eriška Domovi m/\ /*H/tE RIC-/I Ul- HO IH E' INSPIRIT IN LANGUAGE ONLY »oasrsisju, CLEVELAND 8. 0., WEDNESDAY MORNING. JULY 7, 1948 LETO L - VOL. Ii. VESTI IX SLOVEliliE VREME IN LETINA. - Lažni in s koruzo hranjeni Jugoslovani letos Se več govore o vremenu in letini, kot ljudje že navadno o tem govore. Od vremena je v veliki meri odvisno, ali bodo spet uživali samo koruzo ali bodo jedli tudi pšeničen kruh. Zelo ugodna je bila letošnja zima. Slabo oblečeni so je bili izredno veseli. Pomlad je bila precej mokra, zlasti pa se ljudje čudijo deževju v juniju. V prvi polovici junija v Sloveniji skoro ni bilo dne brez dežja. V Sloveniji pričakujejo precej dobre letine. V VOJVODINI, to je v Banatu, Bački in Baranji že žanjejo. Ko to pišem je pšenica že večinoma pospravljena. Pridelek je dosti bogat. Računajo, da bo mogla Jugoslavija spet izvažati kot v predvojni dobi. Poročilo is konca junija pravi, da v Belgra-du računajo, da bodo mogli izvoziti najmanj 300,000 ton pšenice. Tako bodo mogli plačati razne stroje, ki jih nujno potrebu- jejo za izvedbo takoimenovane petletke. POVODNJI. — Radi deževnega vremena je v Srbiji nastalo mnogo škode od poplav. Reke Nišava in Morava ter njuni pritoki so tako narastli, da so poplavili polja in je tako nastala velika škoda na žitu. UREDBA O ODKUPU ŽITA. — Država, ki ima v Jugoslaviji pri vsaki stvari prvo besedo, že skrbi, da dobi vso letino v svoje roke. Izšla je že odredba o odkupu žita v letu 1948-1949. Krajevni ljudski odbori (nekdanje občine) morajo skrbeti, da je oddano vse žito, ki ga mora kmet po tej uredbi prodati. Posamezen kmet more obdržati za prehrano članov gospodinjstva po 250 kilogramov belega žita in 300 kil koruze na osebo. Za seme se pušča 200 kg belega žita na ha. Nekaj se pušča tudi za malčev in za prehrano živine. PROSTOVOLJNA PRODAJA. — More pa kmet po tej Marijo in Angelo, demo na balkon in od tam opažu- pogreb bo v petek zjutraj ob jemo igro, v kateri imata glavne 9.30 jz pogrebnega zavoda vloge Stalin in Tito. Kadar bo. do začele frčati cunje po zraku, tedaj bomo začeli ploskati. • * * Izid boja med Stalinom in Ti-tom naj bi bil približno takole: Stalin naj bi padel v Črno morje, Tito naj bi pa 3tal na bregu i se temu tako smejal, da bi počil. Krasen konec igre. • * * Če se je Tito zares zameril Stalinu, potem SANS že kar lah-ko razpošlje svojim članom vabilo na žalno zborovanje, na katerem bo tajnik Mirko poročal: bil je in ni ga več... Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca in potem na pokopališče Kalvarijo pod vodstvom Frank Zakrajška. Frances Žele V Strabane, Pa., je umrla Mrs. Frances Žele, stara 49 let, doma iz Slavine pri Postojni. V Ameriki je bila od leta 1931 Bila je članica ABZ in SNPJ. Zapušča moža Franka, hčer Frances, v stari domovini pa mater in tri brate. -------o------ Bodite previdni, kadar, gr«-de preko ceete. Prekoračtte ae-ito eamo prt dgnalni luiil BERLINSKA KRIZA PRI VRHUNCU Zapadni zavezniki vložili ostre proteste - Rusi pri pravljali zaroto - Berlin moli - Rusi izzivajo vojno. Washington. — Tajnik Mar- l.cijske sile in Rame drobne novic« b Clevelanda b b okolice Na obisku— Iz Ohisholma, Minn., je prišel na obisk za dva tedna Jer« ry Marsich k svojim hčeram in sinovom. Prijatelji ga lahko dobijo pri hčeri Mrs. Stanley Race, 6628 Bliss Ave. tel. HE 3868, ali pri_ svaku Joe Levstiku, 1169 E.*76 St. Jerry pošilja pozdrave v Chisholm in pravi, da se mu tukaj prav dobro godi. Vile rojenice— Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Stanley Zupan, 493 E. 120 St., kretpkega sinkota prvorojenca. Mati in dete se prav dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Frances Morel, hči družine Mr. in Mrs. Mihael Morel k 16224 Grov^ood A-ve.—Dr. in Mrs. Leonard Jan-char sta pa dobila zalo deklico, ki je že tretji otrok v družini. Mati in dete se dobro počutita v McDonald House, Lakeside bolnišnica. Tako sta postala že četrtič stari ata in stara mama Mr. in Mrs. Frank Janchar iz 620 E. 94. St. Obema družinama naše čestitke! Poroka— Mr. in Mrs. Joseph Dolenc iz 758 E. 95. §t, naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Helen Marie z Mr. Robertom Whalen iž New Yorka. Poroka S tem, da je predsedstvo komunistične stranke v Moskvi zavrnilo povabilo na kongres jugoslovanske komunistične stranke, je znova potrdilo, da popolnoma odobrava stališče Kominforme in ni še prišlo do nikake poravnave s Titom. Arabci in judje hočejo nadaljevati vojskovanje TEL AVIV. — Vlada judovske države je sklenila, da zavrne predloge posredovalca Zveze narodoy za stalen mir v Palestini. Kakor znano so že poprej tudi zastopniki Arabske lige odbili predloge grofa Bernadotte. štiritedensko premirje, ki sedaj vlada v Palestini, bo poteklo prihodnji petek, če se ne zgodi nič izrednega, bodo v petek Arabci in Judje zopet začeli borbo na vseh frontah v Palestini. Arabci so izjavili, da hočejo za vsako ceno postati sami gospodarji Palestine in poleg tega organizirati trdno zvezo vseh muslimanskih držav. * • * HELSINKI, Finska. — Po sedanjih izidih je komunistična stranka pri voiltvah v finski državni parlament izgubila dvanajst poslanskih mest. Komunisti trdijo, da so oni sami ohranili svoje glasove, da pa so izgubili tisti socialni demokratje, ki so se s ko-munističho stranko vezali in skupno šli na volitve. * • * BOMBAY. — Prišlo je do novih spopadov med Indijci in muslimani. Bilo je 35 mrtvih. * • * * BERLIN. — Sovjetski radio naznanja, da Rusi zato blokirajo Berlin, da bi izsilili nova pogajanja in razgovore glede mirovne pogodbe z Nemčijo. VATIKAN. — Na Kitajskem so komunisti ubili šest duhovnikov trapistovskega reda. 50,000premogarjev vstavki Pittszburgh. — Okrog 50 tisoč padni Pennsylvaniji je za 20% delavcev rudarjev v premogoko- zmanjšana, pih je začelo stavkati v West Virginiji in Pennsylvaniji. Stavka je nastopila vsled tega, ker med lastniki premogovnikov in zastopniki unije ni prišlo do sporazuma za novo delovno pogodbo. Lastniki rudnikov so odklonili predloge unije, ker vsebuje-po tudi določbo, da morajo vsi uslužbeni rudarji v času dokler traja pogodba postati člani unije. To prisilno članstvo lastniki odklanjajo. Vsled stavke je zlasit zadeta produkcija jekla, ker stavkajo premogarji, iz rudnikov, ki so last jeklarskih kompanij I Povprečna produkcija premoga v za- cono vse vojaške sile zapuste mesto. London. — Zunanji minister Bevin je javno obtožil Sovjetsko zvezo, da namenoma hoče izstradati 2(4 miljiona Nemcev v Berlinu. “Namera izstradati Berlin je v mirni dobi nečloveška politična poteza,' popolnoma nemogoča med zavezniki,” je dejal Bevin. “Zapadni zavezniki tega ne morejo sprejeti, pravtako ne, kakor ne bi mogli sprejeti, če bi Šesta obletnica— Jugoslovenske meje močno zastražene Dunaj. — Pritok novih beguncev iz Jugoslavije se je zadnji čas ustavil, ker je Jugoslavija pomnožila obmejne straže in zaprla vse meje. Posebno odkar je j u g os 1 o vanska komunistična stranka osamljena in vodi borbo z Moskvo, so jugoslovanske meje popolnoma zaprte. Na pogostih mestih ob meji so zgrajeni novi opazovalni stolpi, ki dajejo stražam popolen pregled preko vseh prehodov ob meji. Združenih držav proti sovjetski izstradalni blokadi Berlina. Sovjetski ambasador je samo izjavil, da bo noto takoj dostavil svoji vladi. London. — Angleška protestna nota proti ruski zapori Berlina je bila izročena sovjetskemu ambasadorju Zarubinu v Londonu. Podobne note so poslale tudi vlada Združenih držav in francoska vlada Vse protestne note so silno ostre in povdarjajo težko socialno in ekonomsko krizo, ki je nastala, ker so Rusi onemogočili dovoz hrane in drugih živ-ljenskih potrebščin. Berlin. — Pri posebno veličastni slovesnosti je kardinal von Preising, berlinski nadškof v Waldbuhne stadium posvetil vse berlinsko mesto presvetemu Srcu Jezusovemu. Slovesni posvetitvi je prisostvovalo okrog 25 tisoč ljudi. Ob priliki posvetitve je govoril kardinal za mir, za rešitev mesta in za rešitev miru na svetu. Govori! je tudi duhovnik Fei-ge, ki ima svojo duhovnijo v sovjetski coni Nemčije. On je zelo ostro napadel omejevanje verske vzgoje v šolah in vpliv totalitarne državne uprave na vzgojo otrok v šol^h. Jasno je jLCVKAFSKR UlKultlini meril na tozadevne odredbe sov-L p._. jetske vojaške uprave v vzhodni ' 1 Nemčiji. Paris. — Francosko zunanje nas kdo hotel z izstradanjem premagati in spraviti na kolena.” Bevin‘je zagotavljal da so zapadni zavezniki bili vedno pripravljeni za razgovore glede Berlina, nikdar pa jih nočejo sprejeti pod poniževalnimi pogoji. “Orožje lakote ne sme zmagati. število ton hrane ki jo bodo zapadni zavezniki še dobavili v Berlin po zraku, se bo v prihodnje še večalo z dneva v dan ” V zunanjem ministrstvu so imeli stalna posvetovanja o berlinski krizi ambasador Združenih držav Douglas, Sir William Strank, šef urada za zunanje zadeve in francoski ambasador Rene Massigli. V četrtek ob 9 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Mary Žužek v spomin prve obletnice njene smrti. Prijazen obisk— „ V našem uradu se je včeraj oglasil p. Odilo Hajnšek, ki je dospel zadnji teden v Ameriko iz Rima. Danes odpotuje na svoje mesto v Lemont, 111. Lima, Peru. — Peruvijanska vojska je nastopila na ulicah, ministrstvo je objavilo podatke, ,ja jjj dušila notranje nemire, ki dokazujejo, da so Rusi orga-, 90 ae razširili posebno v , - nizirali zaroto, da bi spravili za- £nem ,je|u peru- Novi predsed-padne zaveznike iz Berlina. Po njjj perua Bustamente je levi- Danes ob 6:30 je bila darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frances Slapar v spomin 6. obletnice njene smrti. Slikovna predstava— Mr. Grdina naznanja, da bo danes v sredo na njegovem vrtu slikovna predstava posvečena škofu Dr. Gregoriju Rožmanu. Videli bomo slike o slavnostnem odkritju spomenika škofu Baragi. To bo prva v vrsti slikovnih predstav, ki so v načrtu tekom julija in avgusta ob sredah zvečer. Tudi Hrvati naj pridejo nocoj. Videli bomo vse clevelandske letošnje nove maše. Molitev za pokojnega— Društvo Niajsv. Imena poziva svoje člane, da pridejo molit za pok. John Fortuna v sredo in četrtek zvečer ob 7. uri v cerkev sv. Lovrenca. V petek pa naj se polnoštevilno vse članstvo udeleži pogreba. Pozdrav iz lil.— Mrs. Frances Sterle pošilja pozdrave iz Cicero, 111, kjer je na obisku pri hčerah. navodilih ruske tajne policije naj bi komunisti v Berlinu uprizorili nemire. Sovjetska vojska bi intervenirala in zasedla ves Berlin zapadne zaveznike pa potisnila v majhen prostor, kjer bi jim “jamčila varnost.” To se pravi: zapadni zavezniki bi bili ujetniki ruske vojske v Berlinu. Berlin. — Komunist ična stranka v Berlinu apelira na Berlinčane, na vse štiri okupa- čar. Z dekretom je odpravil ustavni red in dal razglas, da bo vladal absolutistično, ker mu desničarska opozicija preprečuje delo v parlamentu. Vse prireditve, zbori in sestanki so prepovedani. V deželi vlada cenzura in vojska prevzema oblast. Med upornimi skupinami sta pa tudi dve garniziji vojakov. V Panami so notranji nemiri Panama. — Vlada panamske republike je proglasila izredno stanje v državi radi velikih nemirov v katerih je bilo nekaj mrtvih in 25 ranjenih. Upor vodi prejšnji predsednik Arnulfo Arias. Nemiri v notranjosti države so se ponavljali vseh zadnjih 14 dni. jgJSJ Ameriška Domovijva i ivi« m c-/% iv-m o *11 -ersasv. (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 St CUir A«. HEndonon 0628 ClereUaš «, Ohio Pnbllobod doily except Saturday!, Suedeye end Holldeye_ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879._______________ »83 (No. 132 Wed., July 7, 1948 ro, ki je vstala iz najkrvavejše revolucije kar jih je bilo med in po drugi svetovni vojni. S katerekoli strani stvar pregledujemo, se torej pokaže, da je afera Tito — Kominforma za komunistične očete ponesrečen porod, nezaželjen spaček. Najbliže smo resnice, če trdimo, da tako v Moskvi kakor v Belgradu zaskrbljeno povprašujejo: Kaj pa je tebe treba bilo? Še bolj siguren pa je zaključek, da bo koncem koncev teške račune plačal Tito, pa naj so bili povzročitelji kdorkoli in karkoli. Po vseh znakih Tito pada. Revolucija si je izbrala njega kot tistega, ki naj ga med prvimi revolucionarji požre. Naši rdečkarski sopotniki njegovi, se še obupno obešajo za njegovo suknjo. Ameriška komunistična stranka za njimi ne bo jokala. Drugam nimajo kam. Na trhli titovski deski kriče: glejte tako smo neodvisni, da se potapljamo. Naj ta klic zbudi sedaj ob dvanajsti uri tiste, ki so sledili amerikanskemu sansovskemu Titizmu nepoučeni in zaslepljeni. ----------o--------- Iz sojvefskega kmetijstva Premislite sopotniki Titov spor s kominformo je še vedno nepojasnjena stvar. Najmanj moremo verjeti, da je res to za kar se prikazuje, namreč spor, resen spor med vodstvom komunistične stranke Jugoslavije in soglasnim odborom kominforme, ki ima za Svoje napade na Tita tudi odobrenje centralnega komite-ta komunistične partije v Moskvi. Smatramo Tita za prepametnega, da bi v tak spor šel. '. naprej je jasno, da v sporu mora igro izgubiti in veliko, veliko je verjetnosti, da izgubi tudi življenje. Ne more pa Tito s sporom koristiti nikakemu cilju in namenu za katere dela; niti komunizmu, ki mu je nedvomno še vedno pred vsem pri srcu, niti Jugoslaviji, niti svoji prijateljski klapi jugoslovanskih komunistov. Tito je bil v Moskvi in v sovjetiji. Tam se je naučil in dobro ve, da je treba v komunističnem režimu ubogati, brezpogojno ubogati. Samo če kot pes vdano izvršuješ voljo centrale v Moskvi, moreš upati, da podružnica komunističnega podjetja v Jugoslaviji dobi kdaj kako mrvico in se vzdrži. Tito noče in ne more biti nič drugega kot komunist. On je bil komunističen propagandist in je med vojno s podporo Moskve postal komunističen revolucijonar in diktator. Njegova medvojna in prva povojna leta so tako polna krvavih zločinov, da more v Jugoslaviji mož živeti le dokler ga čuva in ščiti zanesljiva komunistična policija in vojska, ki jo zopet more vzdrževati le dokler je šef države. Ko komunističen režim v Jugoslaviji propade, Tito tam nima obstanka, to dobro ve. V Titovem osebnem in političnem^ interesu je torej^da | ve, da se more^ržatTsamo Jolčler ga podpini^fliodcva] kJ]?i Jugoslovani ga bodo skušali zrušiti, čim bodo mogli. Tito je bli tako izrazit komunističen velikan zadnjih pet let, da bi bila preveč neresna stvar sedaj kretati kam drugam, pa če bi še tako rad. Mislimo pa, da Tito tudi res noče biti nič drugega kot komunist. On je za komunizem delal in dal vsaj trideset let življenja. V Evropi je položaj tak, da neko srednjo pot izključuje. Tito more le s komunizniom t. j. z Moskvo ali pa — kar je zelo neverjetno — z zapadnimi silami pod vodstvom Amerike in Anglije. Za Titov režim ni tiste srednje poti, da bi mogla biti država neodvisna v svoji državni politiki, pa imeti komunistični diktatorski notranji režim. Brez diktature se pa Tito ne more držati na oblasti. , Neka srednja pot je sploh vsak dan manj možna v Evropi. Saj celo demokratične države, ki so uspele biti ne-utralne med drugo svetovno vojno, sedaj sodelujejo v razgovorih o skupni obrambi in skupnih ciljih z državami, krso bile v vojni na tej aji oni strani. Marshallov načrt povezuje eno — protikomunistično skupino, Molotov drugo — zvezo komunističnih dežel in narodov. Tito ve, da bi kot neka posebna divja sorta komunizma, v opoziciji proti zapadnim silam in proti komunističnemu imperiju mogel imeti le kratko življenje. Komunistični imperij hoče biti organizirana enota, to je Kominforma nedvomno povdarila. Vsak divjak pa, naj bo v sadovnjaku ali drevesnici, raste le dokler ga puste. Pri prvi priložnosti ga gospodarjevi hlapci iztrebijo in odstranijo. V Titovem slučaju je mogoče, da ravno sedaj nima gospodar primernega orodja za to delo, da nima časa ali pa mu vreme ne ugaja. Toda zato nijiič manj sigurno da bo divje drevo posekano in v ogenj vrženo. S Titovega stališča je torej spor nerazumljiv. Razlagati se da samo z nesolidnostjo in oholo predrznostjo Tita in njegovih svetovalcev. Pa tudi Rusiji in svetovnemu komunizmu ta spor ni kdovekaj prijeten. Ruski imperij je v borbi z demokracijami na Koreji na Grškem in vsaj še v Berlinu. V vseh teh mednarodnih nastopih so mu potrebne vse moči. Soglasnost in notranja trdnost je pri takih nastopih velika potenca s katero je komunistično boljševiški imperij tako rad igral kot eno svojih najmočnejših kart. Zato so bili v sovjetiji vedno pojavi notranje nesloge v kali zatrti. Uporniki so bili redno pravočasno likvidirani. Sedai prvič nastopa kominforma drugače. Sedaj prvič uprizarja javno igro spora in apelira na jugoslovanske komuniste naj sami likvidirajo Tita. Kdo more verjeti da gre za resničen spor.? Če pa je vprizorjena reč za kak še neodkrit namen komunizma pa je, to se že lahko trdi, ponesrečena poteza. Prepričani smo, da Tito radi svojega proti-moskovske-ga stališča ne bo dobil na zapadu nikakih prijateljev Prevečkrat je bil nelojalen Angležem, ki so mu najbolj pomagali v sedlo, ko so izdali vse demokratične sile jugoslovanskih narodov, preveč grdp je že nastopal proti Amerikan-cem, preveč se je qdtujil vsem demokracijam, da bi le ena mogla z njim začeti zavezništvo in podpirati njegovo dikta- Danes je cel svet razdeljen v dva dela: Vzhod in Zahod. Oba dela deli takozvani “železni zastor” in le redki so, ki imajo ipriliko poznati resnične razmere na obeh straneh “zastora”. Prebivalci Vzhoda so navezani le na podatke, ki jih dajejo državni poročevalni uradi. Ti podatki pa so seveda prikrojeni po željah in naročilu vlade. Pa tudi prebivalci Zahoda nimajo točne slike o razmerah na drugi strani “železnega zastora”, ker je od tam zelo težko dohiti točne podatke. Slovenci imamo nesreče, da so se naši predniki naselili na prostoru, preko katerega gredo pota s severa na jug in z vzhoda na zahod. Tu se stikajo meje Germanov, Romanov in Slovanov, pa še mongolski Madžari so se kot klin zabili v ta pro-stor? Na tem prostoru se danes tudi stikata Vzhod in Zahod, Slovenci pa so z “Železnim za-torom” razdeljeni v dva dela. Vsak teh dveh delov pa je spet se razdeljen vsaj na dve državi. Tako je na eni strani “železnega zastora” okoli 1,500,000 Slovencev v repuiblilki Sloveniji J cat rog trooiooo im taveu nje. Ker smo Slovenci tako ob meji obeh interesnih sfer, ob meji Vzhoda in Zahoda, je razumljivo, da nas zanimajo še ,prav posebej razmere na drugi strani “železnega zastora”. Danes se zelo mnogo govori in piše o preureditvi zemljiške lastnine in o organizaciji kme-tijsvta v državah, ki so prišle pod sovjetsko interesno sfero in morajo zato tudi — rade ali nerade — sprejemati bolj ali manj hitro sovjetski gospodarski red. SOVHOZ IN KOLHOZ Glavna temelja tudi sovjetskega gospodarstva sta industrija in kmetijstvo. Vodilna misel pri organizaciji industrije v Sovjetski zvezi je seveda totalno, to je, popolno podržavljen j e. In vodilna misel pri organizaciji sovjetske zemljiške posesti je ko-munizacjia te posesti. Male in večje zemljiške posesti posamzenih kmetov so združili v večjo gospodarsko enoto, v takozvani kolhoz, to je skupno gosipodarstvo. Večje zemljiške posesti nekdanjega plemstva in veleposestnikov pa so združili večinoma v sovhoz, to je v državno posestvo. Kolhoz v ožjem pomenu je torej komunalno ali skupno posestvo, ki je last vseh, ki na tem posestvu stanujejo in pri obdelovanju tega skupnega zemljišča, na en ali drug način pomagajo. Sovhoz pa je posestvo, ki je lasč države in ne onih, ki na tem posestvu živijo in pri obdelovanju tega zemljišča sodelujejo. Seveda pa na zunaj ta razlika večkrat sploh ni vidna. Sovhoz in kolhoz sta torej ce-lici, sta temelj sovjetskega kmetijstva. Skupna oznaka obeh organizacijskih edinic je ta, ki označuje vsako gospodarsko podjetje: gospodarski načrt, delovni načrt, račun izgube in dobička, račun rentabilnosti. ŽIVLJENJE V KOLHOZU Ker je celotno sovjetsko go-sodarstvo vodeno po siplošnem državnem načrtu, je ta tudi pri gospodarstvu v kolhozu in sov-hozu v polni veljavi. Odgovornosti ni napram članom kolhoza, odgovornost je samo navzgor, to je samo napram državni oblasti. Pri vodstvu, pri upravi vsakega sovhoza in vsakega kolhoza sta giavna direktor, to je ravnatelj in pa knjigovodij a. Razen teh dveh so nato nastavljeni še ogronomi, agrotehniki, normisti, izdelovatelji gospodarskega plana, to je načrta, nadalje statistiki, razni specialisti itd. Število teh je seveda odvisno od obsega površine sovhoza oziroma kolhoza. Vsi ti so seveda državni nameščenci, ki dobivajo redne plače, morebitne nagrade in deputate v .pridelkih. Pri kolhozu soudeležni kmetje, torej pravzaprav solastniki zemljiške posesti kolhoza, pa so zaposleni pri raznih kmetijskih strojih, oziroma na splošno kot poljedelski delavci vseh vrst, ki dobivajo plačo predvsem v kmetijskih pridelkih ih sicer po tem, kolikor pač od- KOT.T-J* ............ je njihovemu izvršenemu delu. Vse pridelke mora oddati sovhoz kakor tudi kolhoz državi po uradno določenih cenah. Tudi denarni prebitek koncem leta je treba odvesti v državno blagajno. Vse investicije, to je vsi stroški za popravila stanovanjskih poslopij in gospodarskih zgradb članov kolhoza* — to je kmetov —, morajo biti o-dobreni od državne oblasti- Tako je torej med sovhozom in kolhozom razlika le v tem, da ima sovhoz navadno več zemljiške posesti, da obdelujejo to posestvo nestalni delavci in končno ima sovhoz navadno še druge naloge poleg navadne proizvodnje kmetijskih pridelkov: prideluje razna semena, ima poskusna polja, vrši razna znanstvena raziskovanja in i-ma zato navadno' tudi več in boljše stroje in je tudi drugače boljše opremljen kot pa kolhoz. STROJ — IDEAL Cilj organizacije sovjetskega kmetijstva je v dosegi čim večje mehanizacije, to je popolne mašinizacije pri obdelovanju polja in pri izvrševanju vseh del pri kmettijskem obratu. Zato je tudi razumljivo, da je šte-uio delovne živine v Sovjetski zvezi vedno manjše. Sistem preskrbe s stroji, motorji in s pogonskimi sredstvi je takole organiziran: Pri vsakem kolhozu, včasih pa tudi za več kolhozov skupaj, je najbolj primernem kraju MTS, to je motorno traktorska Staniča ali postaja. Ta ima približno tak obseg kot ga imajo na pr. naše popravljalnilce, to je reparaturne delavnice na deželi. Ta postaja ima razne kmetijske stroje, predvsem pa traktorje. Naloga MTS je, da so stroji vedno v dobrem stanju, da jih po gotovem načrtu posoja članom kolhoza in upravi sovhoza in da izvršuje tudi manjša-popravila strojev. Vsi vozači (pri tem je zaposlenih tudi mnogo žensk) so izučpni tudi v popravljanju strojev .in ko se vrnejo po sezonskem delu s traktorjem v MTS, ostanejo tu kot delavci za popravilo strojev. Večja popravila kmetijskih strojev in tudi traktorjev, za katera popravila so potrrfme že preciznejše posebne (priprave, izvršujejo MTM (motorno-traktorske mojstrske delavnice). Te imajo seveda večji okoliš in večje število strokovnih delavcev, nimajo pa lastnih kmetijskih strojev kot MTS. Te MTS in MTM so torej celice ali temelj kmetijako-etroj-ne službe- Upravno so to »pet državna podjetja, ki delajo po določenem odobrenem planu, to je načrtu, imajo tudi direktorja, knjigovodja, normista itd. Končno so še baze za nafto, to sfl središča za razdeljevanje pogonskih sredstev. Kolhozi, sovhozi, MTS, MTM in baze za nafto tvorijo torej mrežo organizacije sovjetskega kmetijstva. Poleg teh ustanov je še poseben urad za razdeljevanje novih strojev in nadomestnih strojnih delov vsem zgoraj omenjenim'državnim u-stanovam. Trgovski in denarni promet med vsemi temi državnimi ustanovami in industrijo je'brezgotovinski Ves denarni promet se vrši s prepisi, z nakazili, s čeki,m na državno banko oziroma njene podružnice. To omogoča večje nadzorstvo, boljšo kon-trlo nad poslovanjem vseh naštetih državnih ustanov kme-tjiškega gospodarstva. Vrhovna ustanova za vse kmetijske obrate in vse ustanove kmetijske organizacije je kmetijsko ministrstvo. LENIN: “ZEMLJO KMETU!” Tako smo dobili sliko organizacije sovjetskega kmetijstva. To organizacijo seveda polago-mo uvajajo v vseh državah, ki so pod sovjetskim vplivom. Sovjetsko kmetijstvo je tako postalo en sam velik proizvodni obrat — postalo je velikanska tovarna’kruhš,'ki sega skoraj preko dveh delov sveta, Azije in Evrope. Industrijski značaj kmetijskega obrata nam kaže vse večja mehanizacija, delo po načrtu ali kakor pravijo po planu, ki je izdelan pod enotnim državnim vidikom. Sovjetsko kmetji-stvo je tako postalo že industrija. Lenin je rekel: “Zemljo kmetom. “Toda v tem oziru se njegovih besed niso držali. Zemljo je dobila država in nastavila kmete kot uradlnike na tej zemlji, da jo obdelujejo. Kakšne pomanjkljivosti ima taka ureditev zemlje, o tem ne bomo na široko razpravljali, ker so znane. Eno pomanjkljivost, ki jo pa sovjetski gospodarstveniki seveda ne priznajo, je gotovo v iz-ločbi osebene podjetnosti, osebne inicijative. Ta je mogoča samo pri sistemu privatne lastnine, četudi je ta privatna lastnina omejena, ker ne sme biti nikdar privatna lastnina na škodo splošnosti. Veliko, neizmerno delavnost, ki izvira iz kmetove ljubezni do lastne zemlje, težko nadomesti ijubezen do traktorja, pa četudi ta, z naj lepšimi rožami okin-čan pelje odsluženega člana kolhoznega kmeta, k zadnjemu, k večnemu počitku. Tudi najboljši sistem nagrad za prekomerno delo oziroma prekomerno storilnost, in tudi naj več j e kazni za nedelo, vse to bo tudi za kolhoznega kmeta ostalo to, kar v resnici je: Ukrepi od zunaj, od zgoraj, brez vsake duševne pogonske sile, ki izvira le iz razmerja do lastne grude, do lastne zemlje. AL’ PA NE Našega poljskega in nočnega da se more kaj takega zgoditi na varha Herblana so fantje radi dražili, kako kaj njegova stara, ki jo vedno zobje bolijo. Herb-lanka je imela namreč skoro vedno velik robec, zelo sumljive snage, zavezan čez glavo in čeljusti, kot bi jo bolele čeljusti. Res so ljudje dolgo mislili, da je tako. Nekega večera je Trantar-jeva Marjeta povedala ženskam pri koritu veliko tajnost, kako prav za prav je s Herblanko in njenimi čeljusti, ženske so se križale in kar verjeti niso za-mogle, da bi Marjeta govorila istino. Gvišala se je namreč, da ve in da lahko priseže, da Her-blanka ni obvezana okrog čeljusti morda za to, ker jo bole grablje ali škrbine, ampak za to (ženske, poslušajte in povejte, če ste še kdaj kaj takega slišale), ker — čika. Res in zares! Joh in prejoh ter za pet ran božjih — je bilo slišati tam okrog kori ta ob tej novici. Matencova dekla, ki je ravno devala na glavo poln škaf vode, je oh tej novici razprostrla roke, kot bi hotela objeti ves svet in voda ji je pljusknila po vratu in po vsem telesu. Pa kje si to zvedela in če je res, je letelo v Marjeto od vseh strani. Ta je pa samo trdila svojo, ni pa hotela za ves svet povedati, kdo ji je to skrivnost razodel. “Vidiš jo, hinavko,” je otresala Podraževa, “meni se je pa Herblanka v dno srca smilila, ko sem videla, da dan za dnem hodi okrog z obvezano glavo. Vse pod milim nebom sem ji svetovala, naj dene na škrbine, da bi ji odleglo. Senenega drobu, sem ji rekla, naj popari v škafu in nad soparo drži glavo. Kaj vem, če je. Najbrže ne, ker sem jo drugi dan zopet videla z ruto okrog glave. Vprašala sem jo, če se je rcnovala, kakor sem ji rekla, pa je samo pokimala in šla naprej. Kajpak, zdaj se mi je šele posvetilo, zakaj ni nič rekla. Kako bo, če je imela pa v ustih zabasan čik. Križana gora, —Ali ste že mislili na to, koliko je sonce oddaljeno od zemlje? Učenjaki so izračunali, da je sonce oddaljeno od zemlje 150 milijonov kilometrov. Sončna svetloba pa potrebuje do zemlje 8 minut in 18 sekund čeprav napravi svetloba v 1 sekundi 300,000 kilometrov. Beda pod Ludovikom XV. Na nekem potovanju iz Pariza v Lion, leta 1738. je v najlepši francoski pokrajini doživel Rousseau ta-le dogodek: Ko sem napravil že večerni sprehod, sem stopil k nekemu kmetu v hišo, ki ni bila nič kaj vabljiva, toda bila je edina v listi okolici. Prosil sem gospodarja, ako mi more s čim postreči, kar mu bom seveda plačal. Pa mi je ponudil posneto mleko in hlebec ječmenjaka ter mi rekel, da je to vse, s čemer mi more postreči. Med tem, ko sem jedel, me je kmet opazoval. Videl je, da sem dober mlad mož, ki ga pač ne bo izdal. Tedaj je odprl malo loputo poleg kuhinje, odšel in prinesel kmalu na roko okusno gnjat, dober kruh, sicer črn to-do pšeničen ali soržičen in steklenico vina. Pripravil je še precej debel jajčnik, da sem prav okusno kosil. Ko sem mu hotel plačati, se je vznemiril in zbal, da je zasačen, zato ni hotel vzeti mojega denarja. Odklonil ga je izredno vznemirjen in najbolj smešno je bilo to. da ga nisem raizumel, česa se prav za prav boji. Vznemirjen je izgovoril strašno besedo o davčnih iztirjevalcih in "kletnih podganah” (zaničevalno i-me teh istirjevalcev). Rekel mi je, da skriva svoj kruh radi davkov in da bi bil izgubljen človek, ako bi se zasumilo, da ni od lakote umrl. -V. P. Menišiji, ki je bila vedno za zgled vsej Kranjski deželi. Pomislite, dekleta, ženska pa čika. Ve naredite, kakor hočete, ampak jaz je že ne bom nikoli več ogovorila, to grdo babo. Pa da nismo tega prej vedele, koga imamo med seboj. Sram me je, da sem ženska. Le kaj bodo možaki rekli, ko bodo slišali o tem. Saj bodo vsak svojo doma postrani gledali, če ga morda tudi ona ne premetava po ustih. Veste kaj, ženske, po moji pameti bo najboljše, če te sramote ne raznašamo po vasi. Me, ki to vemo, držimo zase. Kaj pravite?” Da bo tyiko najboljše, so vse obljubile, ko so šle s škafi domov. In so res držale obljubo od korita do doma. Drugo jutro je pa že vedela vas vsa: Herblanka čika, zato nosi obraz v ruti 1 Dolgo niso Herblanovi nič vedeli, kaj se šušlja o materi in bi morda nikoli ne zvedeli, da ni stari Susman neke nedelje pri Bonaču vprašal Herblana kar naravnost: kateri da ga počika več: on ali žena. Herblen je bil pa dobre volje in ni vzrojil. Samo to je povedal Susmanu, da če ga, Susmanovega ne. Pa pustimo zdaj Herblana in pojdimo naprej po vasi. Skoro da sem že do gornjega konca vasi. Koncem vasi se cesta cepi: ena vodi v sosedne vasi: Kožljek, Bezuljak in Dobec, v desno pa Selšček, Topol in razne vasi vse tje do sv. Vida, ki kraljuje na* sedlu ob Slivnici. Tam se svet prelomi in se nagne proti Blokam, novi vasi, Ložu ja tje naprej. Ena pot pa pelja naravnost v vzpetine nad vasjo, kjer je gmajna za gorenji konec vasi. Prav pod hribom je peščenjak, kjer so vaščani dobili ves pesek, kar so ga potrebovali za zgradbe. Torej je le res, da je pred davnimi časi tekel tukaj potok, prav tje do Logatca in naprej v Ljubljanico. Grmkov gospod je rekel, da so vsi dokazi za to. On bo že vedel, ki je bil študiran človek. Pa je prišel potres, ki je prestavljal gore, zasipal doline in dolbel nove, pa je tudi prestavil strugo našega potoka doli pod Slivnico, kjer teče še zdaj. Koncem vasi stoji Podraževa hiša, stara in častitljiva. Eden iz Podraževe hiše, so pripovedovali, je šel v Alasko, 'kjer da je silno zabogatel pri iskanju zlata. Domov ga ni bilo nikoli in jaz ga nisem poznal. Ce so v Alaski milijonarji iz Podraževe hiše, pa ne vem, V ovinku proti Selščku stoji hiša Viklečga Janeza, ki je bil edini kolar na Menišiji. Pravi mojster v svoji stroki. Vozovi, ki jih je on napravil, so bili trdni, kar se da. Janez je bil ob-rajtan na Menišiji, ne samo kot kolarski mojster, ampak tudi radi svoje zgledne pobožnosti. Ne vem, če je kdaj izpustil mašo tudi ob delovnikih. Tiste pol ure, ki se je zmudil zjutraj v cerkvi, se mu ni prav nič poznalo pri delu, je rekel. Mu je pa potem'oblic bolj pel. Pa ni bil vedno tak. V mladih letih, so mi nekoč povedali o-če, je bil Janez godec in veseljak, da je šel glas o njem tje v deveto vas. Pa se je ob neki priliki nekaj primerilo, ki je dalo njegovemu nadaljnemu življenju popolnoma novo smer. Saj sme, če prav pamtim, nekoč nekaj rekel o tem. Pa bi morcla še enkrat v branje tistim številnim, ki so od takrat pristopili v naše občestvo, da bodo tudi oni vedeli prav vse, kako smo se vzgajali na Meni- __________, DACHAU Iz dnevnika slovenskega jetnika Od nekega Slovenca sem ku- z Otonom in Jankom?’’, sem pil za zadnjih 15 cigaret četrt'ga nekako mimogrede vprašal, litra petrloleja, s katerim sem'kakor bi me cela stvar ne zani-se vsak večer namazal po tele- mala. su; s prahom proti ušem, ki mi j “Glej ga, glej, osla, sedaj mi ga je poslala sestra, pa sem potresal posteljo da je bila kar bela. Začel je razsajati tifus. Ko sem 22. januarja ob 6. u-ri zjutraj urejeval na blokovni ulici delovne komande za Muen-chen, je prišel iz barake moj tovariš Janko M. Rekel je, da mu je slabo. Ker je komaj stal, sem mu prinesel iz štube edini stol, ki smo ga imeli, da je jiedel. Moral sem s komandami na zborno' mesto, zato sem poklical tovariša Jožeta, da mu je pomagal. Ko sem se čez kaki dve uri vrnil, je bil Janko že na pogradu. Tožil je, da ima hud glavobol in vročino. Ivan liji« mu je dal praške proti influenci. Malo mu je odleglo. Drugi dan ni bil nič boljši, tredji dan se je stanje poslabšalo. Poslal me je k tovarišu Stanku (Dr. S. L.) na drugi blok, ki je imel specialne praške proti influenci. Stankota šem našel na pogradu. Rekel mi je, da se ne počuti dobro in da je zato legel. Povedal sem mu, ;po kaj sem prišel. “Tamle pri nogah je škatlja, pa poišči. Pomaglalo mu pa ne bo nič, ker ima tifus. Poglej, ali ne vidiš, da mojega soseda Otona (Dr. O. F.) ni? Danes sem ga spravi] v revir. Tifus ima. Tudi ti moraš z Jankom storiti isto, ker boš družice še sam nalezel tifus. Ne smeš biti prav nič obziren. U-mrl boš še tako prezgodaj, če te tudi tifus ne pobere." Tako me je učil. Odprl sem škatljo ter vlzel iz nje par tablet. “Ti, veš kaj, poišči še zame variM bled« in umirali. pa še ne verjame! Saj je vendar vsak dan več ljudi bolnih. Pri vas se je najbrž šele začelo, pri nas je zadeva že v polnem teku. Previden bodi, če hočeš ostati žvi.” S čudnimi občutki sem šel nazaj na blok. Na vseh vratih so bili sveže nabiti napisi, na katerih je bila naslikana uš in v nemščini in francoščini je stalo: l