PRIMORSKI DNEVNIK PoSimru plačana » gotovini Abb postala I gruppo Cena 40 lir Leto XXII. Št. 245 (6532) TRST, torek, 25. oktobra 1966 Poslanica tajnika OZN U Tanta ob dnevu Združenih narodov «Vztrajno je treba odpravljati ovire ki stoje na poti miru in reda» Poslanica predsednika republike Saragata v nas tiste višje ideale, ki so navdihnili listino iz San Francisca.)) Poslanica se nadaljuje z ugotovitvijo, da so Združeni narodi posvetili letošnjo obletnico beguncem. Okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Sodeč po skupnem sporočilu o grško-jugo-slovanskih razgovorih, 'ki na prvem mestu omenja razgovore o dvostranskem sodelovanju in šele zatem vprašanja o mednarodnem položaju, so bili medsebojni odnosi glavna tema razgovorov predsednika zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Petra Stamboliča s NEW YORK, 24. — Glavni tajnik Združenih narodov U ir™ Je naslovil svetovni javnosti ob dnevu OZN, 24. oktobru, Poslanico, ki se začenja z besedami: «OZN se je porodila iz nemi-a in njena glavna funkcija je, se spoprijema s problemi in krizami. Tisti, ki delajo v OZN, "e morejo pričakovati lahkih u-spehov, mirnih časov in zgodo-itiskih čudežev. Namesto tega ‘“eramo imeti pred očmi, da si ove ugonobitve miru in reda » svetu ni mogoče zamisliti in a je naša naloga, vztrajno odjavljati neštevilne ovire, ki sto-je na poti miru in reda.» deistU ne satho za vietnam-zrniJJudstv°. ampak Je tudi stalna dnSr*, svetovnemu miru. Za te in konflikte je treba najti mi-mijubne rešitve. «nor.Tant: je P°tem poudaril, da se darsv °. danes spoprijeti z gospo-doVuT0 socialno realnostjo naše k"' W vzlic prizadevanjem vlad leč jf^barodnih organizacij še da-htirti1 sP°dbudna, ker krije v sebi nr.rf bevarnosti za bodočo stabil-noAt sveta. r-llftPosled se moramo soočiti z Tantro 02 N samo, je dejal U jmt, ker so načela in cilji, podate-/ bftanovni listini, še daleč od ce i da Postanejo stalne sinemi-yv],m. regulatorji mednarodnega 1JonJa- Glavna in nujna potreba knt , Jth uveljavimo v življenju tika sP oSno sprejeti standard poli-h-,® m odnosov. Samo včlanjene lnZaY® namreč lahko v skladnosti tf-rPdelovanju dosežejo, da bo po-ta m^I0 OZN uspešno za mir in vzt-jginJo človeka. Če ne bodo .?i*aihe in odločne, potem javne njjtcve in individualna prizadeva-J® za mir in pravičnost ne bodo Pra! nič zalegli. Sar« sednik Italijanske republike *odn t J® °b dnevu Združenih našla«) naslovil na prebivalstvo po-dan °k’ pravi v začetku: «Ta v fi nas spominja temeljnega stn ampak je tudi stalna drusvetovnega miru. Za te in ljuhl6 sPopade je treba najti miro-Tulf- rešitve.«. dnevi predsednik Saragat je ob Posla* i Združenih narodov objavil nas -co> v kateri poudarja, da hlelin tera-išn.H dan spominja tc-Ve,( “eBa datuma v zgodovini člo-Pr,i«ia’ . ki ga moramo dostojno je riavitl in »zbuditi v nas iste viš-i* d*ale, ki so navdihnili listino V «!? Francisca«. teren**1*1' se je včeraj začela konju v a sedmih držav, ki sodeluje-Viet„ naPadaIni vojni v Južnem *0n wlu’ Predsednik ZDA John-vii,’ al je govoril zadnji, je izja- k°nfcrei s0 rt«*""0 jo v?ave. ki dira Gandi so v izčrpnih razgovorih proučili mednarodni položaj in se razgovarjali o mednarodnih vprašanjih in nadaljnji krepitvi medsebojnega sodelovanja. Tito, Naser in Indira Gandi so, kot se to ugotavlja v skupnem sporočilu, izrazili globoko zaskrbljenost zaradi nespoštovanja načel miroljubne koeksistence in načel svetovne organizacije OZN zaradi vmešavanja v notranje zadeve drugih in nasprotovanja imperialističnih in neokolonialističnih sil stremljenjem narodov po svobodi in neodvisnosti, kar vse ogroža mir. izrasili so zadovoljstvo zaradi od. ločnosti narodov, da ohranijo mir in povečajo borbo za politično in gospodarsko neodvisnost, in ugotovili ugoden razvoj v Evropi z upanjem, da bo to pozitivno vplivalo na mednarodne odnose v celoti. Sodijo, da najnovejše tendence in razvoj na svetu potrjujejo aktualnosti politike nepovezovanja. Državniki Indije, ZAR in Jugoslavije so se odločno zoperstavili vsem poskusom omejevanja svobodnega delovanja novoosvobojenih držav in obsodili poskuse izrabljanja gospodarske in finančne pomoči kot sredstva za pritisk na te države. Izrazili so posebno zaskrbljenost zaradi položaja v jugovzhodni Aziji, posebno zaradi razširitve vojaških, operacij v Vietnamu. Brezpogojno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, spoštovanje ženevskega sporazuma in umik vseh tujih čet omogočilo vietnamskemu ljudstvu, da odloča samo o svoji usodi. Tito, Naser in Indira Gandi so obsodili kolonializem, neokolonializem in rasizem in izrekli polno podporo borbi narodov Zimbabve, jugozahodne Afrike, Angole, Mozambika, portugalske Gvineje, Ade-na in protektorata ter zakonitim zahtevam palestinskih Arabcev. Opozorili so na nevarnost nadaljevanja oboroževalne tekme, izrekli so se za sklicanje svetovne konfemece o razorožitvi, za sklenitev sporazuma o prepovedi šir- — bo «najvažnejši rezultat riw*ence, da bo svet spoznal, da v, ave, ki neposredi akciii etnarnu, odločene kraj"1*- Ponovil je, kar je že več neposredno pomaga-idločene pri svoji ____ je, kar je že več- ki "g Povedal, češ da ena od driav, liena vP1otene v vojno, ni priprav-ben« *afetl pogajanj. Najbolj «bor. Serin!,Pa je bil južnokorejski pred-ziU-i*’ bi je trdil, da je vojaška V|®*namna^101^* na^'n m‘r v rgT.Novem Delhiju pa se je vče-ih(lir°ni:ala trojna konferenca Tito-sbunn Gandl-Našer, ki so podpisali ''•etn sP°ročilo, v katerem glede Pn>n"uma zahtevajo brezpogojno hega i*n^e bombardiranja Sever- *ehev Yietnama, spoštovanje določb *ujih / konference in umik vseh n ost* , t. Sporočilo poudarja nuj-drj„v obrepUve politike nevezanih *hedV’ Bospodarsko sodelovanje Zem .n,,lin', obsoja novi koloniali-njii ln Politične pogoje pri daja-Trjj- Pomoči državam v razvoju, »vem drtavniki zahtevajo sklicanja In Ji,i e- razorožitvene konference tli *,Y.enitev sporazuma o prepove-kHiij&knja jedrsTtejJa orožja. Po za. <>aJ h sest»nka je Tito poudaril, k „k} delhijski sestanek prispeval !'vtiu a*dv* težavnega položaja na uiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimHmiiiiiiiiitumiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiimiHiiiii V ŠPORTNI PALAČI EUR V nedeljo združitveni kongres socialistov in socialdemokratov V senatu razprava o Agrigentu - Nadaljevanje pogajanj o obnovitvi delovne pogodbe kovinarjev RIM, 24. — Ta teden političnega Tanassija. Sledili bodo pristopi raz-življenja se začenja v ozračju socialistične združitve. V nedeljo bodo v Rimu v športni palači EUR proglasili združitev med Italijansko socialistično in socialdemokratsko stranko. Na združitvenem kongresu bo po predvidevanjih prisotnih okoli 15.000 oseb in med njimi delegati obeh strank, povabljenci, člani različnih skupin, ki se bodo vključile v novo združeno socialistično stranko, ter izredno številni predstavniki mednarodnih socialističnih strank Pred združitvenim kongresom bosta izredna kongresa PSI in PSDI, kl imata politično bistveno različen značaj. Kongres PSDI bo trajal samo v soboto, 29. oktobra v kinu «Maesto-so», ker so že na zadnjem neapeljskem kongresu socialdemokrati o-dobrili sklepe glede socialistične združitve. Istočasno so tudi določili, da bodo o združitvi odločali isti delegati, ki so bili izvoljeni za neapeljski kongres, tako da Je celoten postopek dokaj kratek in niso bila potrebna predkongresna zborovanja pokrajinskih sekcij. Zadnji kongres PSI se bo pričel 27. oktobra v kongresni palači EUR in bo trajal do 29. oktobra. Pri socialistih gre za bistveno razliko, saj delegati niso v naprej znani in so rezultat pokrajinskih kongresov, ki so bili v zadnjem razdobju. Vendar pa niso možna presenečenja in je znano, da bodo navplivnejšl člani PSI ostali v novi združeni socialistični stranki, čeprav z različnimi formulacijami ln z različnimi stališči. Ustanovnemu kongresu novezdru žene socialistične stranke bodo predsedovali Pertini in Macaggi (oba od PSI), prvi podpredsednik poslanske zbornice, drugi pa podpredsednik senata, in Paolo Rossi (član PSDI), podpredsednik poslanske zbornice. Na dnevnem redu ustanovnega kongresa bo najprej poročilo tajnikov obeh strank De Martina in ličnih političnih skupin. Nato bo govoril Nenni kot predsednik nove združene socialistične stranke, zatem bodo odobrili program in statut nove stranke ter potrdili izvršno vodstvo. Zaradi važnih političnih dogodkov bo v parlamentu in v vladi že od srede ali četrtka zastoj. Tradicija namreč je, da se prekine delo parlamenta, ko so na dnevnem redu kongresi strank, kl so zasto pane v poslanski zbornici ali v se natu. Ta tradicija velja še v toliko večji meri, ko gre za izreden politični dogodek, ki ne zanima samo obeh neposredno prizadetih strank, temveč tudi vse stranke, pa naj gre za vladno večino, ali za levo odnosno desno opozicijo. Zato je tudi povsem razumljivo, da se Je pričela razprava v senatu o Agrigentu z določenim nezanimanjem ln je imel glavno besedo demokristjanski senator Arloldl, ki je skušal zagovarjati demokrist-janske predstavnike v Agrigentu. prdestavniki PSIUP so govorili o možnosti .parlamentarne preiskovalne komisije, o čemer pa niso govorili komunisti, čeprav so izjavili, da se strinjajo s stališči PSIUP, kl pa predvsem zahtevajo razpustite-občinskega odbora in ukrepe proti deželnim odborom, ki so vpleteni v ta primer. V poslanski zbornici je bilo govora o zakonskih predlogih, kl predvidevajo zvišanje potrošnega davka za mineralne vode ln davka na elek trično energijo. V Rimu so se popoldne nadalje-vr'a pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev, ki se bodo po uradnih sporočilih nadaljevala v sredo in zaključila v četrtek, že ta točni dnevni red predvidenih pogajanj govori o dokajšnji dobri volji obeh prizadetih strank, da pridejo do konkretnih zaključkov, saj je prav vprašanje delovne pogodbe kovinarjev predstavljalo eno najresnejših vprašanj delovnih odnosov. jenja jedrskega orožja ter poudarili važnost vloge t)ZN za napredek mednarodnega sodelovanja, mi. ru in varnosti. V skupnem sporočilu se nadalje opozarja na važnost rešitve vprašanja gospodarskega razvoja nerazvitih področjih in ugotavlja, da je ustvarjanje ugodnejših mednarod. nih pogojev predpogoj za napredek gospodarskega razvoja teh področij. Tito, Naser in Indira Gandi sodijo, da države v razvoju morajo dati pobudo za nove ukrepe in uskladiti svoje napore, da bi se premagale težave, ki izhajajo iz zadrževanja tempa razvoja. Tito, Naser in Idira Gandi so sklenili vložiti skupne napore za krepitev nevezanih sil in da sodelujejo z vsemi drugimi državami za napredek svetovnega miru in varnosti v pogojih svobode in enakosti vseh držav. Na tiskovni konferenci, katere se je udeležilo nad 300 indijskih in tujih novinarjev, je Indira Gandi dejala, da so na sestanku opravili koristno izmenjavo mišljenj, ki je okrepila tradicionalno prijateljstvo med Indijo, ZAR in Jugoslavijo. Tito Je izrazil mišljenje, naj bi generalna skupščina OZN sprejela vsaj nekatere sklepe, kar bi omogočilo, da sedanji generalni tajnik U Tant ostane na svojem položaju, sicer bo prišlo do novih problemov, ki bodo ovirali normalen razvoj v mednarodnih odnosih. Tito je sestanek ocenil kot prispevek k ublažitvi težavnega mednarodnega položaja. Konkretni rezultati sestanka bodo prišli do izraza šele v prihodnosti. Do izboljšanja položaja v Evropi, je po Titovem mnenju prišlo zaradi oslabitve atlantskega pakta zaradi stališča Francije, ki se s svojo politiko zavzema za rešitev mednarodnih vprašanj na miren način. Naser je glede rešitve vietnamskega vprašanja dejal, da bi se iz Južnega Vietnama morale umakniti tudi sever-novietnamske čete, kolikor se ugotovi, da so tam. Pripomnil pa je, da ima občutek, da se one tam ne nahajajo. Iz izjave predsednika ZAR izhaja, da se na konferenci niso pogovarjali o sklicanju nove konference nevezanih držav. O poteku sestanka bodo obvestili vse nevezane države in kolikor bi izrazile željo po ponovnem sestanku vseh nevezanih držav, ki to željo udeleženci sestanka v Novem Delhiju pozdravili. Kot poroča beograjski Tanjug, se bo predsednik Tito na povratku v domovino jutri ustavil v Taškentu, glavnem mestu Uzbekistana, toda zadržal se bo le malo časa. Številne žrtve raznih nesreč NOVI DELHI, 24. — Včeraj vlak zavozil v skupino ljudi, so bili na tračnicah na postaji La-kiserai blizu Mongira v državi Bihar 35 ljudi je bilo ubitih. Postaja Lakiserai je na progi Kalkuta-Patna. Ljudje, v katere je vlak zavozil, so komaj prišli na postajo z drugim vlakom in so izstopili na napačni strani ter se razšli po tračnicah, po katerih je pravkar privozil brzi vlak. Poleg 35 mrtvih je bilo še 12 ranjenih. Nekaj ur po tej nesreči se je v isti državi Bihar dogodila druga nesreča, pri kateri je zgubilo življenje približno sto ljudi, pove. čini žensk in otrok, ki so utonili v reki Kosi, ker se je prevrnil čoln, s katerim so se vozili. MANILA, 24. — Včeraj ponoči sta ob manilski obali trčili ameriška in filipinska ladja. Filipinska ladja se je potopila. Danes so javili, da znaša število mrtvih 68. Filipinska mornarica je namreč zgubila vsako upanje, da bi našli 21 pogrešanih oseb. Domnevajo, da so ostale v ladji, ki se je P0-topila. Rešili so 161 potnikov. MORGAN (Louisiana), 24. — Na ameriški petrolejski ladji «Gulf Stag» je izbruhnil požar. Na ladji je bilo 40 članov posadke, od katerih jih 7 pogrešajo. BOGOTA, 24. — V premogovniku Samaca v Kolumbiji je štirinajst rudarjev blokiranih v rovu v globini sto metrov zaradi eksplozije jamskega plina. Drugih 160 rudarjev, kl so ostali spočetka blokirani v rudniku, so rešili. Za 14 rudarjev je malo upanja, da jih bodo rešili. MALINES (Belgija), 24. — Danes popoldne je nastala v tovarni streliva v Malinesu močna eksplozija. Ubitih je bilo 5 zaposlenih delavcev, nad 70 pa ranjenih Kakih 50 gasilcev je ves dan gasilo in iskalo morebitne druge žrtve. EATON (Ohio), 24. - Pri trčenju med dvema avtomobiloma na nekem križišču je bilo ubitih 7 oseb. £et od sedmih žrtev je zgorelo. SERAVEZZA (Lucca), 24. — Pri cestni nesreči, ki se je dogodila davi na cesti, ki pelje iz Seravez-ze v Arni v pokrajini Lucca, so zgubili življenje trije mladeniči, druga dva pa sta bila hudo ranjena. Mladeniči so bili v avtomobilu volkswagen, ki se je iz neznanih vzrokov prevrnil v obcestni jarek. Pozneje je še eden od ranjenih umrl. gotovitvam takoj dodati, da je uveljavljanje zaščitnih določil posebnega statuta skrajno počasno ali celo v zastoju. Brez uzakonitve vseh pravic in njihovega doslednega izvajanja pa ne more biti govor o zaščiti individualnosti narodne manjšine in o težnji, da se ta ohrani in razvija, kar prav gotovo sodi med cilje londonske spomenice in njej dodanega posebnega statuta glede pravic manjšine. — Katere določbe statuta se že izvajajo, na katerih področjih pa gre to izvajanje počasi, ali pa je celo v zastoju, kot pravite? Izvajajo se v prvi vrsti določbe, kl govore o političnih in državljanskih pravicah, o enakosti ravnanja z drugimi državljani, kar zadeva o-pravljanje raznih poklicev, izvajajo se dalje na področju socialnega skrbstva, tiska in delovanja organizacij. Tudi obstoj slovenskih šol je potrjen s posebnim zakonom. Le delno se izvajajo pravice pripadnikov manjšine glede pridobivanja in opravljanja javnih služb. Slovenske prosvetne, kulturne, družbene, športne in druge organizacije bi morale biti deležne enakega ravnanja kakor druge ustrezne italijanske organizacije. K temu samo nekaj primerov iz odnosa do članic Slovenske kulturno gospodarske zveze. Glasbena matica (ta vzdržuje — zelo uspešno — edino slovensko glasbeno šolo na Tržaškem) je prejela šele zadnje leto dve povsem simbolični podpori. Podobno velja za slovensko študijsko knjižnico v Trstu. Slovenskemu gledališču je bil pred dvema letoma priznan s strani ustreznega ministrstva položaj, ki mu omogoča pravico do podpore iz državnih sredstev. Toda višina podpor, ki jih gledališče prejema, lahko krije le majhen del stroškov. C e se obrnemo na drugo sran, dima, da italijanski konservatorij «Tartini» vzdržuje država, da je v Trstu nekaj Italijanskih državnih knjižnic in da italijansko gledališče «Teatro stabilen vzdržujejo država, dežela, pokrajina in občina. Torej — Kakšno pa je stanje glede ena. kopravnosti slovenskega Jezika na območjih, kjer živi slovenska manjšine? člen. 5 posebnega statuta zagotavlja svobodno uporabo slovenskega jezika v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi in odgovore v istem jeziku. Ta člen prav tako določa javne napise tudi v slovenskem jeziku na področjih, kjer prebiva večje število Slovencev. Kaj bi za Slovence pomenilo, če bi mogli in smeli uporabljati te pravice! V tem pogledu smo najbolj prizadeti, ker je izvajanje tega člena — in še to skrajno pomanjkljivo — omejeno na ozka in specifična področja. V slovenskem jeziku je mogoče le delno opraviti zadeve v štirih okoliških občinah, ni pa tega mogoče niti t) tržaški niti v miljski občini. Prošnje za potni list ali prepustnico je mogoče vložiti v slovenskem jeziku, ni pa mogoče govoriti slovensko z uradnikom, ki te prošnje sprejema, ker jezika ne pozna. Prav tako še ni znan primer, da bi kdo dobil uradni odgovor s slovenskem jeziku. Razen, napisov na poslopjih slovenskih šol ni v tržaški občini drugih javnih napisov tudi v slovenščini, čeprav je nesporno, da v mnogih delih mesta prebivajo Slovenci ne samo v velikem številu, marveč so ponekod tudi v večini. Z ugotovitvijo, da je še vedno v veljavi fašistični zakon, ki na sodišču prepoveduje uporabo drugega jezika razen italijanskega, smo že na področju popolnega neizvajanja določb posebnega statuta. Prav tako se ne izvaja zahteva, da morajo biti Slovenci pravično zastopani na upravnih položajih, kar tudi onemogoča izvajanje dvojezičnosti. Z zakonom še vedno ni prepovedano netenje narodnostne mržnje, kot to določa, posebni člen statuta. Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je sicer letos izglasoval predlog, naj parlament v tem smislu popravi kazenski zakonik, vendar bodo, dokler predlog ne bo sprejet, more- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii ZAČETEK KONFERENCE V MANILI Visokodoneče besede o miru ob napovedi vojaških ojačenj Južnokorejski predsednik zahteva vojaško zmago v Vietnamu • Demonstracije proti Johnsonu v Manili MANILA, 24. — Danes se je v Manili začela konferenca sedmih držav, ki sodelujejo v napadalni vojni v Južnem Vietnamu. Navzoči so predsednik Johnson, filipinski predsednik Markos, južnokorejski predsednik Cung He Park, predsednik novozelandske vlade Holyodacke, tajski ministrski predsednik maršal Kitikačom, južnokorejski predsednik Van Tieu in juž-nokorejski ministrski predsednik Kao Ki. Slovesna začetna seja Je bila v dvorani filipinskega parlamenta. Nato so delegati odšli v predsedniško palačo, kjer so nadaljevali posvetovanja na tajni seji. Na javni seji je filipinski predsednik Markos poudaril važnost sestanka, o katerem je dejal, da ima namen najti sredstva za pobijanje nevarnih gospodarskih ln socialnih pogojev v Aziji. Dejal jc, da mora to bili «sestanek miru in ne voj-ne». Dalje je izjavil, da so številne poti, ki lahko pripeljejo do miru in da je konferenca ena od teh poti. Nato je izjavil, da morajo države zaveznice Južnega Vieisna-na ustvariti enotno fronto, preden začnejo pogajanja «s komunisti)). Program pa mora vključevati tudi načrte za razvoj jugovzhodne Azije. Po konferenci se bo treba truditi, da se začnejo pogajanja s Severnim Vietnamom. Dodal pa Je, da bo moral Severni Vietnam ((pokazati dobro voljo«. Južnovletnamski predsednik general Tieu Je trdil, da hoče mir, toda «mir in vojna sta sedaj odvisna od napadalcev«. Predsednik sajgonske vlade general Kl pa Je izjavil, da ((Južni Vietnam hoče mir, toda to ne bo mogel biti mir za vsako ceno». Pozval le Johnsona, naj ne sprejme nobene mirovne pobude mimo sajgonske viade. Pripomnil Je, da mir ne bo nemogoč, če se bodo prej posvetovali z južnovietnamsko vlado. Zatem je general Ki dejal, da bo njegova vlada v kratkem naslovila poziv na osvobodilno fronto in ji dala možnost, «da se čestno odpove svojemu uporu«. Ponovil je, kar je bil svoj čas že izjavil, da Je sajgonska vlada pripravljena vključiti v ((narodno skupnost« pripadnike osvobodilne vojske, «ki bi zapustili komunizem«. Tistim, ki bi ((izbrali komunistični način življenja, pa bo vlada ((dovolila, da odidejo v Severni Vietnam«. General Kl je govoril nato o notranjem položaju v Južnem Vietnamu ln o vojaškem položaju. Trdil je, da se vedno večje število pripadnikov osvobodilne vojske Vdaja sajgonskim vojakom, kar da je dokaz, da so «v 1 vedno večjih težavah«. Dalje je general Ki dejal, da zavezniki morajo «čeprav iščejo mir, ohraniti pobudo na bojišču in nadaljevati program pomirjenja«. Govoril Je tudi general Westmo-reland, ki je podal poročilo o vojaškem položaju Trdil je, da postaja akcija zavezniških čet «vedno učinkovitejša«, akcija nasprotnika pa «vedno manj učinkovita«. Trdil je tudi, da vedno bolj narašča število nasprotnih vojakov, ki se vdajajo, ali ki so ranjeni. Na popoldanski seji je Južnokorejski predsednik izjavil, da je njegova vlada mnenja, da Je vojaška zmaga najboljši način za mir v Vietnamu. Odločno se Je postavil proti priznanju osvobodilne fronte kot udeleženca pri pogajanjih. Zadnji je govoril ameriški predsednik Johnson, kl Je dejal, da bo po njegovem mnenju najvažnejši rezultat konference ta, da bo svet spoznal, «da so države, ki neposredno pomagajo Vietnamu, odločene pri svoji akciji«. Dodal je: «Naj nasilneži vsega sveta vedo, da tedaj, ko napadejo svoje sosede, bodo prijatelji njihovih sosedov tam, da jim pomagajo.« Johnson je izrekel mnenje, da je na današ-šnji seji prišlo do izraza soglasje o štirih načelih: «1. Odločenost, da napad ne sme uspeti. 2. Obveznost za izvajanje pomirjenja in razvoja Južnega Vietnama. 3. Nova zavest o regionalnem sodelovanju. 4. Poudarjanje ponovne sprave.« Ponovil je, kar je že večkrat rekel, češ da ena od strani, ki so vpletene v vojno, ni pripravljena začeti pogajanj. Na koncu je dejal, da je prvi pogoj zato, da nasprotnik menja svoje stališče v tem, da se prepriča, da so ZDA in njihovi zavzniki odločeni, da se ne odpovedo svoji obveznosti, kar se tiče «pravice južnovietnamskega ljudstva do samoodločanja«. Po današnji seji se je zvedelo, da je predsednik sajgonske vlade privatno izjavil, da nima nič proti ameriški zamisli, da bi osvobodilna fronta svoj čas lahko «rekla svoje« v okviru mirovnih pogajanj, in sicer v sklopu sevemovietnamske delegacije. Zvedelo se je tudi, da je general Westmoreland izjavil, da bo treba poslati nove vojake v Vietnam. Po njegovem mnenju bo nasprotnik pred 8. novembrom, ko bodo v ZDA volitve, začel močno ofenzivo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo v prihodnjih mesecih poslali v Vietnam močna ameriška ojačenja. V Manili so bila davi pred ameriškim poslaništvom demonstracije proti vojni v Vietnamu. Zvečer pa so bile še večje demonstracije pred hotelom «Manila», kjer so zbrane delegacije. Zbralo se je nad tri tisoč študentov, ki so se spopadli s policaji. Bilo Je več ranjenih. Demonstranti so vzklikali: ((Johnson, vmi se domov, Johnson mesar Azije.« Policaji so na demonstrante streljali, pri čemer je bil ranjen en študent. bitni protislovenski izpadi ostajili nekaznovani. — Omenili ste okrnjenost šolska mreže. Znano je, da so Slovenska kulturno gospodarska zveza, sirtiv kat slovenske šole in druge organizacije zahtevale ustanovitev strokovnih šol. Kakšen Je položaj danes glede uresničenja te zahteve? Ustanovitev strokovnih šol v Trstu in Gorici, industrijske in trgovska smeri, so zahtevale prav vse _ slovenske organizacije s poudarkom, da morajo take šole začeti delovati že s šolskim letom 1966-67, ker so prejšnje letos absolvirali nižjo srednjo šolo prvi absolventi in bi tako brez strokovnih šol nastala velika vrzel. To se je tudi zgodilo, zakaj niti v Trstu niti v Gorici niso bile ustanovljene take šole, četudi je šolski skrbnik v Trstu priznal potrebnost takih šol. Po njegovih izjavah pa v Trstu niso ustanovili trgovske in Industrijske strokovne šole zategadelj, ker jugoslovanske oblasti niso pri privolile na preselitev italijanske gimnazije iz Pirana v Buje. Z naše strani smo nekoč že ostro reagirali zoper reševanje zadev manjšin na temelju linearne reciprocitete, ker je tak sistem skrajnje krivičen. Vprašujemo se, zakaj pa ni bila v Gorici ustanovljena strokovna šola in to kljub priporočilom goriške občine, trgovske zbornice in šolskega skrbništva? Morda tudi za Gorico uvajajo sistem reciprocitete, četudi Goriške ne zajema posebni statut londonske spomenice? — Ko že omenjate Gorico, nas zanima, kakšen je v tem pogledu položaj goriških in beneških Slovencev? O tem, kako se godi Slovencem v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini se je lahko vsakdo seznanil v spomenici, ki so jo te dni predstavniki beneških Slovencev naslovili na predsednika republike Saragata ob njegovem obisku v Furlaniji. Beneški Slovenci ne uživajo nikakršnih pravic kot narodna manjšina in je kruta resnica, kar so napisali l spomencl, da je njihov položaj danes v marsičem slabši kot pred sto leti. Na goriškem je naklonjenost krajevnih političnih faktorjev in krajevnih ustanov do Slovencev večja kot v Trstu, kar je vsekakor zanimiv pojav. Toda goriški Slovenci so pravno manj zaščiteni kot tržaški. Na Goriškem imajo Slovenci le šole v slovenskem jeziku. Po zadnjih novicah bodo končno lahko dajali svojim otrokom slovenska imena, ker je odpravljen fašistični zakon, ki je to prepovedoval. Slovenski jezik pa v javnosti nima nobenih pravic. V skupni državi in deželi živečim Slovencem torej niso priznane enake pravice, kljub temu da člen 3 italijanske ustave zagotavlja enakost državljanov, člen 6 pa govori o zaščiti narodnih manjšin in njihovih značilnosti. Cas bi bil, da se ta določba ustave končno začne dejansko izvajati tudi v odnosu do slovenske manjšine. — In kakšna je sodba manjšine, kdaj se utegne to zgoditi? Predvsem moramo obžalovati, ker se to že zdavnaj ni zgodilo, saj je poteklo že IS let, odkar je bila sprejeta ustava, in dvanajst let, odkar je bil podpisan londonski memorandum. Posebno sporazum bi morala država izvajati ne glede na to, kakšna vlada je na oblasti v določenem času. Na južnem Tirolskem in v dolini Aoste so manjšinsko vprašanje urejale že poprejšnje vlade. Sedanja vlada levega centra ima v programu integralno izvajanje ustave. Slovenci v Italiji upravičeno pričakujemo, da bodo tudi za njihovo zaščito sprejete u-strežne zakonske norme v duhu poprej omenjenih 3. in 6. člena ustave. Pričakujemo torej sadove predvsem od notranjega demokratičnega razvoja. V drugi vrsti pa od dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter njunega vse tesnejšega sodelovanja na vseh področjih. Slovenska manjšina v Italiji dokazuje s svojim vedenjem, da želi po svojih močeh prispevati k temu, da bi biti ti odnosi čedalje boljši. V Aberfanu še vedno odkopavajo trupla ponesrečenih LONDON, 24. — 2e tretjo noč zaporedoma je nad tisoč ljudi neumorno kopalo v Aberfanu med premogom in razvalinami. Do sedaj so našli 145 trupel. Računajo, da je pod razvalinami še 49 trupel. Vendar točnega števila žrtev niso mogli še ugotoviti, zlasti še, ker so ostali pod ruševinami vsi člani nekaterih družin in zaradi tega ne more dati nihče točnih podatkov, šolo so popolnoma odkopali izpod gore premoga, ki Jo je pokrivala. Reševalci so začeli sedaj odkopavati 16 hiš, ki jih Je usad pokopal. NEW YORK, znova zahteval 24. — Izrael je od varnostnega sveta OZN *nujno akcijo« za konec »nasilnih dejanj ob meji s Sirijo«, Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.5, najnižja 15.7, ob 19. uri 17.6; zračni Mak 1011.9 pada, vlaga 85 odst., nebo jasno, megla, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 19.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 25. oktobra Darja Sonce vzide ob 6.34 In zatone ob 17.04. Dolžina dneva 10,30. Luna vzide ob 15,54 in zatone ob 2.13 Jutri, SREDA, 26. oktobra Demetrij SKUPŠČINA SINDIKALNIH VODSTEV CGI1 V MŽUl Zahteva po reviziji sklepov CIPE o preosnovi ladjedelske dejavnosti •v Ce ne bo vlada hotela spremeniti škodljivih sklepov, naj osrednje sindikalne organizacije koordinirajo borbo v obrambo državne industrije Včeraj so se v Trstu sestali deželno tajništvo CGIL, vodstva Nove delavske zbornice CGIL, iz Trsta in Delavske zbornice iz Gorice, pokrajinska tajništva FIOM ter sindikalni predstavniki notranjih komisij struje CGII. v ladjedelnicah in drugih podjetjih z državno udeležbo v tržaški in goriški pokrajini. Na sestanku so ugotovili, da se industrijski potencial podjetij z državno udeležbo v naši deželi krči. To se je zgodilo z ukinitvijo ladjedelnice Sv. Roka, tovarne OMFA ter s skrčenjem števila zaposlenih v vseh drugih obratih. Zato je na tisoče delovnih mest manj. Z načrti IRI o koncentraciji ladjedelstva se ta linija krčenja dejavnosti in zaposlitve le nadaljuje. Sami sklepi CIPE prizadevajo najbolj hude skrbi delavcem in javnemu mnenju zaradi negativnih po. sledic za deželno gospodarstvo, saj ne povzročajo le neravnovesij, marveč krnijo tudi možnosti gospodarskega razvoja prizadetih področij. Spričo tega izražajo udeleženci sestanka nezadovoljstvo z vsebino razgovorov na ministrstvu za proračun med predstavniki ministrstva in sindikatov, ker se ti razgovori omejujejo le na vprašanje zaposlitve, kar nima nobenega haska, če ni povezano z revijo stvarnih načrtov za preureditev ladjedelnic. Na sestanku so ugotovili, da bodo sklepi CIPE ponovno ošibili tržaški gospodarski ustroj kakor tudi gospodarski ustroj vse dežele. Pri tem naštevajo te sklepe in omenjajo njihove posledice. Toda ti sklepi so tudi v nasprotju s potrebo po racionalizaciji ladjedelstva, ker gre za sad političnega pritiska in posredovanj, saj ne bodo služili ladjedelskemu razvoju, marveč prav nasprotno. Zato naj vlada prouči te sklepe tudi z vsebinske plati, čemur se je doslej izogibala. Udeleženci sestanka so pooblastili vsedržavni CGIL in PIOM, naj odločno zagovarjata stališče, vsebovano v skupnem poročilu od 13. oktobra letos. Ce bi vlada ne hotela ponovno proučiti sklepov CIPE, naj osrednji sindikalni organizaciji poskrbita za uskladitev in ponovni začetek stavkovnih borb v obrambo državne industrije, da se preprečijo zle posledice za krajevno in vsedržavno gospodarstvo. Sestanek prve deželne komisije Prva deželna stalna komisija se Je včeraj sestala pod predsedstvom svetovalca Cociannija in Je odobri- la na posvetovalni ravni z vzdrža-njem komunističnih svetovalcev zakonski osnutek o raztegnitvi področne pristojnosti odseka za zemljiški kredit goriške hranilnice na vse ozemlje Furlanije . Julijske krajine. S tem ukrepom nameravajo rešiti vprašanje pomanjkanja zavoda za zemljiški kredit na deželni ravni, ki bi s svojim sodelovanjem omogočil uresničenje takšne politike, ki bi pospeševala razvoj v tej panogi dejavnosti. O zakonskem osnutku je poročal članom komisije njen predsednik Cocianni, ki je orisal njegov pomen. Zatem je spregovoril odbornik za finance Tripani. Orisal je osnutek in dejal, da dežela ne more vplivati na ureditev kreditnih obstoječega kreditnega zavoda. Ko bodo izdane norme tudi o tem, bo dežela lahko ravnala tudi drugače. Zatem se je razvila splošna razprava, v kateri so spregovorili svetovalci Bacicchi Coloni, Del Gobbo, De Sandre, Pellegrini, šiškovič, Va-risco, Virgolini, Morpurgo in Gef-ter-Wondrich. Svetovalcem sta nato odgovorila poročevalec Cocianni in odbornik Tripani. Ta je dejal, da se /akonski načrt lahko smatra za začetek reforme na kreditnem področju v deželi. Za reformo pa so se izrekle že razne skupine v deželnem svetu za časa razprave o proračunu za leto 1965. PO PETIH LETIH OBJAVE ZAKONA Pomanjkljivi zakonski predpisi ovirajo razvoj osnovne šole Doslej še niso bili razpisani natečaji za stalna mesta učiteljev . Tudi didaktična ravnateljstva niso še z zakonom ustanovljena . Vsakoletne težave z učbeniki Kakor smo na kratko že poročali, so predstavniki Sindikata slovenske šole na razgovoru z novinarji v petek med drugim tudi navedli, kar so oblasti do sedaj ukrenile za izvajanje zakona o slovenskem šolstvu, ki je stopil v veljavo pred petimi leti. Datumi objav raznih dekretov dokazujejo, da se zadeva zelo počasi razvija. Prav tako pa je očitna in zgovorna tudi ugotovitev, da razni ukrepi, oziroma dekreti, ne morejo še priti do popolne uveljavitve, ker še manjkajo drugi, dopolnilni ukrepi. Tako imamo med drugim n.pr. dekret o ustanovitvi srednjih šol in dekret o predmetniku, učnem in izpitnem programu, niso pa še določene stolice in predmetne skupine ter ni bil razpisan natečaj za stalna mesta profesor- hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihihiuiiiiiiihi,„iiim,um,um,m,,iillim,m,im,m,mmi V GLAVNI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE Svečana otvoritev 52. kongresa Italijanske družbe za fiziko V imenu vlade in ministrstva za prosveto je kongres začel podtajnik sen. Pietro Caleffi - Prisoten je tudi Nobelov nagrajenec prof. Segre C Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj popoldne sprejel predsed-zavodov, ker ni za to norm. Da pa ] nika Ljudske univerze v Trstu prof. ravno zato razširja pristojnosti že [ Picottija. V glavni dvorani tržaške univerze je bila včeraj dopoldne svečana otvoritev 52. kongresa Italijanske družbe za fiziko, 'ki bo trajal do sobote in na katerem sodelujejo priznani italijanski ter inozemski fiziki. Kongres je v imenu vlade začel podtajnik ministrstva za prosveto sen. Piero Caleffi, prisotni pa so bili najvišji predstavniki krajevnih in deželnih oblasti. Tržaškega župana je zastopal odbornik Spaocini. Važnost kongresa, na katerem si bodo sledila predavanja in diskusije o najnovejših dosežkih m eksperimentih na področju fizike, podčrtava s svojo prisotnostjo tudi Nobelov nagrajenec za fiziko prof. Segre. V pozdravnem nagovoru Je rektor tržaške univerze prof. Origo-ne izrazil zadovoljstvo, da so italijanski fiziki izbrali naše mesto za svoj kongres. Pozdravil je predstavnike vlade in pripomnil, da ministrstvo za prosveto zdaj vodi vse priprave za načrt o šol- ■iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA SEDEŽU TRŽAŠKE FEDERACIJE PSI Sen. Caleffi sprejel delegacijo slovenskih tržaških šolnikov Delegacija, ki jo je spremljal občinski odbornik Dušan Hreščak, je podtajniku ministrstva za prosveto izročila promemorio o vprašanjih slovenskega šolstva Podtajnik ministrstva za prosveto senator Piero Caleffi se je včeraj popoldne sestal na sedežu tržaške federacije PSI s političnimi in sindikalnimi socialističnimi pred stavniki, ki so mu obrazložili nekatere pereče probleme tržaškega šolstva in šolnikov. Delegacija slovenskih šolnikov, ki jo je spremljal občinski odbornik Dušan Hreščak, je sen. Caleffiju izročila promemorij o problemih slovenskega šolstva in šolnikov, o vprašanju ustanovitve strokovnih zavodov, o ureditvi vprašanja stale-žev učiteljev in profesorjev in o problemu šolskih učbenikov. Prof. Tullio Balzano, ki je pri PSI odgovoren za šolska vprašanja, se je informiral o glavnih šolskih problemih, o katerih razpravljajo odgovorni krogi v Rimu in je podtajniku ministrstva za prosveto obrazložil položaj v Trstu. Sen. Caleffiju je predstavil prof. Medanija, podtajnika sindikata za srednjo šolo ter prof. Apihovo, ki sta mu obrazložila pričakovanja tržaških šolnikov glede zvišanja števila stolic na podlagi zakona 603. Senator Caleffi je vsem zagotovil, da bo razne probleme predložil na pristojnem ministrstvu in da se bo zavzel za njihovo rešitev. Evrope, saj obstajajo velike perspektive, da podonavske države ponovno postanejo naravno zaledje Trsta. Še 200.000 vreč kave iz Brazilije v Trst Te dni bosta pripluli v naše pristanišče še dve brazilski ladji s tovorom kave za stalno skladišče Instituta Brasileira do Cafe v novem pristanišču. Obe ladji bosta izkrcali 200.000 vreč po 60 kg tega eksotičnega blaga. S tem se bo količina izkrcane kavo v prvih desetih mesecih leta dvignila na 85.000 ton, kar predstavlja nov rekord v zgodovini tržaškega era-porija. Zaključeno študijsko zasedanje pri liberalcih Dvodnevno študijsko srečanje, sl ga je priredila liberalna mladina v našem mestu, se Je zaključilo v nedeljo zvečer s tiskovno konferenco vsedržavnega tajnika liberalne mladine Zimola, katere se je ude-žll tudi poslanec Badini Confalo-nieri. Na srečanju so obravnavali temo »Trst, Evropa in Atlantska £kupnost». Na konferenci je Zlmo-lo najprej poudaril mednarodno vlogo Trsta ter dejal, da je Trst s svojimi značilnostmi sicer potencialno ohranil v celoti svojo vlogo velikega tržišča in središča za trgovinski in industrijski razvoj proti vzhodu, toda glavni vzrok propada Trsta Je treba pripisati pomanjkanju odprtja evropske politike italijanske vlade. V trenutku ko je postalo Jadransko morje meja med zahodnim in vzhodnim svetom, se je italijanska država umaknila na Tiren, namesto da bi z močnim gospodarstvom uveljavila svojo prisotnost pri nas. Nato je tajnik liberalne mladine izjavil, da sta naša dežela in tržaško pristanišče v ugodnem položaju za industrijski in trgovinski razvoj in da predstavlja središče za vključitev Evrope v gradnjo novih gospodarstev v Afriki in Aziji ter odskočno desko proti tržiščem vzhodne Nov oddelek za stare bolnike pri Magdaleni V prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti so v nedeljo dopoldne v bolnišnici pri Magdaleni od-pril nov oddelek za stare bolnike, ki so ga namestili v halah VI in VII, ki sta ostali prosti zaradi občutnega upadanja števila TBC bolnikov. Denarna sredstva za ureditev novega odseka je Splošnim bolnišnicam zapustil grof S. Segre’ Sartorio; stroški za adaptacijo obeh hal in za njihovo sodobno opremo so znašali približno 70 milijonov lir. Kakor je poudaril primarij novega oddelka prof. Klugmann, bo v njem od 1. novembra dalje prostora za 90 priletnih bolnikov. Trčenju na Trgu Piave Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 2fi-letnega šoferja Egidia Gia-cominija iz Ul. Commerciale 96, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Giacomini je z avtom TS 51771 s Trga Oberdan privozil na Trg Piave, ker je bil namenjen v Ul. Palestrina. Na trgu pa je v njegov avto treščil fiat 110« TS 46284, ki ga je proti Ul. Carducci vozil 40-letni Mario Verk iz Ul. Soncini 43. Zaradi trčenja se je Giacomini v svojem avtu pobil in ranil po čelu, ustnicah, glavi in desni roki. Okreval bo v 10 dneh. stvu, ki bo velikega pomena za razvoj šolstva in znanosti v Italiji. Za njim je v imenu župana pozdravil občinski odbornik inž. Spaccini, ki je med drugim navedel, katere znanstvene ustanove zdaj delujejo v Trstu. Deželni odbornik za prosveto dr. Giust je izrazil dobrodošlico v imenu deželne uprave ter zagotovil, da bo dežela vedno podpirala v okviru svojih moči in pristojnosti znanstvene ustanove in raziskovanja. Predsednik družbe fizikov dr. Bernardini se je zahvalil oblastem in vodstvu univerze za pomoč pri organizaciji kongresa in pripomnil, da je Trst, po svojem geografskem položaju, sestavi in funkciji prav idealno mesto za take kongrese in za mednarodno sode- Tudi glede lega so že pripravljeni zadevni dekreti. Svoj nagovor je sen. Caleffi zaključil s pripombo, da je tako za razvoj znanstvenih raziskav kot za šolsko refor mo potrebno sodelovanje strokovnjakov. Zato si vlada obeta, da bodo tudi s tega kongresa prišli konkretni predlogi in nasveti. Sledila je podelitev nagrad za fiziko za leto 1986 znanstvenikom in profesorjem Nagrade so prejeli prof. Gian-carlo Baldini (Milan), dr. Adriano di Giaeomo (Piša), prof. For-tunato Tito Arecchi (Milan), prof. Ettore Fiorini (Milan), prof. Vit-torio Silvestrini (Frascati), prof. Manilo Mando (Firence), prof. Giaeomo Calogero (Rim), prof. Enrico Beltrametti (Genova), dr. Gabriele Venezjano (Firence), dr. Martino Grandolfo (Rim), dr. Gianpaolo Ciccogna (Piša), dr. Ga-lileo Violini (Rim), dr. Enzo Wan-ke (Genova), prof. Marco GioVan-nozzi (Firence), prof. Emilio Na-scimbene (Pavia). Po opoldanskem odmoru so se začela ob 14.30 predavanja in poročila v posameznih avlah univer. ze. Danes v industrijskem pristanišču Temeljni kamen za tovarno nogavic V žaveljskem industrijskem pristanišču bodo danes dopoldne ob 11. uri slovesno vzidali temeljni kamen nove tovarne za proizvodnjo moških nogavic «Calza Bloch Trieste S.p. A.». Zemljišče, na katerem bo vzra-stla nova tovarna, obsega 25.000 kv. m. ter se razprostira ob vzhodni transverzali pristanišča nasproti o-bratov «Stabilimenti Meccanici Trie-stini». Investicije za nov obrat bodo znašale okoli 3 milijarde lir, zmogljivost tovarne pa bo v nekaj letih dosegla 16 milijonov parov nogavic, na leto, od tega 80 odst. za moške in 20 odst. za otroke. To-varjio ho zgradilo podjetje Porfirio, glavna hala s pravokotnim tlorisom pa bo merila 165 m v dolžino in 95 m v širino. Ko bo tovarna delala z vsemi inštaliranimi zmogljivostmi, bo zaposlovala okoli 150 specializiranih delavcev in 300 delavk, uradništvo pa bo štelo okoli 50 ljudi. Predsednik nove družbe «CaIza Bloch Trieste S.p.A.» je dr. Enzio Volli, njen delegirani svetovalec pa podjetnik Giuseppe Bloch, ki je pred leti postavil večjo tovarno za proizvodnjo nogavic v Lombardiji, nato pa razširil svojo dejavnost tudi v Emilijo. Prvi stroji nove tovarne naj bi stekli približno čez leto dni. Nobelov nagrajenec pror. Segre lovanje na področju znanosti, zlasti fizike. Nato je na kratko orisal program kongresa. V svojem otvoritvenem govoru je sen. Caleffi predvsem sporočil kongresistom pozdrav ministra za prosveto in vlade. Pripomnil je, da znanstveno raziskovalno delovanje v Italiji sicer ne nudi še zadovoljive slike in se ne more še razvijati v dovolj ugodnih razmerah, vendar, je poudaril, stanje ni tako obupno kot ga nekateri hočejo prikazati. Vlada v tem pogledu ni mogla več napraviti in bolj pomagati zaradi pomanjkanja zadostnih sredstev, toda tudi za tako delovanje, da bo Italija napredovala tudi na področju znanstvene raziskave in študijev, se pripravlja potreben načrt in iščejo razpoložljiva sredstva. Prav tako pa spada v ta okvir tudi potreba po reformi v šolstvu, posebno v višjih srednjih šolah, ker je šolski sistem, zlasti kar se tiče učnih programov itd., zastarel. iiiiiiiiiiiimifmiiiiiiiiiiniiimiiiiiimiiimiiiriuiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiimi TUDI VČERAJ NOBENA NOVA LISTA Danes bodo začeli razdeljevati volilna potrdila214.000 volivcem Potrdila bo v začetku razdeljevalo 88 občinskih uslužbencev ško gospodarstvo. V kratkem času, kar potrjuje tudi dejstvo, kako hitro je bila ustanovljena družba Italcantieri v Trstu, je dejal Masutto, bo mesto prešlo na takšno gospodarstvo, ki ne bo slonelo samo na pristanišču in ladjedelski industriji, ki bosta primerno povečani in okrepljeni, ampak tudi na drugih važnih industrijskih de-javnostih, jev. Približno enaka je zadeva z višjimi srednjimi šolami. Po objavi zakona o slovenskem šolstvu leta 1961, je po daljšem premoru bil izdan dekret predsednika republike o ustanovitvi posameznih osnovnih šol (na Tržaškem 38, na Goriškem 18) in sicer 15.3.1964. Marca 1964 je bilo z ministrskim dekretom določenih 100 stalnih mest v organiku za slovenske šole na Tržaškem, 43 pa na Goriškem. Šolski skrbnik v Trstu je 21. junija 1965 izdal dekret o ustanovitvi tega organika na Tržaškem z začetkom od 1. oktobra 1965. Nato je bil izdan dekret o učnem programu za osnovne šole. Osnovne šole so torej ustanovljene določen je učni program in ustanovljen organik, toda do sedaj ni bil se razpisan natečaj za stalna mesta. Lani je šolski skrbnik v Trstu obljubil, da bo razpisan natečaj za slovenske učitelje ob priliki razpisa natečaja za italijanske. Za italijanske učitelje je bil natečaj že razpisan, za slovenske pa ne. V zvezi z določenim številom stalnih mest (100) v osnovnih šolah, je treba še pripomniti, da se šolski skrbnik strogo in okorno drži tega števila, tudi če naraste število učencev, kot se je to dogodilo letos. Če ena šola dobi en razred več, gre to na račun druge šole. Kakor nam je znano, ne velja to pravilo za italijanske šole in učiteljem, ki so izven določenega števila, dodelijo razrede. Glede osnovnih šol je treba še omeniti, da do sedaj niso bila še z dekretom ustanovljena mesta didaktičnih ravnateljstev za slovenske šole na Tržaškem in na Goriškem, kakor tudi ne mesta šolskih nadzornikov. Didaktične ravnatelje i enuje šolski skrbnik po svojem kriteriju. Lani je bilo prazno mesto didaktičnega ravnatelja v Nabrežini, letos pa je pri Sv. Jakobu. Na Goriškem je n.pr. isti didaktični ravnatelj za italijanske in za slovenske šole in en nadzornik opravlja svojo službo za italijanske in slovenske šole. Na osnovnih šolah imajo vsako leto težave z učnimi knjigami. Po zakonu morajo dobiti vsi učenci na osnovnih šolah učne knjige brezplačno. Letos manjkajo pomožne knjige ali učbeniki za III., IV. in V. razred. Imajo jih le nekatere šole v mestu. Te dni so v nekaterih šolah razdelili nekaj knjig iz Slovenije. Razpisan je bil natečaj za sestavo abecednika za I. raz- red, nato pa še natečaj za pomožne knjige. Rok za pomožne knjige zapade 16. decembra. To pomeni, da bodo učenci na slovenskih osnovnih šolah brez učbenikov tudi v prihodnjem šolskem letu, ker izkušnje kažejo, da se tiskanje slovenskih šolskih knjig na dolgo zavlačuje. Tudi z učili imajo težave na osnovnih šolah, ker jih primanjkuje in žara i tega, ker so v italijanščini. Tako n.pr. nimajo so šole zemljevidov s slovenskimi imeni; zemljevidov Slovenije itd. Imajo sicer na razpolago avdiovizivna sredstva, a nimajo dovolj kratkometražnih filmov in diapozitivov. Iz gornjega suhoparnega naštevanja podatkov in dejstev, je razvidno, kako se ne izvaja v celoti zakon o slovenskem šolstvu glede osnovnih šol. V naslednjih člankih pa bomo obravnavali srednje in višje srednje šole ter vprašanje učnega osebja. Zahvalna brzojavka Saragata de Bina Mini ju Predsednik republike Giuseppe Saragat je poslal predsedniku deželnega sveta de Rinaldiniju naslednjo brzojavko: «Sprejem, ki mi ga je ljudstvo Furlanije - Julijske krajine tako spontano priredilo, me je globoko ganil. V spominu na to ponavljam vsemu prebivalstvu, Vam in deželnemu svetu Furlanije - Julijske krajine svoj prisrčni in občuteni pozdrav.)) še prej pa je predsednik de RI-naldini poslal glavnemu tajniku predsedstva republike odv. Picelliju brzojavko. V njej je v imenu prebivalstva in deželnega sveta izrekel globoko hvaležnost za obisk predsednika Saragata ter izrazil prepričanje, da mu bodo trudi Tržačani ob njegovem obisku ob 50-letnici priključitve k Italiji izrekli enaka čustva zvestobe in prisrčnosti. De Ri-naldini je zaključil svojo brzojavko z ugotovitvijo, da bodo plemenite predsednikove besede vzpodbujale tukajšnje prebivalstvo pri njegovem delu. Odv. Picelli je poslal brzojavko tudi predsednik deželnega odbora dr. Alfredo Berzanti. V njej je Izrekel hvaležnost furlanskega in goriškega prebivalstva za predsednikov obisk. Prebivalstvu bodo ostale tople predsednikove besede neizbrisno zapisane v srcih, je poudaril dr. Berzanti v brzojavki. iiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim, POD GESLOM «0BRAMBE DOSTOJANSTVA MEJA D0M0V1NE» Ob popolnem ignoriranju Tržačanov propadel misovski poskus izzivanja Dva ranjena med kratkotrajnimi izgredi - Apologija fašizma v kinu Grattacielo - Običajne žaljivke in fašistično stegovanje rok ZBOROVANJA PS1UP PSIUP bo imela danes naslednji zborovanji: ob 12.15 na Borznem trgu (Fausto Monfalcon), ob 18. uri na Trgu Garibaldi (Elio Lu-ches). Danes bodo v tržaški občini za. čeli razdeljevati volilna potrdila okrog 214.000 volivcem Volilna potrdila bo začelo razdeljevati 88 občinskih uslužbencev. To število se bo postopoma večalo, dokler ne, bodo vsa volilna potrdila razdeljena. Včeraj je načelnik občinskega anagrafskega oddelka na sestanku z uslužbenci ki bodo razdeljevali volilna potrdila za občinske in pokrajinske volitve, obrazložil postopek, kako in komu je treba izročiti volilno potrdilo. Tudi včeraj ni bila predložena nobena nova kandidatna lista za tržaške občinske in pokrajinske volitve. Doslej sta torej bili pred-loženi samo kandidatni listi KPI in PLI. Na sekciji KD za center mesta je sinoči govoril deželni odbornik za javna dela dr. Masutto, ki je obširno obrazložil sklepe CIPE in poudaril pomembnost preureditve, ki jo bo doživelo trža- ZBOROVANJA KPI Današnja volilna zborovanja KPI: ob 11. url na Largo Liborgo (Paolo Setna), ob 11. uri v Ul. Belli-Ul. dellTstria (Giorgio Rossetti), ob 12. uri v Ul. Economo (Claudlo Tonel), ob 18. uri v Ul. S. Cilino 80 (Bruno Zecchini), ob 18. uri v Ul. Vignetti - Ul. Pane bianco (Mario Jurissevich), ob 18. uri v Ul. Ci-stemone 157 (Dario Supancich), ob 19. uri v Ul. Cividale (Dario Supancich), ob 18.30 v Ul. Revoltella. Scala Bonghi (Cuffaro), ob 19.30 Gereji - Milje (Gašperini-Marži). Nedeljsko izzivalno zborovanje misovske mladine za ((obrambo dostojanstva meja domovine«, se je kaj klavrno začelo in tudi zaključilo. V dvorani kina ((Grattacielo« se je zborovanje začelo že ob desetih s predvajanjem vojnohujskaške-ga filma iz španske revolucije, še med predvajanjem filma je prispela v Trst takoimenovana «trikolo-rlstična kolona« iz Redipuglie, kjer so udeleženci položili vence. Bili so štirje avtobusi in nekaj zasebnih avtomobilov, ki so se ustavili na Trgu Ulpiano. čeprav je policija prepovedala prenapetežem, ki so prišli iz več mest severne Italije, da bi v sprevodu odkorakali proti Ul. Battlsti, so se ti zbirali v kolono. Toda že na Trgu sv. Frančiška so jih razgnali agenti «Celere», ki so bili tam že od jutra z več tovornjaki in Jeepi. S kričanjem altalia! Italla«, so udeleženci kolone razkropljeni prišli v Ul. Battlsti, kjer so jih pred kinom obkolili karabinjerji v bojni opremi, ki so stali v pasaži Fenice in jih prisilili, da so vstopili v dvorano. Zbranim fašistovskim mladincem so jx)tem govorili misovski prvaki Morelll, Giacomelli, Cerulll in Anderson, slednja dva sta prišla za to priložnost lz Rima, in z običajnimi frazami fašistične terminologije obsojali ((popustljivost in mlačnost vlade v vprašanjih Južne Tirolske In vdinjanje jugoslovanskim zahtevam«. Ni manjkalo seveda vzklikov o italijanski Istri in Dalmaciji, ob kričanju «duce, duce» in ob petju fašističnih himen. Fašistični mladinci so nato prišli na ulico, kjer pa je stal kordon karabinjerjev. Zato so se začeli pomikati proti gornjemu delu Ul. Batti-stl, kjer so jim agenti «Celere» zaprli pot. Ob vzklikanju običajnih žaljivk na račun predsednika sosednje republike, se je del zborovalcev zgrnil v vežo sedeža MSI na vogalu Ul. Palestrina, skupina fanatikov pa je predrla policijski kordon in stekla proti Drevoredu XX. Septembra, z očitnim namenom hiteti na Trg Goldoni, kjer je Mio komunistično zborovanje. Agenti «Celere« so jim zaprli pot in med spopadom, ki je trajal nekaj minut, je bil ranjen 41-letni policijski brigadir Giusto Manga-naro in en demonstrant, 30-letni Armando Inzoli iz Milana. Oba so odpeljali v bolnišnico, kjer se bosta morala zdraviti po 10 dni. Misovski demonstranti so se ob kričanju žaljivk na račun policije končno umaknili na sedež stranke. Policijski organi so medtem zaprli ulico za promet in poskrbeli, da so avtobusi s Trga Ulpiano privozili pred sedež MSI, kjer so naložili udeležence ((trikoloristične kolone« in nato v spremstvu policije odpeljali iz Trsta kričeč in dvigajoč roke v faustovski pozdrav. Tako se Je v popolni Izoliranosti in ignoriranju s strani Tržačanov, klavrno končala misovska mladinska hujskaška manifestacija, ki bi po njihovih načrtih in namenih morala ((preplaviti tržaške ulice«. Trčenje dveh avtov V Drevoredu D’Annunzio na vogalu Ul. Conti se je predvčerajšnjim okrog poldne pripetila prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečil 26-letni vojaški poročnik Alberto Faverino iz vojašnice 82. pehotnega polka v Ul Cuma-no. Faverno je proti Trgu Garibaldi vo-zil fiat 500 TS 70311, na omenjenem vogalu pa je trčil v fiat 600 TS 44686, ki ga je iz Ul. Conti privozil 23-letm Guido de Silvestro iz Istrske ulice 86. Zaradi trčenja se je Faverino v notranjosti svojega avta pobil po glavi in ranil po desnem gležnju. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni. ------------- Tri dni po padcu prišel v bolnišnico Včeraj popoldne je v bolnišnici zaprosil za zdravniško pomoč 60-letni kmet Anton Kocijančič iz Prebenega št. 43. Povedal je, da se je ponesrečil prejšnji petek na vrtu blizu doma, kjer je delal. Spotaknil se je ob nizek zidek in padel ter si pri tem zlomil levo ključnico, se pobil po rami, prsih, čelu in levi obrvi. Tedaj je mislil, da ne bo hudega, ker pa bolečine niso ponehale, je včeraj prišel v bolnišnico. Kocijančiča so sprejeli na ortopedski oddelek, s prognozo okrevanja v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. GLASBENA MATICA - TRST KULTURNI DOM V TRSTU V petek, 28. oktobra 1966, ob 21. uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije Dirigent: SAMO HUBAD Solist: DEJAN BRAVNIČAR (violina) Spored: A. SREBOTNJAK: KRAŠKA SUITA F. MENDELSSOHN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v e-molu op. 64 M. MUSORGSKI - RAVEL — SLIKE Z RAZSTAVE Vstopnine: parter — 1.000 lir, balkon — 600 lir, dijaki —400 lir Rezervacije in prodaja vstopnic od srede 26. t.m. dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančišk i ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni kulturnega doma. j Danes, 25. oktobra 1966 ob 20.30 OTVORITEV 5. SEZONE Sodelovala bosta instrumentalni trio in vokalni kvartet iz Doline. Stari in novi prijatelji vljudno vabljeni 1 Slovenska prosvetna zveza P. d. «Prešeren» - Boljunec P. d. «S. Škamperle* - Trst obveščajo, da bo v nedeljo, 30. oktobra svečan prenos po-zemskih ostankov pokojnega slovenskega skladatelja FRANA VENTURINIJA s pokopališča pri Sv. Ani na pokopališče v Boljunec. Spored celotne svečanosti: Ob 15.15 krene sprevod izpred pokopališča pri Sv. Ani v Boljunec. Ob 15.30 na pokopališču v Bo-ljuncu nagovor, položitev krste v grobnico in petje nagrob-nic. Ob 16. uri odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Gorici (trg) v Boljuncu. Ob 17.30 v kino dvorani KONCERT pevskih zborov iz Brega. Sodelujejo zbori: ((PREŠEREN« — iz Boljunca «VODNIK» — iz Doline «SLAVEC» — iz Ricmanj ((SLOVENEC« — iz Boršta Vstopnina za koncert: 200 lir odrasli, 100 lir otroci. — Prodaja vstopnic pol ure pred začetkom. Cenjeno javnost opozarjamo, da se bodo svečanosti vršile točno po napovedanem času. Vabljeni! Ljubitelje zborovskega petja opozarjamo, da bo prihodnjo soboto in nedeljo v Gorici mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Prireditev bo v veliki dvorani Unione Ginnastica Go-riziana in se bodo nastopi pevskih zborov pričeli že v soboto popoldne. Tekmovanja se bosta udeležila tudi naša slovenska zbora «Prosek . Konto-vel» in «J. Gallus«. Nastopata že v soboto, in sicer Gallus ob 17.30, Prosek ■ Kontovel pa ob 20. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Nesreča delavca V tovarni »Stabilimemto Mecca-nico Triestino* v Zavljah se je včeraj popoldne 61-letni delavec Rodolfo Sila iz Ul. Crisipi 34 spotaknil ob neko železo in padel. Pri padcu si je zlomil levo pogačico. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti mesec dni. Delavcu na ladji odščipnilo prst V Novem pristanišču, na neki češkoslovaški ladji, zasidrani ob pomolu Gaslini, se je včeraj popoldne ponesrečil 32-letni delavec Luigi Capotorto iz Ul. del Prato 1 Ko je z verigo vezal tovor, je žerjav nenadoma potegnil, da mu je veriga odščipnila desni sredinec in ranila prstanec in mezinec. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. Ob 75. rojstnem dnevu Njegovega veličanstva cesarja Etiopije Halle Selassieja I., je bila izdana serija zlatih kovancev z zakonitim obtokom. Na eni strani je upodobljen Njegovo veličastno cesar z nekaterimi napisi v amliarskih in latinskih črkah. Na drugi strani je upodobljen Judežev lev in nad njim napis v amharščini in latinici «Empire of Ethiopia«. Ti kovanci bodo v prihodnjih dneh na razpolago pri italijanskih bankah Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom XXII. sezona 1966-1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirih dejanjih Prevod: PAVEL GOLIA Scena: NIKO MATUL Kostumi ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: MARJAN VODOPIVEC Režija J 02 E BABIC Jutri, 26. t. m. ob 20. uri (študentski abonma) ABONMAJI ZA SEZONO 1966-1967 so na razpolago v Kulturnem domu vsak dan od 12. do 14. ure. Prodaja vstopnic od 12. do M-ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265. Nazlonale 16.00 «Toan e Jerry Pej qualche formaggino In piii» Banj' ne risanke govorjene v Italijan!*1' ni. Excelsior 16.00 «Un mondo nuovo® Christine Delaroche, Nino Čast®*.' nuovo. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Fenice 16,00 «Beau Geste« Technk0' lor. Guy Stockwelil, Leslte Nie»*|1- Eden 16.00 »Le Col-t cantarono morte e fu tempo di mašsacrd* Technlcolor. Franco Nero, Nino Cjjj steJnuovo. Prepovedano mladini P°“ 14. letom. . Grattacielo 16.00 «Come lmparal amare le donne« Eastmancolor. A' nita Ekberg, Romina Povver, U«-bert Hoffman, Sandra Milo. PreP0-vedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Operazione mlstero* Technlcolor. Mark Damon. FUodrammatico 16.30 «Tanganlka» "Jj Technlcolor. Rutih Roman, Van H*1' lin. cristallo 15.00 «Starblack» TechnK0" lor. Robert VVoods, Helga Anders*n' Aurora 16.00 «Se tutte le donne <*el mondo (Operaztone paradiso)«. Garibaldi Danes počitek. Jutri otl 16.30 «iLo sceriffo C solo« Capitol 15.30 «L’armata Bracaleon«* Technlcolor. Vittorlo Gassman, C* therlne Spaak. Impero 16.00 »Rita la zanzara«. Moderno 16.30 «Marcia nuzlale« til0 Tognazzi, Shlrley Anne Field. la Germani. Prepovedano mladi11 pod 18. letom. Vittorlo Venelo 16.00 21.30 «La grjn' de corsa« Technlcolor. Jack mori. Tony Curtls, Nathalie Wood' Astra 15.30 21.30 «11 giorno plu W(1' go». Ideale 16.00 «Quota perlscoplo« Ted1' nicolor. James Garner. EdmOn# 0’Brien. Abbazia 16.00 «11 gladiatore dl RCr ma» Technlcolor. Gordon Scott. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 23. In 24. oktobra se je v L1' stu rodilo 17 otrok, umrlo pa J* oseb. UMRLI SO: 64-letnl Samuel Schef; 70-letna Virginia Gherlanz por. renz, 46-letnl Stello Susan, 51-letn Vincenzo Portolano, 80-letna nla Coslovich vd. Dobrlgna, 45-l*tn. Elsa Zorzin por. Abba, 53-letni Fr311' cesco Mulini, 72-letni Luigi Castrfll 2, Vernari, Trg Valmaura 11. Darovi in prispevki Ob odkritju spominske plošče Fra' nu Venturiniju v Boljuncu daruJe‘J za prosvetno društvo Prešeren L°£f, dana Maver 1000 lir, Neva Stefanč|c 1000 lir. Mali oglasi TRGOVINA pobtštva Bruno —1 oPre-raa za kuhinje m dnevne sobe lz l°ri mike. Lastna izdelava. Fonderla J1 3 (blizu bolnice). KRZNA vseh vrst, elegantna, bolJjJ® vrsta: plašči, krzneni šah in ko1' ter okraski In klobuki. Izredno nitk' cene. Pelllccerla CERVO, Ul, *>• Settembre, 16. VAJENKO in poldelavko Išče lcroJa' ški salon Mozetič. Plača dobra. Le1-90280. KAJ RAZKRIVA PRIMER MISOVSKEEA POSLANCA ROBERTIJA Gospodarjenje v zavodih za socialno zavarovanje Protestni odstop dr. Fantonija, ki noče biti «soodgo voren» - Na eni strani velikanske odpravnine, na drugi pa stotine milijard deficita V vrsti večjih ali manjših škandalov, ki se tako pogosto vrstijo v italijanskem javnem življenju, je tudi najnovejši, ki zadeva ustanovo INAIL (Istituto Nazionaie As-sicurazione Infortuni sul Lavoro). v tem .primeru pravzaprav ne Sre za nič protizakonitega, ker je :se ♦v okviru zak 'na*, vendar pa Je tudi ta primer vzbudil veliko upravičenega hrupa, ker gre za ♦resno bolezen*. Najprej nekaj “Kopih podatkov: vodstvo poldržav-. ustanove INAIL bi moralo svojemu nameščencu misovskemu poslancu Gianniju Robertiju, ki se pl svojih 57 letih umika v pokoj, izplačati 121 milijonov lir odprav-[une in pokojnine. Gianni Roberti, 10 Pri ustanovi ni dosegel kake vi-sujte funkcije, je bil nameščen pri INAil leta 1935, vendar je pri ustanovi delal le kakih 12 let, kaj-" Po letu 1948, ko je bil izvoljen Poslanca, praktično ni več prestopil praga ustanove. Od kod tolikšna vsota? Misovski Poslanec, ki je le 12 let resnično uelal pri INAIL, more po pravil-fUku ustanove in po zakonu dobi-« svojo odpravnino v znesku 36 uuhjonov lir, hkrati pa tudi enkratno likvidacijo vse svoje pokoj-n|ne za 20 let, kar mu znese preostalih 95 milijonov Ur, skupaj to-reJ 121 milijonov Ur. . S to zadevo je prišel na dan ur. Angelo Fantoni, ki je član u-Pravnega sveta INAIL in hkrati Podtajnik sindikalne organizacije USL. Dr. Fantoni je v protest Proti takšnemu »gospodarjenju* pri-ustanovi dal ostavko, ker noče biti moralno soodgovoren za posledice ♦skrajno nepravične ureditve, ki “opušča privilegirani manjšini za-Y°da, da posamezniki gredo predčasno v pokoj z bajnimi odpravninam«,. ,.lz pisma dr. Fantonija zvemo tu-.da zaposluje INAIL 12.000 nameščencev in da jih ima od teh kskih 2.000 podobno pravico kot J° ima že omenjeni misovski posla-nec Roberti in da bi to znalo ustavo INAIL stati od 50 do 100 mi-Ujard lir. V zvezi s tem je dr. Fan-mni v svojem protestnem pismu med drugim zapisal: «Po mojem je 10 nemoralno... in mora biti odvrat-P? tudi milijonom delovnih ljudi, m morajo vse to plačati*. Poslanec Gianni Roberti, ki je v *vezi z vso to zadevo osebno pri-2adet in ki grozi sedaj s tožbami zaradi žaUtve, je — kot trdijo — jmjprej izjavil, da je upravičen na . odpravnino in pokojnino, ker. da 'ma svoje obveznosti do družine, na drugi strani pa je baje izjavil, da se sicer umika iz INAIL, vendar s 26 miUjoni odpravnine ter da ne bo zahteval enkratnega izplačila pokojnine, pač pa da bo sPrejemal po 450.000 Ur na mesec rodne pokojnine. (Mimogrede bo: P10 omenili, da mu pripada tudi Krepka pokojnina, ker je toUko let narodni poslanec). V zvezi s tem, kar je razkril dr. Angelo Fantoni, je spregovoril tu-d* predsednik ustanove INAIL senator Renato Šansone. Po njego-^?m mnenju je možnost, ki se nu-d* poslancu Robertiju in večje-tpn številu nameščencev ustanove riNAIL, posledica ministrskega debeta iz leta 1948, ko je bil minister za delo sedanji italijanski minister ~a zunanje zadeve Amintore Fan- zni Šele pozneje, in sicer po 8. marcu 1956 — pravi senator San-»one — je bilo z zakonom določe-d°' da more ugodnosti s predčasno upokojitvijo in enkratno likvidacijo P?kojnine uživati le omejeno šte-**o funkcionarjev in nameščencev ustanove, ki so stopili prej v službi? m katerih je okoli 20 odstotkov, padeva poslanca Robertija je dvig-,‘a.Precej prahu, kar je tudi razumljivo, saj je znano, da so številne poldržavne ustanove social-P S.a značaja v velikem deficitu. ”®cuna se, da največje tovrstne ustanove beležijo deficit 580 mili-“drd lir. Hkrati je zhano, da iste ustanove dolgujejo bolnišnicam 200 ■JHujard Ur in da so nekatere bol-Jusnice v velikih finančnih težavah, £er ne dobijo od teh ustanov izpla-udmh terjatev. Poznavalci razmer pdo celo povedati, da bodo razne Zvrstne ustanove mogle v letoš-"Jem letu kriti le 10 odst. svojih Treznosti nasproti bolnišnicam in ra bo kaka bolnišnica tudi na ra-un teh trenutno neizterljivih terjatev morala prekiniti svojo de- In vendar ni vse zlo le v tem, Pd, čeprav gre za skrajno resne Primere. jJluzne ustanove, kakršna je npr. ♦NAIL, so v svojem upravljanju uvtonomne, hkrati pa se ravnajo po vrsti zakonov in dekretov ter pravilnikov, ki so zelo ohlapni in tako dosežni, da se jih tudi dobri po-‘navalci zakonodaje neradi loteva-; Zmešnjava, ki vlada v raznih Kkonih in pravilnikih, je tolikšna, JJd se dajo celo zakoni sami izigrali' (mr seveda določeni ljudie izkn-”st,jo. Zakonski dekret, s katerim n' omogočajo likvidacije predčas-{™. upokojenim funkcionarjem, ka-Krser, je tudi primer poslanca Ro-ddfliia, sicer še ni bil registriran {j,1 glavni kontroli (Corte dei Con-'L kljub temu se tovrstnim od-i ravninam in likvidacijam doslej "mče ni uprl. .Hrugi pa vedo tudi povedati, da j razne tovrstne ustanove, ki jih ” uk°U 45, tako rekoč izmenjujejo °tlilne kadre in da ni redek pri-riner. ko se kak vodilni funkcionar a upokojiti na tak način pri tej Oni i ovi, da bi takoj zatem zavzel umozaj pri drugi ustanovi podob-,dga značaja. Posledica tega, je, ja, se jz hlngain teh ustanov odce-t.dlu desetine in desetine milijonov vsakem primeru. In vse to je, dr zadeva zakonske predpise, polenoma «v redu*. poznavalci razmer govorijo tudi v drugih sicer zakonsko dopustnih, d#k ar .pa hkrati nevarnih «nava-t' u*. ki da se ponavljajo v okviru tr ustanov. Govori se npr. o no-dnjih posojilih po izredno povolj- nih pogojih, o gradnjah palač z namenom »investiranja*, vendar o gradnjah, ki se nato odstopajo nameščencem samih ustanov. Nadalje se slišijo tudi malone neverjetne «zgodbe»: govori se o strokovnih «konsulencah*, ki stanejo posamezne ustanove od 100 do 150 milijonov lir na leto. če upoštevamo navedena dejstva, ni nič čudnega, če potem pride do tolikšnih primanjkljajev, saj smo ze omenili, da beležijo glavne tovrstne ustanove že 580 milijard lir deficita, od česar odpade kar 200 milijard na dolgove, ki jih imajo te ustanove do raznih bolnišnic. Če vzamemo v poštev gornja dejstva, če hkrati ugotovimo, da si te ustanove gradijo razkošne sU eže, medtem ko je hkrati stanje bolnišnic na tako nizki ravni, in če hkrati dodamo, da se to ponavlja že dolgo vrsto let, nastane vprašanje: kam vodi ta način upravljanja? To vprašanje postane še bolj pomembno, če upoštevamo dejstvo, da vodstva teh ustanov razpolagajo, dejansko brez kontrole, z velikan- skimi sredstvi, konkretno s 6.000 milijard. Ur, ki jih delodajalci in delavci morajo vsako leto vplačati v razne blagajne za socialno skrbstvo. Obilnih 6.000 milijard je namreč več kot polovica vsega državnega proračuna in 20 odst. nacionalnega dohodka. Če vemo, da je vse poslovanje, ki smo ga nakazali, glede zakonitosti «neoporečno» smemo sklepati, da proti tem ljudem ne more nihče nič. Hkrati pa iz tega izhaja, da razmeroma ožja družba visokih funkcionarjev teh ustanov lahko močno vpliva celo na samo gospodarstvo dežele, kajti u-pravni sveti teh ustanov razpolagajo z večjimi sredstvi kot sam finančni minister Tudi če ne upoštevamo nadvse upravičene zaskrbljenosti neposredno zainteresiranih zavarovancev, postaja zadeva, ki jo je sprožil primer poslanca Robertija, zelo mučna in mnogi se sprašujejo, kam bo to privedlo, odnosno, kdaj se bo kdo lotil sanacije tega tako perečega in hkrati težavnega problema? Kaj bo o tem rekel parlament? PRED KONCERTOM VELIKEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE Samo Hubad kot dirigent Dirigent Samo Hubad •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIf|||Ulllllll||||||||||||||l|||||||||||«fS||||||||||||||||||||||||V||||||||||||||||fpV|||||,|,||||,|||||||,||||||||vt||||||||||,|||||||||||||a|||||||||B||||||||a|||||||||||||||||||||||fta||||||||||||||||V||||||||||B|R|||||||||||||||||||||||||a|||||| PRIMERI NEOKOLONIALISTIČNEGA PRITISKA V EGIPTU Ameriški strokovnjaki ne najdejo petroleja, bombaža pa ne marajo Dogodek izpred 10 let se ponavlja, pa čeprav v drugačni obliki KAIRO, oktobra. — Egipt vedno bolj akutno občuti naraščajoči jez med razvitimi in nerazvitimi deželami, hkrati pa tudi vedno bolj neposredno tudi ekonomski pritisk s strani nekaterih zahodnih dežel. Zaradi tega je borba proti ekonomskemu neokolonializmu za Kairo, skupno z borbo drugih neuvrščenih dežel in dežel v razvoju, eno od življenjskih vprašanj. Pojav ni nov, kot tudi ni Egipt edina dežela, na katero se iz političnih razlogov vrši gospodarski pritisk. Zato pa je Egipt prav gotovo izrazit primer, ki prikazuje, kakšne vse oblike uporablja Zahod, prvenstveno še ZDA, proti Egiptu in tudi drugim državam, ki potrebujejo tuje pomoči, tujega kapitala. Pritisk na Egipt se je začel že pred kakimi desetimi leti, ko je John Foster Dulles sporočil egiptovski vladi, da ZDA ne bodo sodelovale pri finansiranju gradnje Asuanskega jezu. V zadnjih dveh letih pa je ta pritisk ZDA in nekaterih drugih držav postal še bolj drastičen. Egipt je dolgo dobo kupoval žito v Združenih državah in to vedno na daljši kredit. In te Ivoje nakupe je plačeval v egiptovskih funtih. Ker pa so se v zadnjih dveh 1 letih odnosi med EgiptOtn in ZDA zaostrili, se je to za Egipt tako potrebno blago izkoristilo za ostrejši pritisk. Preteklo leto n.pr. je Johnsonova vlada odklonila zahtevo egiptovske vlade, da se obnovi triletna pogodba za dobavo žita in to prav v trenutku, ko je ciiiiiiii|iiiiiiiliiiMiMiiiiiliiiiiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiivBiii«aiiiiiiMiaiiiiiiaiiiiaiiiiaiiiiiiiiaiaMiaiiiMiia>iai**aiiiiiiiiiiia IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Martin Mayer v Nemškem inštitutu Nemški kulturni inštitut, ki je le tržaški sedež Goethejevega inštituta, otvarja te dni prosvetni spored za Leto 1966-67 s predavanjem prof. dr. Wernerja Preiser-ja nNemci in Goethe». Otvoritev je povezana tudi z odkritjem Goethejevega kipa v bronu, delo mladega a že znanega kiparja Martina Mager ja iz Muenchna. Kip pa je edini nazorni prikaz kiparske ustvarjalnosti na Magerjevi razstavi ujedank, ki se je tam odprla včeraj zvečer. Med številnimi listi vise sicer mnoge fotografije kipov, a le Goethejev bron nam lahko neposredno tolmači Magerjevo umetnost. Kdor se spozna v historiografiji premnogih slik in kipov tega duševnega velikana, mora priznati, da je Mager uspel podati v Goethejevem obrazu vso njegovo veličino, ko nam ga podaja v plemeniti dozorelosti poznih let, kajti v stvarnosti potez se že skoro nadnaravno zrcali izredna poduhovljenost tega genialnega pesnika, Menimo, da je bilo odkritje spomenika potrebno za pravilnejše razumevanje Magerjeve razstave, ker bi nam sicer zapustila netočen vtis o njegovi dejavnosti. O-snova razstave se namreč razvija v znamenju prvobitnosti žene kot take, kot življenjetvorne sile najbolj dragocenega dela stvarstva. Ujedanke in suhe igle so izvedene z veliko domiselnostjo v iznajdljivosti doseganja črno-belih in pol-tonskih učinkov. Vse pa podajajo le like žensk in to povsem kiparsko občutene. Mager, torej, kljub zavidljivi strokovni spretnosti v njih ne zataji svoje kiparske narave. Zensko telo pa ne podaja v smotru sladostrastnega uživanja, temveč v funkciji nje naravne naloge. V slikah kipov žena se tenkočutno opaža, da se le ti bolj po notranjem utripu oblik, kot pa po zunanjem, povezujejo na najboljšo tradicijo modernega kiparstva. Morda se v tem še najbolj približuje slavnemu Maillolu. Nikakor pa ne posnema gole narave. Dejali bi, da v vseh teh telesih išče pralik Eve, čeprav v neštetih ena-čicah in izpeljankah. Iz vseh pa žari neugnana, krepka življenjska radost, jamstvo bodočih rodov človeštva. Mager je bil sedem let prednostni učenec profesorja Georgija, zeta slavnega Hildebranda in je po prvem podedoval njegovo veliko delavnico. Je še razmeroma mlad pri svojih petintridesetih letih. Zato mnoge preseneča njegova vztrajnost figurativnega kiparjenja. Franceschinijeva športna tematika V poslednjih mesecih smo začeli pogrešati v umetniški družbi Livia Franceschinija, slikarja, ki se je v nekaj letih povzpel do slovesa svojstvenega pokrajinarja, ustvarjalca sivo otožnih obrežnih nastrojeni Tržaškega zaliva in kraške planote nad njim. Zanemaril je celo organizirati letos ex tempore slikarsko tekmovanje na Konto-velu, ki je po njegovi zaslugi razgibala pretekla poletja. To tajnost njegovega nenadnega izginotja pa nam je razkrila njegova razstava olj v Barisijevi galeriji v Ulici Rossetti 8. V naše presenečenje pa tokrat Franceschini ni razstavljal pokrajin polnih tistega veličastnega miru narave, ki je vel s široko raz-strtih barvnih površin. Te najnovejše Franceschinijeve ustvaritve prekipevajo sedaj v utripajoči razgibanosti športnih prizorov. Upodablja jih pa z isto, vseh podrobnosti očiščeno risbo, kot v pokrajinah, podajajoč bistvo določenega trenutka športnega dogajanja. Ker pa razstava pravzaprav ni namenjena Trstu, je bila odprta le do sobote. Nato se je preselila v Rim, kjer bo vključena v glavno razstavo s športno tematiko. Prirejena je bila pod pokroviteljstvom deželnega olimpijskega odbora Panathlona in domače Zveze športnih novinarjev. Zato sta jo otvorila predsednik deželnega odbora CONI in predstavnik združenja športnih novinarjev, ki je slikarja predstavil občinstvu tn obrazložil smisel njegovega novega ustvarjanja. Franceschini namreč ni dospel do tega slučajno. Pred vojno je bil postaven mladenič v košarkarski reprezentanci in nato je deloval v sklopu CONI mnogo let. Povsem naravno je, da je sedaj Franceschini moral uspeti tudi v tej znanosti, ki je zahtevnejša od pokrajinarstva. Z izrazito in sodobno svežo igro potez umirjeno skladnih barv podaja na platnih nadvse žive prereze z najrazličnejših športnih nastopov. Jadranje in plavanje in še sugestivne razglede podvodnega lova. Fran-ceschinijevo v športu in slikanju izostreno oko ne pogreši, ko pravilno ujame odskoke in mete slokih igralcev košarke in švig drvečih drsalcev pri igri hokeja. Franceschini, ki je pričel z akvareli, prešel na lopatičasto obdelana olja slikovitosti starega mesta in nato kot dih rahlim pokrajinam, se tako preusmerja v nove in težavnejše zasnove, a to z vidnim umetniškim zagonom, ki vodi do gotovosti uspeha. MILKO BAMBIČ Egipt razpolagal s količinami žita, ki so zadoščale komaj za dva tedna. Konec istega leta so ZDA vendarle sprejele zahtevo Egipta in dobavile manjše količine žita, toda pod pogojem, da se to plača v šestih mesecih, kar je vsekakor mnogo bolj nepovoljen pogoj od prejšnjih, posebno ker je Egipt del dobav moral plačati v trdni valuti. Ko je v juniju letos Združena arabska republika pokazala, da ne namerava spremeniti svoje politike niti na Srednjem vzhodu niti v Jemen u niti v Afriki nasploh, je VVashington enostavno odklonil sklepanje kakršnih koli aranžmajev. Egiptu je bilo v tej zvezi sporočeno, da lahko kupuje žito v ZDA, vendar pod pogojem, da takoj plača. Toda to more Egipt storiti tudi drugod, n.pr. v Kanadi, v Avstraliji, v Argentini, v Franciji. Ta gesta VVashingto-na je nujno negativno vplivala na gospodarske načrte, kajti Egipt mora sedaj, ko napenja vse sile za svojo industrializacijo, vsako leto najti najmanj 70 milijonov funtov v tujih valutah za nakup žita za preskrbo egiptovskega ljudstva. To je še tembolj pereč problem zaradi znanega naglega povečanja števila prebivalstva, saj tudi v Egiptu govorijo o demografski eksploziji. Drugi pritisk Zahoda, prvenstveno ZDA, pa se izraža preko raznih mednarodnih finančnih ustanov. Tako od mednarodnega monetarnega sklada kot tudi od svetovne banke je Egipt zahteval posojilo. Da bi upravičil te svoje načrte, je celo povečal svoj delež v mednarodnem monetarnem skladu. Toda leta tečejo, delegaciji obeh mednarodnih finančnih ustanov se v Kairu izmenjujeta, posojila pa ni. Trdi se, da so predstavniki mednarodnega monetarnega sklada postavili določene pogoje. Ker pa Egipt ne more sprejeti postavljenih pogojev in ker noče, da bi mu kdo vsilil gospodarsko politiko, ki naj jo vodi, se pogajanja s predstavniki mednarodnega monetarnega sklada ostala brez rezultata. V minulem letu pa, kakor je rekel finančni minister Združene arabske republike, so ZDA in Velika Britanija sodelovale v skupnem kapitalu, ki je bil dan deželam članicam iz rezervnih skladov, kar s 70 odstotki. Za mednarodno banko bi se moglo reči, da se drži pravila, ki se ga je držala tudi leta 1956. Na namig iz Washingtona in Londona je ta banka umaknila svojo ponudbo o posojilu v znesku 200 milijonov dolarjev, ki jih je tedaj Egipt potreboval za Asuanski jez. Tako je bilo pred desetimi leti. Sedaj pa Washington sporoča E-giptu, da je pripravljen na nove gospodarske sporazume, vendar pod pogojem, da Kairo najprej »najde skupni jezik* s skladom in z banko. Brez tega, so rekli v Washingtonu, »ameriška administracija nima novih argumentov, s katerimi bi se mogla predstaviti pred kongresom*. V krepitki pritiska igra vedno vidnejšo vlogo tudi — bombaž, to sicer staro bogastvo Egipta, ki psi postaja vedno bolj občutljiva točka egiptovskega gospodarstva. Najvažnejši egiptovski pridelek in hkrati največji vir deviznih dohodkov, egiptovski dolgovlaknati bombaž je že velikokrat utrpel škodo zaradi nihanja cen na svetovnem tržišču. V kolikor bi to še ne bilo dovolj, se je pojavil še dumping ameriškega bombaža. V zadnjem času postaja na Zahoda vedno bolj izrazita težnja, da se egip- tovski bombaž ne kupuje. Ponavlja se zgodba, ki je prizadela Gano, ko so zrušili cene kakau, ko je bil v Gani na vladi Kvarne Nkrumah. In tudi petrolej je na neki način sredstvo pritiska z Zahoda, predvsem ZDA. Že več kot deset let ameriške petrolejske družbe niso nikakor mogle najti petroleja v egiptovsk zahodni puščavi, tik ob meji novega petrolejskega el-dorada Libije. To je bilo za strokovnjake nekaj nerazumljivega. V najnovejšem času pa, ko so se v zahodni egiptovski puščavi pojavili tudi sovjetski strokovnjaki, je ameriška petrolej ' i družba Pan American nenadoma začela govoriti o «sledovih petroleja*. Ista družba je pred dvema letoma odkrila bogate vrelce petroleja v Sueškem za u, toda mnogi se sprašujejo, ali bi sploh do tega prišlo, če bi na istem področju ne delovale tudi egiptovske petrolejske družbe in če bi ne bilo možno, da pra, to področje dobi v eksploatacijo italijanska petrolejska družba ENI. Sedaj, ko so - _ odkrili, pa so se pojavile «težave* pri ustanovitvi skupne egiptovsko-ameri-ške družbe. Sporazum s koncesijskimi družbami je predvideval, da se sestavijo skupne ameriško-egip-tovske družbe, brž ko bo petrolej odkrit. I ' ameriški petrolejski družbi, ki ir a koncesijo, pa se sedaj pritožujejo, češ da so ovire na strani egiptovskih oblasti, vendar je vredno ob tem omeniti, da bi Egipt bil najmanj zainteresiran pri zavlačevanju sklepanja sporazumov o izkoriščanju petrolejskih bogastev s strani ameri-ško-egiptovske družbe, k r bi s pospešenim črpanjem nafte iz novih odkritih vrelcev mogel do 1970 načrpati do ?0 milijonov ton nafte na leto, s čimer bi prišel do 200 milijonov dolarjev deviznih plačilnih sredstev. Tu se navaja še naslednje: še dva elementa bi se mogla dodati k že naštetim elementom, ki jih Zahod in predvsem ZDA izkoriščajo pri ekonomskem in političnem pritisku na Kairo. Predvsem zahodne dežele po pravilu ne dajejo Egiptu dolgoročnih industrijskih posojil in tudi posojila, ki jih dajejo, vsebujejo nepovoljne pogoje, tako kar zadeva rok odplačila, kot tudi kar zadeva obrestno mero. Z druge strani pa se iste zahodne sile trudijo, da bi preprečile prodor egiptovskega blaga na afriško tržišče. V takšnih razmerah se Egipt smatra upravičenega, da se bori ne le za izvajanje in razvijanje priporočil ženevske konference, pač pa tudi za koordiniran in konkreten napor v okviru neuvrščenih držav, hkrati pa tudi na širšem področju in vse to za preprečevanje neokolonialističnega gospodarskega pritiska z Zahoda. V tem okviru Egipt računa z znatnimi neizkoriščenimi možnostmi gospodarskega sodelovanja med neuvrščenimi deželami in med deželami v razvoju. FAIK BIZDAREVIC Znanstvena odprava, ki je izkopavala ostanke budističnega svetišča iz 8. stoletja, je našla na gozdnati planoti pod vzpetino vzhodno od tadžikistanskega glavnega mesta Dušanbe Budov kip, visok enajst metrov. To je doslej največji Budov kip, kar so jih odkrili v srednji Aziji. Izkopali so tudi temelje več poslopij, ki so sestavljala samostan, in nekaj kipov, značilnih za umetnost Toka-ristana, ene izmed slabo znanih srednjeveških držav v tem delu Azije. V petek, — kot smo že javili, — bo v Kulturnem domu nastopil ve-1 liki orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Sama Hubada. Samo Hubad se je'rodil v Ljubljani leta 1917. V rodnem mestu je študiral pravo, na Glasbeni akademiji pa kompozicijo in dirigira nje. Po dovršitvi glasbenih študijah v Ljubljani se je izpopolnjeval v Pragi pri slavnem češkem dirigentu Talichu, v Salzburgu pa pri Carlu Zecchiju. Leta 1943 je bil imenovan za dirigenta v ljubljanski Operi, leta 1946 pa je postal prvi dirigent simfoničnega orkestra Radia Ljubljana. Od leta 1948 je vodja in dirigent Slovenske filharmonije, ki je bila ustanovljena kot reprezentativen slovenski simfonični ansambel. Od leta 1959 dalje je Hubad tudi stalni dirigent zagrebške Opere. Samo Hubad je dirigiral zbor in orkester Slovenske filhamonije na turnejah po Italiji in Avstriji. V letih 1962, 1963 in 1964 je nastopil kot dirigent zagrebške Opere pri predstavah v Parizu (Theatre des Nations) in v Neaplju (Teatro San Carlo). Zagrebška Opera je tedaj pod njegovim vodstvom izvajala ruski operi «Boris Godunov» in »Knez Igor». S solisti, zborom in orkestrom ljubljanske Opere je Samo Hubad posnel za družbo Philips gramofonske plošče Musorgskega opero tSo-ročinski sejem», kar je bila obenem prva popolna registracija te opere. Poleg jugoslovanskih simfoničnih orkestrov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, je Hubad dirigiral tudi svetovno znane orkestre na Dunaju, v Monakovem, Bukarešti, Neaplju, Tokiu, Varšavi, Moskvi in drugod. Spremljal je tudi znane soliste kot so npr. David Ojstrah in Samson Francois. Povsod, kjerkoli je Hubad nastopal kot dirigent, je prejemal najbolj laskava priznanja V Sovjetski zvezi: «Prepričljivo mojstrsko, čustveno ravnotežje, jasnost misli in težnja po preprosti glasbeni ustvarjalnosti, to so osnovne poteze umetnosti Sama Hubada (Sovjetskaja Kultura 1962). Na Japonskem: «Hubadova razumljiva glasbenost in avtoritetno dirigiranje se je popolnoma pokazalo že v njegovem prvem koncertu s tokijskim simfoničnim orkestrom* (Mainichi Daily News 1962) in še: iiihh,i,i„ n„,,,,,, HuiiHiiiiui, m, nimiiniiti,, iliiHiiiiNiliiniininiiiiiiiiiililliiinii,iii,Ii„,im,minil Košarka na SŠI - Presenetljiv razplet obeh sobotnih HfinaInih tek5f^ Cankar in Barkovlje poražena Doberdob in Škamperle v finalu za prvo mesto Največje presenečenje sobotnega košarkarskega sporeda SŠI je bil poraz Barkovljanov. Spacal in drugi namreč niso zmogli v tekmi z ekipo škamperla sijajne Igre, ki so jo prikazali proti Cankarju B. katerega so odpravili z visokim rezultatom 111:14. Svetoivančant so tako z agonlzmom popolnoma nadoknadili vse tehnične pomanjklji vosti In vedno spravljali v težave tehnično bolj nadarjene nasprotnike. Plesničar je bil nepremagljiv v odbitih žogah in je v največji meri pripomogel h končnemu uspehu škamperla. Barkovljani so biil namreč le v redkih primerih uspešni v metih z razdalje in žoge so se tako stalno odbiiale od obroča in postajale lahek plen Plesničarja. In tako so Svetoivančani lahko sprožili učinkovite protinapade, ki segel svojih 32 točk. Vseeno pa se je v soboto le s težavo premikal, kajti za petami je vedno imel naj-mani dva nasprotnika, ki sta ga skušala s «sandwichem» onemogo-čiit. Težko nalego sta imela Drašlč In Cej, ki pa sta solidno opravila svoje delo. Tokrat so zmanjkale Vodopivčeve točke. V prvi tekmi je Barkovljan dosegel kar 28 točk, medtem ko Je bil v soboto le šestkrat uspešen. Vodopivca stcer lahko opravičimo, ker ni imel velikega so jln delno uspešno zaključevali | ostalih soigralcev in je Orel, Drašič in Cej. Nalogo organizacije igre pa je imel Rudež, ki je tudi svoje delo več kot solidno opravii in je poleg tega z meti z razdalje zadel nekaj leoih košev Jurkič, Ml jot in Schillanl pa so se vedno potrudili in so bili predvsem v obrambi izredno požrtvovalni. V vrstah Barkovelj pa ni bilo vse v redu. Savo Spacal je sicer do- vedno moral metati s skoka brez blokad, kar je seveda izredno težko. Povsem pozitivno pa je zaigral Racman, ki je brezhibno organiziral igro Barkovljanov. Racman pa je bil že takoj v začetku tekme prikrajšan, kajti nabral sl je kar štiri osebne napake, tako da ni mogel dati v obrambi vsega, kar zna. Kokošar pa se je uveljavil zaradi iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiHiiKiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiH STRELJANJE NA SŠI Mariza Pilat pred Pavletičevo in Švabovo najboljša v tekmovanju deklet Sinoči Stanko Grgič (Zarja) najuspešnejši strelec - Drevi nadaljevanje tekmovanja z nastopom članov Cankarja in Škamperla Tudi v streljanju je doseglo število vpisanih pravcati rekord: 50 za žensko in nad 200 za moško tekmovanje. Prvo je bilo na sporedu v nedeljo popoldne, moški pa so bili, zaradi velikega števila porazdeljeni v dve skupini. Od 50 vpisanih deklet se je v nedeljo popoldne predstavilo pred tarče 20 tekmovalk, od katerih so le tri dosegle v prvih petih strelih minimalno normo 25 točk. Te so si priborile pravico streljati še ostalih pet strelov in se potegovati za prvo mesto, in sicer: Olga Pavletič, Nadja Švab in Mariza Pilat, vse tri predstavnice sveto-ivanskega Pd Škamperle. Vse ostale tekmovalke so morale po 5 stre. lih odstopiti od tekmovanja. Prvo mesto je osvojila Mariza Pilat, ki je bila boljša v drugi seriji strelov, s katerimi je zbrala 37 točk, medtem ko je s prvimi petimi zbrala le 28 točk. Pilatova je dosegla naslednje točke s posameznimi streli: 8, 6, 5, 3, 6, 9, 8, 7, 6, 7; skupaj torej 65 točk. Na drugo mesto se je uvrstila odlična Olga Pavletič, ki je edina polno zadela tarčo in to dvakrat, z drugim in z osmim strelom. V prvi seriji je Pavletičeva zbrala 31 točk, v drugi pa 32; točke posameznih strelov pa so bile: 9, 10, 5, 3, 4, 6, 6, 10, 5, 5. Skupaj 63 točk. Dobro se je obnesla tudi Nadja Švab, ki se je uvrstila na tretje mesto. V prvih petih strelih je dosegla 28 točk, v drugih pa 33 točk s skupno oceno 61 točk. Končna lestvica: 1. MARIZA PILAT (Pd. Škamp.) 65 2. Olga Pavletič (Pd. Škamperle) 63 3. Nadja Švab (Pd. Škamperle) 61 Streljale so še (točke dosežene s prvimi 5 streli): Vojka Lovrenčič (Cankar) 23 Sonja Barej (Pd. Škamperle) 22 Norči Zavadlal (Pd. Škamperle) 20 Milena Martelanc (Barkovlje) 20 Lučka Barej (Pd. Škamperle) 17 Ivanka Škrinjar (Pd. Cankar) 17 Anica škerlavaj (Pd. Cankar) 17 Nada Marc (Zarja) 16 Majda Pertot (Barkovlje) 14 Savina Knez (Sokol) 14 Rosana Prelc (Pd. Škamperle) 13 Tamara Caharija (Sokol) 11 Lučka Faletič (Sokol) 11 Anica Mikulus (Pd. Cankar) 11 Marta Vodopivec (Zarja) 7 Neda Mijot (Pd. Škamperle) 0 Sonja Kosmina (Sokol) 0 T—ar • • * Sinoči so nastopile v okviru tekmovanja deklet v sterljanju še tri predstavnice goriškega Dijaškega doma. Dekleta — Neva Prinčič, Neda Dornik in Lilijana Vižintin — se zaradi prenizkega števila točk v prvih petih strelih, niso uvrstila v nadaljnji del tekmovanja. * • * Sinoči se je tekmovanje v streljanju z zračno puško SŠI nadaljevalo z nastopom prve skupine mo- ških. Pred tarčo so bili predstavniki okoliških društev. Za današnje tekmovanje se je prijavilo 107, nastopilo jih je 54, uvrstilo pa se jih je 21. Najboljši je bil Stanko Grgič (Zarja — Bazovica), ki je dosegel 75 od 100 možnih točk. Lestvica današnjega tekmovanja je naslednja: 1. STANKO GRGIČ (Zarja) 75 točk 2. Luciano Visintin (Sokol) 72 3. Leo Kralj (Zarja) in Milan Ška-bar (Repen) 71 5. Mirjam Fonda (Zarja) in Mario Kralj (Kras) 70 7. Mario Gojimir (Zarja) in Lukša Ivan (Kras) 69 9. Branko Guštin in Luciano Pu-rič (oba Repen) 68 11. Janko Budin (Kras) in Ugo Fer. luga (Opčine) 67 13. Danilo Majcen (Barkovlje) in Franjo Bole (Opčine) 66 15. Rihard Renčelj (Zarja), Ermi-nij Ambrozet (Sokol) in David Sossol (Dijaški dom Gorica) 65 18. Emil Marc (Zarja) 60 19. Mirjam Žagar (Zarja) 59 20. Branko Družina (Breg) 57 21. Ivan Kocman (Kras) 50 Drevi se bo tekmovanje nadaljevalo z nastopom strelcev škamperla in Cankarja. Tekmovanje se bo začelo ob 20. uri, prijave pa bodo sprejemali do 21. nekaterih lepih podaj in individual-1 rist doberdobske ekipe nih akcij, skoraj vedno pa je bil | Postavi, neuspešen v metu na koš. Na splošno tekma ni bila tehnično na višini, agonistično pa je bila daleč najboljša, kar smo jih videli na tem turnirju. Razburljivosti ni manjkalo, na koncu pa se je le uveljavila požrtvovalnost Sve-toivančanov, ki so v končnem flni-šu imeli še nekaj energij, da so se dokončno oddaljili od njihovega nasprotnika. Moštvi sta nastopili z naslednjima postavama: ŠKAMPERLE — Rudež (8), Orel (9) Schillanl, Drašič (9), Jurkič, Cej (8), Mijot (2), Plesničar (17). BARKOVLJE A — Savo Spacal (32), Borut Spacal, Kokošar (2), Vodopivec (6), Brus, Milič in Racman (10). Končni rezultat: 'S* ' Škamperle — Barkovlje A 53:50 (27:21) Prva tekma na sporedu je bila Cankar A — Doberdob. Vitez in drugi so začeli s hitrim tempom in presenetili Doberdobce, ki so le s težavo sledili nasprotniku. Vitez se je takoj uveljavil z nekaterimi lepimi koši In zaradi solidnega dela v obrambi. Tudi Košuta je bil na višini kapetana in je z individualnimi akcijami onemogočil doberdob-sko obrambo. Doberdob je bil zares v težavah. Ko pa je Gergoletu uspelo prodreti v nasprotno obrambo se je razlika v koših znatno zmanjšala. Cankar je bil še vedno za 6 točk v vodstvu. Nato pa je Prinčič z meti z razdalje dosegel nekaj lepih košev in Doberdobcl so se tako nevarno približali svojim nasprotnikom. Vseeno pa je Vitezu ponovno uspelo povesti in Cankar je tako uspešno zaključil prvi polčas v svojo korist, čeprav z minimalno razliko dveh točk (37:35). V drugem polčasu so se Dober-dobci popolnoma spremenili in s hitrimi napadi in z meti z razdalje popolnoma onemogočili nasprotnike, ki so v glavnem porabili vse sile že v prvem delu igre. Vitez je nekoliko popustil, kar se je seveda poznalo v vrstah Cankarja. Zaman so bili nato vsi Babičevi poskusi, da bi presenetil doberdobsko obrambo. Goriški predstavniki so bili uspešnejši v metih z razdalje in Gergoletu je poleg tega večkrat uspelo prodreti pod nasprotnikov koš. To srečanje Je bilo tehnično ve-Ijavnejše od prejšnjega in tudi ekipi sta zaigrali bolj korektno. Zadovoljiv je tudi končni rekultat, ki je precej visok in sicer 83:69 v ko- DOBERDOB — Maks Gergolet (16), Prinčič (19), Devetak, Lavrenčič, Lakovič (48), Mario Gergolet in Pelico. CANKAR A — Vitez (20), Švara (7), Košuta (30), Kocjančič (6), Košuta B., Babič (6), Čermelj, Sa-ražin ln Laurentl. Končni rezultat: Doberdob — Cankar A 83:69 (35:37) —edson— Strelska triperesna deteljica Najboljša dekleta v streljanju: zmagovalka Mariza Pilat (na sredi), druga Olga Pavletič (na levi) in tretja Nadja Švab (na desni). Vse tri so nastopile za barve svetoivanskega prosvet. društva Škamperle iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiituiiiiniiiiiiiiiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiitiiiiiiim ATLETIKA DRŽAVNO PRVENSTVO IN DOMAČI MITING Vojko Cesar 16. deseteroborec v Italiji! Fučka z novim rekordom v disku: 40,50 m Premoč atletov iz naše dežele v Formiji - Musulin dosegel nov državni mladinski rekord - Borovec premagal Tassinija - V Trstu zmaga Sedmaka v metu kladiva V italijanskem športnem centru | je šlo slovenskemu atletu le v sko- ku v višino (komaj 150 cm), v skoku s palico pa se ga je držala smola. Gladko je namreč premagal letvico na 340 cm, palica pa je nerodno šla za njim in letvico podrla. Res škoda, saj je Cesar skakal zelo zanesljivo in bi skoraj gotovo premagal tudi 350 cm, kar bi seveda prispevalo k še boljši skupni ceni. Tassini je bil po prvem dnevu tekmovanja pred borovcem In tudi na poti novega osebnega rekorda, v drugem dnevu pa ni izpolnil pri. čakovanj, in na koncu je zbral nekaj manj točk kot na deželnem prvenstvu v Trstu. Zanimivo je, da je bil po prvem dnevu tekmovanja Tassini na 15 mestu lestvice, borovec Cesar pa komaj na 24. 1. Rossetti 6980 točk (1000 m — 11’2, daljina 6,71, krogla 10,65, višina 195 cm, 400 m 51”6, 110 zapreke 16”2, disk 34,42, palica 460, kopje 50,58, 1500 m 4’42”6). 6. Musulin 6375 točk (nov mladinski ital. rekord, prej Paccagnel-la 6321 iz leta 1958): (U’3, 6,58, 11,55, 188, 52”9, 16”, 31,56, 3,90, 47,46, 5’27”3). * * * Na tržaškem stadionu «Pino Gre-zar» se je na predzadnjem mitingu sezone zbralo zelo veliko šte- iiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiniiiimiiHiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiimimiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiimiiiiiimniiiiiiiii MLADI BREŽANI SE VRAČAJO V FORMO Formia (blizu Rima), kjer je tudi državna šola za lahko atletiko je bilo v soboto in nedeljo italijansko državno prvenstvo v deseteroboju. Prvenstvo se je zaključilo z velikim uspehom atletov iz naše dežele. Po odstopu rekorderja Sara je zmagal Rossetti, ki sicer sedaj nastopa za vojaški klub iz Rima je pa kot atlet dozorel pri CRDA iz Tržiča, drugi je bil Po-serina, ki izhaja prav tako iz CRDA, vendar sedaj tekmuje v Lombardiji, šesto mesto pa je o-svojll Goričan Musulin z novim mladinskim državnim rekordom. Med 90 tekmovalci je bil borovec Cesar več kot odličen z rezultatom 5649 točk na 16. mestu, njegov najpomembnejši nasprotnik, direktni rival, Tassini (Ginnastica Triesti-na) pa je s 5582 točkami pristal na 18. mestu. Kot je že običaj je Cesar ponovno zabeležil nov osebni rekord In tudi v nekaterih panogah popravil osebne znamke. Med rekorde spadata rezultata 6,42 v skoku v daljino in 5’10” na 1500 m, izenačen je bil rekord na 400 m s 57”, blizu rekorda pa je borovec tekmoval na 100 m (1F’5), v teku čez zapreke na 110 m (17”6) in v metu kopja. Odločno slabo N A Ml INI TENIS Organizator 9. SŠI obvešča, da se bo turnir v namiznem tenisu nadaljeval v petek 28. t. m. z naslednjim sporedom: 20.30 ženske dvojice, mešane dvojice 21. člani ženske 21.30 moške dvojice Namiznoteniški turnir se bo zaključil s finalnimi tekmami za prvo in za tretje mesto v ponedeljek 31. t.m. zvečer z začetkom ob 20.30. Zmaga aad moštvom S. Giovauai ia neodločen izid z Muggesano Prvo moštvo zmagovito v prijateljski tekmi V nadaljevanju turnirja CONI so se mladi Brežani Izkazali ter po več nedeljah slabe igre ponovno zadovoljili svoje občinstvo. Zveste navijače so zadovoljili tudi naraščajniki, ki so izenačili z Muggesano. Prvo moštvo pa je na igrišču S. Sergia odigralo povratno tekmo z Muggesano B ter zmagalo z 1:0. NARAŠČAJNIKI Breg 1 Muggesana 1 Postavi: BREG: Žerjal, Kuret, Gerli, Ban. di, Berdon, Slavec, Sovič, Lovriha, Cuk, Zahar in Kocijančič. MUGGESANA: Loredan, Babich, Zorzon, Riva, Stefanini, Montana-ri, Gerin, Sandrin, Frausin, Perini, Mauro. KOTJE 6:2 za Breg. Brežani so pričeli takoj ogrožati nasprotnika ter z akcijami, ki sta jih stalno gradila Lovriha in Cuk večkrat zaposlili Loredana. V 21’ je Cuk izkoristil trenutek, ko so ga nasprotniki pustili samega ter streljal neubranljivo v mrežo. Gostje so besno odgovorili in v 29’ je Frausin izkoristil napako sicer dobrega Žerjala, ki je izpustil žogo iz rok, ter poslal žogo v prazna vrata. V drugem polčasu, ko Muggesana sploh ni prišla čez polovico igrišča, so si Brežani zapravili precej lepih priložnosti. Med domačini se je v nedeljo izkazal zlasti Lovriha, ostali pa so pokazali izboljšanje, zlasti v obrambi, kjer je bilo manj zmede iiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui V GORICI ZA MEMORIAL1 M. FJLEJ» S. KOMAVLIJU POKAL ZA ZMAGO V TROBOJU i 1 . I - 8 sobotne otvoritvene slovesnosti 9. SŠI. Predsednik Bora D. Košuta Pozdravlja prisotne Nastop folklorne skupine Slovenskega kulturnega sluha z venčkom slovenskih narodnih. Dekletca barkovljanske baletne lupine ob izvajanju TaranteUe. Pogled na občinstvo na odru dvorane V soboto in v nedeljo Je bilo v Gorici atletsko tekmovanje za Memorial «M. Fllej». Izidi so naslednji: MLADINCI Troboj (80 m, daljina, krogla) 1. TavagnutU M. (10”7, 5,16, 11) 1345 točk 2. Kranner M. (11”4, 4,65, 11,29) 1125 3. Mermolja F. (10”8, 4,27, 9,45) 986 4. Pivk P. (11”4, 4,26, 9,87) 985 5. Fantini S. (10”9, 4,20, 9,03) 907 6. Kogoj G. (11”7, 3,71, 10,22) 733 80 m 1. Kodrič M. 10”1 2. Marcionl L. 10”3 3. Tomšič B. 10”7 4. Tavagnutti M. 10’’8 5. Tomšič S. 10”9 6. Leščak F. 1000 m 1. Stergulc M. 3’11” 2. Plesničar G. 3’50”8 3. Devetak D. 3’58” 300 m 1. KomavlI M. 40”5 2. Kodrič M. 40”9 3. Spazzapan B. 42” 4. Tomšič B. 54”8 Višina Fantini S. 150 Marcionl L. 150 2. Brajnik R. 145 3. Stergulc M. 135 4. Frandolič D. 130 5. Tomšič B. 130 6. Pivk P. 130 7. Mermolja F. 125 Krogla Spazzapan P. 12,63 Kranner M. 11,36 Frandolič D. 10,35 Disk 1,50 kg Spazzapan P. 31,08 Kranner M. 30,72 Spazzapan M. 15,08 Daljina Marcionl L. 5,45 Kodrič M. 5,26 Frandolič D. 4,47 Devetak G. 4,40 Leban F. 4,32 Marassi G. 4,30 Palica Tavagnutti M. 2,60 Sussl G. 2,50 Kogoj G. 2,40 Kopje 0,800 kg Kranner M. 32,54 Tomšič S. 29,87 Cemlc M. 28,93 Krogla 6 kg Podbršček E. 13.10 Tavagnutti M. 8,78 Pintar F. 8,33 Disk 1,750 kg 1. Podbršček E. 39,88 Kladivo 6 kg 1. Podbršček E. 44.65 Daljina 1. Tavagnutti N. 6,07 2. Krpan V. 5,58 3. Cotič 4. 5.44 Juniorji in člani Troboj (daljina, krogla 6 kg, 300 m) 1. Komavli S. (5,26; 8,30; 40”5) 1378 točk 2. Spazzapan B. (4,80; 10,23; 42”) 1318 3. Sussl G. (5,29; 8,36; 43”4) 1198 4. Braini M. (4,50; 9,58; 43”7) 1164 5. Prinčič G. (4,59; 10,87; 45”) 1130 6. Valentinčič E. (4,38; 9,25 ) 745 Pokal za 1966. leto za zmago v troboju je osvojil Silvan Komavli, prehodni pokal za najboljši rezultat pa je že drugič osvojil Edi Pod. brščak (za rezultat v metu krogle). STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO V soboto in v nedeljo je bilo v mali dvorani Katol. doma v Gorici tekmovanje v streljanju. Streljalo se je iz razdalje 10 metrov; vsak tekmovalec je imel pravico do šestih strelov. Najvišje število možnih točk je bilo 36. Izidi so naslednij: 1. Rustja Bruno, Podgora, 29 točk 2. Kranner Marjan, Gorica, 27 (1. iz kategorije naraščajniki) 3. Rosi Levin, Gorica, 26 Vogrič Štefan, Podgora, 26 Vončina Marjan, Gorica, 26 6. Komjanc Simon, števerjan, 25 7. Sossou David, Gorica, 24 (2. iz kat. naraščajniki) 8. Antoni Vilko, Jamlje, 23 Brezigar Bruno, Podgora, 23 10. Pausič Rudi, Gorica, 22 (3. kat. naraščajniki) 11. Gorjan Maks, Gorica, 21 Tomšič Stanko, Sovodnje, 21 13. Braini Marko, štandrež, 20 14. Hlede Edvard, števerjan, 17 Klanjšček Niko, 17 (4. kat. naraščajniki) 16. Leban Jože, Pevma, 16 Sobani Bernard, 16 18. Tomazinčič Martin, 15 Zullan Ugo, Gorica, 15 (5. kat. naraščajniki) Drufovka Nino, Oslavje, 15 (6. kat. naraščajniki) 21. Stergulac Marko, Gorica, 13 22. Pintar Marjan, števerjan, 12 23. Mermolja Franc, Gorica, 8 (7. kat. naraščajniki) Makuc Damjan, Gorica, 8 (8. kat. naraščajniki) 25. Špacapan Peter, Gorica, 7 (9. kat. naraščajniki) 26. Špacapan Mirko, 7 (10. kat. na-raščanikl) 27. Špacapan Bernard, Gorica, 6 28. Leglssa Zvonko, Gorica, 4 EKIPNA LESTVICA 1. Podgora (Rustja, Vogrič, Brezigar) 78 točk 2. Livada Gorica (Rosi, Vončina, Gorjanc) 73 3. števerjan A (Komjanc, Hlede, Pintar) 54 Dijaški dom Gorica (Sossou, Pausič, Makuc) 54 Gorica Jug (Brajnik, Tomšič, Stergulc) 54 6. Skavti Gorica (Kranner, Klanjšček, Špacapan P.) 51 7. Alojzevlšče Gorica (Antoni, Sobani, Leghissa) 43 8. Gorica Sever (Tomazinčič, Mer-molja, Špacapan B.) 29 Pokal si je priborila Podgora, toda ekipa Livada bi kmalu presenetila: le za las ji je ušla zmaga nad favoritom Podgoro. kot ponavadi. Izid: BREG — MUGGESANA 1:1 (1:1) MLADINCI Breg S. Giovanni 2 0 Postavi: BREG: Ota, Maar, Hrvatič, Metlika, Komar, Opara, Samec, Mikuš, Rodella, Petaros in Bandi. S. GIOVANNI: Zacchigna, De Pol, Montecalvo, Fortuna, Besab-bata, Traunt, Barini, Gherbaz, Košir, De Biasi, Lazzar. KOTJE 6:1 za Breg. Mladi Brežani so v nedeljo zaigrali kot v boljših časih, ter v zelo lepi in razburljivi tekmi premagali precej močne nasprotnike z jasnim izidom. Domačini so takoj v začetku pritisnili ter dvakrat zaporedoma zadeli orečko. S. Giovanni se je počasi osvobodil ter pričel ogrožati Oto, ki pa Je s pomočjo v nedeljo precej gotove obrambe sproti reševal položaj. V 17’ je Mikuš z lepim strelom ponovno spravil v zadrego goste, le 4’ kasneje pa je isti igralec s precejšnje razdalje streljal kazenski strel zelo močno ter premagal prvič vratarja gostov. S. Giovanni je ostro odgovoril in Ota se je moral v 31’ vreči pod noge De Biasiju, da je rešil položaj. V dru-gem polčasu je S. Giovanni le tu pa tam izvedel kak protinapad, ker so jih Brežani popolnoma stisnili v obrambo.'Vseeno je prvo priložnost zastreljal De Biasi za goste, ko je sam pred vrati poslal žogo nad prečko. Prav tako zunaj je zaključil akcijo v 15’ Petaros, medtem ko je Rodella v 22’ po krasni akciji napada zaposlil po treh zaporednih podajah z glavo, vratarja gostov, ki se je rešil v zadnjem trenutku. V 28’ pa je Mikuš na predložek Petarosa poslal žogo že drugič neubranljivo v mrežo ter tako postavil končni rezultat. V zadnjih minutah je S. Giovanni zaman napadal. Pri Bregu se je izkazal Mikuš, pn gostih pa v drugem polčasu vratar. Ostali Brežani so pokazali, da se počasi vračajo v pravo formo in da bodo kmalu na lanskoletni višini. Izid: BREG — S. GIOVANNI 2:0 (1:0) • * • V povratni prijateljski tekmi z Muggesano, na igrišču S. Sergia, je prvo moštvo Brega v zelo okrnjeni postavi zmagalo z 1:0. Edini gol tekme je zabil Klabjan, medtem ko je Nardin ubranil enajstmetrovko. Brežani so nastopili v postavi: Nardin, Zocchl (Cuk), Valentič K., Švara, Maver, Bertesina, Žerjal, Klabjan, Grahonja, Valentič Milan, Hrvatič. K. V. vilo atletov, rezultati pa tokrat niso bili izredno dobri. Nekateri najboljši na tekmovanju niso nastopili, tisti pa, ki so bili na startu niso, razen nekaj izjem, posebno zablesteli. Soliden je bil Medesani v skoku v višino, dve zmagi je z dobrima časoma dosegel v sprintu Trangoni iz Vidma, zelo dobro pa je kladivo metal tudi borovec Sedmak, ki je odnesel še eno prvo mesto. Kot ekipa se je najbolj odrezala videmska Libertas. S 'sicer samo dvema prvima mestoma v 11 panogah sporeda je po zaslugi solidnih uvrstitev v skoraj vseh osta. Uh panogah zbrala dvakrat več točk kot drugouvrščena Goriziana. V ekipni lestvici je bil Bor osmi, vendar v strnjeni skupini z ostalimi društvi. Do prve izenačene borbe je prišlo v teku čez zapreke na 110 m. Zmagal je Bianchi, ki že dve leti ni nastopal, s solidnim časom 16”6, v razmaku 2 desetink sekunde pa sta se uvrstila še Carrara in Tu-rolo. Videmski sprinter Trangoni je znano ime, zato njegov rezultat 11”3 na 100 m ne preseneča, bolj zanimiv pa je njegov dosežek na 400 m (51”2), s katerim je presenetil speciaUsta Brezzonlja in Lo-ruja. V obeh panogah je nastopil tudi borovec Košuta, ki pa je dosegel izredno slabe rezutlate 12 ”2 na 100 in 59”2 na 400 m. Zanimiva je bila borba med Mer. nijem ln Flaminijem v teku na 1500 m. Flamini je namreč na zadnjih tekmovanjih močno ogrozil premoč Goričana na 800 m in Mer-ni je v nedeljo napel vse sile, da je ukrotil zelo živahnega predstavnika Ginnastice Triestine. V tem teku je startal tudi borovec Sancin. Po dolgem času smo končno dočakali še kar soliden rezultat 4’35”5, ki je sicer še zelo daleč od osebnega rekorda 4'23” iz leta 1964, vendar tudi občutno boljši od zadnjih rezultatov nad 4’50”. Oba skoka sta bila na povprečni ravni. Izvzamemo lahko tej oceni znamko 190 cm Medesanija v skoku v višino (ki pa je zanj normalna); opravičila pa nimamo za skakalce v daljino, kjer je zmagovalec Marchesan zabeležil komaj 6,36 m. V višini je bil borovec Spacal s 160 cm, povprečen. Uspešna sta bila za Bor oba meta. V kladivu je Sedmak odnesel po pričakovanju prvo mesto z zelo dobro znamko 44,64 m. Sedmak je odločno v zelo dobri formi. Po velikem uspehu v disku na atletskem tekmovanju IX. slovenskih športnih iger, je do-segel odličen rezultat tudi v kladivu. Pred tekmovanjem je celo o-pravll nekaj poskusnih metov čez 43 m in res škoda bi bila, da na zadnjem mitingu sezone bi ne bilo na sporedu kladiva. Zelo uspešna sta bila Sedmak in Fučka tudi v disku. Sedmak je zasedel šesto mesto s 37,14 m, Fučka pa je bil res izredno razpoložen in prvič v svoji karieri poslal disk čez mejo 40 m, točneje do 40,50 m, rezultat, ki mu je veljal drugo mesto. Rezultata obeh borovcev v metu diska sta tudi razvozljala nekako iiaferož. Znano je, da sta na atletskem tekmovanju IX. Sšl oba me. to108 dosegla v disku rezultata nad 39 m. Dosežka sta izgledala skoraj preveč dobra in ker se na tržaškem stadionu v travi večkrat dobijo razni diski in krogle, je obstajala bojazen, da sta oba atleta f1 n?ŠIa k-!e v travi 1.75 kg težki disk m z njimi nevede za napako opravila svoje mete, namesto da bi se poslužila predpisanega 2 kg težkega orodja. K sreči se nimamo sedaj več kaj bati. Atleta fa v ze!o dobri formi in ta ta«*1 vzrok odličnih rezultatov na IA.. oSI. Izidi: 44,64 kladivo: 1. Sedmak (Bor) m, Fučka (Bor) 25,38 m J,'™ 1- Memi (Goriziana) 1L9’ ,2- Flamini (Ginn. Triestina) 49,7. Sancin (Bor) 4’35”5 1- Blasig (CRDA Tržič) mo) 115.527”5ntemPerante (S' Giac°-daljina: 1. Marchesan (Torriana) b,do m disk: 1. Mazzoli (CRDA Tržič! S' (Bo^Č3714BOr) 40'50’ 6' Sed- bertas* Udine 45”9’ 2’ Ekipna lestvica: , 1- Libertas Udine 54,5; 2. Goriziana 27,5; 3. Torriana 27,5; 4 Ginnastica Triestina 26,5; 8. Bor'16 BRUNO KRIŽMAN SD BREG javlja, da bo trening odbojkarjev danes ob 20.30 v Dolini. AL1GA IZIDI Spal — •Atalant* 'Bologna — Lecco •Cagliari — Fiorentina •In ter — Brescia •Juventui — Foggla •LE Vicema — Milan •Mantova — Torino •Veneiia — Napoti Roma — *Laaio LESTVICA o 1-0 2-0 1-0 1-0 3-0 1-1 0-0 0-0 1-0 In ter Juventus Napol! Cagliari Bologna Roma Mantova Fiorentina 6 Milan Torino Spal Brescia Vicenza Lazio 4 tal an ta Venecia Foggla Lecco 5 11 9 11 4 12 4 15 1 12 ne bo pr- V nedeljo 30. t.m. venstvenih tekem A lige. 1. novembra bo namreč prijateljska nogometna tekma v San Siru med reprezentancama Italije in Sovjetske zveze. BZ.1GA IZIDI •Alessandria — Reggiana 1-1 •Genoa — Reggina 1-1 Catania •— ‘Livorno 3-1 •Messina — Savona 0-0 •Modena — Palermo 0-0 Catanzaro — 'Novara 1-0 •Padova — Arezzo 1-1 •Potenza — Piša 0-0 •Salemitana — Sampdoria 2-2 •Verona — Varese 0-0 LESTVICA Varese Catanzaro Modena Sampdoria Reggina Arezzo Padova Potenza Messina Genoa Livorno Catania Salem. Alessand. Piša Palermo Savona Reggiana Verona Novara 9 11 7 10 4 10 7 4 7 6 5 7 1 5 « • 8 4 5 S 5 5 5 7 6 7 8 10 1 2 Prihodnje tekme (30. t.m.) Arezzo - Modena; Livorno - Catanzaro; Messina - Alessandria: Novara - Salemitana; Palermo-Piša; Potenza • Genoa; Reggiana - Verona; Sampdoria • Catania; Savona - Padova; Varese -Reggiana. KOŠARKA V NEDELJO PRVO KOLO MOŠKE A LICE Prvo presenečenje prvenstva: poraz peterk Candy in Petrarca Italijanska košarkarska A liga nam Je že v prvem kolu prinesia dve veliki presenečenji in sicer poraza Candya in Petrarce. Lombardi in drugi so morali namreč celo na lastnih tleh kloniti živahnim Benečanom, ki so imeli v DJurlču svojega najboljšega moža. Jugoslovan je v nedeljo dosegel 19 točk in bil s soigralcem Calebotto najboljši atlet na igrišču. V vrstah Candyja da je popolnoma razočaral Lombardi, ki se še vedno ni otresel pretirane individualne igre. Dobro je zaigral Američan Mills. Postavi. CANDY: Mills 20, Lombardi 16, Raffaele 14, Pellanera 5, Cosmelli 4, Cuomo, Rundo, Plzzlrani, Mora. NOALEX: Djuric 19, Cedolini 17, Calebotta 15, Lessana 15, Vaccher 6, Bottan 3, Vincenti 1, Ferro, Za-marln. Rezultat: Noalex — Candy 69:59 (31:29) Prepričljivo pa je zmagala Ara-mis iz Bielle na račun Nlkoličeve Petrarce, v kateri ima Moe glavno besedo. V nedeljo sta ga držala najmanj dva nasprotnika (Macoratti in Fattori; katerim se je še pridružil Calvlno), kljub temu pa Je «yan-kee» dosegel 29 točk. V vrstah Bielle je zablestel Ovi, slabše je zaigral Nlchtingale. Postavi. ARAMIS: Nlchtingale 10, Casta-gnetti 4, Celoria, Pizzlchemi 6, Fattori 14, Ovi 17, Polzot, Tarantino iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiiitmmii V BUSTU ARSIZIU PRVI PADEC Pro Patria z 2:0 (1:0) premagala Triestino Avtogol D’Erija pet minut pred koncem tekme STRELCA — Ceccotti v 30’ p.p.; v 40’ d.p. D’Eri (avtogol). PRO PATRIA: Bertoasl; Blnda, Lombardi; Taglioretti, Vivian, Tumiati; Baffi, Casero, Ceccotti, Sartore, Oliva. TRIESTINA: Colovatti; Martlnelll D’Erl; Kuk, Sadar, Paldnl; Ridolfi, Scala, Ive, Canzian, Oentili. SODNIK: Levrero iz Genove. GLEDALCEV 1500. KOTJE: 7:6 (5:2) za Pro Patrlo. Trlestina Je Izgubila nepremagljivost: v nedeljo je dobesedno podarila prvi točki do sedaj verjetno najslabši enajsterici A skupine C lige. Pro Patria. ki je s precejšnjim strahom sprejela v goste tržaške nogometaše, se je kmalu po .... kmalu začetnem žvižgu otresla treme ln je šla v napad trdno prepričana, da ji celotni izkupiček tokrat ne bo ušel. Domačini so trdno zasedli središče igrišča ln s tem držali vajeti tekme v svojih rokah. Tržačani, sicer v nedeljo v izredno slabem dnevu, so se zaman zaletavali v središčni zid, katerega niso znali obiti z ene ali druge strani. Jasno je, da so zaradi tega morda prezgodaj obupali s posledicami, da so se morali vrniti domov pora-ženi. žal so prišle tokrat do izraza vse pomanjkljivosti tržaške enajsterice. Branilci nišo bili na višini naloge ln isto se lahko reče. z redkimi Izjemami, tudi za krilsko vrsto. Najslabše pa je bilo v prednji črti, kjer si napadalci niso znali najti poti do vrat gostiteljev. Nekateri so sicer skušali priti v dotik z vratarjem, a njihove akcije, prepočasne in brez prave sheme, so se razblinile v nič, Se predno so dobile veljavno formo. In vendarle je imela Trlestina že po 8 minutah igre edinstveno priložnost, da preide v vodstvo: Palclni jo je nudil Ridol-fiju, ki Jo je sicer izkoristil, vendar tako, da je žogo poslal s silovitim strelom tik nad prečko. Sko- A SKUPINA CL1 S - - 5— g IZIDI LESTVICA •Como — Piacenza 2-0 Monza s 4 0 1 6 1 8 •Cremoneae — Monza 1-0 Treviso Udinese 5 5 3 3 1 1 I 1 5 8 4 5 7 7 •Entella — Biellese 3-1 Biellese 5 3 1 1 6 5 7 Pro Patria — Triestdna 2-0 Entella 4 3 2 0 5 2 6 ORDA — ‘Solblatese 1-0 Marzotto 5 2 2 1 6 4 6 •Trevlgliese — Mestrina 2-0 Rapallo CRDA 5 5 2 2 2 2 1 1 7 5 5 4 6 6 •Trevieo — Marzotto 1-0 Como 5 2 2 1 3 1 6 •Udinese — Le gnano 2-1 Verbania 6 2 2 1 2 1 6 •Verbania — Rapallo 0-0 Le gnano 5 l 2 2 4 5 4 Trlestina 5 0 4 1 4 6 4 Prihodnje tekme (30. t.m.) TrevlgUese 5 I 2 2 5 8 4 Trieetina - Udinese; Biellese- Piacenza 5 1 1 S 2 4 3 1 TrevlgUese; GRDA • Entella; Le- Cremoneae 5 1 1 3 5 7 3 1 gnano • Cremoneae; Marzotto - Mestrina 4 0 2 2 1 4 2 Verbania; Mestrina - Como; Man- Pro Patria 5 1 0 4 4 8 2 za - Trevlso; Piacenza - Pro Pa- Solbiateae 5 0 1 4 1 5 1 tria; Rapallo - Solblatese. Mestrina in Entella s tekmo manj da, ker bi zadetek prav gotovo zadostoval gostom, gostitelje pa bi prisilil k forclngu, ki bi jim bolj škodil kot koristil. Priložnosti ni bilo več, vsaj za Tržačane ne, medtem ko so napadalci Pro Patrle izrabili prvo, ki jim je prišla pod... noge. In Ceccotti je neusmiljeno premagal Co-lovattlja, ki je že prej in tudi kasneje večkrat rešil lastno mrežo. Tržaški vratar je moral še enkrat kloniti tik pred koncem, ko je preveč okleval. D'Eri mu Je sicer priskočil na pomoč, a žal žoge ni odbil v polje, temveč v Colovattijevo svetišče. 2:0 in konec nad za Trle-in nepremagljivost. 12, Marcoratti 5. Calvino 1. PETRARCA: Moe 29, Jessl 9, Va-rotto 1, Toniolo 2, Formenti, Ton-zig 8, Stefanelli, Peroni 8, Pizzati 1, Danieletto. Rezultat: Araonis—Petrarca 69:58 ( 44:35) Chubin ali Robbins? Ta je bila največja neznanka v vrstah Sim-menthala. In Rubini se je za Chu-blna, ki je v pripravljalnih tekmah uspešnejše zaigral od rojaka Rob-binsa. Tudi proti Fargas je Chubin ponovno pokazal trenutno solidno formo in je dal nasprotnikom 20 točk ter je bil z Rlmlnuccljem glavni organizator vseh najuspešnejših napadov. Mladi plvot Longhi, ki je prevzel težko Thorenovo dediščino, je delno razočaral. Fargas ni nikoli resno ogrožal Rublnijevo ekipo in le nekateri individualni Alleno-vl posegi so spravili v težavo solidno milansko obrambo. Postavi. SIMMENTHAL: Iellini 3, Vianel-lo 12, Pleri, Mašini 17, Rlminuccl 10, Gnocchi 6, Longhi 2, Ongaro 11, Blnda, Chubin 20. FARGAS: Pozzilli 7, Marcacci, Bernardini 6, AUen 19. Chlrico 8, Natallni 7, Nanni, Baroncini 2, Centim 10, Guantini 8. Rezultat: Slmmenthal — Fargas 81:67 (46:30) V tekmi Oransoda — Cassera Je bila največja zanimivost izenačena borba med dvema Američanoma Burgessom in Andrewsom. Progresivno pa se je uveljavil bivši član Real Madrida ln tako je tudi Oransoda žela prvo zmago. Oransodo je odlično vodil jugoslovanski trener Stankovič, ki Je znal v najbolj kritičnih trenutkih dati igri zaželjeni ritem z izvrstnimi menjavami in tako je bila usoda nasprotnikov zapečatena. Bolje od Američanov pa je zaigral kapetan Sarti. Slab nastop južnoameriških predstavnikov De Slmoneja, Frlgeria in EPAciulle. Postavi. ORANSODA: Burgess 19, Rovati, Merlati 8, Barlucchi 6, Recalcati 14, Sarti 21, De Šimom 6, Frlgerio 7, D’Aqulla, Pinasco. CASSERA: Orsl, Orlandi 4, Bor-gonzoni, 9, Granucci 2, Gessl, Con-flconi, Bruni 8, Andrevv 12, Sarda-gna 26, Angelini p. 8. Rezultat: Oransoda — Cassera 81:69 (54:31) Butangas iz Pesara se Je moral predati milanski peterki All’One-stš. V tej tekmi je trener Pesara Aleslnl zagrešil marsikatero napako in tako si je skoraj sam povzro- čil poraz. AirOnesta pa še vedno slom na virtuozlzmih črnca Isaaca in požrtvovalnega Gattija. Tudi Werner ni razočaral. Postavi. BUTANGAS PESARO: Bertlni 8, Rossetti, Marchiorettl 16, Lesa 3, Scrocco 6, Paollni 7, Pulin, Pelazio, Cavallini, Werner 16. ALL’ONESTA’: Vatteroni 9, Ma-socco, Mauri, Bulgheroni, Zanatta, Vescovo, Gatti 19, Ossola, Isaac 22, Dal Pozzo 7. Rezultat: AlTOnesta — Butangas 57:56 (25:33) —edson— JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Poraz Olimpije v Skopju Samo točka za Mariborčane Poraz Gorite in zmagi Kopra ter Izole - Neuspeh Tolmina in Tabora na domaiih tleh Medtem ko Je ljubljanska Olimpija v 9. kolu I. jugoslovanske zvezne lige prepustila gostiteljskemu Vardarju obe točki, je Rijeka prisilila Crveno zvezdo na njenem igrišču na neodločen rezultat. Zanimivo je, da so tokrat zabeležili dve zmagi na tujem in sicer Par- tizan v tekmi s Čelikom in Rad nički kot gost Beograda. Sarajevo, pa čeprav ga je Velež prisilili na delitev točk, je še vedno v vodstvu lestvice. V II. zvezni ligi je Aluminij premagal gostujočega Borca, medtem ko je moral Maribor tokrat prepustiti gostujočemu Šibeniku pol izkupička. V slovenski nogometni ligi je Nova Gorica gostovala v Ljubljani in iiimiHiimmiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiMiiiiiit V NEDEUO V GORICI iiitHiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiuiiiiitiiiiiiiiuiiuiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMniMiiiniiiimmiiiiiiiiitnimmiiiiiiiii V 6. KOLU PRVENSTVA A LIGE Inter še vedno žanje uspehe Malo Je manjkalo, da ne bi tudi Inter zabeležil spodrsljaja Brescia, ki Je gostovala pri prvakih, se je predstavila s tako hermetično obrambo, da jo prednja vrsta Milančanov nikakor ni mogla prebiti. Sele Domenghini je v 20’ našel pot do gola, ki pa je bil edini. Medtem ko Je Juventus obogatel za obe točki, se Neaplju ni posrečilo vrniti Iz Benetk s pozitivnim rezultatom. Domačini so namreč nevarne goste z Juga prisilili na delitev točk. Isti rezultat so zabeležili tudi v Mantovi, kjer se je moral Roccov Torino zadovoljiti le s točko, ki pa Je spričo sedanje forme nedeljskih tekmecev, še kar dragocena. V Vlcenzi so se Rivera ln tovariši zaman trudili, da bi spravili borbene domačine na kolena. Prvi gol so res dosegli gostje, a gostitelji so jim nemudoma odgovorili ln izenačili stanje, ki se do končnega žvižga ni več spremenilo. Zelo pomembno zmago je zabeležil tudi Cagliari, ki je prišel do gola in je nato, kljub poškodbi Rizza, uspešno branil to prednost, pa čeprav so Florentinci napeli vse sile, da bi si izsilili vsaj neodločen izid. Edini presenetljivi rezultat nedeljskega šestega zavrtljaja prvenstva A lige Je zabeležila enajsterica Spala na gostovanju v Bergamu. Čeprav so morali gostje igrati večji del tekme z desetimi, so vendai-le prisilili ne preveč uporne gostitelje k predaji. Naj še omenimo prepričljivo zmago Bologne nad Lecoom in uspeh Rome v rimskem derbiju z Laziom. Spliigen Bran za las klonil vareškemu Ignisu V prvi tekmi italijansko državne lige je Spliigen Brau Gorica izgubila pred domačim občinstvom z Ignisom iz Vareseja 50:59 (24:18). Tekmo sta v nabito polni dvorani, pred 2500 gledalci, sodila Stefa-nutti in Burcovich iz Benetk. Prisoten je bil Paratore trener državne reprezentance. Postavi Spliigen Bršu — Medeot 4, Tur-ra 7, Michelini, Rossi, Ponton 2, Kristančič 7, Krainer 4, Tomasi 5, Pozzecco 6, Green 15. Ignis — Flaborea 1, Bufalini 10, Cescutti 7, Vittori 15, Gergatti P. 2, Meneghin, Gergatti R„ Bovone 5, Villetti 6, Mc Kenzie 13. Tracuzzi je imel tokrat na voljo tudi Mc Kenzia, katerega so izbrali namesto Gennarija. V prvih tem delu igre netočni v podajanju in so jim nasprotniki večkrat prestregli žoge, tako da je bil rezultat v 8’ igre 28:39 v korist Ignisa. Zaradi petih prekrškov sta morala iz igre Rossi in v 15’ odlični Pozzecco, tako da Goričanom ni uspelo nič drugega kot obdržati razliko v točkah in zaključili tekmo z 59:50 v korist Ignisa. Zelo dobro so igrali za Ignis Vil- minutah igre sta si bila nasprot- Mc Kenzie in Vittori za Go- nika enakovredna. Z ene in druge strani so se vrstili ostri napadi, ki niso doprinesli nobeni ekipi določene prednosti tudi zato, ker so igralci preveč občutili tekmo. V tem prvem delu igre se je odlil koval Vittori, posebno z meti od daleč, ki je v 5’ doprinesel Ignisu prednost 8:5. Spliigen Brau je zmanjšala na 7:8, a v 7’ je Mc Kenzie zamenjal Cescuttija in dal nov polet Ignisu, ki je povedel na 13:8. Goričani so razvili zelo ostre na- pade, ki pa niso imeli nobenega učinka zaradi netočnega podajanja in streljanja na koš. Green je v tem delu igre, z meti, popolnoma odpovedal. Zorzi je tedaj zamenjal Medeota s Tomasijem. Ignis je zaigral ostro in je z Vittorijem v predoru v 11’ povečal naskok na 10:17 nato v zelo ostrih protinapadih zopet na 12:17. Igra se je obrnila v korist Goričanov, ki so zaigrali sproščeno in učinkovito, posebno proti koncu prvega polčasa, ko Je Pozzecco zamenjal Rossija. Najprej je Green zmanjšal prednost na 16:18, nato pa Pozzecco s tremi odličnimi akcijami povedel na 24:18, s katerim se je zaključil prvi del igre. V drugem delu igre so Ignisovl igralci zaigrali kot prerojeni in popolnoma zmedli obrambo domačinov, kar je dokaz, da so v pičlih treh minutah s koši Mc Kenzia, Bovoneja in izredno učinkovitega Villettlja nadoknadili razlike ln povedli s 27:24. Goričani so bili v ričane pa Pozzecco in Medeot. ZA POKAL CRDA Bor 2 CRDA jun. 0 Sinoči je bila tekma za CRDA med šesterkama Bora pokal in CRDA jun, Zmagali so borovci z 2"> (16:12, 15:7). izgubila srečanje z domačo Svobodo z 1:3. Zmaga Svobode je zaslužena. Ljubljančani so bili skoraj vso tekmo v premoči in so tudi dosegli vodstvo 3:0. Gostje so dosegli častni zadetek v zadnjih minutah. Nova Gorica igra od tekme do tekme dokaj spremenljivo. To pa lahko trdimo tudi za vse druge enajsterice v republiški ligi, kar končno potrjuje tudi lestvica: med prvim in desetouvrščenim moštvom je komaj tri točke razlike! V zahodni skupini druge republiške lige so vodeča moštva pobrala ves izkupiček. Koper je tesno premagal Jesenice z 1:0. To je bila najslabša igra na koprskem igrišču v letošnji tekmovalni sezoni. Zlasti je odpovedal napad, ki je igral zmedeno in neborbeno. Pristaši Kopra zaskrbljeno pričakujejo nedeljsko srečanje v Hrastniku, ki bo odločilo o jesenskem prvaku. S tako igro, kot so jo pokazali proti Jesenicam, lahko Koprčani pričakujejo v Hrastniku samo visok poraz. Sicer pa se lahko med tednom še dosti napravi, predvsem glede uigravanja napadalne peterke, da bi bila bolj učinkovita. Ce bodo Koprčani osvojili točko v Hrastniku, potem jim je naslov jesenskega prvaka skoraj za-gotovi j en. Izola je visoko premagala zad-njeplasiranega na lestvici Svobodo (S) s 5:2. Medtem ko je napad v glavnem dobro izpolnil nalogo, pa je obramba večkrat zaškripala. Vsekakor se pozna, da v obrambi manjka Šenk, ki so ga zaradi nerednega obiskovanja treningov začasno izločili iz moštva. Primorje prihaja v formo, kar dokazuje nepričakovana zmaga nad Tolminom v Tolminu s 3:1. Res pa je tudi, da ima Tolmin mnogo težav z igralci. Vprašanje je sploh, kako bo s Tolminom v prihodnje, saj je potrebno za tako zahtevno tekmovanje precej več kvalitetnih igralcev, kot jih ima sedaj. Tabor je na domačem igrišču zabeležil že drugi zapovrstni poraz. Tokrat domačini niso igrali slabo, naleteli pa so na dokaj ostrega nasprotnika, ki se resno poteguje za prvo mesto v tej skupini. V tej skupini prihaja v izredno formo Ilirija. V nedeljo je prema- ................... i ■ ■ t ■ ■ ■ i ■ ■ 1111 ■ 11 ■ ■ ■ 11 ■ ..... V PRIJATELJSKI TEKMI V NABREŽINI 1:1 (0:0) Vesne s Tecnoferramento Izredni posegi vratarja kriških nasprotnikov V nedeljo sta se na nabrežlnskem igrišču spoprijela v prijateljski predprvenstvenl tekmi kriška Vesna in enajsterica novo ustanovljenega klubo Tecnoferramenta. čeprav so kriški nogometaši prevladovali na Igrišču, je bilo skoraj ne- gala Litijo na njenem terenu s 4:1. Škoda, da je Ilirija prve tekme igrala z močno oslabljenim moštvom, sicer pa bi bila zdaj gotovo med kandidati za prvo mesto. I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA IZIDI Vardar—Olimpija 2:1 (2:1) Vojvodina—Zagreb 1:1 (1:0) Beograd—Radnički 0:1 (0:0) C. zvezda—Rijeka 2:2 (1:0) Sarajevo—Velež 1:1 (0:0) Dinamo—Hajduk 1:1 (0:1) Čelik—Partizan 0:1 (0:0) Sutjeska—Željezničar 2:1 (0:0) LESTVICA Sarajevo 9 7 2 0 14:3 16 Vojvodina 9 5 4 0 16:3 14 Radnički 9 6 1 2 12:4 13 Dinamo 9 3 5 1 10:5 11 C. zvezda 9 4 3 2 18:16 11 željezničar 9 4 2 3 8:9 10 Hajduk 9 3 3 3 16:8 9 Partizan 9 3 3 3 7:8 9 Zagreb 9 3 3 3 10:12 9 Velež 9 3 2 4 11:20 8 Vardar 9 4 0 5 12:17 8 Olimpija 9 2 2 5 8:12 6 Rijeka 9 2 2 5 8:13 6 Sutjeska 9 1 3 5 6:20 5 Beograd 9 0 4 5 5:12 4 Čelik 9 1 3 5 7:13 1 II. LIGA (ZAHOD) IZIDI BSK—Bosna 4:1 Famos—Istra 3:2 Maribor—Šibenik 1:1 Segesta—Lokomotiva 1:2 Aluminij—Borac 3:1 Rudar—Borovo 0:0 Trešnjevka—Varteks 1:1 Slavonija—Bratstvo 5:2 Sloboda—Leo tar 6:0 Maribor LESTVICA 11 7 4 1 0 18:4 Lokomotiva 11 7 1 3 24:13 BSK 11 6 3 2 20:11 Aluminij 11 6 3 2 14:15 Slavonija 11 6 2 3 19:12 Šibenik 11 6 1 4 23:16 Segesta 11 5 2 4 21:15 Sloboda 11 5 2 4 14:8 Trešnjevka 11 4 4 3 11:7 Rudar 11 4 4 3 9:14 Borovo 11 2 6 3 14:14 Famos 11 4 2 5 17:20 Varteks 11 2 5 4 13:13 Istra 11 1 5 5 10:20 Borac 11 3 1 7 15:26 Bratstvo 11 2 2 7 14:26 Lfeotar 11 1 4 6 14:26 Bosna 11 0 5 6 10:20 Atalanta—Spal (0-1) 2 1. — 1. Brighentl X Bologna—Lecco (2-0) 1 2. Tiller I Cagliari—Fiorentina (1-0) 1 2. — I. Bute 2 Juventus—Foggla (3-0) 1 2. Lnr X Inter—Brescia (1-0) 1 3. — 1. Uccellone 1 Vicenza—Milan (M) X 2. Vardar 2 Lazio—Roma (0-1) 2 4. — 1. Cencrina I Mantova—Torino (0-0) X 2. Grignasco 2 Venezia—Napoli (0-0) X 5. — 1. Walter Scott 2 Modena—Palermo (0-0) X 2. Biscubio 1 Verona—Varese (0-0) X 6. — 1. Appean X Rimini—Cesena (0-1) 2 2. La Vela 2 Pescara—Taranto (1-0) 1 KVOTE KVOTE 12 — 1.208.194 » 13 — 21.183.000 lir 11 — 46.469 » 12 — 547.500 » 10 — 5.332 » mogoče priti do mreže nasprotnikov, ki jo Je branil res odlični vratar, ki je pokazal neverjeten repertoar drznih posegov. Medtem ko je bila Vesna v napadu, so gostje v drugem delu igre izrabili nepazljivost obrambe Križanov in izvedli nepričakovan prodor, ki so ga zaključili s prav tako nepričakovanim golom. Križani so se še bolj zbrali in napadali brez prestanka. Končno so le Izenačili, pa čeprav so morali napeti vse sile in se do skrajnosti potruditi, da Je prišel De Micheli v 35’ do priložnosti za izreden strel „..... v gornji kot vrat, s katerim je uka- Zagorje nil z neubranljivim golom vratar- " ja tekmecev. Končni izid: Vesna — Tecnoferramenta 1:1 (0:0) SLOVENSKA LIGA IZIDI Rudar—Celje 1:1 Mura—Slovan 4:4 Kovinar—Ljubljana 4:2 Slavija—železničar 1:4 Svoboda—Nova Gorica 3:1 LESTVICA (3:0) (1:2) (0:1) (0:2) (1:1) (0:1) (1:0) (2:0) 18 15 15 15 14 13 12 12 12 12 10 10 9 1 7 6 6 S (1:0) (3:3) (1:0) (0:3) (1:0) železničar 8 5 1 2 16:7 Mura 8 5 1 2 22:15 Slavija 8 5 0 3 17:15 Kovinar 8 5 0 3 14:13 Celje 8 3 3 2 16:11 N. Gorica 8 4 1 3 13:11 Svoboda 8 4 0 4 24:12 Ljubljana 8 2 4 2 16:15 Triglav 8 4 0 4 12:14 Rudar 8 3 2 3 10:11 Branik 8 1 0 7 8:26 Slovan 8 0 2 6 7:25 ZAHODNA CONSKA LIGA n n 10 10 9 9 8 8 8 8 2 2 IZIDI Koper—Jesenice Kamnik—Zagorje lizola—Svoboda š. Litija—Ilirija Tolmin—Primorje Tabor—Hrastnik LESTVICA 1:0 (1:0) 4:1 (l:D 5:2 (3:1) 1:4 (0:1) 1:3 (l:D 0:1 (0:0) Koper 8 6 2 0 21:7 K Hrastnik 8 5 2 1 19:8 12 Izola 8 4 3 1 24:11 U Kamnik 8 3 4 1 15:13 10 Primorje 8 4 2 2 13:16 10 Zagorje 8 3 3 2 19:19 9 Ilirija 8 4 0 4 26:18 8 Tolmin 8 2 2 4 12:15 « Tabor 8 2 1 B 11:16 5 Jesenice 8 2 0 6 15:20 4 Litija 8 1 2 6 9:22 4 Svoboda (Š.) 8 1 1 6 18:37 3 W. SOMERSET MAUCHAM čudovita Umska Bil je neolikan In brezobziren, obnafial se je tako, kakor da so hiša, služkinje, njegovi starši tu samo zato, da strežejo njegovi lastni udobnosti. Nekajkrat je začutila željo, da se spravi nadenj; toda neprijetno Ji Je bilo igrati pred Tomom vlogo matere, ki kaznuje. Razen tega je bil Roger zmeraj potem, ko so ga karali, tako globoko užaljen, da je bil videti kakor pretepen pes. In ob tem se je človek vselej počutil neupravičenega in surovega. Prav takšna se je kazala Julija: čuden izraz v očeh je podedoval od nje. Julija ga je na odrskih deskah pogosto pokazala; zmeraj je učinkoval. Zelo natančno je vedela, da ga ni Jemati resno. Vendar: če Je ta izraz opazila pri Rogeru, je bila zelo nesrečna. Ob sami misli na to ji je bilo vse mehko okoli srca. Ta sprememba čustev Ji Je odkrila resnico; na Rogera je bila ljubosumna, divje ljubosumna. Ob tem spoznanju se je zgrozila. Ni vedela, ali naj se smeje ali naj se sramuje. O tem je nekaj časa premišljevala. «Mu jo bom že zasolila.« Predvsem prihodnja nedelja ne bo takšna kakor prva. Sreča zanjo, da je Tom nagnjen h gizdalinstvu. ((Marsikatera ženska osvaja moške s svojo ljubkostjo, zadržuje jih pa z njihovimi lastnimi obljubami,« je mrmrala; ni vedela, ali si je ta aforizem sama izmislila ali Je to stavek iz vloge, ki Jo Je pred kratkim igrala. Julija je sklenila povabiti nekaj gostov. Dennorantova sta sporočila, da prideta čez nedeljo; Charles Tamerley, ki je leto- val v Heuleyju, je sprejel vabilo za nedeljo, s sabo pa bo pripeljal tudi svojega hišnega gospodarja sira Mayhewa Bry-nanstona, ki je bil finančni minister. Kako bo zabavala tega in Dennorantova, Je že vnaprej dobro vedela, zakaj višji sloji se, kadar zaidejo v kroge, ki jih imajo za bohemske, ne žele srečati s sebi enakimi, temveč se želijo spoznati z umetniki. Zato je povabila Archija Dextera, svojega partnerja, in njegovo lepo ženo, ki je nastopala z dekliškim imenom Grace Hardwil. Bila je več kot prepričana, da bo Tom, ko bo imel priložnost občudovati pravega ministra in ko bosta v hiši gosta pravi markiz in prava markiza, izgubil voljo, odhajati z Roge-rom na golf in veslanje. V taki družbi se bo Roger spet znašel v položaju dijačka, za katerega se nihče ne meni. Tom pa bo imel priložnost videti, kako zna biti ona, če se potrudi, zares sijajna. V zmagoslavnem pričakovanju Ji Je čas do nedelje hitro mineval in vse je prenašala spokojno. Zelo poredkoma Je videvala Rogera in Toma. V dneh, ko je imela matineje, ju sploh ni videla. Kolikor nista bila zaposlena z igro, sta divjala naokoli z Rogerovim avtom. Julija Je pripeljala Dennorantova s svojim avtomobilom Po predstavi. Roger Je že odšel spat, medtem ko sta Michael in Tom Čakala, da skupaj povečerjajo. Večerja je bila Izvrstna. Ker so bile službinje že odšle k počitku, so si stregli sami. Julija je hitro opazila Tomovo plaho prizadevanje, da postreže Dennorantovima z vsem potrebnim, kakor tudi njegovo pripravljenost, hitro priskočiti, če sta karkoli potrebovala. Njegova uslužnost je bila kajpak pretirana. Dennorantova sta bila Se mlada in brez izrecnih zahtev in niti zdaleč si nista domišljala, da bi mogel njun naslov komu vzbujati spoštovanje. Zato je bil George Dennorant nekoliko ganjen, ko je Tom uslužno pospravil izpred njiju umazane krožnike in Jima postregel s pladnjem z naslednjo jedjo. ((Kolikor vem, Roger jutri n6 bo igral golfa,« Je mislila Julija. Večerjo so nadaljevali S smehom in klepetanjem do tretje ure in ko je Tom zaželel družbi lahko noč, so mu oči zablestele. Ali prihaja ta blesk od ljubezni ali od izpitega šampanjca tega Julija ni vedela. Stisnil ji je roko. ((Čudovit večer,« ji Je dejal. Bilo je že precej kasno, ko je Julija odšla na vrt. Oblečena v obleko iz organdija je bila nenavadno brhka in lepa. Opazila je Rogera, ki je sedel v ležalniku s knjigo v roki. «Bereš?» ga je vprašala in dvignila lepe obrvi. «ZakaJ ne igrata golf?« Roger Jo Je pogledal malce namrščeno. «Tom je dejal, da je preveč vroče.« «Ah,» se je čarobno nasmehnila. «Bala sem se, da se čutita dolžna zabavati moje goste in da sta zato ostala doma. Tu bo toliko ljudi, da se bomo lahko imenitno zabavali tudi brez vaju. Kje so drugi?« «Ne vem, lom se vrti okoli Cecily Dennorant.« «Zelo je brhka.« «2e vem, da bo danes neznansko dolgočasno.« «Upam, da Tom ne misli tako,« je dejala, kakor da je resno zaskrbljena. Roger je obmolknil. Dan je mineval natanko tako, kakor si je Julija želela. Julija Je videla Rogera zelo poredko. Toma še manjkrat. Tom se je odlično znašel z Dennorantovima; pojasnjeval jima je, kako se je moč izogniti velikim davkom. Z globokim spoštovanjem je poslušal ministrova razmotrivanja o gledališču in napel je ušesa, ko je Archi Dexter razlagal svoje misli o političnem položaju. Julija je bila v izredni formi. Tudi Archi Dexter je bil izredno duhovit človek, imel je bogato zalogo gledaliških dogodivščin in tudi čudovito sposobnost pripovedovanja. Med kosilom je zabaval vse omizje in vsi so se tresli od smeha. Po čaju tisti, ki so igrali tenis, niso šli več igrat naprej igre. Julija se je dala pregovoriti (ne povsem proti svoji volji) in izvrstno oponašala igro Gladys Cooper, Con stance Collier in Gertie Lavvrence. Julija v tej družbi pra tako ni pozabila, da je Charles Tamerly njen vdani a š nenagrajeni ljubimec. Čutila je dolžnost, da se v mraku njim na samem sprehaja. V njegovi družbi si ni prizadeval biti ne blesteča in ne duhovita; bila je nežna in meden« Kljub sijajnim predstavam, ki Jih je dajala iz dneva v dar je bilo njeno srce globoko ranjeno. Nekolikanj se je bila oč daijila od svoje popolne iskrenosti, ko mu je med vzdih: pogledi in izbranir/.i besedami pripovedovala, kako je njen' življenje prazno in kako se kljub uspehom v poklicu ne mor znebiti vtisa, da je nekaj za vselej izgubila. Kdaj pa kdaj j mislila na tisto vilo v Sorrentu, v Neapeljskem zalivu. Zgol lepe sanje. Morebiti bi bila tam našla srečo. Napravila je bil pač neumnost. In kaj ji zdaj naposled pomenijo vsa ta veliki gledališka zmagoslavja? Pagliacci. Človek niti ne sluti, kolik' resnice Je v tem: «Vesti la giubba« in temu podobno. Počutil se je strahovito osameljeno. Povsem razumljivo in nekam odve' se ji je zdelo pripovedovati Charlesu, kako jo boli srce, n' zaradi žalovanja po zavrženih možnostih na poti do sreč« marveč zaradi nekega mladeniča, ki raje igra golf z njenin sinom, kakor pa da bi njej izkazoval ljubezen. Kmalu zatem je bila Julija v družbi z Archijem Dexterorr Po večerji, ko so bili še vsi v salonu in po nekoliko običajnen uvodu, ki je bil kot navaden razgovor, sta se začela prepirat iz ljubosumnosti, kakor kak ljubezenski par. Drugi gostj' nekaj časa niti doumeli niso, da je to burka, dokler njun medsebojne obtožbe niso postale tako številne in nespodobne da so vsi začeli pokati od smeha. Zatem sta improvizirala pri zor, ki se je dogajal med pijanim gostom in francosko počeši nlco na Jermyn Streetu. Ko so se poslušalci že zvijali o( smeha, sta pokazala prizor iz «Strasti», v katerem si gospi Alwing prizadeva zapeljati pastorja Mandersa. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Pottni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telelon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, Četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur oeloletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Z» SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3 85 - OGI.ASI: Cena »glasov: Za vsak mm v Strini enega stolpca: trgovski 150, finančno--.iprivtu 250, osmrtnice 150 lir. — Mali ogla« 40 Ur beseda — Oglasi tržaške in goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletk Pubbllcitš Itallana« — Odgovorni urednlkž STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst