XVI. glavna skupščina ,,Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Postojni dne 21., 22. in 23. maja t. I. Letošnji učiteljski parlament je zboroval v Postojni natančno po določenem vzporedu, ki smo ga priobčih v predzadnji številki svojega lista. Bili so to lepi, svečanostni hipi, ki smo jih preživeli v sloveči in daleč znani napredni Postojni, ki si je nadela za te dneve praznično krilo : vsa je bila v zastavah. Postojnčani so skupščinarje sprejemali prijazno in gostoljubno ter so s tem pokazali, da cenijo in spoštujejo napredno učiteljstvo. Vsa čast gre pred vsem krajevnemu odboru, ki je ukrenil vse potrebno, da se je izvršila skupščina v najlepšem redu. Poimence je treba pohvalno imenovati zlasti oba častna predsednika, gospoda deželnega poslanca Frana Arkota in gospoda župana Gregorja Pikla, ki sta se izkazala kot vrla prijatelja v naši »Zavezi« združenega učiteljstva. V nastopnem priobčujemo kolikor moči natančno poročilo o XVI. glavni skupščini »Zaveze«. Sprejem. V soboto ob 3. uri popoldne je bil na kolodvoru slovesen sprejem »Zaveznikov« ki so prihiteli v Postojno od vseh strani — nad 350 po številu. Ko se je pripeljal vlak, je zasvirala izborno izvežbana trška godba pod vodstvom g. kapelnika Lovra K u b i š t e »Naprej, zastava Slave!« Skupščinarje je pozdravil v imenu občine in krajevnega odbora g. župan Gregor Pikl, izražujoč veselje, da si je »Zaveza« izbrala ravno napredno Postojno v letošnje svoje zborovališče. Zaklical je vserri prišlecem : »Dobrodošli! Bog vas živi!« Za sprejem se je zahvalil »Zavezin« predsednik, g. L. Jelenc: Čestiti gosp. župan! Z radosti polnim srcem prihaja danes slovensko in istrsko-hrvaško učiteljstvo tusem v svetovnoznano Postojno. Veselje naše pa je tem večje, ker ste nam takoj pri vstopu na ta divna tla prihiteli naproti v pozdrav ter nas sprejeli, kot sprejmemo prijatelja. Ljudsko učiteljstvo ve ceniti prijateljsko besedo in dobro mu de, ker je vajeno le v žolč namočenih puščic. Dovolite torej, čestiti gosp. župan, da se Vam za presrčni pozdrav, ki ste ga izrekli slov. in istr. hrv. učiteljstvu, zahvalim najiskrenejše ter Vam odzdravim z navdušenim vzklikom: »Bog ohrani trg Postojno, Bog živi nje vrlega župana, Bog živi vse Postojnčane!« Ko so se polegli navdušeni klici, so odkorakali skupščinarji z godbo na čelu v trg. Krajevni odbor jim je nato odkazal stanovanja. Seja upravnega odbora. Ob pol 4. uri pop. istega dne je imel upravni odbor sejo pri »KronL« Predsednik Je lenc otvori sejo in konštatuje sklepčnost. Upravni odborniki so se posvetovali o mnogih važnih stvareh, redigovali tajnikovo poročilo in se razgovarjali o drugih točkah, ki pridejo na posvetovanje pri delegacijskem in glavnem zborovanju. Seja upravnega odbora je trajala do 7. ure. Po seji upravnega odbora je zboroval odsek za šolsko higijeno, pri kateri seji je poročal, ker sta bila gg. Nerat in Kosi zadržana, g. nadučitelj Kocbek. Zborovanje delegacije. Takoj po seji upravnega odbora, oziroma po seji odseka za šolsko higfjeno je začela zborovati delegacija v »Narodnem hotelu«. Zborovanje je otvoril predsednik Jelenc s tetn-le nagovorom : Slavna delegacija! Minilo je leto, odkar je zborovala delegacija »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v Brežicah, v prijaznem, a ponemčenem mestecu lepe zelene Štajerske. Danes pa ste se zbrali, čestiti delegati in delegatinje, v sloveči Postojni, kamor vas je pozval upravni odbor, da vam položi račun o svojem delovanju od zadnje delegacijske seje. Podrobnosti o tem prepuščam spretni besedi gospoda tajnika; jaz pa hočem čestiti delegaciji položiti nekaj jako važnega na srce. Pri več delegacijskih sejah sem obširneje govoril o namenu, važnosti in nalogi okrajnih učiteljskih društev za napredek narodnega šolstva v dotičnem okraju. Poudarjal sem, da so okrajna učiteljska društva temelj naše organizacije in temelj »Zaveze«. Posredovalci med »Zavezo« in vašimi društvi pa ste vi, cenjeni delegati in delegatinje. In to je važen posell Zato bi morali polagati nanj večjo pozornost in pažnjo ter mu posvetiti najboljše moči. Da se to ne zgodi vselej in povsod, so menda precej zakrivili ustanovitelji »Zaveze«, ker so delokrog delegacije orisali v prepovršnih potezah. V kratkih 2 §§ je očrtano nekako vnanje, administrativno poslovanje delegacije. § 22. pravi: »Delegacija določi čas, upravni odbor pa kraj glavne skupščine.« § 24. veli: »Delegacija voli upravni odbor, sestavi dnevni red glavne skupščine, določa »Zavezino« glasilo in letne doneske, razsoja prepire, nastale v »Zavezi«, ter sklepa o premembi pravil in o razdruženju »Zaveze«. In to naj je ves delokrog tako važne organizacije? Posledica temu je, da »Zavezina« delegacija ne pride pri okrajnih učiteljskih društvih do one veljave, ki je potrebna za tesno združenje okrajnih učiteljskih društev z »Zavezo«. Kako malo važnosti polagajo društva na delegacijo, se razvidi že iz načina volitve »Zavezinih delegatov. Pri dotični točki vpraša predsednik, kdo se prostovoljno zglasi za delegata? Ce se oglasi kdo, dobro, če ne, jih volijo. Na sposobnost in veljavo ne gledajo. (Res je!) Kaj pa izvoljeni delegaf? Ali se kaj brigajo za mandat, ki so ga prevzeli ? Prav nič! K delegacijski seji gredo, ali pa tudi ne, saj se puste voliti tudi taki, ki že naprej vedo, da se ne bodo udeležili glavne skupščine »Zaveze«. Jaz pa ne smatram »Zavezine« delegacije za postransko stvar naše stanovske organizacije, temveč za jako važno napravo. , Poudarjal sem že poprej, da ste vi, čestiti delegati in delegatinje, posredovalci med vašimi društvi, ki so vas poslala tu sem, in med »Zavezo«. Vsak delegat mora od svojega društva zahtevati točnih navodil, kako naj ga zastopa v delegacijski seji; kako stališče naj zavzame nasproti vprašanjem, ki so na dnevnem redu glavne skupščine; prinesti mora od svojega društva želje, predloge, nasvete, ki jih naj izkuša izvesti in uresničiti »Zavezin« odbor. Le tem potom je mogoče, da je »Zaveza« v tesnem stiku s svojimi društvi. Vsak delegat in delegatinja mora pa tudi vestno zasledovati vsak korak »Zavezinega« vodstva in upravnega odbora ter strogo in nepristansko, a pravično presojati njune ukrepe in sklepe. Poštene kritike in tudi najstrožje stvarne opozicije se ne straši vodstvo inupravni odbor. To nas samo okrepi in vzpodbudi k intenzivnejšemu in vztrajnejšemu delu. (Tako je!) Vaš mandat pa ne ugasne, ko zaključim nocoj delegacijsko sejo; vaša izvolitev je veljavna za 1 leto. Mi živimo v viharnih časih. Usodepolni dnevi za nas in naše narodno šolstvo lahko pridejo. V takih časih bi potreboval upravni odbor vašega sveta in skupnega odpora ter bi vas sklical k izvenredni delegacijski seji. Zato vestno zasledujte delo »Zaveze« ter skrbite za najtesnejšo zvezo z njo. Vaša društva pa vas morajo plačati za vaš trud! Delajmo vsi po zgledu svojih pradedov, starih Slovanov, ki so bili močni po svojih zadružnih napravah, ker so delali vsi za enega, eden za vse. Želeč, da se po vašem prizadevaju v tem pogledu izboljša naša stanovska organizacija, pozdravljam najiskrenejše čestito delegacijo ter otvarjam sejol Pozivljam g. tajnika, da nam poda svoje poročilo! »Zavezin« tajnik, nadučitelj Dragotin Cesnik, je podal to-le tajniško poročilo o delovanju »Zaveze av, 'r. jugoslovanskih učiteljskih društev« od XV. glavne skupščine v Brežicah, dne 31. majnika 1903 do 21. majnika 1904. Čestita delegacija! O delovanju »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« od zadnje glavne skupščine, ki je bila v Brežicah, do danes, si štejem v čast poročati čestiti delegaciji sledeče: »Zaveza avstr. jugoslovanskih učit. društev« šteje 33 društev, ki imajo v vsem skupaj 1617 pravih, 53 podpornih in 54 častnih, to je skupaj 1724 članov. Vsa ta društva so imela v vsem skupaj 137 zborovanj, pri katerih je bilo 138 predavanj in razprav večinoma pedagoškega obsega. Razvidno je iz tega, da so »Zavezina« društva jako agilna in da vestno in resno izpolnjujejo stavljeno si zadačo. Pripomniti pa moram, da je zlasti kranjskim tovarišem intenzivneje društveno delovanje jako otežkočeno, ker učiteljstvu ne preostaja skoraj nič prostega časa, ki bi ga moglo obrniti v prid sebi ali svojemu društvu. Božične počitnice so odpadle, ob čelrtkih ponavljalna šola, a ob nedeljah za nas večinoma ni nedelja, če hočemo sploh še — živeti. Pa kaj to briga gospodo, ki sedi ob polnih skledah in težko obloženih mizah ter nas k večjem pita namesto s krubom — z ukazi in naredbami! (Resnica!) Vzlic temu, da so Brežice, kakor bi trdil dobri naš prijatelj dr. Susteršič, za nas »ein fremdes Gebiet«, se je vendar izvršila zadnja naša glavna skupščina ondi tako imenitno, da smo gotovo malokje tako lepo zborovali ter se tako domače čutili kakor tam ob zeleni Savi in prijaznih vinskih goricah. To je pa bila gotovo v prvi vrsti zasluga tamkajŠnjih gg. rodoljubov in naših tovarišev, ki so se jako potrudili za kolikor možen presrčen sprejem slovenskega in hrvaškega učiteljstva. V raznih listih se je objavila tudi zahvala vsem, ki so si za to zborovanje pridobili posebnih zaslug in pripomogli, da je naša zadnja glavna skupščina tako lepo uspela. G. predsednik je brzojavnim potom pozdravil »Sjezd českeho učiteljstva«, ki je itnel v Pragi od 5. da 9. avgusta 1. 1. shod, da manifestuje šolski in politični program. Takisto je pozdravil tudi akademično društvo »Adrija«, ki je imelo v Gorici shod za preuredbo slovenskega ljudskega in srednjega Šolstva in za slovensko vseučilišče v Ljubljani. (Dobro!) Pri »Popotniku« so se imele izvršiti dalekosežne izpremembe. Ker je hotel dosedanji g. urednik na vsak način odložiti uredniško čast, se je vodstvo obrnilo do g. Schreinerja. Vršili so se nato o tem dogovori in g. Schreiner nam je končno prijavil z dopisom z dne 16. julija 1. 1. pogoje, pod katerimi bi prevzel uredništvo »Popotnika«. Poleg tega, da bi se moral »Popotnik« po vsebini in po obliki povsem izpremeniti, je zahteval g. Scbreiner še dva urednika, enega za stvarni, drugega pa za jezikovni del, ki naj bi prejemala vsak po 240, torej skupaj 480 K letne nagrade; pisateljem naj bi se plačevalo po 2 K od strani, a poseben »Popotnikov«, oziroma urednikov tajnik naj bi še posebej prejemal letno nagrado 120 K. »Zavezino« vodstvo ni moglo pri najboljši volji sprejeti teh predlogov, ker je prišlo po tehtnem razmišljevanju do zaključka, da bi na ta način »Popotnika« prav na kratko — uničili. In ta sklep se je prijavil g. ravnatelju Schreinerju. Obenem pa je vodstvo naprosilo gosp M. Nerata, naj ostane, če le mogoče, še nadalje urednik »Popotnika« ter so se z njim sklenili sledeči pogoji: 1. Uredniku se vobče pusti pri uredništvu popolnoma prosta roka, vendar pa mu je uvaževati slučajne nasvete vodstva, oziroma upravnega odbora. 2. Za vsako Številko »Pop.« se dovoljuje uredniku 40 K nagrade. 3. Stalnim sotrudnikom se povrnejo poštni izdatki ter se jih po možnosti primerno nagradi. 4. »Zaveza« bo po svoji moči pospeševala razširjenje in razvoj »Popotnika«. (Dobro !) Gosp. E. Gangl, ki je zaradi imenovanja učiteljcm na pripravnici v Idriji odšel iz Ljubljane, ostane še nadalje urednik »Tovarišev«. Korekturo pri »Tovarišu« opravlja gosp. urednik Beg. Mestni šolski svet ljubljanski je bil primoran, odpovedati nagloma sobo na II. mestni deški ljudski šoli, kjer je bil nastanjen naš »šolski muzej«. To se jc zgodilo z dopisom z dne 6. oktobra 1903, št. 1265. Ker je bil rok za preselitev silno kratek in je celo v Ljubljani težko primeren prostor kar s kljuke sneti, je bil »Zavezin« predsednik v nemali zadregi. Posrečilo se mu je slednjič najeti ne jako primerno sobo ter je nato dal v naj¦večji naglici in z veliko težavo prenesti ravnokar od gosp. učitelja Gartnerja s hvalevredno vnemo urejene zbirke in druge predmete šolskega muzeja v ta novi prostor. In tam pričakuje zdaj s tolikim naporom od »Zaveze« ustanovljeni »Slovenski šolski muzej« obljubljenega odrešenika. Gotovo je silno žalostno znarnenje, da mora podjetje tako eminentne važnosti za razvoj slovenskega šolstva malone beračiti za streho, dočim se gradijo krasne palače samo — za šport.*) (Resnical Zalostno!) Glede »pravnega zastopnika« učitcljstva je stopila »Zaveza« v dogovor z »Lehrerrechtsschutz-Vereinom« na Dunaju ter se je potem pozvedovala, kateri sposobni kranjski, oziroma štajerski in primorski advokat bi hotel prevzeti pravno zastopništvo učiteljstva. Za Goriško se je izjavil g dr. Tuma. Za Stajersko in Kranjsko pa dogovori še niso dovršeni. Apostol češko-slovenske vzajemnosti g. Jan Lego je obhajal dne 14. septembra 1. 1. svoj 701etni rojstni dan. Predsedništvo »Zaveze« je vposlalo tem povodom svojemu častnemu članu brzojavnim potom najiskrenejše čestitke. Meseca novembra 1. 1. se je otvorila v Petrogradu razstava »Otroški svet«. Na povabilo c. kr. dež. šol. sveta kranjskega z dne 9. okt. 1. 1. št. 4458 je vposlala »Zaveza« na to razstavo eden iztisk zadnjega letnika »Zvončka«, in »Popotnika«, ki ga je prav lično vezal knjigovez Iv. Bonač. Komisija te razstave je izrekla našima listoma častno priznanj e. Omeniti mi je tudi, da se je vršil od 4. do 9. aprila t. 1. v Ntirnbergu internacionalen kongres za šolsko bigijeno, ki se ga je udeležilo tudi nekaj slovenskih šolnikov. V organizaciji slovenskega štajerskega učiteljstva imamo zaznamovati velik korak naprej. Pretečeni mesec se je osnovala »Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic«. Temu najmlajšemu društvu v naši stanovski organizaciji želimo najboljšega uspeha na šolskem in narodnem polju! (Zivela!) Povodom znane obstrukcije v kranjskem dež. zboru je vposlalo več učiteljskih društev prošnje za izboljšanje gmotnega stanja in protest proti obstrukciji. Da te prošnje in protesti niso imeli prav nobenega uspeha, se razume samoobsebi. Kranjska katoliška stranka je sprejela v svoj vojni načrt tudi izstradanje učiteljstva. (Skandal!) To krščansko načelo pa se ji ne bo posrečilo in naša trdnjava *) Saj poznamo celo nadzornike, ki niso prijazni muzeju! Najbrže, ker smo ga ustanovili brez njihovega blagoslova, Le povprašajte v Ljubljani! Uredn. se jim ne poda. Ker vzlic vsemu uvidevajo, da dobiva učiteljstvo vedno več ugleda tudi med preprostim narodom, so pričeli ti božji namestniki po svojih umazanih listih »Slovenec« in zlasti »Doraoljub« učiteljstvo sramotiti in obrekovati. V šoli prepovedujejo otrokom branje »Zvončka«, a priporočajo jim branje »Domoljuba«, v katerem blatijo šolo in učiteljstvo. Jaz se le čudim, kako da c. kr. vlada tu ne intervenira in ne napravi konca temu nesramnemu nastopanju nekaterih fanatičnih popov! — (Sram jih bodi!) Zaradi nabiranja prispevkov za učiteljski rezervni fond so se vposlale vsem učiteljskim društvom okrožnice. Naj bi se vsak učitelj in vsaka učiteljica ob vsaki le mogoči priliki spomnila tega novega »Zavezinega« podjetja, ki je v naši organizaciji velikega pornena. Ob polemiki, ki se je razvila radi formalnih stop e n j prav do ostrih spopadov med gg. Hubadom in Bežkom je ostalo učiteljstvo pasivno. Menim pa, da smo danes glede tega vprašanja tam, kjer smo bili pred začetkom te nekrvave vojne. (Resnica je!) Poverjenike za »Zavezine« liste so prijavila v smislu okrožnice »Zavezinega« vodstva: »Postojinsko učiteljsko društvo«, »Litijsko učiteljsko društvo«, »Ptujsko učiteljsko društvo«, »Savinjsko učit. društvo«, »Šoštanjsko učiteljsko društvo« in v zadnjem času se jih je oglasilo še več. Naraslo je tudi število naročnikov posameznih »Zavezinih« listov. Vodstvo »Zaveze« je bilo vložilo po posredovanju g. župana Hribarja na železniški svet prošnjo za znižanje voznine. Ta prošnja pa ni bila uslišana. Poleg navedenega so se reševala pri vodstvenih sejah še druga manj važna vprašanja, tako glede mladinskih spisov, o nagradah nekaterim sotrudnikom naših listov in o drugih stvareh. Naša organizacija je dospela do jako lepega razvoja. Poleg že navedenih mnogih učiteljskih društev imamo še: »Vdovsko učiteljsko društvo«, društvo »Samopomoč«, cesarja Franca Jožefa in cesarice Elizabete ustanovi »Učiteljski konvikt«, učiteljsko hranilnico in posojilnico, slovenski šolski muzej, rezervni fond, knjižnico za mladino in tri svoje liste. A pri vsem tem lepem napredku je gotovo najčastneje to, da si je vso to organizacijo ustanovilo učiteljstvo samo, in hvala Bogu, da si jo je ustanovilo samo! In tako bomo prodirali i v bodoče vedno naprej, vstrajno, zanašajoč se v prvi vrsti na lastno moč, a na našem ponosnem praporu, ki naj nikdar ne klone, naj blesti vsekdar geslo: »Svobodna šola, svobodno učit|e 1 j s t v o!« (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Poročilo tajnikovo se je odobruje vzelo na znanje. Takisto so se odobrili tudi računi za 1. 1903 brez posebnega poročila računskih pregledovalcev. Tej točki je sledilo blagajnikovo porocilo. Najprvo je poročal o gmotnem stanju »Učiteljskega Tovariša« njegov upravitelj, g. nadučitelj Črnag oj. V svojem poročilu je naglašal, da je gmotni položaj lista relativno dober, a da bi bil lahko veliko boljši, ako bi ne bilo učiteljstvo v taki gmotni mizeriji, odaosno ako bi vsi naročniki storili svojo dolžnost. Listovo upravništvo bi še od naročnikov imelo terjati nad 4000 kron, in ako bi se poravnala vsa ta dolžna naročnina, bi bil »Učiteljski Tovariš« namah na dobrih nogah. List se tiska sedaj v 770 izvodih in ima naročnikov na Kranjskem 375, na Štajerskem 236, na Primorskem 95, na Koroškem in Nižjeavstrijskem po 1 in na Hrvaškem 2. Med temi naročniki sta dva duhovnika, in sicer ljubljanski škof, ki je naročen na list iz političnih nagibov, in neki župnik na Kranjskem, ki ima »Učit. Tovariša« naročenega iz prepričanja. Od lanskega leta je priraslo 57 naročnikov. Pri razpravi o tej točki je sprožil Gangl misel, da bi se list s pričetkom novega leta izpremenil v tednik; konkretni predlog v tem oziru je stavil g. J. Dimnik, nakar se je vnela živahna debata pro in kontra, v katero so posegli gg. Zajec, Gradišnik, Šega, Likar, Črnagoj.LuznarinGangl. Po vsestranski temeljiti razpravi je bil ob splošnem na vdušenju sprej et Dimnik o v predlog, in »Učiteljski Tovariš«, ta neustrašeni boritelj za stanovske interese in prava učiteljstva prične znovimletomizhajatikottednik kar znači za učiteljstvo velik korak naprej. Delegatje in delegatinje so sprejeli ta predlog z velikanskim navdušenjem ter so prirejali »Tovariševemu« uredniku presrčne ovacije. | O gmotnem stanju »Popotnikovem« je poročal blagajnik Luznar. »Popotnik« je imci v preteklem letu 754 naročnikov in bi, kakor »Učit. Tovariš«, prav lahko stal na dolžnost. Toda tudi v tem oziru je opaziti znaten preobrat na bolje. Tudi glede »Popotnika« se je vnela živahna debata, v katero je poseglo več delegatov. Predsedstvo prevzame g. nadučitelj V. Strmšek. O »Zvončku« je poročal g. Jelenc. »Zvonček« krasno napreduje in, kar je največ vredno, temelji tudi na krepki gmotni podlagi. Tiska se sedaj v 1330 izvodih, ki se večinoma vsi razprodajo. Računski sklep izkazuje za lansko leto 655 K 94 h prebitka, kar znači neobičajen napredek, ako se upošteva, da je bilo lani prebitka samo 309 K 23 h. »Zvonček« je torej napredoval v gmotnem oziru več nego za 100 odstotkov. Na poročevalčev predlog se je sklenilo, »Zvončkovemu« uredniku, g. Ganglu, zvišati z ozirom na njegov požrtvovalni trud za povzdigo lista nagrado od 240 do 300 K, na predlog nadučitelja gosp. F. Ks. Trošta pa, da se zviša pisateljska nagrada učitelju-pisatelju Ivo Troštu. Vsi zborovalci so se o »Zvončku« izražali najlaskavejše. Predsedstvo prevzame zopet g. Jelenc. O »Zavezinem« gmotnem stanju sploh je poročal »Zavezin« blagajnik, nadučitelj g. Fr. Luznar. Blagajnik, g. nadačitelj Fr. Luznar , je podal ta-le dobrih nogah, ako bi vsi njegovi naročniki tudi storili svojo račun ,,Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Denarni promet. Dohodki Izdatki 1. Račun posojil: V pokritje primanjkljaja . . 2. Račun članarine: Društva vplačala .... Račun nZvončka": Na račun prispevka za 1. 1903 3. K 300 411 337 1048 60 34 94 1. Račun posojil: Pokrit prim. iz 1. 1902 . . . 2. Račun potnin: Povrnjene odbornikom . . Povrnjene članom direktorija 3. Račun nagrad: Predsedniku  Tajniku  Blagajniku  4. Račun upravnih stroškov: Prcdsedništva  Blagajništva  5. Račun tiskovin: Plačane tiskovine .... 6. Račun blagajne:  Gotovina dne 21. maja 1904 K 299 90 76 120 120 100 183 34 26*60 K 80 90 48 375 340 209 94 22 80 5150 1048 94 Aktiva Bilanca za dan 21. majnika 1904. Pasiva 1. Račun blagajne: Gotovina dne 21. maja 1904 . 2. Račun članarin: Zaostale članarine  3. Račun ,,Zavezinih" listov: Prispevki za 1. 1903: »Popotnik«  »Učiteljski Tovariš« . . »Zvonček«  K 597 06 2214|91 1093 28 K 51 320 3905 50 25 4276 75 1. Račun posojil: Zasebno posojilo . . . Upravništvo »Zvončka« . 2. Račun izgube in dobička: Čisti dobiček  K 300 337 34 L. Jelenc 1. r. predsednik. Fr. Rojina 1. r. V Kranju, dne 21.majnika 1904. Pregledali in v redu našli: Janja Miklavčič 1. r. K 637 3639 h 34 41 4276 75 Fr. Luznar 1. r. blagajnik. Vil. Rus 1. r. Vsa poročila posameznih referentov so se odobruje vzela na znanje. Na predlog gosp. nadučitelja Strmška so se nato per acclamationem volili za pregledovalce računov gg. Fr. R o jina, Vil. Rus in gdč. Janja Miklavčič. Donesek »Zvezinih« članov se je določil za redne člane 40 h, za podpornike pa 20 h na mesec. (Poročevalec gosp. Luznar.) Na predlog g. Šege se je za glavno zborovanje določ.il ta-le vzpored: 1. »Naša učiteljska društva z ozirom na moderno šolstvo in vladajočo politično konstelacijo«, poročevalec g. Arm. Gradišnik, nadučitelj v Celju; 2. »Nekoliko črtic iz 1. mednar. kongresa za šolsko higijeno v Norimberku«, poročevalec g. Fr. K o c b e k ; 3. Predlog g. ravnatelja L a pajneta o izpremembi šolskega in učnega reda; Razni predlogi in nasveti. Na predlog g. Anžlovarja je sklenila delegacija, da se skliče prihodnja skupščina v drugi polovici meseca avgusta 1. 1905. na Primorskem. Kraj določi »Zavezino« vodstvo. Da se pomenijo delegati in delegatinje zaradi volitve v vodstvo in upravni odbor »Zaveze«, prekine predsednik Jelenc zborovanje za 10 minut. V odbor so se potem per acclamationem volili vsi stari odborniki. Torej so v vodstvu »Zaveze« gg. Jelenc, Česnik in Luznar; v upravnem odboru pa: za Kranjsko: Bernot, Režek, Šega; za Štajersko: Brinar, Gradišnik in Strmšek; za Primorsko: Anžlovar, Berginec, Križman. Izvoljeni so sprejeli izvolitev, ki so jo zborovalci hrupno pozdravljali. Kot urednika društvenih listov sta v odboru tudi Gangl in Nerat. Na predlog g. Dimnika je delegacija sklenila, da naj pristopi »Zveza« kot pokroviteljica s prispevkom 200 K k društvu »Učiteljski konvikt« v Ljubljani. Predlog je bil sprejet. Ko izreče delegacija vodstvu, upravnemu odboru in urednikoma zahvalo in priznanje zaključi predsednik zborovanje, ki je trajalo do polnoči. Jubilejska samopomoč. V nedeljo zjutraj ob 8. uri je pred glavnim zborovanjem zborovalo v »Narodnem hotelu« društvo »Jubilejska s a m o p o m o č«, ta blagonosna veja naše organizacije. Zborovanje je otvoril predsednik, g. nadučitelj Fr. Ks. Trošt, in poročal o društvenem delovanju tako-le: »Slavni zbor! Drage tovarišice in tovariŠil Čast mi je otvarjati četrti redni občni zbor našega društva ter vas vse došle prisrčno pozdravljam. Zadnji občni zbor je bil v Trstu avgusta meseca 1902. Udeležba je bila takrat kaj skromna, ker so bili člani že utrujeni od glavnega zborovanja »Zaveze«. Zato sem se letos dogovoril s tovarišem predsednikom »Zaveze«, naj bi se vršil naš občni zbor pred glavno skupščino, kakor so nasvetovali nekateri člani, in tej želji je ustregel rade volje. V tej dveletni dobi so umrli sledeči člani društva: Josip Dolinar, Janez Zivko in Valentin Jarc. — Bodi jim blag spomin! Izstopili so pa: Hermina Purkart, Franc Koncilja in Amalija Koncilja. Pristopili so pa v društvo: Iv. Šega, Pavel Šilc, Amalija v v v Silc, Fr. Crnagoj, J. Janežič, Ljudm. Plaper, Franja Sket, Janko Zupančič in Rafaela Zupančič. Društvo šteje torej danes 185 članov, ki se dele tako: Kranjsko: 45 učiteljev, 19 soprog, Š tajersko: 74 učiteljev, 22 soprog, 2 učiteljici; Primorsko: 14 učiteljev in 4 soproge. Starost članov: Pod 40 let 69; od 40—50 let 63; od 50—60 let 42; čez 60 let 11. Po želji Članov sem izdal letos tiskano letno poročilo z imenikom vseh članov in kot dodatek izpis iz društvenih pravil. To poročilo sem razposlal vsem članom po pošti, da zvedo tudi tisti naše stanje, ki jim ni dana prilika, da bi se osebno udeležili našega zborovanja. V odboru društva so bili dosedaj poleg mene še tovariši Dimnik, Gangl, Režek in Sič, a pregledniki računov so tovariši Jelenc, Armič in Josin. Društveni račun za peto upravno leto je ta-le: Računski sklep društva ,,Jubilejska samopomoč" za V. društveno leto od I. maja I9O3 do I. maja I9O4. Dohodek Trošek 1 2 3 4 5 Gotovine v blagajnici konec IV. leta V poštni hranilnici konec IV. leta . Obresti pri poštni hranilnici . . . Pristopnine članov  Udnine članov  40 556 11 45 789 1442 14 97 11 — 11 33 1 2 3 4 5 6 Vdovi Franji Jarc v Braslovčah . . . Vložek v mestno hranilnico ljubljansko Poštni hranilnici za manipul. stroške . Poštne znamke  V poštni hranilnici konec V. leta . . Gotovine v blagajnici  362 500 11 11 509 48  .   28 38 13 54 1442 33 Imetje: Rezervni zaklad koncem leta 1903 . . K Vložek leta 1904 » V poštni hranilnici » V gotovini » ~K" Studenec-lg, dne 1. maja 1904. Pregledali in v redu našli: Leop. Armič, s. r. Luka Jelenc, s. r. Maks Josin, s. r 2078-34 500-— 50913 48-54 313601 Franc Ksav. Trošt, s. r. t. č. predsednik in biagajnik. Pri tej priliki opomnim, da so sedaj vsi društveniki zadostili svoji nalogi. Žal, da moram vedno nekatere opominjati. Prosim pa, oprostite, ker smatram denarno stanje za važno in tu ne smemo poznati šale. Da terjam nekoliko vinarjev pri vsakem plačilu, temelji na tem, ker se za znamke, tisk in poštnino, za zavitke in stroške pri poštni hranilnici veliko potroši. Dobe se hekateri, ki mogoče iz pozabljivosti pozabijo na te vinarje, a prosim, naj se v bodoče to več ne godi. Prosim vas, dragi tovariši, agitirajte, da se bo naše društvo čimbolj okrepilo, da dobi več članov in bodo potem podpore toliko večje — res, da tudi delo za bodočega predsednika, a upati je, da ga bo že zmogel. Zahvaljujem se našima listoma »Tovarišu« in »Popotniku«, ki rada odpirata svoje predale za društvena oznanila. S tem končam in polagam mandate društvenega odbora v vaše roke, da si izvolite odbor, ki bo nadalje opravljal našo Jubilejsko samopomoč«| Predsednikovo poročilofje bilo sprejeto z odobravanjem. Nasveta: Pristop se naj zaradi cer.ifikata v toliko olajša, da se opust; članom doprinos istega, ako so oddaljeni od zdravnika, in čc se sploh ve, da so zdravi. Društvo naj pristopi k učiteljski hranilnici z dvema deležema. V odbor se izvolijo: Franc Ks. Trošt, Jakob Dimnik, Juraj R e ž e k , Engelbert G a n g 1 in Albert S i č. Za preglednike računov pa: Leopold Armič, Fran Črnagoj in Luka Jelenc. Nasvet Jakoba Dimnika, da se da nagrada predsedniku za njega trud in delo, obvelja sicer enoglasno, a predsednik izjavi, da bo še nadalje delal brezplačno za prospeh društva in se odreče nagradi. (Konec poročila priobčimo prihodnjič.)