, je na to tudi delala. Iz tega razloga je njen rekurz proti občinskim volitvam v Mariboru in Ljubljani. Danes gledajo JDSarji vso zadevo v drugi luči. Ce pride tudi komisar, končno bodo morale biti vendarle nove volitve. Takrat pa bodo obrnili stranki hrbet še oni. ki so šli z njo pri zadnjih občinskih volitvah. Odstopila sta dr. Tavčar in dr. Triller, ki sta vlekla s svojo osebnostjo. Dr. Ravnihar, edina še simpatična oseba v vsej stranki JDS. je na pobegu. S kom naj potem JDS nastopi, kdo ji naj spravi Vkup razgnano čredo? Že sedaj je bila pri sestavi volilnih list v hudih škripcih. Vsa ta dejstva se danes v strankinem vodstvu pretresujejo. Kakor so si JDSarji želeli komisarja, tako jim je danes žal. da so vložili proti volitvam rekurz. Obe frakciji JDS se trudite, da bi se glede sestave občinskih svetov in župana, pred vsem v Ljubljani. dosegel z nasprotnimi strankami tak kompromis, po katerem bi JDS vsaj navidez še obdržala v obč. svetu nadvlado in si s tem ohranila svoj politični ugled in vpliv v Beogradu. V poštev prihajajo kot prvi narodni socijalisti, to je tista strančica. o kateri so voditelji JDS še pred 6 meseci se kategorično Izjavili, da jo je »treba v kali zatreti«. Ta od JDS prezirana, osovražena kotu dežele ob Sprevi in znatno število Čehov v ratiborskem okrožju v zgornji Šleziji. a posamezne naselbine raztrešene tudi drugod. V opolskem okrožju, tvori po okrajih, kjer se je vršilo glasovanje, prebivalstvo po narodnosti sledeče razmerje! Okraj prebivalstvo Po laki o/o Nemci Judje Čehi °/ 1. Klučborg 2. Olešno 51.750 27.448 53-2 46-0 08 — 52.335 43.748 85-6 159 0-5 — 3. Opole (mesto) 32.219 6.753 21*0 77-1 1-7 — 4. Opolje (dežela) 117.899 29.260 78-4 199 0-2 1-6 5. Velike Strelce 73-370 59-883 81-6 16-8 0-4 12 6. Lublinec 50.379 42.854 85-1 13-7 09 0-3 7. Glivice 85.179 17.277 265 70-5 2'8 o-i 8. Tošek — Glivice 80.505 64.042 796 20-0 04 — 9. Tarnovice 77.575 56.600 73-0 26-2 0-8 — 10. Bitom (mesto) 67.106 25.895 38,6 56-5 33 01 11. Bitom (dežela) 195.834 134.694 68.8 30-0 6-3 02 12. Huta Kraljevska 72.623 33.042 45-5 52-7 1*2 o-i 13. Zahrzo 159.800 95.531 59-8 39-2 6-8 — 14. Katovice (mesto) 43.144 6.129 14-2 78.5 6-9 — 15. Katovice (dežela) 216-797 148.011 68-3 296 0‘7 o-i 16. Pszczyna 122.748 106.180 86-5 12-6 07 — 17. Rybnik 18. Kožne 131.599 106.045 80-6 183 66 — 74.410 59.092 79-4 20-2 0'2 o-i 19. Ratibor (mesto) 20. Ratibor (dežela) 73 38.525 15.162 40*1 570 2-0 0-3 o/o 75.000 36.525 48-7 11 0 o-i 40’1 2l. Glupczyce (50 o/o) 41.300 3.179 7-7 84.2 0-3 7-7 Skupaj 1,859.869 1,120.350 in z najpodlejšimi sredstvi preganjana strančica naj bi danes pomagala »mogočni« državotvorni, pri vladni mizi se masteči JDS. ki jo zapuščajo njeni najvplivnejši prlsta-ši. do tega. da ostane v gospodstvu v mestnih zastopih. Kakšna ironija! Nehvaležni posel mešetarjev so pre-vzeli izven Ljubljane okrajni glavar-ji, v Ljubljani pa dr. Windischer privatno in dr. Baltič kot deželni pred-, sednik uradno. Narodnim sociialistom se ponuja mesto podžupana in dobili bi naj tudi odločujočo besedo v vseli uradniških zadevah. Starini so nadalje pripravljeni uvesti v svoji stranki temeljito remeduro in postaviti v kot nekaj strankinih prenapetnežev. med njimi dr. Knafliča, dr. Pcstotnika in Ribnikarja. To so privatne orapozi-cije. Dr. Baltič pa žuga s komisarjem. ako se stranke ne zedinijo na delazmožnost. G. deželnega predsednika bi pri tem na nekaj opozorili. Ali in v čem se je dozdaj pokapala delanezmož-nost novih občinskih svetnikov ljubljanskih? V ničemur! Nasprotno je javno znano dejstvo, da so po volilnih shodih vse stranke — tudi komunisti — povdarjale, da hočejo v občinskem svetu — delati, da se popravi to. kar je zanemaril in zamudil sedanji občinski svet. Ravno tako jo tudi res, da so vsi izvoljeni občinski svetniki NSS, SLS. JSDS in komunistov se takoj po volitvah izrekli za resno delo v občinskem svetu, niso pa za JDSarskega župana. Tudi ni nobena teh strank vložila rekurza proti volitvam. To je storila le JDS, iz česar se mora sklepati, da je ona tista, ki hoče delovanje novega občinskega sveta onemogočiti in to iz užaljenega samoljubja, ako ne dobi svojega župana. JDS pa tvori v no< vem občinskem svetu le komaj en< tretiino. Mi se čudimo, prav resntj čudimo, da je g. deželni predsednne, če hoče veljali za nepristranskega državnega uradnika, se spustil v to mešetarijo, ki nosi očiten znak nagajivosti in pristranosti. G deželni predsednik naj rekurz zavrne, odredi čimpreje sestavo novega občinskega sveta in še le. če bi se občinski svet ne mogel ali ne hotel sestaviti. ali pa bi ne deloval v korist mestnega občinstva, pride s svojim »deus ex machina« — komisarjem. Neodpustljivo pa je, da on na ljubo JDS sestavo novega občinskega sveta zavlačuje. Če računa pri tem na kake kravje kupčije po receptu Beograda. se utegne temeljito zaračiH nati! Ouldam. Gospodarstvo. Če pogledamo to tabelo, vidimo, da prebivajo Poljaki predvsem po deželi. Poljaki so torej staro doma-, če kmečko prebivalstvo. Nemci prebivajo po mestih. Skoraj izključno nemška so mesta, ki tvorijo upravna središča, kakor Katovice in Opo-le. Industrijska mesta imajo pa tudi veliko število Poljakov. Nemško le toraj uradništvo in njegove rodbine, kjer je obrtnija, je delavstvo poljsko., Zgodovinsko in narodnostno ne more biti torej nobenega dvoma, da spada Šlezija k Poljski. Toda dandanes odločuje predvsem gospodarsko vprašanje. Poglejmo torej gospodarsko stran te pokrajine, a Šlezija ima predvsem velikanska veleposestva, kakor nikjer drugje v nemški državi. 51% zemlje je v rokah veleposestnikov. 26% zemlje je v rokah samo 7 bagatašev Poljski kmet ima pa zelo malo zemlje. 6.7% posestev je pod 2 ha, 11-9% je med 2—5 ha. 31.6% je med 5—20 ha. Ti veleposestniki pa nimajo samo velikanskih zemljišč, ampak tudi velikanska industrijska podjetja. Rodbina knezov Ballestrem ima 5 premo govnikov in 2 rudnika cinka, ter za posluje 5590 delavcev. Rodbina Henckel Donnersmarck poseda premogovnikov. 11 železnih rudnikov. 7 rudnikov cinka, 6 plavzov cinka, 2 tovarni acidum sulfurieum, 6 briketerij 1 tovarno celoloze m zaposluje 12.000 delavcev. Princ Hohenlohe-Ochringen poseda 6 premogovnikov, 6 rudnikov cinka. 3 železarne in zaposluje nad 10.000 delavcev. Ti gospodje so pa vrini tega tudi akcijonarji različnih anonimnih društev, katera posedajo rudnike, plavže in tovarne in zaposlujejo velikansko število dclavcev. Delavec in kmet je Poljak, narodno vprašanje je torej tukaj istovetno s socijal-nlm bojem za osvoboditev izpod robstva kapitalistov. Kmečki bajtar je še malo zaveden in zelo odvisen od veleposestnikov, raditega so kmečki kraji deloma glasovali za Nemce. Rudar in tovarniški delavec je bolj stanovsko zaveden in organiziran in raditega je po industrijskih krajih dobil Korfanty tudi SO—90% glasov. Tudi sedaj je delavec prvo-, boritelj poljske vstaje. (Koue1 21 klopčičev perl garna. Vsem darovalcem najsrčnejša zalivala. Trgovci posnemajte lihi Ljubljana. = Shod Nar. soc. stranke se ne vrši, kakor je bilo javljeno, v soboto 21. t. tu., temveč v oondeljek 23. t. m. ob 8. url v Mestnem domu. Na dnevnem redu je poročilo delegatov NSS o narodno - socialističnem kongresu v Pragi. Poživljalo se vsi tovariši, da se shoda polnoštevilno udeleže! — Prihod inženerlev tn arhitektov na kongres v Ljubljani. Danes ob 11.45 pride v Ljubljano 240—300 in-čenerjev in arhitektov iz cele kraljevine na kongres Udruženja iugoslov. inženerjev in arhitektov. = Občni zbor »Samopomoči«. K našemu včerajšnjemu poročilu pripominjamo. da g. Rozman ni čital poročila naglo morda iz kakega namena, da bi kaj zatu§al in da ni bil proti debati temveč je bil le zoper to. da bi se v isto ne vlačile osebne zadeve, ki ne spadajo na občni zbor. Baš k. Rozman se je potrudil, da se ugotovi pravo stanje »Samopomoči« ter je opozarjal na lierednosti. ki se morajo odpraviti. — G. Reicher je s svojo napačno revizijo sokriv poloma »Samopomoči« in preiskava bo dognala ali je to storil vedoma iz zlobe ali pa je kriva njegova nesposobnost. — Premog. Stranke, ki Imajo karto A ali B bivše ubožne akcije, dobe na Izkaznice mostnega magistrata za vsako rodbino po 100 kg premoga za K 10. Vse stranke z izkaznico A In one stranke z Izkaznico B, kojih rodbinsko ime pričenja z začetno črko A ali B, naj se zglasijo v soboto 21. t. m., one z začetno črko C, Č, D pa v ponedeljek 23. t. m. pri mestnem magistratu. — Namesto blazin — vreča žlindre. Ljubljanski tvrdki Rozman in Tschurn le bilo med vožnjo fe Češkoslovaške, najbr-že v Mariboru, ukradenih 7 zavojev Naga za blazine v vrednosti 20.000 K. Namesto blaga je dal tat v zaboj vrečo žlindre, da bi se tatvina tako hitro ne poznala na teži. — Tatvina koles. Dne 17. t. m. ie bilo Izpred okrajne bolniške blagajne na Turjaškem trgu ukradeno črno pleskati o kolo znamke Ideal, vredno 2500 K. Par ur nato pa je nekdo iz veže sodne palače ukradel 1500 K vredno kolo. ™ Tatvina ali razposajenost. Trgovki Ani Lipovšek v Spod. šiški Je bila v noči na 17. t. m. odnešena nad vratini pritrjena napisna tabla. — Vlom. Dne 18. t. m. Je bilo vlomljeno v trafiko Ane Mralflcar v Sodni ulici. Tat je odnesel 3940 K denarja, dočlm se blaga ni dotaknil. — Najdene verižico. V Knaflovi ulici sc je našla srebrna ovratna verižica, računski nadsvetnik Peklenk je našel kratko srebrno verižico s steklenim obeskom v obliki srca, Grošelj Jos. pa Je našel na Dunajski cesti srebrno verižico. it n Maribor. Nezaslišano Izzivanje, Pri fotografu Meyerju iv Gosposki ulici se nahajajo v izložbi! še vedno nemške napisne taMice; ena izmed teh nosi približno tale napis: »Na prodaj en par Mensohenschuhe Nr, 37, Gosposka ulica 40. I, Stock, liaks. Billig, GeleMnheii-.krni! Tudd pri klobučarju Bregarju v ' in ulici so cene klobukom označi,,. .,tii.no v blaženi nemščini. — Ker živimo v Jugoslaviji in bo naše potrpežljivosti kmalu konec, opozarjamo te zra-grizence zadnjič, naj prenehajo z nesramnim Izzivanjem! No dajte otrokom alkohola. Nastopil Je čas družinskih izletov v okolico. Nekako v navado je prišlo, da se ga izletniki po nedeljah le preradj nalezejo. In ne samo to, tudi nedorasle otroke silijo k zavžlvanlu alkoholnih pijač. Mnogo slučajev je bilo videti posebno o Blnkoštnih praznikih, ko se je vleklo popolnoma opijanjene otroke v slaro&ti 8—14 let nezavestne domov. Na meljskem vrtiču se je neki 6 letni otrok do nezavesti opijanil, kar je pri razsodnem občinstvu izzvalo opravičeno ogorčenje. Neumestno odlašanje. Kljub vsem ministrskim naredbam nosijo naši železničarji še vedno stare avstrijske kape. Uprava južne železnice bi pač lahko vpoštevala tozadevne naredbe ministrstva ter preskrbela do 15. t. m. svojim uslužbencem čepice. Pričakujemo, da naša obmejna postaja Maribor ne bo več dolgo Izgledal* kot nemškoavslrijska postaja. Dvakratni poskus samomora. Mesarski pomočnik Franc Adler je skočil v torek zvečer pri mestni klavnici v Dravo, vendar se je posrečilo policiji, da ga ie pravočasno rešila hladne kopeli. To pa vstraj-nemn samomorilnemu kandidatu nikakor ni bilo po godu, vsled česar je poskušal še enkrat skočiti v Dravo. Policija mu je tudi to namero preprečila ter ga začasno pridržala v svojem varstvu. Radi hudodelstva po § 128 je bil aretiran 38 letni Martin Reitmayer. Radi tihotapstva vžigalic iz Nemške Avstrije je bil prijet Anton Rizman. Veselica v prid koroškim dijakom, V soboto, 21. t. m. ob 8. zvečer sc vrši v zgornjih prostorih Narodnega doma veselica z govori, deklamacijami, sodelovanjem Glasbene Matice pod vodstvom gosp. Osk. Deva in vojaške godbe pod vodstvom E. kapelnika Herzoga, prosto zabavo itd. Vstopnina 11 K. Čisli dobiček je namenjen koroškim dijakom. Zahvala. Pekrska mladina se najtopleje zahvaljuje pevskemu društvu Jadran, ki je pripomoglo do tako lepega uspeha pri nedeljski veselici. Mestno gledališče. V soboto 21. t. ni. se vrši v našem gledališču nova predstava »Revolucijska sodba«, za katero je uprava že nabavila nove kostume. V nedeljo popoldan se na splošno željo ponovi otroška predstava »Janko in Metka«. V torek in v sredo prihodnjega tedna gostuje v našem gledališču najbolj priljubljena in slovita članica narodnega kazališta v Zagrebu, subreta Irma Pollakova. Ista nastopi v torek v vlogi Denise v opereti Mmscll Nitou-che, v srodo pa v vlogi Rosalinde v opereti Netopir. Uprava je bila primorana za ta dva dneva nekoliko zvišati vstopnine. Celje. Celjski mesarji pred štrajkom. Z ozirom na komlsljonelno določitev cen mesu v Ljubljani, so celjski mesarji vložili na olcr. glavarstvo prošnjo, da se jim dovolijo enake cone (36 K za boljše, 32 K za slabše meso). Ker okr. glav. ni dalo odgovora, se je te dni vršil izredni občni zbor mesarske zadruge, na katerem se je sklenilo, da mesarji v celjskem In konjiškem pol. okraju prencahajo z 20. majem s prodajo mesa, če do takrat ne dobe od glavarstva, povoljnje-ga odgovora. — Kaj, ko bi naš novi občinski odbor pretresel vprašanje preskrbe mesa v Celju in bi prevzelo mesto to v svojo režijo ter tako odpomoglo nesramnemu izkoriščanju konzumentov po celjskih mesarjih? Poročil se je v Celju g. Fran Voglar, učitelj na deški okoliški šoli z gdč. Rozo Knezovo, učiteljico na mestni osnovni šoSl. Iz živinozdravnice službe. Višji ži-vinozdravnik g. Ivan Fischer v Celju je pomaknjen v 8. čin. razred državnih uradnikov. Iz rudarske službe. Izločen je Iz skupine pisarniških in uvrščen v skupino administrativnih rudarskih uradnikov na dosedanjem služb, mestu g. Ivan Češmlgo, kanci ist pri kr, okrožnem rudarskem uradu v Celju. Zrele Jagode se najdejo že ponekod v celjski okolici. Mestno gledališče v Celju. V soboto 21. t. m. ob 20 uri se uprizori na našem odru angleška burka v 4 dejanjih -Mlss Hobbs«, spisal Jerome. Režijo vodi g. Dolfe Pfeifer. Med pavzami svira orkester mestne godbe. Občinstvo ponovno opozarjamo na to izvrstno burko, ki bo vzbudila salve smeha. Kakor že omenjeno, nastopajo v Igri sadno osebe Iz najelegantnejših krogov in ziadnje dejanje se vrši na jahti. Izlet na Veliko Kozje priredi celjski odsek Sav. padr. S. P. D. v slučaju lepega vremena v nedeljo 22. t. m. Odhod ob pol 8, uri zjutraj z vlakom do Rtmsikh toplic. Povratek v Loko; »REVIZOR« MIŠKO REICHER, Revizor Miško Reicher je tipična prikazen v slovenskem zadružništvu. Je zgled revizorja kakršen ne sme biti. Pravi revizor mora biti organizator, pospeševalec zadružništva; mora biti učitelj In pomočnik zadrugam, ne pa človek, ki škoduje s svojim neveščim — zlobnim namenom zadrugam, ki jih revidira. Zadružništvo SLS sc lepo razvija, ker ima prave revizorje, v zadružništvu liberalne stranke se pa dogajajo krahi drug za drugim. Krivda ležii na osrednjem vodstvu, na revizijah, na revizorjih. 2e svoje dni je vložil g. Jožef Jenko zoper revizorja Miško Relchcrja obtožbo na sodišče radi nerednih revizij njegovih v Kočevju in Rlcmanjih. Veliko krivdo na teh polomih nosj namreč dični revizor g. Miško Reicher. Da Je revidiral pristransko- Jngoslo vanskl kreditni zavod v Ljubljani ter se je njegovo napačno revizijsko poročilo izrabilo v ostudno politično gonjo, je vobče znano. To svoje poročilo zaključuje g. Reicher: Če bi zadela »Jugoslovanski kreditni zavod« nezaželjena denarna kriza, je ne bo prenesel«. S tem ie povedal vse. Jugoslovanski kreditni zavod pa Je vzdržal ln prenesel vse krize. Če bi bil podlegel, bi bili Reicher in njegovi zaplečnlkl triumfl-rali, čeprav bi bili oni krivi velike katastrofe. Značilen je tudi slučaj »Samopomoči--, g. Miško Reicher jo Je revidiral koncem oktobra 1, 1. ter konštatiral 400.000 K dobička in našel vse v najlepšem redu, čeprav ie bilo že takrat vse v neredu in že takrat velik primanjkljaj, kajti že Julija 1. 1. je načelstvo pismeno dovolilo kupčevati g. Dr. Gregoriju na svojo pest. Ni bHo zadostne kontrolo zalog na skladiščih nahajajočega se blaga in tudi knjigovodstvo Je bilo v neredu. Vsega tega g. Reicher ni vklel. — Koncem leta je zopet revidiral »Samopomoč« ter zopet našel knjigovodstvo v naj-lepšem redu, konštatiral, da se kontrola pravilno izvršuje ter izkazal celo 16.000 K dobička, čeprav Je »Samopomoč« imela takrat že čez en milijo« kron deficita bi »o se godile največje nerodnosti. Lahko 8« torej reče, polom »Samopomoči« ima na vesti g. Miško Reicher. Če bo ta »strokovnjak« še nadalje uganjal »revizije«, hvala lepa! Dolžnost sodišča pa je, da zavaruje Javnost pred posledicami »delovanja« tega človeka, ki sam pravi, da Je hudo živčno bolan. Tale človek spada v sanatorij ali pa v norišnico oz. v kriminal, ne pa za revizorja zadrug, kjer povzroča polom za polomom ter spravlja imetje ljudi v nevarnost In škoduje narodnemu gospodarstvu. Šport In turlstika. PRAŠK\ SLAVIJA. Redki so klubi, ki imajo tako slavno ime in tako slavno prošlost, kot praška Slavia. Od pričetkov češkega športa 1.1890. ie bila Slavija, ki je organizirala in vodila šport na Češkem. Dala mu Je nek poseben, izrazito narodon značaj in pod njenim vodstvom je bojeval češki šport težak narodnostni boj z Dunajem in mednarodno federacijo, ki se je odločil s češko zmago šele po nastanku Češkoslovaške Republike. V tej dobi je igrala Slavia nešteto iiiternati-onalnib tekem in izvojevala nošteto čeških zmag. Slavia Je ponesla zmagoviti češki prapor v centre vseh evropskih naTodov. V poslednjem času ie slavila zmago na švedskem, Danskem, v Švici In Španiji in triumfira nad avstrijskim nogometom, ki so ga imeli za prvega na evropskem kontingentu. Skoro tri desetletja Je imela Sla-vla prvenstvo v češkem nogometu, šele zadnja leta ga je morala prepustiti SparH, ki je danes morda prvo moštvo na kontingentu. Od bivanja Slavlie v Ljubljani J. 1912. datira tudi napredovanje slovenskega nogometa. Slavia je tudi nam Slovencem pokazaila pravo pot navzgor. Po 9 letih prispe Slavia danes drugič v Ljubljano, da nastopi v soboto in nedeljo v dveh tekmah proti Iliriji, našemu najboljšemu klubu. Pozdravili jo bomo v Ljubljani kot zastopnike bratskega* češkega naroda in kot s la rega prijatelja slovenskega športa. Sestava češkega moštva, ki bo Igralo v Ljubljani, ni še natančno znana. V moštvu je cela vrsta znamenitih imen. Slavia prispe v Ljubljano danes zvečer s češkim brzovlakom. — Tekme se vrše v soboto in nedeljo ob pol 18. uri. Ker je pri blagajni pričakovati navala, se občinstvu priporoča nabaviti si vstopnice v predprodaji v drogeriji Kanc. Gledališče in glasba. Zveza slovenskih pevskih zborov. Vsi reditelji ln člani, ki so sodelovali prti sprejemu »Mlahola«, se vljudno vabijo, da se polnoštevilno udeleže seje, ki se vrši v petek 20. t. m. ob 8. zvečer v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici za sprejem pevskega društva »Lisinski« iz Zagreba, ki pride v Ljubljano v torek 24. t. m. z brzovlaikoni ob 6, zvečer. Glasbena Matica prirodi v soboto 21. i. m. na čast ud dežnikom kongresa Udtttžfl- I nja Jugoslovanskih inženerjev ln arhltekto« koncert s sodelovanjem pevskega zbora' Glasbene Matice in pomnoženega orkestra kr. narodnega gledališča v Ljubljani. Sikh red bo obsezal kot glavno točko najnovej-šo slovensko izvirno skladbo Sattiierjevtf »V pepelnični noči«, ki je dosegla na torka-, vem Matičnem koncertu popolni uspeh pa soglasnem mnenju strokovne kritike. Iz. vajalo se bo tudi Rubinstelnovo »Jutro« z moškim zborom in orkestrom, vmes pa ss bodo Izvajale priljubljene jugoslovanske narodne pesmi. Del sedežev je rezerviran za udeležence kongresa. Vstopnice sc prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici. Opozarjan mo oni del občinstva, ki pri zadnjem k on« ccrtu ni mogel vstopnic več dobiti, na U koncert. Konccrt pevskega društva »Lisinski* v LJiib:jan!, V torek 24. t. m. priredi hr-vatsko pevsko društvo »Lisinski« v Ljubljani svoj koncert. »Lisinski« deluje kakli 10 let na koncertnem polju med bratskim lirvatskim narodom. Vsled svoječasno nastalih disonanc v zagrebškem pevskem društvu »Kolo« je nekaj članov tega društva Izstopilo, se združilo v pevski klub, H ie prvič nastopil pod imenom »Camarotta I drugovi«, pozneje pa si nadel ime »Lisinski«. Za gojitev modeme glasbe, poseb-no vokalne, ima »Lisinski« med Hrvati največje zasluge. Vso dobo svojega dosedanjega delovanja je proizvajal v pni vrsti moderna dela mlajših domačih sklad i-teliev ter s tem na najlepši način podpiral Ln gojil moderno hrvatsko glasbeno umetnost. Saznanjal pa Je svoj narod tudi z na]-večjlml glasbenimi deli svetovnega slovesa ter iste proizvajal v Zagrebu In drugih' pokrajinskih mestih Hrvatske. Prirejal !e koncerte znamenitih svetovnih glasbenikov Ondrička, Kocjana ln drugih. Sam pa Je po-nesel jugoslovansko pesem na Dunaj, Prago In druga češka mesta. Ves čas svoflega delovanja je »LIsinslei« gojil tudi slovensko pesem. Na njegovih koncertnih vsporeM se nahajajo poleg naših narodnih pesmi tudi mešani zbori Sattneria, Deva ln prav posebno še Lajovica, katerega gaji »Lisinski« z največjo vrnemo. Lajovičev! zbori S3 želi v izvajanju »Llstaskega« svoje najve3-Je vspelie na večkratnih koncertih v Zagrebu, na Dunaju, v Pragi in drugih čeških' mestih. Tako lahko smatramo »Llslnskega* kot najboljšega Interpreta slovenske pesiml med hrvatsklml pevskimi zbori. Za koncert v našem mestu vlada vseobče In naj ver J a zanimanje. Predprodaja vstopnic Je v Prešernovi ulici. k Mali oglasi. Preda se s KNJIŽEVNI VIJESNIK. Na ljetnu sesonu naručite sl odmab nova-lzašlu nam knjigu nlrasek: Filozoflcka n?« štorija K 30 koja Je Izašla kao prvo hrvatsko Jubilejno lzdanje. Pouzečem uz K 30« Šalje J. Herejk središnjica Češko-Jugosio-venske knjlžarei Zagreb, Hatzova ulica 15. Najbolji hlstorlčki roman češkoslovačkoga naroda. 813 DAMSKE, MOŠKE in otročje slamnike, fine bele In druge po zelo nizkih cenah. Sprejema popravila. Jela Stembergcr, Dunajska cesta 9 drugo dvorišče. 870 ČEDNO HIŠO _ zidano, pokrito z opeko, s 4 sobami, kletjo In hlevom, vse pod eno streho, poleg sadni vrt ln njiva, prodam pod sledečimi p ogoli: Kupec prevzame prirastek ln procente tee tudi vse name spadajoče stroške. Da ort vse to plača, dam posestvo za malenkostno ceno 1100 dolarjev. Mr. John Ježek, 1167, Novad Rood, Cleveland — Ohio. 794 VSAKOVRSTNA POSESTVA so naprodaj: od 4—42 oralov. Pojasnila daje I. Drofenik, Poljčane. 842 Siutbe z ZANESLJIVE HLAPCE h konjem se sprejme tako) na »Mestni pri*, stavi« Cesta na Kodeljevo št. 8. Hrana ln stanovanje v hiši. 876 MIREN, solidon gospod išče mesečno moblovauo sobo. Ccnjone ponudbe na upravo lista pod št. 877. IZVEŽBANA STROJEPISKA popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi se sprejme, Stenografinje imajo prednost. Ponudbe pod »Pridnost« na upravništvo. 843 1ŠCE SE perfektna strojepiska in slenograflnja. Ponudbe z navedbo zahtev je poslati Zveil jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani, Gradišče 7. 872 SAMOSTOJNA, starejša kuharica z dobrimi In dolgimi Izpričevali, ki razume vsa gospodarska dela, gre kot kuharica ali gospodinja v večje gospodarstvo, gostilno ali župnišče. Ponudbo z navedbo plače na podružnico Jugoslavije v Celiu. 873 Z 60.000 K želim sodelovati prj kakšnem podjetju. Sem nekoliko trgovsko naobražen. Cenj. dopisi pod »Podjeten« na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 875 NA BOLJŠO HRANO se sprejme več gospodov. Natančna poja& nlia se dobe v anončnl ekspediciji Al. Matelič, Ljubliana, Kontfresmd trg 3, &7.t giM A. K. Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Lehko si mislimo njegovo nejevoljo in strah, ko je v Harleyu zvedel.. da se bas tisti vlak izjemoma ne ustavi na tej postaji. Ni mu prc-ostajalo drugega nego najeti nov koleselj ter se vrniti v Sinton. Toda vreme se je bilo medtem zelo poslabšalo’ in stanje ceste takisto. Niti prejšnji izvošček niti nihče drug se ni dal pregovoriti, da bi ga peljal ali nm vsaj prepustil konja. Moral,sc je ukloniti sili okolnosti in se vrniti v gostilno, kjer je bil prespal že sinočnjo noč. Težko bi se bil potolažil nad svojim porazom, da ga niso pomirili na postaji z vestjo o velikih snežnih zametih, radi katerih je bil napovedan nočni vlak s precejšnjo zamudo.' Bilo je verjetno, da sploh ne dospe pred ekspresom, ki je odhajal iz Harleya ob sedmih zjutraj. Devetindvajseto poglavje. Noč je bila kaj mučna doktorju, ki ni mogel zaspati. Veter je divjal besno okrog hiše. da se je kar tresla v svojih temeljih; vrhovi dreves so se pokaje vili nad streho, ki se je majala semintja, kakor bi jo hotel vihar odnesti. Kadar je Kame-ron vstal in stopil k oknu. ni videl ničesar razen divjega meteža snežnih mas; kadar je legel, da bi zaspal, mu je polnilo ušesa takšno stokanje, hrumenje in bučanje, kakor bi se bil odprl pekel ter izbljimil svoje prebivalce na zemljo. Pogled, ki se je ponudil doktorju ob jutranjem svitu, bi bil preplašil marsikaterega junaka. Nič več nisi spoznal okolice; vse je bilo pokopano pod snegom, ki je tvoril ponekod cele hribe. Vihar pa ni ponehaval niti sedaj, narobe, zdelo se je, da besni še huje in goni snežne vrtince še vrtoglaveje pred seboj. Tako strašna snežna vihra je bila v mesecu marcu gotovo nenavaden pojav in ni mogla trajati dolgo; toda Kamcronu je jemala poslednji up, da bi mogel še dohiteti Moleswortha, ki se je bil vsekako že odpeljal mimo. Vseeno je gazil na kolodvor. Tu je zvedel, da je dospel nočni vlak šele ob šestih zjutraj; takoj je brzojavil v Sinton. ali se je odpeljal davi tak-intak gospod proti Novemu Jorku. Odgovorili so, da, in doktor si je kupil nemudoma listek za jutranji brzo- vlak, ne meneč se za nevarnosti, ki so pretile vlaku in potnikom v tem vremenu. Zapreke na progi so bile strašne; čedalje težje se je prerival stroj skozi zamete. Okorno je hropel in stokal svojo pot ter se vlačil po cele ure, da je prevozil razdaljo, ki bi jo bil zmogel drugače v nekaj minutah. Usoda se jc zarotila zoper mene, je vzdihnil Kameron, ko je bilo že zdavnaj poldne, oni pa še vedno toliko milj od Novega Jorka; ne le, da mi je ušel begunec, še sam sem zablodil kakor romar v puščavi! Lastna nesreča je dajala njegovim mislim toliko posla, da se ni mnogo ogledoval po plašnih obličjih svojih sopotnikov. Minevala je ura za uro; približal se je večer, toda nijh položaj je postajal čedalje brez-upnejši. Šele zdaj se jc začel Kameron dramiti iz svoje tope otrplosti; otresel je sebične misli ter se ozrl tudi na svoje sotrpine. Med potniki je bilo nekaj žensk, ki so po vsem videzu s pogumom prenašale svojo usodo. Njih tiha potrpežljivost je genila Kamerona. tem bolj, ker se z ostalimi moškimi vred ni mogel več varati o resnobnosti položaja. Baš zdaj se je zagnal stroj zadnjikrat. da bi si utrl z orjaškim naporom pot skozi ogromno sneženo goro, ki je zapirala progo. Še kratek, onemogel stok, in vlak se je ustavil. Obtičali smo! je vzkliknil neki potnik. Sredi proge, je pritegnil drugi; nikjer nobenega zavetja! In v nameček se dela noč, je vzdihnil tretji. Lopat naj nam dado. je silil podjeten mož; radoveden sem. ali res ne moremo naprej. Doktor je stopil na ploščadko, da bi si sam ogledal žalostni položaj, toda kmalu se je vrnil: toliko da ga ni bil podrl divji veter, ki ni dal človeku niti sopsti. Drugi poskus pa mu je uspel bolje. Držeč se za zavornl-co je pogledal Kameron naokrog. Stali so sredi ravnine, pokrite z visokimi sneženimi griči; nobene hiše, nobenega plotu ni videlo oko, vsa pota ^o bila zainetena. — Človek bi rekel, da jc v Sibiriji! sc jc glasil brezupni zaključek njegovega opazovanja. Vprašal je dva sprevodnika, ki sta stala ob vlaku, ali ni nikjer v bližini Človeškega bivališča, da bi dobili toplih odej in živil. Odgovor ni bil bogve kako nadebuden: Kraj je obljuden zelo naredko; prva vas je tri milje odtod, in vmes ni nobenega selišča razen hiše starega Harperja. Koliko pa je do nje? Kako miljo, je zavpil sprevodnik na vse grlo, da bi prekričal tuljenje viharja. Toda stari ne odpre liiko-mur. Ljudomržnež je in živi po im-ščavniško v svojem brlogu. Najbolj pametno je. da ostanete v vlaku. Kameron je izprevidel umestnost tega nasveta in sklenil ubogati; toda čim delj je trajala noč. tem huje je pritiskal mraz, ki se mu je pridružila sčasoma tudi še neznosna lakota. Nekaj potnikov, med njimi Kameron. je nazadnje sklenilo poskusiti pot do Harperjeve hiše. Najsi je bil mož še tako odljuden, takšen divjak vendar, ni mogel biti, da bi odrekel pomoč ljudem, ki so se nahajali v veliki stiski. Sprevodnik, ki so ga prosili, naj jim pokaže smer, je drznežem rad ustregel; nato pa je dodal majaje z glavo: Mari bi se pridružili možem, iz sprednjega voza, ki so namenjeni V vas! Po treznem preudarku ie moral doktor pritrditi; združili so se z malo četo, ki se je odpravljala v oddaljeno vas. \C<‘. prav dobrih sprejme prva {ugoslovmiNkti (vernica telovadnega, športnega lu igralnega orodja Balin i drug Ljubljana, Pred škofijo 10. Nastop takoj! Izjava. Podpisani izjavljam, da obžalujem dejanja, katera sem iivrlil 9. majnika t. 1. v afanovanju gosp. poduradnika Sevegačnik Antona ter preklicujem vse žaljivo beaede, katero sem izustil in izjavljam, da nisem imel zato nikakega pnvoda in priznavam, da sem mu s tem veliko krivico napravil. — Za njegovo dobrosrCnost, dn jo odstopil od postopanja, se mu najiskreneje zahvaljujem. Trbovlje, dne 20. 5. 1921. Indovik Oblak, Loke 234, Trbovlje. Kap im takoj eno kompletno zago (Vollgaller) z vodnim pogonom. Ccnj. ponudbo na g. C. i&ccevid, Celje, davni trg 10. Apretura ... za usnje Lak.....................za usnje Vasellna . . . za usnje Krema (terp.). . za čevlje voseiio. . . . za paritete Plavilo . . . . za perilo v najboljši kvaliteti proizvaja IVaUaRi tvornlca kem. a n«P«l n izdelkov :c Tacen pri Ljubljani (Slovenija). Industrijsko sol za usnjarje v vrečah in belo jedilno sol oddaja vsako množino Iranko Maribor tvrdka AHIOH IBM IH DHUG MARIBOR. Telefon 68. Telefon 68. Zahtevajte cene! Auto 2 elegantna automobila osebna se prodasta po ugodni ceni. — i Čopova ul. 10 na dvorišču v garaži med 11 — 12 in 5 — 6 pop. t »taio* Prinia angleški Kristal ,Boraks‘ vsaka množina se dobi po K 31-— franco skladišče. — Naročila na PROMET tehn. industr. podjetje d. z o. z. Ljubljana, Gradišče 9/1. ŠTAMPILJE tl . p; ant. Černe ji > 7 LJUBLJANA > fc-^VOBKI TR& tMBk* Prah zoper mrčes (proti muham In bolhami 100 škatljic za pršenje (Spritzkarton) K 350. — Sprejmejo se zastopniki. „HERBA“ z. z o. f., ZAGREB. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za iivljeitska zavarovanja. Sprejema: V življcnskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Vpožamcm oddelku: zavarovanja vach premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Globoko potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Gospod življenja in smrti k sebi poklical našo preljub-ljeno hčer, mamico, soprogo in teto gospo Umrla je po daljši bolezni prejemši tolažila sv. vere danes ob 3. uri popoldne. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne na mestno pokopališče. Slovesna maša zadušnica se je služila v torek 17. t. m. ob 8. uri v mestni župni cerkvi. Kočevje, dne 14. maja 1921. Anton Kaifei, Matija Briški, soprog. oce* An»onv Milan, Ivan, Srečko, sinovi. Zahvala Ob nenadni smrti moje predobre in prisrčno ljubljene soproge, gospe mi je došlo od vseh strani iz mesta in od drugod toliko in tako velikih dokazov prisrčnega sočutja in odkritega sožalja ter iskrenega spoštovanja blage rajnice, da se ne morem zahvaliti vsakemu tako kakor bi iz srca rad. Posebno in izrecno zahvalo izrekam mojemu zvestemu prijatelju g. Dragotinu Hribarju za ginljivi in prelepi nagrobni govor, pevskemu društvu I. Z. Z. za v srce segajoče žalostinke, dragemu prijatelju in tovarišu g. Heinriharju in sinovoma, drugim prijateljem iz Ljubljane, Dolenjevasi in Ribnice, gg. župniku Medvedu in kaplanu Semiču, č. mestni duhovščini, urad-ništvu in kočevskim meščanom. Prav posebno zahvalo izrekam tudi še č. ss. usmiljenkam in gojenkam Marijinega doma za ljubeznjivo skrb, spremstvo in darovane molitve v prid rajnici. Vsem tem in drugim izrekam v svojem imenu, svojih sinov, svojih staršev in očeta rajnice, v imenu svojih bratov, sester in drugih sorodnikov najprisrč-nejšo zahvalo. A. Kaifei. Tiska ib&sr«*? f