delo
življenje

12
1efo 6
glasilo iooctrtte alpina žiri
SStt ja m
NABAVA P V C STROJA
O uvedbi PVC izdelave je bilo že toliko govora, da je že kar neprijetno načenjati to vprašanje. Ce pa že moramo o tern govo riti , je prav, da na kratke pregledamo pot, ki nas je pripeljala do odločitve, da dodamo že itak pestremu proizvodnemu programu še eno izdelavo. V času, ko se mnogo^govori o„.'speci-alizaciji in je težnja v proizvodnih enotah po boljših pripravah in organizaciji dela, po tipizirani velikoserijski proizveji vodnji, mora biti uvajanje no -' vega načina izdelave dobro premišljeno, da ga moremo opravi -čiti.
Mnenja o uvedbi vulkanizacije in pozneje PVC izdelave so bila deljena. Do odločitve je prišlo šele 1966 leta, čeprav ni bila nujnost uvedbe tako očitna kot je danes.
Na razstavi športne opreme v Wiesbadenu leta 1965 je bilo 0-paziti, da 30 razstavljale med množico proizvajalcev smučarskih čevljev tri firme smučarske čevlje z vulkaniziranimi podplati. Rieker je to delal že prej, vendar ni delala ta izdelava posebnih skomin drugim, vsaj opazili nismo. Prav gotovo pa je ta firma s solidno izdelavo - 2 letno garancijo za podplate, ki jo ni
dajala nobena tovarna čevljev v klasični izdelavi - pripravila pot PVC izdelavi. Skoraj neopazno se je pričela širiti proizvodnja čevljev z nabrižganimi podplati iz PVC mase. Pričeli so z izdelavo copat, ker je bil PVC material smatran za manj vrednega od gume. Z možnostjo enostavne in cenejše proizvodnje, čep -rav z večjimi investicijami, so videli proizvajalci smučarskih čevljev v državah z višjim standardom izhod iz stiske, ki je nastala zaradi konkurence z uvozom iz manj razvitih držav s cenejic delovno silo.
Do tega preobrata v proizvodnji smučarskih čevljev je prišlo tako hitro, da se je na razstavi v Wiesbadenu leta 1966 v nasprotju s prejšnjim letom razmerje proizvajalcev smučarskih čevljev v kla sični izvedbi nasproti Vulko in PVC zamenjalo in so bile le še 3-4 firme, ki so imele smučarske čevlje samo v klasični izdei<vi vi. Ker smo morali računati s tem, da so vsi ti razstavijalci močne firme, ki sc sposobne z reklamo prepričati potrošnike,da je tak čevelj boljši od klasičnega, je bilo jasno, kam vodi razvog. na tem področju. Istega leta pa smo videli že tudi smu -čarski Čevelj japonske proizvodnje - cel odlit. Ta sicer se ni bil preveč posrečen, vendar je že nakazal nadaljnjo smer, ki pa je bila za naše investicijske in
VSEM BRALCEM "DELA,ŽIVLJENJA» ŽELI SREČNO LETO 1968 UREDNIŠKI ODBOR
tehnološke zmožnosti nedosegljiva. Tako se lahko danes zavedamo, da,bo proizvodnja smučarskih čevljev v kratkem času tako poenostavljena, kot je n.pr. proizvodnja škornjev ali opank iz PVC-ja v primerjavi s klasično izdelavo, le da so ta potrebne ogromne investicije in močan strokovni kader za pripravo modžlov. In v tem je začasen izhod za manjše proizvajalce, ki si ne morejo privoščiti več milijonov DM za eno serijo form. Zanimivo je, da celi odliti Čevlji dosežejo na ie ameriškem trgu tudi dvojno ceno nešag ročno šivanega smučarja , žeprav ni v njih nič usnja ali pa zelo malo. Tu sem na kratko opisal pot razvoja v PVC izdelavi .
Kljub vsemu temu pa je bila odločitev vseeno težka iz več razlogov: Znano nam je bilo, da moramo modernizirati proizvodnjo lah kih čevljev. Zato smo morali seči po cenejšem stroju, čeprav si ne moremo obetati od njega poseb nih rezultatov. Za tako zahtevciac proizvodnjo so potrebne gotove izkušnje, če ne iz tega področja, pa vsqj iz vulkanizacije, zato bi bila tudi v nasprotnem slučaju odločitev za desetmestni stroj tvegana. Orientacija, ki nam jo dajejo kupci smučarskih čevljev v zadnjih mesecih, jasno govori za PVC, če bodo držale napovedi kupcev, bomo izdelali prihodnje leto le še 1/3 smučarjev v klasični izdelavi, če smo ho^e teli oclb
teliobdržati izvoz v smučar -skih čevljih, je bil korak, ki smo ga napravili neizogiben.
Stroj bi morali po pogodbi dobiti 15.11.1967. Od vsega za -četka pa smo vedeli, da bo za izdelavo form časovna stiska. Hitra preorientacija v to smer ni dala časa, da bi se razvila podjetja za izdelavo form v ta ki meri, da bi megla zadostiti potrebam čevljarske industrije. Take tudi pri nas forme mudijo, s samim strojem pa nimamo kaj početi.
S pričetkom poiskusne proizvodnje računamo od 15.12. naprej. Letos bomo izdelali 2oc parov v štirih veličinah. Ostale forme moške veličine so obljubljene do konca januarja, otroške februarja in ženske marca. Pre pričani pa smo, da brez težav~\i ne bo šlo; ta izdelava zahteva točno določene debeline mate -rialov, natančno cvikanje,škrat ka precizno pripravo. Prihodnje leto nam bo v marsičem dajalo nauka; kdor misli, da bo gladko zateklo, sevverjetno moti, ker vsaka uvedba nove proizvodnje rabi določen čas. Od naše vestnosti pa je odvisno, ali bo pro izvodnija zatekla prej ali poz -ne je, ali bo proizvod boljši ali slabši.
Tiste, ki dvomijo v nujnost PVC izdelave, bi želel opozoriti na ta dejstva: trg v Ameriki Kanadi in sploh na zapadu zah -
OBILO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV V LETU 1968 - DELAVSKI SVET ALPINE
teva čevlje v PVC izdelavi in želja potrošnika je zakon proizvajalca. Izvoz na zahod je nujen tudi, če hočemo obdržati izvozne količine na vzhod.Domače tržišče je za našo proiz -vodnjo premajhno. Zapadni trg , ki je bil v preteklosti osvojen s smučarskimi Čevlji v gojzer izdelavi, je treba obdržati. To pa: je možno le na ta način, da proizvajamo take čevlje, kakršne od nas kupci zahtevajo in to po cenah, ki so ugodnejše od konkurenčnih podjetij pri isti kvaliteti, Zato je edini izhod v izboljšani mehanizaciji, organizaciji, modelih, ki so zani mivi in v čim cenejših, pa kljub temu kvalitetnih izdelavah.
Janko Žakelj
KAKO SPIC PRIPRAVLJENI ?
Kako ste pripravljeni? Malo čud no vprašanje je bilo pred kratkim zastavljene v podjetju ob obisku nekega poslovnega človeka, Mislil sem si: "Kaj vendar zanima tebe taka stvar in kaj celo misliš pri tem."
Nadaljne besede so razodele široko zastavljeno vprašanje^ ki ss je nanašalo na leto 1968 in na nove gospodarske spremembe ter ter na zahteve, ki jih bo pri-
hodnost od podjetja terjala.
Vemo že marsikaj, kar bo treba v prihodnjem letu upoštevati. Tok gospodarskih dogajanj in ukrepov, vidimo, gre svojo pot. Reforma si utruje zastavljeno smer. Tli ji sicer sledimo,vendar pa prepočasi. V prejšnjih sestavkih sem pokazal na dej -stva, ki so glavni vzrok stanja v podjetju. Morda ne bi bilo napačno, Če bi osvetlili še splošno situacijo.
Obstoja že tržno gospodarstvo, zakon ponudbe in povpraševanja deluje. Splošna tendenca za izvozom je potencirana, Čeprav je ppxappasevanje s strani države premajhno. Red, ki bi si -cer po osnovnih načrtih naše družbe moral obstojati, se mnogokrat poruši in doslednost,ki je uzakonjena , ne velja še za vse. To gotovo ni prav, prav pa je, da so gospodarske organizacije postavljene pred lastno odgovornost in sposobnost. Su -rovinska osnova še ni taka ket bi jo želeli, je pa prost uvoz, ki ne dopusti, da se vedno izgovarjamo, da ni tega ali onega materiala. Izvoz na zapad poznamo. Če bomo zelo pridni in ubogljivi, bi morali precej iz9 voziti. Voda tudi račun moramo pred tem vzeti v roke in ko sli širno: Zmjdite se! nam je že tč likobolj jasno, da bomo na ken cu zadovoljni le, če bo uspeh celotnega dela dober. Ter«j iščimo boljše rešitve dalje.
V NOVEM LETU VAM ŽELI MNOGO USPEHOV UPRAVNI ODBOR PODJETJA ALPINE
Izvoz na vzhod postaja sedaj veliko vprašanje. Cene se niža jo, učinek izvoza se manjša. Namen pa je tak, da vsekakor poskušamo čimveč izvoziti, kar je del poslovne politike podje tja, vendar bomo pri tem le ve dno iskali račun učinka in po4 trebe ter nujnosti. Domača prodaja je zadovoljiva.
Kaj pa spada sedaj pod besedo "pripravljeni"?
Bolj če gledamo okoli sebe,več vidimo. Precej podjetij smo obiskali, spoznavamo, kaj je pri nas potrebno, da nas ne bo strah prihodnosti. Odnosi in kadri sta osnova naše sposobno sti.
Menda smo bili dolgo navajeni, da smo pisali in pisali. I-Iekdo je bral, drugi pa si je mislil: tega je že- dovolj. Kaj ko bi za spremembo tudi kaj ukrenili. Potrebno bo, situacija je raz<-'.t čiš-ena. Ba leto 1968 gledam kot leto, ki bo zahtevalo od nas precej več. lepo je brati sestavke v časopisu ali gledati oddaje po televiziji, ki obravnavajo posamezna, res uspešna podjetja. Vedno je' povedano ali zapisano: Zavedali so se, kaj je potrebno, reagirali so in se prilagodili novim pego jem.Sprejeli so nove strokovnjake. Točno, zakaj pa vendar Študiramo ljudi, vendar ne za zapadne države .
In vseeno nam ne sme biti, kaj
bo leta 1968.
Možnosti za uspeh podjetja so odprte. Ne bi sedaj pisal, kaj naj storimo, da bomo veseli sve jega dela. Rečem pa lahko to, da smo še veliko premalo industrijsko utečeni. Vse preveč se še pojavljajo začetniške težave in slaba povezanost med posamez nimi službami. Potrebno bo dosti več sistematičnega in dobro organiziranega dela. Če nas je veliko, moramo dati tudi od sebe veliko ali vsaj precej. No -ve investicije v katerokoli smer morajo biti preštudirane in utemeljene, zgledujmo se tam, kjer imamo kaj videti, Predvsem pa si zapomnimo to, da bo uspeh lep res tedaj, ko bo skupni interes prerastel osebne ga in bomo svoige sposohnčiti namenili izključno podjetju.
Ko se pripravljamo za prihodnje .leto, pustimo stare obrabljene "navade zadaj, čas je hiter, dela preveč, sprememb je veliko in postavljene naloge so zah -tevne. Vso skrb posvetimo prihodnosti, svoje mesto najdimo v skupnih interesih, pa bomo na koncu prihodnjega leta rekli:
"Pri nas se je nekaj spremenilo, šli smo precej naprej."
Izidor Rejc
OBILO USPEHOV V LETU 1968
- OSNOVNA ŠOLA "PADLIH PRVOBORCSV" ŽIRI
Važno !
NEKAJ 0 DELOVNI DOBI
Samo do 31. decembra 1967 je še čas za vložitev zahtevkov za priznanje doslej še ne urejene delovne dobe.
Marsikdo cd delavcev še nima urejene delovne dobe, posebej pa tega vprašanja nimajo ure -jenega delavci, ki s o se zaposlili pred dopolnjenim 16. letom starosti. Ob zamenjavi delovnih knjižic leta 1952/53 se je delovna doba priznala od 16. leta starosti dalje. S l/l 1958 pa je izšel nov predpis s področja delovnih razmerij . S tem predpisom je nastala tudi sprememba s tem, da se de -lovna doba računa od 15. leta starosti dalje.
V"našem podjetju je kar precej takih delavcev. Prav zaradi tega je delavka kadrovskega od -delka skušala ugotoviti, kateri so ti delavci, da bi jim po magala to vprašanje urediti. Nekateri delavci tudi nimajo urejene tiste zaposlitve,ko so bili zaposleni v podjetju prej in so delo prekinili. Ob po -novni zaposlitvi v podjetju so od pristojne občinske službe zahtevali le izdajo delovne knjižice, niso se pa zavzeli za to, da bi se ob tej priliki izvršil tudi vpis zaposlitve, ki so jc imeli do takrat.
Zmotno je mišljenje delavcev,da lahko izvrši vpis takih zaposlitev v delovno knjižico podje t je - v ten primeru ALPINA. De lovna organizacija sme v delov no knjižice vpisati samo zaposlitev, ki se je začela že po izdaji delovne knjižice.
Zmotno je tudi mišljenje nekaterih delavcev, da jim ni treb.. uveljavljati prejšnje zaposlitve zato ker so bili vseskozi za -posleni v ALPINI,,ali pa zato, ker so bili zaposleni Mspo v ALPINI". Za vse tiste zaposlitve, za katere delavci še nimajo pravega dokumenta -odločbe, se ne štejejo v delovno dobo, ne za uveljavljanje pravic, katerim je podlaga delovna doba, ne za pokojnino ali invalidnino.
V zvezi s tem obveščamo, da bomo v prihodnjem letu upoštevali za izračun delovne dobe za do -pust samo tisto delovno dobo, ki je delavcem pravno priznana z od ločbo in vpisana v delovno knjižico.
Ta prispevek smo objavili v BILTENU z namenom, da bi delavce opomnili, naj uredijo vprašanja o delovni dobi, ker bo skoraj potekel čas za uvel javi jan;'; teh pravic.
Kadrovski oddelek
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ŽELIMO SREČNO LETO 1968 - SINDIKAT ALPINE
KADROVSKE NOVICE	V SPOMIN
Mesec november nam ni prinese vidnejših kadrovskih sprememb. V obrata v Žireh nismo sprejeli nobehega novega delavca,prav tako tudi ne v obratu v Gorenji vasi. V prodajni mreži je nastopil delo le delavec Jovič Nikola, ki ga je upravni odbor imenoval za poslovodjo prodajalne v Zemonu.
Z delom so v preteklem mee prenehali štirje delavci. V obratu v Žireh Dolinar Cveto in Konjedic Ivanka, ter v prodajni mreži Badanjak Anton, prodajalec iz Rijeke in Nadž Josip, prodajalec iz Siska.
S temi spremembami je bilo 3o/ll 1967 v ALPINI zaposlenih 1076 delavcev.
Angelca Filipič
Tušek Staša, Kranjc Justina, Albreht Anica in čar Stani -slav.
Iskrene čestitke !
CVETU DOLINARJU
Dne lo/ll 1967 je po nesrečnem naključju minilo življenje člana našega kolektiva CVETA DOLI-NARJA.
Njegova življenska pot je bila kratka in je bila omenjenega dne pretrgana tako rekoč na začetkut saj je bil Cveto star šele 29 let.
S svojo prizadevnostjo v podjetju in doma je Cveto ustvarjal sebi in družbi lepše dni. Po končanem delu v tovarni je vedno rad pomagal doma starcem na majhni, a zelo težavni kmeti ji.Kot sin revne, številne družine, je že v svoji rani mladosti okusil in spoznal kruto resnico trdega življenja. Zaradi tega je znal ceniti delo, zave ajoč se, da prinaša srečo in blaginjo. Izredno hvaležen je bil kolektivu Alpine, ko ga je sprejel v svojo sredo in se čutil prizadetega,če ni mogel vedno ustreči vsem zahtevam v zvezi z njegovim delovnim ,mestom.
Koliko bi človek njegovih let to lahko doprinesel družbi; ravne v največjem razmahu svojih živ-ljenskih sposobnosti. Kratka je življenska doba človeka, če pa mora zapustiti svet po nenaravri poti, je slove se bolj grenke.
SREČNO V LETU 1968 VAM ŽELIJO DRUŽBENE ORGANIZACIJE KRAJA ŽIRI
Prezgodnja smrt pa je Cvetu pre križala načrte za življenje in ga tako henadoma vzela iz naše srede.
Cveto je bil discipliniran, dober delavec in iskren tovariš. Zaradi tega tudi takega obdržimo v našem spominu.
LEANDRU MLINARJU
V 73« letu starosti je 1. decern bra t.l. prenehalo biti srce tov.LEANDRA MLINARJA, človeka, ki je vse svoje življenje posvetil napredku in razvoju čevljarstva in kraja, iz katerega je izšel. Več kot pol stoletja je bil v tistih vrstah, kjer se je snovala slovenska misel in razširjala lepota slovenske besede. Na tem delu slovenske zemlje je vzklilo v naravi tov. Leandra življenje, ki je v vseh časih izpričevalo vedrine, delavnost, moč v svojo lastno ustvarjal -nost in hotenje po znanju, napredku in presajanju pridobljenega z ■ an j a na naš mladi rod. Doma, v njegovih Žireh, pri oče tu se je izučil čevljarstva.Želja po razširjanju znanja ga je gnala v svet. be kot mladenič se je odšel izpopolnjevat v stroki v Gradec in Dunaj in po vrnitvi prinesel mnogo novosti, ki jih je presadil v razvoj stroke v kraju. Bil je človek, ki ni skrival pridobljenega strokovnega znanja in lastnih strokovnih dognanj, ampak je svo-
je znanje razdajal v kraju in ga vpletaj v stroko. Nekoč mi je v pogovoru dgjal da znanje ne spada v greb. S tem hotenjem je živel, 3noval, delal in vple tal v tok življenja, stroke in kraja, vse bogastvo svojih spoznanj in dosežkov na njegovi živ ljenski peti, ki niso bili majhni. V obdobju gospodarske krize v predvojni Jugoslaviji je bil pobudnik in organizator Postolarske zadruge, Dal je idejo,da si lahko v hudih časih obdržijo svoj in kruh drugim le s skupnimi močmi, z združenim kapitalom. Zavedal se je, da je le v slogi moč. Ostal ni samo med snovate-lji dela. S kolesom je sel na pot po naši lepi Jugoslaviji in prodajal delo rok naših delavcev in utrjeval kvaliteto naših Čevljev, kjer je hodil in prodajal čevlje. Vse to delo je opravljal kljub svojemu razrahljanemu zdravju.
V svojem malem prostem času je aktivno delal v Sokolu in gasilnem društvu Žirov. Tudi na tem področju je bil nosilec napredka in razvoja društvenega živi je nja.
Tudi v začetku okupacije Jugosla vije 1941.leta je ostal zvest Slovenec. V letu 1942 ga že srečamo kot aktivista in glasnika idej in načel OP, v letu 1943 je postal član KPJ in ostal zvest član vse življenje. V letu 1944 je bil že član raznih komisij in predsednik VO OP za vas Žiri. Tudi med vojno je delal in dajal čevlje za partizane.
MNOGO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU 1966 VAM ŽELI 00 ZK "ALPINE"
Zaradi njegovega aktivnega dela ga je okupator izbral dne 22. ok tobra 1943 za talca, a mu je bila naklonjena sreča, da je ostal živ. V letu 1944 so ga aretirali in zaprli v znani belogardistič-ni postojanki v Rovtah. Ne glede na vse to, je ostal zvest svoji siovenski ideji in besedi. Takoj pc vojni je bil prvi pred-cednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora Žirov in vsa pc vojna leta odbornik raznih, občinskih in okrajnih političnih in oblastvenih teles. Bil je predsednik gradbenega odbora za zgraditev nove osnovne žele v Žireh in prvi predsednik za zgra aitev nove ceste Žiri - Smrečje - Ljubljana. Vse to in drugo delo je opravljal kot občan prosto voljno v svojem prostem času. Takoj 1943. leta se je vključil kot stalni strokovni učitelj na takratni Obrtni čevljarski šoli in kasneje Industrijski Čevljar ski šoli v Žireh, kjer je pol -nih 13 let z vso smemo prenašal vse svoje pridobljeno strokovno znanje in praktične izkušnje na naš mladi rod. Bil ni samo kot učitelj strokovnjak, živel je res z mladimi ljudmi in oni z njim. Zato se ga vsi, ki so šli v šoli skozi njegove roke, s spoštovanjem spominjajo. Spominja se ga tudi kolektiv, v katerem in s katerim je delal in živel .
Velika in neminljiva so dela in rezultati rok, idej in dejanj tov. Leandra v Žireh. Neprecenljivi so strokovni za -kladi, ki jih je osnoval in vgra dil v mladi Čevljarski rod, iz katerega nastaja nova industrijska Aipina. Strokovne bogastvo
in njegovo hotenje, ki ga je vrsto let vpletal v mladi čevljare ski naraščaj, že daje Alpini nov utrip, popolnejšega pa bo dobila, ko bo vse te kadre, v katerih rokah je danes njen napredek in razvoj Žirov hkrati, še oplemenila praksa in naš čas.
Kot odbornik takratnega občinske ga odbora Žirov, ko se je reše -valo vprašanje zemljišča, kjer stoji danes Aipina, je zastavil ves svoj ugled, da je to zemljišče prešle v družbeno last. Bil je človek s širokim obzorjem in se ni ustrašil odgovcrnosti, ker je vedel, da se odloča o usodi, ali bodo imeli mladi ljudje kruh doma, ali pa bi morali iti za njim, kot v preteklosti, po svetu. S skupino mladih učencev je potem prihajal na prostovoljno delo, ko so se kopali temelji za novo tovarno.
V	letu 1947, ko smo se žirovski čevljarji odločali, kako v pri -hodnje, ko smo oklevali, ali bi šli iz zadružnega v državni sek -tor in za tako Alpino in njen raz voj, kot nam ga edino lahko omogoči naša družbena skupnost, je
v tišini in tesnobi, ki je vladala v tistih trenutkih med vsemi čevljarji v dvorani, vstal in rekel: "Poslušajte, kaj pa mislite, ko ste vsi tiho. Ali se ne zavedate prilike in pomena, ki nam jo nudi naša nova oblast."
V	svojem nadaljnjem izvajanju jn odprl perspektivo, ki jo bo dobilo žirovsko čevljarstvo v dršav nem sektorju. S to vzpodbudo, ki jo je tov. Leander dal v tistem odločilnem trenutku in času, smo se čevvljarji le odločili za prehod v državni sektor, za katere-
ga se je zavzemale vodstvo takratne zadruge.
Čeprav je bil tov. Leander zaposlen izven Alpine, mu je bil vseskozi njen razvoj zelo pri srcu. Živel in delal je za njen razvoj, ugled in uspeh. Na neštetih strokovnih tečajih je u-čil novozaposlene delavce osnov stroke. Be po 1. 1958, ko je šel v zasluženi pokoj, ni miroval. Zbiral in pisal je zgodevi no razvoja čevljarstva v Žireh" in preostale zgodovinske primerke razvoja stroke, a je ni dokončal. Torej, V3e njegovo življenje je bilo en sam delovni dan. Bil je človek naprednih idej , človek slovenske misli, besede in dejanj, S svojim živ-ljenskim elanem in voljo, s katerim ga je obogatila narava,je delal vse svoje življenje za razvoj stroke in napredek v kra ju. Usahnilo je življenje tov. Leandra, ostala pa bo njegova prava podoba v neštetih nemin-j ljivih delih, s katerimi se je s svojim delom in idejno pri -sotnostjo vpletal v notranji razvoj Žirov. Vse njegovo živ -ljenje so mu bile Žiri pri srcu. Razdajal je vse svoje moči in sposobnosti z željo, da se razvije čevljarstvo in z njim kra,]. Njegovi doseženi uspehi so nam ostali kot bogata dediščina,prihodnjim rodovom pa trajen spo -min na življenska dela velikega pokojnika.
Spominjajmo se ga in presajaj-mo vase njegovo delavnost,udcr-
nost in vedrino, s katero je z i vel in delal. Le z delom je mogoč napredek, to pa je bila osnovna prvina tega velikega mc^a.
Slava njegovemu spominu !
Peter Naglič
TEDEN SOLIDARNOSTI
Jugoslovanski koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije je sprejel SKLEP, da se ob 7. Obletnici ustanovitve fronte za nacionalno osvoboditev tev Južnega Vietnama organizira v jugoslovanskem merilu v času od 13.-20. decembra t.l. TEDEN SOLIDARNOSTI z be jem vietnamskega ljudstva za nacionalno osvoboditev «
Zemljepisno smo zelo daleč od hru pa ameriških letal in smrt prinu-šajočih bomb. Tako daleč, da lahko zanemarjamo misli na krvavo usodo vietnamskih ljudi. A nikar ne bodimo preveč brez -brižni. Naša vera vanje in človeška toplina jim morata biti tako blizu, da bodo moralno še močnejši in pogumnejši; da bodo zmogli doseči pravico, ki jim pripada po splošni človeški humanosti in ki je temelj Deklaracije OZN o čir-večanskih pravicah: 3AM03T0JNC3T, SVOBODO., Samo to hočejo in pri tem jih moramo podpirati.Zaradi človečnosti!
SREČNO IN USPESNO NOVO LETO
- POLITIČNE ORGANIZACIJE KRAJA ŽIRI
IZ ZGODOVINE ŽIROV
leto nadalje. ) Žirovski svet
Vsem tistim, ki se zanimate za zgodovino našega kraja, bo u-stre ženo, k r nameravatao, pa tudi drug lir. bo prijetno branje v zimskih mesecih. Objavljali bomo namreč 110 let star zapis, ki ga je bil napravil JERNEJ LENČEK in je bil objavljen v knjigi Slovanski romar, kole -dar v poduk in kratek čas, za leto 1058.
Leto pr^ tem je bil izšel koledar prvič in urednik je izrazil željo, "da bi se v vsaki fari zgodovinske bukve napravile" in v,koledarju za leto 1858 že najdemo zapis z naslovom ŽIROVSKI SVET.
Koledar so tiskali na Dunaju in danes so izvodi tega zelo redki. V Žireh sta nam znana samo dva izvcda. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pa ga hrani pod oznako II. c.f. 23188. Ker le malokdo more priti do njih, smo se odločili v nadaljevanjih objaviti zapis, ki bo kdaj pa kdaj tudi šolskim otrok rim v pomoč. Ne bo napak, če boste izvode, v katerih bo ta zapis, shranili. Nimamo krajevnega lista, ki bi bil take stvari dolžan natisniti, zato smo se odločili mi, da otmemo pozabi omenjeno zanimi -vost. Zapis bo prepisan brez slovničnih popravkov in drugih izpustov, saj prav to daje delu mik. okoda le, da je koledar iz neznanega vzroka prenehal izhajati in se zaman tolažimo z zadnjim stavkom, ki pravi* (Drugo
(Posneto iz spisov nabranih po nasvetu lanskega RO IARJA pod štev. 4: "'Da bi se v vsaki fari zgodovinske bukve napravile i.t. d.")
Ker je slovenski Romar na Zirov-skem svojo zibel našel, se spodobi, da v svojem Koledarju tudi od Žirovskega sveta kaj pove. Da pa s predolgim sestavkom dolgoča sen ne postane, bo za letos le od nekterih reči kaj opomnil,dru ge pa bo za prihodnje leto si prihranil.
Nekdaj so se k Žirovskemu svetu prištevale tudi zdanje podfare: Verhovska in Zavra^ka kakor podružnice stare Žirovske fare, :i je v ti obsegi zares velika, obširna in zavolj goratega sveta tudi silo težavna fara bila. Odkar pa so na Verhu pri svetih treh Kraljih in v ?avracu pri svetem Urhu leta 1788 svoje last ne duhovne dobili, obsegajo Žiri le domače faro in izdruženc Le-dinske kaplani jo. Vendar se pa Verhovčani in Zavračani še vedno k Žirovskemu svetu prištevajo in so s staro Žirovske faro še v mnogoteri prijazni in djanski do tiki; zato se bc Romar v svojem popisu na celo staro Žirovsko faro oziral in tudi od Verhovske ga in Zavraškega sveta kaj opomnil .
Žirovska fara z izdruženo Ledin-sko kaplani j o obsega lo,223 ora-
lov vočidol oratega sveta. V Žiri se došteva do 36 29, v Ledi-nje pa do 609 duš. Žirovska dolina sicer ni obširna, vendar pa je ravnotna, prijazna, po podobi dvakrat trivo-glata in se tu in tam v manjši dolinice in grape razteguje. Cd Verha svetih 3 Kraljev sem preti severo-zapadu se vlečejo Goropej ski bregovi in ločijo obširniši Zirovsko ravnoto proti Verhu v Račevsko, preti Zavracu v Brekcv-sko dolino. Več vzrokov imamo terditi, da je po Žirovski ravno-ti in po pristranskih dolinah veliko zemlje nanesene, ki jo de -reče vode v predavnih časih že z bližnjih in daljnih gora in hri bov v poprešnjo globoke ji grapo naneslo, jo sčasoma zasule in v zeULnji podobi čedno poravnale. Se zdaj po ozkih grapah in dolinah dereč vode s hribov pritekajo in peska, proda, zemlje in druziga dokaj nanašajo ter po-pušaj o,
Ker se pa Žirovska ravnina na vse strani v mnoge dolin in dolinic razteguje in ker je tukajšnp hribovje različne višave, širjave, daljave, lege in podobe, bi težko bilo, ves Žircvski svet ob enem dostojno pred oci postaviti. Zato ljubi prijatel! se boš že mogel v duhu k meni približati in zmanoj stopati po tukajš-nih gorah in dolijjah, kjer ti ho čem od stopnje do stopnje zname-nitniši reči razokazovati in v prijaznem pogovoru na to ali unc te opomniti. Naj pa nama bode
farna cerkev središče in zace -teknajnega potevanja. Farna cer kev stoji na ravnem tikoma ster mega in visokega Žirskega bre-~ ga na mehki, močvirni zemlji. Bila je sicer v začetku v go-tiški stavbi, pa kaj nizko, nerodno, neprijazno zidana in čeravno je bila že potem prezida-na, zelo predelena in prenovljena, je vendar še zmiraj prenizka, temna, z debelimi stebri in oboki vsa natlačena, za veliko Žircvskc faro v resnici nepripravna. Posvečena je svetemu Martinu, farnemu patronu, ima štiri altarje, orgle, zvonik s tremi zvonovi pri griču, brez drugih doolej znanih posebnih znamenitostiNa eni strani je sta ro, na drugi strani novo pokopališče, tako de farna cerkev v sredi kakor v zelenem verciču stoji. V zadnjih letih so tudi prostor okoli cerkve zelo razširili in očedili. Zraven cerkve stoji slabo, uberne šolsko po-splopje z eno izbano za šolo,ki pa obilnega števila za šolo pripravnih otrok zavoljo premajhne prostornosti nikakor ne obsega. Od cerkve nadalje po ravnini se razširja Žirovska farna vas s čednimi hišami poleg okrajske ceste. Ker je Žirovska fara za-vclj goratega sveta glede duhovnega oskerbevanja za dva duhovna zelo težavna, so si Žirovci leta 164? tretjega duhovnega sp-rosili, tesni in uberni farovž za eno nadstropje vzdignili in ravno pred farovžam lep vertič
ZA NOVO LETO VAM ŽELIMO VSO SREČO IN VELIKO USPERCV-TK ZMS ALPINE
oskerbeli. Od čednega farovža pridemo po cesti do majhnega znamnja žalostne Matere Božje sredi vasi (kjer na sveti večer luč gori, in je kaj prijazno viditi), odtod pa na griček Tabor, na kterem je v poprejšnjih časih stalo terdno taborišče zc per Turke, in od tod se tudi Ta bor imenuje. Fred sto leti je~ še stalo tukaj stclpu podobno zidov je, v kterc so žito sprav ljali in še zdaj se najdejo med hišami, ki verh griča stoje, ostanki starega zidu. Pripovedujejo, da so Turki iz Gorenskega skozi Loško in Poljansko dolino na Zirowsko priderli, Tabor raz rušili in tudi v teh krajih gro zovito divjali. Se se semtertje dobivajo turške podkve in ni davno, kar,so blizu Tabora več funtov težko železno turško kroglo in sicer čez čevelj globoko v zemlji našli. Od Tabra nas vodi sterma pot na skalnati visoki Zirski grič, s kterga se do vsih cerkva Žirovske fare krog in krog vidi. Tudi tukaj so in sicer na zveršenini griča tode že cbrašeni ostanki starega zidu in razbiti mlinski kamni. Ljudje mnogo vgibljejo za-stran teh ostankov; nekateri menijo, da je tukaj stal mlin na sapo, drugi govore od glažute na griču v neki Močnikovi dolinici, drugi zopet od starega velicega gradu in taborišča ter se opirajo na neko silo staro cesto, ki je pc sledu soditi od tod na eno stran čez Versnik, Ravne in Zavrac proti Hrušici in stari Rimski cesti in na dru go stran proti Ledinici, Fužinam na Trobi je vodila, kamor je nekdanja druga rimska cesta iz
Tc. minskega pri Soči čez Oslice prihajala in je dalje na Loko, na Krajn in na Koroške peljala. Morebiti je bila stara rimska cesta, ki je čez Hrušico na L::.c-no držala, z drugo, ki je is Tominskiga čez Oslice na Santi -kum peljala, ravno v teh krajih in po ti cesti, kakor po čez in v bližnico sklenjena. Ko bi tc po daljšem preiskovanju obvelja lo, bi bila tukaj na tem griču kak majhna neimenovana rimska pc staja s terdim zidovjem, ktero je potem večkrat predelano v mnogotere namene služilo. Bolj resnično in verjetno bo, kar tudi ljudska govorica poterdujeipda se v teh krajih pred nekimi ste le ti le po gorah tovorili, in ker je bil ravnotni Žirovski svet i zelo močviren, le po tej visoki in goratni, terdni, stari cesti blago prenaševali. Ta cesta teda ki se nje sled v več krajih še zdaj zazna, bi bila nar starejši in perva tovorska in kupčij ska cesta v teh krajih.
( Se nadaljuje )
VPRAŠANJA - PRIPOMBE - ODGOVORI
Pripomba občana !
Prejeli smo precej obširno pismo nekega našega občana, v katerem obravnva obnašanje godbenikov na pihala po zaključku raznih prireditev, predvsem pa pc pogrebih. Pravi, da jim za igranje gre vsp prizaanje in pohvala, saj sme na koncertih videli.
da vse skladbe izvajajo res lepe in kvalitetno. Ni pa mu všeč, da skoraj po vsaki prireditvi še nadaljujejo z godbern dejavnostjo in to po gostilnah. Pod večjim ali manjšim vplivom alkohola ni redke neprimerno obnašanje in tudi na uniformo in glasbila ne pazijo preveč.
To meče temno senco na godbo in marsikdo se vpraša, ali ne bi bilo potrebno odhos do instrumen -tov in godbene obleke spremeniti oz. izboljšati, ker je v tem tudi precej sredstev, ki so jih odstopili vsi člani kolektiva Alpine. Ali ne bi bilo prav. da bi se godbeniki, dokler so v uniformah dostojno zadržali, ker takrat predstavljajo določeno skupnost, ki si je s svojim vestnim in požrtvovalnim delom že pridobila uspeh.
Pisec članka se ni podpisal s polnim imenom, temveč s šifro "Prizadeti, občan". Kljub temu smo omenjeni članek v skrajšani obliki objavili z namenom in željo, da se taki primeri ne bi več ponavljali.
Iz uredništva:
VPRAŠANJA, ki so bila zastavi je-na dta lcem v zadnji številki so med člani kolektiva vzbudila za nimanje in razprave. Mnenja, v~ zvezi s temi vprašanji, ki smo jih prejeli v celoti objavljamo:
NEKAJ MISLI NA "VPRAŠANJA ZA BRALCE"
Vprašanja, postavljena v zadnji, številki tovarniškega glasil.-.,., bc zelo zanimiva. Sodim, da bo zo -radi tega razprava zelo živahni in obilna.
Glede na o se nameravam omejiti z mojimi odgov< ri samo na nekatera vprašanja.
Odgovor na 1. in 2. vprašanje. Poglejmo malo okrog sebe po naoi ljubi domovini in bomo kmalu ugotovili, zakaj so v zadnjih letih nekatera podjetja tako naglo napredovala v rasti produktivnosti dela. Največji napredek so dosegla tista podjetja, ki so se pravočasno povezala z inozemskimi podjetji iste proizvodne veje, Imel sem priliko govoriti z nekaterimi direktorji takih podjetij. Vsi so bili enotni v tem, da je bila pravočasna povezava z inozemskimi podjetji edina rešitev za njihova podjetja.Ta net jih je privedla do visoke prcdux4 tivnosti dela in hkrati do visokega povprečja osebnih dohodkov. Zakaj je naše podjetje v zadnjih letih toliko napredovalo v izdelavi specialnih smučarskih če\ ~ ljev. Inozemski proizvajalci t;mu čar3kih čevljev in hkrati naši kupci so nas pripeljali ao tega. Vprašujem se, zakaj nismo znali poiskati take rešitve tudi pri izdelavi lahke obutve, zlasti pri izdelavi damske modne obutve.
POLNO USPEHOV V NOVEM LETU VAM ŽELI UPRAVA OTROŠKEGA VRTCA ŽIRI
Večina inozeraskkh proizvajalcev modne obutve, ki so v pogledu produktivnosti in ličnosti izdelave več let pred nami, so do visoke produktivnosti dela prišli na podlagi znanstvenih raziskav in študijev, ki so povezani z visokimi stroški. Poslovno in tehnično sodelovanje s takimi podjetji, bi nam dalo možnost, da v zelo kratkem času pridemo do dragocenih strokovno -znanstvenih in preizkušenih tehnoloških postopkov z veliko manj truda in stroškov, kot če mi take znanstvene raziskave sami delamo. V zadnjih dveh letih sem ob raznih prilikah že večkrat povdarjal, da je po mojem mišljenju, za naše podjetje taka pot edina rešitev, če hočemo dovolj hitro in odločno orientirati našo proizvodnjo k sedanjim potrebam domačega in tudi mednarodnega tržišča. Zavedati se moramo, da so°zahte-ve in potrebe tržišča pri nas doma, kakor tudi v inozemstvu, v poslednjih letih menjale mnogo hitreje kot passe je spreminjala struktura naše proizvod -nje. le ne bomo šli z duhom časa naprej in v sokorak z drugimi sorcdnimi in naprednimi podjetji, bo v nekaj letih pc nas.
Kdor je pazljivo prebiral prejšnjo številko (št. 11) našega glasila, je lahko ugotovil, da smo vsi edini v tem, da je pri nas glavni krivec prepočasne rasti produktivnosti dela neredna preskrba z materiali in neustrezna kvaliteta materialov (beri pre .zadnji odstavek tov. Albince Možinove, sestavke vodilnih dolavcev proizvodnega sektorja in sestavek delavcev
nabavne službe itd.) Prav ta številka glasila, v kateri smo vsi dolžili material z.. glavnega krivca prenizke rasti produktivnosti, mi je dala misli ti tole. Kako to, da morejo nekatera druga sorodna podjetja v naši državi s produktivnostjo take nagle napredovati, ko pa dobro vemo, da se ta podjetja prav tako borijo s težavami v pogledu preskrbe in kvalitete materialov. Vse to mi da misliti, da bi mora*-li glavnega krivca (ali krivce) iskati drugje. Toda kje*7
Z mesečno oceno režijskih delavcev bi se strinjal, če bi vsi šefi sektorjev imeli enake kriterije. Kdor je dosleden in štrog do svojih podr.-jenih, ta jih bo lahko veliko kaznoval, a malo nagrajeval. Zaradi tega bo nepriljubljen. Obratno pa je s šefom, ki želi biti priljubljen. Ta bo tudi takim, ki bi bili potrebni, da so kaznovani, pogledal skozi prste.
Lojze Kopač
Tov. urednik!
Na vprašanja v zadnji številki našega lista pošiljamo delavke iz našega oddelka odgovere. Med se -boj smo se pogovarjale in sklenile napisati uredniškemu odboru sledeče:
Vprašanje št. 1.
Na to vprašanje želimo dobiti pojasnilo, ali že in kako sodelujemo z drugimi podjetji?
Vprašanje št. 2.
Če pomislimo, kako je	bilo v našem podjetju pred več	leti, inora-mo priznati, da se je	veliko sr>re menilo in izboljšalo.	Ako bi se
vprašanje glasilo, kaj nas zavira za še hitrejši razvoj, bi odgovorileda nes pri delu ovirajo velike spremembe modelov. Delo ne teče dobro, kadar se zamenjajo mojstri, zato mislimo, da so velike spremembe v vodstvu zavirale še hitrejši razvoj našega podjetja.
Vprašanje št. 3. Gotovo takrat, če: so kadri sposobni, pravilno vodeni in če vsak čimbolje napravi svoje delo.Pri delu opažamo, da je poleg šole potrebna tudi praksa ijg. sposobnost človeka.
Vprašanje št. 4. Delavke na fazah delamo kot v drugih tovarnah, verjetno celo bolj natančno. Če mislite, da bi morale še več napraviti, ne bomo mogle delati take natančno ali pa'naj se organizira bolj stalno delo.
Vprašanje št. 5. Glede mesečnih ocen se slioijo razne kritike. Razmišljamo, kako bi nas delavke lahko ocenjevali, če bi bile plačane na uro9 Verjetno bi tako ocenjevanje med delavkami povzročilo veliko prerekanja in očitkov prist anosti. Nekateri se zanimajo, če se ocenjuje tudi direktor.
Vprašahje št. 6, Večina delavk prse": nakupom čevljev ogleda več izložb in trgovin. Ob ogledih pogledamo tudi, kako so izdelani čevlji drugih tovarn, posebno pogledamo, kako je napravljena tista faza, kjer delamo samo v naši tovarni. Ne zdi se nam, da bi bili drugi proizvodi boljše izdelani. Večkrat se vidijo enostavnejši mo-
deli ket sc naši, pa so kljub temu lepi.
Vprašanje št. 7.
Po naoerp mišljenju je mojstrov dovolj. Verjetno je tudi drugih režijskih in vodilnih delavcev dovolj, vprašanje pa je, če so vsi dovolj sposobni, ali na pravilnih mestih. Kadar si navodila nasprotujejo, izgleda, da je režijsk-h delavcev celo preveč. Ne zdi se nam pravilno, ker se moramo pri novem modelu ali na novi fazi učiti same na svoje stroški- (doplačila za priučeva-nje ne zadostujejo) medtem, ko vidimo, da so novi režijski delavci plačani že v šoli in ta -koj petem dobijo položaj in zagotovljeno plačo.
Skupina delavk
Uprava daje skupini delavk naslednja pojasnila;
Z drugimi podjetji sodelujemo. Zaenkrat je sodelovanje na oe-novi skupnih dogovorov za err ten nastop pri izvozu. Sodelovanje se vr^i med tehničnimi službami in nabavno ter prodajno' službo.
Ali norma ni ene vrste mesečna ocena. Za več opravljenega dala več osebnih dohodkov. Poleg tega pa fcudi norme niso vse pravilno postavljene in.je tudi tam marsikatera kritika. V členu pravilnika o delitvi sredstev, ki obravnava mesečne oceno pravi: Obrazložen in pismen predlog dostavi upravnemu odboru direktor podjetja, katerega upravni odbor sprejme ali zavrne, UO ocenjuje direktorja.
Vsaki novi stvari se težke privadimo, kar je znak, da smo navajeni na stare icolesnine. Mesečna ocena ima čisto dober nam men, če bi se izvajala res dosledno, kot je zamišljeno.Nerodno in nepravilne je tc, da posamezniki jemljejo mesečno oceno kot del osebnega odnosa in pri-stranosti. Prav je, da se v režiji vodi evidenca o posameznikih, da nimamo pred sabo samo osebo, ki zaseda delovno mesto, ampak predvsem, kako posameznik opravlja dolžnosti na delovnem mestu. Tu pa mora obstojati pravica in mera.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ 11. ŠT. biltena "DELO,ŽIVLJENJE."
1)
Sodelovanje z ostalimi istovrstnimi podjetji je vsekakor nujno in koristno.Predvsem je potrebno poslovno sodelovanje in so -delovanje s strokovnimi službami. Z izmenjavo mišljenj in dajanjem raznih uslug med seboj bi prav gotovo lahko tudi pocenili posamezni proizvod. Vendar le na enakopravni podlagi.
2)
Vprašanje je preobširno, da bi se dalo odgovoriti v nekaj stavkih. V prvi vrsti bi bilo treba utrditi notranje odnose, ki še vedno niso na zavidljivi višini. Včasih se trdovratno držimo nekaterih starih načel, pa čeprav je praksa pokazala, da niso najboljša in koristna za podjetje.Potrebno bi bilo več načrtnega študijskega dela v pogledu večje produktivnosti in perspektive našega podjetja tudi v širšem krogu. Stari ljudkki pregovor pravi: "Ceč glav več ve."
Denar naložen v izobraževanje kadi kadrov, se prav tako obrestuje, kot naložen v investicije cz. mehanizacijo. Oboje pa se mera v podjetju razvijati vzporedne in Skladno. Drugo pa je vprašanje, kake znamo te kadre zainteresira- * ti za delo, da bi dali čimveč za napredek proizvodnje. Pravilen razpored kadrov in pravilno vred notenje dela nedvomno pozitivno vpliva na dobro poslovanje.
4)
Tega se ne bomo zavedli vse dotlej, dokler ne bo v podjetju skup-nega jezika za reševanje proble -mov. Še vedno nismo uspeli, da bi probleme, ki nastopajo, sproti odpravljali. Za primer lahko vzamemo izkoriščenje materialov, ki še zdaleč ni racionalno. Prevzamemo razna zahtevna naročila, nobeden pa ne ve odgovoriti, kam bomo z materiali slabše kakovosti, ki pri takih naročilih ostajajo. Mislim, da predstavljajo surovine veliko postavko v strukturi cene našega proizvoda, zato bi bilo nujno,da bi o tem vprašanju več razpravljali. Vedno bi bilo treba v naprej določiti, v kakšne namene se bodf uporabili takšni slabši materiali. 3 tem bi bil večji delovni elan in manj bi bilo nezadovoljstva, ki je v velikih primerih upravičeno. Bilo bi tudi več reda v proizvodnih oddelkih.
5)
Ocena režijskih delavcev je vsekakor pozitivna. Nagrado za boljše delo naj dobi tisti; ki se več prizadeva ali obratno. Merila za oceno pa bi morala biti bolj konkretna in določena, za kakšno delo naj dobi posameznik večji ali manjši dohodek. Relativno ocenje-
je lahko krivično. 6)
Kvaliteta pomeni uspeh in denar za vsako podjetje. Tega se pri nas še vsi pre: alc zavedamo.
7)
Vprašanje nižjega in srednje strokovnega kadr:. je po mojem mišljenju v našer.: podjetju dovolj dobro rešeno. Manjka pa še ozko specializiranega kadra za razne študijske raziskave in analizo materialov ter za.'št lij novih tehnoloških postopkov
VPRAŠANJA ZA BRALCE
1.	Kaj mislite o. 7 urnem delovnem dnevu9
2.	Vaše mišljenje o obstoječi disciplini9
3.	Koliko lahko pomeni dober model čevlja?
4.	Kaj menite o reklami?
5.	Kaj bi bil", potrebno storiti, da povečamo v obstoječem stanju proizvodnjo?
Tudi tokrat pričakujemo vaših
odgovorov.
Iz STAROGRŠKE LIRIKE
Mnogim ni jezik zaprt čvrsto za tesnimi vrati, v marsikaj vtikajo nos, kar jim ni, bcme, nič mar. Naj bi njih nizko mišljenje skrivalo se raje v nrtrini, bolje, da iz nje bi na dan dobro hodilo, ne zle.
SMUČARSKI K T UB ALPINE BO 7. JANUARJA 196o ORGANIZIRAL MEDDRU-ŠTVENE SKAKAIifE TEKME ZA PREIZKUS NOVE 70-METRSKE SKAKALNIC.'"'.
25. FEBRUAR,:A 1968 PA JE PREDVI -DENA URADNA OTVORITEV TE SKAKALNICE IN DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH ZA ČLANE.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 13
Vodoravne: REPUBLIKA, ETOS, EGON, TIKTAK, ICA, UK, AN, LOM, Š, ANANAS, ISTCTAK, 0, RA, VODSTVO, A, ZIMZELEN, HART, ONAN, JUNIOR, KE ETA, BALE.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne čevljev ALPINE ŽIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
Konrad Peternelj, Jože
Silva .Gurnik, Ernest Mlakar, Magda. Čadež,
Alf on-. Zajec, odgovorni urednik Majda Treek, glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 900 izvodov .
Žiri, 15. decembra 1967
KRIŽANKA št. 14
Vosci-Pose b- _ ^ 1 o za ;na vr+^14 . novo ista. orka .eto -----------
J\vt Or """š
Izrazen, v sliki
• usnja
pznaka^ za
3e ogr.
Zrt veni
l "Uon.	, f . :——i
b-.jaiv ja--Vrsta; Maj- • Stev-i
Nak-[nam^A
Tovar-
na.v Nisu
IGloboU cI5a.! n s J. i rf-
pi oi e
Jek^ocI -(grško)
Oetrta črka
' Sava-
i Sls t-,
nost
£5"
juba
i Rezi-' lo
BAA
i'Jaiobf inik
ne
3n„>v
Ven,
Lzven
"Padavina
CbraT
cTVTjV pecivc
Torba bi s a
a
U L
žarnic
Amper
Dokaz ?2.*iri
odsot-ff.5 .cr. 5 os ti J'čča-sen
Kali j
.'Suše-nest
Slaba ocena
i Srag
kamer
Brani ^ pred vetron
izrazi ti spe
6 u O-t
vanje
silni-t
ka
cesta r.rka
L-te v-* hi k
i-------4-
'oElitsi
dela :
laikel j
Iv je MalHeiii
otok
-* ' _	t '
mnoz.;)
mm--
;U
m
tr gar ' vida
iCisik
Nadav

iaoi-j "•3 !
Kapa !Era"5T zre De
^ovar4 na bar ;RimskL
v
Prva crka
ena
T
Sestavil: IVaN CAPUDER