STOL glasilo delavcev industrije pohištva Stol Kamnik leto XXV april 1979 št. 4 2 Z Z l Ob dnevu OF in prazniku dela , Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo in ne talar... je zapisal naš največji pisatelj pred veliko desetletji. 1 Mnogo časa je že preteklo od tistih zgodovinskih besed, da ie prišlo do tistega odločilnega dneva, ko se je zapisal v našo ’ Zgodovino prvi dan — Dan osvobodilne fronte. Najnaprednejši slovenski komunisti so se zbrali v Vidmarjevi vili na Večni poti j in sklenili, da se Komunistična partija odločno upre okupa-. torjem in da hočemo Slovenci dokončno pravo svobodo, pravo - jugoslovansko državo, svojo neodvisnost in nedotakljivost, i Veliko krvi je preteklo za dosego teh ciljev, ki so bili postavljeni v času, ko je bila skoraj vsa Evropa pod fašističnim . škornjem. A vendar ni niti kaplja krvi pretekla zastonj. Vse tisto, ■ kar je bilo 27. aprila 1941. leta le svetla iskra prihodnosti, se . ie po štirih letih tudi uresničilo. Narod si je napisal svojo sodbo, ki je govorila v prid delavca, kmeta, vsakogar, ki mu , ie bilo delo tista vrednota, ki ga je dvigovala nad drugim. Prvi maj — praznik dela, so praznovali delavci že mnogo 1 Prej. Tudi pri nas, čeprav so bili preganjani in kaznovani. Da- nes praznujemo ta praznik z istim žarom in ponosom, a vendar je nekoliko drugače. Za nami je dolga pot, ki so jo delavci morali prehoditi, da so si pridobili svoje osnovne pravice. S samoupravljanjem so bile te pravice prepuščene delavcem samim. Z Zakonm o združenem delu pa so natančneje določene, tako da lahko vsakdo z delom dokaže svojo vrednost. Danes lahko srečni praznujemo ta dva praznika, saj sta dve glavni bitki izbojevani. Tovariš Tito, tovariš Kardelj in še mnogi drugi so storil vse, da danes lahko praznujemo v miru, enakopravni in pošteno ovrednoteni. Lepšega si pravzaprav ne moremo želeti, čeprav v našem razvoju še ni storjen zadnji korak. Naša samoupravna socialistična družba se bo razvijala naprej, hkrati pa se bo z najglobjo zavednostjo ozirala na pomembne mejnike razvoja. S ponosom pripnimo rdeč nagelj v gumbnico, v mislih ali v resnici, saj je njegova barva naša, proletarska! K\* /-v ' • ' " ■ ; ■ I 9 , .. -■ > -— ■$, 4 » K -'m ^ T&esJ" §•% 'ŠL* 'Ul • > v, % iHjflE S- -4 plače. Uvedel je tudi tako imenovani hranilni sklad, v katerega so morali delavci vplačati do leta 1933 skoraj 400.000 din. Lastniku tovarne je bil odvzet denar, ki ga je hotel prenesti čez mejo. To mu je pomenilo tudi veliko izgubo v tovarni, saj je ostal brez obratnega kapitala. Lotil se je najhujšega pri delavcih: po več mesecev je zadržal njihove plače. Stalno jih je tudi zniževal. V zadnjem času pred letom 1934 so se plače zmanjšale za 28 %>. Tik pred prvim majem leta 1934 je Remec sporočil svojim delavcem, da jim bo plače še znižal. Za 50 %. Sestanek so imeli v tovarni v politimi. Delavci, ki so vse do takrat dokaj mirno prenašali izkoriščanje, so prvič s svojim delodajalcem svobodno in ostro govorili. Nekdo od navzočih je rekel, da s tem denarjem ne bo mogoče živeti. Remec pa je odgovoril: »Bolje je malo delati in malo tehtati, kot pa samo tehtati!« To je bilo dovolj. Na prvi maj 1934 je bila nedelja, z drugim majem se je že pričela stavka. Trajala je potem cel mesec. Na delo ni prišel nihče, razen nekega gluhonemega mizarja. Skoraj štiristo delavcev se je prvič odkrito uprlo kapitalistu in se ni zmenilo za grožnje, ki so bile najostrejše. Stavko je vodil stavkovni odbor, v katerem so bili Rajko Gruden, Jože Martinčič, Anton Kolovič, Franc Gosak, Mavric Bore in Tomaž Dobaj. Delavci so tovarno zastražili pri vseh vhodih. Postavljene so bile tudi straže zunaj tovarne, da bi preprečevale izpade provokatorjev. Sledila so pogajanja. Vendar lastnik tovarne ni priznaval delavskih organizacij, ki so v tovarni kljub njegovemu nasprotovanju bile. Z njimi se je povezala takratna Delavska zbornica. Bilo je enajst razprav. Delavcem so grozili, da so odpuščeni, da je podjetje likvidirano in podobno. Nadaljevanje na 8. strani Objavljamo posnetek ročno izdelane slike tovarne Stol. O avtorju žal ne moremo ničesar napisati. Slika je nastala pred drugo vojno in visi v stari upravni zgradbi, v sobi, kjer ima sedaj delovni prostor Kotnik Mavric. Ta nas je tudi na sliko opozoril rekoč, da bo dobro ilustrirala sestavek o štrajku pred 45. leti. Če sliko pogledamo, lahko ugotovimo, da se je Stolov videz v kasnejšem obdobju močno spreminjal, tudi površnemu opazovalcu ne bo težko ugotoviti, katere stavbe, ki so na sliki, danes še stoje. Tovarišu Kotniku se za spodbudo zahvaljujemo. Dva dogodka z Duplice ŠTRAJK PRED PETINŠTIRIDESETIMI LETI Vendar delavci niso odnehali. Bili so eden z drugim. Ves čas. Imeli so pogoste sestanka. Ti so v pravilnost skupnega stališča prepričali tudi omahljivce. Remec je hotel na drug način prestrašiti delavce. Poslal je kamione v kraj Zbe-lovo pri Poljčanah, kjer je bila tudi tovarna stolov. Od tam je pripeljal delavce, ki so bili vešči izdelovanja sedežnega pohištva, na Duplico in jih hotel razporediti v tovarni. Domači delavci so bili o Tomaž Dobaj njegovi nameri obveščeni. Pred vhodom so postavili barikado iz hlodov in tako zaprli vhod. Bila je nedelja. Med stavkajoče je prišel kamniški dekan in jim nekaj pridigal v gasilnem domu. Kamioni v tovarno niso mogli. Zapeljali so k Remčevi vili na Duplici. Prišleci so se morali naglo poskriti v kletne prostore, ker so hip zatem že pridrli stavkajoči delavci z gasilskega doma, kjer so pustili duhovnika samega. Pred vilo je nastal nenavaden prizor. Remec se je naglo zaprl v stavbo. Razjarjeni delavci so poteptali park okoli vile, razbili okna in grozili, da bodo Rem-čevo občasno stanovanje zažgali, njega pa ubili. Tedaj se je domišljavi kapitalist pričel drugače vesti. Pričel se ie pogajati s stavkajočimi z balkona svoje vile. Obljubil jim je, da bo že ponoči odpeljal delavce s Štajerske domov. Stavkovni odbor je tako odigral nadvse pomembno vlogo in Remec se je moral prvič pogajati z njim. Stavka je bila končana 29. maja z delnim uspehom. Plače so se znižale za 7 °/o in ne za 50 %. Prvega junija so vsi stavkajoči pričeli z delom. Le enega Remec na noben način ni hote! vzeti nazaj na delo — Franca Grudna. Delavci so mislili, da so že zavzeli svoj razredni položaj. Vendar so se pošteno zmotili. Njihov delodajalec je tudi v bodoče izigraval dogovore. Domenki ob zaključku majske stavke niso bili spoštovani. C. Sivec Po glavni cesti proti Duplici se je peljal kolesar. Za njim je pridrvel tičko. Oplazil je kolesarja in ta je obležal ranjen na cesti. Voznik tička je ustavil vozilo na pločniku. Ob kraju nesreče se je hitro nabralo veliko ljudi. Vendar samo nabralo. Nobeden ni bil pripravljen, da bi kolesarju, ki je ležal na cesti, pomagal. Le opazovali so ga vsi. Stali in opazovali. Saj je vendar preveč neprijetno dvigniti ranjenega človeka in mu pomagati. Zelo neprijetno je tudi iti na ustrezen kraj in povedati, kot je v resnici bilo. Da se ne bi zamerili temu ali onemu. Najboljše je stati malo stran od prizorišča nesreče in prodajati zijalo. V tem primeru ti ni potrebno napraviti ničesar, ne takoj in ne pozneje. Ranjenec pa je ležal na cesti. Vendar to nismo mi. To je nekdo drug. Bo že prišel kdo in ga dvignil. Ali se ne bomo šele tedaj spomnili na pomoč, ko jo bomo sami potrebovali? Kaj, če bomo tudi mi ostajali brez nje, kot kolesar na dupliški cesti? Dopoldne smo se srečevali v tovarni. Tudi nekaj besed smo spregovorili. Toda to je bilo podnevi. Čez dan je vse drugače. Noč pa je posebni del dneva. Takrat se ničesar ne vidi. In mladi fantje postanejo hrabri. V tem svojem navdušenju pa pozabijo na sodelavce v tovarni. In na red. Na pravilen odnos do sočloveka. Na to, da je potrebno za vsako dobrino delati. Zjutraj so se ljudje ob strojih pogovarjali o dogodku minule noči. Ta informacija je šla hitreje od človeka k človeku kot kaj drugega. Bila je silno zanimiva. Saj so v dogodku v minuli noči nasto- KAJ POMENI... V proizvodni organizaciji, pri organiziranju dela in nasploh v proizvodnem procesu, se srečujemo z izrazi, katerih pomena večkrat ne razumemo, ali pa ne dovolj natančno. V naslednjih prispevkih bomo izbrali nekatere pogosto rabljene izraze ter jim poiskali ustrezen pomen. Ta izbor prav gotovo ne bo zadovoljil vsakogar, zato vabimo spoštovane bralce, da na uredništvo Glasila pošljejo morebitne njim neznane izraze ali pojme s prej opisanega področja. Skušali jim bomo poiskati pomen in odgovor objaviti v Glasilu. Akord-a, obračun dela po količini Akordna postavka, denarni znesek, ki ga dobi delavec za opravljeno enoto dela, npr. 5 dinarjev za kos. Obračun: delavec je napravil 50 kosov v 8 urah. Dnevni zaslužek je 50 X 5 din = 250 din Akord se v socialističnem samoupravnem sistemu praviloma ne uporablja zaradi odvisnosti zaslužka zgolj od količine. Akordant = akorder, kdor dela na akord Akordno delo, delo na kord Analiza, razčlenjevanje, razstavljanje, razkrajanje celote v njene sestavne dele; analiza produkcijskih stroškov, razčlenitev gibanja stroškov in vzrokov za takšna gibanja v obračunski dobi pali naši mladi sodelavci, skratka naši ljudje. Skupini mladih fantov spanje ni bilo mar. Veliko raje so se potikali med hišami in prevračali kante za smeti. Pokrove so metali nekam vstran, saj so bili v napoto. Res je junaštvo prevrniti smeti, da se bodo Dupličani zjutraj, ko bodo šli na delo, smejali. Mladeniči so se obregnili tudi ob napise, na katerih piše, da je potrebno paziti na zelenice. Sneli so te napise in jih zataknili za brisalce pri avtomobilih. To je vendar mnogo bolj zabavno. Da so bili fantje bolj korajžni, so se nalivali s pijačo. Neka ženska je v ranih jutranjih urah slišala njihov vznesen pogovor in zahtevala, da dajo mir. Kje pa! Rekli so ji, naj izgine, če ne, bo dobila prazno steklenico v glavo. Potem pa bo že videla hudiča. Bo videla, kdo so oni! Naslednje jutro smo se zopet videli v tovarni. Ne z vsemi. Eden od nočnih junakov je odšel k vojakom. Temu ne bo potrebno pospravljati smeti in drugega. Ostali pa bodo to morali. Čez dan smo v tovarni sodelavci in morda vsaj malo tudi prijatelji. Ponoči pa je drugače. Ni pomembno, če smo se o redu učili. Spoštovati ga ni mogoče niti v našem naselju, saj tukaj ni več tako strogo kot v tovarni. Mladeniška sila pa je nezadržna. Ali ni na vsakem koraku, še posebno mladim, ponudena priložnost, da se udejstvujejo na koristnih področjih, ki bi jim bila v ponos? Za te pa največkrat ni zanimanja. Npr.: Pri pripravi prireditev ob praznikih ali pa tudi na očiščevalni akciji, kamor sta lani prišla samo pobudnika te akcije, nikogar drugega pa ni bilo. Analitik, razčlenjevalec, kdor analizira; npr. analitik časa, strokovnjak za študij časa; ekonomski analitik, strokovnjak za analize gospodarjenja; analitik osebnih dohodkov, strokovnjak za nagrajevanje. Avtomatizacija, izpeljava samodejnosti strojev v določene dejavnosti, gibanja, podajanja, vpenjanja, tehnološkega oziroma proizvodnega postopka brez neposrednega delovanja človeka. S. S. »Zakaj me hudiča ne pokličejo po telefonu, da moram nujno narediti nekaj drugega. Potem bi bil rešen problemov, ki jih moramo tukaj rešiti!« C. S. Večja pogostost nesreč Splošna ocena glede na poškodbe pri delu je v prvem tromesečju, da je stanje neugodno. Čeprav so nihanja v pogostosti prisotna že vsa leta, lahko trdimo, da je zadnji nihaj navzgor (porast) nekaj izjemnega. Pogostost, ki smo jo zabeležili v januarju in februarju, nas ni presenečala, ker sta januar in februar ena izmed treh značilnih obdobij leta — porast poškodb, medtem ko je mesec marec že vsa leta znan po močnem upadanju. Letos pa je stanje drugačno. Srečali smo se kar z 12 poškodbami na delu. Povprečna zaposlitev poškodovanca v Stolu je 13 let, na delovnem mestu poškodbe pa 10 let. Od teh je osem nekvalificiranih in 4 kvalificirani delavci. Le dva °d teh sta se že po enkrat poškodovala, medtem ko ostali poškodovanci poškodb v zadnjih letih niso imeli. Osem od teh Poškodb se je pripetilo na začetku tedna (ponedeljek, torek). Poškodbe so se pojavljale v vseh delovnih okoljih. Po zahtevnosti in nevarnosti pa lahko trdimo, da je šlo za manj hevarna dela in opravila. Nesreče so zabeležene v vseh tozdih, razen v TOZD-9 'n DSODSP. TOZD-1 je imel 4 poškodbe (zaposlenih okrog 630), TOZD-2 eno poškodbo (zaposlenih okrog 210 delavcev), TOZD-3 je imel 4 poškodbe (zaposlenih okrog 280 delavcev), v TOZD-4 je bila ®na poškodba (zaposlenih okrog 50 delavcev) in TOZD-5 je imel eno poškodbo (zaposlenih okrog 130 delavcev). Prav tako se je z eno poškodbo udeležila spiska poškodb TOZD — delavska restavracija s povprečno 25 zaposlenimi delavci. Kratek pregled poškodb — TOZD — 1, PE — 7: Do poškodbe i® prišlo pri čiščenju šablone, kjer je pri-slo do spodletitve lopatice in ureza v Zapestje leve roke. Poglavitni vzrok je bila nepazljivost. — TOZD •— 2: Lažja poškodba se je Zgodila pri vzvratnem sestopanju na po-bestu ob stroju za nanos lepila. Do poškodbe je prišlo zaradi nepazljivosti. — TOZD — 5: Do manjše poškodbe desnega očesa je prišlo pri varjenju hla-dUca komprimiranega zraka, kjer je pri-®lo„ do nekakšne »eksplozije«. Vzrok za Poškodbo je v pomanjkljivo izvedenih arnostnih ukrepih za takšna dela. I —.TOZD — 3, Motnik: Do poškodbe |® prišlo pri tapeciranju naslonov in vr-jUjakov. Naslon je delavka pridrževala z roko, pri tem pa je z desno roko rzala pištolo za zabijanje sponk in se j®dela v palec leve roke. Vzrok nesreči bila neprevidnost in naglica pri delu. n .' TOZD — 1, PE — 4: Udarec ploha Pri prekladanju je povzročil poškodbo na Palcu leve roke. Do poškodbe je prišlo cev3d' neusK|aJen°sti dela obeh sodelav- ".TOZD — 3, pe — 3: Do nesreče doi prišlo pri odmikanju palete, kjer je avec zadel ob žebeli in nri tem ntrnel — TOZD — 3, Motnik: Poškodba se je zgodila pri popravljanju oblazinjenih sedežev. S šilom, s katerim si je pomagala pri odstranjevanju sponk, se je ubodla v palec leve roke. Vzrok poškodbi je nesmotrn način dela. — TOZD — 1, PE — 7: Poseganje v nevarno območje stroja med obratovanjem je privedlo do stisnjenja prstanca in mezinca desne roke, kar je tudi vzrok navedene poškodbe. — TOZD — 8: Poškodba se je zgodila pri prestavljanju odprte konzerve z dvignjenim pokrovom. Ko je zdrsela iz rok, je delavka zadela z mezincem leve roke ob oster rob pokrova ter utrpela urez. Vzrok poškodbe je osebna neprevidnost ponesrečenke. — TOZD —■ 1, PE — 8: Pri lepljenju izvlečne deske za E program s pomočjo batne stiskalnice ji je stisnilo palec leve roke. Vzrok poškodbi je nedopustno poseganje v nevarno področje med stiskanjem. — TOZD — 4: Nesreča se je zgodila pri brušenju skrivljene vezane plošče na tračnem brusilnem stroju. Ta je med bru- šenjem zdrsnila preko oporne letve. Delavčev poskus zaustavitve z roko je bil usoden. Pri tem je zadel s prstancem in mezincem leve roke v brusni trak in utrpel manjši urez. Vzrok poškodbe je neprimeren način dela. — TOZD — 3, PE — 3: Poškodba je nastala pri varjenju, kjer je delavcu padel na čevelj ogorek. Utrpel je manjšo opeklino. Vzrok poškodbe je bilo neprevidno ravnanje delavca samega, saj bi moral biti bolj pozoren na ogorke. Ob zaključku pregleda poškodb samo še podatek, da je resnost poškodb bila 7,8 izgubljenih dni na nesrečo, medtem ko znaša lanskoletno povprečje 12,8, kar je bistvena razlika. V kratkem pregledu vseh dvanajstih poškodb smo razkrili tudi poglavitne vzroke poškodb. Težje pa je dati odgovor na omenjeno ravnanje ter takšno pogostost, ki jo običajno v tem času že nekaj let ne pomnimo. Med vzroki prevladujejo neprimerni načini dela in osebna neprevidnost, ki nas vodijo do ugotavljanja, da ob delu ne razmišljamo dovolj o načinu izvajanja del, kot tudi ne o varnosti. Zanimiva ob tem je splošna ugotovitev, za katero pa še nimamo točnih podatkov, da je bilo več kot običajno v prvih mesecih leta tudi poškodb izven Nadaljevanje na 10. strani zadel ob žebelj in pri tem utrpel ; —u v dlan leve roke. Vzrok poškodbe nepazljivost pri urejanju delovne oko- Delovni varnosti posvečamo še vedno premalo pozornosti. Dokaz temu so delovne nezgode, ki se tudi v letošnjem letu pogosto pojavljajo. Na srečo so bile lažje. Vsi bomo morali še bolj delati tudi na tem področju in izgubljene ure spraviti na najmanjše število. Žal je delovna nesreča možna vsepovsod. Na poti na delo in z dela, največkrat pa na delovnem mestu, kjer zadostuje za telesno poškodbo že trenutek nepazljivosti. Grobe nesreče so bile v preteklih obdobjih na strojih, ki so bili slabo zaščiteni ali so delavci na lastno pest snemali zaščitne naprave. Preveč je tudi veljalo prepričanje, da nekaterih strojev ni mogoče dobro zaščititi in je pač od delavca odvisno, če bodo njegove roke ostale cele. Posebno v lanskem letu je Stolova služba za varstvo pri delu in številni naši delavci dokazali, da je mogoče še veliko rezil zaščititi. Na teh strojih je sedaj nevarnost poškodbe minimalna, z delavčevo pozornostjo ob tako zaščitenem stroju pa v veliki meri odstranjena. Prav zadnje je najpomembnejše: Ko bo v mišljenju vseh neposrednih vodij in delavcev ob strojih vsak trenutek prisotna skrb za varno delo in delovna varnost ne bo manj vrednotena kot samo delo, tedaj bomo lahko rekli, da tudi delamo varno. Prvič podeljena nagrada »Stolov inovator leta« Delavski svet delovne organizacije je na predlog komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge prvič podelil nagrado »Stolov inovator leta«. Prejela sta jo Janez Pogačar (TOZD — 1, PE — 7) in Anton Kočar (TOZD — 1, PE — 4) za predlog, s katerim je bil dosežen največji ugotovljeni prihranek v letu 1978 in je znašal 201.818 din. Z racionalizacijo pri naslonih tipa 5393, ki je bila podrobno obrazložena že v enajsti številki Glasila v lanskem letu, se je prihranilo pri materialu, času in prostoru. Avtorja si nagrado delita. Nagrado »Stolov inovator leta« se podeljuje praviloma tistemu, ki s svojim izumom, tehnično izboljšavo ali koristnim predlogom zagotavlja največji prihranek v tistem letu. Nagrada znaša 5.000 din, seveda pa mora biti višina letnega prihranka najmanj 35.000 din. Nagrado »Stolov inovator leta« se podeli poleg nagrade po pravilniku na ugotovljeni prihranek. M. Drčar To sta Stolova inovatorja, ki sta v lanskem letu s svojo racionalizacijo največ doprinesla. Na sliki vidimo, da njun predlog k pocenitvi — v skrajšanem modelu zakrivljen les — ustreza kasnejši obdelavi v proizvodnji, vendar ni kaj posebno zapletenega. Predlagala sta, da bi pri naslonih za fotelj 5393 predimenzionirali les iz 93 na 78 cm. Ker je ta fotelj nenehno v proizvodnji, je tudi prihranek na leto velik. Ker so kosi za naslon krajši, jih je možno z istimi stroški po krivljenju tudi več naenkrat posušiti, transport in skladiščenje zavzemata manj prostora itd. Pogačar Janez in Tomšič Riko pripravljata novo racionalizacijo: zmanjšanje dimenzije lesa za naslonjalni lok za stol 2921. Prej je imel ta lok večji profil in ga je bilo potrebno po krivljenju, ki je poleg lesa terjalo večje stroške, po zgornji in spodnji ploskvi skoblati, po zunanji in notranji krivini pa rezati. Rezkanje je bilo zaradi zahtevne oblike zelo nevarno. Nova dimenzija vezi je le za spoznanje večja od končne dimenzije, ukrivljeno letev pa je potrebno le še dobro obrusiti. INOVATORJEMA JANEZU POGAČARJU IN TONETU KOČARJU, KI STA V LANSKEM LETU UVELJAVILA NAJMOČNEJŠO INOVACIJO, ZA DOSEŽEN USPEH ISKRENO ČESTITAMO! Nadaljevanje z 9. strani dela (doma). Nadalje nas preseneča stanje v tistih tozdih in PE, kjer smo do sedaj zaradi manj nevarnih del in opravil beležili zelo redke primere, danes pa prav ti dvigujejo porast pogostosti poškodb. Po pregledu gibanja poškodb po proizvodnih enotah z bolj zahtevnim in nevarnejšim proizvodnim procesom pa je stanje nespremenjeno in umirjeno v primerjavi s prejšnjim letom. V vseh teh mesecih nismo imeli primerov poškodb zaradi slabo vzdrževanih strojev. Poglavitni vzroki so v bolj ali manj nepremišljenem ravnanju izvajalcev del samih. Poseganje v nevarno območje stroja med obratovanjem, uravnavanje in nameščanje posameznih naprav med obratovanjem stroja, nered v delovni okolici so zgovorni dokazi za podcenjevanje nevarnosti in omalovaževanje splošnih varstvenih ukrepov. Slučajnosti pri poškodbah ne poznamo, poznamo namreč le konkretne vzroke, ki izvirajo iz težje razumljivega obnašanja izvajalcev del. Odgovor na to vprašanje moramo torej iskati pri sebi. Da bo poškodb v bodoče manj in da bo ob delu več varnosti, lahko vplivamo le s svojim zavestnim delom. B. Demšar V spomin na Jožeta Pirša-Luko (Iz govora gl. direktorja Vinka Gobca ob odprtem grobu) Z elanom, ki ti ga je dala predvojna revolucionarna praksa, okaljena z neizprosno borbo za obstoj slovenskega in jugoslovnskih narodov, si v začetku leta 1946 znova postal član našega kolektiva. Na pot delavskega razreda, na pot njegove borbe za boljši delavski jutri, si februarja 1931. leta stopil kot izučen mizar v delavske vrste pri bivšem Remcu, koder si vztrajal v delu in sindikalni borbi do julija 1941. Že takoj v začetku svojega dela si bil kot 16-letni delavec v prvih, naprednih delavskih vrstah vključen in aktiven v tedanjih mladinskih skupinah. Spoštovan si bil med delavci zaradi naprednih idej. Ni naključje, da si postal revolucionar in borec za pravice delavskega razreda. Že kot vajenec si spoznal, da so pravice delavskemu razredu skopo odmerjene, le toliko, da si je za težko, garaško delo, priboril preko sindikalne borbe in štrajkov toliko, da si je ohranil delovno sposobnost. Zahrbtna bolezen ima svoje vzroke nesporno v težkih časih narodnoosvobodilne borbe, pa vendarle si jo s tvojim hudomušnim, vedrim značajem premagal do časa, ko si ji nisi mogel več upreti. Ju-rišal si na bunkerje, mitraljezka gnezda, izgubil tri brate, toda to si premagal, premagati, pa nisi mogel tistega, kar vse nas čaka, minljivosti človeškega bitja. Naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo prehodil po dolgem in počez, za katero si se boril, za katero si ustvarjal in za katero si tudi predčasno daroval svoje življenje. Zdravniški pregledi naših delavcev v zdravstvenem domu v Kamniku so natančni. Zdravstveni delavci, ki jih vodi in v njih aktivno sodeluje dr. Šuštarjeva, temeljito Pregledajo trenutno zdravstveno stanje vsakega udeleženca in ugotovijo, če je delavec zdrav ali se mu zdravje slabša. Ti pregledi so za vsako delovno organizacijo zelo koristni, saj je cilj naše družbe, da ohranja delavce duševno in telesno zdrave ter sposobne dobro opravljati vsakodnevne naloge v tovarni in doma. Samo taki delavci so družbi koristni in pri opravljanju svojih obveznosti zadovoljni. V Zdravstvenemu domu v Kamniku v redne preglede vključujejo naprave, s katerimi ie moč ugotoviti, kakšen je delavčev vid in sluh, ki sta tudi v lesni industriji močno Pokvarljiva, zdravljenje pa težko ali pa tudi nemogoče. V nekaj letih bo v Kamniku še izpopolnjena dokumentacija za vsakega delavca. Iz nje bo razvidno, kako se držimo z zdravjem in kaj moramo še napraviti, da bomo lahko kos vsem zahtevnim nalogam. poročilo disciplinske komisije I Janez RAK iz tozda Sedežno pohištvo ® Pfišel na delo v popoldanski izmeni, ^ojster mu ni odobril dopusta, ker ga ni 60 'mel. Zato pa Rak vseeno ni začel alati. Odšel je v restavracijo, kjer je pil, n 19. uri pa odšel domov. Senat disci-Pl|r>ske komisije je v olajševalno okolišči-, 0 stel dejstvo, da Rak doslej še ni bil aznovan, sicer pa mu je izrekel ukrep JAVNI OPOMIN Senat disciplinske komisije je na javnih obravnavah v mesecu januarju in februarju izrekel posameznim delavcem za lažje in hujše kršitve delovnih dolžnosti še naslednje ukrepe: 1 delavcu — prenehanje delovnega razmerja, v 5 primerih od tega 4 pogojno — začasno razporeditev na druga dela in opravila, 6 opominov in v enem primeru je bil delavec oproščen odgovornosti. DELO IN RAZVOJ ZK V TOZD — 4 Izredno pozornost moramo posvetiti graditvi in delovanju osnovne organizacije, še naprej moramo vztrajati pri tem, da imamo osnovne organizacije v vseh okoljih, oziroma v okviru tozdov. Glede na to, da naš tozd še nima dovolj članov, da bi organizirali svojo osnovno organizacijo ZK, smo vključeni v 00 ZK TOZD — 2. Še posebno mladi komunisti moramo krepiti dvig življenjske in kulturne ravni delovnih ljudi, razvijanje materialnih proizvodnih sil družbe. Če pa nekdo izmed nas deluje proti takšnemu napredku DO, oziroma naše države, potem mu moramo jasno povedati, da je prišel prezgodaj v ZK. To pa seveda na drugi strani terja tudi odgovoren odnos ZSM oz. ZK do mladih, ki jih predlaga v sprejem ZK. Odgovoriti je treba na neaktivnost mladine v našem tozdu in poiskati vzroke. Uspešnost nadaljnjega delovanja ZSM oz. ZK zahteva tudi sodobne metode in oblike dela v organizaciji. Uporabiti bomo morali takšne metode in oblike, ki bodo zagotovile, da se bodo sprejeti dogovori uresničevali v praksi, ki bodo jasno pokazali, kaj in kako obvezujejo sklepi mladino, obenem pa bodo zagotavljale večjo odgovornost in javnost našega dela. Omenil bi samo, da je med novo sprejetimi člani več kot 70 odst. mladih ljudi (do 27. leta starosti). Občutno je, da moramo poglavitno vlogo za razvoj v našem tozdu dati mladini; organizaciji ZSMS. Ta vloga bo uspešno uresničena samo, če bomo naš boj vodili v takšno organizirano metodo, ki bo zagotovila, da se bo ZSM v sistemu samem, dosledno borila za socialistične samoupravne napredne rešitve. To pa lahko uresničimo le prek samoupravnih organov, skupnosti delegacij, itd. ZSM mora zato delovati predvsem znotraj SZDL, saj je aktivnost le-te izrednega pomena. SZDL mora biti kot fronta vseh organiziranih, socialističnih sil, na čelu z ZK in vseh samoupravnih delovnih ljudi. Mladi delavci pa lahko odigramo aktivnejšo vlogo samo združeno z ostalimi delavci kolektiva, ki združujejo svoje delo in napore z odločujočo vlogo, v samoupravni socialistični skupnosti. M. Črtanec Zabavni spomini na 1. maj 1951! Ko smo se pred časom pogovarjali o prvomajskem srečanju v Kamniški Bistrici, sem se spomnil tragikomičnega dogodka izpred 28 let, ki je bil v neposredni zvezi s takratnim srečanjem. Domenjeno je bilo, da bo »kolektiv« prvi maj praznoval v Bistrici in naši vozniki so že nekaj dni prej skrbno čistili in loščili konjsko vprego, vozove in še posebno konje, ki so bili vedno lepo rejeni in so se v soncu zaradi skrbne nege lepo svetili. V tistem letu smo imeli v našem podjetju organizirano avtošolo, za učenje pa smo imeli na razpolago tovorni avto ford AA 29, torej že kar priletnega veterana. Člani avtošole smo dobili od organizatorjev srečanja nalogo, da gremo zadnjega aprila na Bizeljsko in da prvega maja do devete ure pripeljemo primerno količino žlahtne kapljice v Kamniško Bistrico. In res smo se tisti dan zgodaj zjutraj vkrcali na naš tovornjak. Prvi, ki je bil na vrsti za vožnjo, je junaško sedel za volan, poleg njega je sedel inštruktor, ostali štirje ali pet — ne spominjam se natančno — pa smo posedli zadaj med nekaj zajetnih sodov. Skoraj vsak je imel s seboj še pletenko, eden celo majhen sodček — za lastne potrebe. Prvi postanek je bil v Celju. Pri tem smo odkrili nekaj stvari, ki so nas neprijetno presenetile, in sicer: da nismo vzeli s seboj nobenih dokumentov, ne za avto, niti vozniškega dovoljenja inštruktorja, da je akumulator tako slab, da ne smemo več uporabljati zaganjača. To je pomenilo potiskanje, oziroma zaganjanje z ročico. Končno pa smo še ugotovili, da sta luknji za vstavitev ročice premaknjeni in da tudi ta način odpade. Torej smo se morali sprijazniti s potiskanjem. V poznih popoldanskih urah smo se, zaviti v oblake prahu, pricijazili v bližino Podčetrtka in ko smo vsi trdi od »sila udobne« vožnje — takrat namreč na vsej tej poti še ni bilo nobenega asfalta — zlezli na tla, smo videli, da ima naš dobri stari avto nekam čudno držo, podobno, kakor kakšen hud revmatik. Vzrok temu je bila zlomljena prednja vzmet. Na srečo je bila v bližini kovačnica in mojster kovač je, pod strokovnim vodstvom članov naše ekspedicije, zlomljeno vzmet za silo zakrpal. Potem je šlo naprej in ker takrat tak prost način nakupa vina ni bil dovoljen, je bilo treba počakati do noči, Ko zaradi teme, sicer zelo budno oko postave, ni moglo dobro in vsega videti. Ko je bilo prvo nakupovanje opravljeno, smo avto, z napolnjenimi sodi, pustili pod hribom, mi pa smo se s posodo za svoje potrebe odpravili na vrh, da bi tam dobili menda najboljše vino, kar jih pridelajo na Bizelj- A/WW\A^vVWVWVWVVWWWWWWV \ NAŠIM BRALCEM s i ŽELIMO PRIJETNE \ s PRAZNIKE IN DOPUST! j ✓WVWWWWWWWWWWVWWVWN. skem. In res smo pri pokušanju zelenega silvanca ugotavljali, da je kapljica izredno dobra, in tako se je to pokušanje zavleklo do pozne nočne ure. Končno smo se precej majavih nog in s polnimi pletenkami odpravili proti dolini. Tema je bilo kot v rogu in če ne bi imel vsak izmed nas fiksne ideje, da mora biti glasnejši kakor drugi, bi se gotovo kdo izgubil. Jaz sem uslužno nosil na rami sodček, last starejšega kolega, in ko me je pri nekem grmu zasukalo, sem med molitvico, ki ni za objavo, padel v grm, sodček pa se je čisto tiho in brez pozdrava odvalil v dolino. Ko sem to novico sporočil ostalim, sem bil najprej primerno pohvaljen, nato pa se je začelo iskanje izgubljenega zaklada. Pretaknili smo vsak grm, v katerega se je kdo zaletel, ker videlo se itak ni nič; preiskali smo tudi strugo potočka, ki je tekel pod potjo, na kateri je stal avto, pa vse brez uspeha. Ko smo že napravili križ in utrujeni posedli ob zadnja kolesa avtomobila, je eden slučajno otipal iskani sodček, ki je čisto nepoškodovan tiho čepel v blatu pod diferencialom. Navdušenje je bilo nepopisno in po li-kofu, za katerega smo načeli eno izmed pletenk, smo se odpeljali v bližnjo vas, kjer smo za nekaj ur nekoliko podremali. Zjutraj, ko se je zdanilo, pa smo se odpravili proti domu. Nekako v istem času se je tudi »kolektiv« odpravljal v Bistrico. Eni so se peljali z vozmi, drugi s kolesi, nekateri pa so šli tudi peš. O avtomobilih ali avtobusih takrat še ni bilo govora. Naša vožnja je potekala kar v redu, za volanom smo se menjavali po določenem redu, vmes pa dremali, pestovali mačka in računali, da bomo zlahka do devete ure pripeljali na določeno mesto. Pa vendar je imel vrag svoje prste vmes in naši računi so padli v vodo. Ko smo se pripeljali v bližino Vranskega, nam je naš ford odpovedal pokorščino in ni hotel ne naprej in ne nazaj. Po pregledu smo postavili točno diagnozo; pokvarjen kardanski zglob, kar je pomenilo, da brez tuje pomoči ne moremo nikamor več. Iskanje pomoči v okolici in celo na Vranskem, ki je trajalo celo dopoldne in še del popoldneva, je bilo brezuspešno. Takrat na naših cestah še ni bilo nobene gneče, saj kljub temu, da smo stali na glavni cesti Ljubljana—Celje, ves dan ni pripeljalo po njej nobeno vozilo, ne kolo, ne voz in ne avto. Počutili smo se, kot bi bili sredi Sahare. Ker je začelo še deževati, smo vdani v usodo sedeli pod preluknjano plahto, se izogibali kapljam, ki so polzele skozi luknje in čakali. Šele zvečer, ob devetnajstih, je pripeljal od Celja prvi tovornjak. Prijazni voznik je dovolil, da smo privezali naš avto in tako nas je odvlekel na Vransko. Tam smo sode prevalili na njegov avto, našega pa pustili na nekem dvorišču. Na Duplico smo se pripeljali vsi premočeni in premraženi točno ob devetih, toda ob devetih zvečer. To, kaj je rekel »kolektiv«, ki je cel dan nestrpno čakal na žlahtno pošiljko in kako je nepopravljen avto prišel na Duplico, pa je že druga zgodba. F. Štebe Program športnih prireditev ob Stolovi 75-letnici Komisija za šport in rekreacijo je v preteklem letu sestavila program prireditev, s katerim se vključuje v praznovanje 75-letnice delovne organizacije. Tekmovanja v jubilejnem letu bodo potekala skozi vse leto in tako prispevala svoj delež k praznovanju. Na teh tekmovanjih bodo sodelovali tudi delavci drugih DO iz kamniške občine in DO lesne industrije. Namen tekmovanja je, da se udeleženci spoznajo z našo DO, ki praznuje visok jubilej, 75 let uspešnega dela in da utrdimo vezi med seboj. Program tekmovanj, ki so še pred nami: Košarka — moški: 11. 5. 1979 ali 14. 9. 1979 na igrišču na Duplici Kegljanje — moški: 19. 5. 1979 na kegljišču v Kamniku Mali nogomet: 25. 5. 1979 ali 19. 6. 1979 na igrišču v Šmarci Odbojka — ženske: 25. 5. 1979 ali 9. 6. 1979 na igrišču na Duplici Kegljanje — ženske: 26. 5. 1979 na kegljišču v Kamniku Balinanje: 26. 5. 1979 ali 18. 8. 1979 za Restavracijo na Duplici Odbojka — moški: 9. 6. 1979 na igrišču na Duplici Plavanje: 13. 7. 1979 ali 20. 7. 1979 (bazen v Kamniku) Namizni tenis: 1. 9. 1979 v Kulturnem domu na Duplici Pohod: 2. 9. 1979 ali 3. 9. 1979 na Stol Rokomet: 11. 9. 1979 na igrišču na Duplici Streljanje — moški in ženske: 15. 9-1979 (športno strelišče na Duplici) Tekmovalce in gledalce pozivamo, da se tekmovanj udeležijo in s svojo prisotnostjo prispevajo delež k praznovanju. Komisija za šport in rekreacijo Z NOVE UPRAVNE ZGRADBE JE LEP RAZGLED V OKOLIŠKE HIŠE Še o letovanju KRK Za nemoteno poslovanje počitniških hišic in dobro počutje gostov na Krku je bilo nujno nekatere stvari popraviti, zamenjati in dopolniti. Vsa ta dela v predračunski vrednosti znašajo čez 140.000 dinarjev. Na otoku Krku prav sedaj potekajo vzdrževalna dela, ki jih je prevzel m jih tudi izvaja TOZD 5. Dela bodo pravočasno končana in objekti pripravljeni Za letovanje. RAB Tudi na otoku Rabu smo zakupili sobe. Sobe se nahajajo v okolici hotela Istra v centru Raba, kjer se bodo gostje tudi hranili. Ob prihodu na Rab se gostje javijo v recepciji hotela Istra, od koder jih uslužbenci odpeljejo v sobe. Plaža je oddaljena približno 10 minut, vendar pot vodi skozi prijeten gozdič ter je udobna m prijetna. Na Rabu je veliko zabavišč, rekreacijskih prostorov, skratka, dolgočasnosti ne bo. SELCA Eno izmed biserov Hrvatskega Primorja je malo mesto Selca, ki ima tudi dolgoletno turistično tradicijo. Poznana je gostoljubnost tamkajšnjih domačinov. V Selcah smo zakupili pet sob, s po dvema ležiščema za 3 mesece. Sobe so zasedene, vendar v najbližji okolici hotela Selce, kjer se bodo gostje tudi hranili. Sobe so A kategorije. Nahajajo se v slikovitem Pogozdenem predelu Selc. Tudi plaža je blizu hotela in stanovanj. V primeru slabega vremena se lahko kopljete v zapr-nh bazenih v hotelu Marin in Varaždin. Do Selc se lahko pripeljemo z avtom ali stalom. Če potujemo z letalom, letimo do letališča Reka. Z Reke pa je še 25 km do Selc. ČATEŠKE TOPLICE Kakor je znano, bomo letos nabavili novo prikolico, ki bo postavljena v Ča-rsških Toplicah. Prvenstveno bo namenjena za naše delavce, ki letujejo po Preventivi. Če pa prikolica ne bo zasedena, bodo prišli v poštev tudi ostali delavci. Z. Kohek Referenta za rekreacijo Maksa Štebeta smo le stežka pripravili, da je nastal tale posnetek. Bil je slabe volje in je dejal, da mu bo vsakoletno razporejanje prijav za letovanje ob morju »požrlo« marsikaj v življenju. Maks Štebe tudi ni bil pripravljen za malo daljši pogovor o videzu naših novih letoviških mest na Rabu in v Selcah. Prosil je, da se zmenimo z vodjo tozda 8 tov. Kohkovo, ki je s tem seznanjena. Maks Štebe je povedal le še to, da je letos rekordno število prijav za letovanje. Največ za Njivice na Krku. Dejal je, da je bilo v Glasilu in Informatorju opisano, kje in pod kakšnimi pogoji bomo letovali letos Stolov! delavci, vendar so mnogi in- formacije le pasivno sprejeli in se odločajo za Krk kar iz navade. Povedal je tudi, da največje število prijavljencev želi letovati konec julija, ko je drugi del Stolovega kolektivnega dopusta. Za nekatera mesta presegajo prijave zmogljivosti kar za 400 °/o. Prijavljence pa je težko prepričati, da nimajo vsi delavci enakih pogojev (ti so bili v Informatorju že tudi natančno obrazloženi, da imajo prednosti tisti, ki niso bili lani na morju v času kolektivnega dopusta, tisti, ki imajo šoloobvezne otroke in kjer sta zaposlena dva ali več v Stolu). Nekateri delavci se s pogoji, ki jih je sestavila komisija za letovanje, ne strinjajo in vztrajajo pri svojem. Nezadovoljstva ob novem datumu za dopust na morju so pogosta in marsikak Stolovec se z njim noče pomiriti. Na morje hoče tedaj, kot si je zamislil, ali pa naj hodijo samo drugi. Slaba volja dežuje po telefonu ali osebno. V začetku aprila so prišle k Štebetu v pisarno tri de- lavke, ki so si privoščile vse, le dogovora, ki bi jim z malo razumevanja tudi ustrezal, niso hotele sprejeti. Kako bo z razporejanjem za letovanje na morju v bodoče? Ali prav tako kot letos, ko hočemo na Jadran skoraj vsi naenkrat in nam je malo mar, da se to ne da rešiti? Ali pa bomo kdaj le spoznali, da moramo počakati na vrsto in da ni naše mesto vedno v sami konici. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju ,. Tako kot vsako leto, je tudi letos obeski sindikalni svet organiziral s po-močjo kegljaškega kluba Kamnik občinsko sindikalno prvenstvo, na katerem je nastopilo 18 sindikalnih ekip kamniških delovnih organizacij. Vsaka ekipa je na-stopija dvakrat. Vsota podrtih kegljev je določila občinskega sindikalnega prvaka, n-LZadniem času se je kegljanje v Kamniku zelo razmahnilo (tudi rezultati so iz ®ta v leto boljši) in se do poslednjega !veta ni moglo reči, kdo bo zmagovalec. Največ se je pričakovalo od ekipe Titana. Graditelja in Stola, ki so na koncu tekmovanja tudi dokazale da so bila pričakovanja upravičena. Naša ekipa je na-topala v sestavi: Andrej Osolin, Andrej estotnik, Jože Pestotnik, ing. Albin Smol- nikar, Miro Semprimožnik in Peter Bertoncelj. Vrstni red ekip: Prvo mesto je osvojil Stol Kamnik s 4949 podrtimi keglji, sledijo pa mu Titan Kamnik (4906 podrtih kegljev), KIK Kamnik (4892 podrtih kegljev), Graditelj, Al-prem, Utok, Svilanit, Menina, Občina Kamnik, Zarja, Donit, Eta, Žito, Kaolin, Prosveta, Viator, Upokojenci, PTT Kamnik. V soboto, 14. 4. 1979 je naša kegljaška ekipa gostila kegljače PTT iz Ljubljane ter jih premagala z visokim rezultatom, čeprav ni nastopala v polni sestavi. Kegljači Veleslalom v počastitev 75-letnice delovne organizacije Smučarska sekcija je organizirala v soboto, dne 24. 3. 1979 veleslalom v počastitev 75-letnice naše delovne organizacije. Večjim DO v občini smo poslali razpis za tekmovanje in povabili še GLIN Nazarje, INDUPLATI iz Jarš in člane GRS iz Kamnika. Na razpis se je prijavilo 15 DO. Tehnično izvedbo tekmovanj smo zaupali DUVSS kamniškega področja. Po dolgotrajnem dežju v dolini in sneženju v gorah je petek obetal lepo soboto. Vsi smo se že veselili lepega vremena na Planini. Padlo je tudi obilo novega snega. Toda sobotno jutro je vse naše upe podrlo. Tisti, ki so odšli zgodaj na pianino, s o še upali, da bo bolje. Vse ostale je močil dež že v dolini in najpogumnejši so se odločili, da so kljub slabemu vremenu odšli na Veliko planino. Nekaj tekmovalcev pa je slabo vreme zadržalo doma. Na Planini pa je snežilo, vendar to ni odvrnilo organizatorjev, da ne bi pravočasno pripravili dveh prog. Tekmovanje je potekalo v Tihi dolini ob novi vlečnici. Obe progi sta bili postavljeni na levi strani vlečnice, v sredini pa je bil razprostrt pano s Stolovim zaščitnim znakom. Na strehi vlečnice je plapolala Sto lova zastava in naznanjala tekmovalcem in ostalim prizorišče tekmovanja. Vsi tekmovalci so nosili štartne številke. I. proga leva za moške od 36 do 45 let in do 35 let. Progo je postavil traser Franc Perne. II. proga desna je bila za ženske do 25 let in nad 26 let ter moške nad 46 let. Progo je postavil Marjan Schnabl. Start na obeh progah je bil točno ob 11. uri, že prej pa so se po progi spustili preizkuševalci. Prvi so se spustili moški nad 36 let in ženske nad 26 let. Progi sta bili odlično pripravljeni in tekmovanje je potekalo brez zastojev do 12. ure. Slabo vreme je v dolini marsikoga odvrnilo od tekmovanja, a na Planini je bilo vse drugače. Vidljivost je bila kljub vsemu dobra in tako smo lahko videli na drugo stran doline, kjer je istočasno potekalo tekmovanje domžalskih smučarjev. Tekmovanja se je udeležilo 95 tekmovalcev od 153 prijavljenih. Uvrstilo se jih je 89 in 6 je bilo diskvalificiranih ali pa so odstopili. Razglasitev rezultatov je bila v delavski restavraciji STOL na Duplici ob 17-uri. Glavni direktor tov. Vinko Gobec je vse tekmovalce pozdravil, se zahvalil za udeležbo in najboljšim podelil priznanja. Tehnična izvedba tekmovanja je bila brezhibna, vse je potekalo po programu. Organizatorji so vložili vse sile. Njihov trud resnično ni bil zaman. J. Zupih _ »Na pomoč, nepismen sem!« . »Gens II- »una r- “ sumus« I- I' Pravimo, da šah druži narode. To je sicer fraza, vendar nikoli ne izzveni v Prazno. Zato si šah lahko najde kotiček v vsaki sredini, delovnem okolju, vasi, mestu. Skratka, kjerkoli je prisoten človek kot ustvarjalec, je prisoten tudi šah. Industrija pohištva Stol Kamnik pra-3 Znuje letos 75. obletnico obstoja. 75 let trnove poti od majhnega obrata do najso-j dobnejše industrije pohištva. V vsakem j delčku tovarne se pozna znoj in trud ti-sočev delavcev, ki jim sedaj ni tovarna samo vir zaslužka, ampak je del njih sa-: mih. Tudi šahisti smo ponosni, da smo del Stola, da lahko njegove barve uspešno Zastopamo. Nismo pa se zadovoljili samo s kvaliteto, kajti za nas je pomembna Predvsem kvantiteta. Vsakemu članu ko-'ektiva skušamo omogočiti, da se lahko udejstvuje in sodeluje v našem klubu. Ne dom našteval uspehov, ki smo jih dosegli; o tem smo že pisali. Bolj pomemben je zdrav in tehten odnos vodstva kluba do dela ter pomoč vseh šahistov Stola. Tako delo pa vsekakor prinese zadovoljiv rezultat. Vendar velikokrat slišimo očitke na račun šahistov. Potrebno pa je vedeti, da Za šah ni dovolj samo talent. V njega je treba vložiti dobršno mero truda, potrpljenja, včasih tudi kos odrekanja. Morda se boste vprašali, zakaj potem sploh igramo sah? Poskusite, pa boste videli! Kot sem omenil, je naša sekcija sestavila poseben program v okviru praznovanj ob 75. obletnici industrije pohištva Stol. Bili smo malce razočarani, kajti vsega Programa ne bomo mogli izvesti. Odpadel Je mojstrski turnir, verjetno bo odpadlo ?e kakšno tekmovanje, toda ne po naši Khvdi. Stokrat in večkrat smo dokazali, da snio sposobni organizirati vsako tekmovali®’ da imamo dovolj močne šahiste in “e lahko enakovredno pomerimo s še ta-k° močnimi ekipami. Vem, kaj si mislite. °da še enkrat bi poudaril, da je naša Prva stvar kvantiteta in se prvenstveno s 6m tudi ukvarjamo. skiPrvo tekmovanje, ki je bilo v tem l97gPU praznovani' smo organizirali 24. 3. o, p°vabili smo lesne organizacije iz vse .J0Vepije ter šahovsko ekipo Iskra, s ka-, f° ze vrsto let tesno sodelujemo. Razen kre so nastopile še ekipe Marlesa, Ela-l 7. Tovarne meril iz Slovenj Gradca, Je-,YICe’, Stola, Virtusa in Bresta. Vsaka ipa je štela 4 člane. Vsak je igral z 2 -Tekmovanje je odprl in tekmovalcem želel veliko uspeha in športne sreče tolov direktor Vinko Gobec. ni p° ogorčeni borbi, ki je trajala do zad-Jega kola, je zmagala ekipa Stola, ki je zbrala 21 točk, pred ekipama Virtusa in tovarne meril, ki sta zbrali po 19 točk. Sledila jim je Iskra s 14 točkami itd. Naš najuspešnejši predstavnik na prvi deski je bil Marjan Karnar, ki je zbral 6,5 točke od 7 možnih. Na drugi deski je bil najuspešnejši predstavnik Meril Maznik, ki je zbral 5,5 točke, na tretji predstavnik Meril Berhtold s 5 točkami in na šesti Bergant in Suhadolc s po 5,5 točke. Stolova ekipa je nastopila v naslednji postavi: Karnar, Bavčar, Trebušak, Bergant, Nikolič, Virtusova pa v postavi: Bračič, Markač, Lanišek, Suhadolc in Kri-vorotov. Po napornem tekmovanju so se nam nekoliko razvezali jeziki na zakuski, kjer smo se zopet pogovarjali o šahu. Taki smo pač šahisti. Prijavili smo tudi dve ekipi za tekmovanje Pokala maršala Tita, ki sta uspešno prebrodili prvi dve koli. V naslednjih dneh pa pričakujemo še razveseljivejše rezultate. Sodelovali smo tudi na hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest, spet z dvema ekipama. Dosegli smo soliden rezultat, saj smo nastopali res samo s Sto lovi mi šahisti. Prva ekipa je zasedla 24. mesto, druga pa 42. od 50 ekip. Tekmovalni pogoji so bili na robu regularnosti in to je še povečalo utrujenost in nezadovoljstvo. Stolova ekipa je igrala močno oslabljena, saj za njo nista igrala Karnar in Trebušak. Zaključili smo tudi s klubskim turnirjem. Zmagal je Marjan Karnar s 14,5 točke pred Bavčarjem, ki jih je zbral 14, Markočem 10,5, Laniškom 10 itn. Na koncu bi se rad še enkrat v imenu šahovske sekcije zahvalil Marjanu Pre-lovšku za požrtvovalno vodenje blagajniških in ostalih del. Z. Suhadolc Obraz iz kolektiva v 2000 izvodih Industrija pohištva STOL Kamnik. Glasilo urejajo — glavni urednik Ciril SIVEC, odgovorni urednik Alojz in u ^ 1° člani uredniškega odbora: Anton JEGLIČ, Franc SIKOSEK, Peter BERTONCELJ, Milan OBRADOVIČ, Janez POGAČAR Marjeta ŠEK. Lektor: Ivan SIVEC. List izhaja vsak mesec in ga prejemajo delavci STOLA brezplačno. Natisnila TISKARNA __.______ LJUBLJANA v Ljubljani. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. OCacdltetni pcemik Tine je na lepem ugotovil, da so noge, ki jih je hotel montirati v sedalo, pretanke, da bi dobro držale. Za hip je pomislil. Že dolgo ni prišlo do tega, vseeno pa takšen stol ne more dati iz rok. Pokolebal je, kaj bi naredil. Po kratkem premisleku je poklical k sebi svoje delovne tovariše. »Hja, naredi, kot da se ni nič zgodilo in daj naprej. Če jih bo kontrola spregledala, jih bo pač spregledala. Jaz se zaradi tega ne bi posebno žrl,-« je ugotavljal Franci. »Koliko pa je takih? Samo dvajset nog. Eh, za tistih pet stolov se pa res ne splača sekirati,« je zamahnil z roko Miha. »Malo več lepila daj, pa bo vse O. K.,« je predlagal Igor. »Sploh se ne bo opazilo, da je kaj narobe.« Tine je tako naredil z enim stolom, vendar se mu je zdel precej nestabilen. Ostale noge za stole pa je dal na poseben kup, da bi še premislil, kaj bi naredil. Navsezadnje ne gre samo za številčnost, kvaliteta vendar ne sme trpeti. Tisti dan je nadaljeval z drugim delom, zato ni opozoril nobenega drugega, ki bi odgovarjal za to delo. Ko se je Franci vračal domov, se mu je v avtomobilu kar naenkrat prižgala luč, ki je opozarjala, da se avto preveč greje. Mislil je peljati še nekaj metrov, vendar se mu je avto zasmilil, saj je bil čisto nov. Vstavil ga je in odprl havbo. Ničesar posebnega ni opazil. Splezal je pod avto. Pod posodo za hladilno tekočino je bilo mokro. Celo kapljalo je iz nje. Torej je bilo še nekaj kapelj v njej. »Madonca, pa nov avto!« je pogrelo Francija. Dvignil je roko in začel ustavljati avtomobile. Dolgo — dolgo se ni nihče niti zmenil zanj, nazadnje pa je po naključju pripeljal mimo njegov mojster. Pripela sta vrv in odšlepala avto do prvega mehanika. »Še dobro, da ste takoj počakali,« je ugotovil le-ta. »Lahko bi se zvila glava, lahko bi šlo tesnilo ali pa še kaj hujšega. Stvar je pravzaprav v nesolidni montaži. Nekdo je spotoma mislil na drugo stvar, delo pa je opravil z levo roko, kot se temu reče.« Miha se je ravno v tistih dneh vselil v novo garsonjero. Bil je je izredno vesel, saj jo je težko čakal že vrsto let. Nekateri kolegi so mu celo zavidali, čeprav je bil Miha že dolgo časa edini resni kandidat. Takoj prvi dan je povabil k sebi prijatelje iz svojega tozda. »Kaj pa ti nekaj ropota?« se je začudil Frenk. »Ah, to ni nič. Hladilnik je bolj slabo pritrjen, pa se vedno trese, kadar motor obratuje. To bom že sam enkrat popravil.« »Prosim, če zapreš okno. Piha mi,« je potožil drugi. »Saj je zaprto, le slabo tesni.« »Nekje nekaj kaplja.« »Nič hudega, bojler po malem spušča.« »Rolete bi lahko spustil.« »Ne morem, so se takoj zataknile.« »Kmalu bi padel na toplem podu.« »Moraš paziti, na večih krajih se dviguje, ker je slabo prilepljen.« »Zakaj pa ne ugasneš stranske luči.« »Ne morem. Če ugasnem tisto, potem ugasne tudi glavna. Tako je pač narejeno. Mislim pa, da bom to lahko popravil, saj sta dve stikali.« Po odhodu prijateljev je začel Miha razmišljati, da morda njegova garsonjera res ni najboljše narejena, posebno še, ker je v desnem zgornjem kotu opazil velik vlažen madež. Tisto popoldne se je Igor namenil, da bo šel z ženo in otrokoma kupovat čevlje. Pomlad je, stari so zanič, novih so bili vsi potrebni. Čeprav so iskali za vse štiri hkrati, se je zataknilo pri vsakomur posebej. »Če hočete številko 35 ali 36, drugih pa res nimamo,« je povedala prodajalka, ko je Igor izbral model v izložbi. »Pa boste kaj dobili?« »Preveč me sprašujete, tega vam pa res ne bi vedela povedati.« Pri ženskih čevljih se je zataknilo še huje. »Nimamo, res nimamo, toda pred dvema urama smo še imeli. Zakaj pa niste takrat prišli?« »Saj bi, če bi vedela.« »Ja, to je pa vaš problem. Drugič pa se malo prej oglasite.« Otroka sta čevlje sicer dobila, vendar so bili nekam čudni: par ni bil nič kaj podoben paru glede barvne kombinacije. »Pa je to res prva kvaliteta?« je zanimalo Igorja. »Seveda, ali ne vidite, saj vendar tukaj piše.« Drugi par se ni mogel zapreti do vrha. Zadrga je bila pokvarjena. »Kaj, da je kaj narobe? Ne bodite smešni.« »Če nimate drugega para, jih ne bomo vzeli.« »Kakor hočete. Toda povem vam, da je ta par čevljev zadnji in da jih nikjer drugje več nimajo.« »Dajte jih, da bo mir!« je podražilo Igorja. Praznih denarnic in slabe volje so odšli domov. Tine je ob petkih hodil po meso, ker je bila v soboto navadno taka gneča, da je vedno zgubil živce, preden je prišel na vrsto. Žena je ob petkih pospravljala stanovanje, Tine pa je šel namesto nje po nakupih. Mesar je takoj videl, da ima pred sabo manj izkušenega moškega, zato mu je nametal poleg kosa, ki je bil približno podoben mesu, še precej drugih stvari, predvsem takšnih, ki so jih ženske že od daleč zavračale. V hipu je mesar tudi izračunal, da znese vse skupaj 21 jurjev in 10 par. »Toliko?« se je začudil Tine. »Saj je skoraj nemogoče« »Ja, poglejte, koliko sem vam dal!« je v hipu vzrojil mesar. Takrat je bilo Tinetu dovolj. »Raje recite, kakšno meso ste dali!« »O, kaj takega, Še prepirali bi se radi.« »Pritožil se bom inšpektorju, da prodajate nekvalitetno meso kot prvovrstno.« »Kar dajte!« Toda, da vas ne vidim več v tej mesariji-Boste videli, kakšno meso vam bodo nametali šele drugi-Mar nam je za take, ki niso stalne stranke.« Tine je jezen odšel domov, doma pa ga je nadrla še žena, češ, da se iz takšnega mesa ne da skuhati dobra juha- »Čisto nič ne pogledaš, kaj ti nameče!« je godrnjala. Tine bi najraje skočil iz kože. Med malico so se Tine, Franci, Miha in Igor po naključju vsedli skupaj. Pripovedovali so si to in ono, predvsem pašo se menili, kam bodo šli za prvomajske praznike. Toliko dni bodo prosti, da se bodo lahko nekoliko bolj spočili. Ko je Tine naročil štiri sokove, se je Franci nenadoma spomnil: »Ti, kako pa je bilo potem s tistimi stoli. So šli naprej?« »Še niso,« mu je odvrnil Tine. »Enega sem naredil, pa še tistega sem dal na stran. Z ostalimi nogami pa ne vem, kaj bi storil.« »Ne boš verjel, ampak zadnjič se mi je pripetilo nekaj, kar me je spomnilo na tistih pet stolov, ki bi lahko bili slabi. Rekel sem si, da te moram vprašati, kako je zdaj-Če bi bilo po mojem, raje dobi druge noge, da bo izdelek v resnici v redu. Kar predstavljaj si, da se lahko tistemu, ki sede nanj, pod zadnjo platjo sesede. Res je bolje, da popraviš tudi tistega, ki si ga skušal rešiti z lepilom.« »Tudi jaz ti tako svetujem,« se je oglasil Miha. »Tisti stoli bi bili kot moje stanovanje, ki so ga naredili preveč površno.« »Ali pa na primer čevlji,« je pristavil Igor. »Ne samo, da jih nisem dobil, ampak so prodajali škartirane kot prvovrstne. Tako pač ne gre. Kar predstavljaj si, da ti sam kupiš tiste stole.« »Brez skrbi, tudi sam sem prišel do tega sklepa,« se jo nasmehnil Tine. »Zadnjič, ko sem z avtom ostal ob cesti. ■ ■ Če bom jaz delal tako, bo tudi drugi in tako se veriga potegne naprej. Vsi pa hočemo nazadnje imeti kvalitetno blago. Res moramo storiti še marsikaj glede kvalitete, toda prvi in glavni premik se mora storiti v naših glavah, a našem mišljenju.«